manski oddelek
p 05 iNEžNIK !012
70(497.12 Ilirska Bistrica)
001927,256	cobiss ©

Ing BANKA KOPER
AdriaticSlovenica |
Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group UH
rska Bistrica • Hrpelje-Kozina • Pivka • Postojna
TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 6251 Ilirska Bistrica-Trnovo
Letnik XX • št.: 256 • januar 2012
Hotel Lovec bodo obnovili!
Hotelu Lovec v Ilirski Bistrici, ki že vrsto let propada, se kot kaže obeta obnova. Za Snežnik je o tem spregovoril lastnik stavbe, kije med drugim komentiral tudi odlok o ruševinah, sprejet na Občinskem svetu. Po njegovem mnenju gre za nekakšno tiho nacionalizacijo »Tukaj v Ilirski Bistrici bi najprej metali polena pod noge in onemogočali obnovo, nato pa se sklicevali na nek odlok. Za obnovo takšne stavbe bi občina kvečjemu lahko kako pomagala s subvencioniranjem obnove, ne pa prisilo,« zaključuje Kreslin.	stran 8
Ležeči policaji so »padli«
Veliki koncert v Pivki:
Tanja Žagar navdušila
V preteklih dneh je občina Ilirska Bistrica odstranila hitrostne ovire na cesti, ki vodi v stari del mesta in iz njega. Padle so hitrostne ovire na Cankarjevi in Prešernovi ulici ter ovira pri OŠ Antona Žnideršiča v Rozmanovi ulici.
stran 4
V soboto, 21. januarja, se je v Krpanovem domu v Pivki odvijal veliki koncert Tanje Žagar z gosti. Tako sijajnega zlitja odličnih skladb in vrhunske izvedbe v naših logih ni ravno pogosto slišati.	stran 2
Nova šola na Prestranku raste, Majlont je vse bolj urejen
Dela na izgradnji, ureditvi in obnovi komunalne opreme starega mestnega jedra v Majlontu se glede na ugodne vremenske razmere nadaljujejo. Na gradbišču nove osnovne šole in vrtca v Prestranku se zaključujejo groba betonska dela, izdelan je skelet konstrukcije in strešna plošča. Trenutno poteka faza vgradnje vrat in oken v pritličju, kmalu pa tudi v nadstropju.
stran 3
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a
Preteklost ujeta na Šobčevi domačiji
Le malo je v Sloveniji tako dobro ohranjenih domačij, kot je Šobčeva na Kalu pri Pivki. Ta s svojo pristno lepoto i pritegne obiskovalca vasice in kar vabi k ogledu. Izza visokega kamnitega zidu, ki ločuje dvorišče od vaške ceste, se skrivajo zgodbe, ki pripovedujejo o nekdaj močni in pomembni hiši, v kateri naj bi nekoč prespal tudi Martin Krpan. Nastanek domačije sega v 16. stoletje ali celo prej.
stran 24
Geodetska uprava združuje pisarni Ilirska Bistrica in Postojna
Geodetska uprava v duhu racionalizacije združuje pisarni Ilirska Bistrica in Postojna, kje bosta združeni pisarni delovali pa še vedno ni znano. Jasno je le, da je Postojna v prednosti. Bistriški Občinski svet nad odločitev države tudi s protestno sejo in državno nepokorščino, na seji padlo tudi nekaj krepkih besed. Kot je za Snežnik dejal Aleš Seliškar, generalni direktor Geodetske uprave, je odločitev o združitvi geodetske pisarne Ilirska Bistrica in Postojna že sprejeta, dokončna odločitev, na katero lokacijo naj bi se združena pisarna selila, pa še ni, saj so trenutno v fazi usklajevanj in dogovarjanj o prostorih z obema občinama. »Menimo, da je takšno združevanje nujno, saj izvajanje nalog geodetske uprave z zmanjšanim številom uslužbencev ni možno opravljati na tako velikem številu lokacij...,« je
povedal Seliškar.
stran 4
STE SE POZABILI OBDARITI?
IZJEMNA PONUDBA
!
w VndKimM i	w
Fiat Bravo do 3.420 € in Fiat Punto do 2.790 € ceneje!
Poraba goriva: 4,1 -6,31/100 km. Izpusti GO,: 108 -146 g/km.
www.fiat.si
AVTOTRADE, Sinja Gorica 11,1360 Vrhnika, telefon: (01) 750 51 99
HITRA IN ENOSTAVNA REŠITEV ZA VAŠ POŠKODOVAN AVTO
MARTINČIČ
Bazoviška cesta 42 • 6250 Ilirska Bistrica • e-mail: avtomartincic@siol.net • www.avto-martincic.si Tel.: +386 (0)5 71 00 780 • Fax: +386 (0)5 71 00 781 • Gsm: +386 (0)41 622 417 • +386 (0)41 588 488
AVTO KLEPAR - LIČAR - CENILNO MESTO - POPRAVILA PO
EEBT"
Ob poškodbi vašega vozila pri nas uredite cenitev poškodb na vozilu - smo uradno cenilno mesto večine slovenskih zavarovalnic in njihov pogodbeni izvajalec. Po urejeni dokumentaciji vam ponujamo hitro in kvalitetno popravilo ter nadomestno vozilo za čas popravila.
SERVIS - TRGOVIN
■ "7*N .
A - jsMaJb
Nudimo in vam strokovno vgradimo
•	Rezervne dele za vse tipe vozil
•	Menjava izpušnih sistemov
•	Menjava vlečnih kljuk
•	Montaža avtoplaščev
•	Montaža avtostekel
•	Vgradnja vse ostale dodatne opreme po vaših željah
AVTO VLEKA -24 UR
■

ijpTri
NAJHITREJSA POT OD POŠKODBE DO POPRAVILA!
Otfce!]«
Uvodne misli
Leto zmaja
Pa smo ga dočakali. Leto gospodovo 2012 namreč. Eden izmed najpopularnejših mitov o koncu sveta, okoli katerega se trenutno zgrinjajo vsi ostali miti, ki so povezani z letom 2012 in ki napovedujejo, kako naj bi se svet končal, je majevska prerokba. Po nekaterih prepričanjih naj bi Maji napovedali konec sveta prvi dan novega cikla srednjeameriškega koledarja dolgega štetja, ki po našem koledarju ustreza datumu 21.12.2012. Po prepričanju novodobnih duhovnih gibanj gre za prelomno leto sprememb oziroma dviga človeške zavesti.
Do takrat imamo sicer še kar nekaj časa, da uredimo tuzemske obveznosti, celo novo vlado nam bo najverjetneje uspelo dobiti. Upajmo, da čimprej. Da se ne bodo uresničile »prerokbe«, ki jih je izrekel Ivan Kramberger, dobri mož iz Negove in ljudski tribun, ki je leta 1990 kandidiral za mesto predsednika Slovenije: »DragiSlovenci, izgieda, da bomo dali vsi Slovenci solze. Komunisti še naprej hočejo monopol nad nami, tako hudo, kot nam bo, nam še nikoli ni bilo. Toliko revežev, kot jih bo, jih še nikoli ni bilo in toliko bogatašev, kot jih bo, jih še nikoli ni bilo. Hudi časi se bližajo našem Slovenskem narodu...« Postajajo njegove besede po dobrih dvajsetih letih zopet aktualne?
Sicer pa vsem prerokbam vendarle ne gre verjeti. Vzemimo na primer časopis Snežnik. Številni »oblastniki« so mu že neštetokrat napovedali konec izhajanja, pa smo še vedno tu. Neprekinjeno izhajamo že dvajseto leto in počasi se približuje naš okrogli jubilej, ki ga bomo obeležili tudi z velikim koncertom, v družbi z vami, ki nas že dve desetletji prebirate in nam stojite ob strani. O tem pa več v naslednjem Snežniku.
Želim Vam prijetno branje, predvsem pa mirne živce ob loto mrzlici, ki je v zadnjih tednih zajela Slovenijo. In če slučajno ne zadenete sedmice, se spomnite: »V vseh tistih trenutkih, ko gremo izpolnjevati loto listke, bi se morali zavedati, da smo vsi, ki smo kolikor toliko zdravi, loto že zadeli«.
Veselo srce podarja zdravje, potrt duh pa suši kosti (latinski).
Bojan Oblak, odgovorni urednik
aktualno...
Koncert v Pivki
Tanja Žagar navdušila
Veliki koncert Tanje Žagar z gosti, ki se je odvijal v soboto, 21. januarja v Krpanovem domu v Pivki, je postregel s številnimi glasbenimi presežki.
Tanja Žagar, ki ji ne manjka ustvarjalne drznosti, je ponovno poskrbela za odličen koncert. Tudi letos se je na njenem, sedaj že tradicionalnem koncertu v Pivki zbrala pisana množica ljubiteljev kakovostne glasbe. Tanja je v svojem slogu že na samem začetku ogrela obiskovalce in v dvorani je v trenutku zavladalo magično vzdušje. Navdušila in povsem očarala je občinstvo, ki je pozorno po-
slušalo in uživalo ter vseskozi aktivno sodelovalo z nastopajočimi - kar pa se ne zgodi ravno pogosto, še posebej ne na koncertih slovenskih izvajalcev.
Skozi večer je le še stopnjevala odlično razpoloženje, njeni nagovori med skladbami so bili osebni in iskreni. Eden izmed prvih vr-
huncev večera je bil plesni nastop z Matevžem Ogorel-cem, Tanjinim soplesalcem iz oddaje »Zvezde plešejo«, na odru pa so se ji v nadaljevanju pridružili tudi ostali gosti, ki jo spremljajo na njeni koncertni turneji.
Tako smo slišali mladega in perspektivnega pevca Davida Groma, dekleta iz skupine Foxy Teens, »piko na i« pa je dodal legendarni Marijan Smode, ki se je najprej predstavil s Tanjo v duetu »Za naju pomlad bo vedno cvetela«, sledile pa so zimzelene uspešnice, med njimi vsem dobro poznani Mrtva reka in Jožica. Program je povezoval humorist Sebastjan Kamenik, njegovi komični vložki skozi celoten koncert pa so bili nadvse simpatični.
Tanja se je torej po letu dni v Pivko vrnila v velikem slogu, še bolj odločna v svoji viziji ustvarjanja kakovostne glasbe. Občinstvo je njen dvourni nastop nagradilo z bučnim aplavzom in večina bi zlahka prenesla še kakšno uro. Lepo je bilo videti zadovoljne obiskovalce, ki so po koncertu množično kupovali njen novi album in ga ponosno kazali med
odhajanjem iz dvorane.
Vsekakor je bil koncert prvovrsten glasbeni dogo-
dek, ki ga je bilo zares škoda zamuditi. Tisti, ki se ga niste udeležili, pa imate priložnost obiskati enega od prihajajo-
čih koncertov.
Več o lokacijah in terminih pa si lahko ogledate na
spletni strani www.tanjaza-gar.com.
Bojan Oblak
(foto: Gregor Lapajne)
Pred kratkim je izšel tretji album Tanje Žagar, ki nosi naslov »Naj Živi lep spomin«. Na njem je štirinajst novih skladb, med katerimi najdemo tudi duete z Alfijem Nipičem, Rokom Ferengjo, Adijem Smolarjem in Marijanom Smodetom. Z naročilom na info@studio-gong.si si na novem albumu zagotovite tudi osebno posvetilo Tanje Žagar!
INFORMACIJE: 041/762-142 ali info@studio-gong.si
Rozmanova ulica
n —rr=n FT^rTTt A TEL: 05/71 00 3 I |//fP) J H | /A e-mail: maljevac@vc
^	.nnvcT/
ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica 05/71 00 333, M0B: 031/779 169 e-mail: maljevac@volja.net, www.gsm-kopija.si

L debi * Jzlmobil TelekomSlovenije
fotmom, :,x. _
A 222 min. - B 444 min. - C 777 min. POVEZANI MINI / OSNOVNI / OPTI /SUPER/VROČE/MEGA • DŽABEST -15 do 30 let starosti
O PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER
NSTANT INTERNET NEOMEJEN DOSTOP 29 EUR*
5 GB 19 EUR*	*cena na mesec
DODATNE OPREME
> SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ
POLETNI
800 - 1200 in 1500 - 1900
ZIMSKI V .fo j/ 800 - 1200 in 15°°-1800	1 F
SOBOTA 900 - 1200 L s
NOVI UMTS APARATI ZA 1 EUR
<aXs
*
1%V-*11 e
ti	
	
V. j.	
				
■		i.	

Ammm l--1 International
LIVELONGER
ZA ZASTOPSTVO IN PREDSTAVITVE
Marinko Maljevac s p.
Selitev


Davčna pisarna na Videm
Občinski svet Občine Ilirska Bistrica je na svoji 9. redni seji konec decembra 2011 sprejel sklep, da se prostore v Domu na Vidmu odda v brezplačno uporabo za potrebe Izpostave davčnega urada Ilirska Bistrica. Ta sedaj deluje v najetih prostorih v nekdanji upravni stavbi podjetja TOK. Ker se je večkrat izrazila bojazen, da bi izpostavo zaprli in prenesli v Postojno, se je občinski svet odločil, da podpre oddajo prostorov. Kot je na sami seji povedal župan Emil Rojc, so si predstavniki Davčne uprave ogledali prostore, kjer je nekoč deloval Zavod za zaposlovanje. S prostori, ki jih namerava občina brezplačno prenesti na državo, naj bi bili zadovoljni, preselili pa naj bi se po poteku najemne pogodbe v TOK-u.
Časopis Snežnik	Izdajatelj:
ISSN 1318-3656	Provocativa, Bojan Oblak s.p.
Odgovorni urednik:
Snežnik je vpisan v razvid	Bojan Oblak
medijev pri Ministrstvu za	Uredništvo:
kulturo, pod zaporedno	Časopis Snežnik, Bazoviška
številko 347.	ulica 40,6250 Ilirska Bistrica
E-pošta:
info@e-sneznik.net
Trženje:
oglasi@e-sneznik.net
040/888-452
Tisk:
Delo d.d. - Tiskarsko središče, Ljubljana
Naklada: 15.000 izvodov
Navodila in pravila:
Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi avtorji oz. naročniki. Avtor nepodpisanih prispevkov je odgovorni urednik.
Nenaročenih prispevkov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo.
Stališča, izražena v kolumnah in drugih prispevkih zunanjih avtorjev, ne izražajo nujno stališča uredništva.
Časopis Snežnik je brezplačen. Pošta Slovenije ga dostavlja vsem gospodinjstvom v občinah Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje - Kozina in Postojna. Fizične in pravne osebe ga lahko naročijo po pošti ali
e-pošti. Plačajo stroške distribucije, ki znašajo za eno leto oz. 12 številk 24 EUR za naslovnike v Sloveniji ter 39 EUR za naslovnike v tujini.
Datum izida: 24.01.2012. Pravilnik o nagradnih igrah v časopisu Snežnik se nahaja na sedežu uredništva.
januar2012
iz občine Postojna...
Gradbene investicije
Nova šola na Prestranku raste, Majlont je vse bolj urejen
termini.
Dela na izgradnji, ureditvi in obnovi komunal-
Predvsem se izvajajo dela na urejanju cest v makadamski izvedbi, tlakovanih
stopnišč in pešpoti ter utrjenih površin ob stanovanj-
skih objektih, ki so bile ob izkopih za potrebe izvedbe komunalne opreme poruše-
ne in odstranjene. V zaključni fazi izvajanja del je tudi
urejanje javne razsvetljave. Na gradbišču nove osnovne šole in vrtca v Prestranku se dela nemoteno nadaljujejo, kljub malo hladnejšim dnevom. Zaključujejo se groba betonska dela, izdelan je skelet konstrukcije in strešna plošča. Trenutno poteka faza vgradnje vrat in oken v pritličju, kmalu pa tudi v nadstropju, tako da se bodo v zimskih mesecih lahko nemoteno izvajala vsa dela v notranjosti objekta.
Gradnja nove osnovne šole in vrtca v Prestranku in komunalna prenova Maj-lonta v Postojni sta bila lani gotovo dve največjih gradbenih investicij, oziroma gradbenih projektov Občine Postojna, ki potekata v skladu z načrtovanimi
ne opreme starega mestnega jedra v Majlontu se glede na ugodne vremenske razmere nadaljujejo.
Galerija »Na vogalu«

Vonj po pomladi
V torek, 17. januarja 2012, so v galeriji Na vogalu odprli razstavo Vonj po pomladi, ki jo je pripravil ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje, ki je v lanskem letu začelo izvajati program psihosocialne rehabilitacije tudi v Postojni. Odprtje razstave je bilo prijetno doživetje, kjer so se prepletale različne vsebine. Razstavo je najprej na pot pospremil župan Jernej Verbič, ki je poudaril pomen ustvarjalnosti kot temeljno življenjsko poslanstvo vsakogar.
O delu enote v Postojni sta spregovorili tudi strokovna delavka Anamarija Sa-
mec in delovna inštruktorica Mihaela Klančar. Zanimiv je bil tudi nastop gostujočega glasbenika Dušana Mamuta, ki je igral na školjko, gong in didgeridoo. Povabil ga je Franc Tominec, prostovoljec pri Šentu, skupaj namreč delujeta v domačem Kulturnem društvu Vse-Eno. Članice in člani društva Šent - Mojca S., Irena S., Viljem S. in Frenk t. so pripravili recitacije pesmi. Vabilu se je z nagovorom in nekoliko širšo predstavitvijo delovanja odzval tudi predsednik Slovenskega združenja za duševno zdravje-Šent Edo Belak.
Člani in članice so pridno
ustvarjali in svoja prizadevanja z veseljem predstavljajo javnosti. Na ogled so postavili lične uporabne in dekorativne izdelke. Na razstavi,
ki bo odprta do 3. marca, bo moč izdelke tudi kupiti, izkupiček pa bo namenjen nabavi materialov za ustvarjalne delavnice.
Za otroke zaposlenih na območju nekdanje PU Postojna ' DEDEK MRAZ NA OBISKU

Policijske uprave Postojna ni več, ostal pa je Območni policijski sindikat Postojna, ki je za otroke svojih članov, ki delajo v enotah nekdanje PU Postojna pripravil obisk Dedka Mraza. V spremljevalnem programu sta sodelovala učenca glasbene šole Postojna, Amedea Colja je s svojima psoma, s katerima tekmuje širom po Evropi in svetu, prikazala vragolije z frizbijem. Dedek Mraz je skupaj s svojo palčico prinesel darila za cca 70 otrok, tisti, ki se niso mogli udeležiti prireditve, pa je čakalo presenečenje. Dedek Mraz jih je z svojim obiskom razveselil kar na domu. Pripravljena je bila tudi skromna pogostitev za starše, ki so izkoristili priložnost za ponovno druženje, otroci pa so preživeli lepo popoldne.	RK
INSTALACIJE
Kovačič Stojan
Koseze 69/a • 6250 Ilirska Bistrica Tel.:05/7100 370 • Fax.:05/7100 371 GSM: 041/642 868 • e-mail: stojan(a instalacije-kovacic.si
DOBAVA IN montaža STROJNIH INSTALACIJ:
‘CENTRALNO OGREVANJE ‘VODOVODNE INSTALACIJE ‘PLINSKE INSTALACIJE Buderus ‘KLIMATSKE NAPRAVE

cTcv,EsMANN
e-mail: stojan@instalacije-kovacic.si
vse za vašo streho
bLOSAR
■»♦m
Robert Šlosar sp.
^35^	Jelšane 74
6254 Jelšane GSM: 041 934 590
e-mail: robert.slosar@gmail.com
-	izdelava ostrešij
-	pokrivanje streh (opečnate in pločevinaste)
-	zaključna dela v gradbeništvu
-	izdelava fasad, ometov
-	delo na višini 18m (dvižna košara)
-	dobava in montaža izolacijskih panelov
eBRAMAC
•	SALONIT
•	ISOLA
•	ROSER
•	SKRIN
•	TONDACH
•	CREATONE
•	GERARD ...
Kolumna
TRŽNICA
"Bi pa rekla nekaj tudi možnemu bodočemu mandatarju, da v demokraciji se je potrebno pogovarjati, potrebno je pa tudi šteti..."
Ljudmila Novak, poslanka in predsednica N.Si po zavrnitvi kandidatke Liste Zorana Jankoviča za predsednico DZ, 21.12.2011
"Ugotavljam izid glasovanja za kandidata za predsednika Vlade Republike Slovenije. Razdeljenih je bilo 54 glasovnic, oddanih je bilo 47 glasovnic. ZA je glasovalo 42 poslancev, PROTI je glasoval 1 poslanec. Kandidat Zoran Jankovič ni prejel večine glasov vseh poslancev, zato ni bil izvoljen za predsednika Vlade Republike Slovenije."
Dr. Gregor Virant, predsednik DZ RS, 11.1.2012 ob razglasitvi izidov glasovanja o mandatarju
Priznam. Bil sem presenečen. Večkrat.
Prvič sem bil presenečen, da "najboljši manager, gospodarstvenik" ne obvlada osnov računstva. Kjer v politiki veljajo enaka pravila, kot v gospodarstvu: večina od 90 je 46, ne 44, ne 45 in tudi ne 42.
Drugič sem bil presenečen ob poslušanju programskih usmeritev bodoče vlade, ki jih je predstavil g. Jankovič v parlamentu. Na tiho sem komentiral: letošnji shod v Dražgošah ni bil ravno v prid utrjevanju naše bonitete, po tem govoru pa nam bo bonitetna ocena padla še za kakšno točko. V praksi pa vsak padec bonitete za davkoplačevalce pomeni nekaj deset milionov eurov letno za obresti več!
Tretjič sem bil presenečen, ko g. Jankovič po predstavitvah stališč poslanskih skupin in po razpravah poslancev ni umaknil svoje kandidature. Vedel je namreč, da ga podpira samo 44 poslancev (na koncu ga niso podprli niti vsi, ki so mu javno zagotovili podporo, saj je prejel samo 42 glasov). S tem, ko je vztrajal pri kandidaturi in glede na dogajanja v dneh pred glasovanjem, je v neroden položaj postavil ne le sebe, pač pa tudi predsednika države. Pokazal pa je tudi, da novi obrazi niso tisto, kar so ljudje pričakovali. Da gre samo za nova oblačila, ozadja ostajajo ista. Kajti na oblast je g. Jankovič želel priti preko politične korupcije, saj je računal s tem, da ga bo na tajnem glasovanju podprlo vsaj 46 poslancev. V takem primeru ne bi šlo za nove "Pucke", saj seje Pucko leta 1997 javno razkril in svoj prestop od Peterleta k Drnovšku javno objavil. Izvolitev g. Jankoviča za predsednika vlade na tak poniglav in mešetarski način, bi pomenila dodatno težavo pri utrjevanju kredibilnosti Slovenije v mednarodnem prostoru, predvsem pa bi pomenila težavo navznoter, saj bi netransparentno delovanje dokončno prevladalo kot model "nove politike oz. novih obrazov".
In četrtič sem bil zgrožen nad stanjem duha v naši medijski krajini. Po tej spodleteli, politično koruptivni zgodbi, je večina medijske srenje problematizirala tiste, ki so ta koruptivni poskus z abstinenco pri glasovanju preprečili (za kar smo se odločili prostovoljno in vsak pri sebi, ravno zato, da smo zaščitili sebe in lastno integriteto) in ne tistih, ki so se šli trgovanje s poslanskimi glasovi?!
Hrvaška je imela volitve na isti dan kot Slovenija: 4. decembra. Pri njih je bila vlada imenovana pred božičnimi prazniki, 23.12.2011. Predsednik naše države dr. Danilo Turk je sredi decembra napovedal, da se bo parlament oblikoval do Božiča, do Novega leta naj bi dobili mandatarja, do Svetih treh kraljev pa vlado. Samo prva napoved, na katero pa predsednik države (razen formalnega sklica), ni imel nobenega vpliva, je uresničena. Mesec in pol po volitvah nimamo niti mandatarja. Ne zaradi političnega preigravanja strank, pač pa zaradi neodgovornega ravnanja predsednika države, ki je mandat za sestavo vlade podelil kljub temu, da je vedel, da nima zadostne podpore. V zadnjih dneh (te vrstice pišem 19.1.) so predsednikova politična preigravanja dosegla tragikomičen vrhunec z bankirjem Markom Voljčem, kije zanikal, da bi predsedniku države dal soglasje za mandatarstvo. Starejši se še spomnimo njegove "banana scene v parlamentu" pred skoraj dvajsetimi leti. Takrat je kot mandatar pogorel, v zameno pa pristal na čelu Ljubljanske banke. Ni bil najbolj uspešen. Banko je moral zapustiti zaradi pregrešno dragega informacijskega sistema Sigma. Trenutno se nahaja v Mehiki, vsaj deset dni ga še ne bo v Slovenijo!
Razmere v Sloveniji pa se iz dneva v dan zaostrujejo. Stanje je veliko slabše kot leta 2009. Z vsakim dnem odlašanja bodo potrebni hujši in težji ukrepi. Naš predsednik države pa se z državo in nami vsemi igra. Doklej še?
Zvone Černač
*Zvone Černač je poslanec in član poslanske skupine
Slovenske demokratske stranke.
o
iz občine Ilirska Bistrica...
januar 2012
Poimenovanje vrtca
Znova vrtec Jožefe Maslo
Območno združenje borcev za vrednote NOB je vložilo pobudo za preimenovanje vrtca v Ilirski Bistrici po Jožefi Maslo. Takšno ime je nosil po občinskem sklepu iz leta 1980 stari vrtec na Župančičevi ulici. Kasneje je zaradi slabega vpisa
in pomanjkanja otrok občina samostojni vrtec ukinila in ga priključila Osnovni šoli Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici. Ponovno ustanovljen vrtec kot samostojni zavod, so leta 2010 poimenovali Vrtec Ilirska Bistrica. Ta odločitev je predvsem pri združenju borcev izzvalo proteste, ki pa jim prejšnje občinsko vodstvo ni prisluhnilo. Z izvolitvijo novega Občinskega sveta in novega župana so pri združenju borcev poizkusili z imenovanjem še enkrat in tokrat jim je uspelo.
Od prisotnih 23 svetnikov pa je za preimenovanje vrtca po Jožefi Maslo glasovalo le deset svetnikov, petjih je glasovalo proti, kar osem pa se jih je vzdržalo.
V intenzivni razpravi so podporniki imenovanje zagovarjali kot zahvalo in spomin na vrednote, vzgojo, narodno zavest in borbenost, v razpravi nasprotnikov predloga pa je bilo slišati, da občina in občani lepo skrbijo za vrednote NOB in spomin na borce, da je vrtec namenjen otrokom in da bi takšno poimenovanje spodbudilo le polemike, pa tudi da je bilo na območju občine Ilirska Bistrica veliko podobnih družin kot je družina Jožefe Maslo in bi lahko vrtec poimenovali tudi po njih. Posamezni svetniki so izrazili tudi zaskrbljenost, da se bo ime čez tri leta ukinjalo.
Jožefa Maslo se je rodila leta 1891 na Ostrožnem Brdu v Brkinih. Rodila je 11 otrok, od katerih so bili vsi partizani, dva sta v partizanih tudi umrla. Jožefa Maslo je umrla v Auschvvitzu v krematoriju, decembra leta 1944. Leta 1982 so odkrili spomenik z njeno podobo, ki se še danes nahaja ob nekdanjem vrtcu na Župančičevi ulici. Ustvaril ga je kipar Marjan Keršič - Be-lač.
VABILO
Območne obrtno-podjetniške zbornice Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna, vabijo na seminar o sestavi davčnega obračuna za samostojne podjetnike in gospodarske družbe.
Seminar bo v sredo, 15. februarja 2012, s pričetkom ob 9. uri v prostorih Šolskega centra Postojna.
Za člane navedenih zbornic je udeležba na seminarju brezplačna. Predhodne prijave in vprašanja zbiramo na krajevno pristojnih območno obrtno-podje-tniških zbornicah. Vabljeni
PLAMING
SKUPINA
Plaming skupina,
projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 • 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 • fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si
PIŠITE NAM info@e-sneznik.net
Hitrostne ovire

V
Ležeči policaji so »padli«
V preteklih dneh je občina Ilirska Bistrica odstranila hitrostne ovire na cesti, ki vodi v stari del mesta in iz njega. Padle so hitrostne ovire na Cankarjevi in Prešernovi ulici ter ovira pri OŠ Antona Žnideršiča v Rozmanovi ulici. Na občini naj bi se za odstranitev ovir odločili zaradi velikega števila pritožb voznikov, saj naj bi bile cestne ovire narejene nestrokovno in naj bi bile več kot le ovire za ublažitev hitrosti na obeh zelo prometnih ulicah v starem delu mesta. Zaskrbljeni pa so tudi stanovalci omenjenih ulic, saj se bojijo, da bosta ulici ponovno postali dirkališči, če ne bodo nove montažne ovire dovolj učinkovite.
Nove hitrostne ovire, tokrat montažne, je občina postavila v Tomšičevi ulici. Ali je postavitev teh obravnaval Svet za preventivo in vzgojo v cestne prometu, nam do zaključka redakcije ni uspelo izvedeti. Nekatere pa v oči bode dejstvo, da so postavljene pred iz ^——---------------------
za domom bistriškega župana, ne pa pred prehodi za »EmM J* dal komando, da Postojnci odstranijo Tonetove ležeče policaje »ce	na Cankarjevi in Prešernovi ulici«, je dejala mimoidoča občanka...
Reorganizacija dviguje pritisk



IHIH
Vroče okrog združitve geodetskih pisarn Ilirska Bistrica in Postojna
Geodetska uprava namerava v tem letu svoje poslovanje reorganizirati tudi z zaprtjem določenih izpostav, med njimi tudi bistriške pisarne v upravni stavbi nekdanje tovarne organskih kislin. Občinski svet občine Ilirska Bistrica je sprejel ostra stališča proti selitvi, napoveduje tudi državno nepokorščino.
Župan Občine Ilirska Bistrica Emil Rojc je na 8. seji Občinskega sveta javnost in svetnike seznanil s problematiko okrog selitve geodetske pisarne iz Ilirske Bistrice. Geodetska uprava je namreč napovedala, da namerava z novim letom izpostavo v Ilirski Bistrici zapreti ter jo združiti s Postojnsko. Tako bi se v Postojno moralo na delo voziti sedem zaposlenih, storitve v zvezi z geodetsko pisarno, pa bi po novem Bistričani opravljali v Postojni. Kot je na 8. seji občinskega sveta dejal župan Emil Rojc, je generalnemu direktorju GU Alešu Seliškarju ponudil prostore v Domu na Vidmu. Predstavniki GU so si prostore tudi ogledali in so, po besedah župana, obljubili, da bodo možnost preučili in sporočili svojo odločitev. Vendar je na sami seji svetnik Igor Batista prebral dopis, ki ga je prejel iz ministrstva za okolje in prostor, v katerem je bilo zapisano, da ponujeni prostori na Vidmu niso primerni, ter da se bo reorganizacija nadaljevala. Na sami seji je padlo tudi nekaj krepkih besed na račun Ljubljane in geodetske uprave.
Izredna seja na hodniku
Zaradi državne ignorance je župan sklical izredno protestno sejo občinskega sveta kar pred vrati geodetske pisarne v Ilirski Bistrici. V sklepu, ki so ga svetniki tudi sprejeli so med drugim zapisali, da »Občina Ilirska Bistrica od osamosvoji-
tve Slovenije leta 1991 izgublja krajevne urade državnih organov in s tem krajevno dostopnost storitev državne uprave.« Zaradi tega se je občinski svet sklenil, da »se bo zavzel za zavarovanje pravic občanov z vsemi legitimnimi sredstvi, vključno z izkazovanjem državljanske nepokorščine.« Zakaj varčevati ravno v občini Ilirska Bistrica, ki je po površini druga največja občina v Sloveniji, brez sodobnih cestnih povezav in pozabljena od države, ko pa se državni aparat v Ljubljani neprestano in z vsako novo vlado le množi, ni jasno marsikateremu Bistričanu. Župan je vodji geodetske pisarne izročil tudi sprejeti sklep, občina pa je pričela zbirati podpise proti ukinitvi te pisarne.
Reorganizacija bo! Postojna v prednosti
Kot je za Snežnik dejal Aleš Seliškar, generalni direktor Geodetske uprave, je odločitev o združitvi geodetske pisarne Ilirska Bistrica in Postojna že sprejeta, dokončna odločitev, na katero lokacijo naj bi se združena pisarna selila še ni, saj so trenutno v fazi usklajevanj in dogovarjanj o prostorih z obema občinama. Strošek najemnine na letni ravni za geodetsko pisarno v Ilirski Bistrici znaša 14.544 EUR, obratovalni stroški pa letno znesejo približno 12.000 EUR. »Menimo, da je takšno združevanje nujno, saj izvajanje nalog geodetske uprave z zmanjšanim številom uslužbencev ni možno opravljati na tako velikem številu lokacij, prav tako pa moramo ob vedno manjšem proračunu postopno zmanjšati izdatke za materialne stroške, sicer dolgoročno ne bomo več sposobni poravnavati vseh svojih obveznosti,« je odgovori Seliškar.
GURS od občine zahteva opremljene pisarniške in sprejemne prostore v povr-
šini 130 kvadratnih metrov, prostore arhiva v površini 100 kvadratnih metrov ter parkirne prostore. Prostori bi morali biti urejeni do 1. marca letos, občina pa jih bo morala prepisati na državo. Glede dogovarjanj o prostorih, je g. Seliškar za Snežnik dejal: »Župan je naše zahteve glede ustrezne velikosti prostorov za združeni geodetski pisarni sprejel. Trenutno so ti prostori neprimerni in kot smo že omenili potrebujejo rekonstrukcijo in celovito prenovo ter na koncu tudi opremo. Za dokončno odločitev bomo predlagali skupni usklajevalni sestanek z županom občine Postojna in županom Ilirske Bistrice, da proučimo nastalo situacijo. Velja pa poudariti, da imamo v Postojni ustrezno velike prostore, kjer bi združeni pisarni lahko takoj začeli s poslovanjem.«
Priključitev pisarne k občini ni možna
Na izredni seji je se je pojavila trditev, da lahko občina izkoristi zakonsko možnost in geodetsko pisarno priključi nazaj k občini ali pa da lahko podeli koncesijo zasebnemu
podjetju, ki izvaja geodetske storitve. Na vprašanje ali je to res mogoče je Seliškar odgovoril: »Občina Ilirska Bistrica ne more priključiti geodetske pisarne k občini. Lahko pa organizira lokalno geodetsko službo, ki pa ne more izvajati nalog iz državne pristojnosti. Izvajanje državne geodetske službe je po Zakonu o geodetski dejavnosti - ZgeoD-1 v pristojnosti države. Naloge državne geodetske službe opravlja Geodetska uprava Republike Slovenije. Geodetska pisarna v Ilirski Bistrici sodi v Območno geodetsko upravo Koper, ki je organizacijska enota Geodetske uprave Republike Slovenije. Občine lahko v okviru občinske uprave, skupne občinske uprave ali s koncesijo geodetskem podjetju organizirajo lokalno geodetsko službo. Naloge lokalne geodetske službe določa ZGeoD-1. Po zakonu lokalna geodetska služba obsega vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastrov gospodarske javne infrastrukture, topografskih podatkov in druge naloge lokalnega pomena.«
iz občine Pivka...
IkllSK©
Uresničitev poslovnih idej
OBLIKUJMO IZVEDLJIVE POSLOVNE IDEJE
Občina Pivka v sodelovanju z RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. nudi svojim občanom podporo pri oblikovanju in uresničitvi poslovnih idej. Storitev je namenjena brezposelnim osebam, kmetom ter zaposlenim, ki razmišljajo o pričetku opravljanja samostojne dejavnosti v obliki samozaposlitve, opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali osebnega dopolnilnega dela.
Brezplačne storitve:
-	pomoč in usmerjanje pri oblikovanju poslovne ideje
-	svetovanje glede ustreznega načina registracije dejavnosti
-	svetovanje o možnostih za financiranje poslovne ideje
-	pomoč pri korakih potrebnih za realizacijo poslovne ideje.
Na RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. vam v nadaljevanju tudi pripravimo prijavo na javni razpis za pridobitev nepovratnih sredstev oziroma drugih sredstev za financiranje poslovne ideje. Čas svetovanja bo prilagojen svetovancem.
Svetovanje po predhodnem dogovoru izvaja Alenka Volk,
RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o., tel 05 721 22 47, alenka@rra-nkr.si.
Vabimo vas, da s skupnimi močmi uresničimo vašo poslovno idejo.
Ugotovitve javne urbanistične delavnice
Osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje središče Pivke
Občina Pivka je v postopku sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje središče Pivke (OPPN središče Pivke) v sodelovanju z izdelovalcem OPPN središče Pivke, podjetjem V prostoru d.o.o.. organizirala javno urbanistično delavnico z namenom aktivnega vključevanja javnosti v proces urbanističnega načrtovanja v območju središča Pivke. Namen delavnice je bil pridobitev vprašanj in idej glede razvoja središča Pivke v povezavi z bodočo prometno ureditvijo in ureditvijo trga, potencialnimi območji novogradenj, potencialnimi območji javnih odprtih (zelenih) površin - zelenic in parkov in možnostjo ra-
Veseli december
GRAD GRADIČ
Otroci iz vrtca Pivka - skupina Mehurčki pod vodstvom vzgojiteljic Tatjane Tomšič in Barbare Tomšič smo se posebej pripravljali na veseli december.
Iz lepenke smo pripravili pravi grad in s pomočjo kostumov ter instrumentov zaigrali pravljico M. Voglar: Gradič. Tako smo razveselili vse otroke iz vrtca ter otroke prvih razredov osnovne šole Pivka.
Preživeli smo zanimiv in ustvarjalen december. Bilo nam je zelo lepo.
Barbara Tomšič
POLICIJSKA PISARNA PIVKA
Policijska Postaja Postojna obvešča občane Pivke in okoliških vasi, da je 9.01.2012 ponovno začela delovati Policijska pisarna v Pivki. Policijska pisarna se nahaja v drugem nadstropju objekta Občine Pivka na naslovu Kolodvorska cesta št. 5.
Postanite tudi sami soustvarjalci ugodnih varnostnih razmer in nas obiščite.
POLICIJSKA PISARNA PIVKA
URADNE URE:
Ponedeljek 08.00 -10.00	POLICIJSKA POSTAJA POSTOJNA
Sreda 14.00-16.00	05/70 33 400
Proračun
SPREJETJE PRORAČUN OBČINE PIVKA
Skoraj dve tretjini sredstev za investicije
O proračunu Občine Pivka so svetniki odločali na svoji 10. seji občinskega sveta ter ga soglasno sprejeli. Večina sredstev, skoraj dve tretjini je tudi v teh težkih gospodarskih in socialnih razmerah namenjena investicijam in razvojnim projektom. Proračun Občine Pivka za leto 2012 predvideva 12.081.863 € prihodkov, kar je skoraj trideset odstotkov več v primerjavi s Rebalansom proračuna za leto 2011. Tako visok delež povečanja prihodkov se nanaša predvsem na prejeta sredstva iz državnega proračuna in sredstev EU, na podlagi uspešno pridobljenih sredstev po razpisih za investicije.
Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v Pivki
Najvišji prihodki v letu 2012 se nanašajo na prihodke EU za sofinanciranje izgradnje kanalizacije in čistilne naprave v Pivki. Predvidena je izgradnja čistilne naprave velikosti 6500 PE in izgradnja 12.512 m fekalne kanalizacije z 8 črpališči. Izgradnja fekalne kanalizacije bo potekala v naseljih Pivka s Hrastjem in Petelinje. Po izgradnji celotnega sistema kanalizacije je predvideno, da bo priključenost na odvajanje in čiščenje odpadnih vod 100%, kar pomeni, da bo zagotovljeno vsem gospodinjstvom in gospodarskih subjektom v aglomeraciji Pivka, da se bodo priključile na fekalno kanalizacijo. Istočasno z izgradnjo fekalne kanalizacije je predvidena sanacija oziroma prestavitev obstoječe kanalizacije, ki bo v prihodnje služila kot meteorna kanalizacija, obnova vodovodnega omrežja, izgradnja optičnega omrežja ter ureditev ulic. Investicija se bo izvajala v letih 2012 - 2015, zanjo pa smo odobrenih 5.920.631,82 €, od tega 2.071.698,00 € v letu 2012.
Gradnja širokopasovnega omrežja bo zaključena predvidoma v letu 2012
Občina Pivka je na razpisu Ministrstva za visoko šolstvo znanost in tehnologijio v letu 2011 uspešno pridobila tudi finančna sredstva za izgradnjo odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občini Pivka. Projekt se je z izbranim partnerjem pričel izvajati v mesecu juniju 2011. Omrežje bo izvedeno s tehnologijo optičnih povezav, dokončano pa bo do konca leta 2012. Občina Pivka je na razpisu za izvedbo projekta pridobila 2.830.800,00 € (60%) javnih sredstev, od tega je predviden prihodek v letu 2012 v višini 2.088.800,00 €.
Projekti razvoja podeželja
Investicije v obnovo objektov na podeželju, predstavljajo poleg ostalih finančnih spodbud, enega izmed pomembnejših mehanizmov podpore na podeželju. Občina Pivka je na razpise MKGP v preteklem letu uspešno prijavila več projektov. V letu 2011 sta bila iz tega vira že obnovljena Jakličev studenec v Nadanjem selu in Objekt na Kolodvorski 4 v Pivki, v letu 2012 pa se bo začelo izvajati naslednja odobrena projekta:
•	Trg pred Krpanovim domom - trg pred domom bo vključno s parkovnim delom celovito prenovljen, urejen bo nov tlak, prenovljeno bo celotno parkirišče, ki bo v nivoju s trgom, tako da bo le-ta postal sodobno urejeno urbano središče kraja.
•	E KO muzej Dežele presihajočih jezer - v vaški hiši v Slovenski vasi bo s projektom nastalo sodobno izobraževalno središče, s poudarkom na ohranjanju naravne in kulturne dediščine lokalnega okolja. V muzeju bo postavljena stalna razstava na temo Pivških presihajočih jezer, postavljena bo večja maketa območja, poleg tega pa bodo izdelane še informativne table ter multimedijske vsebine na temo varovanja neokrnjene narave.
Subvencije za malo gospodarstvo
V teh težkih gospodarskih razmerah je posebna skrb namenjena tudi pomoči malemu gospodarstvu, zato bo v letu 2012 kar nekaj sredstev namenjenih za subvencije obrestne mere za kredite, ki so namenjene podjetjem za nakup osnovnih sredstev, s časom najema kredita do največ 5 let. Razpis bo objavljen predvidoma v mesecu maju 2012. Prav tako, bo v letu 2012 ponovno objavljen razpis za subvencioniranje stroškov za delovanje mladih podjetij. Sofinanciranje stroškov računovodskih storitev, obveznega prispevka obrtni zbornici ter pavšalnega prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za podjetja delujoča v občini Pivka do največ 3 let, v letu 2011 je bilo na podlagi razpisa podprtih 28 podjetij, nov razpis pa bo objavljen v začetku leta 2012. V Krpanovem domu smo v letu 2011 za namen podjetniškega inkubatorja uredili prostore za delovanje mladih podjetij, 3 podjetja pa tam sedaj že poslujejo. Občina Pivka je v sodelovanju z Društvom za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom katerega tudi koordiniramo, vsem občanom na voljo za brezplačna svetovanja s področja podjetništva in razvoja podeželja. V letu 2012 bo na voljo še pomoč pri prijavi projektov na razpise in storitev inkubi-ranja projektnih idej.
Pomoč socialno ogroženim
Na področju socialnega varstva so predvidena sredstva za financiranje programov, ki se izvajajo na našem območju (npr. projekt Starejši za starejše - vseslovenski projekt, ki ga pri nas izvaja Društvo upokojencev Pivka). Načrtovano je financiranje krajevne organizacije Rdečega križa v Pivki, sofinanciramo pa tudi programe, kijih izvaja Karitas. Med drugim precej denarja namenjamo za varstvo otrok in družine. Delež le tega predstavlja denarna pomoč oziroma prispevek za novorojenčka, ki jo dodeljujemo že več let zapored. Regresiramo prehrano otrok v šoli, dodeljujemo denarne pomoči za šolo v naravi, letovanja in nabavo šolskih potrebščin za otroke iz socialno šibkih družin. Največ sredstev na tem področju pa je namenjenih za doplačila oskrbovancem, ki so v domovih za starejše, pa nimajo dovolj denarja za plačilo. Bistven del na področju socialne varnosti je sofinanciranje programov Centra za socialno delo Postojna, ki jih izvaja na našem območju. Center za socialno delo Postojna ima od lanskega leta tudi izpostavo v Pivki. Pisarna CSD v Pivki se nahaja v drugem nadstropju občinske stavbe, je vsem občanom na voljo vsako sredo. Občanom sta v času uradnih ur na voljo usposobljena svetovalca, Špela Štrukelj in Matjaž Tomažič. Uradne ure so vsako sredo od 14. do 17. ure. Telefonska številka: 05/721 01 29.
Glede na zgoraj navedena dejstva je nedvomno jasno, da sprejeti proračun Občine Pivka tudi v zaostrenih finančnih razmerah velik del sredstev namenja razvoju občine, gospodarstva in podeželja. Prav tako zagotavlja sredstva za pomoč tistim, ki se znajdejo v socialni stiski. Vsi programi, predvideni na področju družbenih dejavnosti bodo uresničeni, vendarle pa je potrebno izpostaviti dejstvo, da gre kljub uspešno zastavljenim ciljem za finančno omejenost, znotraj katere preprosto ni mogoče ugoditi vsem potrebam in željam, s katerimi se na nas obračajo občani in občanke. Leto, ki prihaja je glede na zastavljene postavke sicer precej obetajoče, potrebna pa bo tudi velika mera razumevanja in potrpežljivosti vseh tistih, katerih zamisli do tega trenutka še niso bile aktivno zastopane znotraj posameznih področij, ki jih koordinira naša Občina. Le z organiziranim in sistematičnim uresničevanjem zastavljenega ter medsebojnim sodelovanjem lahko soustvarjamo podobo in možnosti naše občine, v kateri bo prijetno živeti.
zvoja območij prostorskih rezerv ter potencialnih peš poti. K sodelovanju so bili povabljeni vsi zainteresirani: predstavniki večjih in manjših gospodarskih družb ter gostinskih in poslovnih lokalov, stanovalci območja in
predstavniki osnovne šole, vrtca, kulturnih, športnih in ostalih društev, da sodelujejo s svojimi idejami ter tako sooblikujejo prostor in prispevajo k ozaveščanju med prebivalci o vrednotah in pomenu središča Pivke.
januar 2012
O 5/js2j-jjx iz občin Hrpelje - Kozina, Divača, Sežana...
JSKD
Ko si preteklost in prihodnost podajata roke!
»Ni konec in ne začetek, je le točka kroga, ki da nov zalet.
Je energija, ki združuje ljudi.
Je čas, ko svetle misli potolažijo skrbi.«
Iz kozinske knjižnice
Kresničke čarajo ponoči
Kdaj je konec in kje začetek ljubiteljske kulturne dejavnosti? Kar pomnim so ljudje govorili svoj jezik, prepevali, plesali, igrali svoje vloge in skrbeli za svoj rod. Kultura in njena dediščina obstajata odkar se je človek zavedal sam sebe, svojega obstoja, svoje družine in svojega rodu, saj je bistvo kulture v človeku, v njegovi ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Ljubiteljska kulturna dejavnost je neločljivi del slovenske kulture, saj je bila v času, ko še ni bilo poklicnih kulturnih ustanov, nosilka slovenske narodne identitete.
Gre za polno svobodo ustvarjanja posameznikov in kulturnih društev, ki poleg kakovostnega preživljanja prostega časa in kulturnega udejstvovanja, razvijajo ustvarjalno in družabno življenje v svojem okolju. Kulturna vzgoja in izobraževanje članov ljubiteljski kulturnih društev in posameznikov je pomembna funkcija, ki je ne smemo zanemariti.
Pri mladih gre pogosto za prve ustvarjalne korake in izkušnje, ki pa jih lahko kasneje vodijo tudi v poklicno ustvarjanje na področju kulture.
Zelo pomembno vlogo imajo prav mentorji, ki jih spremljajo na njihovi poti in ki jih s svojo kreativno predanostjo in ljubeznijo do določene ljubiteljske ustvarjalnosti, spremljajo in vzgajajo v odgovorne in kreativne posameznike.
Ljubiteljska kulturna dejavnost je pravzaprav način življenja, ki prehaja iz generacije v generacijo, ki na takšen način izpolnjuje svoje po-
slanstvo in prezentira poleg svojih talentov tudi kakovost okolja, v katerem delujejo. Ne glede na dejstvo, da gre za amaterske skupine, pri svojem delu ne zapostavljamo izvirnosti, kakovosti in na takšen način ustvarjamo ugodno kulturno klimo in vzgajamo svoje občinstvo.
Medtem ko nas novodoben način življenja, globalizacija in materialistično naravnana družba peha v individualizem, nas ljubiteljsko kulturno življenje združuje in krepi čut za pripadnost in
vzajemnost. Tako vzgajamo ljudi, ki bodo poleg svojega ustvarjalnega duha, v svojem ožjem in širšem okolju aktivno prisotni, ne glede na družbene razmere.
Začetek letošnje sezone bo likovno obarvan, nato nam bodo plesalci in plesalke šestih plesnih skupin ob prijetni plesni glasbi pričarale plesno pravljico. Peli bomo na srečanjih pevskih zborov (Primorska poje, Naša pomlad), igrali na srečanjih pihalnih orkestrov (srečanja Kraških godb v Kobjeglavi, Ilirski Bistrici in Trebčah), rajali na srečanju folklornih skupin, peli in godli na srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, brali in pisali na literarnih srečanjih, igrali razne vloge, se učili dramske igre...in počeli še veliko
stvari, ki vam jih bomo z veseljem pokazali.
Na našem kulturnem vrtiljaku bomo vsi, ki pojemo, plešemo, igramo, rišemo, pišemo in nam je mar tudi za stvari, ki sojih na vrtiljaku kulturne dediščine ustvarjali že naši predniki. Želimo si le, da nas spremljate na naših prireditvah, saj vse to počnemo v želji, da nas gledate, poslušate in opazite.
JSKD 01 Sežana, Vladislava Navotnik
Prva letošnja pravljica je v Knjižnici Kozina pričarala toliko kresničk, da se je od svetlobe vsem otrokom, ki so pravljico prišli poslušat, bleščalo v srčku in pred očmi še dolgo tja v novo leto. Tistim pa, kijih ni bilo ... Hm, kaj naj rečemo ... Nedvomno se jim bodo ravno tako svetlila krilca v srčku, le ... Hm ... malce manj časa, pravijo Luna in Kresniček Nino in njegova mama in še kdo. Ja, drugič pač pridite, otroci, pogledati in poslušati, kaj vam ima pravljica povedati - morda ravno tisto, kar si boste želeli slišati. Skratka, bilo je lepo. Ja, bilo je prelepo. Ker male kresničke naredijo noč, ki je temna in črna in še črnejša, lepšo, lepšejšo. In čarobnej-šo. Ampak ...Da si ne bi mislili, da je bila Luna na nebu kresničkam konkurenčna, kot
se menda moderno reče. Kje pa! Želela si je le, da bi ji kresničke pomagale, saj vse noči lazi sem pa tja in sveti in blešči in nam ne pusti spati in to in ono. Kako zna biti noč čudovita, ko se proti nebesnemu svodu dviga na stotine kresničk! Ste jih kdaj opazovali v gozdu, ponoči? Le dajte! In kako lepa je predstava, kot je bila ta! Pripravili sta jo marljivi sežanski knjižničarki Maja Razboršek in Tanja Bra-
tina Grmek, kresničkale pa so mlade sežanske baletke Anja, Eva, Hana, Julija, Maja, Naja in Sabina v koreografiji Eugena Todorja iz Baletnega društva Sežane. In res je, kot pravi modra stara šamanka Luna: Če si nekaj resnično želimo, nam bo zagotovo uspelo! Lahko uresničimo vse svoje sanje!« Naj bo njena želja moja želja čez celo leto vsem obiskovalcem Knjižnice Kozina.
Svet mlade domišljije
V prostorih knjižnice Kozina si lahko ogledate likovne umetnine mladih ustvarjalcev, osnovnošolcev OŠ DBB Hrpelje-Kozina pod vodstvom mentorice Vesne Marion. Spektralno mnogoterost izražajo skozi sporočilnost različnih likovnih tematik v tehnikah akril na papirju, tuš na papirju in lepljenkah. Osnovnošolci izhajajo iz sebe, subjektivno občutljivi na vplive časa in družbe, učinkovito se poslužujejo že znanih pojmov v umetnosti. Likovni jezik je preprost, izrazen, dojemljiv. Kot ogledovalci zanimivih likovnih izdelkov bi si seveda želeli, da vsaj kakšen izmed njih z odraščanjem v zrele posameznike, nadaljuje z likovno kariero. Vabljeni k ogledu razstave Svet mlade domišljije do konca januarja.
Patricija Dodič
DOGODKI V FEBRUARJU
7.02.12 - Predstavitev knjige: Poti v pesku -gostja: petnajstletna Anjel Lavin
14.02.2012	- Srečanje študijskega krožka Spoznaj se: Esensko preporajanje-gost Janez Garbajs iz Slovenskega društva za psihološke raziskave
21.02.2012	- pravljično-ustvarjalna urica
28.02.2012: Miran Košuta, književnik - predstavitev književnika in njegovega dela Mikrofonije: izbrani govori in pogovori - slikarska razstava, David Kovačič, akad. slikar
Moja dežela - lepa in gostoljubna
Park Škocjanske jame, Slovenija in Dujčeva domačija
Turistična Zveza Slovenije je v sodelovanju z Zavodom za gozdove in GIZ za pohodništvo in kolesarjenje, pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS dr. Danila Turka in v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo RS - Direktoratom za turizem objavilo tekmovanje na področju turizma, urejanja in varstva okolja v okviru projekta »Moja dežela - lepa in gostoljubna v letu 2011« -tekmovanje za najboljšo tematsko pot v letu 2011.
Izmed 89 poti je priznanje za najboljšo tematsko pot v Sloveniji prejela Učna pot Škocjan. Učna pot Škocjan v Parku Škocjanske jame je dol-
ga 2 km, za ogled pa potrebujete eno do dve uri. Obiskovalcem predstavi naravo in kulturno dediščino ter zanimivosti Krasa. Obravnava tudi varstvo narave in podpira osnove tradicionalnega trajnostnega razvoja.
Na slavnostni podelitvi priznanj, ki je potekala v Portorožu v okviru Dne-vov slovenskega turizma, so priznanje v kategoriji Turistične kmetije (dve jabolki) prejeli lastniki Dujčeve kmetije iz Vremske doline. Na Dujčevi kmetiji svojim gostom nudijo zanimive možnosti preživljanja prostega časa. Poleg urejenega
kampa, ponujajo še udobno opremljene sobe, možnost najema večnamenske dvorane, znani pa so tudi po pripravi okusnih domačih jedi.
Svečane podelitve sta se poleg Dujčevih in predstavnikov Parka Škocjanske jame
udeležila tudi člana občinskega sveta občine Divača, g. D. Subič in g. B. Malovec. Lahko smo ponosni na to, da smo Primorci prejeli pomembni priznanji s področja turistične dejavnosti, ki je ena od vodilnih v Sloveniji.
organizator. MEDIA UTRIP, Andreja Pavkovič s.p.
Mt'
Iglaebe, žmef,-,
'.y
OŠ Hrpelj
a
sobote, 2£. |aniiai|a 2012
Nastopajoči:	Ob 1^* UM
ans. SPEV
ans. ROKA ŽLINDRE Klapa PARANGAL LISJAKI ans. ERAZEM ans. BISERI Boštjan Dfrnbek humoristka PIŠEČKA MICA
Voditelj večera: SREČKO PAVKOVIČ * «dia v«eit«k
Prodaja vstopnic: F0MTANA BAR KOZINA, Turistična agencija OAZA v Ilirski Bistrici ter uro pred koncertom.Teiefonska prodaja: 040 3CS Sl6
arfVlSU&t gjg
031/420503	Dobova
Pena vstop"'"® \2 eut
januar 2012
iz občine Postojna...
Ona ali on 2011
Martin Otoničar je zmagovalec akcije Ona ali On
Regionalna radijska programska mreža Radio 94 je v okviru akcije Ona ali on 2011 v soboto, 14. januarja 2012, v Jamskem dvorcu pri Postojnski jami na slavnostni razglasitvi podelila priznanja za dejanje ter podjetniški in gospodarski uspeh leta. Lani decembra so skupaj s poslušalci v naši regiji ugotavljali, kdo so tisti, ki so dali poseben poudarek letu 2011 in pripravili tradicionalno, že sedemnajsto akcijo Ona ali on, ki jo je osvojil mladi kolesar iz Selc Pri Pivki Martin Otoničar. Priznanj za gospodarski in podjetniški uspeh leta sta se razveselila Janez Nagode in Franc Krajc. Uvodoma je zbrane pozdravil direktor Regionalne radijske programske mreže Radio 94 Sandi Curk.
Dejanje leta je s 14. mestom na svetovnem mladinskem prvenstvu uspelo kolesarju Martinu Otoničarju. Zadnja sezona je bila za člana Kolesarskega kluba Hit Casinos Nova Gorica izjemna, saj je že drugič zapored osvojil pokal Slovenije. Postal je državni prvak v cestni vožnji in v vožnji na čas na velodromu in dosegal vidne uvrstitve na tekmovanjih doma in v tujini. Plaketo mu je izročila glavna
in odgovorna urednica Regionalne radijske mreže Radio 94 Mateja Jordan. Priznanje upu slovenskega kolesarstva, ki bo maja dopolnil 18 let, predstavlja spodbudo pri nadaljevanju športne poti.
Na slovesnosti, kjer je zbrane pozdravili predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Gregor Virant, sta priznanji prejela tudi Janez Nagode in Franc Krajc. Podelili so ju v sodelovanju z Obrtno-podjetniško zbor-
nico Slovenije ter Gospodarsko zbornico Slovenije. Za podjetniški uspeh leta je priznanje v logaško podjetje Okna in vrata Nagode odnesel direktor Janez Nagode. Podjetje seje usmerilo tudi na zelo zahtevno ameriško tržišče, posodobilo proizvodnjo, povečalo število zaposlenih, razširilo izbor oken ter
pridobilo certifikat Pasiv Hause instituta iz Nemčije, ki potrjuje kakovost pasivnih in nizkoener-gijskih oken.
Priznanje za gospodarski uspeh leta so podelili Francu Krajcu, direktorju podjetja Eu-robox d.o.o. iz Podskrajnika pri Cerknici, ki sodi med najbolj znane izdelovalce kartonske embalaže v širši regiji. V podjetju 33 zaposlenih dela na samostojnih avtomatskih linijah. Največji kupci prihajajo iz vrst elektrotehnične, avtomobilske, kemične, pohištvene in prehrambene industrije. Večino svojih izdelkov prodajo na slovenskem trgu, izvažajo pa predvsem na trge EU, kot so Avstrija, Italija, Anglija in Španija.
Na prireditvi so bila podeli-Ijena tudi priznanja poletne akcije Regionalne radijske mreže Radio 94, v kateri so poslušalci izbrali najboljšo kavo, kulinarično specialiteto, sladico, sladoled iz regije, pa tudi najbolj urejeno vas, gostilniški vrt,
najbolj prijazno natakarico in najbolj organizirano športno-rekreativno prireditev. Prireditev pa so zaključili dobrodelno. Predsednik uprave Zavarovalne družbe Adriatic Gabrijel Škofje direktorju Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica Vojku Mihlju izročil ček v vrednosti 5 tisoč evrov za opremo reševalnega vozila. Adriatic Slovenica d.d. se je za donacijo odločila ob 20-letnici poslovne enote Postojna.
V kulturnem programu je najprej zaigrala domača skupina AlienS, sledil je nastop Draga Misleja Mefa, za zabavo in ples pa je poskrbela skupina Malibu.
Nov katalog
Skrivnostni Kras in turistične jame Slovenije
Konec leta je Turistično društvo Postojna v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo in ob pomoči Postojnske jame d.d., Javnega zavoda park Škocjanske jame, Kobilarne Lipica ter občin: Bloke, Cerknica, Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Komen, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna in Sežana, izdalo nov katalog Skrivnostni Kras in turistične jame Slovenije, z zemljevidom. Izšel je v nakladi 60.000 izvodov in sicer v slovenskem, angleškem, nemškem, italijanskem, francoskem in španskem jeziku. Uvodnik sta prispevala akademika dr. Andrej
Kranjc in dr. Matjaž Kmecl, poleg že omenjenih pa so pri pripravi sodelovala še številna zveneča imena, kot so doc. dr. Stanislav Renčelj, mag. umetnosti Arjan Pregl in številni drugi. Katalog, ki sta ga uredila Srečko Šajn in Lučka Letič, nas popelje med skrivnostnimi kraškimi lepoticami po obsežnem teritoriju uvodoma navedenih občin. V posebni prilogi pa so na voljo koristne informacije o turističnih ponudnikih, turističnih jamah, predlogi za izlete in informacije o pomembnejših prireditvah. Edicija, ki sta jo zasnovala in oblikovala Srečko Šajn in akademski
slikar, mag. umetnosti Ari-jan Pregl, se ponaša z bogatim slikovnim gradivom, zato verjamemo, da bodo turistični delavci in turisti radi posegali po njem.
Kljub številnim sodelavcem, ki so sodelovali v projektu, verjamemo, da sta težo bremena priprave ves čas nosila Srečko Šajn
in Marica Gombač, ki je informacije zbrala, jih obdelala in uredila. Za njima je čas težkega dela, pogajanj in skrbi, zato je bil izid tako dobrega izdelka, tik pred novim letom, zagotovo njuno najlepše darilo. Iskrene čestitke in veliko uspehov tudi v naprej.
Alenka Penko
V vrtcu Pivka
OBISK GOJENCEV VDC-ja CERKNICA
V mesecu decembru nas je obiskala skupina gojencev VDC-ja iz Cerknice. Pripravili so nam pester praznični program. Najprej so nam zaigrali lutkovno igrico Pod medvedovim dežnikom ter z nami v glasbeni delavnici izdelovali male ritmične instrumente.
S seboj so prinesli instrumente in neutrudno igrali celo dopoldne. Pod njihovimi spretnimi prsti so prihajali zvoki otroških, pa tudi narodnih pesmi. Naša igralnica se je spremenila v pravo plesišče. Pridružile so se nam še ostale skupine našega vrtca. Plesali, peli in ustvarjali smo vse do kosila.
Gojenci VDC-ja so nas prijetno razveselili in nam popestrili praznične dni, sicer pa je ves december potekal v prazničnem vzdušju.
Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri oblikovanju pra-
zničnih vsebin se lepo zahvaljujemo.
Skupina Žogice z vzgojiteljicama Slavico Marinac in Gordano Sajovic.
___________________IkigiJmO
Sončna energija
V Prestranku ena največjih sehroiih elektrarn v občini Postojna
Eden najenostavnejših načinov izkoriščanja sončne energije so sončni kolektorji oz. zbiralniki sončne energije, imenovani tudi solarni sistemi, s katerimi lahko ogrevamo sanitarno vodo ali objekte.
Sončna energija je najbolj perspektivna oblika do okolja prijazne energije. V viziji EU za fotovoltaiko je zapisano, da bodo do leta 2030 v EU namestili 200 giga-vatov zmogljivosti, kar bo štiri odstotke svetovne proizvodnje električne energije. Do leta 2050 bo predvidoma delež fotovoltaične energije v EU dosegel že 20 odstotkov.
naložba. Stroški za izgradnjo sončne elektrarne se vam povrnejo v 6-10 letih.
V sklopu svojega poslovnega objekta jo je nedavno postavilo podjetje MFM Intarzija d.o.o. na Reški cesti 40 v Prestranku. Leta 2006 seje namreč družinsko podjetje iz Matenje vasi preselilo na novo lokacijo, ki jim je omogočila razširiti prodajno ponudbo, ki obsega programe za gradnjo, obnovo in vzdrževanje hiš in drugih objektov. Lastniki podjetja Malneršič (Miran, Ernest in Andreja) so povedali, da so že več časa razmišljali o projektu solarne elektrarne, ki bi jim tudi kot dodatna profitna dejavnost pomagala pri premostitvi krize, ki zadnja leta pesti gradbeništvo. Odločitev je padla lani jeseni. Za podjetje je bil to sicer velik zalogaj glede vloženih sredstev, a se bo gotovo v prihodnje obrestoval. Za izvajalca del so izbrali domače podjetje Bisol, ki jih je prepričalo s svojo kakovostjo, varnostjo in garancijo, kar je hkrati pomenilo tudi
podporo slovenskemu trgu. Trenutno je to ena največjih, če že ne največja solarna elektrarna v občini Postojna z močjo 150 KW na površini 1100 m/2, ki lahko oskrbi 25 gospodinjstev. Sončna energija je tudi ena najčistejših energij iz ekološkega vidika.
Podjetje MFM Intarzija Prestranek je lani zaokrožilo 20-le-tnico uspešnega poslovanja, kar je skupna zasluga za delo vseh zaposlenih (od 16 do 19). Je eno največjih tovrstnih podjetij, ki je navkljub težkim časom v gradbeništvu uspelo obstati in kakovostno napredovati.
ttTtf INTARZIJA d.o.o.
Dtopdom
Zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu zaposlimo Računovodjo.
Zaželene izkušnje, zanesljivost in poštenost.
O ZnsžiM____________________iz občine Ilirska Bistrica..
Konec propadanja hotela?
Hotelu Lovec se obeta obnova
Bo Hotel Lovec ponovno odprl svoja vrata?
Dolgo propadajočo stavbo nekdanjega hotela namerava lastnik obnoviti. Letos načrtujejo ureditev dovoljenj, v prihodnje pa restavracijo in pub, verjetno tudi sobe.
Na spletni strani Bolha, com je objavljen oglas o prodaji hotela Lovec. V njem je ponujen poslovni prostor-gostinski lokal na Bazoviški ulici 14, površine 531 kvadratnih metrov, skupaj s pripadajočo parcelo velikosti 247 kvadratnih metrov.
Stavba, ki je nosila zadnje ime Hotel Lovec, ima bogato zgodovino. Zgrajena je bila že v 18. stoletju, takratni lastnik Anton Jelovšek je v hotelu za potrebe čitalnice odstopil prostore v brezplačen najem. Leta 1900 so gostišče prenovili in odprli kot Hotel Ilirija, pred drugo vojno pa so mu prizidali še eno nadstropje. V času Italije je nosil ime Albergo & Ristoratore Monte Ne-voso in Albergo Fagiano d'Oro. Po vojni je deloval kot hotel Zmaga, po prenovi pa so mu nadeli zdajšnje ime. Po vojni ga je upravljalo Gostinsko podjetje Soča Ilirska Bistrica, kasneje pa se je to podjetje priključilo trgovskemu podjetju Ilirija. Sicer pa je skozi zgodovino stavba zamenjala veliko lastnikov.
Ali to pomeni konec propadanja hotela, ki je bil nekoč priljubljeno zbirališče Bistričanov? Na naše vprašanje nam je odgovoril Milan Goričan, predstavnik lastnika, kije dejal, da iščejo najemnika, ki bi bil pripravljen vložiti
v obnovo stavbe, vložek pa bi obračunali z najemnino, ki bi določeno število let znašala 1 evro, seveda odvisno od višine vloženih sredstev. Prodajalec je zainteresiran tudi za prodajo objekta, o ceni pa ni želel govoriti. O znesku je Goričan za Snežnik odgovoril le, da so stavbo ocenili in glede na to določili ceno, se pa kljub temu bolj nagibajo k oddaji v najem.
A kot je kasneje pojasnil Drago Kreslin, lastnik propadajoče stavbe, je prodaja ali oddaja v najem le ena od opcij. Vse bolj namreč razmišlja o obnovitvi hotela, saj je za to pridobil finančna sredstva. To so pred nekaj leti že poizkusili, vendar so bile zahteve za pridobitev gradbenega dovoljenja nevzdržne. Sprašuje se, ali so bile upravičene, ali pa so bile namenjene le metanju polen pod noge. V letošnjem letu namerava ponovno poskusiti pridobiti gradbeno dovoljenje za adaptacijo ali rušitev in ponovno novogradnjo. »Hotel bi rajši podrli in na njegovem mestu zgradili novega z isto zunanjo podobo. Novogradnja je vsekakor cenejša od adaptacije, dopušča pa tudi veliko boljše razporeditve notranjih prostorov,« je o načrtih povedal Kreslin. Stavbi želi ponovno nameniti prenočitvene in gostinske storitve: »V sami okolici hotela je veliko navadnih gostiln, zato razmišljamo, da bi v pritličju uredili arhitekturno zanimivo pub-restavracijo s kavarno, saj ima hotel izredno lepo teraso, dodali bi pa tudi sobo s knjižnico in tako obudili krasno zgodovino in ugled, ki ga je hotel nekoč imel. V zgornjih nadstropjih
bi ponudili eno in dvoposteljne sobe,« dodaja Kreslin. Pred časom so načrte za pub z opremo iz Argentine že imeli, a so jih, kot smo že zapisali, zaradi birokratskih ovir pri pridobivanju dovoljenj opustili.
Ali jih je v obnovo stavbe spodbudil odlok o ruševinah, ki ga je pripravil župan in občinska uprava, sprejet pa je bil na občinskem svetu, Kreslin odgovarja: »Lahko vam dam vzorec sodbe iz Linhenstaina, ko so lastniki stavbe v Belgiji izpodbijali obnovo stavbe in plačilo del po takšnem odloku. Sodišče je odločilo, da takšen sklep in poseg ni bil zakonit in tako so dobili zastonj obno-
vo. Tudi jaz napovedujem, da bom v primeru ukrepov iskal pravico na sodiščih in kot izterjevalec sem prepričan, da mi bo to uspelo.« Kreslin je tudi mnenja, da je to nekakšna tiha nacionalizacija, ki jo lahko ponudi le postkomunistična liberalna sodrga, meni pa tudi, da je to odraz obremenjenosti politikov s takšnimi idejami. »Tukaj v Ilirski Bistrici bi najprej metali polena pod noge in onemogočali obnovo, nato pa se sklicevali na nek odlok. Za obnovo takšne stavbe bi občina kvečjemu lahko kako pomagala s subvencioniranjem obnove, ne pa prisilo,« zaključuje Kreslin.
Gostilna s prenočišči Potok
GOSTILNA SLOVENIJE TUDI V DOLENJAH
Po dvajsetletnih prizadevanjih je Obrtno - podjetniški zbornici Slovenije, konkretneje Sekciji za gostinstvo in turizem OZS, uspelo uvesti kolektivno blagovno znamko Gostilna Slovenije, z željo po čim večji prepoznavnosti slovenske kulinarike in gostilne v Sloveniji.
V drugi polovici lanskega leta je bila podeljena pravica do uporabe blagovne znamke prvim slovenskim gostincem, med katerimi je bila tudi Gostilna-picerija Škorpion iz Rečice. V začetku decembra pa se je skupini gostincev, katerih pročelja lokalov po novem krasijo posebni bakreni izveski, pridružila še Gostilna s prenočišči Potok iz Dolenj. Že tradicionalno so se tudi letos zbrali slovenski gostinci na že 4. strokovnem srečanju v Portorožu, kije potekalo v času od 8. do 9. decembra, v sklopu Dni slovenskega turizma. V času srečanja so se zvrstili številni dogodki in strokovna predavanja o projektu Gostilna Slovenije ter z njim povezane teme. O projektu je posebej spregovoril prof. dr. Janez Bogataj, ki je tudi njegov soavtor, dr. Lucijan Cencič z ministrstva za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano pa je nanizal nekaj koristnih informacij o kmetijski politiki in pridelavi ekoloških živil v Sloveniji ter predstavil razlike med ekološkimi živili in živili z zaščitenim geografskim poreklom, kar je bilo posebej zanimivo za imetnike pravice Gostilna Slovenije in tiste, ki se na projekt šele pripravljajo. Nekaj koristnih nasvetov za pripravo jedilnega lista, predvsem kako ga oblikovati sezonsko, je navrgla predavateljica Mojca Polak, novosti s področja varnosti in zdravja pri delu pa je slušateljem predstavila mag. Katarina Železnik-Logar. Z idejo o zvočnem jedilniku za slepe in jedilnem listu v Braillovi pisavi ter modernem interaktivnem jedilniku za slabovidne je navdušil predavatelj Krištof Bolk.
Strokovno srečanje gostincev so združili s podelitvijo priznanj za jubileje in kakovost gostinske ponudbe ter slovesno podelitvijo pravic do uporabe kolektivne blagovne znamke Gostilna Slovenija enajstim gostincem. Med slednjimi je bila tudi Gostilna s prenočišči Potok iz Dolenj pri Jelšanah. Nosilki dejavnosti Emiliji Deželak in celotnemu kolektivu gostilne iskreno čestitamo.
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica
Prestop
Zelena luč za prestop v koprski razvojni center
Občina Ilirska Bistrica z letom 2013 prestopa iz Notranj-sko-kraške razvojne agencije v Južnoprimorsko k Regionalnemu razvojnemu centru Koper. Tako se je na decembrski seji odločil Bistriški občinski svet. So prevladale emocije do Primorske?
Občina Ilirska Bistrica zapušča Regijsko razvojno agencijo (RRA) Notranjsko-kraške regije in občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna ter se priključuje RRA Koper in k občinam Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana.
Župan Emil Rojc je na seji pojasnil:» Če ostanemo, kjer smo, bomo dobili enako kot doslej, torej 900.000 evrov. V kolikor pa gremo v južnoprimorsko regijo, bomo dobili 2,5-krat manj, to je približno 400.000 evrov na leto.« Nihče od predlagateljev ni znal z gotovostjo pojasniti, kaj natančno se bo zgodilo, za katera sredstva se bo občina lahko potegoval in za kaj bodo namenjena. Večino svetnikov je odločitev, da se morajo za regijo opredeliti na drugi seji sklicani v decembru, presenetila, saj gradiva, na podlagi katerega bi se lažje odločili, ni bilo. Kot je bilo pojasnjeno na prvi seji v decembru, na kateri sta bila prisotna direktorja Notranjsko- kraške RRA Boštjan Požar in direktor RRC Koper Giuliano Nemarnik, naj bi o tem odločali po novem letu, torej na januarski seji.
Največkrat je bilo izraženo tudi mnenje, daje pametno prestopiti v južnoprimorsko razvojno agencijo tudi zaradi ljudi, ki so se pred dobrimi štirimi leti na posvetovalnem referendumu plebiscitarno odločili, da želijo biti v Primorski pokrajini. Bistriški svetniki so torej sklenili, da to voljo upoštevajo tudi, ko gre za določanje mej statističnih razvojnih regij.
Zagotovo je na glasovanje vplivala tudi odločitev svetnikov, da se o vstopu v južnoprimorsko regijo glasuje poimensko. Predlagatelj glasovanja Rok Jenko je pojasnil: »Za
razvoj Ilirske Bistrice se lahko naslanjamo predvsem na južnoprimorsko območje, na pristaniško mesto, na institucije, ki bi jih s tem ohranili, ker smo dovolj daleč od Kopra (geodetska in davčna pisarna, op.a.). Od Postojne pa smo na žalost premalo daleč, da bi nam jih pustila, glede na svojo moč in velikost, ker vemo, da se razvija na način, da ostale majhne okoli sebe duši in grabi k sebi. Ima torej centralističen koncept razvoja neke mi-kroregije, zato se ne smemo prodati za tistih dvesto tisoč, ki so še v zraku, saj bomo lahko na javnih razpisih neuspešni, ali pa ti ne bodo primerni za naše projekte.«
Podžupana proti
Proti prestopu sta glasovala tudi oba Bistriška podžupana, bistriški župan Emil Rojc pa je bil po glasovanju vidno zadovoljen in to zadovoljstvo tudi izrazil.
Aleš Zidar, sicer strokovni vodja Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, je na Facebooku odločitev o prestopu tako komentiral: »Žal se že od novega leta ukvarjam s to odločitvijo OS, ker me dnevno obiskujejo kmetje in tisti, ki vedo za kaj se gre. S to odločitvijo so občinski svetniki zavestno občino II. Bistrica prikrajšali za cca 300.000 € letno, kar pomeni 2.100.000 € do 2020, kar pa sploh ni tako velik problem (po besedah nekaterih svetnikov gre za nekaj stotisoč €). Problem je večji razvojni indeks, ker bomo po novem v zahodni (razviti) regiji, lahko pa bi bili v vzhodni (nerazviti) regiji (mimogrede - nikjer ni več omenjena Primorska ali Notranjska), ta indeks pa vpliva na prijavo na razpise (možnost prijave in slabše točkovanje), možnost koriščenja strukturnih in kohezijskih skladov (recimo infrastrukturnih projektov ne bo možno več sofinancirati), kmetje bodo ob subvencije (manjše), LAS bo imel manj denarja itd..., da ne naštevam. Od leta 2014 bomo lahko prijavljali le mehke projekte neposredno v Bruselj, vse ostalo pa bomo pač financirali sami - saj bomo v razviti regiji. Kar bi pričakoval od OS je, da bi k predstavitvi argumentov za katero regijo povabil tudi podjetnike, kmete in tiste, ki se ukvarjamo z razvojnimi projekti. Žal smo za to izvedeli iz medijev. Celotna Slovenija se bori, da bi ostala ali prišla v vzhodno regijo, edino naši vrli svetniki so se odločili za zahodno. Alije to OK ali ne, presodite sami, moje mnenje je, da smo si s to odločitvijo zaprli možnost dodatnega evropskega denarja za razvoj občine - besede, ki je bila na prvem mestu volilnih obljub. To nima nobene zveze z Primorsko ali Notranjsko regijo ampak samo in izključno z vstopom v razvito ali nerazvito regijo.
januar 2012
iz občine Ilirska Bistrica...
IgaiiaK©
Ilirska Bistrica
ZAKAJ V ILIRSKI BISTRICI NI NIKOLI NIČ?
KDO JE PROTI RAZVOJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA?
Sprejem proračuna Občine Ilirska Bistrica na 9. seji Občinskega sveta, dne 22.12.2011 opravičuje zgornji naslov, saj je županova koalicija, enkrat z 12 in drugič s 13 glasovi ZA, brez sprememb, po kratkem postopku potrdila predlagani proračun, ki v glavnem zamika izvajanje večjih pro-
Za proračun 2012 so glasovali Dušan Grbec (SDS), Barbara Kogovšek, (izvoljena na listi SDS po novem pa članica liste SD), Borut Rojc, Vlado Hrvatin, Zora Anuša Balazs (vsi SD), Igor Batista, Anton Frank (LDS), Vojko Tomšič, Sebastjan Ferlež (Lista Vojka Tomšiča), Rudolf Celin (SLS), Alojz Bubnič (ZZP) in Ivan Simčič (DESUS). S seje se je pri prvih dveh glasovanjih »umaknil« Robert Ujčič (SDS).
jektov v bodočnost in povečuje tekočo porabo.
Pred enim letom je ob sprejemanju proračuna občine za leto 2011 v Primorskih novicah izšel članek z naslovom »PODVOJILI BODO PRORAČUN« - letošnji proračun bo dvakrat debelejši kot lanski, denar naj bi pridobili tudi od prodaje zemljišč, od države in Evrope, na občini pa računajo tudi na javno zasebno partnerstvo. Tudi ob spreje-
stavk in obljub, ki so bile planirane v lanskem proračunu.
Iz proračuna za leto 2012 je izginilo javno zasebno partnerstvo, s katerim naj bi obnavljali Dom na Vidmu in vodovod v Podgradu. V letošnjem proračunu so planirani enaki zneski od prodaje zemljišč (v glavnem tudi ista zemljišča) kot v proračunih
2010	in 2011. Prenesena so v glavnem ista evropska sredstva za projekte v infrastrukturo, ki so bila pridobljena že konec leta 2010, kar pomeni da bomo izvajali v glavnem projekte, ki so bili pripravljeni in začeti v prejšnjih mandatih. Zelo hitro pa se v zadnjih dveh letih povečuje tekoča poraba in izvajanje manjših projektov, ki niso bistveni za razvoj (park, sejna soba, bazen, novoletne krasitve, plačljive prireditve, obnova pisarn in opreme na občini, itd.) ter obnova objektov, ki naj bi se po napovedih župana Emila Rojca v naslednjih dveh letih porušili (vrtec). Če pa pogledamo samo strukturo prihodkov in odhodkov v letošnjem proračunu, pa se pojavijo prav zanimivi podatki. Tako bo občina za 275%, povečala prihodke od nadomestila stavbnih zemljišč v glavnem od samostojnih podjetnikov, ker naj bi plačevali premalo. Prihodki od prodaje zemljišč se bodo povečali iz 47.657 EUR v letu
2011	na 2.410.000 EUR, od
kali usmiljenja občine, da bodo pridobili gradbeno dovoljenje. S prodajo drugih zemljišč v občini bomo pridobili 450.000 EUR; verjetno so to zemljišča za stanovanjsko sosesko S-13, katero pa bomo (po izjavah župana Emila Rojca), komunalno opremljali šele leta 2014, ko bodo prodane vse parcele v Kosezah. Iz načrta razvojnih programov proračuna je razvidno, da naj bi TOK rušili do leta 2014, sama ureditev območja pa je še v oblakih.
V	transfernih prihodkih od države so brez obrazložitve izpadli prihodki za sanacijo Globovnika, saj je bilo v proračunu za leto 2014 planiranih za to 888.000 EUR. Ali to pomeni, da se sanacija ne bo izvajala? Iz proračuna za leto 2012 so izpadli tudi prihodki MOP-a za oskrbo z vodo Brkinov in dela Krasa (2011 je bilo planirano 967.200 EUR). Zanimivo pa je, da je župan letos vključil v proračun sredstva MORS-a v višini 130.000 EUR (renta za strelišče Bač) in 50.374 EUR za gozdne ceste, katera ni hotel vključiti v lanski proračun in so izgubljena. Zakaj so bila ta sredstva črtana, ve verjetno samo župan?
V	proračunu 2012, naj bi se zelo povečala prejeta sredstva iz Evropskih skladov iz 1.641.855 EUR (planirana so bila 7.023.819 EUR) na 7.103.548 EUR. Vendar, če primerjamo ta sredstva s proračuni prejšnjih let vidimo, da so bila ta sredstva planirana
f€m
manju letošnjega proračuna bi lahko izšel podoben članek, saj bodo po predvidevanjih in ocenah župana Emila Rojca prihodki občine za lansko leto dobrih 13,5 milijonov EUR in odhodki dobrih 14 milijonov EUR ali 46,5% od sprejetega proračuna (31.285.817 EUR). Letošnji proračun Občine Ilirska Bistrica ima planiranih 23.149.821 EUR prihodkov in 25.933.399 EUR odhodkov, kar je skoraj dvakrat več kot lansko leto, vendar pa v njem manjka nekaj bistvenih po-
tega bomo dobili od prodaje industrijske cone 1,45 milijonov EUR, čeprav ta nima niti osnovne infrastrukture in je vprašanje, kdaj bo zgrajena. Od prodaje zemljišč v stanovanjski coni Koseze so planirani prihodki 500.000 EUR, čeprav je kanalizacija v Kosezah, ki je pogoj za pridobitev gradbenih dovoljenj za zidavo, planirana šele leta 2013. Lahko se zgodi, da bodo potencialni investitorji kupili zemljišče in potem dve do tri leta ča-
in pridobljena že v letu 2010 in, da gre v letu 2012 v glavnem za prenose. Pogodba za evropska sredstva za kanalizacijo Podgora v višini 1,39 mio EUR so bila podpisana v oktobru 2010. Razpis za širokopasovno omrežje v višini 5 mio EUR je bil zaključen v letu 2010, pogodba pa podpisana v januarju 2011. Iz teh podatkov lahko vidimo, da bo novih EU sredstev v letošnjem letu zelo malo.
Kot sem že omenil, so se nekateri projekti iz proraču-
na črtali tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani, kar pomeni, da se v tem mandatu ti projekti ne bodo izvajali. Predvsem je tukaj mišljena sanacija Globovnika, zamenjava premoženja z državo in izgradnja telovadnice ob gimnaziji, pridobitev športnega kompleksa Trnovo,
čine nas bo namesto planiranih 100.000 EUR po zadnjih podatkih stala 204.000 EUR. Ureditev Kindlerjevega parka nas bo namesto planiranih
80.000	EUR stala najmanj
135.000	EUR. Ob tem, da je ta park ob zadnjih posegih vanj izgubil naziv botanični, kar je bil do sedaj. To pa predvsem
kredita. Če pa bomo po napovedi župana letos gradili novo šolo v Podgradu po principu stavbne pravice, bo občina prevzela nase še 7 do 8 mio EUR finančnih bremen. Ker pa župan za drugo leto obljublja še nov vrtec v Kuteževem in Ilirski Bistrici, pomeni do konca
rekonstrukcija vodovoda . v Podgradu in Knežaku, ki bi se lahko izvajala istočasno ob izgradnji kanalizacije. Če smo
v prejšnjih mandatih obnavljali več kot 3 km občinskih cest in en most letno, pa sedaj obnavljamo 500 m cest letno in vprašanje je, če bomo obnovili en sam most v tem mandatu, kar je razvidno iz proračunov občine za leti 2011 in 2012. Večino glavnih NRP projektov, ki bi se morali začeti in končati v letu 2011 in 2012 se prenaša v naslednja leta. Tako se je celovita rekonstrukcija Vodnikove ulice iz leta 2011 najprej prenesla v leto 2012, v letošnjem proračunu pa na leto 2013 do 2015. Dokončanje kanalizacije na Baču se prenaša po istem scenariju iz leta v leto. Če ta način dela primerjamo z obljubami Emila Rojca v volilni kampanji, da bo treba graditi ne eno ampak pet kanalizacij na leto, se lahko samo vprašamo, kaj to pomeni?
Po napovedih župana, ki izhajajo iz člankov Dela in Primorskih novic, naj bi v lanskem letu zgradili v Ilirski Bistrici dve krožišči - letos še vedno gradimo ti dve krožišči. Krožišče pri Špetiču, ki naj bi bilo po zadnjih izjavah župana končano do novembra, se je res pričelo graditi v režiji občine, ne države, vendar brez potrebnih zemljišč. Lastništvo potrebnih zemljišč za to krožišče naj bi po informacijah reševalo sodišče, kdaj bo to končano, je še vprašanje. Po izjavah župana pa naj bi bila zemljišča že pridobljena. Ali to pomeni, da bomo začeta dela zaradi nepremišljenosti prekinili za nekaj let?
Ureditev sejne sobe ob-
zaradi nekontrolirane sečnje redkih drevesnih vrst in umestitve vsebin, ki ne sodijo v botanični park.
Vsi ti projekti kažejo, tako kot poceni rekonstruirana Rozmanova ulica, na veliko gospodarnost in nizke cene gradenj v občini Ilirska Bistrica, ki jih je obljubil župan ob nastopu mandata. Izdelava idejnega projekta celovite rešitve ločenega kanalizacijskega sistema v Ilirski Bistrici je preprosto črtana iz proračuna, ker po ugotovitvah župana ta projekt ni potreben, saj se ta problematika ne bo reševala v tem mandatu.
V volilni kampanji je Emil Rojc obljubil razvoj turizma na jezerih Mola in Klivnik v dveh letih, saj se prostorski dokumenti naredijo in pridobi investitorje že v enem letu. Sedaj pa je ta projekt verjetno že na smetišču, saj je župan izdelavo OPPN (Občinskega podrobnega prostorskega načrta) za jezeri Mola in Klivnik črtal iz proračuna že z rebalansom proračuna za leto 2011, kije bil sprejet na 8. seji OS 1.12.2011. Županje pri obravnavi proračuna 2012 trdil, da so ti OPPN nekje v proračunu in se delajo... To pa postavlja vprašanje, ali sploh poznamo proračun.
Največji premiki v delu sedanjega mandata pa se dogajajo na področju zadolževanja. Če je bila občina ob nastopu mandata Emila Rojca zadolžena za 1,5 mio EUR, pa naj bi bila konec tega leta zadolžena za več kot 5,5 mio EUR, saj je župan v letu 2011 porabil 2,5 mio EUR kredita, ki ga je najel takoj na začetku svojega mandata, letos pa naj bi najeli še 2,1 mio EUR
njegovega mandata še 7-8 mio EUR bremena za občinski proračun. Pomembno pa je to, da smo v nekaj zadnjih letih vložili v obnovo vrtca v Ilirski Bistrici več kot 1 mio EUR, čez dve leti pa naj bi ga podrli. Če se bodo vse te napovedi župana uresničile, bo zadolžitev občine Ilirska Bistrica konec tega mandata večja, kot pa je njen realni letni proračun. To pa je lepa napoved za bodoče župane in Občinski svet in v končni fazi tudi za občane. Morda pa je tudi to uspeh, saj bomo vsaj na enem področju med prvimi v državi, pa čeprav na področju zadolžitev. Imamo pa zato pravljično deželo v parku, čeprav samo z lučkami in tolikokrat kritizirane pogostitve na županovih prireditvah, ostalim jih je porezal že v letu 2011. Verjetno bo na koncu ponovno za vse to kriv Občinski svet, ki je to sprejel, ne pa župan, ki je to predlagal in s svojo koalicijo tudi sprejel.
Župan lahko v letošnjem proračunu samostojno, brez Občinskega sveta, iz tehtnih razlogov, prekine izvajanje posameznega projekta, prerazporeja sredstva na posamični projekt do višine
100.000	EUR in v proračun umesti nov projekt, do višine
50.000	EUR. To pooblastilo je županu izglasoval »glasovalni stroj župana«, kot se je v preteklosti v Primorskih novicah dostikrat slikovito izrazil Tomo Šajn, pa čeprav je tako pooblastilo v nasprotju z republiško zakonodajo. Če bo šlo tako naprej, v Ilirski Bistrici kmalu ne bomo potrebovali Občinskega sveta.
Anton Šenkinc
Kako pokoriš svoje nasprotnike
PALICA IN KORENČEK
Tako bi lahko opisali nov način vodenja Občine Ilirska Bistrica, ki ga je župan Emil Rojc obljubljal takoj po nastopu svojega mandata Da bo to nov način vodenja se je župan javno hvalil v medijih v katerih so posamezni novinarji zelo hvalili takšno direktnost župana, ker bo
začetku, po dobrem letu pa postaja to jasno tudi veliki večini občanov, razen posameznikom, ki poizkušajo ta način dela prikazati tako, kot da ni nič slabši od predhodnika.
Takšen nov način vodenja občine občuti vedno več uporabnikov občinskega
lovanje amaterskih kulturnih društev.
Če je bilo za delovanje ljubiteljske kulture v letu 2010 predvideno 100.535 eurov, je župan sredstva v proračunu za leto 2011 zmanjšal za 2,5 krat na
40.000	eurov, ker je ocenil da so ta sredstva dovolj za delovanje kulturnih društev, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo. Županov glavni argument za ta ukrep je bil, »ne plačevati pogostitev«, čeprav so potem imele vse prireditve, ki jih je organizirala občina pogostitve, tudi tiste na katerih so bili nastopajoči plačani. Ko je s tem ukrepom dokazal, kdo je gospodar in kdo deli proračunska sredstva in so se društva navadila na takšen način dela (kot izhaja iz članka v Delu, dne 17.1.2012), pa je za leto 2012 radodarno povečal sredstva skoraj za
dvakrat oziroma na 78.200 eurov. Ta radodarnost pa bo društva tudi stala, saj so že pred razpisom dobila obvestilo, da morajo do 20.1.2012 pisno obvestiti občino, katero prireditev bodo v letu 2012 v lastni režiji izvedla v Domu na Vidmu, verjetno s pogo-
stitvijo. V kolikor društva do navedenega roka ne bodo posredovala pisnega predloga za prireditev »ŽAL« ne bodo mogla kandidirati za sredstva javnega razpisa za sofinanciranje programov ljubiteljske kulture v letu 2012. Ker pa bo razpis za ta
sredstva v januarju, bodo morala društva kar pohiteti s prijavo za organizacijo prireditve v Domu na Vidmu, če bodo hotela dobiti korenček. Palico so dobila že v letu 2011, ko so jim bila sredstva zmanjšana za 2,5 krat.
Kako izgleda palica in korenček župana Emila Rojca
na področju ljubiteljske kulture je razvidno iz tabele.
Dobesedno je način vodenja občine po principu palice in korenčka, najprej nekomu skoraj vse vzameš, potem pa mu malo daš nazaj, pa si najboljši. Vsaj tako bi si lahko raz-
lagali izjavo župana Emila Rojca v članku Tomota Šajna »Nove vsebine za veliko stavbo« (P.N. 20.12.2012), da je za ljubiteljsko kulturo v proračunu 2012 dvakrat toliko sredstev, kot v letu 2011. Ko pa je bilo v proračunu za 2011 2,5 krat manj sredstev v primerjavi
z letom 2010, pa je ta isti novinar modro molčal. Pozabil pa je povedati tudi, da so ta sredstva predvidena v letu 2012 še vedno dosti manjša kot v prejšnjih letih.
Anton Šenkinc
prinesel najmanj dvakrat proračuna, nekateri že v letu hitrejši razvoj Občine Ilirska 2011, še več pa v letošnjem Bistrica. Kakšen bo ta nov letu. Kako to deluje v praksi način vodenja je bilo neka- je najlepši primer ljubiteljska terim od nas jasno takoj na kultura in z njo povezano de-
PRORAČUN	2010	2011	2012
dejavnost kulturnih društev	52.942 €	21.177 €	41.401 €
sofinanciranje gostovanj	14.824 €	5.929 €	11.591 €
sofinanciranje nabave opreme	4.500 €	1.800 €	3.519 €
sofinanciranje programov v javnem interesu	10.588 €	4.235 €	8.279 €
sofinanciranje ob državnih praznikih (sem spada tudi mesec kulture)	10.269 € (4.630)	3.894 € (1.639)	7.613 € (3.204)
sofinanciranje publikacij	7.412 €	2.965 €	5.797 €
SKUPAJ	100.535 €	40.000 €	78.200 €
Opomba: Razpis za mesec kulture v letu 2012 je bil v enaki višini kot za leto 2011 to je 1.639 €.
NAKUP ALI NAJEM STANOVANJSKE HIŠE NA PETELINJSKEM HRIBU
Na Petelinjskem hribu v Pivki na vselitev čaka 23 stanovanjskih hiš. S svojo lego, razporeditvijo prostorov in vrtovi so zelo primerne za družine in za njihovo družabno življenje. Sončna lokacija in bližina infrastrukture, ki ustreza vsem potrebam sodobne družine, omogočata prijetno bivanje in kakovostno preživljanje prostega časa v objemu narave.
STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE
JAVNI SKLAD
Hišo lahko kupite ali najamete po izjemno ugodni ceni. Mesečna najemnina znaša že od 416 EUR dalje.
Vse podrobnejše informacije so vam na voljo na spletni strani www.ssrs.si in preko elektronskega naslova ssrsinfo@stanovaniskisklad-rs.si.
Po predhodnem dogovoru interesentom omogočamo tudi ogled!
VODOVOD * OGREVANJI • OBNOVLJIVI Vlil ENERGIJE • SOLAR • FILETI ’ POLENA *
INS I Al A H R I 1X1 liC.I IIK
Jože Brenčič s.p.
e-pošta: brencic@siol.net mob: 041 830 408
o imemii o*aS!iiB h hmumm
USIH«
o gaiDTDun®
MRHE BD @§HD H MičKUJMlTS
Kettejeva ulica 4, Ilirska Bistrica tel: 05 714 16 91
www.tehnofan.si info@tehnofan.si tel:01-4274476 gsm: 041-687090
PRODAM
Prašiče za zakol ali nadalnjo rejo, mesnate pasme, iz Štajerske.
Teža od 70 do 100 kg.
Cena 1,70 EUR/kg, možna dostava. Informacije: 040/799-341
PRODAM
Večjo količino kislega zelja, z dostavo. Informacije: 040/799-341
Tehnšfan
strokovnjaki za čisto vodo
•	filtracija vode
•	mikrobiološka filtracija vode
•	dezinfekcija vode
•	UV sterilizacija vode
•	mehčanje vode
Cenovno ugodna rešitev problema pitne vode za gospodinjstva.
Mali oglasi...
Novosti iz samostana
»Kaj res obstaja in je dejanski le tisti križ, ki ga vidimo? Poglejmo svojega. O, ko bi mogli reči, da ga ni, če ga ne vidimo.« (Ramon Cue)
KDO JE BREZ KRIŽA
Skupina KLASJE je po poletnem premoru z začetkom šolskega leta začela svoja redna srečanja. Lepo nam je,
ko se zberemo vsak drugi in četrti četrtek v mesecu. Naša srečanja začnemo s kavo -žene jo vedno hvalijo in res je veliko bolj okusna, ko jo pijemo skupaj, kakor kadar jo vsaka sama pije doma. Ravno v tem je njen čar, da jo pijemo skupaj. Malo si povemo, kako nam gre, lahko potožimo druga drugi in druga drugo razumemo kako je, ko ne slišiš več dobro, slabo vidiš, za vse potrebuješ veliko več časa, kot si ga pred nekaj leti. Leta prinesejo pribolj-
ške, ki niso ravno po našem okusu. Vsakič tudi zmolimo: včasih bolj s poudarkom na hvaležnosti za vse, kar še
zmoremo, drugič za naše drage pokojne, s katerimi smo delile velik del svojega življenja in jih pogrešamo, spet drugič za vse tiste, ki jih imamo rade in so bolni, nas zanje skrbi in jih izročamo v božje varstvo.
V letošnjem letu je naš spremljevalec »polomljeni Kristus«. V knjigi z naslovom »Moj polomljeni Kristus« je Avtor Ramon Cue, španski jezuit, izdal svoja razmišljanja, ki jih je imel na španski televiziji ob korpusu Kristu-
sa, močno poškodovanem, brez ene roke in ene noge, z močno poškodovanim obrazom. Našel ga je pri starinar-
ju in barantal za čim nižjo ceno. Na našem januarskem srečanju smo se ustavile ob odlomku, ko avtor išče križ za svojega polomljenega Kristusa. Povpraševanje po križu razvije v razmišljanje o tem, kdo sploh nima križa in kakšni so naši križi: nekateri vidni, drugi očem drugih nevidni, nekateri veliki, drugi na videz majhni. In so križi, ki odrešujejo in križi, ki sijih nalagamo sami in nas ne odrešujejo, ampak vlečejo vedno globlje v začarani krog za-
svojenosti. Ramon pravi, da si križa ne pridobiš, s križem se rodiš, spada k življenju in ni pomembno, ali verjameš vanj. »Pa zanesljivo veš, prijatelj, zakaj se nam zdi križ tolikokrat tako neznosen?... Ker gre v takih primerih za sam križ, za križ brez Kristusa.«
Na srečanju tik pred Božičem pa smo pekle piškote: božično veselje in medenjake. Naslednji dan, ko so se ohladili, smo jih, skupaj z recepti, odnesle domov, da so jih lahko pokusili tudi drugi. Meni je bilo v veliko veselje, ko so skoraj vse žene prinesle s seboj predpasnike, kakor smo se dogovorile: niso pozabile, čeprav pravijo, kako so večkrat pozabljive.
Vsako srečanje je zame obogatitev. Predstavljam si, da se je včasih naporno odpraviti od doma, posebno v slabem vremenu in ob slabem počutju. Za lažje prenašanje križev in tegob, ki jih življenje prinaša pa je pomembno, da, dokler le morem, grem med ljudi, kjer lahko o svojih križih tudi spregovorim. Na naših srečanjih Bogu izrekamo tudi prošnjo, da bi v trenutkih, ko bomo osamljene in se bo križ zdel pretežak lahko trdno verjele, da je Kristus z nami.
Pripravila s. Martina Radež
Žegnanje konj
CAR PRAZNIKOV
Že tradicionalno so tudi letošnje praznike na llirsko-bistriškem zaznamovali številni božični koncerti, eden izmed slednjih je bil tudi v Harijah. Na sveti večer so v domači cerkvi zapeli harijski cerkveni pevci ob spremljavi Alenke Penko, solistka Andreja Boštjančič iz razreda solopevcev prof. Janje Konestabo ob spremljavi Martine Konestabo 'n ljudski pevci Brštulin banda.
V ponedeljek, 26. decembra, na god vaškega zavetnika sv. Štefana, je Priromalo v Harije nekaj sto obiskovalcev iz bližnjih in daljnih krajev, kajti stari običaji velevajo, da se na Štefanovo odpravimo v goste. Štefanov blagoslov vode, kruha, soli in živali je podelil duhovnik Janez Premrl, za tem pa so jezdeci slovesno odjezdili po vasi.
Istega dne je izšla trinajsta številka krajevnega glasila Harijske novice, v nakladi 1500 izvodov in barvna zgibanka Harije.
V programu, ki sta ga povezovali Andreja Boštjančič in Helena Strle, je sodelovala klapa Škvadra s Košanske
doline, študentka Jasminka Zadnik, ki je prepričljivo demonstrirala pokanje z bičem in seveda navdušila, ansambel Biseri ter člani igralske skupine Harije, ki so poskr-
beli za Štefanovo lučanje. Štefanovanje je eden izmed bolj poznanih običajev. Organizirajo ga v številnih
krajih tako doma kot tudi izven države. Seveda pa se vsak kraj ne more pohvaliti z obiskom njenega veličanstva angleške kraljice, ki se je prav na Štefanovo mudila
v Harijah, v družbi osebnega tajnika Andrevva.
Hvala vsem, ki ste sodelovali, nas obiskali in kakor-
koli pomagali. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste podprli izid trinajste številke Harijskih novic.
KETŠD Alojzij Mihelčič Harije
Razmišljanja
Božični cas v Harijah
V decembru po sv. Miklavžu se prične po naših mislih vrtet film okrog vsihajočega leta in obenem priprav na Božič in prihajajoče novo leto. Je bilo uspešno? Je izpolnilo naša pričakovanja? Kaj je prineslo staro leto? Kaj je odneslo? Obenem pa se nam rojevajo nova vprašanja in nove misli. Bo prihajajoče leto boljše, ali bo ustvarilo vse kar smo si zaželeli? Odgovor je večkrat enak. Mogoče bo komu le uspelo uresničiti vse tako lepo zaželjene osebne želje, prav v Božično novoletnem času. Žal, tok našega vsakdanjega življenja nas krepko vpenja v dogodke kateri se nas dotikajo, čeprav si tega ne želimo. Vedno, ko obravnavamo kakšno prelomnico, smo polni nad in upov, presrečni ob prazničnih trenutkih, kijih ponavadi doživljamo v krogu družine ali s prijatelji. Ne glede na tako ali drugače zastavljene cilje, teče življenje po poti, katera nam je pozna-
		BPl l
		Bi '
MH		iSH
n ■ j		m 'Jn
pu		
		IE j j “
	glpgLjr	■	
f		
na in smo je tudi vajeni. Seveda pa se nam tudi zgodi, da te življenjske trenutke prekrijejo tudi temni,neprijetni oblaki. Takrat se skušamo zavedati tistih lepih trenutkov, ki smo jih doživeli - naj si bo v iztekajočem ali prihajajočem letu. Prepričan sem, da je božični čas, čas, ki ga želi vsak praznovati v okviru svoje družine tako kot je to doživljal v svojem otroštvu pa vse do danes. Priprave na božično praznovanje se pričnejo že v adventnem času, tako da nastopi Božič in božična radost. Lahko trdim, da je to čas, ko izginejo napetosti, ko se v dušo naseli blagodejni občutek miru, ko naše srce zaigra v vsej svoji harmoniji in občutimo zadovoljstvo in ko smo preprosto -SREČNI.
Kristjani se na božično vigilijo po opravljenih vseh opravilih odpravimo tudi k polnočnici. Sam sem se na prigovarjanje prijateljev pred leti udeležil polnočnice v Harijah. Vsa ta leta sem presenečen nad kulturnim programom pred polnočno sv. Mašo, katerega že po tradiciji pripravi domače KETŠD Alojzij Mihelič. Duhovnik Janez Premrl je z mašno daritvijo tudi sam lepo in po krščanski navadi veliko prispevali k bogato doživetemu praznovanju Božiča. Cerkev v Harijah je posvečena sv. Štefanu. Cerkev ga slavi kot prvega mučenca. Bil je diakon v Jeruzalemu in je skrbel za siromake. Zelo uspešno je oznanjal Jezusov nauk, Judje pa so ga obsodili na smrt. V srednji in severni Evropi je znan kot zavetnik konj. Sv. Štefan je postal zavetnik konj in živine nasploh, ker je nadomestil božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje in živino. Krščanstvo ni moglo takoj izničiti vseh poganskih verovanj, zato so jih prilagajali veri. Na dan sv. Štefana kmetje peljejo konje blagoslovit k zavetniku. Ta obred žegnanja konj so v Harijah pred leti na pobudo rejcev konj ponovno obudili iz pozabe tako, da postaja vedno bolj obiskan. Tudi letos so na prireditev žegnanja po maši v čast sv. Štefanu konjereje! pripeljali lepo število konj. Obred blagoslovitve je opravil duhovnik Janez Premrl, ki je poudaril pomen teh plemenitih živali. Vsak konjarje za svojega konja dobil v dar vrečko pravega bio pridelanega žita "Dosti žita, dosti vina, zdrava bodi vam živina. Ljubo zdravje Bog vam daj, pa še sveti Štefan kaj," pravi staro voščilo, pod katerega okriljem so v Harijah tudi letos pripravili člani KETŠD Alojzij Mihelič bogat nadaljevalni kulturni program.
Člani KETŠD Alojzij Mihelič so bili, tako kot ostali prebivalci vasi Harije, za svoj trud in požrtvovalno delo nagrajeni z dolgimi aplavzi prisotnih obiskovalcev. Resje bilo lepo. Škoda, da nismo bili tudi letos priča občinski proslavi ob dnevu samostojnosti. Lepo in vse pohvale vredno je, ko vidiš kako složno oživi vsa vas.
Tonjo Janežič
Diabetes
tuši:



ZDRAVLJENJE SLADKORNE BOLEZNI S POMOČJO BIOTERAPIJE čudeži so v energiji

Diabetes je ena izmed bolezni, za katere velja, da so podedovane. Drži, da je veliko bolezni zapisanih v naših genih, vendar je samo od nas samih odvisno ali se bo bolezen razvila ali ne. To je odvisno od našega načina razmišljanja in posledično naših odločitev v življenju. Lahko torej rečemo, da so bolezni psihosomatskega izvora in to velja tudi za sladkorno bolezen.
Največji vzrok za sladkorno bolezen je stres, ki bistveno vpliva na zmanjšano delovanje imunskega sistema. Kadar je naš imunski sistem oslabljen,
koma bolezen.
Kako zdravimo sladkorno bolezen s pomočjo bioterapije?
Endokrini sistem je neposredno povezan z energetskimi centri v našem telesu. Endokrini istem proizvaja hormone, ti pa biokemične snovi v organizmu, ki so ključni za njegovo nemoteno delovanje. V kolikor pride do energijskega neravnovesja je moteno delovanje enokrilnega sistema in s tem »proizvodnja« biokemičnih snovi v telesu. Bioterapija temelji na krepitvi imunske-
telo ni več sposobno ohranjati pravilnega delovanja svojih vitalnih funkcij. Imunski sistem je namreč močno povezan s hormoni in z vegetativnim živčevjem, ki deluje na naši podzavesti - z našimi čustvi, čutenjem in mislimi. Stres je med drugim vzrok tudi za nepravilno delovanje trebušne slinavke, ki tvori insulin in uravnava glukozo v krvi. Oslabljeno delovanje trebušne slinavke ali pa celo njeno nedelovanje resno ogroža naše zdravje - pojavi se slad-
ga sistema, ki je naš notranji zdravnik. Ko je imunski sistem oslabljen, nastane bolezen, okrepljen imunski sistem pa telesu omogoča, da se začne samo zdraviti. To pomeni, da je telo sposobno vsako bolezen samo pozdraviti oziroma spodbuditi biokemične procese, ki revitalizirajo naš organizem. Ko govorimo o sladkorni bolezni, je torej ključnega pomena, da celotni organizem in s tem tudi trebušna slinavka prejme zadostno količino energije, ki


MMMMSm
URNIK 8.00 - 16.00 sobota 8.00 - 13.00 nedelja zaprto

KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-1 1 8
,7
BS
URNIK
VSAK DAN
8.00-20.00
AVTOPREVOZNIŠTVO
Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343
frSan Rutar •*.
PRODAJA
*	DOLŽINSKA DRVA
*	KRATKA BUKOVA DRVA 25 in 35 cm ODKUP NA PANJU
L^jxJ.
»Lanske jeseni, ko so po vrtcih začeli razsajati prvi virusi, prehladi, gripe...je zbolela naša tedaj komaj tri leta stara deklica. Po mnenju strokovnjakov je deklica prebolela virus, a že po dveh tednih je zbolela za sladkorno boleznijo tipa 7. Ta bolezen je zlasti pri otrocih zelo težko vodljiva, kajti otroci ne zaznavajo znakov visokega in nizkega sladkorja, zato je ključnega pomena pogosto merjenje sladkorja, natančno odmerjanje inzulina, redna telesna aktivnost ter varovalna prehrana s petimi obroki dnevno. Pri tako majhnih otrocih je izjemnega pomena nadzor staršev 24 ur dnevno, saj niso sposobni sodelovati pri vodenju bolezni, hkrati pa so pri njih nihanja sladkorja izjemno velika in pogosta.
Kot starša sva bila na začetku zelo prestrašena, kajti sladkorne bolezni pri otrocih nisva poznala. Vedela sva le, da morava biti močna in da ji bova le tako lahko pomagala. Že takoj po vrnitvi iz bolnice oz. po prvem šoku sva s pomočjo sorodnikov in prijateljev prebrskala vse možne vire, se sama učila o bolezni.... Nekega dne sva v časopisu zasledila članek, kako lahko bioenergija pomaga otrokom pri različnih obolenjih in tudi otrokom s posebnimi potrebami. V istem trenutku sva se odločila, da bova poskusila, kajti prevzele so naju besede terapevta, kateri je bil prepričan, da lahko pomaga tudi brez zdravil-antibiotikov, magičnih napitkov... Priznava, da naju je bilo tudi tokrat strah, ker tudi o tem nisva vedela veliko. Odločila sva se za 4 dnevno terapijo. Že po nekaj minutah je strah izginil. V dvorani je bilo vse mirno in sproščeno. Izgledalo je, kot da se ljudje poznajo že od nekdaj. Po samo dvajsetih minutah sedenja v omenjeni dvorani je bilo na deklici opaziti prvo spremembo. Najprej ji je prostor poln energije drastično dvignil sladkor, po samo nekaj minutah pa ji je ponovno padel- seveda brez dodatka inzulina. Za naju je bilo zelo presenetljivo tudi to, kako se je deklica hitro ujela s terapevtom, se sprostila in mu zaupala (3 leta). Že po prvi terapiji se je počutila bolje. Postala je bolj živahna, vesela. Lažje je prenašala nihanja sladkorjev. Pred terapijo, je bila pri visokem sladkorju zelo razdražljiva, jezna, agresivna, pri nizkem pa brezvoljna, utrujena, zaspana... Sedaj ima včasih KS tudi 30, pa je še zmeraj razigrana in vesela. Zelo kmalu po končani terapiji so se začeli sladkorji stabilizirati in postopoma smo zmanjševali odmerek inzulina. Druge terapije smo se udeležili kar hitro, saj je po vrnitvi v vrtec zelo hitro zbolela in temu so sledili visoki sladkorji. Drugi dan terapije je vročina izginila in z njo tudi prehlad (seveda brez svečk, sirupov....). Počasi so se umirili še sladkorji in počutila se je še bolje kot po prvi terapiji. Sedaj je minilo že precej časa od prve terapije in kljub temu, da redno obiskuje vrtec je bila samo enkrat malo prehlajena. Dvignila se ji je odpornost in to pri tej bolezni zelo veliko pomeni. Poleti, v času dopustov smo terapijo naredili na daljavo in je bila prav tako učinkovita. Že na samem začetku terapije je začutila neko spremembo. Največkrat je zajamrala, da se ji vrti v glavi oz., da jo čudno boli. Ves čas terapije je bila mirna in sproščena, po končani terapiji pa kot bi jo nekaj pičilo-bila je polna energije in razigrana.. Ljudje imajo glede bioenergije zelo različna mnenja. Naletela sva tudi na gospo, ki nama je rekla: Če bi bilo res nekaj na tem, bi bila deklica že zdrava. Res je, še vedno je odvisna od inzulina, vendar so odmerki le tega v primerjavi s sovrstniki, ki so zboleli za isto boleznijo precej manjši, oz. neprimerljivi. Njeno splošno počutje in razpoloženje je odlično. Vključena je v isti vrtec kot prej in živi povsem normalno življenje.
Terapijo bomo v kratkem ponovili, saj upamo, da bo čas prinesel še boljše rezultate. Zavedava se, da od štirih terapij ne moreva pričakovati čudežev, pa čeprav je za naju čudež že ta, da smo odmerek inzulina prepolovili.
jo potrebuje za nemoteno delovanje. V primeru, ko slinavka še vedno deluje vendar je njeno delovanje zaradi omenjenih dejavnikov zmanjšano, lahko z bioterapijo stanje v celoti izboljšamo do te mere, da slinavka zopet pravilno deluje.
V	primerih popolne disfuncki-je tega organa, pa ga lahko z bioterapijo, do določene mere zopet obudimo kar za bolnika pomeni bistveno izboljšanje kvalitete življenja.
Potek zdravljenja je odvisen od tega koliko časa je bolezen pri posamezniku prisotna.
V	kolikor je bolezen prisotna v telesu dalj časa je lahko zdravljenje dolgotrajnejše. Pred pričetkom zdravljenja z bioterapijo mora pacient seznaniti terapevta z medicinskimi izvidi, prav tako terapije, ki jo je pacient že deležen s strani medicine ne prekinja. Učinki zdravljenja so vidni v izjemno kratkem času - ko pride do izboljšanja stanja je priporočljivo, da pacient obišče svojega osebnega zdravnika in ga seznani z rezultati vsakodnevnega testiranja. Osebni zdravnik mu na podlagi rezultatov svetuje glede nadaljnjega zdravljenja, glede na novo, izboljšano stanje. Do optimalnega zdravstvenega stanja pridemo postopoma, potrebna je vztrajnost s strani pacienta.
Terapija poteka 4 zaporedne dni. Med terapijo se zelo pogosto pojavi nenaden porast sladkorja v krvi, sledi nenaden upad sladkorja. To je tipična reakcija, ki se pojavi med zdravljenjem z bioterapijo. Ta reakcija kaže na to, da energija deluje - močne in pogoste reakcije pomenijo hitrejše izboljšanje. Pri tem gre poudariti, da so te reakcije popolnoma neškodljive in zgolj nakazujejo da se dogajajo v telesu pozitivne spremembe. Sladkorna
bolezen se lahko razvije tudi že v zgodnjem otroštvu. Vzrok za nastanek sladkorne bolezni pri otrocih se začne že v maternici. Vsa čustva, vse miselne vibracije, ki jih mati med nosečnostjo posreduje in deli s plodom, vplivajo na otrokovo zdravje. Morebitne stresne situacije, ki jih mati ne more ali ne zna obvladovati v času
nosečnosti se lahko poznajo na otrokovem zdravju, saj v tem primeru ni samo mati pod stresom temveč tudi otrok. Na fizičnem nivoju se lahko deformacija pokaže že zelo zgodaj lahko pa tudi v kasnejšem obdobju otrokovega odraščanja. Zelo pomembno je v kakšnem okolju otrok živi. Njegova ožja in širša okolica s svojim nepo-
sredno vplivajo na njegovo zdravje.
Za naše zdravje je torej bistvenega pomena, da znamo obvladovati stresne situacije in, da se usmerjamo k pravim, zdravim življenjskim odločitvam.
Dejan Fabijančič, terapevt
f^BLT
INDUSTRIJSKA, GARAŽNA, POŽARNA IN ZRAKOTESNA VRATA
K SODELOVANJU VABIMO
komercialiste (m/ž)
Od kandidatov in kandidatk pričakujemo:
-	Najmanj V. stopnjo šolske izobrazbe ekonomske, strojne ali eieklro smeri
-	Znanje angleškega jezika
-	Poznavanje dela z računalnikom - VVord, Excel, e-poslovanje
-	Vozniški izpit B kategorije
-	Samostojnost, ažurnost, komunikativnost in smisel za delo z ljudmi
Kaj nudimo:
-	Zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas
-	Možnost napredovanja skladno z rastjo podjetja
-	Dinamično delo v mladem kolektivu
Interesente naprošamo, da prkave z življenjepisom pošljete do 31. januarja 2012 na naslov: BLT d.o.o. Idrija
s pripisom (za Ana Čuk)
Ulica Sv. Barbare 6, 5280 IDRIJA ali po e-pošti: bll@blt.si
o živalih...
Pretresljivo...
NOKTURNO
Sonce je obarvalo večerne oblake v rdeče, v daljavi so regljale žabe in lahka sapica je komaj opazno premikala prah pred njegovim nosom. Veter seje ujel v krošnje na drugi strani zidu in pel žal osti n ke za vse jetnike tega sveta. Po nebu se je za letalom počasi zarisovala črta in izginjala še predenj je letalo zdrsnilo čez obzorje. Muhe so prenehale z nadležnim obletavanjem in se odpravile spat, komarji pa so s svojim monotonim brenčanjem napovedovali popolnoma drugačno nadlogo. V daljavi je zamolklo bobnela avtocesta, v bližnjem grmovju je jež z neznosnim vzdihovanjem začel svoj nočni lov. Netopirje gluho frfotal pod obcestno svetilko in se gostil z veščami, ki so se ujele v zanko lažnega meseca; tisti pravi pa je pravkar pokukal čez hrib in dokončno pregnal sonce z neba. Iz teh niti se je stkal trenutek pozabe in odrešenja. Le droben trenutek je bil potreben in neznosnost žeje, ki ga je dušila cel dan je že pozabljena. Kmalu bo večerja, juha brezobličnih odpadkov in če bo deloval dovolj otopelo, mu bodo prihranjeni tudi udarci in zmerjanje.
Čas je izgubil smisel, minute se vlečejo kot ure, meseci in leta pa so daljši od dneva. Dnevi si sledijo v monotonem ritmu v vročini in žeji, drugič pa spet v mrazu, ob slabi hrani, ob
nenehnem zmerjanju in udarcih. V njegovi duši seje naselil strah, da bo nekega dne pozabljen in bo umrl od lakote in žeje, tu, na tem najbolj žalostnem kotičku sveta. Strah je edino čustvo, ki ga še pozna, preoblečen v naklonjenost in ljubezen je strah postal edini instrument preživetja in je popolnoma prekril sovraštvo do ječarjev.
Pozabil je že, kdaj je prišel in pozabil je tudi, da se je sploh kdaj spraševal, kaj je takega storil, da so ga kaznovali na tak način. Pozabil je kaj pomeni pesem vetra in ples trave, prijazni zvoki narave, ki ti sporočajo, da si še živ. Njegov svet so sive stene brez barv, brez trave in prijaznosti, le blato in trdo ležišče z na po! preperelo odejo. Iz življenja so dokončno izginila vsa vprašanja vsi odgovori, vse slike svobodnega otroštva in ljubezni prijateljev in družine. Kdo ve kam je založil preteklost, prihodnost pa, kot da je utrujena od starih bolečin in upov in se skriva pred zadnjim dejanjem njegovega življenja, edino tolažbo, ki mu še ostane - ko bo umrl bo šel od tod.
Utrujen topo zre v oblake, ki se podijo po nebu in le geni se nesramno poigravajo z njegovim telesom. Na skrivaj mu šepetajo, da je ustvarjen, da živi z vetrom, da mora nezno-
sno bolečino otrplih udov nadomestiti prijetna utrujenost opravljene poti. Šepetajo mu brez verig in udarcev, brez zagnojene kože in umazanije, ki redi stenice in bolhe. Posluša o prostorih daljših od dveh metrov in o vodi, v kateri ne plavajo muhe, o soncu, ki prijetno ščemi v očeh in sili na solze, o toplih poletnih nočeh, ki so ustvarjene, za sprehode z dekletom.
In za trenutek še pokaže droben namig, obris slike, ki jo njegov rod nosi v sebi že tisočletja. Njegove korenine segajo daleč nazaj do neustrašnih lovcev in drznih popotnikov in kasneje do brezkompromisnih delavcev. Njegov rod je bil rod samurajev, njihovo življenje je bilo v vsem podrejeno gospodarju, njihov duh pa je bil vedno prost. Za trenutek je tudi njegov duh prost. Poleti v pozabljene čase njegovega otroštva in mladosti, ko se je igral z brati in sestrami, ko se je stisnil k mamici, če je bila igra preveč groba. Nekje v megli je še vedno shranjena slika nedolžnega razkazovanja moči pred vrstniki 'n že malo resnejših pretepov za dekleta.
Za ta droben trenutek so njegovi okovi le grde sanje, so kot slutnja, ki izgine še prej, ko ti zasmrdi pred nosom. Takrat se v njemu začnejo prebujati sokovi in srce bi pognalo noge v neustavljiv dir. Vendar srce ve, da ne sme. Ve, da noge že dolgo niso tekle, da srce že dolgo ni poganjalo. Še predobro ve, da je duša preveč bolna in okovi premočni, zato srce sliko uniči še predenj pride v oči. Namesto te slike mu pošlje otožnost, ki si jo ne zna razložiti, kajti srce ve, da je nepojasnjena solza v očesu mnogo boljša od resnice.
Na drugi strani ograje so se ves dan igrali otroci. Sedaj morajo domov. Psa na verigi še vidijo ne. Konec koncev pa saj je dog ustvaril živali zato, da bi jim človek lahko vladal.
Matjaž PROSEN
V naravi ni zlaganosti...
Prvinskost narave
naravne
vrednote
obsegajo vso
naravno
dediščino
na obmo-
čju naše države, torej smo državljani zavezani, da toza-
ščim, na jedilniku. In, tudi lovec nisem, a, brez lažne hvale, vem mnogo več kot marsikateri izprašani junak iz društva zelene bratovščine. Ker imam oči za gledanje, ušesa za poslušanje in nekaj možganov, ki jih skušam koristno uporabiti. Ker moje orožje ni puška, pač pa spomin in občasno tudi fotoaparat. In to vse zgolj za lastno zadovoljstvo, ki pa se ga ne da enostavno izmeriti. To zadovoljstvo pa z veseljem delim tudi z drugimi.
Fotolov je tisto, kar me privlači že dolgo. Gre sicer za dejavnost, ki je z lovske perspektive mlada, če pomislimo na to, da je človek iz potrebe
spoštujemo vso pozitivno zakonodajo. Tudi vsa divjad je naša skupna lastnina, s tem, da država pod pogoji, določenimi z zakonom, to pravico običajno prenese na usposobljeno pravno osebo kot lovsko pravico. Odtod v Sloveniji preko 400 lovskih organizacij, imenovanih lovske družine, posamezne enote Zavoda za gozdove pa imajo v svojem upravljanju tudi lovišča s posebnim pomenom, ki jih z uredbo ustanovi vlada. Ta lovišča opravljajo posebne naloge s področja ohranjanja in usmerjanja razvoja populacij divjadi in njenega življenjskega okolja.
Ampak, lovska dejavnost,
In, v slednjem zagotovo ni nič spornega.
Kot nekakšen višek komercializacije in neokusnega trženja narave, pa se dogaja, kar je preverljivo tudi na svetovnem spletu, da lovska bratovščina ponekod organizirano vodi ljudi na opazovanje divjadi. Predvsem, rjavega medveda. Kar vas stane od 85 do 150 EUR/osebo. Je treba še kaj
približek tistemu, kar narava v resnici je. Ob določeni meri nujne medsebojne strpnosti in spoštovanja bomo lahko v naravi uživali vsi. Lovci, pa tudi fotolovci in vsi ostali. In, če bo temu tako, bo fotolov čisti užitek, človek pa bo vedno znova nagrajenim z novimi in nepozabnimi doživetji.
Mirko Zver
Prvinskost narave, rastlinja in živalstva, me v resnici še nikoli ni razočarala. Kajti, v naravi ni zlaganosti. Vse se odvija popolnoma nagonsko, četudi po določenih pravilih. Smisel reprodukcije je zgolj v nadaljevanju vrste, preživijo pa le najmočnejši in tisti, ki so se sposobni prilagajati, tudi »spoštovati« drug drugega, a hkrati živeti svoje življenje. Pa naj gre za rastlinstvo ali živalstvo.
Nisem botanik, a poznam mnogo rastlin, od tistih, ki lajšajo tegobe, do tistih, ki so zgolj same sebi namen. Tudi gobar nisem, a rad iščem gobe, jih določam po imenih in si včasih kakšno tudi privo-
po preživetju lovil že od pradavnine, vendar pa je človekova potreba po lovu zaradi preživetja že davno tega zamrla. Ampak, srž problema je pogosto v tem, da lovska bratovščina, tista, ki v živalstvo posega s puško, v prepričanju, da se na ta način koristno ukvarja z uravnavanjem številčnosti in kakovosti populacije, fotolov ne tako zelo redko, odločno zavrača. Sto in več razlogov navajajo, ki posamezniku, ki pač ni član zelene družine, njegovo, popolnoma nedolžno in nemotečo dejavnost, skušajo preprečiti. Ne vsi in ne povsod, se pa dogaja.
Ohranjanje biotske raznovrstnosti je naša skupna naloga, kajti
ko nekdo nekomu plača za to, da ga ta namesti na eno visokih prež, na krmišču, kamor divjad sicer redno zahaja, da se mestni lovski brat lahko udobno namesti in sproži strel na trofejno divjad, to zame pač ni več lov v pravem pomenu besede, pač pa svojevrsten privilegij nekih elit, ki so socialno dovolj mogočne, da si, v nasprotju z, žal, veliko večino prebivalstva, ki iz dneva v dan krpajo konec s koncem in so na pragu revščine, lahko privoščijo, da svoje finance namenijo tako absurdni stvari, kot je plačan strel na divjad, ki ji ponosno pravijo trofeja. Nekateri, žal, še danes za nič na svetu ne zamenjajo vonja po smodniku in krvi, kajti le to jim daje občutek, da so pač »pravi moški«. Drugi v tej smeri nismo niti razmišljali in ostajamo le pri uživanju narave, tudi z združitvijo fotoaparata in osebnega doživljanja.
dodati? Lahko bi, pa ne bom. Ampak, vse to me utrjuje v prepričanju, da imam prav.
Skratka, bistvo vsega je zagotovo, da se moramo ljudje v naravi obnašati tako, da ne posegamo ne v floro in ne v favno, predvsem pa tako, da upoštevamo vse zakonske normative, etična in moralna določila s teh področij, skratka, da pri svoji dejavnosti v naravi skušamo čimbolj postati
Vsak dan 24 ur na dan zdravimo vaše najljubše živali
Veterinarska
rm
v
■ m
Veterinarska bolnica Vipava

Maglvan Princes dr.vet.med, 041/618 949
Mag. Anton Lavrenčič dr.vet.med. 041/671 170
Ozara Leban dr.vet.med. 041/717 170
januar 2012
O
zgodilo se je, zgodilo se bo...
Pomagajmo
GOSTOVALI V MERCATOR CENTRU
Ekipa projekta POMAGAJMO (sebi in drugim) je v soboto, 21. januarja v Mercator centru v Postojni v dopoldanskem času izvajala prikaze oživljanja z lutko in učnim defibrilatorjem, položaja za nezavestnega in priročne uporabe trikotnih rut v prvi pomoči. Številni posamezniki in družine, ki so se na prizorišču izmenjali med prikazom, so poskusili oživljati, uporabljati defibrilator in trikotne rute.
Obiskovalci so izrazili zadovoljstvo, da se je Mercator odločil za tovrstne prikaze,
saj menijo, da je tega v vsakdanjem življenju premalo, da so se oživljanja v glavnem
učili v času, ko so opravljali vozniški izpit, kasneje pa tega niso obnavljali. Poleg tega so
udeleženci prikaza pozdravili pripravljenost članov ekipe
projekta, da so jim sproti odgovorili na številna vprašanja povezana s temami projekta, ki so samozaščitno in preventivno vedenje ter prepoznavanje nevarnosti na področju cestno-prometne, požarne in splošne varnosti doma, med prijatelji, v družbi in na prostem. Če pa že pride do krizne situacije, na primer nenadne obolelosti, nezgode, naravne nesreča ali požara, da znajo znanju primerno pravilno reagirati. Tekom prikaza so spregovorili še o marsičem za lepše, varnejše in prijetnejše življenje, niso pa se mogli izogniti niti pogovoru o primernih medsebojnih odnosih in odnosu do narave in živali.
Lili Primc
Pod belim Snežnikom
VIKEND VARNEGA GIBANJA V ZIMSKIH RAZMERAH
Med 6. in 8. januarjem smo v Planinskem Društvu (PD) Snežnik Ilirska Bistrica v sodelovanju s KŠTD Tabor Kalc 1869 Knežak organizirali Vikend varnega gibanja v zimskih razmerah. Pridružili so se nam še mladi iz PD Koper ter PD Šentjošt. Vikend, ki je potekal v Črnem dolu, je bil namreč namenjen ravno njim - dijakom in študentom. V ta namen je bilo tudi vodstvo akcije sestavljeno izključno iz mladine, ki se je v tej vlogi odlično odrezala.
V	treh dneh, kolikor smo jih preživeli pod belim Snežnikom, smo se seznanili s pravili varnega gibanja v zimskih razmerah, preizkusili zimsko opremo, povzpeli smo se na Snežnik, izvedli krajši nočni pohod ter obnovili znanje iz prve pomoči. Poleg omenjenih aktivnosti smo veliko časa namenili tudi igram na snegu.
Večere smo v topli koči sredi gozda preživljali s kitaro v rokah in pesmijo na ustih.
V	nedeljo so nas obiskali reševalci bistriške skupine Gorske reševalne službe. Predstavili so nam svoje delovanje ter prikazali kako poteka reševanje v gorah. Tudi sami smo se poizkusili v iskanju z lavinsko žolno. Prav posebno mesto pa so člani GRS namenili preventivi, saj so nam dali še veliko nasvetov za varnejši zimski korak.
Namen vikenda je bil dosežen. Vsi udeleženci pridobili veliko praktičnega in teoretičnega znanja, ki jim bo pri zimskem zahajanju v gore še kako koristilo. Obenem pa smo vsi skupaj preživeli prijeten vikend v dobri družbi sredi zasneženega gozda.
Andrej Barovič, PD Snežnik Ilirska Bistrica
Natečaj
Podjetna Primorska
Podjetna Primorska je natečaj za najboljši poslovni načrt, ki ga UIP v sodelovanju s partnerji organizira že peto leto zapored. Usmerjen k vzpodbujanju nastanka novih, na znanju temelječih podjetij in prispeva k razvoju podjetništva v primorski regiji.
Namen natečaja je pospešiti prenos razvojnih idej podjetnih posameznikov v tržno uspešne podjeme kot tudi pospešiti prenos znanja iz univerze v gospodarstvo in ustvarjanje spin off podjetij. S tem tudi sledimo našemu poslanstvu, saj povezujemo akademsko sfero z gospodarstvom. V okviru natečaja bo strokovna komisija obravnavala poslovne načrte s področij okoljskih tehnologij, medijev, živilstva in biotehnologije, turizma, transporta in logistike, trženja in prodaje avtomobilov ter drugih panog, ki so zanimive za gospodarski sektor Primorske in predstavljajo možnosti za investiranje v perspektivne poslovne ideje.
Osnovni namen natečaja je prispevati k razvoju podjetništva v regiji in s tem k večji
konkurenčnosti regije, ki vključuje naslednje cilje: spodbujanje podjetniške kulture v regiji, predvsem med mladimi; spodbujanje razvoja potencialno zanimivih podjetniških idej; spodbujanje ustvarjanja in izmenjave znanja; ustvarjanje podjetij z visoko dodano vrednostjo s strani študentov, raziskovalcev, akademikov in drugih podjetnih posameznikov; krepitev povezovanja gospodarstva s središči znanja; povezovanje potencialnih podjetnikov in podjetnikov začetnikov z uspešnimi podjetniki in podjetji ter univerzitetnim in raziskovalnim okoljem.
Natečaj poteka v obdobju od decembra 2011 do maja 2012, rok za oddajo osnutka poslovnega načrta (2 strani) je 14.2.2012.
Na podlagi osnutkov strokovna komisija izbere 10 do 13 finalistov, ki s pomočjo mentorjev in brezplačnih podjetniških delavnic pripravijo dokončne poslovne načrte. Rok za oddajo dokončnih poslovnih načrtov je 8.5.2012. Finalisti svoj poslovni načrt tudi osebno predstavijo pred strokovno komisijo, ki v nadaljevanju izbere najboljše tri poslovne načrte. Najboljši trije poslovni načrti bodo nagrajeni na svečani podelitvi nagrad v maju 2012.
Kdo lahko sodeluje?
Sodelujejo lahko študenti, akademiki, raziskovalci, podjetniki in drugi posamezniki ali skupine s podjetniškimi idejami iz primorske regije, zamejstva in ostale Slovenije. Na natečaj se lahko prijavi posameznik, skupina ali pravna oseba. Vsak udeleženec, kot posameznik ali član skupine, lahko tekmuje samo z enim poslovnim načrtom. Poslovne ideje morajo biti inovativne. Udeleženci lahko sodelujejo s svojimi idejami, četudi so te že bile predstavljene na drugih tekmovanjih, vendar le v primeru, da strokovni komisiji dokažejo razvoj in napredek svoje ideje. Poslovni načrti morajo biti vezani na primorsko regijo, sedeži morebitnih podjetij morajo biti v regiji.
		
		
		
lllHfl		
organizator
UIP
natečaj za najboljši poslovni načrt primorske regije
11/12
PODJETNA
Primorska"


ZKB Q
Irrfo: www.podjetnaprimorska.si I www.uip.si 1 infoišpuip.si I tel. 05 611 79 50
mk
S
Tj
	50%
L	
cby r
8. februar 2012 - med 10. in 15. Uro PLOŠČAD PRED JAMO: Začetek ob 10.00
'•6iwMwjfl*»waw*ica
BS KO Življenje
Zabava za vso družino!
•	Zabavne glasbeno plesne animacije
•	Ustvarjalne delavnice za otroke: risanje zmajev, poslikava obraza, izdelovanje zmajev iz lepenk in balonov
•	Obisk Franceta Prešerna in Primičeve Julije ter njuno posebno spremstvo: Fondko, Zmajček Jami in druge lutke velikanke
•	Raznovrstna ponudba hrane in pijače ter mala sladka presenečenja
•	13:00: Ekskluzivno: Lina Kuduzovič
KONCERTNA DVORANA V POSTOJNSKI JAMI
•	Skrivnostna vrnitev jamske pošasti — prihod ogromnega preko 4 metre velikega zmaja s posebnimi efekti
•	Zgodbica o zvitem pastirčku Jakobu, ki je premagal zmaja
•	Ogled zanimive slikovne razstave »Skrivnostna zapuščina zmajev« Slovenskega etnografskega muzeja
VIVARIJ
•	ZOO Ljubljana: interaktivna delavnica z naslovom »So to potomci zmajev ali dinozavrov?« - bližnje srečanje s kačo, kuščarjem in želvo
JAMSKI DVOREC: ob 11.00 in 14.00
•	Gledališka interaktivna predstava za otroke »Pika v čarovniški šoli«
Zagotovite si 50% DRUŽINSKI popust www.kd-zivlienie.si/zmai
Popust velja do 7. maja 2012.
s/eMra yhoff
1
		
	1 ^ \	
		

NAJKVALITETNEJŠI PODNUDNIK ELEKTROINSTALACU IN MERITEV V JZ SLOVENIJI
ZAKAJ SE STRANKE ODLOČAJO ZA NAS ?
Opremljeni smo s profesionalno opremo Dela izvajamo strokovno, kvalitetno ter cenovno ugodno
slektra
NAJVEČ POVPRAŠEVANJA IMAMO ZA PODROČJA:
•	Elektroinstalacije in meritve
•	Hišniška opravila in vzdrževanja objektov
•	Montaža električnih pogonov za dvoriščna vrata
•	Montaža računalniških mrež
•	Montaža domofonov, video-domofonov ter protivlomnih sistemov
•	Strelovode instalacije
instalacije
meritve
Simon Skok s.p. Vodnikova 8 6250 Ilirska Bistrica 041 778 107 elektro.skok@siol.net www.elektro-skok.si
Storitve opravljamo na območju občin Ilirska Bistrica, Kozina, Divača, Pivka, Postojna, Sežana, Logatec in Ljubljana.
januar 2012
za gurmane...
Drugačno, Originalno, Raznoliko, Izbrano, Slastno
Redna kuharska rubrika je stalnica časopisa Snežnik. Ker smo prepričani, da smo 'veliki mojstri kuhinje' pravzaprav vsi, ki se lotimo kuharskega ustvarjanja, je ta rubrika namenjena vsem tistim, ki si želijo svoje male skrivnosti ter okusne recepte deliti z drugimi. Vabljeni torej k soustvarjanju rubrike, v kateri bomo mesečno predstavljali zanimive nasvete, zdrave predloge, nove ideje, slastne recepte...
ŠTUDENTSKI BRODET
sestavine:
sardine iz konzerve (2 kom.) tune iz konzerve (2 kom.) skuše iz konzerve (2 kom.)
2 čebuli 5 strokov česna 4 paradižniki peteršilj kisla smetana 1 del belega vina vegeta
Odpremo ribje konzerve in ribe stresemo vse v eno posodo. Konzerve speremo z malo vode in to vodo vlijemo k ribam. Sardine očistimo od kosti. Olje od ribjih konzerv zavržemo, le manjši del olja uporabimo za praženje čebule. Čebulo nasekljamo in jo pražimo na olju. Ko čebula porumeni, dodamo nasekljan česen. Med praženjem čebule in česna dodamo žlico vegete in zalivamo z vodo. Na kocke nasekljamo paradižnik, ki smo ga prej olupili in ga dodamo prepraženi zmesi česna in čebule. Namesto svežega paradižnika lahko uporabimo paradižnikovo mezgo ali kombinacijo obojega (del svežega paradižnika in del paradižnikove mezge). Zmes med kuhanjem stalno zalivamo z vodo. Ko sta čebula in česen dobro prepražena in paradižnik kuhan,
dodamo kislo smetano, katero smo dobro premešali z malo vode, da je postala tekoča. Ko vse skupaj zavre, dodamo ribe ter vino in previdno premešamo ter nekaj minut pustimo rahlo vreti.
Mala skrivnost: Ribe iz konzerv so že kuhane, zato jih v brodet damo čisto ob koncu in kuhamo le nekaj minut, pri čemer moramo paziti, da brodet le počasi pazljivo mešamo, sicer se ribe preveč razkuhajo in razpadajo. Brodet postrežemo s kruhom ali polento ob kozarcu dobrega belega vina.
Igor Štemberger
itaglaiK O
RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE
Tel.: 05/71412 07	____Mob.: 041/424 974
OKREPČEVALNICA TRNOVO!
GOSTILNA s prenočišči
DOTOK
Ema Deželak s p.
Dolenje 64 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5 / 71 42 648 GSM: +386 (O) 41 / 747 657
S§Bigw8
c '.—-.

gžGKKB

Kaj so to posebna vina?
Mesec januar naj bi bil mesec, ko vse počiva. Narava, pa tudi ljudje, smo utrujeni od decembrskega hitenja in raznoraznih zabav. In ko pišemo o vinih, vedno govorimo o belih, rdečih ali peninah. Imamo pa tudi posebna vina. In kaj sploh so to »posebna vina«?
Tudi vina so lahko posebna, da. Tako npr. govorimo o li-kerskem ali posebnem vinu. Naravna likerska vina dobimo, če zrelo grozdje pustimo na trti še nekaj časa in se oplemeniti s plemenito plesnijo ter tako dobimo mošt z visoko vsebnostjo sladkorja. Lahko pa grozdje oberemo zrelo in ga razprostre-mo na tleh po slami ali v zabojčkih ter pustimo, da se osuši. Od tu tudi naziv »slamnato vino«. Takšen je bil način pridobivanja desertnih vin že od nekdaj, deloma pa se je ohranil še pri proizvodnji Tokajca ali Šeri vin. Dejstvo je, da je takih vin bistveno več v tujini kot v naši državi.
Ker pa je proizvodnja takih vina dražja, se je razvil postopek pridobivanja likerskih vin na tak način, da se v delno prevret mošt doda vinski destilat ali koncentriran mošt in se to vino stara po tehnoloških postopkih naprej. Nekoč, ps tudi še danes najbolj poznano likersko vino je Prošek iz Dalmacije. Tuja likerska vina so zelo poznana iz Madžarske, t.j. Tocai. Pobere se prezrelo grozdje, ki se mu doda naravni moštni koncentrat, v madžarščini aszu. Na 160 litrski sod, v katerem se nahaja to vino, se doda 32 litrov moštnega koncentrata. Ta mera se imenuje puttonyos. V sod lahko dodamo več put-tonyosov, od enega do petih, ta je tudi najkakovostnejši, kar v bistvu pomeni, da je narejen iz samih prezrelih jagod.
Portovec so vina iz Porta, pokrajine Douro na Portugalskem. Mošt delno povre, dodajo mu vinski destilat, da ustavijo vrenje na zaželeni sladkorni stopnji. Vina nato zorijo vsaj tri leta v leseni posodi z občasnim pretakanjem, da se pospeši zorenje vina. Vino ima med 19 in 22 % vol. alkohola, najboljše pa se stara še v steklenicah tudi po več desetletij.
Malaga je likersko vino iz Španije, ki je temno jantarne barve, izredno sladko in več let starano, poznano predvsem med pivci v Veliki Britaniji.
Madeira je likersko vino iz portugalskega otoka Madeira, iz sorte Sercial in Malvazija, zelo stara vina nosijo oznako So-lera.
Maršala je likersko vino iz Sicilije, kjer moštu dodajo vkuhan mošt, ko sladkor delno povre dodajo še vinski destilat, navadno ga starajo pet let. Ta Maršala je bila poznana tudi v naših krajih pred letom 1990, ko se jo je nosilo kot idealno darilo iz nam bližnjega Trsta.
Šeri - Sherry - je vino iz juga Španije. Zrelo grozdje se po-trže in pusti nekaj dni na soncu, da se osuši. Sprešanega na-Polnemo v lesene sode, kjer prevre. Sodov nato ne dopolne-mo, ampak pustimo razvijati prevleko posebnih vrst kvasovk,
ki dajejo poseben šeri vonj vinu. Nato se vino več let stara. Ta vina imajo lahko od 15 %, pa do 22 % vol. alkohola.
Sestavni del posebni vin pa so tudi aromatizirana vina, ki jih pripravljamo, da zrelim vinom dodamo alkoholne ekstrakte raznih zelišč, sladkor in vinski destilat.
Najbolj poznano aromatizirano vino na svetu je Vermut. Navadno ima med 15 in 19 vol. % alkohola ter med 9 in 20 vol. % sladkorja.
Recept izhaja iz okolice Torina v Italiji. Način pisave Ver-mouth smejo v Evropski uniji uporabljati samo proizvajalci iz Italije in Francije, vendar ga v ZDA uporabljajo tudi za njihove proizvode.
Znane znamke vermuta so Cinzano, Noilly Prat, Gotano in Martini bianco, rosso, dry (ne zamenjajte z istoimenskim koktajlom, ki vsebuje nekaj vermuta, glavna sestavina pa je gin). Vermut je sestavina številnih koktajlov.
Zelo poznano aromatično vino je tudi pelinkovec, ki je vino z večjim dodatkom pelina, kar mu daje grenkobo.
No seveda imajo tudi naši kraji aromatizirano vino, ki ga mnogi pripravljajo kar doma. Le malokdo ve, da je to aromatizirano vino. To je Teranov liker. Hecno mar ne. In vendar je res. Mnogo je kmetij na Krasu, ki ponujajo teranov liker, kakor za aperitiv, tako tudi za degistiv. Če povprašate 100 ljudi, boste dobili 100 odgovorov za recept. In vsak je najboljši. Teranov liker izhaja iz časov, ko so ženske doma imele Teran, pa je bilo pregrenko, pretrpko, zaželele pa so popiti kozarec vina, da jim da moč. In na štedilnik so dale vino, malce sladkorja in vino je bilo prijetno, sladko, vabljivo... Verjetno seje tudi kak jezik kaj bolj razpletel ob dolgih večerih med pogovori.
Teranov likerje danes zaščiten s pravilnikom, ki nam točno določa, kaj je teranov liker in na kak način ga moramo proizvajati. Tako govorimo o teranovem likerju, ki je sestavljen iz osnovnega vina Terana z dodatkom saharoze ali fruktoze ter destilatu, vinskem destilatu. Osnovnega vina mora biti najmanj 65 %, alkoholna stopnja pa se giblje med 14,5 in 22 vol. % alkohola.
Za teranov liker so značilne tudi lepo oblikovana stekleni: ce različnih oblik, kar vsebino še oplemeniti.
Teranov liker priporočamo kot degistiv, se pravi ob koncu obroka, posebej pa nam prija ob sladicah, ki vsebujejo gozdne sadeže, kot so malinova ali borovničeva pita, borovničev zavitek, jagodna torta... Zelo dober je kot preliv preko sladoleda, posebej sladoleda nevtralnega okusa. Seveda pa je teranov liker tudi izjemno dobra samostojna pijača, saj nam zelo ohlajen vedno prija.
Peter Boršič
Bliža se Valentinovo, zato prilagam še en recept za popestritev Valentinovega večera, za resnično lep in zapeljiv večer pa bom dodal še en koktail.
Pa lahko si porazdelita naloge: eden kuha, drugi natoči. Kajti najlepši dogodki so vedno v dvoje.
ZAPELJIV JAGODNI KOZARČEK
Sestavine za kozarček za 1 osebo:
150 g svežih jagod, sladkorni sirup z okusom poprove mete, krema iz bele čokolade, sveže jagode za dekoracijo, zmleti pistaciji, sladkor.
Sestavine za sladkorni sirup z okusom poprove mete: 50 g sladkorja, 170 del vode, šopek poprove mete, 5 g želirnega sredstva agar.
Priprava sladkornega sirupa z okusom poprove mete: Sladkor, vodo in meto zavremo, ohladimo ter sirupu umešamo želir-no sredstvo. Vlijemo čez jagode in ohladimo.
Sestavine za kremo iz bele čokolade: 20 g angleške kreme,
15 g bele čokolade, 50 g stepene smetane
Priprava kreme iz bele čokolade:	Angleško
kremo, segreto na 70C, prelijemo čez čokolado, da se stopi, nato umešamo rahlo stepeno smetano. Kremo takoj porabimo.
Priprava kozarčka: Sveže jagode operemo ter narežemo na četrtine, jih stresemo v kozarce, prelijemo z ohlajenim sirupom z okusom poprove mete ter ohladimo. Na strjeno kremo nabrizgamo kremo iz bele čokolade. Kozarec okrasimo s svežimi jagodami in zmletimi pistacijami. In, dober tek.
Pa še zanimiva spremljava, ki jo strokovno imenujemo tudi pousse-cafe. Kar pomeni mešane pijače, ki se med seboj ne zmešajo, zahteva po posebno zbranost in spretnost.
Potrebujemo ozek kozarec v katerega bomo nalili počasi ob robu kozarca naslednje pijače: -1/5 teranovega likerja, -1/5 marascino, -1/5 zelen metin liker, -1/5 rdeč vaniljev liker ter 1/5 cognaca. Ponudimo s cevčičo v ohlajenem kozarčku, nato pa lahko pomešamo. Pa, na zdravje.
kultura...
O društvu
Knjižne novosti
Bogdan Novak: Trte umirajo stoje
Trte umirajo stoje je roman o najboljših in najbolj grozljivih lastnostih človeške družbe. Je hvalnica človeški Knjižnica Mate Samsa marljivosti, prijateljstvu, družini in ljubezni ter hkrati svarilo pred velikimi svinjarijami, ki smo jih ljudje sposobni početi. Je spomenik mestu Ptuj in skupni slo-vensko-nemški zgodovini.
Bogdan Novak je eden najbolj priljubljenih in branih slovenskih pisateljev, ki smo ga že gostili v naši knjižnici. Bralci ga najbolj poznajo po epski seriji Lipa zelenela je, ki je izhajala v letih 1997-2000. Druga njegova znana dela so še: Niki, Babje leto in Pasja grofica - resnična Napoleonova ljubezen ter vrsta del za mladino in otroke.
Erik Valenčič: Obleganje gaze: ubijanje palestinskega ljudstva
Obleganje Gaze je knjiga, v kateri avtor ostro kritizira izraelsko politiko do Palestincev. Avtor z njo opozarja na zgodovinski kontekst tega spora in na njegove današnje razsežnosti.
Idejo za knjigo je avtor začel razvijati junija lani med pisanjem reportaže o pohabljenih otrocih iz Gaze, ki so prišli na mesečno zdravljenje v ljubljanski center Soča. Potem je Gazo obiskal dvakrat in tam iz prve roke dobil informacije, ki so temelj te knjige.
Erik Valenčič (1979) doma iz Ilirske Bistrice, novinar Mladine in Radia Študent, pri svojem dosedanjem publicističnem delu se precej posveča islamskemu svetu. Njegov knjižni prvenec Obleganje Gaze je bil v decembru uspešno predstavljen v
Mateja A. Kegel: Mami, zakaj ima teta žalostne oči?
V samozaložbi je izšla prva iz serije knjig, kjer je na otrokom razumljiv način avtorica poskušala razložiti različne odvisnosti. Prva knjiga govori o odvisnosti od prepovedanih drog. Ta je najmlajšim morda najmanj poznana, a prav je, da se nevarnosti zavedajo in jih temu primerno vzgajamo.
V nadaljevanju serije se bodo otroci srečali še z bulimijo in anoreksijo, z odvisnostjo od računalnika in televizije ter z odvisnostjo od alkohola. Serija je namenjena preventivni vzgoji otrok v najstniških letih.
Knjižnici M.Samsa.
V	decembru
V	Knjižnici Makse Samsa smo tudi v prazničnem decembru pripravili nekaj prireditev za otroke. V torek popoldne, 20. decembra, smo vsem otrokom, ki obiskujejo ure pravljic, v sodelovanju z JSKD omogočili ogled igrice z naslovom Janko in Metka v izvedbi družinskega gledališča Kolenc. Igrico si je ogledalo več kot 50 otrok s svojimi starši. Na koncu igrice je otroke čakalo presenečenje - darila, ki jih je za otroke v knjižnici pustil Dedek mraz.
V času božično-novoletnih počitnic smo organizirali dve ustvarjalni delavnici. Prva je potekala v torek, 27. decembra in je bila namenjena vsem osnovnošolcem. S pomočjo Mateje Tomažič smo iz različnih materialov izdelovali nakit. Izpod otroških (predvsem dekliških) rok so nastajale zanimive in unikatne ogrlice in zapestnice. Petdeset otrok sije novoletni čas polepšalo z novim nakitom.
Z željo po druženju in ustvarjanju seje tudi druge delavnice, ki je potekala v četrtek, 29. decembra 2011, udeležilo več kot 40, predvsem predšolskih otrok s svojimi starši. Otroci so navdušeno izdelovali novoletne okraske, s katerimi so lahko kasneje okrasili svoje domove.
Tamara Hrabar
Kompresor kot gonilnik, vodilnik ali kaj več?
Da se v Ilirski Bistrici ne dogaja skoraj nič, trdi velika večina; druga večina, ki je malo manjša večina, pa trdi(-mo), da se dogaja toliko, kolikor vsakdo prispeva k temu, da bi se kaj, ali vsaj nekaj, dogajalo. Ideja za društvo Kompresor se je začela rojevati »na zelniku« predsednice društva ob pitju kavice na Črnih njivah pred približno tremi leti - zaradi utesnjenosti ob možnostih prirejanja dogodkov na morda malce drugačen način. Ime so si čla-
ni simpatično »izposodili« iz SSKJ-a, saj ima	veliko
pomenov, kar	naka-
zuje hkrati veliko zastavljenih ciljev na področju vsakršnih umetnosti
(glasbene, likovne, gledališke, filmske
kmr
resar
darja, mladega Postojnčana, ki je leta 2005 skupaj s svojim prijateljem Miho Pirnatom, zasnoval slikarsko skupino
idr.). V aprilu 2011 so v gale- Beli sladoled. V decembru je
riji v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici predstavili in razstavili slike Leona Zuo-
društvo Kompresor v bistroju Baladur, katerega trenutna lastnica je predsednica društva, Martina Pugelj, otvorilo prodajno razstavo reciklažnih kolažev Toparije Tomaža Mahkovica in Patricije Do-dič-Patre, ki je na ogled do 8. marca 2012. Društvo ima namen z vsemi močmi promovirati še naprej urbano kulturo in ker so člani vsestranske in zanimive osebnosti, jim bo nedvomno uspelo.
Patricija Dodič
Žive jaslice v Postojnski jami

Božic s pevkami skupine Kalina
Ženska pevska skupina Kalina se je v petek, 23. decembra udeležila prireditve Žive jaslice v Postojnski jami. S prepevanjem božičnih pesmi v Koncertni dvorani so pevke popestrile praznik njihovim obiskovalcem, prijateljem, znancem in nenazadnje sebi, ker je sodelovanje pri takšni prireditvi tudi zanje poseben dogodek.
V soboto, 24. decembra, na Sveti večer so bile pevke povabljene v Brezovico pri Materiji, v cerkev sv. Štefana in pod vodstvom solistke mezzosopranistke prof. Janje Konestabo ubrano zapele pred začetkom polnočnice. Z voščilom predstavnika Krajevne skupnosti, s pevci Cerkvenega zbora in novo pesnitev župnika Vida Premrla, so posvetili božično skrivnost.
Na dan Božiča, 25. decembra je ŽPS Kalina sodelovala pri otvoritvi razstave ročnih del na temo Božiča in novega leta. KŠD Koseze je skupini podelilo zahvalo. ŽPS Kalina z Janjo, se zahvaljujemo vsem, ki nas vzpodbujajo, svojim družinam, donatorjem; vsem, ki si vzamejo čas za vedro pesem, ki ohranja prijateljstvo, nas bogati in osrečuje. Novo leto 2012 naj zaznamujejo utrinki zdravja,sreče, miru in številnih uspehov.
Elka Možina
Šmihel
SILVESTRSKI
POLJUB
V petek, 30.12.2011 je v Šmihelu pri Štrenarjevih potekala sedaj že tradicionalna prireditev Silvestrski poljub. Prireditev je povezovala Petra Srebovt, ob pomoči Vide Srebovt
in Emanuele Lenarčič v vlogi uglednih komentatork Angelce in Lare, ki sta navdušeno spodbujali nastopajoče. Teh je vsako leto več,sodelovali so tako mladi kot stari,zabava je potekala ob petju, plesu, citiranju in glasbi. Prireditev se je zaključila s skupnim petjem pesmi Silvestrski poljub in veličastnim ognjemetom. Eden izmed organizatorjev Jadran Brožič je nad talenti, ki se skrivajo v Šmihelski dolini, zelo zadovoljen, hkrati pa želi vsem srečno in uspešno leto 2012, kije pred nami.
Knežak
Božični koncert v Knežaku
Člani in članice Mešanega pevskega zbora Tabor Kalc 1869 iz Knežaka smo tudi letos na dan božiča organizirali zdaj že tradicionalni Božični koncertov kneški cerkvi. Številnim poslušalcem so se predstavili Moški pevski zbor iz Pivke, Ženski pevski zbor Tuščak iz Bača, Cerkveni pevski zbor Knežak,Dekliški pevski zbor Mavrica iz Postojne in gostitelji. Mešani pevski zbor Tabor Kalc 1869. Nastopajoči so se predstavili tako z domačimi kot tujimi božičnimi
napevi,mladi iz domačega pevskega zbora in dekliški zbor Mavrica pa so pripravili tudi skupno pesem.
Nekaj dni pozneje, 28.12. pa smo se člani zbora odzvali vabilu Dekliškega pevskega zbora Mavrica in v cerkvi sv. Štefana v Postojni prispevali svoj košček v mozaik njihovega božičnega koncerta in tako zaključili leto 2011.
Jana Biščak

kultura...

URNIK
PON-PET 8-12 in 15-18 SOBOTA 8-12
•	MERITVE DIOPTRIJE
•	OKULISTIČNI PREGLEDI
Gregor Primc • merjenje očesnega tlaka
Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA • IZDELAVA IN POPRAVILA OČAL
Gregor Primc
Tel.: 05/71-00-510
NA RECEPT ALI BEZ
Ročne ure • zlat nakit • srebrn nakit

»Poglejte, čudo se godi!« Tako je Cerkveni mešani pevski zbor Zvon iz trnovske župnije, ki bo naslednjo jesen praznoval svojo tridesetletnico delovanja, naslovil svoj božični koncert in povabil vse glasbene navdušence v podružnično cerkev Sv. Jurija v Ilirski Bistrici. Prireditev je bila na hladen sobotni večer, 7. januarja 2012, takoj po prazniku Svetih treh kraljev.
Po krasnem cerkve-
nem prostoru se je razlegala čudežna glasba, ki je ves čas mehko božala ušesa. Cerkveni mešani pevski zbor Zvon je pod vodstvom zborovodje in organistke Damjane Kinkela navdušil z latinsko mašo Vinka Vodopivca, pevke in pevci so s svojimi glasovi napolnili sleherni kotiček cerkve. Na orglah jih je tankočutno spremljala Metka Jereb, glasbena pedagoginja iz Idrije. Po navdušenem aplavzu je njihovo mesto prevzel Moški pevski zbor Košana s svojo umetniško vodjo, Sidonijo
Mozetič. Zapeli so tri lepe božične pesmi in poslušalce razveselili z odlično interpretacijo Rajskih strun, Blažene noči in Božji nam je rojen sin. Božično vzdušje se je nežno stopnjevalo z izvedbo treh skladb, s katerimi je nastopil odlični domači flavtist Gašper Dolgan, ki ga je spremljala Damjana Kinkela na klavirju. Srca poslušalcev so se posebno raznežila ob nju-
nom in organistko Metko Jereb zapel božansko božično himno iz 16.stoletja: Cvet je vzbrstel prelepi. Doživetje je bilo čarobno.
Žal se je čudoviti večer prehitro bližal koncu. Pevke in pevci Cerkvenega mešanega pevskega zbora Zvon so lahko iz ust dekana in župnika Gabrijela Vidriha slišali,kako zelo vsi cenimo njihov trud. Tudi zato sta poslednji pesmi v izvedbi Cerkvenega mešanega pevskega zbora Zvon, Otroškega pevskega zbora Zvonček, organistke Metke Jereb in flavtista Gašperja Dolgana zazveneli kot obljuba, da se naslednje leto snidemo spet.
Cerkveni mešani pevski zbor Zvon se zahvaljuje duhovnikom župnije Ilirska Bistrica za duhovno in tehnično podporo, vsem nastopajočim, ki so tako prijetno popestrili koncert, TV Galeji za snemanje in predvajanje koncerta, in ne nazadnje poslušalkam in poslušalcem, ki so s svojimi aplavzi pokazali, kako so uživali v glasbi.
Program koncerta sem povezovala Kristina Jenko. Hvala vam, Zvon, za izkazano zaupanje in angelsko petje. Želim vam še desetletja vnetega glasbenega delovanja in čim prej nas razvedrite s še enim koncertom.
Kristina Jenko
ni izvedbi tretje skladbe, Go-unodove Ave Marie. Veselo pričakovanje se je približalo vrhuncu z nastopom Pevske skupine Studenec iz Pivke. Enkratni pevski glasovi so pod vodstvom Irene Rep zapeli tri pesmi: o starem Jožefu, o detetu ter zaključili s črnsko duhovno Kum ba ya. Gotovo pa so se vsi prisotni nasmihali ob nastopu Otroškega pevskega zbora Zvonček, ki ustvarja bodoče cerkvene pevce. Zaigrali so božično zgodbo o Jezusovem rojstvu ter jo popestrili
z ustreznimi pesmicami. Njihova mlada zborovodja, Ani-ja Janežič, jih je spremljala s kitaro. Vse skupaj, nadebudne pevce in njihovo učiteljico, lahko samo pohvalimo. S skromnimi pripomočki so ustvarili presenetljiv posnetek takratnega dogajanja. Seveda pa se s tem koncert še ni končal. Cerkveni mešani pevski zbor je skupaj s flavtistom Gašperjem Dolga-
@®inžM »emu
Razstava

mh'
»PRI URŠKI«


občini Hrpelje-Kozina, seje samostojno predstavil že 26 krat, velikokrat pa je kot predsednik društva pripravil in sodeloval na društvenih razstavah in mnogih drugih skupinskih razstavah v okviru organizacije JSKD. Občani so si njegova dela že velikokrat ogledali tudi po drugih lokalih na bistriškem, ki trenutno edini nudijo, poleg knjižnice Makse Samse, ki je velikokrat prezasedena s svojimi dejavnostmi, možnost predstavitve.
Petar Nikolič
™	....	_ig
0*
ŠOLSKI CENTER POSTOJNA
http://www2.scpo.si
vabi na
INFORMATIVNI DAN
Šolski center Postojna - Srednja šola
Cesta v Staro vas 2, 6230 Postojna v petek, 10. februarja 2012, ob 9.00 in 15.00 uri in v soboto, 11. februarja 2012, ob 9.00 uri predstavili vam bomo naslednje izobraževalne programe: gimnazija, ekonomski tehnik, strojni tehnik, strojni tehnik (PTI), avtoserviser, oblikovalec kovin - orodjar in pomočnik v tehnoloških procesih
Dodatne informacije dobite na tel. št.: (081) 601 650 ali na e-poštnem naslovu: infoscpost@gmail.com
Šolski center Postojna — Enota Ilirska Bistrica
Ulica IV. armije 1, 6250 Ilirska Bistrica v petek, 10. februarja 2012, ob 11.00 in 15.00 uri in v soboto, 11. februarja 2012, ob 9.00 uri predstavili vam bomo naslednja izobraževalna programa: gimnazija in tehnik računalništva
Dodatne informacije dobite na tel. št.: (05) 7111111 ali na e-poštnem naslovu: gimnazija.ilb@gmail.com
Šolski center Postojna - Višja strokovna šola
Ljubljanska cesta 2, 6230 Postojna v petek, 10. februarja 2012,
ob 9.00 in 15.00 uri vam bomo predstavili študijski program poslovni sekretar, ob 10.00 in 16.00 uri program strojništvo ter ob 12.00 in 18.00 uri program gozdarstvo in lovstvo (redni in izredni študij), v soboto, 11. februarja 2012,
ob 9.00 uri vam bomo predstavili študijski program poslovni sekretar, ob 10.00 uri program strojništvo ter ob 12.00 uri program gozdarstvo in lovstvo (redni in izredni študij)
Dodatne informacije dobite na tel. št: (05) 72123 30 ali na e-poštnem naslovu: vs.postojna(S)guestarnes.si
Štirinajst let je minilo od prve prestavitve umetnišlih del bistriškega slikarja Rajka Kranjca, ustanovitelja in nekdanjega dolgoletnega predsednika likovnega društva Franceta Pavlovca. Svojo prvo samostojno razstavo je odprl v mesecu decembru davnega leta 1997 v gostinskem lokalu »Pri Davorju« v Merečah pri Ilirski Bistrici. Zdajšna razstava, gre za manjšo razstavo njegovih najnovejših krajinskih motivov, je na ogled v trnovskem bistroju »Urška« v Ilirski Bistrici prav pri lastnikih, ki so mu pred tolikimi leti ponudili prostore za njegovo predstavitev.
Kranjec, ki je do sedaj razstavljal pretežno na ilirskobistriškem, postojnskem in v
iz življenja društev...
januar 2012
©Ifcogam
SLIKE NA PRODAJ
Domači amaterski slikar Rajko Kranjec se je letos preizkusil v novi tehniki. Vrsto svojih slik v tehniki risbe in akrila je dopolnil s prvo grafiko. Art studio Galerije na Vidmu je po njegovih predlogah natisnil grafiko Prema v dveh velikostih. Uokvirjen slike so na prodaj v Parfumeriji Jelka in Turistični agenciji Grem.
Mizar Janez Rojc s p.
Dolnji Zemon 93b 6250 Ilirska Bistrica
rojc.j‘anez@gmail.com : 040 866 271
Kuhinje, spalnice, garderobne omare, kopalnice, predsobe, notranja in zunanja vrata,,
Prevzem novega gasilskega vozila PGD Knežak
Obilo prostovoljnega časa in delovnih rok gasilcev je v petek 13.1. obrodilo sadove, saj smo v društvo pripeljali novo manjše vozilo za gašenje požarov v naravi. Vozilo, ki v gasilski stroki nosi oznako GVGP-1, smo nabavili izključno z lastnimi sredstvi in bo tako pomladilo dotrajan gasilski park za gašenje gozdno-pašniških požarov, kjer ima najmlajše vozilo kar 16 let, najstarejše pa zavidljivih 36 let. Posodobitve smo veseli vsi gasilci, kar seje tudi pokazalo na sprejemu vozila, ko so si mnoge gasilske in ostale radovedne oči ogledovale podvozje Ford Rangerja in gasilsko nadgradnjo domačega podjetja EURO GV d.o.o. z vso potrebno opremo. S tem vozilom smo nedvomno povečali varnost na tem segmentu varovanja ljudi, živali in premoženja.
Kneški gasilci smo z omenjeno pridobitvijo zelo zadovoljni in upamo, da bomo vozilo uporabljali karseda najmanj v realnih situacijah. Ob tej priložnosti se moramo zahvaliti tudi županu domače občine, da je s svojim pozitivnim pristopom in dejanjem pripomogel k realizaciji zahtevnega projekta, ki veliko pomeni za vse občane in občanke.
ErikDelost
Knežak
Grafika Prema
Društvo Sožitje
Občni zbor
Mesec december nam postreže z marsikaterim veselim trenutkom, zato mi čudno, da mu pravimo tudi » veseli december». Še posebej ga zaznamujejo dogodki, katerih se veselijo še posebej mladi, saj jih v tem mesecu obiščejo in jih tudi nagradijo za njihovo pridnost trije dobri možje ; sv. Miklavž, Božiček ali Dedek mraz.
Dedek mraz je te dni že posebej utrujen od dolge poti saj mu je kljub pomanjkanju snega uspelo priti v marsikatero mesto in vas, da se je spomnil in obdaril pridne otroke. Med božičnimi prazniki si bo prav gotovo vzel malo počitka saj takrat prepusti delo svojemu prijatelju Božičku. V Društvu Sožitje smo bili člani in varovanci še posebej veseli,ker nas je v petek 9. decembra obiskal v gostišču GRILL Danilo kar sredi kulturnega programa. Boris Frankovič predsednik Društva Sožitje je sklical skupno redno pred novoletno srečanje staršev, skrbnikov in varovancev. Kot se za tako srečanje spodobi, je uvodoma prisotne seznanil z opravljenim delom med letom. Vesel je bil ugotovitve, da je društvo delalo dobro. Ob
strokovni podpori Darje Grilj in veliko vloženega truda požrtvovalnih prostovoljk, jim je uspelo realizirati celoten zastavljeni program kljub izredno slabi finančni dotaciji. Z velikim veseljem se je zahvalil vsem donatorjem za vsaki prispeven evro, naj si bo v finančni ali materialni obliki, medtem ko so bile prostovoljke deležne pohvale in zahvale za njihov vsestranski prispevek k boljšemu počutju vseh varovancev.
Bogat kulturni program so prispevali varovanci VDC pod strokovnim vodstvom njihovih delavnih terapevtov sami, posamično in v okviru igralske skupine »Šajtrga«. Po lepo odigrani krajši igri » klinika brez upanja » so bili na-
stopajoči nagrajeni z bučnim aplavzom. Prispevek k kulturnemu programu so dodali še posamezni člani društva z Darinko Žbogar, Jeleno Šardi, Ankico Udovič, Vojko Pirih in Cvetom Prosenom.
Kot bi bil priča celotnemu dogodku je takoj po kulturnem programu stopil med varovance Dedek mraz, to pa samo zato, ker so bili resnično pridni. Ugotovili smo da je že resnično star saj mu je pri delitvi daril morala pomagati Darja Grilj. Po obdaritvi vseh varovancev še eno skupno fotografiranje in že se je poslovil. » Srečno pot, dedek Mraz in ne pozabi na nas tudi prihodnje leto ! » so bili v želji enotni vsi obdarjeni varovanci.
Razstava
NOVOLETNE JELKE IN BOŽIČNA DREVESCA
Sodelovali so: Osnovna šola Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, Nada Koritnik, KD GRAD Dolnji Zemon, KETŠD Prem, Aleš Jelinčič, Dnevni center SONČEK,
»Od številnih šeg in navad, ki jim pravimo kar šege in navade božičnega časa, se jih je ohranilo kar veliko. Božično praznovanje ima na Slovenskem nekaj posebnih zunanjih znamenj in pojavnosti. Danes omenjamo božično drevesce, okrašena smrečica ali kako drugo, večinoma iglasto drevo,« pravi Mateja Kakež v svojih povzetkih o praznovanjih v naših krajih.
To je že praobičaj, ki nam lepša kratke decembrske dneve. Obenem nam prinaša upanje na spremembo luči in v nas zbuja voljo do življenja.
Z Matejino mini raziskavo smo podprli našo drugo oblikovalsko razstavo in spodbudili posameznike, društva ter šole in skupine k oblikovanju.
Nastala je lepa in bogata razstava, kar petnajst oblikovalcev se je odzvalo, ravno dovolj, da smo napolnili avtentično okolje Flodnikovega mlina.
Bernarda Mršnik, KD Koseze, Margita Gartner, Lina Frank, KD TUŠČAK Bač, Anica Primc, Milojka Primc in Nija Šircelj. Vsem prav lepa hvala!
Na otvoritveni večer, v četrtek 15. decembra, je prišlo kakih 60 obiskovalcev. Pevska skupina 'Jasenski pevci' so nam uglašeno zapeli božične pesmi.
Na semanji dan, 16. decembra, je razstavo obiskalo precej ljudi.
Obiskovalcem smo postre-
gli s kuhanim vinom in vročim čajem, pravimi medenjaki in drobnim pecivom. Skromna, a ustrezna in sponzorska pogostitev obenem. Hvala vsem sponzorjem: Petru Matetove-mu, Mojci Hodnikovi, Niji Šircljev! in Tanji Jagodnikovi!
Vemo, da se v naši občini skriva še dosti oblikovalskega potenciala, zato vabimo vse, ki se niste utegnili odzvati, da to storite v letu 2012!
Za TD Ilirska Bistrica, Milojka Primc
Osredke 44, Dol pri Ljubljani	www.agroservis-vode.si	01 Z 563-93-20
LABINPROGRES - celotni program
traktorji, motokultivatorji, priključki, kosilnice, motorni prekopalniki, ...
s kabino ali lokom,
40 KM, 41 km/h, primeren za	UGODNO: nadomestni motorji različnih moči
kmetijstvo, vinogradništvo, komunalo, ... za motokultivatorje, kosilnice, agregate, ...
MOŽNOST DOSTAVE IN NAKUPA STARO ZA NOVO !
PRODAJA • SERVIS	•	REZERVNI DELI
januar 2012
Energetika
ne prezrite...
'' % i ? ■<	i
O
Subvencije Eko sklada 2012
Finančne podpore Eko sklada so postale že stalnica in zelo uporaben vir za financiranje vsega, kar je povezano z energijo in okoljem. Tradicionalno so razpisane zadnji dan decembra, krediti pa aprila. Zanj velja načelo, da se obroki odplačujejo iz prihrankov pri energiji. Letos se subvencije iz gospodinjstev selijo z električnimi vozili tudi v gospodarstvo. Zaradi spodbujanja celovite prenove stavb je za vse investicije nad 10.000 € možno hkrati uveljavljati kredit in subvencije. Na spletni strani Eko sklada (www.ekosklad.si), so dostopne vse vloge, prav tako je natančno opisan postopek, na voljo so tudi seznami ustreznih kurilnih naprav, toplotnih črpalk, stavbnega pohištva in fasadnih sistemov..
Pred oddajo vloge
Vlogo se pošlje na Eko sklad pred začetkom vseh del. Podrobne zahteve za vsakega od 10 subvencioniranih ukrepov za individualne hiše in štirih za bloke so opisane v razpisni dokumentaciji. Najhitreje jo boste našli preko portala NEP Slovenija http://nep.vitra.si. Obisk pri energetskem svetovalcu zelo priporočamo, pojasnil bo celoten postopek ter predlagal vgradnjo naprav in materialov, primernih za subvencijo. Vsak ukrep ima namreč predpisano kvaliteto, ki jo mora doseči, če se želi zanj prejeti subvencijo. Ta je - odvisno od ukrepa - namenjena obnovi starejše stavbe, ki ima gradbeno dovoljenje izdano pred 01.01.2003, kot tudi novogradnji.
Sedem korakov do subvencije
1.	Pred izvedbo naložbe se vloži vlogo (pridobi predračun, fotografira in izpolni formular, pred oddajo ne dela nič).
2.	Eko sklad pregleda in obravnava vlogo (nepopolno se dopolni v 15 dneh).
3.	Pri popolni vlogi Eko sklad izda vlagatelju v 3 mesecih odločbo in pogodbo.
4.	Vlagatelj podpisano pogodbo vrne Eko skladu v 15 dneh od vročitve.
5.	Običajno je na voljo 6 mesecev (pri blokih 12) za izvedbo naložbe. Dejansko so na voljo še 3 meseci več, saj se z delom lahko začne po sprejeti vlogi na Eko skladu.
6.	Vlagatelj Eko skladu predloži zaključno dokumentacijo (izjavo o zaključku naložbe in vse zahtevane priloge) za izplačilo (nepopolno se dopolni).
7.	V primeru popolne zaključne dokumentacije je izplačilo subvencije v 30 dneh od prejema zahtevka.
A.	Gospodinjstva v eno ali dvostanovanjskih stavbah, 12SUB-OB12
Vse subvencije so omejene z največ 25 % priznanih stroškov in najvišjo vrednostjo v €, nekatere so samo za obnovo:
A.	vgradnja solarnega ogrevalnega sistema do 4.000 €,
B.	vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso do 2.000 €,
C.	vgradnja toplotne črpalke v ogrevalni sistem do 2.500 €, za pripravo sanitarne vode do 250 €,
D.	priključitev na daljinsko ogrevanje na OVE ob prvi vgradnji sistema centralnega ogrevanja v starejši stanovanjski stavbi do 2.000 € na stanovanjsko enoto,
E.	vgradnja lesenega zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stavbe do 3.000 €,
F.	toplotna izolacija fasade pri obnovi stavbe do 2.400 €,
G.	toplotna izolacija strehe ali zadnje plošče pri obnovi stavbe do 1.500 €,
H.	vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacija) do 2.500 €,
I.	gradnja ali nakup nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe, do 25.000 € + dodatnih 1.500 € v primeru vgradnje ustreznega lesenega zunanjega stavbnega pohištva,
J. nakup stanovanjske enote v tri ali večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem razredu, do 25.000 €.
B.	Gospodinjstva za obnovo tri ali večstanovanjskih stavb,
13SUB-OB12
A.	Toplotna izolacija fasade do 12 € na m2 za največ 150 m2 na stanovanje.
B.	Toplotna izolacija strehe oziroma podstrešja do 10 € na m2.
C.	Vgradnja naprave za centralno ogrevanje na obnovljiv vir energije (biomasa, toplotna črpalka) do 25 % priznanih stroškov. Pri ceni kotla 50.000 € je to 12.500 €, pri ceni 100.000 € pa 25.000 €.
D.	Vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov do 30 € na grelno telo (delilniki niso predmet subvencije).
Vlogo za subvencijo (na eni je lahko več subvencioniranih ukrepov) bo v imenu upravičencev vložil upravnik stavbe, skupnost lastnikov ali pooblaščeni predstavnik. Upravičene osebe v primeru izpolnjevanja pogojev poziva pridobijo pravico do subvencije v višini 25 % priznanih stroškov naložbe, višine pa so omejene tudi nominalno. Za socialno šibke upravičence bodo spodbude višje in bodo znašale 100 % priznanih stroškov.
Energetski svetovalec: Bojan Žnidaršič, udika 041 830 867
Čebelarsko društvo
Čebelarsko društvo z novim vodstvom
Novice iz KGZS
KGZS proti spremembam pri gotovinskem plačevanju
V soboto 14. januarja smo se člani ČD Anton Žnideršič sestali na rednem letnem občnem zboru. Uvodoma smo se seznanili s poročilom o opravljenem delu v preteklem letu ter finančnim poročilom. Obe poročili je podal Zorko Šabec, v nadaljevanju pa povzel dela in dogodke zadnjih nekaj let - tako smo se spomnili 3. vseslovenskega praznika čebelarjev, 100 letnice društva, zlate plakete Občine, knjige in simpozija o življenju in delu Antona Žnideršiča, regijskih ocenjevanj me-dov, predavanj v šolah in vrtcih ter obsežnih del, ki so potekala na Vencinovi hiši.
Z rezimeom dela v zadnjih sedmih letih se je tako Zorko Šabec poslovil z mesta predsednika društva.
Zavidanja vreden mandat, ki je popeljal društvo med ena največjih in najuspešnejših kmetijskih društev v občini.
Zbor je tako v nadaljevanju potekal v znamenju volitev. Za novega predsednika smo izvolili Jugosla-va Logarja, podpredsednika pa sta postala Ladislav
Čeligoj in Branko Skrt.
Nov predsednik je v programu izpostavil nadaljevanje del pri urejanju čebelarskega doma, ureditev okolice in vhoda na dvorišče; skrb za čebelarje in čebe-
larstva, pomoč čebelarjem ter mentorstvo čebelarskim krožkom.
Predsednik je pozval k čim večjemu sodelovanju vseh članov pri delu društva ter tudi k prijavam za sodelovanje naših članov v komisijah Čebelarske zveze
Slovenije.
Vse čebelarje obveščamo, da so po novem URADNE URE v čebelarskem domu ob sredah od 18.00 do 19.00 ure.
Vsem čebelarjem so na razpolago, za svetovanje in pomoč pri delu s čebelami, pri izpolnjevanju obrazcev, svetovanju pri določanju sort medu, opremljanju kozarcev s pravilnimi oznakami, terenski svetovalci: Zorko Šabec, Jugoslav Logar in Branko Skrt.
Z dobrimi besedami novemu predsedniku in čebelarskim Naj medi smo uradni del občnega zbora zaključili in nadaljevali s prijetnim druženjem.
Za ČD, Milena Urh
Prag za gotovinsko plačevanje občutno prenizek
Konec decembra je stopil v veljavo Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS št. 101/2011 - v nadaljevanju pravilnik). Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ocenjuje, da pravilnik prinaša rešitve, ki jih v praksi ni moč izvajati, še zlasti del, ki se nanaša na višino praga gotovinskega plačevanja s strani fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost.
Pravilnik, ki se nanaša na 36. člen Zakona o davčnem postopku (ZdavP-2-UPB4), opredeljuje obveznost nakazovanja plačil za dobavljeno blago in opravljene storitve na transakcijske račune dobaviteljev za vsa plačila, višja od 50 evrov. V primerjavi z doslej veljavnim Pravilnikom o izvajanju zakona o davčnem postopku (Ur. I. RS št. 46/2007) je tako prišlo do velike spremembe, saj se je prag zmanjšal za več kot osemkrat: s 420 na 50 evrov.
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije smo ogorčeni, saj izvajanje te obveznosti za kmetijsko dejavnost marsikje prinaša omejitve, ki jih v praksi ne bo mogoče izvajati. Poleg tega, da je z novimi pravili okrnjena prožnost plačevanja in da povzročajo dodatno administriranje, so izničene ugodnosti gotovinskega plačevanja, izvajanje zakonodaje pa kmetom prinaša visoke dodatne stroške bančnih storitev.
Z novim pravilnikom so se pojavile tudi različne interpretacije glede izvajanja in s tem obveznosti, ki jih na tem po-
dročju narekuje zakonodaja. Ali omejitve gotovinskega plačevanja veljajo za nosilce dopolnilnih dejavnosti, za kmete, ki za primarno kmetijsko dejavnost davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih dohodkov, ali tudi za kmete, ki so obdavčeni po katastrskem dohodku. Veliko je tudi nejasnosti glede obveznosti posedovanja ločenega (poslovnega) transakcijskega računa za potrebe primarne kmetijske dejavnosti.
Zaradi navedenih dejstev KGZS ocenjuje, da so obstoječe predlagane rešitve neživljenjske in zahteva poenostavitev plačevanja dobavljenega blaga in storitev. Iz obveznosti nakazovanja na transakcijske račune dobaviteljev morajo biti izvzeti kmetje, ki so obdavčeni po katastrskem dohodku. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) zahteva tudi bistveno višji prag dopustnega gotovinskega zneska kot je trenutno veljavni.
Certifikacija gozdov po sistemu PEFC
KGZS vabi lastnike gozdov k vključitvi
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je postala regijski predstavnik za PEFC regijsko certifikacijo slovenskih gozdov. Pomen certifikacije je predvsem v tem, da lesa iz necertificiranih gozdov v prihodnje ne bomo mogli prodajati na trgu. Vključitev lastnikov v PEFC regijsko certifikacijo je brezplačna. V sistem se lahko vključi vsak lastnik gozda, ki bo podpisal Izjavo o vstopu v sistem regijske certifikacije gozdov. Izjave so na voljo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, na enotah Kmetijske
svetovalne službe pri Kmetijsko gozdarskih zavodih, Zavodu za gozdove Slovenije in Zvezi lastnikov gozdov Slovenije. Več o vključitvi pa na spletni strani www.kqzs.si v rubriki gozd/regijska certifikacija gozdov.
E.R.
Pridobitev certifikata Nacionalne poklicne kvalifikacije
Prvi spomladanski rok do 20. februarja, drugi do 21. maja
V letu 2012 se kandidati, ki želijo pridobiti certifikat, lahko prijavijo v postopek v prvem spomladanskem roku do 20. februarja 2012, v drugem spomladanskem roku pa do 21. maja 2012. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije izvaja postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij: predelovalec/ka mleka, predelovalec/ka mesa, predelovalec/ka sadja, izdelovalec/ka kruha potic peciva in testenin na tradicionalen način, vinogradnik/ca, poljedelec/ka, sadjar/ ka, zelenjadar/ica in živinore-jec/ka.
Kandidati, ki želijo pridobiti več informacij v zvezi s pridobitvijo certifikata o nacionalni poklicni kvalifikaciji, se lahko obrnejo na kmetijsko svetovalno službo pri KGZS-zavodih na svojem območju. Usposobljeni svetovalci jim bodo svetovali v zvezi s postopkom in pri pripravi zbirne mape - portfolia, s katero se dokazuje usposobljenost za pridobitev poklicne kvalifikacije. Kandidati pošljejo vloge na naslov: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Celovška 135,1000 Ljubljana.
M. F.
futsal
Novoletni turnir
V Ilirski Bistrici se igra kakovosten ženski
Najbolj množično so se odzvale ekipe selekcij U8 in so tako poleg domačinov nastopile še ekipe MNK Tabor, Dekani A, Dekani B in Cerknice. Zmagovalci so bili Sežančani, Dekančani (A) so bili drugi, naši fantje pa tretji.
V selekciji U10 so zmagovalci bili Dekani A, Ilirska Bistrica je bila druga, tretji pa Dekani z B ekipo. U12 je igrala samo eno tekmo proti ekipi iz Košane, ki pa so jo izgubili 0:6. Fantje iz selekcije UM so igrali z ekipo iz MND Tabor Sežana in po dveh tekmah tudi zmagali.
Čas, ki ga bodo nadobudni fantje preživljali v telovadnici se počasi bliža h koncu. Članska ekipa začne s pripravami odzunaj že v februarju, vsi ostali pa v marcu. Pred njimi je dolga, naporna, delovna in želimo si, da predvsem uspešna sezona.
ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA
V mesecu februarju zaključujemo z AKCIJO ZBIRANJA STAREGA PAPIRJA. Papir lahko prinesete na stadion, kjer je pripravljen prostor, kjer lahko pustite papir.
ŠKD KRT je, tako v naših kra-r jih kot širše, že uveljavljeno ime v malem nogometu. Letos so, dokaj uspešnim moškim in fantovskim selekcijam, v svoj okvir priključili tudi žensko ekipo pod sponzorskim imenom Kalc Vizija.
Dekleta so se v preteklosti tako ali drugače ukvarjale z nogometom - večinoma so se na igriščih že od malega pridruževale skupinam fantov in se z njimi podile za žogo. Resne priložnosti za treniranje in igranje v uradnih tekmovanjih za večino njih do sedaj ni bilo. Nekaj punc je lansko leto izkušnje pridobivalo v okviru malonogo-metnega tekmovanja ŠKL, le ena pa je trenirala nogomet v enem izmed hrvaških klubov.
Poleti 2011 so se začeli lahkotni pogovori o tem, da bi se zbrale in začele trenirati v okviru ŠKD Krt. Oktobra so se začeli prvi treningi, ki od takrat redno, 3x tedensko, potekajo v telovadnicah OŠ Antona Žnideršiča v II. Bistrici in OŠ Podgora Kuteževo, pod vodstvom trenerja Romana Brozine in z občasno pomočjo Boruta Brozine. Z golmanko še posebej dela Ben Brozina.
Napredek je v kratki dobi treh mesecev več kot opazen. Sprva je bila igra še zmedena, telesna pripravljenost igralk pa je bila na nezavidljivi ravni. Danes so punce močnejše, hitrejše, vzdržljivejše, v igri pa že delujejo bolj organizirano. Prvič se je ekipa predstavila konec decembra na Festivalu malega nogometa v Škofijah, kjer je že pritegnila pozornost tistih, ki spremljajo ženski nogomet. V konkurenci šestih ekip so na koncu osvojile 3. mesto in požele kar nekaj krepkih pohval v članku v Primorskih novicah. V začetku januarja so na domačem parketu odigrale prijateljsko tekmo z ŽNK Izola in ugotovile, da se zmorejo enakopravno kosati z mnogo bolj izkušenimi Izolankami.
V soboto, 14. januarja, so v zelo močni prvoligaški konkurenci odigrale 6 težkih tekem v Zimski ženski futsal ligi - zahod.
Tudi med novoletnimi počitnicami mladi nogometaši NK Ilirska Bistrica niso počivali. 26. Decembra so v dvorani OŠ A. Žnideršiča organizirali Novoletni turnir za selekcije U8, U10, U12 in U14.
Igralke Kalc Vizije s trenerjem in predsednikom na Festivalu malegaga nogometa v Škofijah: stojijo (od leve proti desni): Roman Brozina, Ana Tomažič, Lara Paliska, Ajda Novak, Nika Bratovič, Kaja Kalčič, Amanda Ferlež, Vojko Kalc; čepijo: Ines Celin, Tina Paliska, Martina Celin, Monika Požar, Karmen Simčič in Barbara Kunej.
ki jo je organizirala NZS. V prvi tekmi, proti ekipi Velesovo A, je bila prisotna še velika mera treme, zato igra nikakor ni stekla. Po močnem udarcu nasprotne igralke na naša vrata, je že na začetku prišlo do poškodbe roke vratarke Ane, ki je zbrala moči in nadaljevala ter odlično odigrala vse tekme do konca turnirja. Prvi dvoboj se je končal s porazom 4:0 in zaskrbljenostjo igralkzara-di omenjene poškodbe. Dekleta se niso dale in so se v naslednjih tekmah pokazale v pravi luči. Sledili sta zmagi Kalc Vizije nad ekipo Velesovo B z 2:0 in nad močno ekipo Jevnice z 1:0. Visok tempo so nadaljevale še z neodločenim izidom proti Izolankam (0:0) in zmago proti ekipi Kalce r Radomlje z 1:0. Pred zadnjo tekmo dneva so bila dekleta na pragu senzacije, saj bi se z zmago proti Krki uvrstile v nadaljnje tekomovanje. Po zelo motivirani in zbrani igri v začetnem delu so celo povedle, vendar so kasneje žal prejele zadetek in se z remijem proti ekipi Krke poslovile od
možnosti nastopa v polfinalnih obračunih. Dekleta so bila presenečena nad trdo igro: domov so se vrnile močno potolčene - v zadnji tekmi jo je znova skupila vratarka, ki je morala celo na slikanje hrbtenice v bolnišnico. Na srečo ni šlo za resnešjo poškodbo, tako da bo hitro spet nazaj v igri. Pohvale si poleg že omenjene Ane zaslužijo vse igralke, ki so se pogumno borile in v močni konkurenci dokazale, da 'znamo tudi bistrčanke fuzbal jegrat'. Posebej vendarle omenjamo še glavni golgeterki Moniko Požar (izkazala seje kar s štirimi zadetki) in Laro Paliska (prispevala je pomemben gol za zmago v tretji tekmi proti Jevnici).
Omenjeni uspehi so zagotovo lepa motivacija za naprej. Dekleta se veselijo novih preizkušenj, kjer se bodo lahko dokazale. Vse športne navdušence vabijo, da pridejo na katero od prihodnjih tekem in se sami prepričajo v to, da se na bistriškem igra kakovosten ženski futsal.
Ines Celin za ekipo Kalc Vizije
VABILO
Vabimo vas, da si ob zaključku ZFL 2011/2012 dne 5.2.2012 ogledate Play off v telovadnici OŠ Antona Žnideršiča. Pričetek ob 10.00 uri in podelitev pokalov z zaključkom ob 18.30 uri. Vabljeni	ŠKD Krt
Nogomet
Futsal

Planinstvo
MLADI BISTFTŠKI PLANINCI NA NOČNEM POHODU
PD Snežnik Ilirska Bistrica vsako leto v začetku septembra sestavi načrt planinskih izletov za šolske otroke. Pri izbiri izletov upoštevamo pravilnik PZS za planinske znake, kar pomeni, da iščemo zanimive in tudi malo manj obiskane hribe, pozorni pa smo tudi na njihovo višino. Izjema je le tradicionalni Miklavžev nočni pohod, ki smo ga prvič organizirali pred več kot petimi leti in ga zaradi velikega odziva med mladimi planinci in njihovimi starši, vsako leto uvrstimo v naš načrt.
V petek, 2. 12. 2011, smo v okviru akcije Mlad Bistr'ški planine v organizaciji PD Snežnik Ilirska Bistrica izvedli tretji izlet v tem šolskem letu. Lahko bi rekli, da smo se že tradicionalno za Miklavžev nočni pohod povzpeli na Drago. Tudi letos je navdušil veliko mladih planincev in njihovih staršev, saj se nas je pred OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici na ta dan zbralo nekaj več kot 30. Skupaj smo se sprehodili do vasi Jasen, od tam pa naprej do Črnih njiv in nato na vrh Drage. Sam vzpon ni bil težak, je pa bil zaradi noči nekaj
posebnega. Lučk skoraj nismo potrebovali, saj nam je celotno pot osvetljevala luna. Iz vrha Drage se nam je odprl očarljiv pogled na nočno Ilirsko Bistrico in prav zanimivo nam je bilo ugotavljati stavbe in kraje okrog, ki so bili zaradi temne preobleke videti povsem drugače. Po sestopu iz Drage smo se ustavili še na Črnih njivah, kjer smo želodčke nagradili s toplim čajem in okusnimi piškoti.
Nočnega pohoda pa nismo organizirali le v Ilirski Bistrici, ampak tudi na Pregarjah, v Knežaku in v Kuteževem. Iz Pregarij je v sredo, 7.12.2011, skupina štirinajstih udeležencev in spremljevalcev v večernih urah odšla na Tatre. Po zasluženi malici, počitku in medsebojnem druženju so se odpravili naprej proti najvišji točki na Tatrah od koder se jim je odprl zelo lep razgled na Ilirsko Bistrico in bližnje kraje. Od tam pa so se k šoli vrnili polni lepih doživetij.
V petek, 9.12.2011, so mladi planinci iz OŠ Knežak kljub slabemu vremenu uspeli izvesti nočni pohod. Niso se povzpeli na Obrobo, kot so sprva načrtovali, ampak so zavili na Bač,
nato pa po »Čički poti« do ceste Knežak-Koritnice. Njihova zadnja postaja je bil gasilski dom, kjer so se okrepčali s čajem in piškoti. Kača planincev, ki so jo osvetljevale različne svetilke je štela okrog 50 udeležencev.
Istega dne so se ob mraku na planinski izlet podali tudi v Kuteževem, kjer so se ob malce nenavadni, večerni, uri sprehodili po Kočaniji. Kljub slabemu vremenu se je zbralo kar lepo število pohodnikov. Z lučkami so se napotili skozi Kuteževo čez Žgurence proti stari šoli. Prvi postanek so imeli v Globokem jarku, kjer so se pogreli s toplim čajem in posladkali s piškoti. Nasmejanih obrazov so se poslovili z obljubami, da se prihodnjič podajo na daljšo turo.
Vse, ki so vas zgoraj opisana doživetja navdušila vabimo, da se nam pridružite že na naslednjem izletu. Za nočni sprehod v naši družbi pa bo potrebno počakati do naslednjega decembra.
Tina Turkovič
Atletika
DVORANSKI ATLETSKI MITING
V četrtek, 15. decembra 2011 smo v telovadnici OŠ Antona Žnideršiča gostili mlade atlete in atletinje, ki tekmujejo znotraj Notranjsko - Kraške lige atletike v dvorani. Organizacija 1. mitinga zgoraj omenjene atletske lige je potekala pod okriljem Tekaškega Društva Bistre, ki veliko sredstev in energije nameni razvoju atletike v Ilirski Bistrici.
Na mitingu je tekmovalo preko 200 osnovnošolskih atletov in atletinj iz TD Bistre, AK Postojna, AK Pivka, OŠ Cerknica, OŠ Antona Globočnika iz Postojne, OŠ Srečka Kosovela iz Sežane, OŠ Jožeta Krajca iz Rakeka, OŠ Toneta Šraja Aljoše Nova
vas in OŠ Toneta Tomšiča iz Knežaka. Tekmo so sodili atletski sodniki iz Ilirske Bistrice in njihovi kolegi iz Postojne. Veliko zaslug pa gre tudi prostovoljcem iz Tekaškega društva Bistre, ki smo s svojim prostovoljnim delom, energijo in voljo omogočili naši mladini nepozabno tekmovanje pred domačimi navijači.
Otrokom, ki so vključeni v atletiko, so se treningi obrestovali, saj se je izkazalo, da so konkurenčni svojim sovrstnikom iz sosednjih šol in klubov pri doseganju zavi-
dljivih rezultatov in stopničk. V disciplini šprinta na 30 metrov so uvrstitev na prva tri mesta dosegli: Nina Uljan (1. mesto), Klemen Rolih (3. mesto), Lovrenc Primc (3. mesto), Metka Janežič (3. mesto) in Lara Jagodnik (1. mesto). V teku na 300 metrov so bili najbolj uspešni: Nina Uljan
(1. mesto), Sašo Brozina (1. mesto), Tisa Vičič (2. mesto), Matej Fabian (2. mesto), Alja Boštjančič (3. mesto) in Klemen Rolih (3. mesto). Poleg tekaških disciplin pa smo bili uspešni tudi vtehničnih disciplinah. V skoku v daljino z mesta so svojo eksplozivnost najbolje unovčili: Alja Boštjančič (2. mesto), Eva Poklar (2. mesto), Sašo Brozina (2. mesto), Jana Volk (3. mesto), Marijana Rolih (3. mesto) in Lara Jagodnik (3. mesto). Starejše tri starostne kategorije so tekmovale tudi v suvanju težke
žoge, kjer so na zmagovalni oder stopili: Kaja Boštjančič (2. mesto), Deja Dekleva (3. mesto) in Domen Prosen (2. mesto). Najzanimivejša disciplina atletskih mitingov pa so zagotovo štafete, ki jih atleti in atletinje nestrpno čakajo. Med pionirkami je naša starejša ekipa dosegla odlično 2. mesto, mlajša ekipa 4. mesto in najmlajša ekipa deklet 8. mesto, medtem ko so bili naši pionirji 5.
Rekordna udeležba na mitingu kot tudi na treningih potrjuje, da se atletika v Ilirski Bistrici razvija ter da v Tekaškem društvu Bistre delamo dobro. Z organizacijo 1. mitinga NKL lige v šolskem letu 2011/2012 smo
zelo zadovoljni in želimo si, da v prihodnje gostimo še več atletov in atletinj - ne le v dvorani temveč tudi na stadionu!
Vesna Boštjančič, TD Bistre
Delovni čas:
LEKARNA
Dežurstva
^SjulD ITHTfrl nITmi m
od 19:00 do 21:00
od 9:00 do 11:00 in od 18:00 do 19:00
■juiv-šin
Trgovina A3-moda
Bazoviška cesta 32, 6250 Ilirska Bistrica
05 / 90 368 48

j mlnf	jljl bY~|		5g IB
	JLrAz	jJcg	MM
Prihodnost ustvarjamo že 15 let.
TOVOTA
AurisHSD
Toyota hibrid. Preprosto boljši
Variš HSD
naprodaj jeseni
Prius+
naprodaj jeseni
Prius
Toyota Hybrid 5ynergy Drive, najbolj priljubljena hibridna tehnologija širom sveta. Dokler drugi govorijo o hibridni tehnologiji, Toyota že 15 let izpopolnjuje le-to, kar navsezadnje potrjuje že več kot 3 milijone zadovoljnih voznikov. Toyotina hibridna tehnologija je bila že četrtič nagrajena z nagrado »Zeleni motor leta«, v letošnjem letu pa je Auris hibrid prejel prestižno nagrado »Vozilo prihodnosti« s strani ADAC-a.
Gelber Enget 2011
Odkrijte več na www.toyota.si
CENTERJEREB
Polje 9b, Izola (05) 6168 001
Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah C02 iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah C02, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na spletni strani dobavitelja.
Poraba goriva: 3,8-41/100 km, emisije COz: 89 - 93 g/km.
HVBRID iSVNERGV 1 DRIVE
Today
Tomorrouj
Toyota
januar 2012
©IketMK	stran za lepši dan...
Nagradna križanka
				AMERIŠKI PISATELJ, FILMSKI KRITIK IN SCENARIST (JAMES, 1909-1955)		NISA	ŠVICARSKI SLIKAR IN GRAFIK, ČLAN SKUPINE BLAUER BEITER (PAUL, 1879-1940, BLAGA TROPSKA POKRAJINA)		£§s&z AVI (SLAVKO)	J		S3SS& IME DREVESA	S	KRAJ V ROMUNIJI SZ OD BUKAREŠTE	GRŠKA BOGINJA NESREČE
				ANTON NANUT			Te'cNA					•saur			
							s					A«L			
				UKVARJA SE Z GEOLOGIJO											
				SUROVINA ZA PIVO							P.SANAPT^				
				ij		-	|lj|lijSl|l						■isiljl	jjj§§	
							Silil	1§S Hj		1 : :					OSEBNI ZAIMEK
MIHA OTKO ŽMAVC	IZLOČEK IGLAVCEV	IME ČRKE G	liiiši■ ■		EVA IRGL			"Sff NEGRI	MESTO NA VZHODU SARDINIJE						
		KERMAUNER			MOLDAVIJE				LAHEN UDAREC S PRSTI						
STOLČEK, PRUČKA									PRIPADNIK KOMOV				PLUS		
									LJ. RAPER (ALI)				S		
NASA PEVKA ZABAVNE GLASBE (1936 - 2005, VOZI ME VLAK)			ttl					■						ITALIJANSKI TELOVADEC, OLIMPIJEC (ROMEO)	KOPNOV MORJU
ŠPAN. PIS. IN FILOZOF (EUGENK) D' Y R0V1RA, 1882 -19Š4)				SEM,?, JE			s®								
							PUANEC								
ZGOŠČEN SOK SLADKEGA KORENA			.					sEE	STAVEK SUITE	NIHAJ	Me				
											AKTINON				
SIRSKI POLITIK, DOLGOLETNI VODITELJ DRŽAVE (HAFEZ EL)			:V'		S								GRŠKA ČRKA		
					RIMSKI HIŠNI BOG								IZDr^tLEC		
SNEŽNIK	STARO IME ZA VOJAŠKI TABOR	ZAMAŠEK				PRIPRAVLJA- ARANŽERJEDI									
		NATURA													
OBUJKE						HJEGOVPLOD lSK					nss?			ŠOLSKI RED	PIŠKOTI
											HR. BOTANIK				
AMERIŠKI ASTRONOM (CARL EDVVARD, 1934-19&)						NOETOV SIN, hamItov				HITRA ZAMEN. IGRALCA					
										FR. KRAJ J. OD LE MANSA					
NEUMNICA			.. *			T«GE						pevT^u,			
						ILOVICA						MAČKOVEC			
EGIPČANSKI BOG SONCA			ALKILNI RADIKAL					KOVINA NALITA NA DRUGO							
								NOVA REVIJA							
KRM NO ŽITO ZA KONJE					IGRALKA										
MEHKA, BOMBAŽNA TKANINA ZA OBVEZE					KAR KAJ ALI KOGA KRASI						JAPONSKI ISF				
Poezija
ZIMA
Tek v praznino, tišino, milino.
Tek v življenje, praznično smrt. Pokop in rešitev sta vedno dve veji, na dveh ne gre stati, ne bodi potrt.
Zima nam vedno počitek prinaša, postreže z občutkom, da preveč je časa. Spet drugim ob ognju se dan zavrti, ko srečni so v dvoje ob stisku dlani.
(Maja Dobrotinšek)
Rešitev decembrske križanke
Rešitev vodoravno: VOD, ARZENAT, ENODNEVNICA, SAMOGLASNIK, EN, LEAR, OST, KL, POLT, PETRE, OČA, ZVRST, PRAZNIKE VAM ŽELI, AVNOJ, NONA, ŠON, PT, OVA, ODIN, EVA, AST, ORISEK, ATE, SKRIL, FT, ATRANS, MAGREB, CHAPLIN, ASA, TIMOLOG, OSE, KLINČEK, REP, TŽ, DANTE, LVOV, URIN, ILIR, ŽBICA, LOKI, MAKI, KARAT, ZNAK
PRAVILNO GESLO KRIŽANKE:
Vesele novoletne praznike vam želi Snežnik
Izmed prispelih pravilnih rešitev smo izžrebali 3 nagrajece, ki prejmejo naslednje nagrade:
Boris Ludvik, Rjavie prejme večerjo v gostišču Grili Danilo za dve osebi, Nina Fatur, Zagorje prejme CD Ansambla Zapeljivke, Miloš Mauri, Planina prejme CD Skupine Malibu
Nagrajenci bodo o nagradah obveščeni po pošti.
Rešitev nagradne križanke nam pošljite na naslov: ČASOPIS SNEŽNIK, Bazoviška cesta 40, 6250 Ilirska Bistrica. Izmed prispelih odgovorov bomo izžrebali 3 nagrajence in jih simbolično nagradili. Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne odgovore, ki bodo na naš naslov prispeli do ponedeljka, 13. februarja 2012.
DanilO
GOSTIŠČE S PRENOČIŠČI
Bazoviška 46 6250 Ilirska Bistrica 05 / 714-15-17
Okpmus
Podjetje za komunalne storitve
tel/fax: 05 726 45 47 • e-mail: komus@komus-po.si
O ASFALTIRANJE ročno, strojno O TLAKOVANJE tlakovci, porfido, ostalo...
O NIZKE GRADNJE G UREJANJE DVORIŠČ
O IZDELAVA ZIDOV kamnitih, betonskih...
POGREBNE STORITVE 041 / 377 294
Držite se svojih sanj in naredite vse, kar je potrebno, da jih spremenite v resničnost. Vedeževalka Miša vam s svojim darom pomaga, da vaše želje postanejo resničnost.
Tel: 070 850 918
horoskop februar 2072
OVEN - Ne bo vam uspelo do popolnosti uresničiti vaših poslovnih načrtov, toda ne odnehajte in iščite stranske rešitve. Tudi na srečanju z ljubljeno osebo ne bo želenih efektov, zaman igrate. Osredotočite se na psihofizično ravnovesje in poslušajte svoje telo.
BIK - Vaš poslovni neuspeh še ni tako katastrofalna izguba. Vaši sodelavci bodo morali sprejeti vaša logična pojasnila, ki jih boste ponudili. Imate občutek, da ste prevzeli partnerjevo odgovornost glede skupnih odločitev. Zdravje zadovoljivo.
DVOJČKA - Preveč ste ponosni nase, da bi spregovorili glede svojih poslovnih problemov ali poiskali pomoč nekoga. Pozabite slabe navade in sprejmite nasvet, ki vam ga ponujajo. Ne upajte preveč glede osebe, ki jo boste naključno srečali, včasih so prvi vtisi varljivi. Pojdite v naravo.
RAK - Pri poslovnih ponudbah bodite bolj skromni in ne podcenjujte intelektualnih sposobnosti sodelavca. Zelo negativno vplivate na okolico. Poskušajte uskladiti razum in čustva pred osebo, ki dobro pozna vaše slabosti. Relaksirajte se, godilo vam bo.
LEV - Ne vmešavajte se v konflikt sodelavcev, če ne poznate ozadja. Sprejmite dobronamerno kritiko in ne precenjujte svojih sposobnosti. Bodite bolj diskretni. Izogibajte se konfliktom na vseh področjih, tudi na ljubezenskem. Počutje ni ravno najboljše.
DEVICA - Nekdo vam gre krepko na živce v pogovoru o delovnih načrtih, zato imate občutek, da vpliva na vaše psihično počutje. Prej ali slej se bo pokazalo, kaj je prav in kaj ne. Bodite bolj strpni tudi z ljubljeno osebo. Pazite na prehrano in opravite zdravstveno preventivo.
TEHTNICA - Nove informacije delujejo kot nova priložnost, tako da se v poslovnosti lahko nekaj spremeni. Čeprav ste zelo ambiciozni, ni razloga, da negativno vplivate na sodelavce. Pazljivo analizirajte obnašanje ljubljene osebe in bodite pozorni do nje. Izogibajte se hitrih odločitev. Pijte več vode.
ŠKORPIJON - Uporno boste vsiljevali svoje namene in prevzeli določen rizik v poslovnih sodelovanjih. Če imate dober občutek, delajte po svoji- intuiciji. Nov uspeh vas bo motiviral. Ne dovolite, da ima partner občutek osamljenosti, povabite ga na romantično večerjo. Čuvajte se prehlada.
STRELEC - Nekdo zelo kritizira vaš način dela in obnašanje na delovnem mestu, toda sprejmite nasvet nekoga, ki vpliva pozitivno na vas. Potrudite se, da boste končali delo v določenem roku. Izogibali se boste pogovoru s partnerjem, kajti imate nekaj na vesti. Sprostite se. Pazite na hrbtenico.
KOZOROG - Bodite bolj previdni, v pogovoru s sodelavci lahko kaj preveč poveste. Zaradi tega lahko imate določene težave. Pozitivno razmišljajte. Ljubljena oseba vam je zelo zvesta, čeprav vi tega ne opazite. Podarite ji nekaj lepega. Delujete napeto in psihično obremenjeni, sprostite se.
VODNAR - Bodite previdni pri analiziranju dogodkov na poslovni sceni. Ne dovolite si, da vas nekdo ovira pri izvajanju načrtov. Premalo ste odgovorni do ljubljene osebe. Potrebno bo izboljšati psihofizično kondicijo in narediti nekaj dobrega zase.
RIBI - Niste najbolj zadovoljni z obnašanjem nekaterih sodelavcev, ki vplivajo na vaše delo. Ne vlagajte preveč energije v stvari, ki so prehodne. Oseba, ki vam je zelo blizu bo opazila, da ste malo skrivnostni, odprite se ji.
Vse dobro, vedeževalka Miša

JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območne izpostave Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana
KOLEDAR KULTURNIH ffl
FEBRUAR 2012
torek	Pivka,	film,
14.	Kino Pivka	Polnoč v Parizu (Midnight in Pariš, fantazijski romantični)
	ob 19:00	Kino Pivka
sreda	Pivka,	potopisno predavanje,
15.	Park vojaške zgodovine	Antarktika (Boštjan Triler)
	ob 19:00	TD Pivka
četrtek	Ilirska Bistrica,	predstavitev knjige,
16.	Knjižnica Makse Samsa	Slava vojvodine Kranjske (bibliografska izdaja knjige,
	ob 18:00	sodeluje Zavod Dežele Kranjske) Knjižnica Makse Samsa
		
četrtek	Pivka,	film,
16.	Kino Pivka	Ženske iz 6. nadstropja (Les fentmes du 6eme elage,
	ob 19:00	komedija) Kino Pivka
		
petek	Knežak,	predstavitev knjige,
17.	OŠ Toneta Tomšiča ob 18:00	Najurški zemlji (Irena Uršič) fflMaliiOSrto Tin* Knežak
peti	Pivka,	gledališka predstava-komedija,
17.	Krpanov dom	Priprave na fantovščino (TKŠD Urbanščica Vreme)
	ob 19:30	TKŠDUrbanščica /reme
sito	Koper,	etnološka prireditev,
18	središče mesta	4. istrski karneval: Povorka odraslih pustnih mask in vozov
lo.	ob 11:00	Mestni otm Koper, ZKD Koper »JOTKoper
sobota	Postojna,	etnološka prireditev,
18.	središče mesta	Pustovanje v Postojni
	ob 14:00	Občina Postojna io TD Postojna
sto	Izola,	emotosKa pnreoueV]
18.	središče mesta	4. istrski karneval: Otroška pustna povodca
	ob 14:00	OtoiaMiiJSKOto
sobota	Pivka,	film,
18.	Kino Pivka	Pisma svetemu Nikolaju (Listy do M, romantična
	ob 18:00	komedija)
		Kino Pivka
sobota	Piran,	etnološka prireditev,
18.	Gledališče Tartini	X. veliki pustni ples z Witz orchestra
	ob 20:00	SamoiKpramasirupnosf SsfsistenarocinodiPtan
ned*	Ilirska Bistrica,	etnološka prireditev,
19.	središče mesta	Pust je pršu
	ob 14:00	Občina Ilirska Bistrica
ponedeljek	Ilirska Bistrica,	ustvarjalne delavnice (za osnovnošolce),
20.	Knjižnica Makse Samsa	Izdelava pustnih mask
	ob 10:00	Knjižnica Makse Samsa
ponedeljek	Pivka,	film,
20.	Kino Pivka	Alvin in veverički 3 (Alvin and the Chipmunks: Chip-
	ob 18:00	Vtacked, animirana družinska pustolovščina) Kino Pivka
		
torek	Ilirska Bistrica,	etnološka prireditev,
21.	Knjižnica Makse Samsa	Pustno rajanje za otroke, ki obiskujejo ure pravljic
	ob 16:00	Knjižnica Makse Samsa
loti	Kozina,	ustvarjalne delavnice (za predšolske otroke),
21.	Knjižnica Kozina	pravljično-ustvarjalna urica
	ob 18:00	Knjižnica Kolina
sreda	Pivka,	film,
22.	Kino Pivka	Tintin in njegove pustolovščine: Samorogova skrivnost
	ob 18:00	(The Adventures of Tin Tin, animirana družinska pustolovščina) Krn Ha
		
		
četrtek	Ilirska Bistrica,	likovna razstava,
23.	Knjižnica Makse Samsa	Sladka Istra
	ob 18:00	Knjižnica Makse Samsa in JSKD Ilirska Bistrica
četrtek	Ilirska Bistrica,	fotografsko predavanje,
23.	Gimnazija Ilirska Bistrica	Zakulisno življenje fotorepoiteija (Luka Dakskobler)
	ob 18:00	Foto krožek Gimnazije Ilirska Bistrica
četrtek	Pivka,	film,
23.	Kino Pivka	Kako sem prežive! to poletje (Kak ja provjol etim letom,
	ob 19:00	drama)
		Kino Pivka
četrtek	Postojna,	gledališka predstava-komedija,
23.	Kulturni dom Postojna	Nežka se moži (SNG Drama Ljubljana)
	ob 19:30	Dima Mejna
petek	Ilirska Bistrica,	mladinski film (za osnovnošolce),
24.	Knjižnica Makse Samsa	LCD projekcija na velikem platnu
	ob 10:00	Knjižnica Makse Samsa
petek	Knežak,	predstavitev knjige in foto projekcija,
24.	OŠ Toneta Tomšiča	Obleganje Gaze (Erik Valenčič in Mitja Zupan)
	ob 19:00 -	KD Tuščak, Foto klub Sušeč in OŠ Toneta Tomšiča Knežak
sobota	Pivka,	film,
25.	Kino Pivka	Muppetki (The Muppets, glasbena družinska komedija)
	ob 18:00	Kino Pivka
loti	Kozina,	literarni večer,
	Knjižnica Kozina	Miran Košuta, Mikrofonije - izbrani govori in pogovori
40.	ob 18:00	Knjižnica Kozina
sreda	Pivka,	potopisno predavanje,
29.	Park vojaške zgodovine	Peru (Adrijana Želje)
	ob 19:00	TD Pivka
' sreda 1.	Pivka, Park vojaške zgodovine ob 19:00	potopisno predavanje, Med Inuili kanadske Arktike (Andreja Rusija) TDfMa
četrtek	Ilirska Bistrica,	literarni večer,
2.	Knjižnica Makse Samsa	KULT-URA, KUD Literata
	ob 18:00	Knjižnica Makse Samsa in JSKD Ilirska Bistrica
četrtek	Postojna,	muzikal,
2,	Kulturni dom Postojna	Ljubim le, spremeni se (Prospot d.o.o.)
	ob 1930	(Mna Postojna
petek	Ilirska Bistrica,	potopisno predavanje,
3.	Knjižnica Makse Samsa	Tajska
	ob 18:00	Knjižnica Makse Samsa in Klub študentov Ilirska Bistrica
sobota	Ilirska Bistrica,	koncert,
4.	Dom na Vidmu (velika	18. revija Kraških pihalnih godb (Brkinska godba 2000,
	dvorana)	Godbeno društvo Nabrežina, Pihalni orkester Ilirska
	ob 18:00	Bistrica) JSKD Ilirska Bistrica in Pihalni orkester Ilirska Bistrica
sobota	Postojna,	balet,
4.	Kulturni dom Postojna	Baletni polet
	ob 18:00	Balete društvo Postim
sobota	Pivka,	film,
4.	Kino Pivka	Traktor, ljubezen in rockriroll (komična drama)
	ob 1900	Kino Pivka
nedelja	Pivka,	koncert,
5.	Krpanov dom	Maijan Zgonc z gosti
	ob 17:30	Marjan Zgonc
nedelja	Postojna,	proslava,
5.	Kulturni dom Postojna	Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
	ob 1900	Otta Pošto*
ponedeljek	Ilirska Bistrica,	koncert,
6.	1 fi .1 1	Večer slovenskih skladateljev
	ob 18:00	»stena šola lirska Bistra
pedejek	Ljubljana,	operna predstava (za abonente abonmaja Občine
6.	SNG Opera in balet Ljubljana Postojna),	
	ob 19:30	Nabticco (G. Verdi; izvedba SNG Opera in balet Ljubljana) Olma Post*
leti	Ilirska Bistrica,	dokumentarni film (za dijake Gimnazije Ilirska Bistrica),
7.	Dom na Vidmu (velika	Streli v Bazovici
	dvorana)	Društvo za krajevno zgodovino in Muro ir. Brstea rii JSffl Ilir.
	ob 11:00	Bistrica
torek	Ilirska Bistrica,	lutkovna predstava,
7.	Knjižnica Makse Samsa	Grofična na zrnu graha (KŠD Koseze)
	ob 16:00	Knjižna Makse Samsa
torek	Kozina,	predstavitev knjige,
7.	Knjižnica Kozina	Poti v pesku (Anjel Lavin)
	ob 18:00	Knjižnica Kozina
torek	Pivka,	koncert,
7.	Krpanov dom	Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku: koncert ob 40-
	ob 19:00	letnici delovanja MoPZ Pivka MoPZ Pivka, KD Upa in Občina Pivka
to	Planina,	proslava,
7.	Kulturni dom Miroslava Vilbatja Proslava ob kulturnem prazniku	
	ob 1900	murna
četrtek	Postojna,	predstavitev knjige,
9.	Knjižnica Bena Zupančiča	Slava vojvodine Kranjske (bibliografska izdaja knjige,
	ob 18:00	Tomaž Čeč, Stanka Golob) Knjižno Bena Zi^anSta
četrtek	Pivka,	film,
9.	Kino Pivka	Lurd (Lourdes, drama)
	ob 1900	Kino Pivka
petek	Knežak,	potopisno predavanje,
10.	OŠ Tonela Tomšiča	Bušman v Pivki (Silvo Čelhar in Jsl sm torti)
	ob 1900	KD Tuščak in OŠ Toneta Tomšiča Knežak
sobota	Pivka,	film,
11.	Kino Pivka	Služkinje (The Help, drama)
	ob 19:00	Kino Pivka
sobota	Reka (Hrvaška),	proslava,
11.	Slovenski dom KPD Bazovica Svečana prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku	
	ob 1900	Kulturno prosvetno društvo Bazovica in JSKD Ilirska Bistrica
nedelja	Kobjeglava,	koncert,
12.	vaški dom	18, revija Kraških pihalnih godb (Pihalni orkester Kras
	ob 18:00	Doberdob, Pihalni orkester Rimanje, Pihalni orkester Komen)
		JSKD Sežana in Wni orkester Komen
ponedejek	Portorož,	gledališka predstava-komedija,
13	Avditorij (glavna dvorana)	Vid Valič S Denis Avdič, udar po moško! (Špas Teater)
IV.	c* 20:00	AvtfcfM
ponedeljek	Sežana,	glasbena predstava,
13.	Kosovelov dom	Zgodba o tangu (Ars tango; solisti: Stefan Milenkovich,
	ob 20:00	Marko Hatlak; ples: Uroš Andič, Maleja Juvan) Kosovelov rtom Sežana
		
torek	Kozina,	študijski krožek,
14.	Knjižnica Kozina	Spoznaj se: Esensko preporajanje (Janez Garbajs,
	ob 18:00	Slovensko društvo za psihološke raziskave)
		Knjižnica Kozina
INFO: igor.stemberger@gmail.com
S......I...w f *£ *rf......k .....£.	....$... £ j£ 3...............J£
SiMPLV CLEVER
MU///'Hi/-

silver mode
trgovino - zastopstva Vojko Jenko s.p.
Vojkov Drevored 2, 6250 Ilirsko Bistrico tel/fax: 05/71 00 300
Trgovina se nahaja v neposredni bližini avtobusne postaje v Ilirski Bistrici.
' moške obleke in obleke za maturante -199,99 EUR popust do is. i, 2012
1 moške in ženske bunde Killtec popust ' moški in ženski plašči, jakne, puloverji, bunde, bluze, hlače do^j@l popust 1 spodnje perilo Lisca popust in perilo Galeb
Popusti veljajo do odprodaje oblačil.
PON • PET 8-12 in 1530 • 1830
SOBOTA 8-12
ob naročilu hamburgerja in predložitvi kupona vam v j februarju 2012 podarimo
mszmmm mmm
Sil*
PRODAM
LandRover Freelander
2.0 Td4 SE SW
diesel motor • 1951 ccm • 82 kW /112 KM
letnik 2004
Cena po dogovoru.
Informacije: 040/888-452
ŠKODA
.. ......................................................................................
Octavia Combi Family za 14.999 €
;1 Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.:
www.škoda.si
05 611 65 03 05 611 65 09
Specifična poraba goriva in emisija CCL: 7,2 1/100 km in 168 g/km
Snežnik v vsa gospodinjstva...
januar 2012
O §Mgj]0[IK
Kal pri Pivki
Preteklost ujeta na Šobčevi domačiji
Le malo je v Sloveniji, sploh pa na Notranjskem, tako dobro ohranjenih domačij, kot je Šobčeva na Kalu pri Pivki. Ta s svojo pristno lepoto pritegne obiskovalca vasice in kar vabi k ogledu. Izza visokega kamnitega zidu, ki ločuje dvorišče od vaške ceste, se skrivajo zgodbe, ki pripovedujejo o nekdaj močni in pomembni hiši, v kateri naj bi nekoč prespal tudi Martin Krpan.
Nastanek domačije sega v 16. stoletje ali celo prej. Mimo hiše je nekoč tekla pomembna deželna cesta iz Pivke skozi Čepno do Divače in naprej proti Trstu. Pomembna prometnica je po izročilu botrovala temu, da so v hiši odprli furmansko gostilno s kovačijo in kolarsko delavnico za popravilo vozov. Poti tovornikov, furma-
Družina Franca in Neže Žnidaršič z otroci, slikana pred domačo hišo leta 1934 (Album družine Tiselj)
nov in ostalih popotnikov so trajale po več dni, predvsem v nočnem času so jim grozile različne nevarnosti. Prevoznike so pogosto napadali in ropali ravbarji, zato so se le-ti na svojih poteh raje ustavljali in prenočevali v varnem zavetju tovorniških oziroma furmanskih gostišč. Prespati so morali tudi konji, zato je ob hiši
zrasel velik hlev. Leta 1884 so odcep med Pivko in Divačo opustili kot deželno cesto in tako je furmanska gostilna izgubila na svojem pomenu. Nekdaj velik hlev so zaradi tega opustili, delno so ga porušili šele leta 1920.
Imenitno posestvo, objeto med dvema vaškima cestama je še v 19. stoletju obsegalo 12 parcelnih številk. Zaradi velikosti so mu dali ponosno ime Škofija, katerega nosi še danes. Domačijo je sestavljalo več stavb, te so se verjetno po ukinitvi deželne ceste razdelile med več gospodarjev. Zaradi pomanjkanja se je nekaj domačih celo izselilo v Ameriko, svoje dele posestvi pa so prodali.
Kraji pri Pivki in Brkinih so bili od nekdaj zaradi svoje lege ne-
Na starem ognjišču Šobčevi še vedno radi zakurijo (Foto: arhiv družine Tiselj)
kako na prepihu notranjskega in mediteranskega stila. Tudi pri Šobčevi domačiji je tako. Pritlična stanovanjska hiša s streho na čop vleče na notranjski stil, ob njej prizidana spahnjenca je povsem povzeta po mediteranskem ali bolj kraškem stilu, pri gospodarskih poslopjih pa najdemo oba stila pomešana v sožitju.
Roka prenove, ki sojo bile deležne domačije po drugi svetovni vojni v času gradbenih podvigov, seje k sreči Šobčeva domačija skorajda popolnoma izognila. Spahnjenica je postala nekakšen prostor za spravilo vsega, kar je postalo v hiši nepotrebno, tako da se je ognjišče ohranilo v celoti. Krušna peč, v kateri so nekoč spekli tudi do 30 hlebcev kruha in ostalo pohištvo je prav tako v dobri meri ohranjeno. Gospodarsko poslopje je bilo še po vojni prekrito s slamo, novo, salonitno kritino je dobilo šele kasneje.
Hiša pripoveduje o ljubezni
S trebuhom za kruhom je pot na začetku 20. stoletja vodila mnoge člane družine Šobčevih. Doma je ostal Franc Žnidaršič rojen leta 1879, ki seje kasneje poročil z Nežo Kruh (rojeno 1886) iz Zagorja pri Pivki. Skupaj sta si ustvarila družino. Franc je dobil delo državnega uslužbenca na železnici, kije zagotavljalo reden prihodek, zato je družina lahko takrat živela nekoliko udobneje kot bi sicer. S prihodom Neže na domačijo, je hiša zaživela v posebnem čaru, saj je s seboj prinesla bogato balo, ki jo je večinoma izdelala s svojimi rokami. Njeni izdelki še danes krasijo hišo na vsakem koraku. Na Cesarsko kraljevem okrajnem sodišču v Postojni je bil, na osnovi njene bale, leta 1911 celo spisan sklep, ki je Neži dajal zastavno pravico na dveh parcelah moža Franca.
Prvorojenec v družini je bil Franc, rojen leta 1912. Kasneje so na svet prišli še Angela, rojena leta 1916, Marija, leta 1919, v letu 1921 Milan in štiri leta zatem še Vladimir. Franc seje poročil s Tončko iz sosednje hiše, ki je bila iz znane kamnoseške družine Avsec. Franc in Angela sta si ustvarila svoji družini in se odselila iz domačije, Vladimirje leta 1945 padel v partizanih star komaj 20 let, Milana pa je pri opravljanju svojega dela na železnici leta 1971, v hudem snegu, nesrečno povozil vlak. Na domačiji je ostala Marija. Primorska je bila med obema vojnama pod Italijo in Pivka je bila polna vojaščine. Iskra ljubezni je vzklila med marsikatero domačinko in italijanskim vojakom.Takšna iskra seje zanetila tudi med Marijo in vojakom Pinom. Očitno je bila ljubezen tako močna, da se Marija kasneje ni nikoli poročila.
Njuna ljubezen je bila namreč nesrečna in prepovedana, ona pa je po njegovem odhodu raje ostala sama. Umrla je leta 2005.
Skrbno nad obnovo
Morda je tudi dejstvo, da si teta Marija ni ustvarila družine pripomoglo k temu, da se je domačija ohranila v takšni obliki kot jo vidimo danes. Po njeni smrti je domačijo prevzela nje-
Največje bogastvo domačije je »spahnjenca«, ki je pokrita s kamnitimi škrlami (Foto: Primož Rojc)
Gospodarsko poslopje v popoldanskem soncu (Foto: Primož Rojc)
na nečakinja Anka Tiselj, ki je skupaj s svojim možem pričela s postopno prenovo domačije. Pri tem sta ves čas skrbela, da so se ohranjali stari elementi ter da so se novi zamenjali vedno v sozvočju z obstoječimi. Vzdrževanje po malem in z veliko ljubeznijo, skupaj s hčerko in zetom nadaljujejo še danes in domačijo radi s ponosom predstavijo vsem jem, turistom ali zgolj radovednim mimoidočim popotnikom.
Vodenje in skrb za domačijo počasi prevzema njuna hčerka Irena Tiselj Kaluža, ki ima kar precej načrtov za naprej. Želi si, da bi v prihodnje na domačiji zaživel manjši butični center za kongresni turizem, ki bi poleg posebnega okolja, ponujal obiskovalcem tudi prikaz in možnost interaktivnega sodelovanja pri tradicionalni žganjekuhi, značilni za brkinsko področje.
»Vendar se seveda zatika pri financah, saj po skoraj dveletnem trudu, da bi pridobili vsaj manjši delež evropskih sredstev namenjenih ohranjanju dediščine podeželja, nad birokratskimi ovirami obupujem. Ena možnost se odpira še konec letošnjega leta - takrat pač poskusimo še zadnjič, saj bo to tudi zadnja možnost za kandidiranje v tem obračunskem obdobju,« dodaja Irena. Finančni zalogaji, ki so jih do sedaj v celoti zagotavljali sami, so namreč za takšno investicijo veliki. In vendar je na domačiji, ki je pod ogledom Zavoda za varstvo kulturne dediščine, videti veliko tudi brez prikaza žganjekuhe. Ob napovedanem ogledu pripravijo narezke po okusu Martina Krpana, degustacijo žganja in vina ter še marsikaj drugega. Pripravljajo tudi razne kulturne dogodke, eden takšnih je že bil v okviru Tedna evropske kulturne dediščine, ko so gostili med drugimi priznanega oblikovalca Oskarja Kogoja. PRIMOŽ ROJC
Irena Tiselj Kaluža, Anka in Marjan Tiselj
UGODIMO VAM Z UGODNO PONUDBO
RENAULT MEGANE GENERATI0N ŽE ZA 11.990 C
er ABS
ef 6 VARNOSTNIH BLAZIN sf POTOVALNI RAČUNALNIK ef REGULATOR IN 0MEJEVALNIK HITROSTI
ef KLIMATSKA NAPRAVA er RADIO CD MP3 Z
UPRAVLJALNIKOM OB VOLANU
l
I
RENAULT CU0 AVANTAGE 1.216V ŽE ZA 8.990 €
er ELEKTRIČNI POMIK PREDNJIH STEKEL Sf ELEKTRIČNO NASTAVLJIVI IN OGREVANI | ZUNANJI OGLEDALI	I
sf KLIMATSKA NAPRAVA Sf RADIO CD MP3 ef MEGLENKE
r
www.renauit.si
LETAŠ j
60.000 km i$
w PODARIMO VAM KOVINSKO BARVO		A
i 0U"i,Y*““	* Ponudba velja za izbrano količino vozil na zalogi. Več na www.renault.si	Renault	PSt/AJ	RENAULT
PORABA PRI MEŠANEM CIKLU 4,0-7,91/100 km. EMISIJ ECO; 1 04-182 g / km
a Turn ARH pe koper	os/663 61 17 pe Ajdovščina 05/3643302 pe Postojna 05/721 28 28
llgUMPU PE NOVA GORICA 05/335 44 00 PE TOLMIN	05/388 47 00 www.trgoabc.si