Q> JJZ riška Domovina ir H/l' ERIC Pk Ul— H O /UP AMERICAN IN SPIRIT FORiIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 171 CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 2, 1947 LETO XLIX—VOL. XLIX IMPOZANTNA SLAVNOST JE BILA PRI SV. VIpU PAPEŽ PU JE POSLAL SVOJEMU PRELATU, MSGR. B. J. PONIKVARJU, SVOJ BLAGO-SLOV PO APOSTOLSKEM DELEGATU Amerika in Anglija obsojala volitve na Ogrskem včeraj Pravita, da so bile volitve čisto navadna sleparija Impozannta je bila v nedeljo slavnost pri sv. Vidu v Cie- Budimpešta— Ameriški opa-velandu, ko so hvaležni župljani in številni gostje od vse- Hvalci so opisali volitve na Ogr-povsod izrekali svojo vdanost) in hvaležnost župniku, Msgr. B. skem v nedeljo kot “največjo vo- še geč drugih, kot bivši duhovni pomočnik pri sv. Vidu, Rev. J. Ponikvarju ob njegovi 70-letnici rojstva in ob 40-letnici njegovega pastirovanja v tej župniji. Pričetek izjemne slavnosti je bil ob 10 s slovesno sv. mašo v domači cerkvi, pri kateri je prisostvoval sam premil, clevelandski škof Hoban. Slavnostni govor je imel newburški župnik in nekdaj duhovni pomočnik pri sv. Vidu, preč. g. kanonik J. J. Oman, ki je podaril slavljencu prekrasen šopek iskrenih besed, s katerimi je orisal življenje in delo neumornega dušnega pastirja in župnika, g. Ponikvarja. Premil, škof Hoban je pre-čital poslanico Sv. Očeta Pija XII., ki je potom svojega apostolskega delegata v Washing-tonu, poslal svojemu prelatu, slavljencu Ponikvarju, svoj papeški blagoslov. Po sv. maši pa so se zbrali župljani in številni gostje v cerkveni dvorani, ki je bila za to prijiko prelepo ozaljšana, vse delo domačih rok, zvestih livno sleparijo/’ ki se je še kdsg vršila v kaki deželi. Amerikan-ci so se vozili po deželi in opazovali volitve. Trdijo, da vedo za 750,000 slučajev, ko so ljudje Andrew Andrey, Cpt. Louis glasovali nepostavno, to j.e, da Baznik, ki je domačin iz žup- '»o volili večkrat zaporedoma, ne nije sv. Vida in zdaj v armad- da bi jih kdo ustavil, ni službi v Milwaukee, Wis-' Na nekem kraju so ljudje me-consin, Rev. Alois Medic iz Le-,tali kamenje na avto, v katerem monta, 111., ki je pozdravil, so se vozili Amerikanci. V kraju slavljenca v imenu slovenskih! Cegled, 40 milj od Budimpešte, frančiškanov, bivši Cleveland-' policija ni pustila ameriškemu ski župan in bivši guverner dr- opazovalcu iti v bližino volivnega žave Ohio, Frank J. Lausche,1 prostora, ki je dobil prve šolske nauke v j Dosedanja poročila kažejo, d,a farni šoli sv. Vida, in končno'so dobili komunisti največ gla-je govoril v imenu cerkvenega sov, socialisti so bil na drugem odbora mestni odbornik 23. varde, Edward J. Kovačič, ki je izročil Msgr. Ponikvarju mestu in stranka malih posestnikov na tretjem. Zadnja je prejela pri zadnjih volitvah 57% vseh lastninske listine\in ključe od j glasov, ampak zdaj so ji pa ko-novega avtomobila izdelka munisti zaprli voditelje. Pri ne-Chrysler, kot dar hvaležnih \ katerih so dobili vse do 200 voti- vnih kart, dočim bi smela vsaka oseba imeti samo po eno. faranov. Guv. Lausche je pokazal na navzoče gg. duhovnike in rekel: “Dobr? je, da imajo ljudje du- XsaWiris je postili župljanov, ki zaslužijo res po- hovne voditelje kakršni ste vi, sebno priznanje za to. 1 Naše domače kuharice so napravile fino kosilo, katerega so servirale naše brhke žene in dekleta. V nobenem največjem hotelu bi ne moglo biti boljše postrežbe, ali kakor je rekel vodja programa, g. Francis Baraga: v mestu dobite dosti krožnikov, tukaj je pa manj krožnikov, pa toliko več dobrot na njih! Najprej je zapel slavljencu v pozdrav in počast šolski zbor naših vrlih fantičev'in dekličev iz 7. razreda šole sv. Vida pod vodstvom č. sestre Kaliste. Težko, da ima katera druga šola v Clevelandu tako fino iz-vežban zbor, take lepo ubrane in čiste glasove. Seveda, zbor je žel toplo aklamacijo od navzočih. Po kosilu je pa začel voditi program č. g. Francis Baraga, duhovni pomočnik pri sv. Vidu, ki se je izkazal res kot pravega mojstra. Beseda mu je tekla gladko in med program je znal vplesti toliko duhovitih opazk, da ni bilo poslušalcem prav nič dolg čas, ampak je vse 1« prehitro potekalo. Ni bilo nobene suhoparnosti, nič tistih dolgoveznih govorov, ampak vse zares tako domače in toplo, iskreno in prisrčno. Prvi je bil poklican k besedi Father Powers, ki je govoril slavljencu v imenu duhovščine. Ob času, ko je prišel č. g. Ponikvar na župnijo sv. Vida, je bil namreč Father Powers duhovni pomočnik v sosedni fari sv. Tomaža. Vse od takrat veže oba tesno prijateljstvo, zato so mu prihajale besede zares iz srca. Potem je imel globoko zajet govor Anton Grdina, ki je pozdravil slavljenca v imenu župljanov sv. Vida. Izražal mu je globoko hvaležnost in vdanost župljanov, ki znajo ceniti ogromno in plemenito delo, ki ga je vršil in ki ga še vrši Msgr. Ponikvar na župniji sv. Vida zadnjih 40 let. K besedi je bilo poklicanih ' ker brez duhovnega vodstva v stvareh, ki so od Boga, bi bila (jfčjjg brez moči policija, propadle bil Atene _ Grški kra]j pavel sodnje in vlada. Prav, kakor jg zapnsegel kot novega mini-je rekel kanonik Oman zjutraj igtrgkega predsednika Grčije pri govoru v cerkvi: ‘Kjer ni bivfega zunanjega ministra duhovnika, ni tabernaklja; kjer Komisija priporofe fri države, ki naj bi bile v Palestini Priporoča tudi, da se naseli 150,000 Židov v Palestino New York. — Komisija, ki je NEVIHTA JE ZELO POŠKODOVALA SA-DNO LETINO V soboto zvečer je obiskal Greater Cleveland in bližnje kraje hud vihar s točo. Vihar je podrl mnogo dreves in pretrgal mnogo električnih žic. Več mestnih okrajev je bilo brez luči. Iz Lake okraja poročajo, da študirala problem Palestine, je je toča napravila mnogo ško- v ve^n' za to’ da 3e ustanovi v de na breskvah in trti. Hudi Pale8tini ,tri države in sicer nalivj so poplavili ceste, po ka- arabsko, židovsko in avtomomno terih je drla voda kot hudour- ^ Jeruzalemu, niki. Cestni promet je za nekaj | K temu poročilu se je takoj časa obstal. oglasila Liga Arabcev in izjavi- la, da je to absolutno nepraktično. Liga je mnenja, da skupščina Zveze narodov tega ne bo potrdila, ker bi bil s tem položaj v I Palestini še slabši. | Komisija bo tudi priporočala, da se dovoli v prihodnjih dveh letih naseliti 150,000 Židov v Palestino. Arabci se bodo z vso silo ustavljali, da bi se razdelilo Pa- London. — Sovjetska unija lestino v kake federacije in so je odobrila mirovne pogodbe z tudi proti temu, da bi se dovolilo Italijo, Ogrsko, Romunijo, Bol- naseliti dodatnim Židom tam. garij o in Finsko. Radio iz Mo-j skve v soboto poroča, da je naj- višji prezidjj sovjetskih repub- Konje bo podaril, toda za lik ratificiral pogodbe. Rusija ie odobrila 5 mirovnih pogodb z biviimi sovražnicami S tem je odstranjena zadnja ovira, da se bivše sovražnice sprejme La Follefe bo iel v Nemčijo, da pomaga gen. Clayu Ta služba je bila prvotno ponudena guv. Lauschetu Washington. — Vojni'oddelek naznanja, da bo poslal v Nemčijo bivšega wisconsinške-| ga guvernerja Filipa La Fol-leta, da bo služil kot svetova- J lec generalu Clayu. Ta služba je bila najprej po Razne drobne novice b Clevelanda in te okolice i Pozdravi iz Kanade— Iz Kirkland Lake, Ontario, Kanada, pošilja pozdrave Joe Pozelnik. Je šel pogledat, če je tam kaj srnjakov, ali pa če so kaj večje mere kot v Penn-sylvaniji. Pevska vaja— Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd., bo imel pevske vaje vsak četrtek ob 5 popoldne v SDD na Waterloo Rd. nudena bivšemu ohijskemu gu- j Zbor vodi Mrs. Ana Vadnal vernerju Franku Lauschetu, ki Starši, pošljite otroke k vajam, pa ponudene službe ni hotel ida se kaj nauče. sprejeti. Generalu Clayu, ki je ame- Seja nocoj— Nocoj ob 8 bo seja društva Pogodbe bodo stopile v veljavo, kadar jih Zed. države, An- lastno uporabo Chicago. — Maynard Dowell glija, Francija in Sovjetska je razglasil, da bo podaril svo-Rusija deponirajo. Pogodbo z j**1 20 jezdnih konj, riški vojaški guverner v zase-aVi Marije Magd. 162 KSKJ. deni Nemčiji, je prej služil za| Tajnica bo pobirala asesment svetovalca Dwight Griswold, že od 6 naprej, bivši guverner države Nebraske in ki je zdaj načelnik ameriške misije v Grčiji. La Follete je zdaj izvrševal odvetniško prakso v Madison, Wis., odkar se je vrnil iz armade, kjer je bil v'MacArthur-jevem štabu s činom polkovnika. f La Follete je bil po političnem prepričanju progresivec, zdaj je pa republikanec, in demokratska administracija , v Washingtonu ima gotove dobre Prevzem trgovine— Mrs. Frank Klaus je prevzela trgovino na 804 E. 222. St. V zalogi ima popolno zalogo vseh potrebščin za otroke, ravno tako darila za rojstne dneve, voščilne kartice in drugo. Mrs. Klaus je hči poznane Mrs. Mary Makovec in sestra zdravnika dr. Fred Makovca. NOVI 0R0B0VI Anton Lipold Madison, Ruski minister Višinski je vo.uro P° tej razglasitvi se je obvestil sovjetskega poslanika Prijavilo 75 oseb za konje. ni tabernaklja ni Boga in kjer ni Boga — tam je pekel.’ “Ljudje v Jugcšslavi j i,” • je rekel Lausche,’’ to bolj dobro razumejo kot mi tukaj v svobodni Ameriki. Naša resna dolžnost je pobrigati se, da tukaj ne zadobe trdnih tal razmere, kot vladajo danes v deželah, ki so pod sovjetsko kontrolo.” Potem je bila pa kot posebna točka na programu — nastop pevskega zbora dr. Najsvetejšega Imena pod vodstvom Ivana Račiča, urednika Glasila KSKJ. Ta zbor je že prej dopoldne pel na slovenskem radijskem programu. V javnem nastopu smo ga imeli v nedeljo prvič priliko slišati in reči moramo, da res nismo pričakovali, da bi mogel g. pevovodja v tem kratkem času s svojim zborom prednesti kaj takega, kot je. Tako precizna interpretacija pesmi, tako lepi in tako harmonično ubrani glasovi, pa tako srečno izbrane pesmi — vse to je očaralo navzoče in jih zamaknilo v tiste srečne dni, ko smo v domovini uživali vse to, kar nam je Ivan Račič s svojim zborom zopet postavil pred naše dušne oči. Gromovit aplavz je zadonel po prostrani dvorani in ljudje so klicali pevce nazaj, da bi nam še zapeli. Toda žal, čas je bil kratko odmerjen in čakati bomo morali na kakšno drugo priliko ,da jih bomo spet slišali in ob njih prelepih melodijah uživali. Torej le še nam pojte, fantje! Nazadnje je spregovoril še slavljenec sam, ki se je ves ginjen toplo zahvalil za vse, kar so mu župljani ob tej priliki izkazali. Ni pričakoval kaj takega je rekel, in nikoli ne bo pozabil te pozornosti od strani zvestih župljanov. (Dalje na 3. atranl) Konstantina Tsaldarisa. Ta si je izbral kot svoj vladni kabinet deset ministrov. S tem je bila končana vladna kriza na Grškem, ki je trajala 7 dni, ko niso mogli sestaviti nove vlade. Tsaldaris je poskušal najprej sestaviti vladni kabinet iz vseh strank,, toda jih ni mogel dobiti dovolj voljnih. Zato je potem izbral vse ministre iz svoje popularne stranke, o- Von Paulus ni dospel iz Rusije Berlin. — Ameriški, nemški in ruski krogi so zanikali vest, da bi dospel iz Rusije nemški general von Paulus, ki je bil zajet s svojo armado pri Stalingradu. Raznesla se je bila namreč vest v Hamburgu, da so Rusi poslali von Paulusa domov, da bo delal med Nemci za sodelovanje s Sovjeti. ------o------- nam je tukaj dobro, zato si FBI VSAKI PRILIKI SPOMNI MO NA BEOtmCV v Moskvi, da bo Rusija v kratkem formalno vložila ratifikacijo teh pogodb. S tem je odstranjena zadnja ovira, da bodo stopil« mirovne pogodbe kmalu v veljavo. Vsi drugi so jih že odobrili in so čakali samo še na Rusijo. S tem bo vojno stanje med zavezniki in bivšimi zaveznicami osišča uradno preklicano, ki je zdaj še vedno uradno v veljavi. S FORDOM IZ 1514 STA PREVOZILA VSEH 48 DRŽAV New York. — Sem sta dospela brata Emmert iz Salem, Neb. ki sta s Fordom modela 1914 Vsak se mora podpisati, da konja ne bo prodal ali komu dal, ako Dowell tega ne dovoli. Kadar morate ponoči preko eeete, imejte na tebi vedno kak bel predmet, da vat voznik la-ije opati. Razne najnorejse svetovne vesti RIO DE JANEIRO — Sem je dospel včeraj predsednik Zed. držav, Harry S. Truman. Brazilija ga je sprejela z neznanskim navdušenjem. Na ulicah se je zbralo več sto tisoč oseb, ki so klicali dobrodošlico Mr. Trumanu. * » * CLEVELAND, 0. — V divji gonji za zmago v zrakoplovnih tekmah, so včeraj treščila štiro letala; en pilat se je ubil, dva sta bila težko ranjena. Tekme je včeraj gledalo 75,000 oseb. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) KAKO IN KAJ SE PIŠE V prevozila vseh, 48 ameriških dr-j KOMUNISTIČNIH LISTIH. — žav. Prevozila sta vsega sku-^oJ komunistično vlado se je paj 22,000 milj in sta bila na/udi oblika časopisja spremeni-'la. Listi so od nekdaj bili za to, FRANK MERVAR ODIDE Z AMERIŠKO LEGUO NA ZLET PO VSEJ EVROPI Ameriška legija bo priredila zlet svojih načelnikov v Evropo, 500 članov legije odpotuje v Francijo, kjer bodo od 12. do 21. sept. velike slavnošti ob priliki posvetitve javne ceste, ki bo dobila ime po slavnem ameriškem generalu Pattonu, ki je načeloval 3. armadi. Iz Francije se odpeljejo ti amerški zletniki v Anglijo, potem v Holandijo, Belgijo, Švico in Italijo. Od vsakega krajevnega oddelka gresta lahko samo 2 in potem po eden na vaških 9,000 članov. Iz države Ohio se jih bo udeležilo tega! zleta 8 in med temi je tudi poznani slovenski čistilec oblek, Frank Mervar, potu 8 mesecev. Za prehrano in druge stroš-ldas<> prinašali novice. To ne veke sta porabila $6,000 in v av- >ia vež v Jugoslaviji. Kar je no-dijenci ju je sprejelo 40 izmed vic na P™h straneh so “urad-48 guvernerjev. Povprečno sta "°” dane- V vseh listih so jedna-vozila 36 milj na uro in napra- Potem pa sledi v vsakem li-vila 30 milj na eno galono ga- stu komunističen pouk v raznih' oblikah. Enkrat poučujejo, kako se mora vse preusmeriti, da odgovarja novi dobi, enkrat pripoveduje, kako slabo je v kapitalističnem svetu, pa spet dajejo navodila za lepo komunistično zolina. čelnikTtemS ’poSanke^teUenje, okregajo [tiste, ki ne Ameriške legije, Lake Shore drže P™v vseh zapovedi komnm-* J ’ stične države itd. Komunizem je neke vrste vera in komunističen časopis je nekak verski list te ve-v komunistično Post 273. Mr. Mervar odpotuje iz Clevelanda 5. sept. v New York, odkoder se bo odpeljal z leta-,1-* v državo ln lom najprej v London, od tam stran °-pa v Pariz. Rekel nam je, da bo poskusil dobiti dovoljenjema vzgled take vrste pisanja naj za obisk Jugoslavije, kjer ima navedemo pisanje o hrošču, že svoje ožje sorodnike, kate- Krompirjev hrošč, ki je menda rih ni že videl 43 let, odkar je'med vojsko zanesen v Slovenijo, v Ameriki. Ako ne bo mogel je zavzemal cel junij in julij po v Jugoslavijo, bi rad obiskal 'cele strani v “Lj. pr.” in v Slov. Trst, j« rekel, da bi videl vsak j Por." Enkrat so ga strokovnjaki košček slovenske zemlje. opisovali, kakšen je. Drugič so Želimo mu srečno potovanje,!bila navodila kako ga zatirati, mnogo zabave Ur zopet srečno Potem so sledila dolga poročila, v vrnitev v našo metropolo. katerih se komunistični zaupniki hvalijo, kako ga preganjajo v ■posameznih krajih in vaseh. Pa pridejo potem dolge pridige tistim nepridipravom, ki ne skrbe dovolj, da bi hrošča iskali. Ne-marneže prinesejo na prižnico z imeni, da bi se drugi ustrašili. In tako polni ta hrošč številko za številko ljubljanskih dnevnikov. To je duševpa hrana v partizanskem raju. Zelo smo radovedni, če se je ta hrošč kaj ustrašil te propagande proti sebi. ŽELEZNIŠKA DIREKCIJA IN MLADINSKA PROGA. — Drugi predmet, ki zavzema cele kolone je mladinska proga Ša mac-Sarajevo. Vsakega pol metra, ki ga napravijo je sproti proglašen za “uspeh” in partizansko zmago. Toda gorje tistemu, ki ne verjame v vse te zmage ali ne pomaga. Take je treba javno okregati in tako druge 1910. V Madiso™ preselil na farme leta 1919. Zapušča soprogo Frances, 2 hčeri: Mrs. John Turk v Lorai-nu, O., in Mrs. Alfred Pohorski v Geneva, Ohio, pet vnukov in tri brate: Luko v Geneva, Franka v Clevelandu in Martina v stari domovini, kjer zapušča tudi sestri Antonijo in Lucijo. Pogreb bo jutri od 10 dopoldne v cerkev Brezmadež. Spočetja v Madisonu. Pogrehjne obrede bo opravil Rev. L. J. Virant. „ Louis Gorenc V Bedford, O. je umrl v nedeljo zjutraj Louis Gorenc, star 59 let. Pogreb bo jutri zjutraj iz Johnsonovega pogrebnega zavoda na Broadway Ave., v Bedfordu v cerkev Marije Vne-bovzete v Bedford in na pokopališče Kalvarijo. Več o pokojnem bomo priobčili jutri. KOLORADSKI HROŠČ.— ustrašiti. Nekaj takih grešnikov proti komunistični veri je baje na železniški direkciji Ljubljani. Ti bi morali varovati m potem poslati iz Ljubljane v Bosno neki železniški material Še iz darov UNRRA-e. Toda uradniki so šli in ta material porabljali za železnice na Slovenskem, ki vendar niso mladinske (Dslje st I. strini) V državah Illinois in few York se je žganje precej podražilo Chicago. — Od danes naprej je v državah Illinois in New York žganje precej dražje. To se pravi žganje, ki ga prodajajo v prodajalnah na steklenice. Škotska viška, na primer, ki je bila dozdaj $4.69 petinka steklenice, bo odslej $5.88; brinjevec (gin) je poskočil od $2.69 na $3.15; rum od $1-69 na $3.75. Prodajalci žganja priznajo, da se je precej podražilo, ampak trdijo, da je še vseeno ceneje kupiti žganje na steklenico in ga piti doma, kot pa če ga človek pije v gostilni, kjer je treba dostikrat “tretati” dru-ge. Nadškof je ponudil uniji posredovanje Los Angeles.—Nadškof Cantrell se je ponudil, da bo posredoval med unijo in filmsko industrijo v'Hollywodu, kjer je že dolgo stavka. Unija je ponudbo sprejela. M UAim DWIVW. Mltot) ‘U’ 81ueu,mMSU%m8*»^ NAROČNINA: Za Ameriko na leto »7.00; za Cleveland In Kanado po poiti aa eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland ln Kanado po poku pol leta $4A0. Za Ameriko Oetrt lata $2.50: aa Cleveland ln K*uado po poiti Četrt lete $3.78. Za dvealaAd ln okolloo po ramWott: celo lato $100. pol lata $400. Oatrt leta $200 Poeameana Metlika atana $ cactov. SUBSCRIPTION RATRS: United State. $100 per year; Cleveland and Canada by mall $800 per year. U 8 $100 lor 8 montna. Cleveland and Canada by mall $400 lor ^momtba. U S $200 lor 3 months Cleveland and Canada bv mall $2.76 lor 3 month*. Cleveland and suburb* by Carrier $100 per mr. $400 tot $ month*. $200 lor I month*. Single coplea 8 cent* each. Entered u aeeond-eleaa matter January 8th 1808. at the Poet Ollloe at Cleveland. Ohio, under the Act at March 3rd 1818. na tem svetu še zahtevati in pričakovati, kot to, kar nudi Amerika, ki je edina na vsem svetu taka. Predobro jim je,‘napasli so se — kruha in svobode. 0, ne, pa nočejo tje, kjer je tak paradiž — v Sovjetijo ali Jugoslavijo! 'Tistega pa ne! Vse predobro jim je tukaj in Stric Sam je veliko predober. No, kadar mu bodo začeli postajati že nadležni in ko bodo s svojo rdečo propagando postaii le prenevarni našemu demokratičnemu sistemu, bo morda Stric Sam vzel metlo v roke in pomel smeti iz dežele. Vse kaže, da je Stric Sam že sit teh nergačev. Prej ko napravi red v svoji hiši, boljše bo. Mi ne maramo tujih prerokov, mi hočemo ohraniti Ameriko tako kot je, zase in za svoje potomce. Kdor ni s tem zadovoljen in teh je velika manjšina, naj otepejo prah s svojih čevljev in naj tej deželi obrnejo hrbet. Milijone in milijone dobrih ljudi čaka, kdaj bi mogli sem. Zamenjajmo jih s temi, ki jim tukaj ni všeč. Ali ni tako pošteno in prav? Odpri srce, odpri roke... Savica Kosanovič ni razoča- sti je povedal, da bi dalo lju- ran, ker je dosegel cilj svojega- hrepenenja — postal je Titov minister! Kot tak ne pomaga ljudem, da bi bežali iz Titovine, ampak take, ki jih Ti-tovina še ni "osrečila,” pomaga spravljati tja. Sam sebi je pomagal ven, druge tišči noter! Pa ve, da ne bo dolgo, ko bodo razočarani. In ko se bo zvedelo, da so razočarani, bodo šli za Furlanom. O, so še večji klečeplazci na svetu kot je bil Furlan! Savica in Medvešek sta samo dva od njih. »88 No. 171 Tues., Sept 2, 1947 Gospodarska revolucija Vzhodni narodi, ki stoje pod rusko-sovjetskim vplivom, so bili prisiljeni v socialno in gospodarsko revolucijo, ki spreminja tisočletni značaj njihovih dežel. Evropski vzhod je bil dolga stoletja zvest kmečkim izročilom in konservativnim običajem. Ta vzhod menja svoje lice. Poljska, češkoslovaška, Jugoslavija, Bolgarija, Ogrska in Romunija so preuredile posestne in lastninske pravice v taki meri, kakor zgodovina ne pomni. Poljaki so odvzeli 6,500,000 hektarov uporabne poljedelske zemlje v Vzhodni Nemčiji in v stari domovini razdelili 9,000 posestev z 2,900,000 ha. Na .češkoslovaškem, je prešlo 2,350,000 ha. zemlje v Sudetih na male češke posestnike. Jugoslavija je razparcelirala samo na Hrvaškem 182,850 ha. veleposestev in srednjih posestev, v celi državi pa nad 400,000 ha. Na Ogrskem so vzeli za 3,214,000 ha. veleposestniške in kmečke zemlje, v Romuniji za 1,400,000 ha.. Celo v Bolgariji, kjer so večinoma mali kmetje, so našli še 1200 ha. in jih razdrobili. Med Vzhodnim morjem in Donavo je staro patriarhalno vaško življenje na površini 16,765,000 ha. načrtno spremenjeno in zdrobljeno. Novi posestniki te zemlje so v dveh letih po končani vojni s težavo poskusili postaviti mejnike, obdelati zemljo, si nakupiti orodje in pripraviti stan zase in za živino. Polovica zemlje je ostaia do sedaj neobdelana. Na Ogrskem in v Romuniji je bila obdelana le četrtina te zemlje, ostala se je uporabljala za pašo. “Well, je moral že nekaj na- .šek. rediti, da so ga obsodili.” Tako je rekel moj znanec, Titov oboževalec, ko je zvedel, da je dr. Boris Fulran obsojen na smrt. Videlo se mu je sicer temu mojemu znancu, da mu ni prav laho pri srcu, ko je to zvedel, saj se je v prvi sapi zelo začudil. Pa je brž u-videl, da se ne sme začuditi in da ne sme pokazati zadrege. In tako so mu ušle zgoraj zapisane besede. * * * Jaz sem ga vprašal, če ve, da je bil Furlan tudi od fašistov obsojen na smrt. Seveda je vedel in zamišljenq prikimal. Vprašal sem ga: “Ali ste tudi takrat samo z ramo skomiznili in rekli: Je moral že nekaj narediti. ..?” “Ja, ja, ja — tisto je pa kaj drugega. . . ” » » * Pa ve resnici ni čisto nič drugega. Oboje je eno in isto. Furlan ni hotel lizati pete fa- obdekna le četrtina te zemlje, ostala se je uporabljala za pašo. .. .. diktatoriu na ie zapadne kraje s hrano, zlasti z žitom, je morala kupovati v inozemstvu, le češka in Ogrska sta živeli od lastnega pridelka. Ko še ni bila končana revolucija gospodarstva na vasi, je že zaplul drugi val socialnega prevrata. Z vladnimi odloki je privedel industrijo v državne roke. Češka je prva izdala leta 1945 zakon o nacionalizaciji gospodarstva, ki je podržavil 75% zasebne industrije, večino podjetij za življenske potrebščine in vse denarne zavarovalne zavode, vsa železniška, avtomobilska, plovbna in zrakoplovna podjetja. Isto se je zgodilo v Jugoslaviji. Do konca 1946 je podržavila 42 gospodarskih panog. Poljska, Bolgarija in Ogrska so manj posegle v gospodarstvo, v zadnjem času pa je Ogrska podržavila vse banke, Romunija je podržavila narodno banko. yse te države so si napravile tudi svoje načrte. Poljska je sklenila triletko za dobo 1946-1949, ki naj zviša državne dohodke od g<8 na 20.67 milijard predvojnih zlotov. Poprejšnja agrarna država naj postane predvsem industrijska. Proizvodnja prehrane se mora zvišati za 10%, potrošno blago za 25%, produkcijska sredstva (stroji, orodje) za 150%. Zato je investirala ogromna denarna sredstva, mobilizirala 1,500,000 ljudi, jih prešolala v delu in porazdelila na nova delavska mesta. češkoslovaška si je nadela nalogo dvigniti življenski standard za 10% od predvojne dobe z dveletnim načrtom 1947-1948. Načrt se tiče vseh gospodarskih panog in zahteva za izvedbo znaten del državnih dohodkov. Več kot pol milijona ljudi mora menjati svoje poklice in svoja mesta. Jugoslavija je že leta 1946 delala na svojem enoletnem načrtu, kateremu sledi petletka 1947 do 1951. Po enoletnih načrtih se vodi tudi industrija v Bolgariji in Romuniji. Gospodarstvo hočejo preokrenRi in industrije tako urediti, da bodo postale neodvisne od inozemstva in zmožne tudi izvoza. Vse to so načrti, ki pa rabijo za uresničitev kreditov. Kako' bo z njimi, bo pokazala bodočnost. Nadaljno vprašanje bo nastalo: kdo bo v inozemstvu kupoval proizvode, ali se bodo našli potrebni trgi in ali bo blago z ozirom na kakovost in ceno sposobno konkurence. Vse te probleme bo treba reševati. Niso lahki in se morajo praktično izvesti. Ideologija in teorija tu odpovedo. pozneje ni hotel likati 'pete komunističnemu diktatorju, pa je bil obsojen na smrt. O .seveda je Furlaln rinekaj naredil!” Toda če je samo zato, ker “je nekaj naredil,” zaslužil smrt, potem se ja nikar ne jezimo nad Hitlerjem, ki je toliko ljudi obsodil na smrt. Ne jezimo se nad Mussotom, ki je enako delal. Bodimo prepričani, da so vsi tisti ljudje “nekaj naredili.” Naredili so pač nekaj takega, kar' njihovim ti-randm ni bilo po volji. » » * V kako hudi zadregi so naši titovci radi Furlanove obsodl-be, se razvidi iz nekega “komentarja” Milana Medveška, Pomislite! Dr. Furlan jet začel kazati svoje “izdajstvo” že na proslavi Etbina Kristana v Clevelandu, tako piše Medve- Pri banketu namreč ni I hotel sedeti na bolj odličnem mestu kot sta sedela dva tedanja ministra, od katerih eden je bil — Savica Kosanovič! S tem je Furlan pokazal, piše Medvešek, da je — klečeplazec.'. . In vendar Furlan ni klečeplazil pred Titom, ko ga je enkrat od blizu spoznal, ampak se je uprl in riskiral smrtno obsodbo. Sava Kosanovič je pa tako dolgo zares klečeplazil pred Titom, čeprav ga je še malo bolj od blizu spoznal kot Furlan — tako je klečeplazil, da ga je Tito posal v Washington. In v Washingtonu še danes klečeplazi pred Titom —■ pa kako! In Medvešek klečeplazi pred Savico Kosanovičem, Furlana pa na najbolj otročji način dolži vsega slabega. No, svet itak pričakuje, da bo lepega dne Etbin Kristan spet nekaj “obhajal.” Seveda: bo zopet banket. Savica, tako skromno upamo, bo tam. Ce bo imel Milan Medvešek i kaj besede pri talanju odličnih mest — rad bi videl, koga bo posadil k mizi PRED Savico Kosanovičem. .. V hudi zadregi je moral biti Milan Medvešek, da je šel pisat svoj “komentar.” Kaj bi ne bil! Saj je sam povedal, kako AMERIŠKA DOMOVD NA zdaj “triumfira!” Koncem konca res ne gre za to, če je Furlan “nekaj' naredil” ali ne. Kar boli Medveška in njemu enake, je pač to, da so svoj čas slavili Furlana in še koga samo zato, ker je potegnil s Titom! Dokler je vlekel s Titom, raznim Medveškom še na misel ni prišlo, da je bil — klečeplazec. . .. Takrat so ga postavljali za dokaz, da je s Titovo vse dobro in prav. Ali ni čudno, da zdaj Furlanova beseda ni več nikak dokaz, ampak nekaj čisto nasprotnega? Kaj more AMERIŠKA DOMOVINA zato, če ji niti na stara leta ni ušla vsa logika, ampak ji smrtna obsodba Furlanova samo na novo potrjuje, da je bila logična od prvega dne, ko se je pojavil na pozo-rišču — Tito. . . ? dem misliti. Dosti so povedali med vojno tudi slovenski partizani. . . AMERIŠKA DOMOVINA je poslušala in verjela. Kako bi bila mogla drugače, ko je pa bilo toliko in tako različnih prič! Svarila je in svarila. Mnogi ji še danes ne verjamejo. Menda čakajo na “poleno po glavi” ali celo na “kroglo v glavo.” če res nočejo drugače — well... * * * * Priče se ne ujemajo. Tekom -leta 1942 smo mnogo slišali o divjanju ustašev nad Srbi. Bilo je hudo in skoraj nismo mogli verjeti. Jeseni 1. 1943 je napisal Adamič svoj MY NATIVE LAND in je v tisti knjigi zelo zelo raRbre-menil ustaše. Kar malo oddahnili smo se, čeravno zato u-stašev nismo nič bolj “lajka-li.” Za j pa prihaja Savica Ko-sanovlič in v svoji (oziroma ambasadski) brošuri spet oživlja o ustaših vse, kar se je ču-lo o njih leta 1942. Čudno je, zakaj se Adamič ni iriformiral pri Kosanoviču, in enako čudno je, da se Kosanovič ni informiral pri Adamiču. Čudno namreč izgleda, če dva taka enakomisleča “tovariša” o taki zadevi tako različno pišeta. Furlan je hrepenel po ministrstvu pod Titom, piše Medvešek. Hm, že mogoče. Saj' je tudi Savica pa še kako! Morda1 je bil Furlan res zato razočaran. Ampak eno prednost i-ma pred Savico, pa veliko prednost. V svojem razočaranju je pomagal drugim k begu iz Ti-tdvine — tako vsaj čitamo v zvezi z njegovo obsodbo. Sebe ni mogel spraviti preko meje, druge je, vsaj tako se piše. S tem je vsaj nekoliko povravil, kar je bil zagrešil takrat, ko je iz Londona klical Slovence pod Titov prapor, in ko jim je šel celo sam domov dajat slab zgled. . . Pismo iz starega Jeraja z dne 12. avgusta: “Prav zdalje smo zvedeli za ljubljanske obsodbe. Furlan in dva druga,na smrt! Minister Snoj na sedem let! U-bogi Furlan! Kako je ;ned vojska nabijal zanje preko londonskega radia! Mi pa toliko trpeli pred njimi! Seveda se mu takrat ni niti sanjalo, da ga bo doletela taka usoda. Pa1 Snoj 1 Kako smo mu zamerili! Zdaj pa tako dobi! Nekateri res ne spoznajo prej, da dobijo s polenom po glavi, če ne celo kroglo vanjo. . . * * * Saj je res čudno. Kako davno je že od tedaj, ko je rajni Lenin vse naravnost povedal, kako bo.. Kako natanko je'za njim Stalin vse z enako odkritostjo povedal — seveda ne vsak dan in vsakemu. Potem je vse povedal tudi papež Pij XI. Potem je isto povedal tudi Tito. Seveda tudi on ne vsak dan in vsakemu. Toda do- Priče se ne ujemajo. . Sedem ali osem protestan-tovskih “ministrov,”- ki so bili pri Titu in jih je zanj odbraT Kosanovič (če ne morda Adamič. , . ) pripovedujejo, kako silno svobodo uživa Cerkev pod Titom. Protestant MARKHAM pa piše v protestantoyskem dnevniku THE CHRISTIAN SCIENCE MONITOR takole: — “Pravi protestantoviski kristjan se mora zavedati, da je vsaka zveza s Titom zoper kako neprotestantovsko cerkev ravno toliko kot zveza s smrtjo in zarota s hudičem.” Le zakaj ni sf. Savica povabil Mr. Markhama “na oglede” k • Titu? Če je tako prepričan, da je tam vse prav — ali bi ne bilo bolj pametno, da bi “spreobračal” take, ki ne verjamejo Savici? Čemu spreobračati take, ki so že davno z dušo in telesom — Titovi in seveda tudi Stalinovi... ? • • • Iz pisma iz starega kraja, z dne 15. avgusta: “Obsojeni so: Furlan . . . (našteti še ostali). Tako se godi tistim, ki skušajo spet misliti s svojo glavo, potem ko so jo prodali Titu.” Kratko in jedernato! Gotovo pravite to tudi vi, ne samo Zaplot. Hubbardske novice Madison, O. — Svatba našega Eddija je minila. Bil je krasen dan in sonce je prijazno kukalo izpod svetlih oblakov in obsevalo mladi par, ki se je peljal v cerkev. To ata bila naš Eddie in njegova izvoljenka Betty, ki sta stopila pred oltar, da si *am v pričo štirih tovarišev in štirih tovarišic in polne cerkve ljudi obljubita zvestobo do smrti. Cerkev je bila lepo okrašena v ta namen n res lep je bil pogled na krepke fante, bivše vojake, in dekleta, ki so stali pred oltarjem. Nekateri, ki še niso videli katoliških poročnih obre-do(v, so kar strmeli, ko so ti mladi pari prikorakali v cerkev, kajti med navzočimi je bilo več takih, ki spadajo v druge veroizpovedi. Naj takoj povem, da je mlada nevesta šele pred kratkim stopila v katoliško Cerkev, in se pridružila nam katoličanom. Svatovanje se je pršilo na domu nevestinih staršev, katerega se je udeležilo veliko število sorodnikov, prijateljev in znancev iz raznih krajev in mest. Eddie je dobil, kot nalašč par dni pred poroko lep nov avtomobil, s katerim sta se še isti dan odpeljala na par tedensko potovanje na daljni zapad, kamor si je Eddie vedno želel. Saj je videl veliko evropskega sveta in sedaj pa si hoče ogledati še svojo rojstno domovino, za katero se je milijoni drugih ameriških fantov boril na raznih bojiščih. Želmo jma srečno pot in zdrav povratek. Je še precej novic, ki pa naj osltanejo za prihodnjič. Pozdravljeni, Frank Leskovic. Kenneth C. Rpgail k\i mm ga predstavlja gornja slika, je bil imenovan vojnim tajnikom na mesto od-stoplega Roberta P. Pat-tersona. Rogali je veteran prve in druge svetovne vojne in je bil do sedaj podtajnik v tem. oddelku. Bajka o ježu in lisici že ni več bajka Vsi, ki smo dobili začetno šolsko vzgojo v stari domovini, se še spominjamo bajke o ježu in lisici, ki smo jo čitali v prvih razredih. Pred lisičjim brlogom je v hudi zimi potrkal nebogljeni jež, ves premrzel in gladen ter jo prosil za majhen kotiček, kjer bo lepo ždel in ne bo prav nič nadležen: Lisica se ga je ušmilila in ga vzela pod streho. Komaj Se je pa jež dobro ogrel in udomačil, je postal objesten. Raztegnil se je, da so njegove bodice ne milo zadevale lisico. Ta mu je očitala nehvaležnost, jež ji je pa zabrusil: “Ako ni zate tukaj, poberi se odtod!” Na to bajko se človek spomni, če pogleda okrog sebe in vidi črno nehvaležnost, ki jo izkazujejo nekateri tej svoji novi domovini, ki jih je nage in gladne vzela pod streho', jih obleka in napasla ter jim daa dobro streho. Zdaj se pa ti ljudje, ki so stopili na ameriška tla s culico v roki, šopirijo in hočejo učiti to deželo svetovne politike, to se firavi — komunističnih naukov. Vse, kar store ameriški volitelji, je narobe. Vse, kar delajo boljševiški preroki, je dobro in prav. N ki ene prijazne besede, niti besede pohvale nimajo za deže'o, ki jim je dala vse, kar si človek more želeti : svobodo, kruh in streho. Kaj pa še hočejo? česa more človek ČE VEBJAMETE AL PA NE Na levo obrni,” mi je rekel Kranjč Tone, ko smo privozili do prve poti, ki je položena po položni rebri v nižje kraje. Befel je befel, klobase so pa klobase, je rekel rekrut, kj je dobil od doma za praznike ko-lipe, pa mu je sobni oberko-mandant prepovedal surprise party, če ne bo tudi njega povabil na sodelovanje. Tako sem si mislil in vdano ubogal. Zdaj smo zapustili bogata willardska polja in travnike in prišli v gmajno, kjer številni parobki čakajo, da jih bo cigaro. Takrat pa, mislim, ste si morali še potrebni spanec ukrasti.” “Je res, delali smo ko črna živina. Če bi se danes reklo, da moramo začeti od kraja, pa bi se vsedel na prvi paro-bek in začel s sedečo stavko. Zdaj je pa nekako tako kot u-’■a, ki jo dobro naviješ, kar sama gre. Mi smo tudi navijali dan za dnem, leto za letom in gošča se nam je umaknila, parobki so izginili, lačna zemlja je željno sprejela vase seme in rodila, da je bilo veselje. To je delo slovenskega oratar-ja, o katerem ptavijo, da pet jih pade ,kjer porine. . . Taki smo bili, da bi z zobmi pulili parobke, samo da bi prej obse-jaji in jedli svoje. Bog, kaj človek'vse prenese, če ima po- pridna roka, to se pravi: trak-'gum in če je zdpav! D>to jeklo tor — izkopal in spremenil v dobičkanosno zemljo. “Nekako tako so izgledale te naše farme, ko smo posekali goščo ip začeli čistiti zemljo,” je pokazal Tone Debevec v gmajno. “Veliko ste trpeli, Tone,” sem priznal. “Vidi š, pa te vseeno ni bilo konec in zdaj zadovoljnega srca zreš nazaj v tiste trpeče dni. Kadar hočeš, jali, kakšna je bila pred leti pokrajina, kjer je danes cvetača willardska naselbina, smo pritrdili, da so bili zares pridni, pa tudi priznali, da Bog Kranjca ne zapusti, dokler sam ne zbezlja od njega in začne “na svoje.” Doli v ravni smo prišli pa v mlado goščo, ki je menda že druga ali katera rast. Lepšega domovanja za srnjad si človek ne more misliti. Tone nam je povedal, da jih je tod nič koliko in da imajo lovci vsako leto lepo zabavo. Dosti jih pade vsako leto, tudi kak lovec vmes, pa jih je še vedno dovolj, srn in lovcev. Včasi se primeri, da se katera zaleti ob avto in tako pride po ovinkih morda tudi v ajmoht. Bog /eg-naj! “Vidiš, Tone, ko si hodil doma po hlode na Škalčno pot ali v Črni vrh, nisi imel tako lepe poti kot je skozi to gošče,” sem omenil Meniševcu. “Aha, mislim, da ne! Joj, bi kaj takega ne zmoglo, vam rečem in kremen bi se izrabil. Mi smo pa še vedno tukaj, nekoliko upognjeni sicer, in koža na dlani je ko podplat, ampak še vedno vedrega duha ,in še kako je štanga oplatela na le-vedno kot smo bili, pošteni in 1 vo in desno in bila vole in ko-verni Slovenci." ! nje po gobejh, pod kolesi moč- Tako nam je govoril Tone in inega tajsla je pa hreščalo in se tako navdušil ob svojih be-1 stokalo kamenje. Dosti je tr-sedah, da si je pozabivši .celo pela živina po naših gozdovih. Ampak gozd je bil naša banka _ cigaro prižgal. Mi Cleveland se zdaj lahko vsedeš in prižgeš) čani, ki smo zdaj lahko primer-^ Kadar je bilo treba odrajta- ti-za fronke in če je bila kakšna druga potreba za denar, pa smo posekali nekaj smrek. Možak je bil, kdor je imel gozd,” je menil Tone. Da, pri Kračij-čih sta bila redno dva para na poti v gozd in na žago. Pa se niti poznalo ni v gozdu, ki je rasel naprej. Iz gošče smo privozili v odprtino, kjer sem zagledal ob potu samcato leseno kolibo. Za drvarje je, sem ni mislil. Joj, kako daleč sem se zmotil, sem uvidel, ko mi je Torne rekel, naj ustavim pred kolibo, če sem že^en. “Kaj bomo pa dobili notri v tisti drvarnici?” sem rekel. “Sem že prš j omenil, da deževnice jaz ne pijem v Ameriki. Moj prija|telj Jim tudi vedno trdi, da vode samo zato ne pije, ker jo je treba plačati. - “Kaj ne vidiš tamle ob steni prazne zaboje od piva?” me uči Tone. “Kaj misliš, da so od deževnice? Vse, kar si le poželiš v pijači, dobiš ttamle notri. Je res na samem to pribežališče žejnih in nadložnih, toda po tej cesti je vedno precej prometa in kar dobro izhaja.” “Ne bomo nič ustavljali!” zadoni ukaz našega poveljnika Mr. Grdine. “Najprej nam pokažite tisto vašo lužo ali jezero, kot ste rekli, da je, potem pa ne rečem, da se bomo tudi malo oglasili tamle, da nam naš Jaka ne pride proč od vsega, hudega.”. “Jezik se mi bo prilepil na nebo v ustih,” jamratn. “Kakšni ljudje pa ste to, da niste nikoli žejni? če bi bil tukaj z menoj prijatelj Jim, bi bila zdajle že od sinoči v tistile kolibi, pa bi še ne silila domov. Vi greste pa rajši vodo zijat, kot bi pa stopili na hladno, 3e nekoliko naslonili in enega stisnili.” “Samo enega?” se vtakne vmes Jakšičev Francelj, s katerim sva že veliko pretrpela skupaj po svetu ter poznava drug drugega običaje in tradicije. “No, ja, potem bi pa rekli: Jakob je rodil Izaka, Izak je rodil. . . kaj vem koga. In potem, če bi bili ta pravi,, bi dvignili glasove, da bi se tista-Ie bajta potresla in skočila čez pot, ko bi zaslišala mogočne Štirne: Po gorah grmi, se bliska, fantič moj po polju vriska; žvižgaj, vriskaj, al pa poj, samo da prideš k men nocoj... Jakob K. Heer: Berninski kralj ROMAN S ŠVICARSKEGA POGORJA Zaradi prekladanja blaga sta pa morala dostikrat postajati, in tako sta prišla v osmih dneh iz Milana v Tirano. Nazdanje je govorila samo še o svojem otroku v Pontresi-ni, čudno blodila, kakor bi ne bila pri čisto zdravi pameti, in se je opravila kljub vsem od-svetom na debelo zasneženo pot. Zjutraj je opazovala Cilgija še enkrat bledega mrliča. Divja Pija, potuhnjenb Pi-ja — čudna, v svojih temnih snovanjih ne lahko razumljiva duša je našla svoj mir. In zdaj se je Cilgiji le zdelo, da je ožarjalo nizko čelo te ženske nekaj svetlega. Stanovitna sestrska ljubezen, prirojeno hrepenenje po, otroku! Položila je nekaj svežih rož in nageljnov, ki jih je narezala s stebel med okni, ponesre-čenki na prsi. O, kako je bila sovražila to neznatno Pijo! Toda smrt v snegu je izbrisala tudi to bridko občutje. Bolj strašna ji je bila misel, da bo prišel zdaj Marko Pal-tram po ponesrečenko, da bo morala stopiti pred njega, da mu bo morala pokazati sočutje. Mar ga naj vpraša: “Ali veste, kje je moj mož Sigis mund Gruber?” Zaradi malega Lovrenca je po trdem boju zavrgla to misel. Kaj bi bilo, ako bi Marko Paltram priznal: “Ustrelil sem ga!’ Potem bi morala iskati truplo in ga pokopati, potem bi izvedeli vsi ljudje, s kakšno sramoto obremenjen je moral umreti bogati tovornik. To ne sme biti zaradi jije-nega sina! Napočila je ura, ko je segel Marko Paltram svoji mrtvi ženi v roko, dostojno, slovesno Tedaj je pristopila črno oblečena tudi Cilgija, v lastni žalosti takšna, da se ji ni smel nihče približati, nedostopno vzvišena, tuja in hladna. Pozdravila ga je s kratkimi, skoraj suhimi besedami sočutja. Ko je pa zagledal rože in nageljne na mrliču, je vprašal Cilgijo: “Ali ste jih ji položili vi na prsi?” Prikimala je samo s ponosno, bledo glavo. Tedaj se je zgrudil silni mož poleg mrtvaškega odra na kolena in zaihtel. Ali je le tlelo v njem kaj ljubezni do mrtve žene? Ali je ihtel skalno trdni lovec pod silo usode? Cilgija in tovornik Tuons, ki je bil spremljal Marka Paltra-ma na težkem potu, sta se umaknila. ( Marko Paltram je bil s svojo mrtvo ženo sam. Cilgijo je bil njegov prihod prevzel do dna duše. Dobro je čutila, da je stala enakovrednemu človeku nasproti, Iz njenih mislih jo je prebudilo trlcanje na vrata. Marko Paltram je stopil še enkrat v sobo, umirjeno, slovesno. “Kar je bilo potrebno, se je zgodilo, zdaj bi mogla oditi na pot. Tu sem, da se vam zahvalim za veliko usmiljenje in se poslovim.” “Pokrepčajte se za dolgo pot!’ je rekla Cilgija na zunaj čisto mirna. “Tu je vino, kruh in meso.” In nekaj trenutkov se je zdelo, kakor bi hotela govoriti samo o stvareh, ki so se nanašale na žalostni dogodek. Govorila sta ko dva tujca, po-Tedaj je uzrl Marko Paltram podobi Pavla Vergerila in Katarine Dinti in njegove oči so obvisele v temni sanjavosti na njih. KOLEDAR PKWrygjj« PRIREDITEV SEPTEMBER 6, —Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 7. — Skupni piknik in prireditev vseh podružnic SŽZ v Clevelandu na prostorih SDD na Recher Ave. 13. — Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ praznuje 45 letnico društvenega obstoja s plesno veselcio v Slovenskem narodnem domu na St. Clair^Ave. 14, —Jesenski festival pri fari Žalostne Matere božje v Peninsula, Ohio. 20. — Glas clevelandskih de-lvacev št. 9 SZD priredi banket v počasti članom veteranom zadnje vojne. Banket se vrši v spodnji dvorani SND na St’. Clair Ave. 27. — Dr. Sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ priredi jesenski festival v SDD na Waterloo Rd. OKTOBER 11. — Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na. Holmes Ave. 12. Podružnica št. 14 SŽZ praznuje 20 letnico obstanka z igrjo “Razvalina življenja” in plesom v SDD na Recher Ave., Euclid, 0. 26. — Pevski zbor Planina v Maple Heights praznuje 10 letnico obstanka s koncertom v Slovenskem narlodnem domu na 5050 Stanley Ave. Sedmega septembra dan vsi na plan DRONE VESTI K SLOVENIJE (Doile preko Trata) Cleveland, O. — Da, tako naj velja za vse — v septembru sdemi dan vsi pa plah. In kam? Nikamor drugam kot na lepe prostore Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. v Euclidu, kjer bodo clevelandske in euclidske podružnice Slovenske ženske zveze priredile popoldan piknik z lepim programom in kaj lahko se primeri, da vas tudi sreča pogleda z ta pravim Očesom. Seveda brez plesa ne bo, saj bo igral poznani Strukel orkester. Kuharica se pa tudi že kaj pridno pripravljajo, da bodo napekle potic in drugih dobrot jn seveda tudi za zalit ne bo manjkalo. Iz tega lahko vidite, da bo res luštno ta dan tam v Euclidu. Poglavitno pri tem je pa to, da bo s Čistim preostankom te prireditve pomagano brezdomcem, našim bratom in sestram, ki so tako potrebni naše pomoči. Zaznamujte si ta dan na koledarju in gotovo pridite, kar bo vam v veselje in v pomoč ubogim. Pozdravljeni, Frances Perme. AUGUST HOLLANDER Pogled je zdrknil tja k Cilgiji, ki si je dajala opravka s cvetlicami. Bil je dolg, žejen pogled in ’^trepetala je pod njim. V svoji obleki ni bila več tista čudovita .mladostno dehtiva, žarna postava iz Pontresi-Toda bila je več! Iz nje je dihala plemenitost žene, ki je bila prestala hude boje. Nekaj lepega, zbranega se je zrcalilo z obraza in iz rjavega zlatega bleska velikih oči. Na sočnih rdečih ustnicah ji je trepetalo nekaj prečudno nežnega in ljubkega, kakor bi bile še vedno pripravljene, da bi se veselo zasmejale v življenje. In kostanjevi lasje so se mejh ko in lepo prilegali okoli zgo-vorljivega obraza. Kaj se je godilo v Marku Paltramu? v Slov. Narodnem Domu, t419 ST.CLAIR AVENUE, POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kra-i je, vsaka pošiljatev je jam-čena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj. Pri Kollanderju boste vedno dobro poetreieni. DO YOU OKT NNOUOH VITAMINS? IT^.’4« tl llxty, Om-A* Multiple V»o»b» CM coptuU *»ry W tar Mety 4oyw In«« Slated your droggi* vrli re-■ vmt moooy. St wf* to g* Ooe-A-Doy (brood) Multiple Ittanta Coptulet. die klad d* tea ddi kadeewrk iSH: a-A E DAY OWE )*| itumi llTMua “T"10 aum iabokatories, inc “Cilgija Premont!” se je u-trgalo z njegovih ustnic, kakor bi se v njegovi duši nekaj podrlo. “Nihče na svetu pač nima večje pravice ko vi, da me obsojate, in zaradi greha nad vami se moram potikati ko večni žid po gorah. Toda boljši ste nego Katarina Dianti, dajte mi dobro besedo na pot, eno dobro besedo!” Kakor bi iskal daljno izgubljeno domovino, jo je gledal s prosečimi očmi in njegov glas je bil poln ponižnosti. Proseč in ponižan, kralj Bernine, ponižan, da je pokalo srce! ' Globoko ganjen je stal pred njo, ona se je pa borila v zadregi in škrlatno žareča. Dolga, tesnobna tišina. Potem je zašepetala z odvrnjenoj glavo: Marko Paltram, odpustila sem vam! Toda zdaj pojdite!” On se je pa opotekel, kakor bi se hotel v zahvali zgruditi pred njo na kolena. “Cilgija Premont!” je zajecljal in solze so mu zalivale oči. Tedjij je proti volji prevt-zelo ginjenje tudi njo. In s trepetajočim glasom je ognje- j nordeča in zmedena dejala! “Povem vam več nego bi smela. Ako ovenčate svoje ime z1 enim samim dobrim dejanjepi,1 ne bo tega nihče bolj vesel nego jaz. Zdaj pojdite! Varuj vas Bog, Marko Paltram! I (Dalje prihodnjič); 3 (Nadaljevanje s 1. strani.) proge in niso v taki milosti pri Titu kot so bosanske železnice. Z raznimi izgovori so ti uradniki zavirali, da bi ta material iz Slovenije izginil v Bosno, šele, ko so jim stopili za vrat s kontrolno komisijo, je blago zapustilo Slovenijo in izginilo v Bosno. Ti uradniki so najbrž mislili, da je slovenska republika res kaka samostojna država, kot se to bere na' papirju. Jav. tožilstvu sta izročena Emil Strniša in inž. Venceslav Funtek. Drugi prizadeti so kaznovani, ker so branili material za železnice v Sloveniji I-JKSSMBISS kaznimi- — Tako je javno okregan, kdor ne stori vsega po navodilih z Belgrada. LESNA ZADRUGA V SENT JOŠTU NAD VRHNIKO je tudi dobila celčlanek zmerjanja. Tam imajo žago, ki pa večinoma stoji. In včste zakaj ? Ti kmetje se boje — tako beremo “Slov. por.” — da bo država vzela žago, kadar jo spravijo v poln pogon. Torej strah pred podržavljenjem ovira delo na žagi. To je seveda velik greh v komunistični državi. In tako ta zadruga zavira v tem strahu obnovo. Ti kmetje so sedaj ozmerjani in se bodo bali Ozne. Njih ravnanje pa le glasno vpije, kako malo je ljudstvo za podržavljenje. KOMEDIJA Z DAVKI. — Ena najbolj zanimivih komedij, ki jih uganjajo komunisti za varanje ljudstva je to, da imajo s svojimi pristaši sestanke po vaseh in sami ocenjujejo, koliko more kdo plačati dohodninskega davka. Na sestanek seveda pridejo partizani. Ti skrbe, da se nabije mnogo njihovim nasprotnikom. Ti drugi nimajo nobene In ga ni prostora v nobenem časopisu, kjer bi bilo mogoče razkrinkati to grdo partizansko igro in to korumpiranje ljudstva ter navajanja k tožarenju. IN PA NABIRANJA! —Važna stvar v listih je tudi to, kje je kak partizan kaj nabiral v korist države. Pokazati hočejo, kako si ljudstvo pod njih komando samo pomaga in kako sodeluje z državo. Pri tem opisujejo stvari, ki so se že davno prej vršile, samo da tega ni nobeden smatra1 za novico. , “PELIN' SMO NABIRALI.” — Tako se glasi članek V “Slov Trgovci so odgovorili: “Go-sod Mihael, upanj« je naš posel in naše življenje, in obojega ne bi bili vredni, če bi upanje izgubili. Če se pa vendarle zgodi, kar prosimo, da se ne bi, ne bo nam toliko žal denarja, ki ga izgubimo, kakor človeka, ki mu je Bog drugače namenil, kakor smo mu mi želeli." Častiti trgovci so bili. Mihec se je ž njimi pogovoril in natovoril skoraj polno ladjo. Vreme je dobro kazalo in kapitan je dejal: "Odrinimo!” K ladji so privezali na dolgo vrv majhen čoln, mornarji so stopili vanj in začeli veslati, da potegnejo ladjo iz luke. Počasi, počasi se je ladja premikala in tako je bilo videti, kakor da je hrošč vprežen v seneni voz. Dve uri so mornarji veslali, da so jo dobro na morje zvlekli. Potem so splezali nazaj na ladjo in potegnili čolniček za sabo. Na kapitanov ukaz so zdaj razpeli jadra, veter1 se je ujel vanje, ladja se je malo nagnila in se začela pomikati naprej. Hitreje, čimdalje hitreje, pred njo je šumelo morje in za njo je ostajala na vodi široka, svetla brazda. (Dalje prihodnjič) ---------------o------- Boncar (Pravljica) (Nadaljevanje) : Mihca je precej minila vsa žalost in pričel je pogovor s kapitanom, ki mu je pravil, koliko je onkraj morja prilike za zaslužek. Mihec je premišljal in kapitanu predlagal, naj vzame posojilo na ladjo, da skupaj nakupita robe in si delita dobiček. Kapitan je odklonil in dejal: “Mornar sem, trgu-Nazadnje pa Girl Wanted Clerk-typist — some bookeeping knowledge, bank experience. Apply in person to M. J. Grdina, North American Bank, 15619 Waterloo Rd. (x) Razprodaja sukenj Vsa naša zaloga sukenj bo razprodana po skrajno znžanih cenah. Oglejte si našo veliko izbiro otroških potrebščin. Imamo vse, kar potrebujepo šolarji, da bodo čedno oblečeni. Slavnost pri sv. Vidu DELO DOBIJO MALI OGLASI Mi imamo lahke union za moške; mere vse do 54. Aiwlovar’s Dept. Store 6214 St. Clair Ave. EN 8040 v- suits Pevske vaje! Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. bo imel pevske vaje vsak četrtek ob 5 uri popoldne v SDD na Waterloo Rd. Zbor vodi Mrs. Ana Vadnal. Starši, pošljite otroke k vajam! (Sept. 2, 4) Herpeljab-Kozina nabirali pelin. Ta pelin da so potem-poslali v Ljubljano, da'se iz njega delajo zdravila. Pa so to judje delali, predno je kdo slišal o kakem komunističnem odboru. SMOLARJENJE V SEŽAN- (N&daljevanje s 1. strani.) Stoloravnatelj je prečital tudi došle čestitke. Tako je poslal iz Celovca premil, ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman prelepe besede slavljen cu za to priliko. V imenu K. S. K. J. je pozdravil slavljenca gl. tajnik Josip Zalar, iz Milwaukee, Wis. je čestital prija telj Rev. Anton Schiffrer, iz Pueblo, Colo. Rev. Ciril Zupan Stanovanje se odda V najem se odda stanovanje 4 sobe na 10812 St. Clair Ave., parna gorkota in vroča voda; vse v prvovrstnem stanju. Vprašajte v Pete’s Cafe, 5401 St. Clair Ave. -(172) IllKUlIl. Al UlUfcl iinimjv ----, ' . poti za pritožbo. Vsak partizan kveni zid. Tako početje župnika SKEM OKRAJU. — Ni (dosti drugače z veliko novico, da* nabirajo v sežanskem okraju borovo smolo. Posebnost bi morda bila le ta da delajo sedaj to malo bolj sistematično, ker potrebuje Jugoslavija marsikako stvar, ki se je prej uvozila, pa je sedaj ne more kupiti. Smole bo imel Titov režim zmeraj dovolj — vseh vrst. ŽUPNIK BLAJ. — Posebnost komunističnega lista je seveda tudi ta, da napade, kadar je le kako mogoče duhovščino druge, to je krščanske vere. Včasih po-grejejo stare stvari, včasih pa najdejo tudi kaj novega. Tako beremo v “Lj. pr.” 13. julija, da si je upal v Kranju župnik Blaj strgati s cerkve komunistične letake, ki so jih tja nalepili komunisti. Pri tem je bil tako predrzen, da je rekel, da kvarijo cer- denar Mihcu, ki mu ga od prvega skupička vrne. Na ladjo se lahko prav tako zadolži kakor na hišo. Mihec 3e je z dalmatinskim kapitanom še vse natanko dogovoril in potem uredil svoje. Prodiji je robo, konje in vozove, zbral skupaj ves svoj denar in s kapitanovim posojilom vred začel nakupavati blago, kakor je kapitan nasvetoval. Veliko je nakupil, ampak za čudo gre v ladjo blaga. Voz za vozom pripelje, pa se ne pozna dosti. ‘Skoraj napol prazna bo,” je tarnal Mihec. Trgovci so pa dejali: “Vzemite robo na upanje!” “Kako, čez morje mi boste upali?” 3e je začudil. “Zakaj ne?! Z dobro ladjo in zanesljivim kapitanom se odpravljate in dober človek ste. Nikoli nas še niste ukanili ali prevarili.” Mihec je'rekel: “Prav, pošten sem in pošten ostanem. Blago in ladjo zavarujem. Če se zgodi nesreča na morju, dobite vi svoje. Ce pa padem v tuji postaja tako zaupnik ali špijon davkarije proti svojim kmečkim tovarišem, v listih pa se to ime- in domačin Rev. Bonaventura! Pohištvo naprodaj Naprodaj je dobro ohranjeno pohištvo in sicer kompleten set za jedilnico, Tappan kuhinjska peč, zofa in Apex električni čistilec. Zglasite se na 18221 Nottingham Rd. Tel. IV 1008. (171) Kvein ziu. lanu ijutcjo z.,.,,....... ,, o,-,-. 1 r \ - je seveda z ogorčenjem obsojeno, deželi v roke roparjem ali če nuje: skupno določanje davkov, ljudeh. Obsojeno seveda v komunističnem listu, ne pa pri pametnih tam umrjem, zavarovalnica ne plača nič in jaz vam tudi ne bom mogel.” jezuit Rev. Edward Surtz drugi. Navzočih je bilo, kot smo omenili, mnogo zunanjih in domačih gg. duhovnikov in drugih gostov. Radi kratko odmerjenega časa je vodja programa predstavil samo nekatere, kot gg: Viranta iz Ma-disona, Kuzma iz Jolieta, Jagra iz Barbertona, Slajeta iz Loraina, Omana, Hribarja, Gabrovška, Čelesnika, Tomca, Praznika, Cimpermana, Neki-ča. Med gosti smo opazili mnogo naših odličnih mož in žena, kot Albino Novak, predsednico Slovenske ženske zveze in urednico Zarje, Edward Pucla, mestnega odbornika 10. varde in županskega kandidata, dr. F. J. Kerna, Johna L. Miheli-cha, Frank M. Jakšiča, Josip Plevnika, Leo Kushlana in številno drugih. Zares, lepa in nepozabna je bila slavnost v počast veleza-služnemu župniku Ponikvarju. Vsi, ki so pomagali, da se je vse v tako lepem redu vršilo in zaključilo, zaslužijo popolno priznanje. Videli smo, kaj vse se da doseči, če je sloga in kadar dela roka z roko za skupen namep. 1 niča vsaka in še druge i _ sti. Parna gorkota s stokerjem, 2 zidani garaži; dolg lot. Vprašajte pri lastniku na 1091 Addison Rd. spodaj. (Tue. Fri.-X) Prijatel’s Pharmacy 1 SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th Cementna dela Izdelujem vsakovrstna cementna dela, kot dovoze, pločnike, hodnike. Delo trpežno in cene v vašo zadovoljstvo. Leo Troha 22031 Miller Ave. Euclid^ O. Tel. IV 2494 i (Mo. Thur. x) Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in znamke. OHIJSKE BRESKVE SO fipJBOLJŠE! Mi vzamemo naročila vnaprej za breskve tako. da jih imate lahko že drugi dan za prezerviranje. ko so obrane. Prihranite sladkor in so, boljSega okusa. Pišite karto na: Mandel Peach Farm DAVIS ROAD PERRY, OHIO MAU 0GJ4SI (flDGOY’S PHOTO ŠTTOI0 485 East 152nd St. v Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah ali telefonirajte Mandel Drug Store, 15702 Waterloo Rd. KE 0034 Plačajte račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave. (2. & 8. each month)| 11 , ..........„ _ „ . dijo v vod}■ Hiša naprodaj Naprodaj je hiša 6 sob za 1 družino, ima spalno verando in sobo za rekreacijo; yplike sohe, novo barvane, vse v dobrem stanju, na oknih beneški zastori, po tleh preproge. Veterani, ki imajo $1600 v gotovini in G. I. posojilo $8,200 lahkp Rppiio tudi garažo in delavnico. Posebna posluga za veterane. Pokličite GL 9487. 172) JOHN ZUUCH INSURANCE AGENCTf PRANCES ZUUCH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4221 18116 NEFF ROAD H ..... IIIIIIIIOIIIIIIIIIIIC o O O o o o o o o o BELI MENIHI Poveit iz prve polovice XII. stoletja spisal IVAN ZOREC * iti* ' mislil. “Na Trlepovini bo zdaj le- dežja ga Ančka čaka težko, po,” se je gospod Ambrož do-j vzel bi jo rajši danes ko jutri, • •" “Trlepa ne bo mogoče pa oče nočejo in nočejo tja, da “Kaj se pa vedve cmerita?” "jaku. Le za spoznanje se md se je skrben in osat spoteknil ob Trlepko in Marušo, ki sta zdaj kolovratili po taboru. “Trlep pozna nevarnost in ve, kako se ji je ogniti in jo izpod-vreti. Lizi pomagajta, babi trapasti, pri kuhi ji pomagajta, ali pa v cerkev in molita. Samo tu mi ne razkazujta cmeravosti, ko še vesta ne, ali je je res treba!” Saj res: takale cmera bi še možaka za obzidjem ušibila in oplašila. Lizi ni bilo Več treba velike pomoči. Sosede so pospravljale in pomagale, a skrivaj tudi jokale, Turkov so se strašno bale. Kar so ti stražarji in brambovci zagnali: “Trlep —, trlep!” Po vsem gradišču je završalo, oči vseh so držale Trlepa, Kopica in Uršo, ki so iz Mišjega dola kobalili navkreber. A Trlep je prišel ves mrk in tih, tudi Kopič in Urša sta se držala trdo. “Stične ni več,” je trudno povedal in potlej pravil, kaj so videli in slišali. “O žalostna Mati božja sti ška 1” so ihteli. “Kaj pa drugod?” “Kdo ve? Po Suhi Krajini in kočevski strani je moralo biti hudo; našim vasem se ni zgodilo nič.” ' “O, hvala Bogu.1, Zdaj pa kar brž domov !” “Dokler je Turek v deželi; je nasmehnila, pa nasmehnila, se je brez nejeyolje. Trlep ji je že spotoma dopovedal, do njen varovanec ni zaresen Turek. “Saj res, laže se bosta zvadi-la na samem,” so se ji smejali. “Ti, Kopič, pa nekoliko pazi, da ga Urša ne uduši, če bi jo gnalo preveč. In na dvoje ju drži ali pa Uršo prikleni, dokler ju ne sklene šentvidski vikar!” Vasi so oživele. Zahvalne molitve so klečale, delo je pelo., 1 judsvto je spet bilo mirno in veselo. Gospod Ambrož je kmalu jezdil od vasi do vasi in na raboto-klical ljudi, da bi se zažgani samostan brž brž popravil. V Šentvidu se je zlasil pri vikarju. Ta je že spet vedel že vse novice. “Turki so to pot najbolj udarili po cerkvah in samostanih. Zažgali so Pleterje in Stično, Bistro, Velesovo in Mekinje.” “Mekinje tudi?” se je gospod: ločiti!” “Bog je Trlepa milostno pogledal. Mož zasluži. Lepo je živel z ranjko ženo, pošteno jo je ljubil.” ‘Hoj, kakove hruste bo imel pri hiši. “Samo Bošnjaka moram še nekoliko obtesati po naši veri, preden ga priklenem k tisti uršati Urši.” ‘Še pater opat bo vesel sreče na Trlepovini,” se je gospod spomnil samostana. “Le patrom bo še dologo pela prav tenka.” “Nikar no!” mu je vikar od ganjal otožnost. “Hudobija je pogubila, kar je v samostanu človeškega, minljivega; ni je pa sile, ki bi za zmerom zatrla moč njegove božje naloge.” Življenje, vere, upanja in ljubezni polno, je klicalo tudi moško postavil. “Saj te je res dosti, glej bi jo zanj zasnubil pri njemen očetu. Zadnji krcelj je zvalil na tla, v prednjo in zadnjo premo za-teknil ročice in spet pogledal očeta. “Ali že pojdete ali ne pojdete v Žubino?” mu je stara prošnja spet ušla kar na hitro. “Kaj neki odlašate, ko vem, da naposled vendarle pojdete?” Mehka misel mu je prinesla ime ljubljene in mu utihnila na ustnicah." “Da te treni, kaj se ti tako "Ker sem bil tak frfre, kak-'ves svet mi je n