Stev. 40. Velja po poŠti: ta celo leto naprej K 26' — ta pol leta „ „ 13'— ta četrt leta „ „ 6 50 ta en mesec „ „ 2 20 V Ljubljani, u ponedeljek, M18 februarja 1901 t u* ansfiJU J V upravništvu: za celo leto naprej K 20- — /a pol leta „ „ 10--ta četrt leta „ „ 5' — ■a en mesec „ „ 1'70 ta pcišilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo i' v Kopitarjevih ulicah 51. 2 (vhod č«i - dvoriSče nad tiskarno), — Rokopisi se me vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniSkega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Leto XXXV. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za jei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ot>-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Upravništvo ie ,J Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —--Vsprejema naročnino, inserateln reklamacije. (J p r a v n i S k e g a telefona Stev. 188. tlomo primisenius. Kamen modrosti iščejo sedaj naši liberalci, ko so pred duri volitve za državni zbor in jim njihova dosedanja prosvetljenost 11 e obeta priboriti par mandatov. Zato jc »Narod« od zadnje sobote kot odgovor na škofov pastirski list proglasil z ozirom na nezmožnost svoje stranke, spraviti skupaj zadostno število liberalnih volivcev, nov program svojega nadaljnega dela s sledečimi besedami: »Razširiti .ic treba duševno obzorje slovenskega ljudstva, omogočiti mu ic treba, da spozna krive nauke, laži in zvijače, s katerimi ga njegovi izkoriščevalci drže v suženjski odvisnosti in tudi pri nas bo konec klerikalizimi in sc začne nova doba ljudske sreče.« Prvo pol.ie, kamor se jc »Narod« podal, da posveti ljudstvu s svoio kulturno leščerbo, ie seveda bogoslovje. In iznašel jc, da škof Anton Bonaventura v svojem zadnjem pastirskem pismu taji, da jc Kristus Bog. Pomisliti je treba, da .ie »Narod« to zapisal komaj tri dni po pustnem torku in mu vsled tega ni preveč zameriti. Sicer pa jc »Narod« to trdil v razpoloženju, o katerem jc sam mislil, da je čisto resno. Kajti: »Škof Tone jc nas že tolikrat dolžil brez-verstva in krivoverstva, a vendar se mi šc nismo nikdar osmelili, da bi odrekali Kristu božanstvo, kakor jc to storil sedaj škof Anton Bonaventura v svojem postnem listu! Kdo jc zdaj večji brezbožnik in krivoverec mi ali škof Bonaventura?« Pomisli, slovenski kmet »Narod« šc nikoli ni tajil Kristusa in čc voliš sedaj liberalca, bodi prepričan, da se bo vsikdar in povsod potegoval za tvojo vero! Drugi pobožni izobraževavec ljudstva je med drugimi dr. Novak. Tudi ta si jc izbral sveto cerkev. Ta razširjevavec duševnega obzorja slovenskega ljudstva je svoje delo in-avguriral v nekem predavanju v »Mestnem domu« med drugimi tudi s sledečimi stavki: »Papež Bonifacij VIII. jc v neki buli nc vem v kateri tako-lc zapisal: »Jaz imam dva meča v svojih rokah, duhovskega in posvetnega. Oba sta moja, toda enega si obdržim zase, drugega pa dam tebi, kralj, da ga rabiš, kakor ti zapovem jaz.« Siccr v buli nikjer ni tega stavka in Novak je zmisel ondotnih izvajanj čisto izkrivil, toda kaj to dc? Tudi z izmišljenimi citati se da razširiti slovensko duševno obzorje. In dejal ie Novak sledeče: »Cesar Ferdinand I. je določil natančno, kako se morajo deliti zakramenti.« Ali pa: »Cesarji so v prvotnih časih sami sklice-\ ali koncile.« Prav nič ne pride v poštev. da to ni res. da se lc s tem med ljudstvo razširi izobrazba. .Ic pa šc nekdo drugi, ki utegne posvetiti v bučo zakrknjenega slovenskega ljudstva. To bi bil neznanec, ki v »Narodu« od zadnje sobote v neki notici povzdiguje Haeckla, tako da je sklepati, da dotičnik šc sedaj sliši žviž- ' gati Darvinovo teorijo, ki so jo učenjaki že zdavna položili ad aeta. (ilej botanika Rein-keja zadnji članek v »Thiirmcrju«, februarje-va številka; 1907. Ta novičar v dotičnih vrsticah izkuša vsiliti svojim bravcem mnenje, da slavni jezuit Wasmann ni biolog, ampak zgolj zoolog, raziskovalec mravelj. Kaj temu tinto-mazu mar, čc ic znani apostol materializma, Forel, sam priznal Wasiiiannu izredno biološko znanje. Sai .ie prismojeni Maeckcl bil primoran, braniti se pred nepobituiini dokazi jezuita in ko ga je \Vasmann prijel, sc ie skril kakor polž v svojo hišico ter zavrnil dokaze jezuita s to-le modrostjo: »Bekanntlich ist es auch der klarsten und scharfsten Logik nicht nuiglich, mit cinem klu-gen »Jesuiten« fertig zu \vcrden.« Verjamemo. Tudi »Narodov« nesrečni profesor si ne ve spričo dejstva, da VVasmann predava v Berolinu, pomagati drugače, kot s tem, da piše: »Po znani jezuvitski navadi priredi Was-mann ob koncu svojih govorov v Berolinu, ki je znano središče najvišje inteligence, pa tudi najčrnejšega ultramontanstva, »prosto diskusijo«. Kaj zato, čc je splošno znano, da v so-cialdemokraškcm in nacionalnoliberahicm Berolinu «ultramontance« lahko našteješ na pet prstov? Tu se gre samo za to, da sc razširi Slovencem duševno obzorje. Saj so sc tudi naši kranjski Haccklovci in cerkveni zgodo-vinarji a la Novak, ko smo jih pozvali, naj svoje trditve dokažejo, zagrnili v neizprosno molčečnost. Drugače bi namreč ne bilo mogoče, izobraziti liudstva. To nas v duhu prestavlja v čase krapin-skega človeka, o katerem je predaval včeraj v Ljubljani njegov iznsviditclj. Taka izobrazba, kakoršno podaja po navedenih vzgledih glasilo naših svobodomiselcev.bi namreč modernega človeka brezdvomno žc po par stoletjih vsaj v duševnem oziru zopet potisnila v pred-potopno dobo. Mi bomo že skrbeli, da sc našega ljudstva nc prime »Narodova« znanstve-nost od H), februarja tega meseca, toda pristašem »Narodovim« ne moremo pomagati. In tako se zna s časom razviti vrsta: Homo prinii-genius liberalis. Spravo ali ločiteu. Scnzučna vest prihaja i/. Peste. Z Ogrskega sploh še nismo nikdar dobili veselega poročila. Zadnje jc naravnost jasna prelomba slovesnih dogovorov- glede ua nagodbo med Avstrijo in Ogrsko. Dne 21. t. m. se namreč snide gospodarski odsek ogrske poslanske zbornice, da izvoli poročevalca za avtonomni, torej samostojni ogrski carinski tarif. Ker je pa tak samostojni ogrski carinski tarif naj-ostrejše orožje proti nagodbi z Avstrijo, je tudi senzacija umevna v merodajnih avstrijskih krogih. Da razumemo vso zavratnost ma-žarske politike, ozrimo sc za trenotek v polu-pretekli Oas. Mnogi politični viharji so razrahljali iu omajali hagodbeno stavbo iz leta 1867. Skozi line in razpoke brije ostra sapa radikalnih ma-žarskih političnih tokov. Deset let že bijemo brezuspešen boj za desetletno nagodbo, ki še vedno visi v zraku. Saj so še v živem spominu dogodki v avstrijski zbornici. Korberje-va vlada je zbornici predložila načrte nove na-godbe in skupnega carinskega tarifa z dotič-nim zakonom. Načrt nove nagodbe z Ogri je po dolgih bojih obveljal \ odseku, carinski zakon s tarifom. leta 1903 tudi v zbornici. Ta skupni carinski tarif, ki je tvoril podlago žc uveljavljenim trgovinskim pogodbam z vna-njimi državami, pa ic Fejervaryjeva vlada odobrila le z naredbo, ki nima še ustavne veljave. Ogrska vlada trdi, da jc v smislu člena ,311. zakona iz leta 1899 Ogrska vlada dobila proste roke in si more sama brez Avstrije z avtonomnim carinskim tarifom urediti svoje gospodarstvo. Mažari šc nikdar niso bili izbirčni v sredstvih za samostojnost ogrske državne polovice. Čitatcljcm jc gotovo še znana zmešnjava, ki jc še pred letom vladala na Ogrskem. Ta kaos jc zvito izrabila mažarska koalicijska vlada ter poleg drugih koncesij dobila od vladarja tudi dovoljenje, da sme zbornici predložiti samostojni ogrski carinski tarif v odobrenje. Isti dan ie podal demisijo tedanji avstrijski ministrski predsednik princ Holien-lohc. Ogrski carinski tarif se sicer bistveno ne razlikuje od skupnega, a jc navzlic temu formalna prelomba med Avstrijo in Ogrsko dogovorjene reciprocitete. Avstrija ie mnogo žrtvovala Ogrom na korist za skupni carinski tarif in skupno carinsko ozemlje, ki veljaj za dobo trgovinskih pogodb, torej do leta 1915. Navzlic temu pa ic ogrska vlada že 29. maja minolega leta zbornici predložila samostojni carinski tarif, ki naj bi raztrgal skupno carinsko ozemlje in nagodbo. Tedaj pa je stopil na čelo avstrijski vladi baron Beck, ki se jc v zbornici dne 7. junija predstavil z znamenitim govorom. Rekel je med drugim: »Z ozirom na korak ogrske vlade mogla bi tudi avstrijska postopali povsem prosto ne glede na preišnie dogovore. Ker pa je izia-vila ogrska vlada, da pusti ležati samostojni carinski tarif, dokler niso dovršena pogajanja z avstrijsko vlado o nagodbi sploh, izjavlja tudi avstrijska vlada, da je pripravljena za spravo. Ta sprava pa jc mogoča, ako ogrska \ lada ne porabi sile in enostranskega pritiska. Za vse slučaje pa moramo biti pripravljeni ua obrambo. Avstrijske koristi pa tudi zahtevajo, da se poga anja vrše o vseli nagodbenih vprašanjih skupaj. Ako sc ne posreči sprava z Ogri, potem bodemo sami uredili svoje gospodarstvo, mirilo iu resno siccr, toda z vso odločnostjo, ki io zahtevajo dragocene koristi Avstrijske.« Te besede .ic govoril baron Beck med burnim odobravanjem vseh strank. To ic toliko \ plivalo na ogrsko vlado, da je doslej pustila carinski tarif nerešen ležati v gospodarskem odseku. Kar nemudoma pa rožlja ogrska vlada s sabljo, preden so končane obravnave o podaljšanju nagodbe. Ker jc izključeno, da bi bil baron Beck dne 7. junija minolega leta govoril tako odločno brez prejšnjega dogovora z ogrsko vlado, je jasno, da ogrska vlada sedaj kruto prelomi svojo slovesno obljubo, ako uveljavi samostojni ogrski carinski tarif ter s tem raztrga skupno carinsko ozemlje in onemogoči vsako nagodbo. Ogrska vlada s iliti sedaj isti cepec proti baronu Bccku, kakor pred osmimi meseci proti princu hohenlohe. Raztrgati hoče carinsko ozemlje, dasi je vladarju obljubila rcciproci-teto do leta 1915. Določiti hoče za avstrijske izdelke tarife po svoji volji, ne glede na to, kai porečete avstrijska vlada iu parlament. Mažari hočejo i nadalje gade loviti s tujimi rokami ter se mastiti na tuje stroške. Ogrska vlada se izgovarja, da .ic njen korak le posledica govora, ki ga je nemški minister Prade v soboto teden govoril pred svojimi volivci, (iospod Pradc siccr žc večkrat ni bil previden v svojih izjavah, topot pa ni prestopil o.inic. Rekel je: »Skupno carinsko ozemlje le tedaj tudi Avstriji donaša koristi, ako ogrska politika nc ovira razvoja v naši industriji. Danes lahko mirno presojamo to vprašanje, ker imamo proste roke. Na zunaj nas vežejo trgovinske pogodbe do leta 1915, reciprociteta nasproti Ogrski pa le do leta 1908.« Iz tega sklepajo ogrski politiki, da že z novim letom odpove Ogrom reciprociteto. Ako torej avstrijski minister, ki v tem vprašanju sploh nima odločilne besede, kot poslanec naglaša pred volivci, da jc odpoved nagodbe z Ogri koncem leta mogoča, odgovarja ogrska vlada žc s formalno odpovedjo, (irof Apponyi je izjavil v petek na Dunaju nekemu časnikarju, da avstrijska vlada sploh več resno ne misli na novo nagodbo, zato mora ogrska vlada pripraviti samostojen carinski tarif. To .ic jalov izgovor. Prvo branje avstro-ogr-ske nagodbe so zastopniki obeh vlad že dovršili, izločivši ncka.vere preporne točke. Te pa moreta rešiti le obestranski vladi. Torej čemu bojni krik, dokler voiska ni napovedana Ako pa grof Batthyany iu ž njim drugi mažar- LIKCK. Izlet v Varšavo. 1. Med Ukrajinci. Ko ie okrajni glavar odšel, ostal sem sam v železničnem vozu. Odpravim sc iskat svojih tovarišev, grem iz kupeja v kupci in pridem slednjič v skoro čisto temen iu prazen voz tretega razreda. Ker sem obupal, da bi našel svoje tovariše, obsedini v praznem vozu. Toda nisem bil dolgo sam. Ze na prvi postaji vstopijo trije mladeniči v ruskih mondurah, sedejo skupaj na prazno klop iu prično med seboj govoriti. Od daleč vjaincm eno besedo in po nji sklepam takoj, tembolj, ker so bili v uradniških uniformah, da govore po rusko ter jih nagovorim v'ruskem jeziku. Vprašani iih, če je šc daleč do Varšave. Fden mi nekaj odgovori, kar ni pomenilo niti »da,« niti •nc,« drugi se obrnejo od mene proč. Spoznal sem takoj, da ti ljudje nc samo, da niso Rusi, ampak da naravnost sovražijo ruščino. Nato molčim nekaj časa, neznanci izvlc-čejo med tem iz žepov male knjižice in prično peti. Petje sem takoi razumel, peli so znano narodno pesem: »Pid goroju, po pid zclenoju kozaki idut.« (»Pod goro, pod zeleno, gredo kazaki.«) Oju-načim se torej še enkrat in jih vprašani po nialorusko ali rusinsko. Naenkrat sc je spremenila situacija. Neznanci me debelo pogledajo, potem sc pa vsem razvesele obrazi iu vsi trije odgovore naenkrat na moje vprašanje. Postali smo takoi dobri prijatelji, vprašali so me, odkod sem, iu ko sem povedal, da setn se naučil njihovega jezika, so se silno začudili. Med razgovorom sem omenil, da so peli »po rusko«. Mislil sem nialorusko, rusinsko ali ukrajinsko, ker gališki Rusini imenujejo svoj jezik »ruski«. Toda tu je nastalo nespo-razumljenjc, dečki mi hite zatrjevati, da ne govore »po rusko«, da niso peli v ruskem jeziku, jaz sc spet postavim za svoje, da pač poznam »ruski« jezik iu ga vem razločevati od »rusijskega«. Položaj sc ie spremenil, moji neznanci so me že pričeli čudno gledati, jaz sem čutil, da vlada med nami nesporazumlje-nje, a nisem mogel takoj razložiti. Slednjič iih torej vprašam: »Kakšen je torej jezik, katerega vi govorite?« »Mi smo Ukrajinci.« odgovore mi dečaki enoglasno. Zdaj je bila uganka rešena. Povedal sem iim, da nisem hotel trditi, da so oni Rusi, ampak le »ukra-iinski« jezik se imenuje pri nas »ruski«. S tem jc bilo ncsporazuinljcnje odstranjeno in postali smo zopet prijatelji. Ko smo sc nekoliko razgovorih, zaupal mi ie najmlajši in naizaupl.iivciši izmed niih, da se zdaj pri njih celo tiska v »ukrajinskem« ieziku. Jaz naredim obraz, kakor da bi bila to zame strašno čudna novica in sc delam, kot da bi mu nc hotel verjeti. Da bi me prepričal izvleče iz notranjega žepa majhen, iako obrabljen časnik ter mi ga pokaže s skrivnostnim obrazom. Opazil sem, da mu ie njegov starejši tovariš vrgel svareč pogled, naj nc bo tako nepreviden, toda moj prijatelj v svoji navdušenosti tega ni opazil. Sicer jc bilo pa to od njegove strani res lahkomišlieno. Ako bi bil jaz slu- čajno kak tajen agent, kakršnih ima vlada povsod vse polno, bi vsi trije moji neznanci ne samo izgubili službe, ampak tudi za svoj politični zločin dobili nekai let ječe ali Sibirije. Toda nikar ne mislite, da je bil časnik, katerega mi jc pokazal, kai tako strašnega. Jaz sem sc ne meneč sc za pogledal jegovga tovariša, urno sklonil nad papir, prečital naslov in rekel: »Saj res, to je ukrajinski list, dajte ga meni, da ga prečitam,« ter sem ne pričakovajc odgovora, stegnil roko in mu ga vzel iz rok. Moj mladenič se je šele zdaj zavedel, kakšno neprevidnost je naredil in me je osupel gledal; njegov tovariš ie pa skočil pokoncu: »Nc, ne, tega papirja vam nc moremo dati! Medtem sem jaz žc prečital naslov iu si ogledal zunanjost ter mu ga vrnil s popolnoma brezbrižnim obrazom, rekoč: »Hvala, žc vem, kako sc imenuje. Ako v a rti ic list potreben, kupim si v krčmi drugega.« Moja malomarnost iili je potolažila in rekli so, naj si list obdržim za spomin in iaz sem ga vtaknil v žep. »Kai pa ie v njem?« me bo kdo vprašal. Nič posebnega! Pri nas v Avstriji priobčil -jejo opozicijski listi veliko bolj hude članke. Uvodni članek dokazuje na dolgo in široko, da za vlado pri bodočih volitvah razmere ne stoje ugodno in sc šc vedno slabšajo, kljub raznim mahinacijam vlade. Potem sledi celotno poročilo siedleckcga orožniškega poročnika Petulia varšavskemu gencralgubcrnatorju, potem neka sodniiska razprav a in nato šc rubrike: »lz ruskega življenja,« iz »ukrajinskega življenja,« »iz Kijeva,« »Telegrami.« List je pisan v duhu ruskih socialnih demokratov. Ako bi odpadel prestiž, katerega mu daje vlada s tem, da ga prepoveduje, bi moj list padel na nivo obskurnega provincijalnega socialističnega lista. Nc smemo se čuditi, ako velja lak list med strankinimi pristaši za nekai, rekel bi, svetega, česar sc dotika s spoštljivim strahom iu o čemer sc govori s skrivnostnim šepetanjem. Treba si jc predstavljati, med kakimi nevarnostimi in s kakšnim trudom sc tiska skriven, nelegalen list! Koliko ljudi si ic pridobilo pri tem po nepotrebnem slavo inučcnikov! Vlak ic obstal v Varšavi, na peronu me žc čakajo tovariši, moram sc takoj posloviti od neznanih Ukrajincev. Škoda! Rad bi še poklepetal kedai z njimi, če žc ne za drugo, pa vsaj, da bi spoznal, koliko sc loči njihovo narečje od iiisinskega v (ialiciji. Rečem jim torej pri slovesu, ki je bil iako priiazen, naj me kedai obiščejo ua mojem stanovanju in iim povem ime hotela. »Radi,« odgovori mi eden izmed niih, »toda tale,« pokaže na svojega tovaiisa, »ie prost šele ob devetih zvečer. • ->Pobro, obiščite me ob devetih, sem tudi jaz najbolj gotovo prost.« Drugega dne je bilo nekako zborovanje, pri katerem sem bil tudi jaz navzoč in sem prišel domov šele ob pol enajstih. Moji neznani priiatclji so me še čakali pred vrati in me radostno pozdravili. (Tremo v sobo, vzamemo sedeže in se pričnemo razgovarjati »po ukrajinsko«. Odhod ste pa vi? vprašani. Iz črnigorske gubernije,« odgovore »odkod pa vi?« Od Trsta. Od Trsta? Kako ie pa pri vas? Kako, v kakšnem oziru? ski uhajači žc danes Avstriji odpovedujejo gospodarsko in trgovinsko zvezo, povejmo jim naravnost, da boljša kratka sprava, nego doltta pravda. Avstrija nc odpoveduje Ogrom skupnosti, pa je tudi nc sprejme za vsako slepo ceno. Ako pa hočejo Mažari za vsako ceno gospodarsko samostojnost, dobro, potem pa naj s svojim denarjem in nc z avstrijskim plačujejo tudi svojo politično osainclost iu neču-veno ošabuost. P. Uosmann u Berolinu. O prvem predavanju znanega naravoslovca biologa, jezuita P. Ericha Wasmanna v Berolinu smo zadnjo soboto brzojavno poročali. Kako je prišlo sploh do teh predavani? Kakor znano, je Haeckel svo.ičas v berolinski »Singakademi.ii« predaval o razvojni teoriji ter delal reklamo za svoj mo-nizern. Pri tem sc je v svoji znani filozofski nevednosti, katero je posebno ostro osvetlil Paulsen skliceval na jezuita Wasmanna, češ, ta učeni naravoslovec, ki jc obenem član družbe Jezusove, čisto odobrava darvtnizem. P. Ericli Wasmann je nato v odprtem pismu Haecklu dokazal, da je — ali vedoma ali nevedonta govoril neresnico. Nato je Haeckel Wasmannu odgovoril, da z nJim ne mara polemizirati, kaiti kdo bo prišel »zvitemu jezuitu« do živega! Nato jc Wasmann v novi izdaji svoje »Biologije« poleg Forela in drugih svojih nasprotnikov, postrani omenil tudi Haeckla. Haeckel se topot ni oglasil, Wasmanna pa so pregovorili znameniti naravoslovci, da jc priredil predavanja v tistem Berolinu, ki je pred leti navdušeno aklamiral Haecklu. Značilno je pri tem dvoje: Wasmann je s svojimi predavanji združil disputacijski večer, kjer bo odgovarjal na ugovore odličnih naravoslovcev; drugič pa za njegov ugled med znanstveniki govori dejstvo, da so se VVasmannovemu pozivu odzvali naravoslovci svetovnega glasu. Predavanja je priredil odbor, ki je sestavljen iz naravoslovcev, ki so povečini nasprotnega mišljenja kot P. Was-mann. O drugem predavanju patra Wasrnanna smo preko Kolina dobili predvčerajšnjim, žal da prepozno za sobotni list, sledeče poročilo: »Drugo predavanje P. Wasmanna se je vršilo v natlačeno polni zgornji veliki dvorani Philharmonije. Navzoči so bili skoro vsi vse-učiliščni profesorji, dijaki, naravoslovci in častniki. Pri prvem predavanju, kjer ie Was-mann žel viharno pohvalo, sc je zgodil značilen prizor. Znani zagrizenec, eksjezuit grof Hoensbroech jc med predavanjem demonstrativno zapustil dvorano. Tisti, ki poznajo slepo fanatičnost Hoensbroechovo, so se temu junaškemu dejanju, pomilovavno smejali. Berolinski listi brez razlike mišljenja obširno poročajo o predavanjih Wasmanna, ki ga imenujejo »einen eminent gelehrten Jesuiten-pater«. Drugo predavanje je bilo zelo obširno. Snov je bila: »Teistična in ateistična razvojna teorija; razvojna teorija in darvinizem.« Predavatelj je razložil pojm teistiškega naziranja, potem pa monizetn. Razvojna teorija ne zahteva nujno ne prvega, ne drugega naziranja, pač pa zahteva teizem filozofija. Naravoslovje samoposebi na vprašanja o svetovnem nazoru nc odgovarja, ta problem reši natorna filozofija. Teistično naziranje uči, da mora končno bivanje biti povzročeno, vstvar-jeno in udejstvovano od neskončnega, moni-zcin pa sloni na celi vrsti nepojmljivih podmen. Večnosti snovi z njenimi zakoni ul mogoče dokazati, ravnotako nc početka gibanja. Ker zamore le misleči duh pojmovati red v stvarstvu, mora biti vzrok tega stvarstva inteligentno prapočelo. Kar sc tiče darvinizma, je treba strogo ločiti med darvinizmom in razvojno teorijo sploh, lc Haeckel je ta dva pojma, tako tesno združil medseboj, da zanika stvarnika. Nato je predavatelj pokazal mnogo skioptiških slik svojih mikroskopskih preparatov o mravljičnih in termitinih nostih ter na njih razložil možnost razvoja in pogojno veljavnost Darvinove sclekcijskc teorije. Nato je z velikim znanjem vse tozadevne filozofske in naravoslovne literature ter s prepričevalno logiko razložil, kako ni mogoč razvoj organizmov brez notranjih razvojnih zakonov, ki pa morajo v organizem — Nu, kako ic pri vas z agrarnim vprašanjem? - Agrarnega vprašanja pri nas ni. Ni, Kako to! A polje je? — Da, polje jc tudi pri nas. — — A pomeščiki (veleposestniki) so pri vas? — Pomeščikov kot pri vas, pa pri nas ni. A čegavo jc pri vas polje, ali tega, kdor ga obdeluje? — - Da, pri nas jc polje navadno tega, kdor ga obdeluje. - Poglejte, poglejte, — rečejo drug drugemu začudeno iu zadovoljno. »Tam ic prav, tam jc polje last teh. ki ga obdelujejo. A pri nas je drugače — reče eden meni — pri nas ima kmet komaj tret ino zemlje v lasti, dve tretjini itnaio pa pomeščiki in država. To ni prav.« — Ali je kmet pri vas reven? - — V naši guberniii stoii dosti dobro, ker je zemlja jako rodovitna, a bolj na vzhodu je strašna revščina, jc premalo zemlje. V tem tonu smo se pogovarjali dalje, dokler jim nisem rekel, da mi c potreba iti spat. Nato so odšli. Potem so me obiskali še večkrat, vedno ob istem času in razgovor sc je plctcl vedno o istih predmetih. biti položeni od početka. Predavatelj jc svoja izvajanja končal sledeče: V gotovih krogih je žal nastopila prava teofobija, strah pred božanstvom. Jaz za-morem to le obžalovati, ker mislim, da je temu vzrok zgolj nepoznavanje krščanske filozofije. Ce bi dotični krogi vzeli v roke en sam kompendij krščanske filozofije, 11. pr. Gut-berletov, bi se lahko poučili o pravem bistvu krščanskega pojma o Bogu. James Darvin se ni tako bal Boga, kot nekateri njegovi nasledniki. Se v peti izdaji svoje knjige pravi Darvin ob sklepu: Zares — veličastno je naziranje, da jc stvarnik dih življenja, ki nas obdaja, vdihnil le v malo ali eno samo obliko, in da je iz tako enostavnega začetka razvila sc neskončna vrsta najlepših in najčudovitejših oblik. Jaz mislim, da po teh Darvinovih besedah, kot naravoslovec nimam povoda, opravičevati sc, ker sem pristaš teističnega svetovnega naziranja. Živahno, dolgo trajajoče odobravanje je sledilo tem besedam. Prihodnje predavanje bo v nedeljo 17. t. 111. SAMOSTOJNI OGRSKI CARINSKI TARIF. O spornem vprašanju glede carinskega tarifa med Avstrijo in Ogrsko poročamo v posebnem članku. Stvar sc je predvčerajšnjim in včeraj razvijala sledeče: Avstrijski ministrski predsednik baron Beck je 15. t. 111. v brzojavni noti ogrsko vlado vprašal, ali se bo gospodarski odsek ogrske zbornice res v par dneh iel baviti z ogrskim samostojnim carinskim tarifom in kaj ogrska vlada s tem namerava. Nato so se zbrali ogrski ministri ter sklenili odgovoriti Becku v sledečem smislu: Ogrska vlada se nc more ozirati na avstrijske proteste, ampak bo delala na to, da se čim preje mogoče vprašanje o samostojnem ogrskem carinskem tarifu reši. Ogrski ministrski predsednik Weckerle je obenem naprosil predsednika gospodarskega odseka, grofa Batthyanyja, naj v odseku spravi to vprašanje na dnevni red že v četrtek. Tozadevni odgovor so že poslali na Dunaj. Informirani ogrski krogi ta korak utemeljujejo takole: Ogrski parlament mora rešiti nebroj zakonov, ki so pa s carinskim tarifom tako v zvezi, da ui moč obravnavati o njih, ne da bi se preje sklenil samostojni ogrski carinski tarif. Zlasti velja to za trgovinske pogodbe z inozemskimi državami. Ogrska vlada je sicer izpočetka nameravala samostojni carinski tarif skleniti šele potem, ko bi bilo rešeno uagodbeno vprašanje, ker pa vse kaže, da sc nagodba ne bo sklenila in ker člani avstrijskega ministrskega kabineta (Prade) zad-1 čas napovedujejo Ogrski boj, ie ogrska vlada sklenila, lotiti se resno vprašanja o ogrskem carinskem tarifu. Weckerle bo tc dni odpotoval na Dunaj, da sc domeni z Beckotn glede na to vprašanje, ki je položaj neznansko zapletlo. Ogrska si hoče na vsak način za-sigurati samostojni ogrski carinski tarif se predno se snide nova avstrijska poslanska zbornica, ker sc boje, da nc bi zavrgla nagodbe. OGRSKI ŠKANDALI. Poslanec Lcngycl v »A Napu« naznanja, da ima na razpolago nebroj listin, ki dokazujejo podkupovanje listov od strani vlade. Košut ie objavil lc mali del vseh aktov. - Zur-nalist Horvath, ki ie od vlade za »sociološke študije« dobil 5(1.000 K. ic pozval poslanca Rakovskega na dvoboj. SPOR MED BRIANDOM IN CLEMEN-CEAUJEM. Vzlic dementiranju oficijelnih glasil je čisto gotova stvar, da se jc zaradi ccrkveno-politiških postav spor med Cleinenceauiem in Briandom tako poostril, da bo moral slednji demisijonirati. Prišla sta navskriž zato, ker sc jc Briand jel pogajati s pariškim nadškofom glede na pogodbeni forinular med župani in župniki. RUSIJA. Volivni boj. Peterburški mestni glavar je profesorja Maksima Kovalcvskega, kandidata kadetov za dumo, črtal iz volivne liste. Poulični poboji. V Varšavi je prišlo med pristaši različnih strank do krvavega pretepa, pri katerem sta dve osebi bili smrtnonevarno ranjeni. Atentat. V Novem Margelauu ic neznanec ustrelil na vojaškega guvernerja Pokotila, pa ga ni ranil. Velika poneverjenja. Proti generalu Des-sinovu je dvignjena obtožba, ker je v rusko-japonski vojski poneveril 15 milijonov rubljev, ko jc iz Sanga a zalagal Port Artur med vojsko z živili. Tudi drugi dostojanstveniki so lnido kompromitirani. AMERIŠKO-.IAPONSKI SPOR PORAVNAN. Senat severnoameriških Zjedinjenih držav je sprejel poročilo komisije o novem na» seljeniškcm zakonu. Zakon ima sledeči v sporazumu z japonskim poslanikom sklenjeni dostavek: Predsednik lahko zavrne izseljenike, katerih potni listi sc glase za panamsko ozemlje in ameriško otočje v vseh slučajih, kadar se mu zdi, da taki izseljenci lahko škodujejo interesom domačega delavstva. IJpati je, da 'udi šolske oblasti v S. Krancisku poravnajo spor glede na japonske otroke. ČASTNIŠKE AFERE V BELGRADU. Bivši minister, poslanec Marinkovič, je v svojem listu »Pravda« objavil vest, da .ie na srbski dvor prispela neka zibelka, bogsi-gavedi za katerega otroka. Namigavalo se je na princezinio Heleno. Nato so pa trije častniki najbrž po naročilu eksaltiranega prestolonaslednika, Marinkoviča napadli ter ga junaško z biči pretepli, poleg tega pa še poslanca Gc-orgjeviča ranili z bridkimi sabljami. Oficijclno sc poroča, da so častniki od Marinkoviča za- htevali zadoščenja in ga šele potem, ko ga ni hotel dati, napadli. Opozicijonalni listi poživljajo na energično akcijo proti terorizmu vo-jakov-zarotnikov. V MAKEDONIJI. Solun, 16. febr. Generalni inšpektor Milini Paša je kaznoval solunskega preiskovalnega sodnika Suleiman Effendija.ker je po krivici obdržal v zaporu Bolgara Dimitrija Paitarova. Solun, 16. febr. Po oficialni Statistiki je v makedonskih zaporih 2935 mohamedancev in 2385 kristjanov. Solun, 16. febr. Dešifriranje lanskega leta zaplenjenih pisem bolgarskega ustaškega odbora je dokazalo, da so Bolgari povzročili umor devetih patriarhov iz Tckova. IX. redni občni zbor »Osrednjega slov. čebelarskega društva" v Ljubljani se je vršil včeraj dopoldne v mali dvorani »Mestnega Doma«. Navzočih je bilo nad 50 članov. Predsednik Avgust Pire otvori zborovanje, pozdravi navzoče zborovalce, posebno zastopnika štajerskih podružnic gospoda Zdolšeka, avskultanta v Celju ter v kratkem nariše vspešno delovanje društva ter omenja, da je društvo tudi v gmotnem oziru zelo napredovalo. Izkopalo se je z dolgov in razpolaga danes že s precejšnjo glavnico. Nato preide k prvi točki dnevnega reda: Poročilo tajnika. Ker so imeli člani v rokah že tiskano poročilo, se je ta točka opustila. Tu navajamo poročilo tajnikovo: »Največ dela je društvo posvetilo organizaciji čebelar ev. Podružnice, ki jih je osrednje društvo ustanovilo v letu 1905, so sc izkazale kot prepo-trebne in nadvse važne za izboljšanje naših čebelarskih razmer. Njih potreba se bo še jasnejše pokazala tekom prihodnjih let. Lani so se ustanovile sledeče nove podružnice: 1. v Bohinjski Beli z 19 člani; 2. na Vrhniki z 26 člani; 3. v Rožcku na Koroškem z 20 člani. 4. na Raki pri Krškem z 19 člani; 5. v Toplicah z 30 člani; 6. v Št. Jerneju z 20 člani: 7. v Medvodah z 21 člani. Koncem leta 1906 jc društvo imelo 17 podružnic (10 se jih je ustanovilo leta 1905). Vseh predavan' je bilo 22, torej 8 več kot 1. 1905. Obisk je bil vedno zelo povoljen. Dne 29. junija se je vršil enodnevni čebelarski shod v Ilirski I3istrici. Kot predavatelje je navesti gospode: M. Humeka, nadučitelja v Boh. Bistrici (predaval na dveh shodih), Mihajla Vrbiča, nadučitelja v Sodra-žici (predaval na dveh shodih), urednika Ro-jino in podpredsednika Znideršiča (predavala vsak na enem shodu) in tajnika Bukovca (predaval na 18 shodih). Število članov se je pomnožilo za 52. Koncerti I. 1906 je društvo imelo 758 udov. Da število ni naraslo v taki meri kakor prejšnja leta, temu je vzrok, ker se jc koncem marca 1906 črtalo vse one člane, ki dotlej niso plačali udnine. Vsled tega je odpadlo nad 200 članov. Dejansko smo torej napredovali za 250 članov. »Slovenski Čebelar« se je razpošiljal v 1200 izvodih, iu siccr 758 članom kranjskega in 432 članom štajerskega društva. Osrednji odbor jc imel 4 seje. Poročila o njih so se objavila v »Slovenskem Čebelarju«. Podpore so se dovolile: podružnici v Gorjah 150 K k stroškom za stavbo podružničnega uljnjaka; podružnici v Rožcku in na Raki po en panj nemško normalne mere; podružnici na Vrhniki 30 K v svrho nakupa podružnične izmetalnice. Nadalje je društvo svojim članom preskrbovalo med - pitanec, vzorne panje in orodje. Nekaterim članom so se brezplačno napravili večji načrti za vzorna čebelarstva. Društveni stiskalnici sta se uporabljali od 37 članov. V več kot 200 slučajih .ic društvo podalo posameznim članom razne nasvete in pomagalo pri nakupu in prodaji raznih čebelarskih predmetov. Končno bodi še omenjeno, da jc društvo izdalo čebelarski knigi Antona Janše. Temu je postavila kranjska dežela skromen spomenik s tem, da da se ic za deželni muzej v Ljubljani napravila oljnata slika njegovega doma, ki ga je sedanji lastnik preteklo jesen podrl. Kakor jc iz tega poročila razvidno, jc odbor svojo nalogo častno izvršil. Naj bi ga v bodoče posnemali tudi člani društva! Ker se na predsednikov poziv nc oglasi k poročilu nihče k besedi, preide se takoj k drugi točki dnevnega reda: Poročilo blagai-nikovo: Blagajnik J. N. Babnik poroča: Pretečeno leto smo imeli skupnega prometa čez 9000 K-Dohodkov je bilo 5000, stroškov okoli 4000 K. Za tekoče leto jc ostalo v blagajni 1191 K. Razun tega imamo v hranilnici naloženih 800 kron, od katerih ie naraslo blizu 100 K obresti. Skupnega imetia imamo v gotovini skoro 2100 K- To ic jako povoljno. čc pomislimo, da smo v letu 1905 dobili tudi podporo za leto 1904, skupno za obe leti 2900 K, za leto 1906 pa Ic 1400 K. To jc vzrok navideznega nazadovanja, kliub vspešnejšemu delovanju v letu 1906. Tudi k blagajnikovemu poročilu se ne oglasi nihče. Predsednik predlaga, naj se kakor navadno izvolita dva člana ter pregledata račune. Enoglasno sta bila izvoljena gg. nadučitelja Zaje in Petrič. Pri tej točki se ie vnela debata. Zirkelbach pravi, da to ni nikjer navada, da bi se šele na občnem zboru pregledali računi. Opomni, da je blagajnik g. Babnik sicer pošten iu premožen mož, kateri lahko s svoiitn premoženjem jamči, vendar društvo ie društvo. Pred občnim zborom se morajo pregledati računi in blagajna. Temu pritrdijo navzoči člani in tudi izvoljena pre-glcdovalca iz avita, da v tem kratkem času na občnem zboru nc moreta pregledati računov. Videla nista blagajne in zato sc ne podpišeta. G. Bukovic predlaga, nai sc izvolita dva člana, bivajoča v Ljubljani, da pregledata račune. G. Znidaršič iz II. Bistrice nasvetuje, naj bi sc za letos dal blagajniku absolutorij. Ker izjavita preglcdovalca računov, da ne podpišeta, predlaga g. predsednik, da naj preglcdovalca pregledata račune in blagajno za preteklo in letošnje leto ter poročata na prihodnjem občnem zboru. V prihodnje bodo knjige in blagajna pregledane pred občnim zborom. Obvelja. Za preglcdovalca sta bila izvoljena za 1. 1906 in 1907 gg. prof. Verbič in nadučitelj Petrič. Četrta točka dnevnega reda je bila volitev predsednika in podpredsednika. G. nadučitelj Likozar predlaga, naj se izvolita per acclamationem dosedanji g. predsednik in podpredsednik. Zborovalci pritrdijo z živio-klici. Predsednik in podpredsednik se zahvalita za izvolitev. Peta točka je bila volitev odbora. G. predsednik obžaluje, da ie tajnik Bukovic odložil tajništvo. Društvo je izgubilo vsled tega vrlega in neumorno delavnega odbornika. Apeluje na člane, da ako ga izvolijo soglasno, se gotovo omeči. Tudi drugi člani skušajo g. Bukovica pregovoriti, toda g. Bukovic ostane neizprosen. Ker vse prošnje nič ne pomagajo, predlaga predsednik, da sc od-stopivšernu g. tajniku izreče zahvala. (Soglasno sprejeto.) V odbor so bili izvoljeni: predsednikom Gustav Pire; predsednika namestnikom Anton Znidaršič iz II. Bistrice, odborniki: nadučitelj Crnagoj, nadučitelj Likozar, prof. Jarc, predsednik »Gospodarske Zveze« Babnik in Zirkelbach. K zadnji točki dnevnega reda: predlogi in nasveti, se oglasi k besedi g. Mravlje iz Sv. Križa iz goriške vipavske doline ter predlaga, nai bi sc vršil tam čebelarski shod in ustanovila čebelarska podružnica. Sprejeto. Ivan Babnik iz Zgornje Šiške omenja, kako čebelarska kupčija peša. Temu krivi so čebelarji sami. Pritožuje se, kako poceni prodaja čebelarska podružnica v Bohinju čebele. Predlaga, naj bi društvo delalo na to, da bi podružnice imele enotne cene. Predsednik opomni, da je to mogoče doseči, ako se vsi čebelarji organizirajo. Vendar bo to stvar pretresaj odbor. Živahna debata se je vnela zastran podpor čebelarskemu društvu. Predsednik vse natančno pojasni zborovalcem, na kak način se dele podpore. Babnik omenja, nai se prosi deželni odbor, da da kako podporo iz kulturnega zaklada, kakor sta io dobili čebelarski zadrugi na Gorenjskem. Bukovic nasvetuje: Ker ie društvo v gmotnem oziru tako napredovalo, naj pošlje društvo nekaj najboljših čebelarjev k Žnidaršiču v pouk, in ti bi potem gotovo veliko koristili v svojem okraju, za napredek čebelarstva. Prosi naj se poljedelsko ministrstvo podpore, da se napravi v Ljubljani, 11. pr. v Marijanišču vzoren društveni čebelnjak. Nadalje priporoča opazovalne postaje. v začetku n. pr. 3. V Švici je 30 opazovalnih postaj. Opazovalne postaje so največ pripomogle, da so Švicarji na vrhuncu čebelarstva. Konečno g. Bukovic povdarja, kako potreben bi bil zakon proti laški čebeli. Ma-lokje na Kranjskem sc dobi še čisto kranjsko pleme, vse je že bastardirano z laško. Vsled tega tudi trpi izvoz čebel na Nemško. Laška vlada je boli previdna. Ambrožiču je ustavila uvoz na Laško na razstavo v Milan. Predsednik opomni, da to more storiti le državni zbor. Odbor bode delal na to, da se pri sklepanju trgovske pogodbe čez pet let prepove uvoz laških čebel. Znidaršič priporoča 5dnevni čebelarski tečaj, opazovalne postaje in da društvo določi cene čeb. podružnic. Odboru se naroči, naj objavi ceno. Ivan Strgar iz Bitenj pri Boh. Bistrici nasvetuje enotno mero za originalne kranjske panje. Zirkelbach vpraša, kako je sedaj stvar z Oroslavom Dolencem. Babnik odgovori, da od 1. decembra 1906 nc sme v mestu več trgati. Ker sc nihče več ne oglasi k besedi, zahvali se gospod predsednik zborovalcem z željo, da bi bili panji letos posebno težki in da bi se prihodnjega občnega zbora posebno obilo vdeležili člani, ker bo prihodnje leto lOletnica čebelarskega društva in zaključi ob 12. uri zborovanje. Uollvni bo]. (Vabila na zaupni shod) so sc razposlala vsem, ki so bili vabljeni k zadnjemu shodu. Poroča se nam, da so sempatja dobili nepoklicani vabila, naši somišljeniki pa ne. Ce sc jc pri kaki pošti napravil kak nered, prosimo takojšnjega obvestila. Zaupniki, ki niso dobili vabil, naj to sporoče izvrševalnemu odboru (dr. Krek) v Ljubljano. (Shod učiteljev.) »Učiteljski Tovariš« naznanja učiteljem: »Pri deželnozborskih in državnozborskih volitvah ne nastopaj nikdar svojevoljno, ampak počakaj vedno glasu vodstva naše organizacije, ki bo pred vsakimi de-žclnozborskimi in državnozborskimi volitvami sklicalo shod učiteljev-zaupnikov izcelede-želc. Za Kranjsko 11. pr. bo tak posvetovalen shod ob velikonočnih počitnicah. V krajih, kjer sc ve že naprej, da bi bil vsak boj brezuspešen, se ni treba mešati v volitve; sicer nam bo pa podal natančna vodila zaupni shod in po teli navodilih se bo moral vsak učitelj in učiteljica ravnati. Povemo pa že danes, da učiteljstvo nc bo nastopalo potom »Slomškove zveze« in tudi nc kot privesek tej ali oni stranki.« Tako »Učiteljski Tovariš«. Mi pa pravimo: Kakor bo »Slovenski Ljudski Stranki« posojeno, tako bo ona pošteno poplačala. (Volivni shod socialne demokracije v Ljubljani.) Včeraj dopoldne sc je vršil v Ljubljani volivni shod socialne demokracije. Velika dvorana »Mestnega Doma« je bila polna. Navzočih e bilo nad 800 oseb, pristašev socialne demokracije iz Ljubljane, Šiške, Gline, Vevč, nekaj krščanskih socialcev in par liberalcev. Shod ie otvoril Koctnur, nakar so bili izvoljeni: za predsednika Tokan. za nodpred- Priloga 40, *tev. »»Slovenca" d nč 18. februarja 1907. sodnika Udovič, za zapisnikarja pa Rudolf Mahnič iu Lovrenc Gabršek. O prvi točki dnevnega reda: Politični položaj in državnozborske volitve« je poročal sodrug Etbin Kristan. Povdarjal ie, da jc bil sedanji parlament zastopnik klik. Sedaj je z volivno reformo postavljen nov temelj avstrijskemu parlamentarizmu. Socialna demokracija jc igrala odločilno ulogo v boju za volivno reformo in pokazala se je tudi na Slovenskem sila socialne demokracije. Boj za volivno pravico pa socialni demokraciji ni bil sam sebi cilj, ampak sredstvo za osvoboditev, da pridemo s tent orožjem toliko naprej kolikor se da v sedanjih razmerah. Socialna demokracija jc tudi na Slovenskem dokazala, da je delavec kolektivno ime za vse one, ki delajo s svojimi rokami ali s svojim duhom. 1 udi na Slovenskem se je položaj socialne demokracije poboljšal vsled hiperprodukcije inteligence, /a socialno demokracijo je dolžnost, da sc udeleži volitev v drž. zbor in da položi vso moč v ta namen, da zmaga. Napačno je mnenje, da hoče socialna demokracija le seštevati svoje glasove, /lasti v Ljubljani jc naloga socialne denio-»• k racije, konccmrirati vse svoje moči vzbuditi vse indiferentne in storiti vse, kar ljudje le storiti morejo, da zmaga v Ljubljani kandidat socialne demokracije. Boj, ki se naša doba nanj pripravlja, je I. gospodarski boj med delom in kapitalom, 2. duševni boj med napredkom in reakcijo. V političnem življenju stojimo pri nas sedaj pred kaosom. Mnogokateri upi v slovenski liberalizem so se pokazali kot neplodni. Danes stojimo pred dejstvom, da so sc slovenskemu liberalizmu polomila krila. V duševnem boju med reakcijo in napredkom ni liberalna stranka dosegla nobenega vspeha — čc torej ni stranka dosegla svoje naloge tam, kjer jc bila poklicana za to, kako naj bi gospodarsko osvobodila narod taka stranka, ki je pokazala absolutno impo-tenco in absolutno nevoljo do dela. (Burno odobravanje.) Ali naj pa radi tega slovenski narod prekriža roke, da mora vse preplaviti klerikalizem? (En klic: Tistga ni!) Socialna demokracija jc po govornikovem mnenju edina moč na polju čistega duševnega boja, ki je sposobna voditi čete v boi proti reakciji. Ona vodi boj proti gospodarskemu izkoriščanju. Na Slovenskem po govornikovem mnenju ni stranke, ki bi zedinjevala v sebi gospodarski in duševni boj. Geslo slovenskih strank »za ves narod« jc zapeljivo, a za ves narod sc naenkrat ne more delati. Govornik vprašuje slovenske stranke, ali so one za tiste Slovence, ki imajo na kupu denar, ali za tiste Slovence, ki znašajo denar na kup, pa sami nič nimajo. (Govornik bi pač, ako bi nepristransko opazoval delo slovenskih strank, lahko opazil, da je bila »Slovenska Ljudska Stranka« vedno na strani zatiranih! Op. po-roč.) Govornik pravi, da sc bo socialna demokracija ravno tako bojevala proti slovenskemu kapitalu, kot proti nemškemu ali kitajskemu. Nasprotniki socialne demokracije pogrešajo pri njej narodnega čuta — narodno vprašanje samoobsebi jc pa mednarodno vprašanje. tudi volivna reforma ie to dokazala. Ureditev narodnostnih razmer v Avstriji bo le plod mednarodnega kompromisa. Govornik pravi, da bo v novem parlamentu socialnode-mokraški klub klub v parlamentu, ki bo igral važno ulogo radi svoje mednarodne sestave. Slovenci bi imeli le škodo, če bi bili v tem klubu zastopani vsi narodi, slovenskega socialnega demokrata pa bi ne bilo tam. Govornik nadalje razvija soeialnoreformatorične naloge novega drž. zbora ter konča svoj govor z oprav ičeniem, da ni popolnoma zdrav in da ga fizične moči nekoliko zapuščajo in pravi: Odloči naj sc, ako socialna demokracija poseže v boi. Ako v Ljubljani vsi sodrugi store svojo dolžnost, tedaj je mogoča zmaga, če pa propademo, zadene krivda našo nedelavnost in našo indiferentnost. Storimo vse, da bo socialnodemokratični klub v novem drž. zboru imel tudi slovenskega zastopnika. (Burno odobravanje.) Sodrug Kocmur poroča, da so zaupniki 1000 organiziranih sodrugov določili, da bodi kandidat za Ljubljano Etbin Kristan za ljubljansko okolico pa namestnik strojevodje drž. železnice Petrič. Pri glasovanju je shod obe kandidaturi soglasno sprejel in odobril. Sodrug Petrič jc bil službeno zadržan udeležiti se shoda, sodrug Kristan pa je končno še izjavil, da se jc trudil za drugo kandidaturo, on nc daje obliub, dovolj je, če pravi: Sem prepričan socialni demokrat. Delal bom, kakor zahteva program socialne demo-kraci c. Druzega se od socialnodcmokratič-nega kandidata ne more zahtevati. Nato jc predsednik zaključil shod. (Iz Dobračeve pri Žireli.) Neki dr. Ravnihar se menda ponuja, da bi napravil shod »neodvisnih« kmet.a v naši občini. Stranka neodvisnih kmetov ni nič drugega, kakor poprejšnja liberalna stranka ped drugim imenom. Mi, kar nas je tostran vode, pa vemo, kaj nam jc dala liberalna stranka dosedaj. Obetov polna usta, a v resnici nič drugega, kakor da nas jc umazala pred svetom, da nas imajo za liberalne, ko nismo. Dozdaj smo se dali slepiti pri volitvah, da smo oddajali svoje glasove pcslanccm, ki se potem do prihodnjih volitev za nas nič zmenili niso. Ko je nedavno bil v I d rij i razgovor o novi železnici. sc ljubljanski liberalec Hribar na nas Zi-rovcc še ozrl ni. Dr. Tavčar nam ie obetal in prisegal, da dobimo semnje uazui, a kie iili imamo? Tako bi sc nam godilo tudi pod Ravniharjcvo stranko. Edini poslanec, ki za kmeta kaj stori, jc tisti, ki se da voliti po ka-t liškciu programu. Za'o pa žc vemo, kaj bomo storili pri prihodnjih volitvah. Zimvci. kar nas jc prave misli, združimo se in pri prihodnjih volitvah oddajmo soglasno svoje glasove poslancu, ki ga bosta priporočala »Slovenec« in »Domoljub«. Zaradi cerkve smo res na-vskriž. Pa tukaj se ne gre samo za naše žirov-ske razmere. Pri volitvah se gre za vso Avstrijo. Ako bomo volili katoliškega poslanca, ga ne bomo volili zato, ker ga bodo volili na žirovski strani, ampak zato, ker ga bodo volili pametni možje celega okraja. (Čuden vlak.) V soboto popoludne je dolenjski vlak na progi Ljubljana-Šmarje bruhal dim in rudcče-zelene listke iz sebe. Neki socialni demokrat se ic spravil na stroj in metal iz vlaka cele šope vabil za socialno-demokra-tični nedeljski shod v Ljubljani. (Oklic volivnega odbora delodajalcev), združenih v treh centralnih industrialnih zvezah: »Zveza avstrijskih industrijccv«, »Osrednja zveza«, »Klub industrijccv« so ustanovili dne 1-4. t. m. na Dunaju svojo volivni urad, ki je razposlal dne 16. t. m. sledeči oklic: Delt dajalci in volivci avstrijski! Prvič, kar obstoji v naši stari monarhiji ustavno življenje, nastopajo državljani, ki producirajo, združeni in z določenim načrtom v volivni boj. Vsi, največji, veliki, srednji, mali do najmanjšega ne glede na razliko veroizpovedania, naroda in strankarskega stališča. Odločno odklanjamo misel, da hočemo lc enega stanovskega tovariša v naši državi žaliti na najbolj surovi način, ki ga poznamo, namreč da hočemo na koga vplivati in delati komu silo z ozirom na njegovo narodno dolžnost, na versko prepričanje in na njegovo politično liaziranjc. Vsak ostani zvest, energičen, požrtvovalen sin svojega naroda. To naj izpriča tudi pri sedanji volitvi. To stališče ne lc da pripoznamo,marveč delodajalci sc hočeuo tega stališča tudi držati. Delodajalcev ni in ne smejo biti taki, ki bi bili v nasprotju z naprednim kulturnim razvojem. Tehnično napredovanje jc odvisno od napredka splošne izobrazbe in zato so delodajalci v pravem pomenu besede možje napredka. A vsako kulturno delovanje ima in je vedno imelo svojo oporo v materielni poziciji posameznika. Ne v starem veku iu tudi v novi dobi sc ni razvijala nobena kultura drugače, kakor na podlagi materielnega napredka fizično gotovega posestva. Privoščimo delavstvu vsak n ravni napredek do višjega duševnega in materielnega razvoja. A zapovemo tudi soglasno stoj! v trenutku, ko sc prekoračijo nravne meje, ko .ic v nevarnosti zasebna last in se maje naše premoženje. Taki napadi se pa gode in bodo v kratkem šc hujši. Ne pustimo se uspavati zaradi hipne stagnacije glede na strokovno hujskanje. Socialnodcmokraška taktika zapoveduje, da nastopa med volivno borbo nalahko. Hočejo se ogniti nevolje med prebivalstvom. Nabrani denar sc rabi tudi v volivne namene. Sedanje stavke na Severnem Češkem ne izpremene nič položaja; oklic so cialnodemokraškega strankarskega vodstva v Nemčiji odkrito izjavlja, da ostane prej ko slej tudi po velikem porazu v Nemčiji smoter nemške in mednarodne socialne demokracije, da izloči individuelno premoženje, da izpremeni meščansko družbo v veliko zadrugo. Meščanstvo, ki producira, naj prestane kot posestnik individuelncga premoženja in naj odda svojo last in, premoženje veliki prihodnji zadrugi (najbrže zato, da bodo gospodje zadružni voditelji po celem svetu ravno tako gospodarili, kakor zdaj delajo po svojih malih poizkusnih postajah v strokovnih društvih). V to kupčijo se pa ne spuščamo, zdaj in nikdar! Zato je naše geslo: Varstvo premoženju! Varstvo lastnini! Pri tem se pa ne sme jemati posamezniku pravica do njegovega naroda in do njegovega strankarsko-političn. naziranja. Od kandidatov vseh narodnosti in od vseh strank hočemo zahtevati, da priznajo obvezno to načelo. V volivni boj vstopimo na podlagi načel stalnega odseka treh osrednjih industrijskih zvez. Zdaj na delo! Vsak posameznik in vsi skupaj. Naše geslo je: Proti socialni demokraciji, naš prapor edinost! Oklic jc podpisalo 137 podjetnikov. (Dr. Krainarev kandidatni govor.) Dr. Kramar je v Nemškem Brodu v svojem kandidatnem govoru izvajal sledeče: Češki narod se mora z volivno reformo okoristiti. Politika, ki je merila na to, da se z opozicijo razbija državni zbor, jc premagano stališče. Cehi sc morajo lotiti jasne politike. Zavzel se je za koncentracijo čeških strank ter potem govoril (j perečem ogrskem vprašanju. Sicer se ni treba zavzeti za popolno gospodarsko ločitev med Avstrijo in Ogrsko, toda spričo sedanjih razmer velja: »Proti Mažarom jc sedaj mogoča Ic ena politika, namreč tnažarska: politika absolutne brezobzirnosti!« Cehi so semtertja simpatizovali z Ogri, toda sedaj ne več, ko Ogri tako kruto preganjajo Slovake. Kramar je nato. odgovarjajoč na tozadevna izvajanja Pradejeva, izvajal da češkega kraljestva ni mogoče delitiv dva upravna dela, kakor želijo Nemci. Cehi od svojega stališča, da sc Češko ne sme razdeliti, nikoli nc bodo odnehali. (Za ptujsko-lipniški) mestni volivni okraj kandidirajo graški krščanski socialci trgovca Kremserja iz Gradca. (Kompromis med krščanskimi socialci iu socialdemokrati.) »Karntncr VVochcnblatt« poroča, da so na Koroškem krščanski socialci iu socialdemokrati sklenili glede na državnozborske volitve sledeči kompromis: Socialni demokratje bodo v okraju Borovlje-Zclezna Kaplja glasovali za krščanskega socialca, krščanski socialci pa v Beljaku za socialdemokrata. V Beljaku so žc trije svobodomiselni kandidati: Dr. Angcrcr, dr. Aichclburg iu Oraseh. (Nemška napredna stranka) zboruje danes v Pragi. (Češka koncentracija) se najbrž ne bo sklenila. Strankarski shod mladočeške stranke se bo vršil 2. in 3. marca. Slovensko jledaliSče. Včeraj so ponovili tretjo moderno komedijo po svetovnem redu: »Mačka - Spačka«. Kakšen uspeli ie imela, nam ni znano. Zvečer smo z veseljem poslušali Donizet-tijevo opero »Lucia di Lammermoor«. Predstava je bila izborna in dobro obiskana. Navzoč jc bil tudi gospod deželni predsednik T. Schvvarz. Pevci so bili pri posebno dobrem glasu in razpoloženju ter so daleko nadkrilili orkester, ki je včasih tako mlačen. BI. Režimov je pel s polnim glasom in igral zlasti konec zadnjega dejanja z živahnostjo, ki ga kaže kot pravega igralca. Gospod Betteto jc pel svojo partijo z enako vnemo, kot jo pri njem vedno opazujemo. Njegova marljivost in napredek, ki jc videti, mu obetata šc lepo bodočnost. Njegov glas ie mladeniško svež iu postaja vedno obširnejši. Gospod Ourednik jc s svojim sonornim, krepkim baritonom dal operi oni sijaj, ki ga mora imeti lepa glasba. Takega baritonista ne bomo imeli kmalu, če je res, da meni oditi. Glavno zaslugo za celoten uspeh opere pa ima primadona Ska-lova. Prizor, ko po umoru soproga zblazni, je pela in igrala z dovršeno eksaktnostjo ter žela viharno odobravanje. - V manjših vlogah so gg. Ranek, Bukšek in gdčna Kočevarjeva popolnoma zadovoljili. Tako animirane predstave že dolgo nismo imeli. Dnevne novice. + Shod »Obrtniške obrambne zveze« je bi! včeraj v Škofji Loki velesijajen. Shoda se jc udeležilo do 80 odstotkov ondotnih obrtnikov. + Liberalne laži o poslancu Pogačniku. Svoje laži o poslancu Pogačniku zadnji »Gorenjec« preklieuje: »Čemu hujskati?« Pod tem naslovom smo v zadnjem uvodnem članku trdili, da jc poslanec Pogačnik rekel ministru Derschatti, da nima nič proti imenovanju Kol-lcrja in Wieserja ter da se je potegoval za sedanjega nemškega postajenačelnika na Bledu. Bivši poslanec Pogačnik nam sedaj poroča, da ta trditev nc odgovarja resnici, kajti za prva dva je ugovarjal, tretjega pa niti ne pozna in ni zanj storil nikdar najmanjšega koraka. Mi to vest lojalno popravljamo in ga odvezujemo storitve težkega narodnega greha.« - V prvi številki »Naše Dobe« čitamo ista obrekovanja, ki so v »Gorenjcu« žc preklicana. Upamo, da tudi »Naša Doba« prekliče svoje neresnične trditve. -t Tri javne ljudske shode je priredilo včeraj politično društvo »Edinost« in sicer v Rocolu, v Skednju in v Rojanu. Dnevni red je bil: Protest proti krivicam volivnega načrta za mestni svet in deželni zbor tržaški. Shodi so sc vsi v redu vršili, Ic v Rojanu jc bilo nekoliko prepira s socialisti. Sprejete so bile resolucije, v katerih sc protestira proti nameravani krivični volivni reformi in se poziva vlado, da ona predloži pravično volivno reformo, katere od sedaj na magistratu vladajoče klike ni pričakovati. + Občni zbor »Deželne zveze za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem«. — Občni zbor imenovane zveze sc je vršil v soboto, H), t. m. v hotelu »Lloyd« v Ljubljani. Predsednik g. pl. Trnkozcy jc pozdravil vladnega zastopnika g. deželnovladncga svetnika Kulavicsa, zastopnika trgovske in obrtne zbor-nicc kranjske g. podpredsednika Kollmanna. zastopnika magistrata mag. tajnika g. Jankota pl. Bleivveis-Trsteniškega in zastopnika za povzdigo tujskega prometa v Boh, Bistrici, g. Jos. Rauhekarja. Tajnik g. dr. Marn je podal obširno poročilo, ki priča, da jc društvo pričelo s krepkim delom. Važno poročilo priobčimo kolikor mogoče dobesedno. + Društvo za privabitev tujcev za občino Bohinjska Bistrica z okolico iu Srednja vas ic imelo včeraj svoj ustanov ni občni zbor. Šolska soba v Bohinjski Bistrici je bila natlačeno polna udeležencev. Udeležili so sc tudi gostje z Bleda, Bele, Gorij m Mojstrane. Predsednik pripravljalnega odbora Humek .ie pozdravil g. dr. Marna kot zastopnika osrednjega društva ui druge goste (er jc potem z lepimi besedami razložil pomen novega društva. Nato .ic poročal dr. Marn o koristili in ugodnostih tujskega prometa in o nalogah, ki iili bo moralo novo društvo izvrševati. Govorili so šc Pcter-nel, ki jc nasvetoval, naj sc kmalu zgradi cesta okolu jezera, Pran Rus z Bleda in Repe, župnik Piber, ki ic pozival one, ki imajo denar naložen v hranilnicah, na.i ga nalože v podjetja iu stavbe, (i. župnik se je prijavil kot ustanovnik. Nato sc je vršila volitev odbora. Takoj je pristopilo okolu 4U članov. Novemu društvu želimo največ uspehov v povzdigo krasne naše domovine! + V Šmartnem pri Litiji so imeli včeraj popoldne ustanovni zbor katoliškega izobraževalnega društva v novi društveni hiši. Navzočih je bilo jako mnogo mož iu mladcničev iz cele župnije. Govoril je g. stolni vikar L. Smolnikar iz Ljubljane. + Predavanje. V nedeljo jc predaval v slovenskem katoliškem izobraževalnem društvu v Domžalah, gosp. profesor dr. Mihael Opeka. + Umrl je v Mostah pri Komendi zlato-mašnik g. Andrej Stritar, roj. v Velikih Laščah dne 22. novembra 1823, v mašnika posvečen I. 1848. Poko nik ie bil brat slovenskega pesnika Jos. Stritarja. V Lconišču pa je umrl po dolgem bolehanju duhovnik g. Janez Bc-zeljak, roj. v Črnem vrhu nad Idrijo dnč 6. oktobra 1866, posvečen v mašnika 1889. — R. i. p! + Iz Vipave smo v soboto zvečer, ko je list bil že tiskan, prejeli naslednjo brzojavko: Na Vrhpol.ii: župan in svetovalci naši! + Osebni vesti v poštni stroki. C. kr. trgovinsko ministrstvo je podelilo poštnemu inšpektorju Antonu Willeniku v Trstu mesto poštnega svetnika in imenovalo poštnega se-kreterja dr. Prana Tcnmiela poštnim inšpektorjem v Trstu. + Odlikovanje. Cesar je podelil ministeri-jalncmu tajniku g. Ivanu Žolgarju, naslov iu značaj sekcijskega svetnika. + Deželni šolski svet za Kranjsko. Kakor se brzojavno z Dunaja poroča, so za člene deželnega šolskega sveta kranjskega imenovani: ravnatelj tukajšnjega učiteljišča Anton Črnivec, realčni ravnatelj dr. Rudolf Juno-vvicz, katehet Anton Kržič in profesor bogoslovja dr. Josip Lesar. Zadnji trije so bili že v prejšnjem šestletju členi deželnega šolskega sveta. Dva člena imenuje deželni zbor kranjski, enega pa občinski svet ljubljanski. Ženo umoril in bil oproščen. Tržaški porotniki so oprostili 39-letnega čevljarja Angela Grassija, ki jc U. decembra p. I. večkrat s čevljarskim krivcem zabodel svojo 33-letno ženo Vincencino, ker je ženo dobil v stanovanju brivca Monaco, s katerim je imela razmerje. Učiteljska vest. Učiteljica v Krškem gdčna Evlalija Tavčar jc imenovana za učiteljico v Št. Jerneju. Poslopje okrajnega sodišča v Kninu jc pogorelo v torek zjutraj. Ječarjevo rodbino so le s težavo rešili iz ognja. Hotelski omnibusi v Trstu so odpravljeni. Vsled zgradbe državnega kolodvora na drugi strani mesta bi bili morali lastniki hotelov omisliti si še cn voz. Ker bi pa to stalo preveč, odločili so se za odpravo sploh. Potnike se bo opozarjalo odslej na hotele s posebnimi reklamnimi plakati. —- Volkovi raztrgali dekle. Pri Črnomlju so volkovi raztrgali neko dekle in nekaj psov. — Vlak je povozil na Koroški Beli v nedeljo KSlctnega Jožefa Kristan, tovarniškega tesarja, po domače Bezlovcga s Potokov. Fant je bil gluhonem in ni vsled tega pri prehodu čez tir slišal prihajajočega vlaka, ki ga je takoj do smrti poškodoval. — Družba sv. Cirila in Metoda vam poroča o idealni ljubezni do naroda. Visokošolec g. Janko Črne je te dni preminul v Kranju v cvetju svojih let. 1000 K, to je vse svoje ostalo imetje, je zapustil nam. Ko beležimo ta do sedaj edini čin domoljubne vneme, izrekamo svoje istinito obžalovanje ob gomili, ki je zagrnila to mladostno, a v domovinski ljubezni že toliko utrjeno, torej toliko šc obetajoče srce. Potrebni pomoči radi sprejemamo veliki dar, a izrečno dostavljamo, da nam je več, mnogo več na tem sijajnem zgledu, ki naj tolažijo in bodrilno vpliva na staro in mlado, na nas vse. Ti pa, zlati mladenič, počivaj na tem slovenski zemlji tako dragem kranjskem pokopališču v miru! Umrl je Jakob Perissini, posestnik in bivši kavarnar v Kranju. V Afriko je odpotoval g. Andrej Gabršček, lastnik »Soče«. Topničarskemu polku v Gorici bo dodeljen s 1. marcem t. I. oddelek s strojnimi puškami. Vesti iz Amerike. V Clevclandu je povozil vlak Ivana Ječarja. — V Steeltonu jc ponesrečil Anton Težak. - - V Trinidadu (Culo.) sc jc pripetila v rudniku velika eksplozija. .1 rudarjev .ie bilo na mestu mrtvih; med temi šest Slovencev. Imena ponesrečencev so: Franc Uršič, Franc Smrdel, Janez Pavlič, Janez Torkar, Janez Horvat in Franc Hubat. V žičarni v Jolietu je ponesrečil J. Zupančič, vendar ne smrtno. Nahaja se v bolnici. V S. Loraiuu .ie umrl delavec Alojzij Debevc, doma pri Cerknici na Notranjskem. Ureditev pokojnin tobačnemu delavstvu. Uradni odlok glede na začasno v pokoji-tev tobačnega delavstva slovo: Vsled najvišjega sklepa z dne 4. oktobra 19Q6 se urede začasno pokojnine eraričnega tobačnega de-lavstv;i po sledečih načelih: 1. Invaliditctnc preskrbnine ostanejo še nadalje razdeljene v pet delavskih kategorij. 2. invaliditetni spre-jemki sc ne plačujejo več na dan, marveč mesečno. 3. Invaliditctnc preskrbnine znašajo p:> 40 službenih letih I kat. 27 54; II. kat. 24-48: III. kat. 21-42; IV. kat. 18 36; V. kat. 15-30. 4. Po desetih službenih letih so zviša invalidi-tetna pristojbina vsako loto za ' :»> kategorij-' sko pričetne pristojbine in znaša mesečno v I. kat. 90, v II. 80, v III. 70, v IV. 60 in v \. kategoriji 50 v inarjev. 5. Zadnje službeno loto sc pri odmeri invaliditetc zaračuna kot cclo loto, čc o služil dclavcc vsaj 6 mesecev. 0. One osebe, ki so služile 40 let, ali ki so stare žc 60 let, so lahko vpokojc brez zdravniškega izreka. 7. Osebe, ki postanejo zu delo nezmožne prod dokončanim ln ali po dovršenem 5 letu službene dobe, dobe odpravnino in siccr v I. kat. 162, v II. kat. 144, v III, kat. 126, v IV. kat. 108 in v V. kat. 90 K. Ho te odpravnine imajo pravico tudi osebe, ki so postale nesposobne za delo vsled nezakrivljene obratne nezgode. S temi določili delavstvo ni popolnoma zadovoljno. Dobi o je pri niih, ker so začasne. Pravične oskrbe pričakuje tobačno delav stvo od nove ljudsko zbornice. V Domžalah delaio priprave, da sc razširi štirirazredna l udska šola. Letos ob-iskuic šolo 265 rednih učencev. Skrajni čas jc. da sc prične z dolom žo to spomlad. Domžale napredujejo, ljudstvo se množi, torej naj so razširi šola. da ia bode zopet kmalu pretesna. — Varčevalci pri poštni hranilnici. Število istih se je tekom januarja letos pomnožilo za 22.659 oseh v prometu varčevalnem, za 782 v čekovnem iu za 762 v nakazničnetn (clearing) oddelku. Skupno število varčevalcev je koncem minolega meseca bilo 2,027.146 oseb v varčevalnem in 74.095 v čekovnem oddelku. Ob svojo knjigo vložnico ic tekom januarja prišlo 169 vložnikov, po naših krajih samo eden, dobil jo je v hramu pri Mariboru, in če je ne najde do dne 28. februarja, bodo mu tisti dan dali novo knjižico, 8 K vredno. Od leta 1883 do zdai je ob svojo knjižico prišlo 7678 varčevalcev, med njimi jih je 153 imelo knjižico z besedilom slovenskim. — Strupeni zob škodljivega zajca. Iz kamniškega okraja nam piše posestnik: V naši občini so zajci to zimo napravili v sadovnjakih mnogo škode. Oglodali in uničili so nad 200 lepih mladih drevesc, ki so bila deloma ovita in pobeljena. Uničen je sad večletnega truda, ki so ga imeli marljivi sadjerejci. Vprašamo torej: Kdo nam povrne škodo in kam nai se obrnemo, da dobimo odškodnino? Odgovor: Zakon z dne 19. maja 1889, veljaven za Kranjsko, je skoraj za kmeta najslabši, kar jih imamo. Skovali so ga ali sami lovci ali pa možje, ki ne poznajo za.ičeve škodljivosti po vrtih in drevesnicah. Paragraf prvi tega zakona sicer določa, da mora povrniti najemnik lova škodo, ki jo na lovu naredi sam, njegovi gostje in pomožno osobje, lovski psi in pa tudi divjačina. Povračilo škode more zahtevati zemljiški lastnik, najemnik ali užitnik. Sedaj pa si oglejte paragraf 4. istega zakona. Kar dovoli paragraf prvi, to razveljavi § 4., ki pravi: Posestnik ali zakupnik pa ima le tedaj pravico do povračila škode, kedar se ne dokaže, da je škoda zato nastopila, ker je oškodovanec opustil tiste na dotičnem kraju navadne priprave, s katerimi dober gospodar take stvari navadno zavaruje. To se pravi po domače: Ce je gospodar proti divjačini zavaroval sadno drevje, kakor je običajno v istem kraju, potem šele ima pravico zahtevati povračilo škode. Zakaj niso lovci in njihovi visoki prijatelji kar naravnost zahtevali, da morajo kmetje ali s kitajskim zidom zavarovati svoje drevesnice ali pa k vsakemu drevesu postaviti čuvaje s palicami, da bodo pozimi odganjali zajce in drugo zverjad. Deželni zbor je pred več leti vsaj nekoliko za sadjercjca izboljšal ta paragraf, toda sklep deželnega zbora je obležal v neki miznici deželne vlade. Vzrok je jasen. Sicer pa mora oškodovani sadjerejec najpozneje v štirinajstih dneh naznaniti škodo, ko je zvedel zanjo, pri političnem okrajnem glavarstvu. — Promet v poštni hranilnici. Mcseca januarja sc jc po državi izvršilo 3,693.650 vlog v skupnem znesku za 910,615.572 K; od tega se je po naših krajih vložilo 176.729krat za 23,008.766 K na Štajerskem, 53.685krat za 7,603.928 K po Koroškem, 56.544krat za (1,598.244 K po Kranjskem, 105.90,3-krat za 12,737.119 K po Primorju (Gorica-Gradiška-Istra-Trst), 27.594krat za 4,309.362 K po Dalmaciji. V istem mesecu pa se jc 927.384krat izvzelo skupaj za 908,648.381 K, od tega pride na Štajersko 29.852krat za 12,139.025 K, na Koroško 7456krat za 2,352.556 K, na Kranjsko 7504krat za 4,234.409 K, na Primorsko 15.126-krat za 6,258.728 K. in 3629krat za 891.282 K ua Dalmacio. Od dne 12. januarja 1883, ko je zavod začel poslovati, pa do konca januarja letos sc je po državi vložilo 348,788.506krat skupaj za 87.481,619.145 K 36 h, vrnili so pa 94,037.935krat v skupnem znesku za 86.883,662.551 K 98 h, tako jc v blagajnici preostalo 597,956.593 K 38 h. Med povračili nahaja sc 185,866.144 K, za kar jc urad vložnikom po želji kupil in odposlal vrednostnih listin, t. j. srečke, rente, obveznice. — Na Vagenšperku pri Litiji sc mudi mariborski učitelj za citrc Omulctz, ki uči citre v rodbini vojvode Meklenburškega. — Predavanje o kmetijstvu. Iz Domžal nam piše posestnik: Citali smo, da so bila predavanja o kmetijstvu v Komendi in Prevojah. Taka predavanja bi bila sedaj jako koristna tudi drugod, ker pozimi ima ljudstvo največ časa. Ce se ne motim sta bili v mengeški župniji menda sploh samo dve predavanji. Še primernejši bi bili daljši zimski poučni tečaji, ker lc malokateri kmet more svojega sina poslati v poljedelsko šolo na Grmu. V Preski je izobraževalno delavsko društvo zadnjo nedeljo priredilo veselico. Vrli fantje so predstavljali v društvenem domu burko »Kmet Herod« in šaljivi prizor »Kmet in fotograf«. Mnogobrojno občinstvo se je vrlo zabavalo. Pohvaliti moramo tudi novo tovarniško godbo iz Goričan pod vodstvom g. Fr. Kolenca, ki ie pripomogla k lepemu uspehu veselice. Popravek. V prilogi 18. štev. »Slovenca« z dne 24. januarja 1907 sc itna v osemnajstem poročilu podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju čitati: Ustanovnik g. dr. Valentin Krisper, odvetnik v Ljubljani, je društvu podaril 100 K; volilo 600 K oziroma po odbitih pristojbinah 533 K je društvu poslal g. notar Aleksander Hudovernik kot zastopnik dedičev umrlega g. Ivana Rodeta, trgovca in posestnika v Ljubljani, t Gospodarstvo g Zakaj propada obrtni stan. Ako vprašamo katerega obrtnika, kako se mu kaj godi, nam bo odgovoril, da slabo. Zaslužek jc vedno manjši, tovarne in velika podjetja izpodrivajo majhnega delavca in obrtnika, mu odjedajo kruh. Ne moremo dvomiti, da je v teh trditvah precej resnice, ker današnje razmere marsikateremu stanu mnogo škodujejo, in da vsled teh razmer posebno obrtni stan trpi, jc gotovo. Vendar pa si upamo trditi, da so nazadovanja obrtnega stanu največ krivi obrtniki sami. Res delajo tovarne z velikanskim kapitalom in preplavljajo provinco z cenenim blagom, s katerim mali obrtnik ne more konkurirati. Ali vpoštevati jc treba, da tovarne delajo vse po eni meri m po enem kopitu, sc ne ozirajo na želje in potrebe posameznih odjemalcev, ampak proizvajajo za množico (Massenartikel). Tovarne računajo s tem, da ako nc ugaja 30% odjemalcem blago, pa gotovo 70%. V resnici pa se še manj odjemalcev zadovolji s tovarniškim blagom, katero ni nikoli tako trpežno iu solidno, kakor pa doma narejeno. Obrtnikom ostane tedaj, akoravno manj, vendar šc veliko odjemalcev. Tla šc torej niso izgubljena in tovarniška produkcija nc bo mogla nikoli pregnati obrtnika z njegovega polja. Kljub temu pa obrtniki vedno bolj zapuščajo v bo u s tovarnami svoje pozicije in to pač le vsled malodušnosti in premajhne cneržije. Napačnega mnenja so tudi obrtniki, ker mislijo, da mora naročnik priti k njim. Doma na stoličku čaka, da se bo kateri zgubil v njegovo delavnico, ln ako pade kateri notri, pa sc ga sprejme tako, kakor da bi bil nadležen prišlec. To je velika napaka. Naročnike je treba iskati, treba se potruditi do njih, in ako se ga pridobi, mu je treba postreči dobro in točno. Najbolj pa sovražijo obrtniki poprave. Ali ravno v tem se vidi vljudnost in postrcžljivost. Majhna poprava ti lahko dovede dobrega odjemalca, in zategadelj jc izgovor: »Kdor ga jc ustvaril, naj ga še zveliča«, popolnoma napačen in nikakor ni pripraven priporočati dotičnega obrtnika. — Obrtniku je pa potrebna tudi reklama. Dobra reklama se z zlatom poplača in noben vinar, ki se izda za primerno reklamo, ni izdan zastonj. Kdor hoče dandanes uspevati, mora sc posluževati reklame, katera jc postala veda in jo jc treba tedaj znati. Milijonar Rockefeller je nekoč rekel, da je reklama dandanes neobhodno potrebna. Še bolje ie pa povedal Van-derbilt: Kdor hoče napraviti kupčijo brez r -klame je podoben neumnemu mladeniču, ki svoji ljubici meče — v temi — poljubčke. Kdo more slutiti, s čim da tržiš. Škodljiva pa jc tudi ona konservativnost, s katero se drže obrtniki starega kopita. Z vsemi štirimi se branijo vseh novih izkušenj in vsakega novega načina v delu. Kar je dobrega sc je treba takoj poprijeti, kdor to nc stori, oslabi in propade v boju z drugimi. Veliko škodujejo pa tudi učenci, namreč n ih število. Preveč učencev in pozneje preveč mojstrov, za katere ni prostora. Obrtniki bi morali sami prevideti, da s prevelikim številom učencev si sami vzgajajo veliko konkurenco. — Preidimo sedaj šc na rak-rano obrtnega, kakor trgovskega stanu. Ta rak je pa »puf«. Ta je preveliko obrtnikov že spravil na nič in zategadelj bi morali pasti po njem, da bi ga bilo skoraj konec. Majhen dclavec navadno nima kapitala, ampak živi iz roke v usta, torej od vsakdanjega zaslužka, in ako mora še tega razupati in na njega čakati, potem nima niti za jesti, šc manj pa za obrt. Kdor si kaj naroči, naj plača takoj. Ako jc pošteno zasluženo, naj se tudi pošteno plača. Tako bode vsak marljiv dclavec, bodisi obrtnik ali trgovec, lahko izhajal. — Zategadelj je dolžnost vsakega obrtnika delati v svojem in interesu svojega stanu na to, da se odpravi razupanje dela in zaslužka. To ie pa možno le v združitvi. Obrtniki so ustanovili svojo »obrambno zvezo« in ravno ta bi lahko jako mnogo storila v korist vsakega posameznika, kakor tudi celega stanu, ako sc pridružijo vsi prizadeti obrtni stanovi. Pristopajte k zvezi, ker ta ie vaša življenjska potreba. Složni in zedin eiii lahko dosežete vse, medtem, ko posamezni dandanes brezpogojno podleže. g Položaj kmetovalcev. Z Dolenjskega se nam piše: Splošna tožba med kmetovalci .ie, da imajo letos debeli prašiči prenizko ceno, Lani so sc prodajali po kroni in šc čez 1 kg na živo težo. Letos plačujejo kupci 1 kg samo po 92 do 94 vinarjev. Vsaka stvarica je sedaj dražja; železnina ima silno visoko ceno, ker so se tovarnarji domenili, da ne sme nihče ceneje prodati, kakor so ceno določili in tako je skoraj pri vsakem blagu, samo kmetovalec mora prodajati za tisto ceno, katera se mu ponudi. Odlični kmetovalci so že preračunali, da ima kmetovalec pri sedanjih visocih stroških za posle, orodje, očividno zgubo pri živinoreji. Zato sc ni čuditi, čc kmetovalci ne morejo obstati, da vedno bolj v dolgove lezejo in radi tega tišče v Ameriko. Samo vknjiže-nega dolga jc v Avstriji 4.300 milijonov, še jedenkrat toliko je pa druzih dolgov, vse zemljišče se pa ceni na 14.000 milijonov. g Dobre kokoši. Piše nam znanec iz Rakeka: Te dni ste poročali, da jc kokoš v Gradcu znesla 112 gramov težko jajce. Jaz pa imam kokošjo pasmo »Plymouth Roks«, katere kokoši neso sploh po 100 do 114 gramov težka iajca. Tako mi jc dne 19. januarja znesla kokoš 114 gramov težko in druga teli 111 gramov težko jajce. Dvanajst jajcc tc pasme sc dobi za 4 krone. Živali tc pasmi so težke in mesnate. Kokoš telita navadno nad .3 klgr., petelin tudi nad 4 klgr. Od tc pasmi imam žc štiri tedne stara piščeta, druga kokoš pa mi vali.__ Štajerske novice. š Dva shoda v Brežicah. Iz Brežic sc nam brzoiavlja: Ljudski shod »Kmečke zveze« sc je sijajno izvršil. Kmetov navzočih 350, vseli skupaj štiristo udeležencev, med njimi štirinajst županov, trije posili odborniki »Narodne stranke«. Roškar razvijal kmečki program. doktor Benkovič govoril o političnem položaju, pojasnil stališče proti socialnim demokratom in »Narodni stranki«. Istočasno jc zborovala »Narodna stranka«. Udeležba Bi-zeljanov, Raihcnburžanov, učiteljev. Navzoči lc trije župani. »Kmečka zveza« zborovala v spodnjih prostorih. Narodnjaki zaprli dvorano. Zveza narodnjakov in socialistov razkrinkana. Geslo javno izdano: Raje Cobala kot doktorja Bcnkoviča. Uspeh »Kmečke zveze« sijajen. Sava. š Shod v Slovenski Bistrici. Iz Slovenske Bistrice sc nam brzcjavlja: »Kmečka zveza« v Slovenski Bistrici jc sijajno zborovala. Govori navdušeno sprejeti. »Narodna stranka,« sc .ie shoda udeležila. Njen govornik dr. Gosak jc moral nehati, ker je ponavljal naše govornike in ker je dejal, da so kmetje nahu.iskani. Kmetje vneti za »Kmečko zvezo«. š Eno leto ni pil žganja kmet Jurij Lamut iz Stanoskega pri Poličanah. Stavil jc s kovaškim mojstrom Franom Smehom in za svojo vztrajnost je dobil za stavo polovnjak vina. š Učiteljske vesti. Za učiteljico v Prihovi jc imenovana gdčna. Marija Golob. Vpokojen je nadučitelj g. Fran Podobnik, definitivna učiteljica v Žalcu gdčna. Viktorija Gotzl je dobila dovoljenje, da sc sme poročiti z učiteljem g. F"rane Pristovšekom v Žalcu. š Umrl je v Mariboru vlakovodja g. Jožef Kotnik. Istotam je umrl nadsprevodnik Južne železnice g. Jožef Varga. š Vsled bede se je obesil v Mariboru raz-našalec kruha Avgust Lah. Zapušča dva otročička. Ljubljanske novice. li Občni zbor Vincencijeve družbe se je vršil v nedeljo, 17. t. m. Zjutraj ie bila sv. maša s skupnim sv. obhajilom v Marijaniščn, zvečer pa zborovanje ravnotam. Prof. dr. Alfonz Levičnik jc krasno govoril o temeljih krščanske ljubezni. Razvil je misel, kako se krščanska ljubezen pojavlja iz živega verskega prepričanja in kako .io vodi v vsem njenem delovanju krščansko upanje. Vincencijev brat vidi v ubogem nc samo trpina, marveč brata, podobo božjo, Zvcličarja samega m pomaga mu nc samo v časnih potrebah, marveč skrbi tudi za njegovo duševno življenje. In v tem pogledu čaka v sedanji ledeni mrzli dobi verskega indiferentizma Vincencijevo družbo velika in pomenljiva naloga, za katero jc govornik vnemal svoje Vincencijeve sobrate. Načelniki posameznih konferenc so poročali o njih delovanju v zadnjem četrtletju. G. Pol-iak je povdarial, naj se udje ozirajo pri svojih podporah posebno na uboge družine, ker tc so podpore bolj potrebni nego posamezniki, ki si, ako so zdravi, lahko še sami pomagajo. Kanonik Kalan ie poročal o šolskih uspehih Ma-rijaniških gojencev v domači šoli in v gimnaziji. Nadalje sc je sklenilo na predlog kanonika Kalana, da se ugodi želji župana Iv. Hribarja ter se izroče nekdanji zvonovi v kapeli ljubljanskega grada, katere je po potresu kupil pokojni dr. Lampe, proti primerni ceni, zopet svoeniu prvotnemu namenu, ker se je kapela na Gradu zopet prenovila. Vodja Kalan je poročal o lokalnem pripravljalnem odboru za prireditev velikega kongresa, ki sc vrši na Dunaju meseca marca z namenom, kako poskrbeti za zanemarjeno mladino, ter jc bil kot zastopnik Vincencijeve družbe izvoljen v ta odbor g. I. Roeger, ki sc jc ob tej priliki s hvaležnostjo spominjal velikih zaslug, ki si jih je pridobil za Vincencijevo družbo pokojni stolni dekan A. Zamejic. lj Komo primigenius in homo sapjens re-cens. O pračloveku (homo primigenius) in o njegovem razmerju k modernemu človeku (homo recens) .ic včeraj popoldne v dvorani »Mestnega doma« predaval gospod profesor Gorjanovič-Kramberger. Gorjanovič jc eden največjih strokovnjakov tc stroke, ki razpolaga z največjo zbirko diluvijalnih ostankov pračloveka. Našel je v krapinskih votlinah leta 1899 fosilne ostanke, lobanje ter okostja spodnjih in zgornjih gibal, ki so bila lastnina v starejši diluvijalni dobi živečega človeka. O teli dragocenih iznajdbah jc žc leta 1899 poročal v strokovnih časopisih ter o njih predaval na Dunaju. Gospod profesor je zbranemu občinstvu na preparatih pokazal razlike med diluvijalniini in recentnimi človeškimi lobanjami ter razlike spodnjih in zgornjih gibal. Pračlovckova lobanja sc loči od reccntne lobanje zlasti z nizkim, položenim čelom, z močno razvito nadočesno grbo (torus) ter z visoko, prognatno spodnjo čeljustjo, katerej manjka brada. V mnogih točkah sc dobe zložni prehodi k recentnenni človeku. Enake znake nam kažejo tudi fosilni ostanki Nean-derdolski, Spyski, La Naulfctteski, Šipke, Oechosa, ki tvorijo skupno s krapinškimi ostanki eno in isto vrsto »homo primigenius« ali pračloveka. »Homo primigenius« sc naslanja z vsemi svojimi znaki na modernega človeka. Nobenega dvoma ni, da obstoji v razvoju iz pračloveka v modernega neizpodbitna kontinuiteta. Iz tega pa sledi z nujno konsekven-co, da »homo primigenius« in »homo sapiens recens« nista dve različni vrsti ali species v zcologičncm smislu, temveč lc dve različni plemeni iste vrste. Zanimivo jc tudi Gorjana-čevo izvajanje o človeku Galley-Hilba, ki ga prišteva k »homo sapiens fosilis«, ki ic živel v zgornjem deluviju. O rodovnem sorodstvu pračlovekovem z višjimi, opicami, ki še sedaj žive, noče vedeti ničesar. Morfologične podobnosti niso nič več kot analogije. Slavnega Pithccanthropus ereetusa je Gorjanovič hladnokrvno popolnoma ignoriral. Niti omenil ga ni. To si naj zapomnijo oni, ki ga hočejo po vsci sili imeti za svojega pradeda! Profesor Gorjanovič je predaval strogo znanstveno, teoretične misli je razvija! kolikor dopuščajo znanstveno dokazana fakta. Tendcnčno fantastičnih hipotez se uiti dotaknil ni. Teoriji, da bi se bil človek direktno razvil iz opice (opičja ctorija Karla Vogta) jc odločen nasprotnik. Druge teorije, ki pravi, da sta človek in opice siccr dva različna rodova, da pa sta se tekom tisočletij razvila iz ene skupne rodovne oblike, pa ni omenil, ker ui nobenega fakta, ki bi govoril zanjo. In ker ni Gor- janovič fantast, ampak resen učenjak, je sklenil svoje predavanje, nc da bi bil ustregel želji onim, ki so hoteli slišati dokaz svojega bližjega ali daljnega sorodstva z opicami iz ust slovitega moža, kot je Gorjanovič. Poročilu dodamo sledeča priucipielna pojasnila: Diluvialne človeške ostanke nekateri naravoslovci uporabljajo za dokaz živalskega pokoljenja človekovega. Sicer nc uče direktnega pohajanja človeka iz kake opičje vrste, od primat, ampak sledeče: Človek na eni strani in opice na drugi so končni, sklepni členi dveh, druga od druge docela ločenih in različnih razvojnih vrst, ki pohajata od enega skupnega debla. To zagovarja posebno Klaatsch (Heidclberg). To skupno deblo je dozdaj še čisto imaginarno. Ranke je o tem dejal 1899. 1. na antropološkem kongresu v Lindauu: »Das ist Phantasie, nicht Wissen-schaft«. Kai pa je dozdaj o tem pradeblu dognala paleontologija? Dočim poznamo 30 vrst fosilnih polopic in 18 vrst fosilnih pravih opic (Zittel: »Grundziige der Palaontologie«), se dozdaj ni našla niti ena sama fosilna vrsta tiste veje hipotetičnega pradebla, ki se je baje razvila v človeka. Pithccanthropus ereetus, i. o. Sr e i k c. Srečke od 1 1860'/, .... . , . 1864 ...... » tleske...... tem. kredita« I emisija r > a 1 , ogr. hip. banke . . . srbske i frs. 100 — , turška . . dasilika »račk« iredltne „ (nomoške „ Krakovske „ Ljubljanske „ kvair. rud. krlia „ Rudolfove „ SilcburAku „ Dunajske kom. „ O•lbt•• južne ieleznice...... Državne ieleznlce .... ivstr ogrske bančne delnica \vstr. kreditne banka . , Ogrske „ „ ... Zivnostenske „ ... Premogokop v Mostu (Brtlx) Upinske montan..... Praške žel. indr. družbe . , itima-Mur4nyi...... Trbovljske premog, druibe ivstr. oroine tovr. druiba . . Češko sladkorna druiba . . T > I « I C. kr. cekin ... 10 tranfci ..... , 10 marke....... ievereigna ....... Siarka......... .»Ski bankovci..... dubljl....... , Dolarli . . Denar Blago 99-1-6 9925 100 20 100-40 t)9' 6 99-25 117 20 117 4(J 95 40 95 60 1139,) 114 lo 99 So 100 >0 13 3 13 66 H8 «0 100 86 99 7 s teo -5 99 BO 99?0 10' 3 i 99 HO 1 0 30 101 25 a6 - 107 — 100 — toi — 100 - t0r-28 100- K 0 iJO 100 - 101- t00'25 101i5 9990 >9 •— 31451 316 50 li 0 65 l il 65 213 - 215 - 2-6 60 268 HO 51 50 153 50 ■m - 2b3 - 283 26 29 "25 51 26 50 100 08 174 li 175 15 72 50 24 50 »45* - W6 — 80 — PO - 93 f9 - 5 3 - 47' -- 49 - Ž8-26 30-25 66 - 60 83— 90- 497 25 607 25 fift 165 - > 8-50 K9 30 766 777 tO f 86-— 687 83o 50 836 50 2«v— 2 6 - 7(58 - 771 - 624-50 625 50 2642 - 26 2 S74-50 fi72'50 287-- 288" - 565 — 567' — 149'— 350 60 11 36 i <40 19 C9 1912 »3-50 23 68 24 » -08 11' 60| 117- oj » 40 9 '6 i 2-; 325 2'i 325 4 4 b• Lepe solčavske ! polže ! pošilja po nizki ceni 331 1-1 Karol DruiKouič u Ljubrtem pri Celju Oddaja stavbenih del. Za popravo podružne cerkve sv. Marjete v Kosezah se bodo oddala konkurenčnim potom sledeča dela: Zdarsko delo...............K 3320 6t tesarsko „.................I5u9 73 mizarsko .................. 3(,g 00 pleskarsko .................n 6o.on steklarsko „............ . . . 33': 9 Skupaj . . K 62X3 .3 Ponudbe je vložiti do dne 2. marca t. I. do 12. ure dopoldne pri podpisanem uradu, kjer so tudi ua ogled razgrnjeni pogoji in troškovnik z naCrii ob uradnih urah dopoldne od 8 10 ure popoldne pa od 2. - 3. ure. 3 0 3 1 Županstvo občine Zgornja Šiška, dne 16. februarja 1907. ^mrnmmmmmmmnmmmmMitMm - - Ivan Podlesnik ml. Ljubljana - - - Stari tri ftev. 10 trgovino s klobuki in .čevlji ... ..i'« - '.V <'V <'-/. v-/. mm Velika zaloga OD Solidno blaso CD Zmerne cene V".v m f Ravnokar je izšel 206 3—3 „Novi driavnozborski •• ••• volilni red" ••• ••• z zemljevidom in imenikom volil, okrajev na Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Cena 60 vin., s poštnino 70. vin. Dobiva in natoča se v tiskar ni Iv. Pr. Lampreta v Kranju, oziroma pri vseli :::::: slovenskih knjigotržnicah. :::::: = Času primerna knjižica !! = L. Svarilo! Vsakogar, kateri denar ali druge denarne vrednosti brez moje vednosti in brez mojega dovoljenja na kak način na moje ime izroči, svarim, da nisem v tem slučaju plačnik. Tudi za druge dolgove kakorkoli si bodi na moje ime, ne prevzamem v zgoraj omenjenem slučaju nobene odgovor-nosti. 312 3-3 Avgust Tomažič, imetnik tvrdke Joh. A. Hartmann. mmmmmmi tmmmmmml V staroznani gostilni pri 818 2—2 „Bobenčku", Sv. pefra cesta št. 17 se dobiva vsak postni dan surova polemta s surovim kislim zeljem, kakor tudi kuhana s kuhanim zeljem. Išče se boljši delavec (Vorarbeiter) u touarni za cementne izdelke, ki je vešč vseh v to stroko spadajočih del, kakor: terra>zo, mozaične plošče s strojem, stopnjice po načrtu, cevi, nagrobne spomenike lepo brušene in drugo. Plača po dogovoru, pa dobra. — Več pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. H23 3-2 Enega ali dva vfl:Anra močna, zdrava J ** takoj sprejme večja kovačnica, in enega V«ljeV1Ca j s" o* a m.C- Učna doba 3 leta brezplačno, a brez obleke. Ponudbe na: Sebast. Schiestl, kovač, Seebach pri Beljaku (Koroško). :-24 5-2 | Ravnokar je izšel | Hiibarjev fnlll^j najnovejši naslovnik' "Mm trišr 228 10 -8 uradov, društev, tvrdk in zasebnikov deželnega in stolnega mesta LJUBLJANE ter vojvodine Kranjske. Ta najnovejši vsem uradom, trgovcom in zasebnik'in ne-nbh dno potrebna knjiga obsega na » polnil velike oblike nad loo.ooo naslovov industrijeev, uradov, dulio'Atvne, ači-tcljstva, obrtnikov itd Ljubljano in cele Kranjske in je edina te vrste. Gena IO kron, po posti 'SO vin. več. — Noroča ne v znloini k nji nami Drag. Hribarja v ljubijo nI. 1 Haznanile. $ Na zemljišču „Friškovec" poleg nove pehotne A vojašnice so 2667 6-5 JJ, A mr kmmm 9 zrn A V —---—---— v ^ G. Auerjevih dedičev parceliranain na fl prodaj. ^ 'jj1 Poizvedbe v pivovarniški pisarni, Wolfove ulice 12 "I? in pri J. N Plautz-u, Rimska cesta št. 24. A £ Podružnica s v Spljetu. : Delniška glavnica: : K 2.000.000. : WVV Ljuiiljanslia kreditna banka v Ljubljani. priporoča k žrebanju dne I. marca 1907: « Promese na Dunajske komunalne srečke a K 15*50, glavni dobitek K 400.000 Dalje srečke bazilika kurz circa K 25, „ „ „ 30.000 53_26 „ ogrskega rud. križa kurz K 30. „ „ „ 30.000 Podružnica s v Celovcu.: : Rezervni fond s : : K 200.000. : : t