Dopisi. Iz Maribora. (Pri šolskih sestrah.) Da krščanstvo ai mrtvo, marvec da vaelej če tudi le bolj aa tihem dela ia to aeprestaao, tega ae lahko prepričamo pri aaših aolskik aeatrah. Se je prav le 20 let, kar ao prišle v aaše mesto, malo po številu, pa veliko jih je bilo po svojem zaupaaju v dobro stvar, kateri ao ae posvetile. Sedaj pa jih je že 50, imajo doma 6razredao šolo za dekleta ia vrhu nje ae pri av. Jožefa otroško odgojišče v Repajah, pa ia v Ljabljaai podražaici. Ia če človek vpraša, odkod da je vse to prišlo? Odgovor je šolakih aeater le ta, da je to presv. srce Jezusovo storilo. Tako malo pripisujo sebi, kar ae je pri ajih izgodilo. Zadajo nedeljo ao Njih eksceleacija, premil. kaez ia škof jim tri zvoaove blagoslovili in še tisti daa ao jih v zvoaik, ki je že kolikor toliko gotov, potegnili. Pri tem je človek lahko videl, koliko siiapatij ao ai že aestre v teh letih pridobile. Celo dvorišče, kjer so zvoaovi viseli, in vae hiše ia mostovži so bili aatlačeai goatov, ki ao bili hoteli tega av. čiaa biti priča. Poleg Njih ekscelencije ao bili izmed viaje dahovščiae aavzoči velč. g. atolai prošt Jarij Matjašič, velS. g. stolai dekaa Ign. OrožeB, preč. g. kaaoaik Fr. Kosar, škofov namestaik pri čč. aestrah in daša ajih celega delovanja, ia preč. g. kaaoa. dr. J. Križaaič; potem skoraj vsi gg. profeeorji bogoslovja in pa kateheta. Izmed poavetae gospode bilo pa je jih toliko, da jih ai moč aašteti: gg. J. Girstmayer, Fontaaa, dr. Leoahard, dr. Maly, atav. mojster Ceraiček . . . Gospa pa si ne apamo ae le dotakniti, kajti sila veliko jih je bilo, med njimi ae ve, da je bila gosp. baroaica GiJdelLaaaoy, M. Sciimiderer, g. Ceraioek, Majciger, Aichler.— Sv. obredi so ae vršili s kraja sicer med maliBi dežjem, potem pa je lepo poatalo ia izvršili so se, kakor je to že navada, ali eesar ae aiamo aadjali, bilo je to, da so Njih ekac. mil. kaez in akof po dolgem blagoalovljeaju še izpregovorili beaedo, — besedo, ki bo gotovo vsem, ki ao jo slišali, za vselej oatala v spominu. Pocenši od soglasja, v katerem bodo aovi zvoaovi Bogu hvalo peli, preatopili 80 na soglaaje, katero je tolikaaj lepo pa tudi sila potrebao, v našem meata v aaši lepi, deželi, v našem ceaaratvu, v katoliški cerkvi. „0", ao vzkliknili, rda bi segla moja beaeda v vse dotične kroge, da bi posehmal bilo povsod le lepo aoglasje pb našem mestu, pri naših ljudstvih, po Bašem cesarstvu! Nikdar aaj bi ne bilo treba klicati med ljudstva, kar je izgovoril avoje dai veliki apostol: Če edea dragega grizete ia njedate, glejte, da edea dragega ne iztrebite! Gal. 5, 15." — Po teh beaedah mil. kneza ravnajo ae pač čč. aeatre, kajti vae delajo za vae ia še ae izmeaijo se za to, kar katera dela, da je to le v prid vaem, pa je dobro. V tem ao ai vae enake, aedanja č. predaica, s. Nepomaceaa rada aadaljuje, kar je prejaaja začela in prejšaja, č. s. Margarita, pokazala je eaako veselje aad tem, kar se zdaj izpolajuje pri ajih hišaa; bila je celo botra pri večjem zvonu ia je ves čaa, kar je blagoslovljenje trpelo, zdržala, ko je veadar že precej boleana. Ia da ae bode potem tudi drugje, vsaj nekoliko, želja Njih ekacelencije izpolaila, to je tudi naša vroča želja. Soglasja aam je treba. Iz Ljntoiuera. Štejeai ei v dolžaost, avetu nazaaaiti moža, ki aicer dozdaj ni bil prav aaš, veadar ai je s avojim posledajim djaajem zaslažil prizaanje ia zahvalo Sloveacev. Zaaao je, da se v posledajem času aarejajo po postavi predpiaaae obrtaijake zadrage, pri katerih posamezai obrtaiki zediajajo svoje moči, da obrtaijskemu ataaa apet pridobijo doatojao veljavo in se tako apet opomorejo ia okrepijo. Obžalovati vendar moram, da se te zadruge med sloveaskimi obrtniki osaujajo le na nemški podlagi; toraj tem več prizaaaja si je zaslužil mož, ki je pri naa to reč popolnoma aa sloveaski podlagi izpeljal, ia ta mož je goap. Jožef Klobinčar, kovač v Ljutomeru, ki je ob eaem predsedaik zadruge kovačev ia ajim pridružeaih obertaij. Da bi tako storili tudi predsedaiki drugili zadrug, gotovo bi si v kratkem pridobili S)oyeaci maogo tal tadi po mestih in trgih. Ceravno tedaj Klobučar do zdaj ni se pokazal prav naš, s tem djaajem osvetil je veadar svoje ime med Sloveaci za vaelej ia ti bodo ga a tem bolj čislali, čem čedaejše bode stal aa svojem eakrat pridobljeaem prepričaaji, da ga je aloveaska mati rodila, in da ima ljubo Sloveako za žeao. Iz Celjskega okraja. V zadaji štv. ,,Sloveask. Gospodarja" je bilo brati, da hodi po ,,Saviajski doliai aeki ageat, ki pravi, da aabira zavarovaace za graško vzajemao zavarovalaico, v resaici jili paaabira za neko fraacosko jadovako društvo. A k temu še imam jaz dodati, da je on tako predrzea, da hoče vsakega gospodarja zavarovalao polico videti ia tako drage zavode obrekaje, posebao baako ,,Slavijo" aa vae mogoče aačine graja, ia pravi, da je bilo v Megojaicah več pogorelih goapodarjev pri ,,Slaviji" zavarovaaib ter še sedaj aiao zavarovalaiae prejeli, ia da že bo ,,Slavija" skoraj nehala. Zavarovaaci b. ,,Slavije" bodite brez akrbi, ker to je vse grdo obrekovaaje. Reanica je ta. V Megojaicah je bil samo jeden pri b. ,,Slaviji" zavarovaa, pri kateri ae ma je koj odškodniaa likvidirala aa ajegovo popolao zadovoljaoat ia takoj izplačalo 500 gld. aa ra<'-ua. Tadi to je grdo obrekovaaje, da bi že ,,Slavija" nehala, ker od leta do leta 8ijajao aapreduje; tudi še nikoli ni bilo slišati, da bi kaki zavodi, kakor ,,Slavija:< ali graška, ki ste vzajemni društvi, Beaali, aaaproti ae pa maogokrat zgodi, da ae akcijoaarska društva, kakor je zgorej omeajeao, razpastijo ia falirajo. Toliko v obrambo resaice. Od sv. Blartina pri Slov. gradcu. (Inštalicija nadžupnika.) Daima katoliško občiastvo do za pravo, dobro reč uaetih duhovnih pastirjev vaeto arce, pokazalo se je tudi pri naa v Smartaeai pri Slovenjem graucu 10. ia 11. oktobra t. 1., ko amo vsprejemali novcga aam dobrodošlega nadžapaika ia dekaaa, preč. g. dr. Josipa Suc-a. V aoboto ob 4. uri popoldae že plapolale eo zastave cesarske, štajerske ia eloveaake raz zvoaika, nadžupaijake hiše ia alavolokov, zvoaovi ao veaclo zvoaili, ter gromelo je iz topov, da je bilo kaj, ko je bil ("astea vsprejeai. Solska mliidež. kolikor jej je le moči bilo pri deževaem vjremenu priti — oveai-ani ačeaci ia učeake belk) oblečeae — pozdravila je novega g. aadžupaika s primoraim pozdravom; odbori treh občia, udje krajaega šolskega aveta, domača dahovščiaa, aazdravijo vrlodošlemu; obilao aavzočiaadžapljani zakličejo mu trojai ,,živio !" Priaedši v cerkev av. Martina zapojejo novoimeaovaai latiasko pesea aa čast av. Duhu ia obmolijo litaaije vaeh avetaikov a 8V. blagoalovom. — V aedeljo vršili so se alovesao obredi iaštalacijski po ka.-škof. dahovnem svetovalcu iu župaiku Davoriau TersteBJaku, koje obrede ao tudi po prečitaaih dotičnih pismih iz prižaice v ajim navadni jedernati besedi mnogobrojaira verniai razložili. Po skoačaaem slovesaem av. opravihi, kojega so ae tudi velespoštovaai g. okrajai glavar z vaemi cesarskimi aradaiki iz SloveBjega gradca slovesao udeležili, vršile so se pri krasnem obedujederaate zdravice na Njih Veličaaatvo presvitlega ceaarja, aa Njih ekaceleacijo prerailostljivega kaezoškofa, aa eksceleacijo miaiatra pouka ia bogačastja, na ekscelenco ceaarskcga aamestaika, na okrajaega glavarja ia drage ces. uradnike v najlepšera redu ia vcaelja. — Nain župljaaom te lepe aadžapaije pa v srcih gori želja, da bi se apolaile ove beacdiee, s katerimi so učeake pozdravljale aovega našcga dušacga pastirja: ,,Vee ko je tii- le lepcga cveta — Stela se Vam prav srečna bi leta! — Mili Bog pri aas Vaa osrečuj — Blagoslov Vam takaj — tam sveti raj delaj!" . J. Od SaveinSotle Sprejmi ceajeni,,Sl. gosp " tudi Bekoliko vrstic iz meje KraBjske ia Hrvaške. Ker ae leto b koacn bliža, toraj je že razvidao, kako ae je kaj obaeslo, kaj je dobrega ali slabejra rodilo. Leto se ae ame aajslabejim prištevati; ako ravao je bila buda aaša in hade ure. Veadar je še hvala Bogu maogo živeža prirastlo, posebao pa viaska kapljica je kaj izvrstaa, aajboljsa od leta 1859. Zatoraj žal, da bodo nekateri letoa zadajikrat brali, kajti trtaa uš strašno razsaja. Letoa amo dobili epoštovaaega g. notarja, pravičaega v svojera poklicu. Kedaj pa dobimo aam prijazne aradaike ? žali Bog, čez to bi se imeli maogo pritožiti, maogo imamo g. uradaikov, pa le malo aloveaskemu kmetu prijazaih. Leta 1867 dae 21. decembra ao naš preavitli cesar podpisali oanovne državljaaske pravice. V ajih je sloveaaki kmet proglašea za jedaakopravaega državljaaa. Sloveaec ia ajegov jezik jo pridobil v Avstriji tiate pra¦vice v aradih, v šoli in v javaem življeaju, katere je že davao Nemec užival. Zatorej pa aaj ae apomiaja slovenski kmet s hvaležaoatjo treh cesarjev Makaimiljaaa, kateri je odpravil aužaaatvo, Ferdiuaada, kateri je odpravil tlako ia deaetiao in Franca Jožefa I., ki je pa povzdignil Sloveace do časti vseia drugim jedaokopravaega državljaaa. Pa žali Bog, da ae zlo rado pozabi, da ima aloveaski jezik edaakopravaoat v aradih ia šolah. Maogo so krivi kmetje, ker ae tirjajo sloveflske dopošiljatve, Baj več ao pa krivi g. žapaai. Postavim v Pišecah, kjer imajo aloveasko posojilnico, ae pri občiai po nemško uraduje ravao tako y Bojzai ia Globokeai. Kar ae tiče pa krajaih šolakib avotov, to pa skoro, ni da omeaim. Pri sv. Petru pod ,sv. Goro ia ako se ne motim, je laai v Globokera tudi g. aačelnik alovenako aradoval, žali Bog, da se je ta aepozabljivi zveati doaioljub slažbi odpovedal. Urugi pa ie vsi aeaiško ia to aaljubo g. nadzorniku ia aekaterim preaapetim uciteljem, kateri izdajo svojo aarodaost aeraškemu šulvereiau. Bomo videli, koliko se jih bo oglasiio pri Bovem društvu, katero je osaovaao v Ljubljaai. Slovenec ae bodi zaspaa, pomagaj si sam, Bog ti če pomagati. Od Drave. (Dve ljabi seatri.) Pri maogili prilikab. ata ae pokazala katoliaki cerkvi ia aLosreaskema Ijadstvn ailao sovražjia in strnpena ta-le dva liata. ki izhajata na Stajerakeai: ,,Tagespošta" v Gradcn, pa glaeovita ,,Vabterca" v Celii. Bog ajiaia in ajeaim dopisunom odpasti vse poliujšaaje, ki so ga aapravili s svojimi grdimi napadi na vse naše cerkveae ia aarodae svetiaje. Ni dolgo tega, kar je bila celjska ,,Valiterca" poglavarja av. cerkve psovala kot krivovcrca. Kaj čuda toraj, če ta dva lista, ki pa ae aapadata samo slovenakih katoličaaov, temveč ravao tako tudi aemške katoliko — kaj čuda toraj, če oaadva Bapadata zaporedoaia vrle aaše sloveaske mešaike! V Bovejaem čaaa sta se spravila ,,Tage3pošta" ia ,,Vakterca" zopet aad celJ8ke gospode duhovnike; toda ne na vse; le gospodje kaplani in sicer tako zdajšaji, kakor oui, ki so v poprejžnjih letih službovali v Celji — vsi ti gospodje kaplani so tema laži liberalnima listoma trn v peti. To pa ni nič čuda, pač pa bi to bilo, ko bi jim bvalo pela, kajti v koprive ne vdari strela. Tem bolj pa se zavzeme po takem človek nad hvalo, katero ista lista dajeta včasih*) goapodu opatu v Celju. Kdo je te hvale kriv in ali je je gosp. opat aam vesel, tega nočem soditi, toliko pa lehko rečem, da se duhovnik le boji njnne bvale. Goapodom, katerih se ta lista rada tako kačje — strupeno lotita, pa lebko služi to v tolažbo, da jili spoštujejo vsi drngi ].judje, tudi pošteni Neinci, še le bolj, odkar sta jib. ona lista jela napadati. Naj že tedaj izpade sodba v Celju ali Gradcu kakor koli, dubovnik, ki mu bije srce za vero in domovino, ima v srcu slov. ljudstva lepo mesto. *) Pae ros: včasih! Dobro se šc spominjain podlistka v rajni nCillier-Z'3itung," mačelii ^Vahtiirce" ; v iijum jaz nieeui našel ravno livale za g. opata. Andič, stavec.