Dom ol tub V CfubUanl 16. ma$m 1940 ^ —- . ^ £elo 53 Slev. 20 Seda) so začeli zares Vsi se boste še spominjati, da je meseca februarja in marca letos potoval po Evropi državni podtajnik v ameriškem zunanjem ministrstvu — Sumaer Welleg. Prišel je najprej v Ki m in se tam dolgo pogovarjal z Musso-linijem in Slani italijanske vlade, nato pa je odpotoval v Berlin, Pariz to Londoai in se čez itim vrnil spet domov v Washington. Ameriški državnik je poizvedoval po vseh glavnih evropskih prestolnicah o tem, kako [mislijo nadaljevati z vojno, prav tako pa je hotel že tudi izvedeti, kdo bo zmagal. Tisti, ki bo zmagal, bo nato moral skupaj z drugimi delimi sveta urejevati novo Evropo. Ameriški državniki pa imajo to lastnost, da so navadno zelo iskreni in svojih misli in uirienj ne zakrivajo radi. Tedaj, ko je Sumaier "Welles hodil po* Evropi, so ameriški listi pisali o tem, kako slabo nazteaflje je moral odnesli Sumner • WeHe* o vojni' pripravljenosti Francije in Anglije in kako se je lahko prepričal v Berlinu, da bo nova Nemčija tvegala vse, da stre svoje sovražnike, ker se bo pri tem lahko opirala na svoje silno izpopol-[ njeno orožje. Dne 17. marca je Sumner Welles i prišel v Rim in se zadnjič sestal z Mussoli-nijem, nekaj ur nato pa je bilo objavljeno, I da je Mussolimi sklenil odpotovati na sestanek s Hitlerjem na Brennerju. Dočim se je italijansko časopisje do We!lesove vrnitve v Rim držalo še popolnoma nepristransko, je s sestankom na Brennerju odločno krenilo v smer, ki je podpirala in odločno zagovarjala vse nemške poteze. Dozdevalo se je poslej že tako, da se je italijanska vlada še bolj ko kdaj koli poprej naslonila na Nemčijo. Sestanek na Brennerju je bil dne 18. marca in poslej so se začeli dogodki sedanje svetovne vojne razpletati, kakor da bi kdo raztezal ogromno pahljačo. Gorje tistemu, ki ga je ta pahljača s svojo senco pokrila. Dne " aPr'la je Nemčija krenila proti severu, v nekaj urah zasedla Dansko in vojna na Norveškem se je kmalu razvila tako, da so nemške čete imele veliko prednost. Anglija in Francija sta poslali svoje čete v okolico "ondhjema in okoli Narvika, toda 1. maja » ae zavezniške čete že začele umikati z Južne Norveške. Angleške in francoske čete » odšle domov in južna Norveška je ostala wn0 v rokah nemške vojske. V svojem go-je angleški zunanji minister lord Hali-" * .T® JO. aprila rekel, da Anglija iiikdar o« smela dovoliti, da bi se nemške. (VIe ««wrale na Norveškem, toda dne 1. maja je va f Vlada marala dopu jtiti, da se ta ne- Norveške ogromno letališče v borbi proti Angliji. Ta preobrat na Norveškem je povzročil, da se je vojna na zahodu, to je p-ava vojna, začela. Mesec dni po dogodkih na severu, to je dne 10. maja zjutraj so nemške armade začele napadati Belgijo, Nizozemsko in Luk-semburg. Ko se je 1. avgusta? 1614 začela prva svetovna vojna, so nemške čete 3. avgusta napadle Belgijo in kršile njeno nevtralnost. Po 25 letih se je to ponovilo in zdaj se je moralo trpljenju belgijskega naroda pri-kljuSHi krvavenje nizozemskega naroda, ki se že 130 let ni več vojskoval. Nemška vojska prodira z oklopmmi divizijami in ob času, ko to pišemo, se razvija huda bitka okoli trdnjave Liegea. Leta 1914 je ta belgijska trdnjava padla po štirih dneh; okoli Liegea se zdaj tolčejo nemške in zavezniške oklopne enote, te najstrahotnejše edimce moderne vojsk«. Nizozemsko pa nemška letala pre-pravljajo s posebno »peto kolono«, to j z vojalri, ki se v zaledju spuščajo iz letal na tla in v raznih mestih in pokrajinah sode- lujejo takoj s člani nemške' manjšine ali pa z domačimi narodnimi socialisti ter poskušajo zasesti deželo prej, preden je vojska na meji opravila svojo dolžnost. Vojna se je sicer začela dne 1. septenu bra 1939, ko je Nemčija napadla Poljsko* Poljska je morala nemškemu modernemu orožju in letalski premoči kloniti v trdi tednih. Na zahodu pa je zdaj nemško mo* dorno orožje' udarilo prvič ob enako zavezni-t ško orožje, glavna borba sedanje svetovna vojne se je šele zdaj začela. Vsi listi vedo poročati, da se na nesrečnem belgijskem ozemlju razvija zdaj največja bitka v zgodovini človeštva. Francoski in angleški listi opozarjajo svoje čHatelje in prijatelje, da se bo ta bitka najbrž razvila v dolgo borb«, ki naj traja več mesecev, italijanski lista pa izražajo mnenje, da bo »Nemčija najbrž kmalu lahko zasedla angleške otoke — to ^ii* zahodu že gori požar, tet bo najstrašnejši v zgodovini: človeštva. Zdaj sp fp-začelo — kdaj neki se bo to končaio? ; Zanimivosti z bojišč ... -■ a •'lanski li^ M stalno utrdi na Norveškem in ita-so pisali, da bo posLJ ta* del V petek 10. maja 1940 ob 3 zjutraj so nemške čete brez vojne napovedi napadle nizozemsko, belgijsko in luksemburško mejo. Istočasno so nemška letala priletela nad ozemlja Belgije, Luksemburga in Nizozemske in bombardirala letališča in železniška križišča. Belgijska in nizozemska vlada sta na nočnih sejah sklenili, da se bosta nemškemu vpadu uprli. Odredili sta splošno mobilizacijo in sta prosili angleško in francosko vlado za pomoč, ki jima je bila takoj obljubljena in dana. Francoska armada je dobila povelje, da vkoraka v Belgijo. Odmev nemškega vpada na Nizozemsko in v Belgijo je po vseh nevtralnih državah silen. Povsod prevladuje vtis, da se je sedaj začela prava vojna. Vodja rajba Hitler je poslal vojakom na zahodnem bojišču proglas, v katerem poudarja, da je sedaj napočil trenutek, ko gre za usodo nemškega naroda za nadaljnjih 1000 let. Na vsej dolgi meji od Nizozemske do Švice so se začeli boji. Nemško letalstvo napada letališča in skuša s padali izkrcavati. vojaštvo, ki naj dela zmedo, v ozadju. Belgija in Nizozemska sta se hrabro postavili v bran. Francoski in angleški vojaški oddelki so vkorakali v Belgijo, zavezniško letalstvo pa že pomaga holandskemu in belgijskemu v bojih z nemškimi bombniki. Naj sledi nekaj zarit« mivih podrobnosti; Okiic nizozemske kraljice Ze prvi dan bojev je radijska postaja v, nizozemskem Hilversumu objavila oklic kraljice Viljemine holandskemu narodu, ki s® glasi: Jaz in holandska vlada bova storili svojo, dolžnost. Preteklo noč je nemška vojska brez opomina nenadoma napadla Holandijo kljub; obljubam, da bo spoštovala našo nevtralnost, dokler se bomo .mi držali nevtralnosti. Nem-: ška vojska je vdrla v Holandijo. Ogorčeno protestiramo proti temu nesramnemu napadu in kršitvi mednarodnih obveznosti civiliziranih narodov. Jaz in holandska vlada pozivava ves holandski narod, naj tudi on stori svojo dolžnost do domovine. Nizozemci so poplavili obsežna , ozemlja ;f , Nizozemci So spustili vodo v obmejniH pokrajinah, da bi s tem ustavili prodiranj®: nemških čet. Iz nemških letal so. se spuščali; vojaki, preoblečeni v nizozemske uniforme/ Nemške čete so že 10. maja prekoračile mejo (Nadaljevani* na 9. strani t) 1» pn Rohrmondu ter začele prodirati v Belgijo «es reko Meuse. Dopoldne istega dne so nizo-semske čete razstrelile štiri nemške oklepne Tlake. Prav tako so Nizozemci do tedaj le •^trehb ,0 nemških letal Na nekaterih me- , 80 n,emške čete lahko prodrle 16 km aa nizozemsko ozemlje. Anglija zasedla Islandijo Angleške čete so se izkrcale na danski ii Vven 1 izkrcava njem angleških Po zasedbi Danske je bilo potrebno ra- Nieg0Ve^ Veličans^a skleni a preprečiti to možnost ter je izkrcala na Islandtj, angleške čete. Ta operacija e bila davi izvršena. Angleška vlada je daa iz •»JESt isla"dsUi ** * - bile nred li t 8am0]Mt0- da varujejo državo predI nemškim vpadom in da se bodo amrle- &e &te omaknile po končanih sovražnX Vlada Njegovega Veličanstva je sooroč fa islandski vladi, da ne bo niti najinj na obstoječo upravo otoka in da je pripraf ljena pogajati se z islandsko vlado oX ■itvi trgovinskega sporazuma. Edina obrambna moč, s katero razpolagajo islandske oblasti, je policijska četa 70 rnot Nemčija pa je že pred vojno pošiljala na Islandijo števiine ekspedicije, za katere so rdUi. da so znanstvene, ali pa da pripravljajo ovoritev letalskih prog. Ko se je začela vojna, je btio na Islandiji precej več Nemcev kot je to potrebno za trgovinske posle. Potem ko so se začele sovražnosti, se je to število se ircsaio, ker bo se tu izkrcavale Dosadk« raznih ladij, ki so se potopih poaaiUe »Peta kolona« Nizozemsko službeno poročilo pravi da obstoji npanje, da je tako imenovana nemška »peta kolona« ze popolnoma uničena. (»Peto kolono« imenujejo Nemci tiste svoje somišljenike, k, stalno ali začasno prebivajo v u it ooiasti pa so pravočasno storile vse nfero.l s"» * t'""'«™ mV^tjnt I Nji in so se pridružile še čete, ki »o se « terdamu izkrcale iz motornih čolnov »Jli jih prinesla s seboj ogromna transport«. ,M tala (po 50 naenkrat). Nizozemci soVe&t vse padalce onesjioeobtli m nadaljnjo ^^ Do zanimive borbe je prišlo v Rotterd kjer so se padalci zobarikadirali v tamoto^ hotelo, ki so ga potem Nizozemci zažigalnimi bombami Nobeden od jT?* padalcev se ni tešil. kUi Dramatična je bila borba nizozemske« rušilca, ki je prodrl do otoka Roeenbua kjer so se nemški letalci izkrcali, fa JS Nemce bombardirati. Borba je trajala 2 dve uri in se je kopala z uničenjem nema, posadka Pri nemških vijakih, ki so v borbi padli nosili so razne zavezniške uniforme ~ so nizozemske oblasti našle navodila, ki pričajo kako skrbno je bilo vse pripravljeno. Ta m' vodiia pravijo, da Nemci ne bodo naleteli n« kakšen hujši odpor, ker da nizozemska vojski ni dobra. Vsak je imel listo imea in našlo, vov, na katere se mora takoj po prihodu m sovražna tla obrniti po nadaljnja navodil*. Padalci imajo nalog, da najhitrejšim polom pridejo do enega teh naslovov, kjer jih ča. kajo nadaljnja povelja. Nizozemske oblasti s« s pomočjo teh listin odkrile zanimivo omrežiš »pete kolone« v notranjosti nizozemske dr-zave. Oklic belgijskega kralja Belgijski radio je objavi! oklic kralji Leopolda. Glavne točke oklica so tele: »Belgijci! To je že drugič v zadnjih 25 letih, da lojalno Belgijo napada nemško c* saretvo ne glede na najsvečanejše obljuba Mi smo izpolnili vse svoje dolžnosti glede nevtralnosti. Hrabrim belgijskim vojakom ia vsem junaškim Belgijcem pošiljam svoj bratski pozdrav. Mi se borimo, da ustavimo napad sovražnika na našo držaeo. Velikim naporom vsega belgijskega naroda se imamo zahvaliti, da je naša oborožena sila mnogo večja in pa močnejša kot leta 1814. Anglija in Francija sta nam obljubili pomoč in francoski in angleški oddelki so že na potu, da se pridružijo našim četam. Borba bo težka, toda naj niMe ne dvomi v skrajni rezultat Kakor moj 0& leta 1914 sem se postavil tudi jaz na čelo naših čet s polno vero in zaupanjem v zmago Belgije. Stvar Belgije je častna in z božjo pomočjo bo zmagala.« Položaj 11. maja Bitka ca Nizozemskem, v Belgiji in pa r Luksetnburgu je v polnem razmahu. Glavno besedo ima letalstvo. Nemci eo ponovili — le da v podvojeni sili — taktiko, ki so jo zavzeli na Poljskem. Jate nemških bombnikov so se vsule nad severno Francijo, Belgijo in zlasti Nizozemsko in obmetavajo t bombami vsa letališča in ilasti vsa važna prometna križišča, kar naj onemogoči zbiranje nasprotnih vojaških sil, posebno pa š® delovanje nasprotnega letalstva. Iz letal P» spuščajo Nemci skakavce, ki so oblečeni » uniforme zavezniških vojakov ali domačinom in katerih naloga je vohuniti, z dinamitoa rušiti mostove in železnice, prestavljati kretnice ki signale, poškodovati telefonske in P* brzojavne vode ter ustvarili splošno zmedo •n negotovost. Drugod so Nemci kar z M*" na določena letališča riavozili svojih vojakov, ki naj bi v zvezi in sporazumno s tamkaj bivajočimi Nemci toliko čas-, držali letališče strahovali okolico, da bi vkorakale nemSko te. Toda, česar ni bilo na Poljskem, to je edaj na zapadu. Nizozemci in Belgijci so bili uječi in vse skakavce po večini sproti po-love. Nemške posadke, ki so jih navozili z etali, pa so bile povsod takoj likvidirane, azen na rotterdamskem letališču, kjer so se pomočjo rotterdamskih Nemcev najdalje ržali, a so končno le bili premagani. Razen tega je tudi nasprotno letalstvo takoj pričelo veliko delavnostjo in povsod napada nemška letala. Zaradi tega so imele nemške zračne sile že takoj v prvih dveh dneh hude izgube. Angleški in francoski letalci pa napadajo tudi nemška letališča in jih bombardirajo ter tudi drugače skušajo ovirati pohod nemških armad na zapad. Nemci so do sedaj zasedli največ le tisto ozemlje, ki so jim ga Nizozemci in Belgijci prepustili brez boja, ko so se umaknili v svoje utrjene črte. Najdalj so Nemci prišli na Nizozemskem, in sicer do reke Jyssel, kjer teče nizozemska obrambna črta. Južneje od tu so se Nizozemci ustavili za reko Maas. V Belgiji so se takoj razvili ljuti boji takoj onstran meje pri Aachenu, kjer so že prve utrdbe utrjenega tabora okrog Liegea. — Nemci obstreljujejo z najtežjim topništvom prve torte. Tudi v Luksemburgu so že hude borbe med Nemci in Francozi, ki očitno hočejo del Luksemburga iz strateških osi rov držati. Splošno položaj za zaveznike še ni nikjer vznemirljiv. Kritična bi utegnila postati situacija na Nizozemskem, ako ne bodo zavezniki v naglici vrgli svojih divizij onkraj Albertovega kanala. Nizozemska armada namreč nima tiste udarnosti, kakor belgijska. Nemci so skušali ujeti holandsko kraljico Amsterdamski dopisnik ameriške radijske družbe Colutnbia Broadcasting Co. opisuje, kako so skušali Nemci ujeti boiandsko kraljico. Poročevalec pravi, da se je včeraj 16 velikih letal vrste »Junkerg« spustilo na letališču pri Valsenburgu, kjer je poletna prestolnica kraljice Vilhemine, Rigenhof. Letala so izkrcala posadko 20 nemških vojakov, oboroženih z avtomatskimi puškami. Druga skupina Nemcev se je spustila pri Delfti, ki je 8 km južno od Haaga. Glede bitke v okolici Valsenburga pravi dopisnik, da je bilo ob tej priliki uničenih 10 do 16 nemških letaL Četrti dan borb Četrti dan borb na Nizozemskem, v Belgiji in Luksemburgu je bii še vedno v znaku predhodnih operacij. Dasi so bili spopadi precej hudi, so se jih udeleževale predvsem motorizirane nemške edinice, katere je nemško poveljstvo po stari navadi pomaknilo naprej. Nizozemske in belgijske čete so že ojačene s francoskimi in angleškimi motoriziranimi oddelki,' ki"vrš vlogo zaščite prihajajočih velikih zavezniških vojnih siL Tre-nutno je položaj nekako takšen: Nemški napad se še vedno razvija v dveh glavnih smereh proti severu in proti jugu Od Liegea. Belgijsko utrdbe, ki se na široko r««tezajo okoli tega mesta, se uspešno upirajo. Samo utrdba Emael, na začetku Albertovega kanala na reki Maas, vzhodno od Mans-"icnta je bila zavzeta. Nemško napredovanje * okraju Tongreja je bilo ustavljeno. Na severu, na nizozemskem bojišču, so Nemci na določenih krajih predrli nizozemske črte, na drugih krajih pa se Nizozemci prav dobro drže. Južno od Liega se Nemci s silnimi napori skušajo pomakniti proti zahodu čez belgijske Ardene. Belgijske čete se umikajo med hudimi borbami. Tem četam pomagajo angleške zrakoplovne eile, ki so v neprestani borbi z nemškimi letali. V Luksemburgu se francoske prednje čete pomikajo proti francosko-luksemburški meji, kjer so sedaj stopile v borbo glavne čete od Mozele do Longvyja. Borbe se vrše deloma na francoskem, deloma na luksem-burškem ozemlju. Nov nemški napad je bil tu ustavljen. Poročilo angleškega ministrstva za letalstvo Ministrstvo za letalstvo je objaviio, da je angleško letalstvo izvršilo zelo uspešne napade na glavne železniške zveze, ki vodijo iz Nemčijo v Belgijo in na Nizozemsko. Več mostov preko Maasa je bilo porušenih. Tudi mnogo cest je razdejanih, prav tako pa tudi vse važne železniške proge. Po izjavah belgijskega ministrskega presednika je bilo samo na belgijskem ozemlju sestreljenih v 4 dneh nad 100 nemških letal. Skupno so Nemci v vojni zadnjih štirih dni izgubili že nad 400 letal Zadnje vesti Pravega pregleda vojaških dejanj ni. To zaradi tega, ker vojaška poveljstva ne izdajajo važnejših operacij. Letala neprestano bombardirajo na obeh straneh vse vojaške položaje. Bitke postajajo čedalje bolj ljute. V Haagu se vršijo ljute bitke na cestah, v katerih napadajo nemške čete, ki se izkr-cavajo s padali, podprte od nizozemskih narodnih socialistov in Nemcev. Splošno se je ■nnilBMHMHWWIHIin«»HMB RfW?lii&b najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi Ima vedno lepe slike v bakro-tiaku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, J o gosi o v. tiskarna. položaj na bojiščih za zaveznike za spoznanje, izboljšal. Nizozemska armada se je nmaknilac na drugo obrambno črto, kjer s pomočjo za« vezniških čet nadaljuje z borbo in odbijal sovražnika. Francoski vojaški strokovnjaki prizma* vajo, da so nemške armade zasedle sledeča; mesta: Liege, Namiur, Sedan to Dtoant. Fran* coske čete so Nemce nekaj časa zadrževale^ potem pa so so začele umikati na nove pO* stojanike. Nemci so takoj začeli s tanka in M bombami napadati francoske utrdbe «kro^j Sedana. Nemški taaiki so se prikazali v liikem številu ob vsem toku reke Meuse, meda tem kp se francoske čete trudijo, da bi Nemw cem preprečile prehod čez reko. Razvajajo s® velika letalski boji na 600 km dolgi zahodni fronti. ANGLEŽI O NEMŠKIH USPEHIH Od Nizozemske pa vse do reke MoseJIfll so začele nemške armade napad, ki ga podi« pka najmanj 2000 tankov to šest tisoč bomb* nikov. Angleži trdijo, da ee bo razvila giavu« bitka pri Bruslju. Glede nemških uspehom vi zadnjih dneh pa poročajo iz angleških kirogot tole: Menijo, da jo Hitler radi gospodarskega položaja svoje države sklenil zadeti z odločil* nim napadom zdaj, ko je n&mSka proizvodujal orožja dosegla svoj višek, ki ga ni mogoč« več prekositi, medtem ko zavezniška moč š Slovencev e < uprave, hčerka bivšega narodnega poslanca Ivana Streina. Novoporočen-®eam želimo obilo sreče in božjega blago- o Za pamačmka ranaojega ministra je tal imenovan Hrvat Ilija Lukič, star 39 let. DOMAČE NOVICE d) Kmetijstvu moramo posveča vso no. "f, P^^^m Ijebljaasfcim cd t do 10. jnr,ija, ki bš gj aai f* »to ogiedaJ vsak naš km^i llJL' ««j bo tamkaj l^L ^Ji^. gSŽZ ■trojev ja orodia P°Vto! »o pa se tudi Ji'Lt J n aPr':s- naknad-bra , ko »»enMjO do 20. ofcto- bramopn Pritem^ 21 IS?.**''0 » rfaof . Pobite ga najlažje v «raM »fesml « jjs^ani V JSZ je goto rt mn#ge vernega krščanskega delat stra; vse te vabimo saradi edi-sosti r rruah katoliškega delavstva in v interesa rtrekereega deiavgkega pekreta, da vttepi v kateiiška »trakaTaa organizacija zm Kj io bika akcija med delavstvom je kričeča potreba. Zate »e mora v vseli župnijah, kjer »Usnje delavstva, tekaj organizirati Zvesa »ladih katoliških delavcev in delavk. 15. Tadi k m e t je delavec. In ker je kmečki staa še redno najtrdnejša opora cerkve ia drlare, aaj dtaberaik s vsem irmn Npifi i« pospešuje vse, kar »luži blaginji kmečkega staaa. Kmet ie t poro »e a živa pe-trebae skrbi, podpore ia zaščite ad strani države. Predvsem aaj se tadi ia kmečke posle ia delavce Brede zavarovanje za halezen sterest ia onemoglost. T Ljubljani, dne 84. aprila im f Gregorij, gfeof. 9odja in ravnatelj Ivan Maripla^TTT^ g. škofu krasno izdelan spominski zi, W VI. mednarodnem kongresa Kri-iuail ^ v Ljubljani. Sfeol dr. Rmman se je "t ? stvu toplo zahvalil za krasno darilT vT1" je izdelal arfa. Vlado Oaj3ek, vezavo'je 2 vila knjigoveznica Jugcasku anako tiX okovi p« je opremil žatuljo pasar Kremr'' d Dre. aakit „ Wr»«, t.dea f. nora alira I. ' p Več prav dabr. .spelili poliIlfDih . itn in sestankov je imel nacist«?r dr bmkošti v svojem voJhnem ekraju. IbaiJi, d so povsod zahtevali makenitev baa*fe, Slovenije in izsaziH d/. Korošcu zaupnieo, d V Domžalah se je naselil zdravnik d, Drago Pintar, ordinira za spložno in »bo! zdravniško prakso od 9-12 in od i&Jufv Bolharjevi vili (Uvai Kurtethalerjesi) ua Lbk 1 janski cesti 62. ^ Sprejem v škofijski zavod sv. Stanislava v St Vida nad Ljubljano VINA razumeti blagajne Narodne banke, da to velja tudi za vse podružnice, pod iiragem driavae finančne ustanove pa je razumeti vse država« ostane ve, pri katerih se sprejemajo vplačila •dnosno izvTŠnjejo izplačila, kot n. pr. O Savna dr savna Magijaa, davčne »prave, Poštna hranilnica, vse poste itd. d Katoliška bogoslovja — fakultete. Ministrstvo za prosveto je izdalo uredbo o stopnji rimskokatoliških bogoalovcev ter jo je poslalo v odobritev ministrskemu svetu. Po tej uredbi dobe stopnjo fakultete vsa Usta rimskokatoliška bogoslov ja, ki sprejemajo vse absolvente srednjih šo« z veliko maturo in na satenfc traja pouk osem semestrov. Pri ®otefah v prebavi, pri napetosti, TZK *i*tl povzročeni po težki zapeH «^avti« -Fram - Josefore- grenke vode. *mtra? na Uiit pa ut0 mnoiina pra„ »Fraas-Josef o v a« voda .e Ukazuj, »edoo kot P^Jno zanesljivo sredstvo ia iiMenje Irti o««. «« a. ar. SM7<-Sa d 30 zagrebikih medieincev pod vodstvom profesorja zagrebške medicinske fakultete je prišlo 11. maja v Slovenijo, da si SI dajo naše zdravstvene naprave. Zagrebškimi jjg« - bili vse tri dnf C Na d Četrtič zaporedoma rodila dvojčke škrff J*^ pripravljalnega edbara KKK Musa Kralja. V (jj^u t ^ koD^res ' V zarod sv. Steni^lav« se sprejemaj* fc. lesa« fdravi in armrm nepsskvarjeni einsti dobrih krščaesbik dragu, v prvi vrsti taki,« katerih j«, apsti, da s« k*de p« koačaai jia-naziji posvetili dahotskema stana. Prvi it pogtevitni bsuaea »voda je aamreč ngajs dahavskega naraščaja. Kdar bore biti sprejet v prti cimnuijgkj rasred, »#rs napraviti prej sprejemni iifti aH na savodski ali n« kateri kali držami pm-savsdski gimsaiiji se bodo vršili sprejemni izpiti dne SI. jaaija. Pripaste se «mb* oni, ki so g« redili v letih 132? da m in so ali bodo letos dopolnili najmanj lft ali največ 13 let Za sprejemni frpšt je treba 4» ti. js»ij» Pilati prijav«, k«lk«vaM t 10 din. na ram-teljstv« (Škofijske klasične gimnazije v Si Vida nad Ljnbljaao. Prijavi se pritoži: I. spri-«evato o dovršeni jjndskl Soli, 2. rojsSai is krstni list Tisti, ki bode iipit naredili, s tem še »is« sprejeti v zavod, ampak »e meraja po »pit« predstaviti vodji savada šr »a oddati le posebne pismeno prošnjo za sprejem v wr*i. Učenci, ki hoda prebili sprejemni izpit n« kafei državni giranaslji, lahko prosi}« t* sprejem v zavod meseea julija. Prošnji sa sprejem priloie spričevalo e devršesl Ijadski šoli s po-trdiiom e opravljcnett) sprejemnem ispiSa ter rojstni in krstni lisi Najbolje je, da prinese le listine osebna v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov k vodstva zavoda. Prav taka lahka prosijo mesera julija «* sprejem v II. ali višji raared dijaki s drugih klasičnih gimnaaij. Prinesti marajo osebo® vodstva zaroda {.»ntene prošnjo s prilegHtti, »daje šolsko spričeval« i« rojstni list Letna plačilo m &>!*£%. p« sprireialn> premoženjskih raimerah. Plaža se lahko ta« i -jveiem pa tekočih trintb cenah. Vsa drag« pojasnila glede obleke, kssjig, šolskih paireb-*ž,n i! pa je Še staro lovsko puško, ki je ponjegovi.smrti domači ne bi potrebovali, pa jo je kotel še sam prodati. Poklical je svojega soseda Franca Robarja ter ga prosit, naj bi nijgt jsaSel kupca puško. Sam je hotel Ro-barju potaMMtl orožje* ki je bilo skrite v za-kljfflsjenl omari. % veliko težavo je vstal tr posteljo ter se ves tresoč privlekel do omar« in segel * nj* po puSko. Orožje je bilo nabito. Ko je Stupan vlekel puško iz omare, se je petelin zataknil v žebelj, ki je bil zabit v pomagata ASPIRIN «RJ tablet* Ni drugega zdravita po imen« .Aspirin", temveč edinot« -.. 8ayar" »je v£ Aspirin« in ^ h, mm ji. s«, i,h> omari ter se je nekoliko napel. Ker je Stupan, ki je začutil, da se je puška nekam zataknila, nagloma potegnil, je petelin zdrsnil z žeblja ter udaril po kapici. Počil je strel, dim je za hip zakril Stupana, ko pa se je nato razkadil, je nesrečnež že ležal na tleh. Strel ga je zadet v brado ter mit odtrga! vso desno stra'n obraza. Hitro so ga položili posteljo ter mu Zavezali strašno rano, toda poškodba je bila 3mrtna ter je Stupan kmalu izdihnil. ' , d) Najdba, ki je razburila župnijo. V župnijski cerkvi v Šmartnem, tam okrog Maribora, so pod klopjo odkrili ljudje najdbo, ki je razburila vso župnijo. Ko je cerkovnik Ivan Slaticek čistil cerkev, je zagledal pod klopjo na levi strani nek v cunje in staro vrečo zavit predmet. Radoveden je najdbo pobral ter za« čel cunje edvijati. Prestrašil se je, ko je iz» mota) iz ciifeij in papirja truplo normalno raz« vitega novorojenčka. Poleg trupla se je v za« voju nahajalo tudi nekaj bukovih in smrejko« vih vejic, dokaz, da je mati mrlička zavijala v gozdu ter ga od tam potem zanesla v cer« kev. NOVI GROBOVS m Umrli so: na Prihovi bivši župan 77« letni Pučnik Anton; v Mariboru vlakovodjal v p. Kobal Filip; na Verju pri Medvodah zna« ni jeruzalemski romar Dohrnikar Martin; r Mariboru preglednik finančne kontrole y p< Ivan Koe in poštni poduradhik v p. Sitar' Jon »p; pri Sv. Barbari v Slov. gor. viS. sodni svetnik v p. Ernest Ferk; v Meranu v Italiji trgovec Smukavec Ivan; v Sevuicl Mvgi po« Kfaftv«*) 'Ivsaj- v £re» Sel- * Upiimlvm. v ve&Msti Ivana prog. delavca v p. Marija ^Splf^gŠ?«^. ftisp. v p. FeMs tetin, Darinka Kernc, strojevodja dri. žeL »p. Janez Sušteršič. Naj počivajo v mirui novice iz JuimM KR/' i Iz idrijsker« kot«. V Zgornji Kaaosnlji Repna so trebili po senožetih ia trebljenje sežiga! i. Petletna Rozalka L rjaveč se je po ne- pa tudi delavstvu bi ne bilo treba s trebuhom za kruhom. —. ----------------„ po ne- i Stoletnica italijanskih železnic. Na prri previdnosti p rev«"- pnbbžsla ognjo., tako da italijanski železniški progi, od Neaplja v Por-— ji je tipala obleka. Zaradi opeklin je po tiči. je 3. oktobra 1839 peljal prvi vlak, in si-_.]- _ .j 1_: ■ cer z brzino 40 kilometrov na uro. Ta tgodo- vio«ki vlak je imel tri osebne vozove in en v « ........ &.. .« ^ j * i ^ -m j r pu sekaj urah izaiikniia t idrijski boinišsicu kamor so jo bili t nagltei prepeljali — V Gornji S.aaom!ji je umrl čC-ietui Frasfcc Gnejz.da, znan pod imenom jstriček«. — N. p. t m'! _ i Smrt. V ponedeljek, 29. aprUa je umrl v Rožni dolini pri Gorici gostilničar Peter Ba-tič, star nad 70 let. Bil je lastnik znane gostilne pri »Bajtit. Naj mu sveti večna luč! i Na »ledi za črnim premo?osa? Kakor znano, imamo v Idriji živo srebro. Geološka znanost je agoiovila. da so v okolišu živ»'re-brne rade vodno sledova srebra, zA« te, bakra in tudi premoga. To caa&i&ost najdemo ludi tekaj. Pred sto in več Seti so kopali za bakrom iassre »b aekdaajsm setsčjs Idrije« v Sste. »Cerkljanske«, pod Labnami m Ravnami. m™ so iskali pred dobrim desetletjem v b!i-t^J/^ ?b IdrijL DeU so pa opustili, ker je fcl (Kinotek rude prenizek. Pred nekaj dnevi priobčili italijanski listi vest, ki pa za dl ffia&e m aikaka novost, da leže pod ftSr^ t dol,ni iribuse zakladi črnega premaza- V kjer se odcepi od državneIS' do pruski dolini cesta v^brelje, vrtajole vS ^Tsred*evpnmanjku.e potreO, de-STZ.,1 * Z časopisnih vesteh bo se-^J dni?»če, ker se je za z^ev« začela zaat gati državna oblast. Dobro bi bik. če h? £ JJaaje obnesle in bi se odkrUa težišč č-ne« ki g* na* gospodarstvo tl^ kATo prtljažni voz. V arhivih so našli slike tesfja vlaka in so ga za tOO-letaico ponaredili. Dne 9. msja se. bo prav tak vlak, ki ga bo vodil vla-kovodja oblečen v suknjič ia s cilindrom na plavi kot pred 100 leti), a v vagonih bodo potniki v isti noši, kakor so bili prej 100 leti, odpeljal iz Neaplja v Portici. Hkrati bo p« na stranskem tira vozil najmodernejši, električni vlak z brzino 203 km na uro. Tako £>o živo podan tehnični napredek v 100 letih. i t ari je nož. V Pevmi pri Gorici smo na pravnik vnebohoda pokopali rO-letnega posestnika Aniona iurlana. Pokojni je bil zelo delavca in značajen mož. Zapušča trden dom in jep° vzgojeno d rozino. Dolga leta je cerkveni-kovel ia bil tndi cerkveni ključar. V občini je ti! pogumen občinski zastopnik. Največja njegova skrb je bil* pa domača Kmečka po-sojMOica. saten je načeloral d« smrti. Bil je raoz dela. zato počivaj sedaj rairno v Bogu! i Vinska razstave v Krminu 20. in 21 aprilu je bila v Krminu tretja vinska razstava za goriško deželo. Razstava je bila prav po-očna us je dosegla tudi lep uspeii. Svoj vinski pridelek ie razstavila dolga vrsta vinorejcev iz jst> dežele. Poleg umnih samostojnih gosw*. roja ,udl kletarji velikih briških in furlanskih veleposestev ter kmetijskih zadrug. Razstavljena vina ao bila razdeljena v sest vrst: 1. fino belo, 2. specialno belo, 3. navadno belo, 4. fino rdeče, 5. rdeče ujeram. močno, 6. navadno rdeče. Pri raz-' : .P°seb»« razsodišče ocenilo razslavlje- r UTI-r^l U -iir? B so razstaviU t vseh sestih skupinah in so želi prav odlič--a Pnznanjs. Odlikovani so bili ^"JrugM Josip "revije jz Dornberga. Uvro Toroš iz ? Henrik Perin iz Medan^ Anton Sirk fe^t-rt'' T0t^Jz M^-ne! Franc i "»'"berga, Andrej Vodopivec iz w Karel Obljubek iz Krasnega. Krnest Pahot Zgornji Vipavski dolini je pa r*^,,..;. pažnjo zlasti razvoju vki-^radništva k"0'" je med drugim zgradila v Vipavi ska klet. Ta ustanova, ki je bili ^irna '"«• delovnim kmetijskim druitvom In « doprinesla k zavidljivemu stanju v,n,„.1 v tem predelu naie zemlje, živahno & vsa povojna leta. Znana je p--. T5r.; K raj: a i in tudi preko njenih mej po s™ iT brani Huplrici m po svojih krasi,,h strokovnjaško zidakih obi^fh kletVih^ štorih, ki sprejmejo lahko preko 2000 M Posebnost s0 njeni a steklom oblož^i vetil sk zidani sodi. V.zadnjem letu Ma biuft sedanjim kletem dozidana še dva obsežna Z, štora. V njih stoj! enonadstropna vrsf,PfT mentnth aodov, velik stroj za trebljenje in stiskalnic na električni jk^ob. V nedej" d\1 5. maja. /e bil ta »ovi dei slovesno otvorj« fotam Sv. S! a vnosi t i so prisostvovali ooriJki prefekt, t«, » več drugih riZ Prt tej priliki je bil blagoslov. Ijen tudi prapor Kmetijskega društva. vSIoL - l-ezer>isti. Kakor jt >^ovenec« ze poroča[, i« na Refci t9 £ y . Bacjonalni zbor rezervnih topničarjev, 1,U iSe bodo P* ravu" k skv vesnemu letnemu zborovanju rezervisti pehote iz vse države. 1 t.f.L^rl^™ "m,ir v S,Siž«»' Postojne. Po i.- ,Stlh Ponentamo, d« so pred dnevi k' »o f >t**u ob potoku t Zalogu of»-zth v vodi jjUvsjoče traplo. O strašni najdhi °b1ve5.u» postojssske orožnike, ki » A«! ^"P- '* Tode in "gotovili v mrtveca J*ma. Velikega Otoka. Autopsiia trupla je dognala, da je Gržina bil utopljen že Dreti mesM-t V;^—....... ... . . J . . i Zopet atr*£aA Boreča s rajnim »treh* ▼•». Pretekle dni sta se odpravila dva »!»• dwu£a u Opaljaga seia, 30-lett>i Vladimir Po-vetek in 20 letni France Marul« na gmajno nad Jamljani, kjer sta vedela za veliko, po vopu ostalo ^raaato, Vladimir se je lo«! fe-strelek odpirati, tovariš pa je v mali razdalji re opazoval. Nenadoma, okoli 6 zvečer, s« iLPData razIe4e,a in oba mladeniča ubila. *>e(av«, ki m končali m/^e dnevno delo v bli-«wt, so prihiteli na kraj »»sreče in onemeli M strahote: MaruSič Je z zdrobljeno glavo le-mrtev v mlafci krvi. Devetakovo telo j« Dito p» tako raztrgano, da Je bilo mogoče po »«t« te mak> ostankov; granata g« je vrgla ' ga razkosala in uigala, da so neki deti VT®f »goreli. Ciroza nesreča je pietresU v«o ^M^sjio. Pogreba ubogih-fantov se je tide-"TrJ** <*«na, ki j« ganljivo izpričala svoj« a družinam« obeh poaeu^eo^ev RAZGLED PO SVETU Kakor da ni nebeške domovine Ob priliki kanonizacije svete Marije Eufrazije Pelletier in svete Oemme Galgani v baziliki sv. Petra, je imel sv. oče papež Pij XII- govor, v katerem je potem, ko je poveličeval velike krščanske čednosti teh dveh svetnic, dejal na koncu z ozirom na sedanje razmere sledeče: »Kako zelo je oddaljena naša doba od svetega življenja teh dveh svetnic! Koliko je f danes ljudi, ki ne iščejo ter se ne prizadevajo I za večne vrednote, ampak le strastno hlepijo j po golih zemskib dobrinah. Mi jim mar, da : bi s pokoro in z vdanim prenašanjem- vseh težav izbrisali grehe preteklosti in tako oči-ščevali svoja srca, ampak s rastočo poželji-vostjo skušajo atreči vsem svojim neurejenim strastem in pregrešnim željam, kakor da bi človek ne imal nobene nebeške domovine. Zaradi brezmejnega pohlepa po človeški slavi in po čim večji moči ter zaradi doslednega zavračanja božjih postav so duhovi čisto zaslepljeni in zato vidimo, kako v socialnih odnošajih ljudi ne velja več postava ljubezni in pravičnosti, kako so pretrgane vezi, ki narode vežejo med seboj v skupnost in kako so padle ovire, ki jih stavlja pohlepu pravičnost. Posledica vsega tega je, kakor veste, KATOLIŠKA CERKEV g Sv. oče Pij XII. je sprejel te dni dva tisoč novoporočenih parov in imel nagovor, v katerem je dejal, da je svet okužen od laži in zaslepljen od sile. Obnovitev miru, ki ga je svet tako zelo potreben, je danes možen samo še z božjo pomočjo, ki bo spet združila razdvojene otroke sveta. s Po misijonskem svetu. Po najnovejših podatkih ima Italija v misijonskih deželah 10.975 misijonskih delavcev. Izmed tej jih je 4180 duhovnikov. Tako pride v Italiji na 4000 ljudi po en misijonski delavec, dočim pride v Sloveniji, če vzamemo, da imamo 100 misijonskih delavcev, konmj na J.5.000 oseb po enega misijonarja. Gotovo tudi v Italiji stanje še nikakor ni zadovoljivo, toda mi sino še daleč za njimi. — V ameriškem New Yorku je sedež Misijonskega zdravil-skega društva, ki ima namen nabirati denar za nabavo zdravil za misijone in jih potem pošiljati v misijonske kraje. V letu 1939. so odposlali okrog 15 ton zdravil misijonarjem. — V mašnike so biU v afriškem Mariannhillu posvečeni trije zamorski bogoslovci iz rodu Zulu. Lepi slovesnosti so prisostvovali tudi štirje zamorski duhovniki iz istega rodu, ki so bili že prej posvečeni. Ilod Zulu je veljal oo zadnjega za enega najbolj divjih zamorskih rodov. — V kitajskem Sanghaju se nahaja na tisoče Rusov, ki so se tu naselili po boljševiškem prevratu. Med njimi je bilo tudi nekaj katoličanov. Zanje se je zavzel arhimandrit Nikolaj, ki je postal katoličan. so šli Rusom na roko tudi jezuitski misijonarji, ki so tudi pomagali, da .so ruski katoličani dobili svojo cerkev. Zdaj šteje ru-«a katoliška župnija v Sanghaju 500 ver-ikov. — v najsevernejših inisijonih Kanade pogubna vojna, ki že osem mesecev zahteva prelivanje bratske krvi narodov, ki jih toliko ljubimo in ki je uničila že neizmerna bogastva ter že toliko dežel opustošila z mečem in ognjem. Koliko državljanov, ki so bili prisiljeni zbežati, objokuje daljno domovino, koliko nedolžnih otrok je bilo oropanih svojih stargev in koliko očetov in mater preliva solze nad svojimi otroki, ki jih je pobrala smrti Od tako strahotnih prizorov dvigamo svoje oči stran v višave in, medtem ko s slovesnim obredom častimo našega Zveličarja, ki se je vzdignil V nebo z željo, da bi sledili za njim, prosimo obe svetnici, da bi nam bili naklonjeni in da bi nam izprosili božjo milost, da z njuno pomočjo dosežemo višjo domovino, v katero moremo priti le po poti krščanskih čednosti. Naj bi pa od Boga dosegli tudi, da bi se vse države in vsi narodi spomnili skupnosti svoje prirode in svojega skupnega Očeta in Stvarnika in vzpostavili med seboj edinost, namesto ločitve v sovražni tekmi, da bi namesto sovraštva našli člove-čansko slogo ter bi svoja srca, ki jih trgajo ljudi spori, odprli glasovom in nasvetom miru. Tako bodi!« delujejo med Eskimi in Indijanci poleg misijonarjev tudi uršulinke in sestre sv. Ane. Težko si predstavljamo, kako težko delo vrše ,te junpške misijonarke Sredi neskončnih zasneženih planjav v mrazu, ki doseže 50 stopinj pod ničlo. AMERIKA s Ameriški veleposlanik Phillipps je govoril, kakor se sedaj naknadno poroča, z Mussolinijem in Cianom tudi o italijanski politiki na Balkanu. Oba italijanska državnika sta mu zatrjevala, da so ostali italijanski odnošajl do balkanskih držav čisto nespremenjeni in da so zlasti do Jugoslavije še nad vse prijateljski in da tudi ni nobenih razlogov, da bi se poslabšali. O teh zagotovilih je bil obveščen po drž. podtajniku Sumner Wellesu tudi jugoslovanski poslanik V Wa-sliingtonu Fotič. A ameriških krogih so sedaj bolj dobrogledi glede ohranitve miru na Jadranskem morju ter mislijo, da bi bil Jadranu mir ohranjen, tudi če bi se Italija zapletla v vojno z Veliko Britanijo in Francijo. DROBNE NOVICE 600.000 mol ima pod orožjem Holandska. Oddelki poljskih planincev (»karpatskih lovcev«) so se te dni izkrcali na severnem Norveškem. Narasli Rin je zopet začel ogrožati nekatere predele * nemških utrdb na desnem bregu. Na bdlgarslco-tariki ifteji je prišlo do velikih prijateljskih manifestacij med bolgarsko in turško vojsko. Te dni je bil podpisan konkordat med sv. Stolico in Portugalsko V Londonu je umrl lord Lansburrp, prvak angleške delavske stranke, ki je zago» varjal mir z Nemčijo za vsako ceno. Četrto obletnico ustanovitve svojega cesarstva je praznovala 9. maja Italija. 70.000 mož sodeluje pri velikih vajah ameriške vojske. Nemci so izgubili zadnje štiri tedne 1381 letal, 97 "jih pa pogreiajo. Maršala Voroiilova, sovjetskega vojnega ministra, so odstavili; njegov naslednik je Ukrajinec Timošenko. Ameriški predsednik Roosevelt je nenadno dopotoval s počitnic v Washington. V bojih ob Norveški so Nemci izgubili 300.000 ton trgovske mornarice, pravijo Angleži. Sodobno opremljeno bolnišnico so zgradili za Nemce v Varšavi. Enajst vasi je poplavila Donava ob iz-.toku v Črno morje. Judovsko podzemsko orožarno z bombami in strelivom so odkrili v Jeruzalemu. 13 nemških prevoznih ladij so torpediraH angležk«? podmornice. Tri uro je trajal razgovor jugoslovanskega odposlanstva s predsednikom sveta ljudskih komisarjev Molotovim. Švica je poklicala pod orožje vse za voja« ško službo sposobne moške, Nemški kancler Hitler je odpotoval zahodno bojišče, kjer sam vodi operacije. T Belgiji se odloča usoda Nemčije -za nadaljnih 1000 let, pravi Hitlerjev vojni razglas. Belgija in Holandija sta po nemški sodbi kršili nevtralnost,- ker sta utrjevali meje in zbirali čete za obrambo neodvisnosti. Poseben davek na vojne dobičke uvedej italijanska vlada, 20.000 italijanskih družin s 70.000 družinskimi člani se je vrnilo lani iz tujine t Italijo. * Finski olimpijski odbor je sklenil, da' olimpijskih iger leta 1941. ne bo izvedel. 588 novih kmečkih domov za 725 druži« je dala v prvih mesecih zgraditi italijanska vlada. Nemška letala so v zadnjih dneh potopila po en angleški, francoski in poljski rušilec. Vohunsko zadevo so odkrile ameriške! oblasti in zaprle v*5 ameriških Nemčev. Madžarska vlada je prepovedala vsako prodajanje rečnih ladij tujim državam. Močne utrdbe po raznih estonskih mestih je začela z vso naglico graditi sovjetska vojska. Holandska kraljevska, rodbina se je pro-selila na Angleško. 18.000 holandskih vojakov so doslej ujeli Nemci: V Italiji demonstrirajo proti Angliji in Franciji. ; " ■'.. , ■ Bivši franeaski ministrski predsednik Da-ladier je dopotoval v Belgija , Pariški župan je nkasal^da se morajo pobiti vsi luksuzni psi, ki poaro na dan 100 tisoč ton kruha. V Italiji s« velike demonstracije proti Angliji im Franciji *m za Nemčijo. Nizozemska in belgijska vlada sta sepre* selili v London. 150 nemških divizij se bori s 100 »aveih nigkimi — piše italijansko časopteje. v „ bi!e medB4r(Klne iahalBt lBd. B pvidratljajo durej* ^ Ameriki podirajo hiše z dinamitom. V W„. 50 razstrelili celo vrstb hiš. da so Mnu prostor ^ velikansko »ta% bo vojnega »iaietrstva. Hrvatski kmetje, ki so prejšnji teden obiskali Belgrad, korakajo po Terapijah. Francoski top^ velikan, ki c, npra>lja posebna aapra\a. 4, vč?TOnslužabniku): Jvail crine«i mi fa Met, najboljšega vma, hočem se napi/ete s^f , °h' ^ b*™, "i i.Pj« »S 8' ^Offlea tank so pokrili » v»i-f • ' «mi vejami, da ga ae bi opazila sovražna letalo. Na sliki vidimo otroški voziček, kakršnega so imeli pred 100 leti. Ta voziček je last neke ^ ^ k; aparat so Vdelale ame- družine v ISew \orku. riske tovaPne v pittsfieldu. Učinkovitost te pri- prave je enako učinkovitosti radia, ki bi ga Kupujte pri Mih, hi oglašalo v ..Domoljuba"! "- -- — V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«t 8® Romunski prestolonaslednik Mihael na slav, nostili .omunske mladine. Nizozemska kraljica Viljemina s prestolonaslednico. Belgijski kralj Leopold. AngleSka mioonosilka »Sphinif (875 ton), ki «• jo nemSka letala potopila Učitelj: Kaj menite, ali bi Krištof Kolumb vzbujal kakšno pozornost, če bi danes živel? Maličkov Jakec: »Seveda bi, ker bi bil skoraj petsto let staT.« PO DOMOVINI Prosvetna društva, pozor! Akcijski odbor zadruga > Last ni dom< je podaljšal tekmovanje Prosvetnih d.uštev. Fantovskih odsekov. Dekliških krožkov, Ženskih odsekov za zbiranje prispevkov za »Slovenski "■doto«. To tekmovanje se zaključi 1. januarja 1941. Tekmovalni red je razviden iz februarske številke >Vestnika< Prosvetne zveze. Doslej so poslala sledeča društva zbrane tsote: Prosvetno društvo Sela pri Kamaiku 300 din; K atol. prosvetno društvo v Šisfci 80 din; Saiezijaaska prosveta Kodeljevo, Ljubljana 1219 dia; Katol. S posvetno društvo na Grada %0 din; Prosvetno ruštro Planina pri Rakeku !M? dia; Prosvetno društvo Mekinje 100 din; Kal, prosvetno društvo Cerklje pri Kranju 1000 dia; Katol. prosvetno društvo jezersko S050 din; Prosvetno društvo Kovor 500 din; Slov. kat. izobraž. društvo Pod-brezje 100 din; Katol. prosvetno društvo Tržič 500 din; Prosvetno društvo Trebija I1S9 din; Kat. slov. izobraž. društvo /abaica 20 dia; Kat. društvo rokodeL pomočnikov Novo mesto 100 din; Slov. kat izobraž, društvo StopiSr tOt) din; Prosvetno društvo Gorje pri Bleda 550 din; Kat. prosvetno društvo sv Gregor 100 dia: Prosvetno društvo Polica t M.ID din; Kat prosvetno društvo Št Rupert 8S4 din: Kat prosvetno društvo Bevke 100 din; Prosvetno društvo Velesovo 500 dift; Prosveiao društvo Zaplaaa 140 din; Katol. prosvetno društvo špitalič 54 din; skupaj 9689.50 din. Ker je zbiranje pred vsem uspešno v jeseni, zato pa naj bi v poletnem času vsa društva pripravila primeren načrt, kako pripraviti uspešno zbiranje. Zanimivo je. kako so nekatera društva izpeljala zbiranje starega železa in je ta zbirka prinesla lepe vsote. Druga dni, štva so zbrala les in ga prodala za »Slovenski domc. Fantovski odseki so postavili mlaje ob »tUiki birme in novih maš, in ie mlaje prodali za »Slovenski dom«. Ker ima les danes veliko vrednost, se priporoča zbiranje lesa. D*uga društva pripravijo v poletju tombole M »rečolove, katerih dobiček bo še! za Slovenski domc. Fantje in dekleta priredijo po- sebne akadeaiije in javne nastope v ta namen. Pole« tega pa potrkajo tudi na vrata premožnejših slojev in prosijo prispevkov. Kakor je tt-pela tisočdinarska akcija v Ljubljani, tako, upamo, da se bodo tudi prosvetna društva s svojimi odseki potrudila, da ne bodo zaostala za t:*o«č\linarsko akcijo. Navodila za romanje na Zaplaz 1. Nujno je potrebno, da se vsi pokažemo vljudni in postrežljivi prati tovarišem gostom iz raznih krajev Slovenije. Na postati Velika Loka jih pričakujejo tuši dani, ter so jim vodniki na Čatež. Pomagati je treba težjim invalidom stopati m izstopati na avlo. Isto velja za Trebnje. Občinski reveii naj ta dan ne hodijo v Čatež, da bi kot prosjaki nadlegovali nas in tuje nam naklonjene goste. Z Splošno zbirališče je na Čatežu. Pri sprevodu naj se upoštevajo navodila rediteljev. Invalidi skrbite, da gremo skupaj. Vdove in matere naj imajo po možnosti črne rute na glavi. Lepo bi bik), da se sinovi in hčere padlih udeleže slavja v narodnih nošah. V cerkvi na Zaplazu naj bo prostor za predstavnike iti invalide brez nog in bolehoe. Invalidi brez očes in rok naj bodo na desni strani oltarja. Vdove s črnimi rutami na glavi, pi na levi strani pred glavnim oltarjem. Slavnostni govor ima naš preč. g. dekan Ivan Tomažič. Štejemo si v posebno čast, da bo videla in slišala vsa Slovenija, da je naš dobrotnik ne samo v besedah, temveč tudi v dejanjih, ker nam ie naklonil tudi godbo in preskrbe! za lepo petje. Po naključju je določen za govornika tudi tov. Perovšek iz Trebnjega. Prosim, da ga poslušate. Novega sicer ne bo povedal, ker pa leto« oi obč. zborov je prav, da se številno pokažemo in povemo, da naj cam pri z s.neso z novo morijo ia žrtvami. kt . . naj poskrbi .za svpjt, potrebne izdatka Najbolje je, sls vsak prinese potrebno hrano s seboj, ker je verjetno, da s« tu gori ne bo dobHo. Slabotni na za primer potrebe prinese,,, potrebna okrepčka. Pripominjamo, da i,* redno romanje, ki bo polno proAciij, predi«!!! ^ mir. pa tudi vojni invalidi Imamo t 17 Ivam nmciti Itilv. 72 "Hi, iMuiiiig i>QjpK_ . V Trebnjem bomo prosili občinski rdeči iT* samirijana, ki bo v pomoč v primeru velik ? ležbe romarjev. Domafc pokojnih, katerih imena K v spomeniku padlih v Trebnjem, se za i. j slavja naprošalo, da spomenik primerno o?3 in razsvetlijo, ker bodo gostje od blizu in d.W? dan občudovali naš simbolični spomenik m žrtev Razglednice tega lepega i« pomembne«! menika si bodo mogli romarji Eabaviti tudi m V plazu. Ta dao m nihče raz«« pripravljalne« it bora za kritje svojih izdatkov, poobla.^TSjS kakršne koli prispevke, Iz sevniške smeti »SI kujemo 300 - 400 romarjev. Poskrbimo, da v njem »o število poirojimo, da na ta način »Z smo pri Mani i na Zaplani om ;iir, ki sa Z svet ne more dati 6 Iz raznih krnlev Veiesove. Dne 3, maja t i Je umrla » p-protiri Polici vdova Marija atomplbar v ® iet, starosti. Pokojna je Imela sina duhovnika Fr«. četa Stempiharla, ki je sedaj Jupci upravitelj i Girici, škofija Sibenik v Dalmaciji. Bog daj blael materi večoo ptečilol Sorodnikom pa izrekam) iskreno sožalje. — V nedeljo 19. maja t. 1. bo ti v dvorani zanimivo akioptično predavanje »Slo venci v Rimu pri papežu Piju XII. Vabimo k obilii udeležbi — vstopnina malenkostna! Peče pri Moravčah. Koncem aprila smo nehali s fantovskimi sestanki. Bila jih je (.■kom z^askeg* časa 25. — 21. aprila je bil tu senator Brodar. Le-po je obrazložil politični položaj. — 19 . pride k nam g. dekan Jakob Strekelj, da bo sprejel 15 deklet v Marijino družbo. — 28. maja bo pa pri nas slovesnost Marije Pomočnice. K proslavi ki pnene ob pol 3 popoldne, ste vabljeni tudi tujci, da pridete v tako velikem številu kot preiJnii leta. Molili bomo risati za mir. pri Tekjaj«, V no« od 7. nn 3. maj j« začelo gftreti pri Ivani .furfcek. p. rt. pri »Zaihi-karjtK. Ogenj se je tako hitro raai&lril, da »o d» mači komaj reSili aebe in za silo obleke. Požigal-ea do sedaj še niso izsledili. Preak*. BO. aprila usio v našem fantovskem odseku jemali slovo od treh bratov vojakov. Ki poslovilni večer je prijel celo g. dr. Blatnik kot Gospod Volodijovski xuv. Ketlinga sta ostala v Hreptjovu enkako tri Č/ZJFČ^SJ***- t*5* >e ^ŠH poskušala ▼stati s PMtelie, toda izkazalo se je, da se še ne ^i ^ M ,n0eah' Zdrav«e ^ B » hitreje -T.'h Idravnik » i« ukazal, naj tek, dokler se j! čvrstost popolnoma ne vrne. ^P»m,1,d- Najprej se je vzdignit od Divjih poljan in Črnega morja motel. opel veter. Razbil in raztrgal je zastor obla-ŽEi f preperel° obleko, potem Oblak! so bežali pred njim in pogosto za- SSEiifT1"?. i dež'em- ki je padal v fflft k"pl,ah- *?<* in 'ed se je popkoma raz-"P", m spremenil ravno stepo v jezera; s bri' bov io začela teči voda v ozkih trakovih na dnu grap pa so naraščali potoki in vse to je hitelo s šumom hruščeni in truščem proti Dnjil^Tav v radovedno hitijo k materi V odprtinah med oblaki je zdaj pa zdai mv kakor da se je okopalo v tej splošni povodnli. k" "i'"? 'J,bilnimi Sonce je grt •a 1» C. nuni irjavov. divjih ros in štorkelj p^, veter donašati oblake S regljale so žabe v mogočnem zboru v ogreti vo di. Zazvrgolcla je drobna, siva perjad in i«fa fez^enTrn8''3 ".'"»^ozi lotre, skozi Cozdwe tez stepe in grape je Sel en sam včliti Kc kakor bi vsa priroda v neizmerni radosti kri&la »Vesna, juhe. vesna!« Toda za te nosrečne pokraira9 je prinesla pomlad žalost, ne veselje, smrt. ne življenje. Nekoliko dni po odhodu Ketlingov je aiali vitez prejel sledečo vest od gospoda Miiiiievskega: »Na kučunkaurijskl poljani se «haja vedno več vojaštva. Sultan j« p^glaj znatne vsote na l™;«'«^' petdeset tisoč orde Doraftenku na pomoč. Množice ulnaejo. da ie vode upadejo, po črni ia Kučmenski poti. Saj se Bo« minili ljudovlade!« Volodijovski J« takoj poslal svojej» slogo Pjentka a to vestjo k heteana. Sam pa ni hitel, da bi odiei fa Hreptjova. Pred vsem ni mogel kot vojak zapustiti to postojanko brez betmanoveaa povelja, potem ie preveč let prebil na .postopku' s Tatarji, da ne bl vedel, da se fambuli ne pomikalo tafce hitro odu Jezusu i« Najsvetejši Devicf oddolži! za usmilienie, hW no Baški. Bog daj samo priliko!... Toda gre ® za te dežele, ki lahko s Kamencem vred preideio v poganjke roke, četudi samo začasno. Tom*"' 1 Švedski krali. — Zgodhe so pripoveilii.«"« v »Potopu«; čas 1655 in iiaslednia lota- ,olik »rlialelj bivšega predsednika FO. 2e deset L, tov ie zgubil FO v teku pol leta. - V nedeljo maja P» ie priredil dekliški krožek pod vod-Ltvom učiteljice Marinkove lepo uspeli materinski lan Lepo predvajane točke DK, petje, igrica s .:',,„ in lep govor gdč. učiteljice io vsem na vso noč ugajal. S tem ne j« lepo zaključila zimska do-,0 na našem odru. (Šolnik nad Kranjem. NI dolgo, ko je gorelo „ Golniku pri hišnem posestniku Francu Kalanu, edai pa jo zlobna roka zopet podtaknila požar pri JLcslniku Jerneju Dolenu, ki jo že tri mesece kT doma in gospodarita njegova žena in njegov ife Ogenj je nastal ponoči okoli 10 in se je blisko--jlo razširil ter zajel vse podstrešje. Na pomoč so irihiteli gasilci iz Trstenika, prišli so tudi gasilci i Kranja. Skoda je le delno krita t zavarovalnino n Be ceni na 40.000 din. Skalja Loka. Ponovno opozarjamo nn veliko tombolo Katoliškega prosv. društva v Skofji Loki, ii l>o nepreklicno 2. junija ltMO. Prvovrstna telica, 10 moških in ženskih koles, šivalni stroj, več poljih vreč moke in sladkorja, cel sod vina, plug itd., a so dobitki, ki vlečejo in zato pričakujemo, da io tudi iz poljanske in sels;-e doline obisk izredno Joher. saj že povsod vse govori o tej veliki lom-30|j. Vršila se bo na druSt«rene*n telovadišču. Preložila se bo edino v primeru izredno slabega vre-liena. Pohitite z nakupom tablic in pazite na dru-i l ve ni žig s (liko sv. Jožela. Na veselo in srečno svidenje 2. junija popoldne! —■ Na preznik sv. Trojice v nedeljo 19. maja bo ob 11 dopoldne slovesna blagoslovitev Marijinega znamenja m Mestnem trgu. Pokažimo z udeležbo, da se naše mesto hoče t vso resnostjo ravno na svetovni kongregscijski dan znova posvetiti Mariji, ki naj nas varuje vsega hudega, zlasti pa vojne. Popoldne bo pri velikem cerkvenem shodu vseh Marijinih družb govoril naš rojak g. svetnik Janez Kalan. Pričelek' eli 4 popoldne. Nato šmarnična pot>ožnost. Vabljeni! _ v nedeljo 19. maja bo v Brodeb ob 8 sveta maša in prvo sv. obhajilo za ljudsko šolo Gubrk. JVincencijeva konferenca je po g. kaplanu nabrala revnim otrokom nekaj obleke. Moravče. Pri Šlomiku v Moravčah so oni- večer slišali, da hodi nekdo v podstrešni ttobi, pa se za pritajene stopinje niso zmenili. Ko pa ropot Ie ni ponehal, je šel gospodar pogledat. Našel ie prižgano elektriko, ki je takoj ugasnila; nekdo ie smuknil po stopnicah v vežo, zunaj pa na keto, prislonimo ob zidu. V sobi je Uilo vse narobe. Pogrešili so žepno uro, dozo za cigarete in ie nekaj drugih predmetov. Podobno zmešnjavo »o zapazili tudi pri Klobčarju, Predrznega kolesarja so orožniki hitro izsledili in mu vzeli vse, kar si je bil prisvojil. Fant bi bil moral oditi k vojakom, pa se je hotel založiti z denarjem, do katerega ni prišel; zato so ga orožniki spremili tjakaj, kamor se lahko pride tudi brez denarja. št Jlurij pod Kuinom. Prvi roj čebel je dobil dne 9. mam Strinar Martin. Za letošnjo »pomlad kar dosti zgodaj, ko ni vreme nič posebno toplo. — Zgubila se je Bravec Jožefa, stara 21 let. Dne 1. maja so jo ljudje zadnjič vddeli, ko je šla po cesti proti Zagorju. Obstoja strah, da si je kaj hudega pripetilo. Komenda. Umrli so Žimantova mati, Po- fačar Marija v 85. etu. Pokojna mati je dalii življenje 11 otrokom od katerih jih živi še devet. Dve hčerki, ena v Ljubljani, druga pa v škofji Loki sta pri uršulinkah, sin Andrej pa učtielj v Kamniku. Naj počiva vrla katoliška žena, v miru! Moravče. Obilna udeležba na občnem zboru krajevne JRZ je nedavno pokazala, komu ljudstvo le vedno najbolj zaupa. Zborovanje je otvoril nad-župnik g. Balner, na kar je poročal župan Lavrič o občinskem gospodarstvu. Občina je sodelovala pri elektrifikaciji, podpirala vodovod v Javorščici, gradila in popravljala občinske poti in kupila v Cešnjicah graščino za občinsko zavetišče.- Za poravnavo stroškov je županstvo izpoelovalo nad 25 tisoč dinarjev podpore. Nato je govori! še svetnik Strcin o političnem položaju; poudarjal je složnost in ljubezen do domovine, begati pa se ne damo od nikogar. — Na shodu v Peča h je govoril senator Kmečka dekleta, članice Kmečke trese litijskega okraja, bodo v nedeljo dne 26. maja pohitele na prijazno Javorje, kjer bo »b 11 zborovanje kmečkih deklet. Poleg domačih govornikov, pride govornik ali govornica tudi it Ljubljane. Vljudno rabljene, da pridete r obilnem Številu. go»iKxl, kako bodo skrunlli cerkve božje in stiskali krščansko ljudstvo!« sSamo ne govori mi o kozaitvu! Lopovi! Saj •o dvignili roke proti materi, naj iih zadejie to, kar so sami hoteli. Poglavitno ie. da se Kamenec postavi v brani Kako misliš, Mihael. >Mislim, da ga gospod general podoJjeki ni opremil, kakor bi bilo treba, meičani pa, ki jih dela lega brezskrbne, tudi niso storili, kar bi morali. KeUing je pravil, da so prišli tia »olki gospoda šfcsfa Tržebickega v zelo zmernem številu. Za Boga, pod Z bar« tem smo se prav tako veliki premoči postavili po robu edinole za slabim na-pom, moramo se postaviti v bran tudi sedaj, zakaj ta Kamene« le ork>vo gnezdo.. .< >Ha, oriovo gnezdo, toda ne re se, ali »s bo našel v njeni orel, kakor je bil Višnioviecki, ali samo vrana. Poznaš-li generala podoliskega?« »Mogočen gospod in dober vojak je, samo nekoliko zanikrn.« »Vem, poznam ga. Večkrat sem mu to očital, "ospodje Potočki so ga svoj čas poslali r inozemstvo, da bi se izobrazil, jaz p« naj bi *el s njim, «a bi se od mene navadil lepega vedenla. Jaz pa •em jim povedal: ,Ne pojdem prav zaradi njegove *anikrno8ti, zakaj v nobeuem čevlju nima obeh JfSes, pa bi se po dvorih predstavljal v mojih, sa-»an pa je drag." Potem je hodil pri Mariii Ludo-Tlkl Po francosko opravljen, toda vedno so mu nogavice lezle doli, ds so se mu svetila gola meča. .Višmovieckemu ie do pasu ne seže!« »Kameneški kramarli se tudi zelo boje oble-Mnja, zakaj za časa obleganja kupčija stoji. Rajši J" bili c6i0 pod Turkom, da bi le no bilo treba •rgovin zapirati.« 'Lopovi u je rekel Zagloba. . , ln obeh s malim vitezom se le lotila hud« , „ Mr*di bodoče usode Kamene«. Zasebno jima £š o za Bašo, ki bi morala, če se trdnjava poda, oeiiti usodo vseh prebivalcev. A *es nekaj tem »e je »ospod Zaglobe udaril »Za božjo voljo,« je dejal, »le čemu se žalo-stiva? Kaj p« nama mar ta ušivi Kamonec, da bi ee vanj zapirala? Ali ni mar boljše, da ostaneš pri hetmanu in se na bojnem polju meriš B sovražnikom? V tem primeru pa jo Baška vendar ne potegne k praporu ln mora kam oditi, pa ne r Kamenec, ampak kam daleč, magari k Skrzetus-kim. Mihael, Bog mi vidi v srce in ve, kako hrepenim iti v boj proti poganom, toda že zaradi tebe in zaradi Baške naredim to, da jo odpeljem.« »Zahvaljujem se ti, gospod,« ie odgovoril mali vitez. »Seveda, če M meni ne bilo treba biti v Kamencu, bi tudi BaSka ne silila tja, toda kaj storiti, če pride hetmanov ukaz?« »Kaj storiti, ie pride ukaz?... Naj vrag vzame vse ukaze!... Kaj storiti?... Čakaj, začenjam bistro misliti. Treba bo pač ukaz prehiteti!« »Kako neki?« »Piii takoj gospodu Sobieskemu, kakor bi mu poročal o novicah, na koncu pa povej, da bi spričo bližnje vojne is ljubezni, ki Jo imaš do nJega, rad ostal osebno pri njem in ss bojeval na bojnem polju. Križ bolji, to je prav izvrstna misel, zakal prvič Je neverjetno, da bi takega četnika, kakor si ti, zaprli za zidovjeni, namesto da bi ga porabili na bojnem polju, drugič pa te za toko pisanje hetman še bolj vzljubi in te bo hotel Imeti pri sebi. Tudi bo potreboval zvestih vojakov... Le poslušaj! Ce se Kamenec ubrani, pade slava na generala podoliskega. kar pa izvršiš na boj: nem polju, to hetmanov« čast in hvala. Ne boj se, hetman te ne odda gneralu. Prj bi mu dal koga drugega, toda ne tebe ne mene en odda!... Piši list! Spomni ga nase! Ba, moj domislek je Se česa boljšega vreden, kakor da bi ga kur« na smeteh pozofcale! Mihael, napijva se pri tej priliki ali kaj! Piši list!« Volodijovski se je r resnici zelo razveselil. Objel je gospoda Za globe, nekoliko pomislil in rekel: ' . ' »In pri tem ne pre . arim ne Gospoda Boga »e domovine ne betmana, sakai gotove ie. da bom na Brodar številnemu .občinstvu. — Delp na novi cesti MoravCa— Zagorje »e je letos že pričelo. Trajalo bo vse do por,na jeseni, ker je nakazana večja svo-ta denarja. Zato se tudi delavci najbrž ne bodo menjavali kakor druga leta. Vače. — Ob obilni udeležbi pogrebcev smo pred kratkim pokopali posestnika, in gostilničarja Janeza Malija iz Zabš, v starosti 71 let. Na zadnjem potu ga je spremljalo zastopstvo gasilcev, zastopstvo Prosvetnega društva na Vačah, dočim so mu pevci iz Vač zapeli v slovo nekaj žalostink. Pokojni »Zabški Francelj« je bil čist in kremenit značaj, ki od pravih načel ni odstopil za las, čeprav se je vse okrog njega mešalo. Desetletja je ključaril podružnični cerkvi sv. Lenarta v Kandr-šah. Kakor oče za otioka, je skrbet za ta hram božji, vedno poln načrtov, kako bi se dalo še kaj zboljšati in spopolniti. Bil je med prvimi pionirjt katoliškega gibanja na Vačah, soustanovitelj Prosvetnega društva in vnet zaščitnik ter podpornik katoliške mladine. Naj počiva v miro blagi mož! Senožeti pri Sv. Heleni. Pred nekaj dnevi smo pokopali 13 letno Marijo Makovec, po domače Žni-darjevo Danico. Čeprav je bila navedena še tako mlada, je bila že več let vneta bralka »Domoljuba«. Brala je »Domoljuba« ne samo za sebe, temveč na glas, da je poslušala cela družina. Celo uro je imela daleč do farne cerkve k Sv. Heleni, pa je v letošnji hudi-zimi bila 13 petkov zaporedoma pri sv. obhajilu. Daaičin pogreb je pričal 0 lepoti iti ljubezni, ki jo je izžarevala ta angelska deklica. Žalujoče starše in sestre tolaži Bog! Iz celjskega okraja. V Celju so na pobudo dr. Ogrizka, bivšega narod, poslanca, osnovali »Kmet-sko pomoč, zadrugo z omejenim jamstvom«. Zadruga ima namen posredovati nakup in prodajo kmetskih pridelkov oz. potrebščin in naj fci se razvila podobno kot znana »Seljačka sloga« na Hrvatskem. Zadružni delež znaša 50 din, a pristopnina pa 10 din. Oboje se lahko plaSa v obrokih. V vsakem kraju se labko osnujejo zadružni odseki, ki bodo v stalni zvezi s centralo. Zadruga ima svoje prostore v Ceiju, Dr. Gregorja Žerjava ulica J, L nadstropje, v palači Ljubljanske kreditne banke. Suije pri Ribnici na Dolenjskem. Pri vhodu v, vas, nasproti Gasilnemu domu, bomo v zvezi 8 Sla-tenci in Zlebičani zgradili novo dvorazredno osnov-« no šolo, ki bo hkrati tudi efeufmo ognjišče našega 1 bodočega prosvetnega delovanja. Preddela za grad« njo nove šol* kljub ranum oviram tako napredujejo, da bomo v kratkem eačeli zidati. Vee tri prizadete vari Suije, Slatinik m 2lebič kaiefo veliko razumevanj« ia vnemo ea prepotrtboo kulturno ustanovo bojnem polju lahko zelo mnogo storil. Zahvalim se ti iz srca, gospodi Tudi jaz mislim tako, da me bo hotel hetman imeti pri roki, zlasti če mu boin pisal. Da pa tudi Kamenca ne zapustim, veš, gospod, kaj bom storil? Glej, na svoje stroške po* stavim pest pehote in jo pošljem v Kamene«. Ta« koj bom pisal hetmanu tudi o tem.« »9« boljše t Toda, Mihael, odkod vzame* ljin di?« »Imam v zaporih okoli štirideset razbojnikov ln potepuhov, te vzamem. Baška — kolikorkial sem ukazal koga obesiti, me je redno nadlegovala, naj mu pustim življenje — mi Je že v-6-krat svetovala, nal napravim iz razbojnikov w jake. Takrat nisem hotel, ker je bilo treba postaviti svarilen zgled. Toda »edaj je vojna ta je vse mogoče. To so ti strahoviti roba vsi, ki eo ie smodnik vohali. Poleg tega razglasim, da bodo tistemu, ki se prostovoljno javi k polku iz grap in za-t kotij, odpuščena prejšnja razbojniška dejanja. Zbralo se bo okoli sto ljudi... Tudi Baška bo zadovoljna. Teiek kamen si mi odvalil od srca, gospodi..;« In ie istega dne je odpravil mali vitez noveaa poslanca k hetmanu, razbojnikom pa ie razglasil, da Jim odpusti in podari življenje, če se javijo k pehoti. Ti ao z veseljem pristali in obetali, da pritegnejo ie druge. Baša so ie neizrečeno razve sedita. Pripeljali so krojače iz Uiice, iz Kamenča in odkoder je bilo mogoče, da bi seftili vojaške obleke. Prejinji razbojniki so se veibali na hrept-jovskem majdanu, gospod Volodijovski p« se je ra-doval v srcu ob misli, da se bo sam bojeval na» bojnem polju proti sovrainiku, žene ne izpostavi nevarnostim obleganja, vendar pa Kamene« in domovini izkaže znatno usluga In ta dela so trajala že nekaj tednov, ko se nekega večera vrne poslanec a listom od gospoda fcetmana Sobieskega. Hetman j« pisal Sledeče! , i »MoJ ljubi ln predragi ml Volodiiovskil Nov gasilski dom v čemšeniku Gasilski dom t Cerašeniku je dograjen. Slovesna blagoslovitev bo v nedeljo, dno 19. maja 1940 po sledečem sporedu: 1. Ob 9 spre jem gostov iz zagorskega okrožja, ob pol 10 sprejem gostov iz trojanske strani. 2. Ob tO slovesna služba božja t cerkvi. J. Po sv. maši sprevod k >Domu<. 4. Blagoslovitev doma. J. Kosilo. Popoldne ob pol 3 bo tombola z bogatimi dobitki. Glavni dobitek sta moško in žensko kolo. Tablice so po 2 viin Med tombolo bo preskrbljeno za okrepčila. K tej prireditvi vabimo zlasti vse gasilce, pa tudi druge prijatelje gasilstva. io kar tekmujejo v prostovoljnem dovažanju karana, paska, lesa in opeke. Posebno pohvalo pa zaslužita voditelj« pripravljalnega odbora Jože Kozina in kovaški mojster Alojoj Starec. Cs bo is naprej vladala taka vzajemnost in sloja, bo poslopje do jeseni ž« pod streho. Le neustrašeno in ie s podvojeno delavnostjo naprej. Za plemenito prizadevanje vam bodo hvaležni ie pozui redori Pt«j. Te dni je bil na piuiski gimnaziji ustanovljen meddrušfveni odbor vseh dijaških društev, ki bo imel za nalogo, da tukaj na severni meji izvršuje delo za čim večjo skupnost med vsemi Slovenci. — Kraljevska banska uprava je določila ptujskim mesarjem sledeče cene: za goveje meso I. vrste, sprednji del 15 din, zadnji del 15 din. Za meeo IL vrste, sprednji del 10. zadnji del pa 12 din. Slanina je po 16 do 18 »lin, telečje s priklado 12 do 14 din, pleča brez priklade pa 18 din. — Ponovitev »Martina Krpana«, ki bi se morala vršiti v petek. je preložena na petek 17. maja ob 20 t Mestnem gledališču. Preložena je morala biti zaradi nepredvidenih ovir. — Podprite * po- Sostim obiskovanjem, knjižnico Prosvetnega rustva, ki se trudi, da ugodi svojim zvestim starim m novim čitateljem s tem. da stalno na-rocuje krasne nove knjige, iste so vsem, na razpolago vsako soboto popoldne in vsako nedeljo predpoldne v knjižnici, ki .se nahaja v Za lo. da mi tako pridno pošiljaš vse novice, se ti prisrčno zahvaljujem in tudi domovina ti mo-ra biti hvaležna. Voma je gotova. Imam tudi f»i drugod vesti, da stoji n, Kunčukau™" striš^ * 'Brd° ie bo dO trato tisoč. Orde se dvignejo Z Mft. S,u!,tnu er,rired » Kami nee Izdajalski I.ipki pokažejo Turkom vse poli w lih poufe 0 Kameneu. Upam, da bo tisto So mir^rr U<>9 dai T fvoie sli fovoviejskeea net fuf r„ .nV";a ,m8 j*"*"1«"*" mT iin„ Mlie?) ,to' dB bi bil '"di ti pri meni. mi ie Bog prifa, kako bi feil tega veseL tod« o res izkaza po elekciji razne usluge, jaz pa mu hočem poslati najboljšega vojaka, ker mi £e ™ Ušlo kameneško skalo kakor za zenico * oL? aKSa-S-SSMtasi J„* VB'e ne ^ K na sfeto^o^^ ^ in "ietnike: «1 to ^nu lnkSC kenSlm< M >PWibe,< Druga, ie večja burja se je zbirala ood Arfri. ttSk*. Titei T0*"1'1 ^ s k^kuAa so K> prednji vojne a Švedi. Prosi Ru kS Ki 3- Opustili so obrambna sredstva, zato državna Na-gajtia ni ioiela denarja, hetman pa ne vojaitfa. oils. ki bi ji komaj bila kos zveza vseli krščanskih ljudstev, je mogel postaviti hetman nasproti ko-maj nekaj tiso« ljudi. Med tem ao je na vzhodu, kier Bo n« po padisahori volji in so biti ljudje kakor mrf v roki enega človeka, godilo popolnoma drueafc. °r*- ko je bila razvila velika prorokova zastart in »o bili razobešein buniukl na vratih seruj«' in so začeli stolpi ser*skieram'» in ujemi" rasglaSi« »velo vojno, se je dvignilo 5»ol Azije in ves »• turčenrev, prispelo je ljudstvo, ki je prebivalo nad bregovi Donavo in niže, t one . strani Balksn« in še niže prav do grikih gora. Vsak paš« je vf dil celo armado, katera bi bit« ie sama zase mogla razbiti brezbrambno ljudovlado. Prišli ao Vala« in Multanl, postavili so svojo silo dobraiki in bi* ogrodskl Tatarji; prispelo je nekoliko tisoč Uv-kov in Ceremisov, ki jih je vodil strašni Azil« Tuhaj-bejevič in ki naj bi biU vodniki po nesreči, njim dobro mani deželi. Potem pa je začela prihajati črna vojska » Azije. Paie iz Sivasa, Bruse, A lepa, Damaska » Bagdada so razen rednega vojaStvs pripeljali » ooj oborožene tolpe vseh vrst ljudstev, od divji? gorjancev z gora Male Azijo, pokritih s cedrami, M Sultanove ovargke pnUSe v Carigradu. - " Vojno ministrstvo. — " Islamski bogo«"® učenjak. — Jedro turške konjenice. Ohranimo mir in razsodnost (Dopis.) ; DanaSnii čas zahteva značalnih mož v zaseben in javnem življenju. 2alibo« je tako, da bi S marsikaterem lahko trdili, da je kakor trs, ki »n veter maje. Zato je posebno danes nad vse važno da ohranimo mir in razsodnost, ko eo drugI .iipuani in polni strahu. Nekdo si je postavil za vzviieno geslo značaj-moža to krilatico: »Ce se svet zruSi, me bodo TiiSevine našle neustraSenega.c Ne pustimo se begati i raznimi govoricami od vseh strani. Zaveda j-L se, da smo v dobi prcizkisSnie. Pomnimo tudi, da smo katoliliani. Značajen »lovek je neuklonljiv, kadar gre za njegova, na-leia in njegovo prepričali le. Zakaj najela niso srajce ki lih menjamo, kakor tudi prepričanje ni bla-lo « katerim lahko barantamo. Značajen človek ie' plemenitega srca, je zaičitiiik slabih, varuh vdov in sirot, vedno pripravljen nuditi bvojo pomoč tam, kjer je revščina, nasilje, krivica. Razrvsne razmere današnjega časa more odpraviti samo pravičnost ln ljubezen. — Mir je največja dobrota. Lo v miru se morejo uveljaviti duievne vrline, le v miru jo mogoč procvit narodov ln držav, le v miru more napredovati človeštvo. Zato bodi v to »mer obrnjeno vse naSo stremljenj^ ln naša molitev. Vendar pravega miru ne bo. dokler (ta bodo delali brez Koga in brez Njegove ljubezni, dokler Kralj miru ne bo zavladal v vseh »rcih. Radio Ljubljana četrtek, lt. maja: 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila, 7.15 Plošče. 12 Plošče. 12.W Poročila, objave, 13 Napovedi, 13.02 Veseli godci. 14 Poročila. 18 Radijskii orkester. 18.40 Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolaric), 19 Napovedi, poročila. 19.20 Nac. ura: Predavanje Min. za telesno vzgojo. 19.40 Objave, 19.50 Deset minut zabave, 20 Jožek m ježek. 20 15 Plošče. 22 Napovedi* poročila. 22.15 Radijski orkester. — Petek, 17. majaš f Jutranji pozdrav: :.05 Napovedi, poročilo. - 7.19Pločče.11 Šolska ura: Pokrajinska oddaja iz SVetinj (srez Ptuj), izvajajo učenci in nfenke ljudske ftolc. 12 Plošče. 12.50 Poročila, objave. 13 Na; povedi. 13.02 Radijsi orkester. 14.10 Tedenski do vitkih prebivalcev ob Evfratu irt Tigrldu. Postavili so se na kalifov poziv tudi Arabci, katerih burnusi" so kakor sneg pokrili kučunkaurijsko planjavo; med njimi bo bil Hudi nomadi" iz peščenih pustinj in prbivalci mest od Medlne do Mefce. Tudi podložna egiplska sila ni ostala doma. 'listi, ki so stanovali v bobljndenem Kairu, tisti, ki bo vsak večer gledali v zarji plamteče piramide, tisti, ki so prebivali v onih mračnih krajih, odkoder teče sveti Nit, kl jim je sonce kožo ožgalo, da je postala sajasta — vsi ti so sedaj tičali .oboroženi na adrianopolski zemlji in molili vsak večer za zmago izlama, za nničnjo dežele, ki je že stoletja ičitila ostali svet pred prerokovimi spoznavalci. Korakalo je oboroženo ljudstvo, stotlsoči konj •o hrzali na planjavi, stotisoči bivolov, ovac iu velblodov so se pasli poleg konjskih čred. Človeku je prišlo pri tem na misel, da je po božjem ukazu angel Izgnal ljudi iz Male Azjle kakor nekdaj Adama iz raja in jim velel Iti v kraje, v katerih je i sonce bolj bledo ir. Je pozimi stepa s snegom pokrita. Sli so torej s svojimi čredami vred, neizčrpno mravljišče, beli, temni in črni bojevniki. Koliko jezikov je bilo tam aliSstl, koliko raznovrstnih noš se Je bleščalo v pomladanskem son-tu! Narodi so se čudili narodom; tuji so bili drug drugemu običaji, orožje neznano, različni načini vojskovanja .in samo.,vera. je združevala. ta potujoča plemena; samo takrat, ko so muezini" žareli klicati k molitvi, so se ta raznojezlčna krdela obračala z obrazom proti vzhodu in z enim glasom klicala Alaha. Same služinčadi pri sultanskem dvoru Je bilo več nego vsega vojaštva v -ljudovladi. Za vOjsko in oboroženo prostovoljsko drhaljo so se vlekle trume bazarskih trgovcev, kl so prodajali vsakovrstno blago; kakor reka so valovili njih vozovi * vojaškimi vred. , Dvoje trobun&ičnth paš na čelu dveh vojsk nt ™elo drugega dola, kakor da so dobavljalf-tej nepregledni množici ljudi hrano —' ln bilo je vsega pregled Tujskoprometne zveze. 18 Ženska ura: Okrasni vrtovi (Grasseli Katarina). 18.20 Plo-žče. 18,40 Francoščina (d. Stanko Leben). 19 Napovedi, poročila. 19.20 Nac. ura: Slovenska dramtika v prošlosti iu sedanjosti. 19.40 Objave. 19.50 Kotiček SPD: Pomlad na Krvavcu in Vel. Planini. 20 Ploiče. 20.30 Večer skladb L. M. Škerja.iica in M. Tornca. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Duet harmonik (brata Goloba). — Sobota, 18. maja: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Plošče. 12 Plošče. 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Plošče. 14 Poročila. 17 Otroška ura: Nastop otrok vodi gdč. Sla-vica Vencajzova. 17.30 Plošče. 17.50 Pregled rreda. 18 Radijski orkester. 18.40 Samopomoč letalskih napadih (inž. Fr. Dolenc). 19 Napovedi, poročila. 19.20 Nac. ura: 25-letnica Solunske dijaške čete (Milan Vtikajlija). 19.40 Objave, 20 Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). 20.30 »Ti prešraentani kebri«. — Pisan večer, ki ga izvajajo člani Radijske igralske družine. Napovedi, poročila. 22.15 Ra-; dijski orkester. — Nedelja, 19. maja: 8 Jutranji pozdrav. 8.15 Radijski orkester, 9 Napovedi, poročila. 9.15 Radijski vzrkestir. 10 Verski govor (dr. Vilko Fajdig!.). 10.15 Prenos bogoslužja iz zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. Prenost otvoritve protituberkuloz-nega tedna. 11.45 Plošče. (2.30 Poročila, objave: 13 Napovedi. 13.02 Ruski seksiet. 14 Plošče. 17 Kmet. ura: Plevel v žitu zmanjšuje pride-, lek (inž. Rado Hali). 17,30 Prenos cerkvenega koncerta i2 Kamnika (Frančiškanska cerkev). 19 Napovedi, poročila. 19.20 Nac. ura: Djalski kot romanopisec (Branko Mašič (Zagreb). 19.40 Objave. l'J.50 Prenos šmarnio. 20.30 Samospstu. 21.15 Plošče. 22 Napovedi, poročila. 22,15 Ra: dijski orkester. Konec ob 23. — 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Plošče. 13 Napovedi. 13.02 Radijski orkester. 14 Poročila; 18 Tuberkuloza in živčevje (g. dr. France De^ bevcc), 18.20 Plošče. 18.40 Narodoslovna slika slov. ozemlja v starem veku (dr. Rajko lx>žar). 19 Napovevii, poročila. 19.20 Nac. ura: Predavanje Inšpekcije narodne obrambe. 19.40 Ol* jeve. 9.45 Več mauire — pu brez zamere (hran GovekarJ, 20 Večer Društva ljubljanskih kon-servatorištov, 22, Napovedi, poročila, 22.15 Ra: dijski orkester. Kosec oh 23.- — Toirek, 21. m«u ja: Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi, poročila: 7.15 Plošče. 11 Šolska ura: Pokrajinska oddaja iz Dobrepolj. izvajajo učenci in učenke ljudsko šole, vili Anton Ljubič. 12 Plošče, 12.30 v Izobilju. Sangritcnski sandžak" je stražil cel tabor smodnika. Z vojsko je šlo dveBto topov, od teb deset »rušilcev«, tako velikih, kakor Jih ni Imel noben krščanski kralj. Azijski beglerbegi" so stali na desnem, evropejski pa na levem krilu. Šotori «o zavzemali tako velik prostor, da se je spričo »jih zdel Adrianopol ne prav velik grad. Sami sultanovi šotori, ki so se svetili od Skrlata, svilenih vrvic, atlasa in zlatih vezenin, so tvorili nekakšno posebno mesto. Sredi med njimi so mrgolele oborožene straže, črni skopljenei iz Abesini]e, v rumenih ln- modrih kaftanlh, ogromni hamah iz kurdskih plemen, ki so bili določeni, da so nosili tovore, mladi dečki iz uzbeških rodov s prelepimi obrazi, zastrtimi s svilenimi resami m množica druge služinčadi, pestre in barvne kakor stepni cvetovi: deloma konjarji deloma strezaji prr mizi doloma nosilci svetilk deloma slednjič služabnl-itvo, dodeljeno važnejšim dvorjanom. Na obširnem majdanu okoli sultanovega dvora. kl le s svojo krasoto ii) razkošjem spominjal vime na obetani raj, so stali ne tako sijajni, toda kraljevskim enaki dvori vezirja," ulemov in , ana-toUkega paše, mladega ka makana" Kara Mustafe, na katerega so bile obrnjeno oči sultana in vsega taborišča kot na bodoče »sonce vojne«. ' Pred pndišahovimi šotori je bilo videti sijajne "jJmTT. o »oi/n voliltimi turbani. iudJ' reatSnS"«« Nj^VlitaenoTSoto: ^če Je mejilo pa sullansko. Naprej se je razpro-Siral tabor strašpih janičarjev,- kl sof tal oboro-leni z mulketaml in sulicami in so tvorih. Jedro. tarSke vojne Kile. Ne nemški cesar ^e francoski kralj s* nista, mogla pobahati s pehoto, ki bi bila Neke vrste eprkvenik v turški inošejl. -«• Prapor, polk. - " Pokrajinski namestnik. _ ■ » Visok državni uradnik, minister. - » Vmok vojaški dostojanstvenik, Poročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Radijski orkester, i* 1'oročija. 18 Koncert nu violoncel-lu. 18.40 DuŠeslovne prvine narodnega gospodarstva (univ. prof. dr. France Veber). 19 Napovedi, poročila. 19.20 Nac. nrn. 19.40 Objave. 19.50 Deset minut zabave. 20 Plošče. 20.20 Janez Jalen: Bratce, drama. (Člani rad. igralske družine). 22 Napovedi, poročila. 22.15 Radijski orkester. Konec ob 23. — Sreda, Z. maja: 7, Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Plošče. 12 Plošče. 12 30 Poročila, objave. 13 Na-l>ovedi. 13.02" Kmečki trio. 14 Poročila. 18 Mladinska ura: »Jurij Šubic, slovenski slikar. Igra, napisal Arnošt škerlj. 19 Napovedi, poročila. 19.20 Nac. ura: Hrvatski sabor 1861. 19.40 Objave. 19.50 V okviru protituberkuloznega tedna (primarij dr. Tomaž Furlan). 13 tetna Paša kot „&trah" V vasi Okroglo, občine Dob run, v neposredni bližini bosanskega Višegrada, ljudstvo trdno veruje v prikazni in strahove. V aprilu so se prebivalci Okroglega z bojaznijo obračali v hišo Ilurema Adama. Po tudi meščani iz Višegrada, ki je oddaljen od Okroglega do 6 kilometrov/ so se mnogokrat zbirali ob hiši, v kateri je strašilo. Vest o strahovih ie prišla tudi na ušesa orožnikom, ki so prišli na lice mesta, da se prepričajo, če tudi v tem slučaju >stroh< votel okrog kraja ga pa nič nit. Dasi hišni gospodar ni soglašal, je moral končno strah na dan I/, hiše je prišlo 13-letno dekle v laneni srajci, raztrganih hlač, na glavi je imelo fes (rdečo turško pokrivalo), v roki pa palico, s katero jo grozilo celo orožnikom. Orožniki so seveda niso dali ©plašiti in »strahf ie kaj kriSalu priznal, da je hčerka Hu-rema Ademe in da ji ie ime Paša. Oče Hursm Adem je nato orožnikom priznal, da je on sam napravil hčerko za strflh Bal se je namreč, da bo ob stanovanje, ki ga je svoj čas vzel v najem. Da bi se drugi stanovanja - ne polastili, si je izmislil — »strahove«. Paša je dobro razvita, se bavi s pastiro-vanjem, šole od znotraj ni nikoli videla. Je pa že, velika — pijank^. ; « Marta: Torej si poročila svojega delodajalca. Kako dolgo si pa delala pri njemu? Matilda: Tako dolgo, dokler ga nisem dob«*. tej enaka po Številu in bojni spretnosti V vojnah z ljudovlado se mehkejše sultanovo ljudstvo vobče ni moglo z enako silo meriti z rednimi vojskami — in le včasih jih Je z neizmerno številčno premočjo pritisnilo in premagalo. Toda janičarji so se (jVznili upirati se tudi rednim konjeniškim praporom. Vzbujali so strah v vsem krščanskem svetu, dA, celo v samem Carigradu. Cesto je tud! sam sultan trepetal pred temi pretorijanci«' in vrhovni aga teh »ovnov« Je bil eden izmed najvažnejših dostojanstvenikov v divanu,1' Za janičarji so stali spahlji. za njimi redne vojske pašev, naprej pa črnovojniSka drhal. Vse to taborišče je stalo že nekaj mesecev pod Kon-stantinopolom in čakalo, da ue vojna sila izpopolni s četami, ki so prihajale iz najbolj oddaljenih pokrajin hirSkega gospodstva in da sonce izsesa vlago iz zemlje in olajSa pohod proti »Lehistanu«. Nadaljevanje prihodnjič.) »Ubrane čete kot telesna straža rimskih cesarjev. _ " Na sultanovem dvoru. Zahtevajte l^MimS^ lioilit dnevnik »SLCVEilR«* Težka borba zv obstanek Kmečki tabor v Soboti V nedeljo, 5. maja je bil v Murski Soboti veliki kmečki-delavski tabor. Naš list je o njem poročal v zadnji številki Dane« pa priobčujemo govor prekmurskega rojaka, svetnika Kmetijske zbornice Le barja Josipa iz Kapce. Težka je v današnjih časih borba za obstanek in življenje. Vse težave te borbe pa najtežje občutimo mi kmetje, pa naj smo doma iz doline, hriba ali ravnice. Sami na sebe smo navezani in na svojo rodno grudo. Skoraj osamljeni stojimo v borbi za obstanek Kljub vsem težavam pa je prekmurski kmetovalec delaven, samozavesten, borben, ne-omabljiv in dovzeten za vse dobro in koristno. Stoletja je že močno ukoreninjen v svoji rodili prekmurski zemlji, katera mu je draga nad vse na svetu. Večkrat ga ta zemlja ne more živeti. Gre v tujino, se tam muči in ubija ali domača slovenska gruda ga je toliko privezala na sebe, da se vrne kmalu domov in si doma g skromnimi zaslužki ustvari malo skromno ognjišče in ljubi, od nikogar odvisni dom. Ker nas vse veže ljubezen do naše rodne zemlje, se vsi močno zavedamo svoje kmečke in narodne nezavisnosti, katere ne damo za vse na svetu. Naše Prekmurje — kot pravijo naš mali slovenski Banat — nas kmetovalce skromno preživlja s poljedelstvom in živinorejo. Vsi mi z Ravenskega in Goriškega, imamo iste težave in iste težnje. Zal nam je le, da še nismo dosedaj skupno nastopili in se borili za svoje kmečke pravice skupaj strnjeni v eno vrsto. Današnji kmečki tabor Kmečke zveze, pa naj pokaže, da se je kmečko ljudstvo stanovsko organiziralo in da se bo v naprej vse naše dobro in pošteno ljudstvo skupno borilo za povzdigo kmečkega stanu. Pa tudi oblasti prosimo, da z zdravimi ukrepi in dobrimi zakoni zaščitijo naš kmečki stan in mu dajo v družbi iste pravice kot Jih imajo že drugi stanovi, ki pa tudi kmetu kot stebru države pripadajo v prvi vrsti Obračamo se večkrat na vse strani, da se naš kmečki stan zaščiti in podpre. Težko nam je prositi. Ali pri današnjem stanju kmečkega stanu smo k temu primorani, ker si sami ne moremo pomagati Mnogo je vprašanj ,ki zadevajo ves slovenski kmečki stan, in vprav v Prekmurju so nekatera od teh najbolj pereča in najnujnejše zahtevajo rešitev. Naša Slovenska Krajina je namreč prenaseljena in je zato vprašanje, kje in kako Bajti kruha in zaslužka vsem onim našim kmečkim ljudem, ki so ga dozdaj kot sezonski delavci iskali v tujini. Ni v naši moči, da bi mogli sami predlagati, kako naj se to vprašanje reši, le na to opozarjamo merodajne kroge, da je vprašanje vsakdanjega kruha tudi za nas, Prekmurce, najvažnejše. Deloma bi se dalo zaposliti naše ljudi z javnimi deli, na primer z regulacijami naših voda io melioracijo zemljišč, kar bi obenem dalo mnogo nove plodne zemlje ln novega kruha. Posebno pereče je pri naših kmečkih ljudeh vprašanje kmečkega socialnega zavarovanja, v prvi vrsti za poljedelske delavce, pa tudi ta vse ostale. Nadalje zahtevamo, da se znižajo visoke pristojbine, ki onemogočajo kmetom prevzem posestev. Zahtevamo, da ae zaščitijo naši kmečki domovi, da bo naša kmečka zemlja mogla ostati kmečka last. Da bo mogel naš kmečki stan napredovati, nam je nujno potrebna pomoč v obliki cenenega aii celo brezobrestnega kredita in v obliki smotrnega pospeševanja strokovnega napredka našega kmečkega stanu. V ta namen je predvsem potrebno, da se zniža cena cementu, ki je neobhodno potreben za asana-cijo kmečkih zgradb, Se prav posebno pri nas v Prekmurju, kjer nam primanjkuje gradiva. Zato je v tej zahteva enodušen ves slovenski kmečki stan, kakor tudi v odločni volji, da ne odnehamo, dokler ne dosežemo spremembe lovskega zakona, ki v sedanji obliki ščiti zajca namesto kmeta. Oblastva naj podprejo naše kmečko zadružništvo, da bomo mogli potom njega ceneje kupovati, kar potrebujemo in doseči boljše cene za blago, ki ga prodajamo. Se prav posebno korist pa si obetamo od elektrifikacije naših krajev, ki naj se čimprej izvede, da bo tako dana možnost, da se v naši pokrajini razvije tudi industrija, ki bl dajala delo in kruh vsem onim našim ljudem katerim ga naša zemlja ne more dati. To so naše najvažnejše želje in zahteve Prosimo naša oblastva, da nam pomagajo da dosežemo njih uresničenje. Zavedamo se| Ali se hotele svojega revmatlzma, protina lilA M n44k 4— __M. . . .. osvoboditi? t«t>» odpraviti, tolJIrt^&J^^j^'10«« v k^"}! Nudim Vam * i™ «« domaČe zdravljenje s pitjem iti dobili boste povsem poučno razpravo. fottao »trata« mesto; M^haeS81?^®^ Berlin S. ©„ Mlchaelklrchplatz Nr. 13, Abt. H, 284 da je v veliki meri odvisno od nas namili naše pripravljenosti ca skupno samopomoč koliko in kdaj bomo dosegli uresničenj«, ' jih žalitev. Izjavljamo, da bomo sami od je strani storili vse, kar je v naši mo«. j izboljšamo svoj položaj. Sicer moramo B? znati, da je kljub vsem težavam, ki na« t rejo, v sedanjem času pri nas, v naži driari Še vseeno najboljše. Pri nas imamo vsaj „!j bodo in mir in ničesar nam ni treba boli j leti in bolj vroče prositi Boga, kakor to £ bl nam bil mir ohranjen trdi zariaprej't, edino v tem primeru bomo mogli sami del,h za izboljšanje svojega položaja in pričakovatt tudi od naših oblastev, da nam pri našem prizadevanju pomagajo. Saj naša oblastva vedo, kaj nam je po. trebno. Vemo, da so pripravljena, da nam ustrežejo. Vemo pa tudi, da je največja oviri uresničenju naših kmečkih zahtev po eoi strt. ni današnje stanje mednarodnega položaja, ka morajo biti vse skrbi naših oblastev posve. čene zavarovanju naše zemlje pred morebiU nimi poizkusi tujih sil, da bi se je polastili, po drugi strani pa dejstvo, da Slovenci še vsa do danes nimamo možnosti, da bi se mogli svojo domačo hišico po svoje urediti. Zato izjavljam v imenu kmečkega Ijud-stva Slovenske Krajine, skupno z našimi kmečkimi tovariši z onstran Mure, Drave in Save, da obstoji za nas samo ena država ia to je naša Jugoslavija, ki je skupni dom men Slovencem, Hrvatom in Srbom in da borna svojo zemljo in svojo državo branili pred ko-inurkoli. Zahtevamo pa, da dobimo mi Slo. venci v tej državi enako pravico, kot jo imajo bratje Srbi in Hrvatje, to je pravico, da svoj« domače zadeve sami in po svoje urejamo! Vsi naj vedo, da 'smo slovenski kmetje zavedni državljani, da pa hočemo biti tudi enako, pravni državljani 1 Vi dragi tovariši, pa v vaših vasicah ii. rite miselnost Kmečke zveze, edine skupin stanovske organizacije slovenskega kmečkega ljudstva. Ce bomo skupno nastopali v eni fronti ter živeli in delali složno, v mira in pomoči eden drugemu, bomo doživeli boljšo bodočnost našega kmečkega stanu in naš« drage domovine S Hotandskis vojska ■ !{o,a?,diJa im« » Miru okoii 60.000 reda« vojske. Normalno ima Holandija * divizije (r Haagu. Arnhemn, Bredi in Amersforiu). nadt" Ije t lahko brigado, obalno artilerijo, p rotilo, taisko topništvo, biciklistične polke itd. Letalstvo razpolaga z okoli 500 letali p"« vrste, ki so sposobni za boj. Holandija ima pa znatno vojno mornarica la obstoja iz 5 starih križark, ki so namenjen« za obrambo obale, 5 modernejših križark, 8 ru* šilcev najmodernejšega tipa, 6 torpedovk i« okoli 30 podmornic. Toda velik del tega M" j£vja ,je ,s'acionirau v Holandski Indiji « obrambo kolonij (3 križarke, 4 ruSilci in 16 podmornic) in ne pridejo r pošte* za borbo * r-vropi. lonaža holandske mornarice je oko» 90,000 ton če štejemo tudi pomožne in šoltk« aeije. Gradi pa Holandija še 2 križarki, t ruši' lec in 8 podmornic, nadalje p« 20 motorni t lovcev. Holandija im« tudi znatno lastno letal' &ko industrijo, znani ao Fokerjevi areoplani. Zaročni par je prišel k zlatarju po zsro&>« prstMie. »Koliko pa stane ta?« je vprašal zlatar: »Stiriato dinarjev.« , . Zemn je napravil dolg obraz in zategnjeno Mžvižgal. Nato je pokazal »a drugi prstan: •Koliko pa ta?« toilg*ti «T: >Za 1)0 P® treb* dvakat W ------ ' . .... ------- Za pomlad in poletje 1940 Vam nudi icleznina in zaloga poljedelskih strojev FR. STU7ICA, Ljubljana Gosposvetska cesta 1 ves stavbni materijal: Trboveljski cement, betonsko in drugo želesso, pločevino, lepenko, žtorjo, mreže za ograje, razne črpalke in cevi, kotle vseh vrst, stavbno okovje in orodja, vse predmete za kopalnice, itd., slamoreznice, mlatilnice, posneoiafaike in dr. Samoprodaja »DEERING« kosilnic. Velika zaloga ličnih kletk. Kuhinjska posoda, razstreljivo, rakete, topiči, čebelarske potrebščine. Ponudite v nakup čebelni vosek 1 Vtatenie kmečkega stana Cim bolj se »vet pogreza v omotično ilivanjaželjnost in v puhle civilizacijske pri-obitve, tem bolj iščejo ljudje, ki gledajo v jodočnost narodov in držav, reSilnih potov a izhod iz sedanjih duhovnih in gospodarjih stisk pri najbolj pridobitni in zdravi ,lasti narodnega občestva — pri kmetu. Bolj iot kdaj prej poudarjajo, da je duhovno jden in gospodarsko močen kmečki stan naj-zotovejši porok za moč in veličino naroda, [ajti iz njega se v duhu in krvi obnavlja Soveški rod. Za slovenski narod je pa kmečki stan se prav posebnega pomena; zato s? vsevprek v tadnjih letih niso nemara za noben stan toliko brigali, kakor za kmečkega. Z neko posebao slastjo so začeli razpravljati o njegovih gospodarskih in socialnih te-lavah vsi mogoče preroki, tudi taki, ki so prej taniSljivo vihali nosove pred »kmetavzi«, ki niso za drugam, kakor za na gnoj. Ta pojav je značilen. Kaže pa, da so se ti preroki zavedali, da se trudijo zastonj za »odrešitev« našega rodu, dokler je kmečko ljudstvo trdno in odporno, v svojem duhov-nem in telesnem jedru zdravo in močno. Treba je tedaj v lepi, prijetni obliki zlasti kmečki mladini dajati strupenega mamila, da bo notranje opešala in se začela v gospodarskem in socialnem oziru razkrajati. Potem bo njihov posel lahek: duhovno razkrojeua in po telesni sli omamljena kmečka mladina bo odprla vrata v bodočnost, kakrino si želijo. Med te vrste preroke sodi Ignac Kopri-?ec, ki je v svoji kujigi »Kmetje včeraj in danes« naslikal slovenskega kmečkega človeka v takšni podobi, kakor bi ga flam rad videl. Tako močna je ta želja, da mu je zameglila pogled: oslepel je za vse, kar ima naš kmečki človek močnega, prvenstvenega in duhovno pomembnega v sebi v večji meri, ka-[ kor premnog izobraženec — pa je zagledal ! pred seboj namesto človeka, po božji podobi | ustvarjenega, skaženo živalsko bitje, ki se i valja v svojih telesnih nagonih. Ce je pisal svojo knjigo v veri, da je ' res tako, kakor kmefa opisuje, je Koprivec j vreden sočutja. Ako je pa knjigo pisal namenoma pristransko, je Škodljivec, ki je za svoje dejanje odgovoren celotnemu kmečkemu stanu. Vsakdo si mora namreč zapomniti, da so minuli časi, ko je kdor koli smel na slovenskega kmeta metati blato in zlivati nanj gnojnico, pa ostati brez kazni 1 Pravi, da opisuje kmečke ljudi in razmere v Slovenskih goricah. Nikjer, tudi in zlasti pa v teh krajih niso gospodarske in socialne razmere na kmetih urejene, kakor bi morale biti. Toda s takimi zavijanji se ne bodo ozdravile. Tudi ne z namigovanji, ki so mnogo preveč slana, da bi bila užitna. Rešile »e bodo samo z moralno zdravim in za skupnost vzgojenim mladim kmečkim rodom, ki za svoje naloge vsestransko pripravljen, da jih uredi in reši. Toda, če bi mladi kmeč-ki rod ocenjevala in vodila Koprivčeva knjiga, je naš kmečki stan zapisan propadu. Hvala Bogu, da ni tako I Ni tako niti v Slovenskih goricah, še manj drugod. Nič si ne Ustvar-jajmo prividov, da so kmečki fantje in dekleta kakšni svetniki; po njihovih žilah zares Polje močna in živa kri. Toda dobro vemo, da niso moralni slabiči, ki bi vrele krvi ne »naii krepko brzdati, marveč jih je ogromna Veclna med njimi, ki čutijo, da je duh več kot telo. Tudi v Slovenskih goricah je tako I Skrbeli bomo, da bo še boljše 1 Ce je hotel pisatelj v knjigi izpovedati svoje- življenjsko naziranje, si je moral izbrati drug predmet. Ako bi se splačalo, bi v imenu slovenskega kmečkega stanu ugovarjali. Toda vse to bi bilo odveč. Koprivčeva knjiga tega ne zasluži. Sama se je znašla v lastnem blatu, naš kmet in naša kmečka mladina pa, naj bo iz Slovenskih goric ali iz Murske ravnine, od Drave ali Save, sta ostala neomadeževana, ker ju blato ni doseglo. Samo tole moramo še povedati: Kdor koli ima še skomine, da bi rad obmetaval slovenskega kmeta in kmečko mladino z blatom, naj svoj namen opusti. Kako se ie podražilo življenje v posameznih državah Zadnja številka letopisnega poročila Zveze narodov navaja, kako se je življenje v posameznih državah podražilo od izbruha vojne. Po teh podatkih ae je od septembra podražilo življenje na Kitajskem za 126, v Romuniji za 30, v Mandžuriji za 25, v Jugoslaviji za 26, v Angliji in Estlandski za 14, v Palestini za 15, na Japonskem za 16, na Švedskem za 10, v Belgiji in Norveški za 8, v Argentini, Švici iu Peruju za 0.6, v Grški in Madžarski za 4, v Kanadi za 2 in v USA za 1 odstotek. Banovtnski ovni in ovce Kraljevska banska uprava bo letos v jeseni oddala večje število dobrih plemenskih ovnov in ovc solčavsko-jezerske pasme po znižani ceni. Naročniki prispevajo za ovna 2 din za kilogram žive teže in polovico nabavne cene za ovco. Prispevek naročnikov se mora povišati zato, ker je znatno poskočila cena plemenskih živali. Naročila za banovinske ovce zbirajo predvsem ovčerejska selekcijska društva, kjer teh ni, p * vse ostale kmetijske organizacije in občine. Prednost pri naročilih imajo člani selekcijskih društev in ostalih kmetijskih organizacij. Pri naročilu plača vsak naročnik društvu 10 din in položi 50 din kavcije za vsako naročeno žival. Jeseni bodo dobila banovinske ovce predvsem ona okrajna načelstva, ki Jih niso dobila lani. Plemenske oVce bo kraljevska banska uprava nabavila na jesenskjh plemenskih pej-mih Ti plemenski sejmi bodo v Črni, Solčavi, na Jezerskem, v Kokri, v Tržiču in na novo v okraju Slovenji Gradec in v Vitanju v konjiškem okraju. Kraljevska banska uprava bo odkupila samo dobre plemenske živali v starosti od 6 mesecev do 2 let z dobro kakovost' jo volne. Živali z resasto volno ta .nesposobne za pleme. Cena za plemenske živali bo od 5 din naprej za kg žive teže po kvaliteti, Ovčjerejci, hranite dobre plemenske, živali za jesenske plemenske sejmel Pomen Norveške Vojaški strokovnjak, ki piše vsak dan v angleškem časopisu »Tempsu« strokovne članke o vojaških vprašanjih, je v številki z dne 24. aprila razčlenil vojaški' pomen Norveške. Med drugim je dejal tudi tole: Vidimo, da vprašanje, kdo ima v svoji oblasti Norveško, presega daleč pomen švedskega železa, čeprav je tudi to velikanske važnosti. Sedanje pomorske in letalske bitke torej niso neke vrste drugovrstni dogodki, kakor nekateri, kiprimerjajo nemške in zavezniške sile, ki so se na Norveškem spoprijele, mislijo. Dogodki na Norveškem predstavljajo velikansko poglavje v sedanji vojni Izid te borbe bo odločil o nadoblasti nad Ste-vernim morjem. Izid te borbe bo tudi odločil če je bila zapora Nemčije Uspešna, ali če se je izjalovila. Razume se, da norveške odločitve ne bodo odločevale o končnem izidu vojne, ki se bo odločila na velikih suhozem-skih bojiščih. Toda zmaga na Norveškem zna v veliki meri vplivati na pogoje sa končno zmago v vojni. n Gasilska žeta JaManška dolina pri Litiji priredi dne 19. maja t. i. ob 3 popoldne na trgu v Litiji veliko tombolo. V primeru slabega vremena se preloži na prihodnjo nedelja Kako dolga j« minuta? Seveda bo vsakdo odvrti«, Sestedeset sekund. Prav. Zdaj pa vzetm žep; no uro v roke in reci temu ali onemu, naj stoji popolnoma negibno eno minuto. Izkazalo se je, aa malokdo vzdrži dalje kot 50 sekund. ■m w n -jčE^ vseh vrst, nailepSa dar!« za Bg Jg||[ IPa birmance po najnižjih cenah pri • tvrdki A.Božlc/lluWJana FranfiSkanpka »Me* 8 Kufcuj-e atarodlato po najvišjih cenah. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrn^mm ljubljanski velesejem 1.-1®. Junij« 1*40 (47. razstavna prireditev) 600 razstevljalcev iz tu- in inozemstva Bogato založen velesejem POLJEDELSKI STROJI IN ORODJE Posebne razstave: Pohištvo, avtomobili, obramba pred napadi iz zraka • >Naša vsakdanja brana« • zobna tehnika Polovična vozmna na železnici in parnikih. Na postajni blagajni kupite rumeno železniško legitimacijo za din 2'—. Ko je bil Dobernik na Dunaju, je naletel na prizor, ko je nekomu odneslo umetno lasuljo z glave. Prišedši domov je pravil pri »Cavnarjuc •pa, ja, aa Dunaju vleče tako močan veter, da ljudem odnaša lase z glave.« Salten §i«i Šestin Z našo umetno eaenco Mostin si lahko vsakdo i malimi stroški pripravi isborno, obstojno in zdravo domačo pijačo.Cena t stekl. za 160litrov din 20-, po poŠti din 35'—, i steklenici po pošti din 55'—, 8 steklenice po poŠti din 7S'—•. Pndajatfrogerija Kane. Ljabfyua,ti«0inka aL2. Na deželi pa zahtevaite Mostin pri VaSem trgovcu ali ?.e