lantt
ogt
čaio
tali*
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 80 lir
Leto XXVII. Št. 81 (7869)
TRST, torek, 6. aprila 1971
RIŠI
SKUPNA TISKOVNA KONFERENCA SINDIKATOV CGIL, CISL IN VIL
Jutri splošna stavka po vsej Italiji :2a takojšnjo in učinkovito politiko reform
p Tajnik CISL S torti je obdolžil vlado. da je glede stanovanjske reforme popustila silam, ki nasprotujejo politiki reform - «Avanti» o stališču socialistov - Giolitti o gospodarskih težavah
Venec bivših deportirancev pred spomenik žrtvam v Rižarni
RIM, 5. — Generalni tajnik CISL Bruno Storti je danes na tiskovni konferenci v imenu vseh treh sindikalnih konfederacij obrazložil razloge za splošno stavko, ki bo 7. aprila po vsej Italiji. Storti je ugotovil, da se je prižela izvajati politika reform na osnovi jasne strategije prednostne lestvice. Osnovo naj bi ustvarjala reforma je Skšavžnega sistema, sledilo pa naj bi izboljšanje kolektivnih uslug, n atnova stanovanjska politika in reforma zdravstvene službe.
Storti je nadaljeval, da so se o-------------------
libti je nato govoril o tem, da se produktivne zmogljivosti ne izkoriščajo v dovoljni meri, kar vodi do začaranega kroga in do zmanjševanja investicij. Zmanjševanje investicij pa ima seveda tudi odločilni vpliv na popraševanje, kar ponovno vpliva na produkcijo ter na investicije. Ta začarani krog je treba raz biti in pri tem je Giolitti mnenja, da nihče ne oporeka diagnoze. Sedaj mota vlada vplivati na povečanje proizvodnje in predvsem na krepi tev investicij ter to tako zasebnega kot državnega sektorja. V tej zvezi je navedel kot zanimivi ukrep tudi uporabo fiskalnih instrumentov.
Med razlogi za sedanji gospodar-
vei Storti je nadaljeval, da so se o gonftom pogovarjali vlada in sindikati,
, (jjki niso nikoli naleteli na prepreke ’ ^(Ustavnega značaja. Sindikat ni nikoli ltjv0^«lel omejevati ustavnih pristojno-(ja j*ti vlade, ali parlamenta niti nikoli 1_,vl*da ni omenila tovrstnih omejitev.
1 Storti je nadaljeval, da vladi ni ^Uspelo zavreti akcije vseh onih po-ih iti^nlh, upravnih in gospodarskih i~"*il, ki nasprotujejo politiki reform. }	. po,riuI* dvomljiv in zapleten
v ®*ačin, t katerim so razne ustanove
0	^•srednjih oblasti odobrile zakonski
MS^Jrsdlog 0 novj stanovanjski poli-s	ki je bistveno slabši, kot so
1	žč kila načela in predlogi, ki so bila v -žaKikistvu dogovorjena med srečanjem prv#U vlado in sindikati.
i d Rodil se je ukrep, ki spreminja »jo ffci se odpoveduje osnovnim značil-cijfltiostim modeme stanovanjske poli-igiltike. Tu gre za prepuščanje oblake* »ti osrednjim upravnim organom, iaijrifhranja se množica ustanov in ne-»ed na tem področju, niso se odloč-aja »c napadle zemljiške rente in se sa, P° še nadalje dopuščala gradbena za (špekulacija, saj bodo lahko zasebni-litv*ki gradili na področjih razlaščenih so * zakonom o javni koristi. asMl Storti je ugotovil, da vlada he iinOi more biti v enakem odnosu do ti-ogo stih, ki hočejo, kot tudi do tistih, ki LSetil nočejo reform. Pri’obravnavi o u-kaf stavnih pravicah vlade in parlamen-g3 d ta v odnosu do sindikata gre samo za izgovore, dejansko pa je v raz-,4^ pravi odnos dosedanjih ravnovesij.
V uvodu v tiskovno konferenco so ;taki na kratko spregovorili še drugi sin-tkalni tajniki, nato pa so odgovorili iarlj na vrsto vptašanj. Tako so simdika-
»ki položaj je rrAnister navedel zmanjšanje obsega proizvodnje v letu 1970 zaradi sindikalnih bojev, restricijske kreditne ukrepe aprila In julija lanskega leta, prepozno uveljavljanje vladnega gospodarskega uikrepa o konjunkturi in zvišanje izdatkov za delo, ki je zlasti v malih in srednjih podjetjih zmanjšalo možnost lastnega finansiranja. Minister je mnenja, da so tudi kasneje oblike sindikalnega hoja razširile med delodajalci določen pesimizem, zaradi katerega ni prišlo do novih pobud.
Med drugimi ukrepi, ki jih je treba čimprej sprejeti je Giolitti govoril tudi o nadzorstvu nad gibanjem cen in predvsem nad ranami, ki so pod vladnim vplivom. Kot primer je navedel cene petrolejskih Izdelkov in bi bilo želeti, da bi del morebitnega povišanja prevzela država. Glede Montedlson
se govori o težavah pri sestavi da bi odstranili vse prepreke.
NADALJEVANJE PREISKAVE PROTI ^FRONTE NAZIONflLE
Novih osem obtožencev poskusa državnega udara
Resna preiskava tudi glede zadržanja šole gozdnih straž - Fašistični izgredi v R. Calabrii
vsedržavnega načrta kemijske stroke In o nujnosti, ko je treba kemijo vključiti v programiranje-
Današnje socialistično glasilo «AvantU odločno odgovarja na napad desničarskega tiska, češ da se je del vodstva PSI Izrekel proti stavki. Avanti pravi, da gre za poskus razbitja zaupanja med socialistično stranico ln sindikalnim gibanjem, ki desničarske sile povsem razumljivo zaskrbljuje. Nato «Avanti» začrtuje osnovno načelo, da odnosi temelje na medsebojnem spoštovanju avtonomije, kar seveda ne pomeni, da bodo socialisti rekli, da je prav vsaka stavka upravičena, kot tudi ne zahtevajo, da bi sindikati brezpogojno odobrili vsa’, o njih politično odločitev.
V konkretnem primeru Je prišlo do dvomov o taktiki sindikatov, ker je najprej kazalo, kot da se hoče obsoditi zakonski predlog socialističnega ministra za javna dela. Predlog se lahko Izboljša v parlamentu, na vsak način pa pomeni kvalitetni skok na področju, na katerem je do sedaj vedno prevladala špekulacija. Treba pa je tudi reči, da so sindikati spremenili svoj cilj ln da gre pri splošni stavki predvsem za udarec proti silam, ki se v Italiji bore, da za-vro vsako izpremembo ln za zahtevo, da se obrani način razprave med sindikati ln med vlado.
Takoj po prejemu sporočila predsednika vlade se je sestal izvršni odbor, ki je sprejel na znanje obvestilo, da bo v prihodnjih dneh prišlo do sestanka v palači Chigi. Odbor je pozitivno ocenil novo razdobje preučevanja osnutka zakonskega predloga, o Katerem so izrekli odločno in utemeljeno negativno stališče. Odbor ponovno podčrtuje nujnost, da pri razgovorih sodelujejo tudi sindikati tiskarjev in druge zainteresirane kategorije. Končno izraža odbor solidarnost časnikarjev z vsemi delavci v borbi za življenjske socialne zahteve (stanovanja, zdravstvo, davki), z večino glasov pa je sklenil preklicati stavko časnikarjev, ker menijo, da pomeni sklicanje sestanka z vlado prvi stvarni korak k organskemu procesu reforme demokratičnega obveščanja, kar že leta zasleduje zveza časnikarjev.
Kakih dvesto udeležencev kongresa vsedržavnega združenja bivših političnih deportirancev v nacistična taborišča je v nedeljo zjutraj obiskalo tržaško Rižarno, kjer so položili venec pred spomenik žrtvam
la * /anj ičafj 0V8*
71.
v. « ;ta
jo.
ilo I aja. ua* 7 < »bosi tečd oU
zak|
v
in 1 muč« Mo* 3gra) e
ivlje
.tek«
tani*
ianj*
jal«,
Fuf' lušt* na * e r*
ii
pro<
k<tr»
e d lo t
rei pa*? » e» nerik ate*
i tr*
državnega udara je prešla v drugo fazo, saj je preiskovalni sodnik Marcelto de Lilo na zahtevo po-,	.	,	močnika javnega tožilca dr. Clau-
,, listi upravičili sklep o splošni stav-1 Vitatona izdal osem nalogov
za zaslišanje. Gre torej za osem novih obtožencev, kil se pridružujejo princu Borgheseju (ki je še vedno na svobodi) in ostalim petim osebam, ki so zaprte v Regina Coeli.
Tudi v tem primeru gre za kršitev člena 305 kazenskega zakonika, ki se nanaša na «polltično zaroto z združevanjem«, vendar tokrat na drugi odstavek tega člena, ki govori o sodelovanju, za kar je predvidena zaporna kazen od dveh do osem tet, medtem ko Borgheseja dolže pobude In organizacije, za kar so predvidene ostrejše kazni od pet do dvanajst let zapora. O-čitno gre torej za udeležence zbora v telovadnici padalcev.
V tej zvezi je tudi zanimiva vest, da so ugotovili, da v noči med 7. In 8. decembrom lanskega teta v telovadnici Folgore v Ul. Eleniama št. 2 niso predvajali filma «Berlin: drama nekega naroda«, kot so prvotno trdili in skušali s tem opravičiti zborovanje pripadnikov skrajno desničarske skupine «Fronte nazionale«.
Nadaljuje se tudi preiskava v šoli kadetov »(gozdnih straž« v CStta-ducale, kjer sta že nekaj dni general karabinjerjev in generalnf nadzornik javne varnosti. Zaslišali so vse častnike šote, številne šoferje in še zlasti šoferja, ki je v avtomobilu rdečega križa pr. munlcljo ln orožje. Ugotovili tudi, da gozdni stražniki v med 7. in 8. decembrom niso imefi v Ritmu kaj iskati, odnosno da jjh ne vodi pot po Ul, Olimplci, da
ravy ki tudi ker je povsem utemeljen .jj čeprav zapoznel glede davčne rc-forme, je pa upravičen tudi glede zdravstvene reforme. Izražena je bila želja, da ne bo potreba poseči po tem orožju glede drugih re-form, ki so na dnevnem redu.
Sindikalna akcija je dokaj ostra, Ji prav zaradi tega, ker so sindikati 0 s presenečenjem in ogorčenjem ugotovili, da vlada ni izpolnila svojih nes obveznosti in to ko so menili, da je lo«*« možen koristen razgovor. Zaradi ie-3. ga zahtevajo, da vlada spremeni * svoje stališče. Govor je bil o drugih oblikah sindikalnega boja, pri čemer pa gre za težave tudi psihološkega značaja. Na vsak način gre za vprašanje, o katerem so sindikati že razpravljali.
bo i Ob zaključku tiskovne konference ur, Je bilo izraženo prepričanje, da bo najti< stavka povsem uspela ter da ne bo [arn* Prišlo do zmanjšanja obsega, ali j I pomena stavke, čeprav številni av-a j} tonommd sindikati na stavko niso pristali. V tej zvezi so ugotovili, da 1 dajejo sindikati v službo vse skupnosti svojo moč, zato da bi 'osegti gf( stvari, ki so v interesu vse skup-31 nosti in ki nimajo korporativistične-ga značaja. Izrazili so tudi željo,
, da ne bi nihče skušal izkoristiti ra .. dia in televizije za pozive, da se delavci ne bi udeležili stavke.
Splošna stavka 7. aprila bo trajala ves dan. Stavkali bodo uslužbenci industrije, trgovine, kmetijstva, javnih služb, poldržavnih u-stanov, kredita, turizma, občinskih,
jelel Pokrajinskih in deželnih uprav.^
RIM, 5. — Preiskava o poskusu | svečano proglasili novi deželni statut v prostorih gledališča Cilea. Svečanosti se je udeležilo 36 svetovalcev od 40, predstavniki obisti in župani Iz celotnega področja dežele. Svečanost Je bila mišlje-
na kot praznik pomirjenja, izkoristili pa so jo fašisti, ki so priredili že običajne skrajno divjaške demonstracije, med katerimi so zažgali tri avtobuse ln tri avtomobile. Ranili so komunističnega poslanca Gl rolama Tripodija, socialdemokratskega deželnega odbornika Cassadonteja, načelnika skupine PSI Aragono in kvestorja Santillija. Vseh ranjencev Je preko petdeset. Policija je morala uporabiti hidrante, solzilne bombe ln
Pismo Cofomba časnikarski zvezi
Prekinjena stavka časnikarjev, ker se prično razgovori z vlado
RIM, 5. — Predsednik vlade Co-. lembo je poslal vsedržavni zvezi Italijanskih časnikarjev telegram, v katerem se skllcruje na njeno pismo od 30. marca ln pojasnjuje, da «še vedno preučujejo ukrepe v korist založništva« ln da lahko zagotovi, da bo vlada pri sprejemanju svojih avtonomnih odločitev «v največji meri upoštevala mnenja zainteresiranih kategorij, s katerimi se bodo v kratkem posvetovali na primeren način«. Colombo tudi pravi, da namerava vlada delovati za povečanje ravni svobode tiska ln za okrepitev tiska, tako
•iiiiiiiimiiii............m.....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiniiuniiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiN..
ZAKLJUČEN 6. KONGRES ZDRUŽENJA BIVŠIH POLITIČNIH DEPORTIRANCEV Y NACISTIČNA TABORIŠČA
Poziv delegatov za sodelovanje med narodi in proti oživljanju fašističnega nasilja
Zahtevia po razpustu vseh organizacij fašističnega značaja - Izvoljena nov vsedržavni svet in nadzorni odbor, v katerih je tudi šest Tržačanov
šesti kongres vsedržavnega združenja bivših političnih deportirancev v nacistična taborišča, ki je bil v dneh 2., 3. in 4. aprila 1971 v Trstu, mestu z nekdanjim nacističnim uničevalnim taboriščem — Rižarno, spričo širjenja fašističnega nasilja, ki ga izvajajo fašistične politične in polvojaške organizacije, ki ogrožajo ustavno zakonitost dežele.
OPOZARJA na že nevzdržno nevarnost, ki spodkopava zaupanje dežele v demokracijo, ki je bila priborjena v antifašističnem odporu in osvobodilni borbi;
SPOMINJA, da je prevladanje fašističnega škvadrizma nad dr-
žavno oblastjo v prvih letih po prvi svetovni vojni bilo le začetek procesa, ki je privedel do diktature, vojne, koncentracijskih taborišč..
Vsedržavno združenje bivših deportirancev, ki združuje preživele jetnike iz Mauthausna. Dachaua, Auschuiitza, Ravens-briicka, Flossenburga, tržaške Rižarne in mnogih drugih zloglasnih taborišč, ter družine tistih, ki so v teh taboriščih darovali svoja življenja, se smatra obvezano storiti, kar je. v njegovih močeh, da se te grozote ne ponovijo in da nacifa-šizem ne bo nikoli več mogel spraviti v nevarnost demokratičnega življenja v naši deželi.
pendreke.
..........mi......um.iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiMUniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiitiiiininiiiiiiiiiiiiii 1
RAZVESELJIVI REZULTATI OBČINSKIH VOLITEV V ČILU
VELIKA ZMAGA ALLENDEJEVE LJUDSKE FRONTE IN NAZADOVANJE DESNIČARSKE OPOZICIJE
V primerjavi s predsedniškimi volitvami septembra lani so stranke vladne koalicije pridobile 13,3 odst. glasov
Nekatere druge kategorije bodo stavkale na svojstvene načine, tako bodo železničarji stavkali dve uri v sredo, od 12. do 14. ure in se bodo takrat vlaki ustavili na postajah, ki so opremljene, da nudijo potnikom najbolj ustrezno pomoč. Uslužbenci PTT bodo stavkali ves dan.
Mestna prevozna podjetja, kot tudi medkrajevni avtobusni prevozi, bodo ustavljeni za dve uri in to na osnovi navodil lokalnih sindikalnih organizacij. Služba za dobavo plina, vode in elektrike bo poslovala dokaj normalno ter bodo uslužbenci stavkali štiri ure. Nekoliko bolj zapleten pa je položaj v šoli, ker se stavki niso pridružili številni avtonomni sindikati in bo vse odvisno °d položaja v posameznih zavodih.
V sredo, 7. aprila ne bo izšel noben časnik in so sindikalne organizacije tiskarjev že odločile, da bodo jutri tiskarji stavkali ves dan.
Minister za proračun in gospodarsko načrtovanje Giolitti je danes imel tiskovno konferenco, na kateri je govoril o nujnosti takojšnjih vladnih ukrepov, da se premosti sedanje razdobje stagnacije italijanskega go spodarstva. Minister je dejal, da gospodarski položaj še zdaleč ni razveseljiv ter da gre za posledice različnih elementov in med njimi je »e posebej podčrtal zastoj popraše-Vanja in zastoj investicij ter nekatero inflacionistične znake kot pc •ledice naraščanja cen.
Minister je omenil zadnje podat-** o industrijski proizvodnji, ko se jo indeks v dvomesečju januar februar letošnjega leta zmanjšal za 0|79 v primerjavi z istim trimesečjem lanskega leta. in ki so občnt 00 slabši od rezultatov, ki so iih predvideli organi načrtovanja. Gio-
bl odšli na nočna vežbanja, da pa je v bližini oddajnik RAI-TV. V tej zvezi je tudi zanimivo, da so odložili za nedoločen čas svečarno prisego gozdnih stražnikov, na kja-teri bi moral prvotno prisostvovati minister za kmetijstvo Naitall, kasneje se Je govorilo o podtajniku Vemturijl, končno pa se je svečanost enostavno odpovedala.
SANTIAGO, 5. — «Čilenci so še enkrat pokazali svojo politično zrelost«, je dejal čilski predsednik Salvador Allende, ko je zvedel za rezultate občinskih volitev, ki so se zaključile z veliko zmago ljudske fronte. Koalicija, ki podpira Allendejevo vlado in ki jo sestavljajo socialistična stranka, komunistična partija, obe radikalni stranki in levi krščanski demokrati, si je zagotovila 49,73 odstotka glasov, vse opozicijske stranke skupaj pa 48,04 odst. V primerjavi s predsedniškimi volitvami septembra lani je ljudska fronta pridobila kar 13,3 odstotka.
Rezultati občinskih volitev pomenijo tudi veliko zmago predsednika Allendeja, saj se je znotraj
vladne koalicije najbolj okrepila prav njegova socialistična stranka, ki je dobila 21 odst. glasov. Komunistični partiji je šlo 17 odst., medtem ko so radikalci rahlo nazadovali.
V absolutnih številkah je ljud-
Zaradi splošne stavke za socialne reforme, katere se med raznimi kategorijami udeležujejo tudi tiskarji in s katerimi je vsedržavna časnikarska zveza izrazila solidarnost, naš list jutri ne bo izšel.
Ponovno bo izšel v četrtek, 8. t.m.
V nedeljo so v Reggio Calabrii
................................min..11111111111111111n1.nl.........■iiiiiii.inniim..
NA 24. KONGRESU KP SOVJETSKE ZVEZE
Soglasno odobreno poročilo Brežnjeva
MOSKVA, 5. — Delegati na 24. kongresu komunistične partije Sovjetske zveze so danes soglasno odobrili poročilo prvega sekretarja
tlllllllllllHIIIIIHIIIIIIIIIHMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIiHHIII
Dodatek k izjavi SKGZ
Iz izjoue glavnega odbora SKGZ, ki smo jo objavili v nedeljski številki, je pomotoma izpadel odstavek, ki ga je glavni odbor sprejel, in se glasi:
«SKGZ izraža zadovoljstvo, da je predsednik Tito sprejel, med svojim bivanjem v Rimu, predstavnike slovenske narodne skupnosti
Leonida Brežnjeva o delovanju in političnih smernicah centralnega komiteja. Po zaključku razprave o uvodnem poročilu, v katero je poseglo samo 46 delegatov od 149, ki so bili vpisani (mnogi so se odrekli posegu, ker je delo kongresa že v zamudi), je na kratko spregovoril sam Brežnjev.
Tajnik KP SZ se je najprej zahvalil vsem, ki so posegli v debato. za prispevek, ki so ga prinesli razpravi, ter dejal, da so govorniki izrazili mišljenja vseh komunistov in delavcev Sovjetske zveze. Glasu delegatov, je nadaljeval, so je pridruži) glas vsega sovjet skega ljudstva. Brežnjev je omenil, da je po začetku zasedanja prisoe-
v Italiji, kar je dalo še poseben (0 kongresu in centralnemu komite-poudarek sprejetim obveznostim.« ■ ju več kot 250 tisoč pisem komu-
nistov in drugih državljanov, ki niso vpisani v partijo. Tajnik KP SZ je dalje poudaril delovno in tovariško ozračje na kongresu, ki da je dokazal »enotnost in kompaktnost« partije. »Obvezujemo se — je še dejal Brežnjev — da bomo tudi v bodoče ohranili in okrepili to enotnost v vrstah partije«.
Ker se je razprava o poročilu nekoliko zavlekla, bo govor vladnega predsednika Kosigina na vrsti šele jutri. Kot je znano, bo Kosigin orisal novi petletni gospodarski plan, ki pa je v glavnih obrisih že bil objavljen, zaradi česar ni pričakovati nobenih bistvenih novosti. Kongres se bo zaključil v petek z izvolitvijo novih vodilnih organov partije. Tudi v tem pogledu ni pričakovati občutnih sprememb.
ska fronta dobila 1494.106 glasov, centristična opozicija (krščanski demokrati in nacionalni demokrati) 737.058 glasov, desna opozicija (nacionalna stranka in radikalna demokracija) pa 619.870 glasov. De-mokrščanska stranka, ki je doživela na sptembrskih predsedniških volitvah težak poraz, je tudi tokrat zgubila približno dva odstotka gla-svo.
Po mnenju opazovalcev so k zmagi demokratične koalicije v veliki meri prispevali mladi volivci, med 18. ln 21. letom, ki so se povečini izrekli za Allendeja.
Predsednik Allende je seveda izredno zadovoljen nad Izidom volitev, saj se je za njegovo vlado izrekla polovica volivcev, medtem ko si je moral na volitvah za predsednika republike pridobiti glasove demokrščanske opozicije.
To so bile poleg vsega prve volitve v državi potem ko so levičarske demokratične sile prišle na oblast, zaradi česar so jim vsi pripisovali pomen preizkusnega kamna za politiko predsednika Allendeja. «Te volitve — Je izjavil Allende — postavljajo na laž tiste, ki so napovedovali, da bo vzpon ljudske vlade na oblast pomenil ukinitev demokracije. V Oilu — je dodal — obstajata popolna svoboda ln absolutno spoštovanje za vse ideje«.
tom. Na dnevnem redu je v prvi vrsti vprašanje vstopa Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. govor pa bo tudi o Berlinu ter o odnosih med Vzhodom in Zahodom.
Na današnjem srečanju sta Brandt in Heath soglasno ugotovila, da bi v zvezi z britanskim vstopom v EGS morali doseči konkretne rezultate že to poletje. Ko bi pogajanja bila neuspešna, bi bilo to po skupni oceni porazno. Oba premiera sta soglašala tudi, da je treba za sedaj ločeno obravnavati politična in praktična vprašanja, tako da bi težave pri drugih ne ovirale reševanja prvih vprašanj. Posredno je bil tudi potrjen predlog — za katerega se poteguje tudi Italija — da bi ustanovili komisijo šestih za rešitev ključnega vprašanja funta šterlinga.
Popoldne se je Heath s helikopterjem odpeljal v Paderbom, kjer je pregledal britanske čete v ZRN. Razgovori se bodo nadaljevali jutri.
Prvo srečanje Brandt-Heath
BONN, 5. — V Bonnu so se danes začeli politični razgovori med britanskim ministrskim predsednikom Edwardom Heathorn, ki je dospel včeraj na uradni obisk v ZRN, in zveznim kanclerjem Willyjem Brand
Še boji v Jordaniji
BEJRUT, 5. — Glasnik ljudske fronte za osvoboditev Palestine je sporočil, da so v severni Jordaniji v teku ostri boji med oddelki kraljeve vojske in palestinskimi gverilci. Vladne čete so v prvih jutranjih urah z močnim topniškim kritjem napadle položaje fedajinov, ki so napad odbili ter prizadejali napadalcem hude zgube. Boji — je še dejal glasnik — so se razširili tudi na druge predele Jordanije ter predvsem na Jerash, Ajloun, Bako in Sweilah.
V Amznu so danes zvečer iz drvečega avtomobila odvrgli bombo proti sedežu ameriškega veleposlaništva v središču mosta Eksplozija le pušk odevala neka j parkiranih vozil, ni pa povzročila človeških žrtev.
ZAHTEVA, da se takoj začne izvajati zakon štev. 645 od 20. junija 1952 in da se ukaže razpustitev vseh organizacij faši-sti''vnga značaja ter MSI.
ZAHTEVA od parlamenta, vlade in sodstva, da, vsak na področju svoje pristojnosti, sprejme vse potrebne ukrepe, da se zagotovijo svoboda državljanov, republiške ustanove, demokratični razvoj in družbeni napredek države.
POZIVA vse antifašistične politične sile ter vse državljane, da mimo vseh partikularizmov združeni bedijo nad varnostjo demokracije v deželi.
Prav v ta namen predlaga, naj se razna združenja par ti.i. nov in bivših preganjancev ter deportirancev združijo v enotno organizacijo odporništva. Kongres.
globoko ogorčen nad napadalnim nasiljem, ki še vedno povzroča prelivanje krvi v bližnjih in daljnih deželah sveta, zatira svobodo in neodvisnost narodov, povzroča smrt in gorje, obvezuje združenje na enotne in nepretrgane napore z vsemi drugimi političnimi m družbenimi silami, ki se povsod, doma in po svetu, borijo za obrambo svobode in miru.
UGOTAVLJA, končno, da so še vedno pereči in nerešeni posebni problemi bivših deportirancev in svojcev padlih, kot so dodelitev vojnih pokojnin, življenjskih priznavalnin, pravno priznanje statusa političnega deportiranca, predčasno upokojitev vseh bivših deportirancev, ki so kakorkoli nameščeni pri javnih in zasebnih ustanovah, kot to predvideva zakon 336 iz leta 1970, zdravniška in farmacevtska oskrba, ter bolniška in zdravniška oskrba, podobno kot za vojne invalide ter pohabljence.
zato zavezuje nove vodilne organe, da mobilizirajo vse združenje, da v povezavi z drugimi antifašističnimi in odporniškimi organizacijami Izpelje dokončno rešitev teh problemov.
S sprejetjem gornje sklepne resolucije ter z izvolitvijo novega 41-članskega sveta ter ostalih vodstvenih organov se je v nedeljo v prvih popoldanskih urah zaključil šesti vsedržavni kongres bivših političnih deportirancev v na cistična taborišča, ki se je bil začel 2. tega meseca zvečer z otvoritvijo velike razstave o nastanku nacizma in o nacističnih taboriščih, razstave, ki bo še nekaj dni odprta v prvem nadstropju Pomorske postaje v Trstu.
Zadnji dan kongresa bivših deportirancev se je začel v nedeljo zjutraj z obiskom delegatov v tržaški Rižarni, kjer se je kakih 200 delegatov in gostov poklonilo spominu žrtev Rižarne in kjer sta podpredsednik vsedržavnega odbora združenja senator Maris in pred sednik tržaškega združenja dr. Ernest Arbanas spregovorila neka, priložnostnih besed. Senator Maris je po položitvi vencev pred spomenik žrtvam v Rižarni med drugim rekel: «Prišli smo sem ne le za to, da bi počastili spomin padlih, pač pa tudi zato, da bi izpričali svojo sedanjo obveznost, da
se bomo trudili za izgradnjo svobodne in pravične družbe, in za ohranitev miru v svetu«.
V dopoldanskem delu kongresa se je v mali dvorani Verdijevega gledališča oglasilo k besedi še nekaj diskutantov, med katerimi je bil dr. Sergio Piperno, predsednik judovskih združenj v Italiji, ki je kongresu prinesel pozdrav in zagotovil nadaljnje dobre odnose in plodno sodelovanje med obema organizacijama.
Kot zadnji je v diskusiji spregovoril eden izmed tržaških delegatov, Giovanni Postogna, ki je povedal, kako vse antifašistične organizacije v Trstu pripravljajo skupno z občinsko in pokrajinsko u-pravo proslavo, ki bo 25. aprila. Pri tem je poudaril, da na našem področju skoraj ni kvadratnega metra zemlje, Id bi ne bil oškropljen s krvjo naših padlih. Poleg Rižarne, je rekel Giovanni Postogna, imamo na Tržaškem še veliko spomenikov, ki spominjajo na naše žrtve, kot na primer spomenik 71 talcem na Opčinah, spominsko ploščo v Ul. Ghega, ki spominja na 52 žrtev, spomenike na Proseku, v Ul. Massimo D’Azeglio in drugod, in vsi ti spomeniki spominjajo na veliki davek, ki sta ga Trst in tržaško področje dala za svobodo in demokracijo. V tem okviru je omenil lanskoletno odkritje spomenika v Nabrežini in načrt za postavitev spomenika padlim na Opčinah. Svoj poseg je zaključil ugotovitvijo,. da ima tržaško združenje bivših političnih deportirancev zelo dobre odnose s sorodnimi organizacijami in oblastmi na obmejnem jugoslovanskem področju, pa tudi z Avstrijo in z mednarodnim Rdečim križem.
Senator Caleffi, ki je povzel diskusijo, je odločno odklonil teorijo o »dveh skrajnostih« in o nekakšni ekvidistanci, ki naj bi se izvajala tako proti levim skupinam izven parlamentarne opozicije kot nasproti fašističnim prevratnim skupinicam poivojaškega značaja in fašizma nasploh. Senator Caleffi je tudi rekel, da je treba razumeti nestrpnost, ki jo kaže mladina, ker se ta mladina, tudi če včasih prestopi določene okvire, bori za svojo bodočnost. Na dolgo je nato Caleffi govoril o problemu šolstva in je kot dober poznavalec tega področja, saj je bil štiri leta in pol podtajnik v ministrstvu za šolstvo, ugotovil, da bo tudi v bodoče težko izposlovati, da bi šole mladim generacijam posredovale resnično zgodovino antifašistične borbe in resnično zgodovino nacifašističnih taborišč. Vendar je izrazil v zvezi s tem upanje, da se bo vse dobro izteklo, kajti ugotovil je tudi, da je glede tega laže vplivati na učne moči kot na funkcionarje, ki jim je na skrbi šolstvo.
Caleffijeva izvajanja in njegova zagotovila so bila sprejeta z navdušenjem, ki se je še bolj razvnelo, ko je prišla na oder skupina mladih fantov in deklet, ki je zagotovila delegate, da bo mlada generacija nadaljevala z borbo za svobodo, demokracijo in mir.
Končno je bil izvoljen 41-članski vsedržavni svet organizacije in drugi vodilni organi. Od Tržačanov so v vsedržavni svet bili izvoljeni Arbanas. Bubnič. Fon in Postogna, v nadzorni odbor pa De Manzini in Kodrič.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
6. aprila 197
OBISK DELEGACUE RIŠKEGA MESTNEGA SVETA V TRSTU
Za tesnejše sodelovanje med Reko in Trstom v gospodarstvu in kulturi
V svojem pozdravu je župan Spaeeini poudaril pomen prisotnosti narodnih manjšin in izrazil upanje, da bo tudi na tem podroqu sodelovanje odprto - Obisk pri predsedniku pokrajine dr. Zanettiju ■ Sprejem v muzeju Revoltella
VČERAJ POPOLDNE V KULTURNEM DOMU
Gostovanje ^Mladinskega gledališča» z zabavno zgodbo dveh malopridnežev
Veliko sproščenega smeha naše mladeži, ki je za dobri dve urici sledila potegavščinam Čipka in Capka
'Zakaj delamo v Ljubljani pred- vanski konzul Žvab s svojo sopro-
Včeraj so se v Trstu začeli raz govori med predstavniki tržaške občinske uprave in delegacije z Reke, ki jo vodi predsednica mestnega sveta prof. Neda Andrič in v kateri so še ravnatelj reške ladjedelnice »Lenac* inž. Sergej Lukež, ravnatelj cestnega konzorcija dr. Albert Rubeša, ravnatelj reške banke dr. Vlado Togunjac, šef oddelka za zunanjo trgovino pri reški trgovinski zbornici dr. Ivo Krau-cak, ravnatelj »Jugolinije* dr. Jure Vukasinovič, podravnatelj reške banke dr. Donato Viktor in prof. Nino Nutrizio kot prevajalec.
Ob 9. url je reško predstavništvo sprejel tržaški župan inž. Marcello Spaeeini. V «modri dvorani* občinske palače so z njim bili še vsi odborniki tržaške mestne uprave. V svojem pozdravu je Spaeeini spomnil na misel iz uradnega sporočila po Titovem obisku v Italiji, kjer je poudarjena vloga sodelovanja obmejnih prebivalstev. Omenil je trajne stike in sodelovanje med Slovenijo, Furlanijo - Julijsko krajino, Koroško in Hrvaško in nadaljeval: »Dovolite mi, da se dotaknem tudi druge teme, ki je nam obojim pri srcu in kar je potrdil tudi obisk predsednika Tita v Rimu: to je vloga kulturnega posredovanja in bogatenja omike, ki ga v tem obmejnem pasu opravljata manjšini, italijanska v Jugoslaviji in slovenska v Italiji.* Spaeeini je nadaljeval, da so v tem pogledu odnosi zapleteni, ker je manjšina v Italiji »popolnoma slovenska*, medtem ko je večina Italijanov na Hrvaškem. V tem smislu je potrebno »iskreno in odprto sodelovanje* med sosednimi deželami, Trstom in Reko, kot prednjima stražama.
V odgovoru je prof. Andričeva | poudarila predvsem, da je namen tega obiska — ki ni prvi — navezati tesne upravne, gospodarske in kulturne stike. S tem v zvezi je o-menila več vprašanj, ki so potem bila predmet razprave.
Po pozdravih je stekel razgovor o stvarnih vprašanjih. V prvi vrsti je šlo za sodelovanje na področju komunalnih storitev. Dogovorili so se o vzajemnem obisku skupin mestnih redarjev in sodelovanju pri urejanju prometa. Reško predstavništvo je pokazalo veliko zanimanje za mehanizacijo anagraf-skih in drugih storitev s pomočjo elektronskih možganov. To so si Rečani tudi ogledali. Končno so dalj časa razpravljali tudi o skupnih naporih onesnaženja morskih voda.
Jutri bodo še razpravljali o turizmu in še posebej o izkoriščanju malih pristanišč v te namene. Razpravljali bodo tudi o sodelovanju med gledališči. V tem pogledu bodo verjetno izdelali predloge o izme njavi predstav.
Opoldne je reška delegacija obiskala predsednika tržaške pokra jinske uprave dr. Zanettija. Izmenjali so si pozdrave, v katerih je bilo še enkrat poudarjeno vzdušje konstruktivnega sodelovanja na obmejnem področju.
.Zvečer je župan priredil v prostorih muzeja Revoltella v Ul. Diaz
tem

Med razgovorom tržaškega in reškega zastopstva
sprejem, ki so se ga udeležili pred- pokrajine Zanettija s člani pokrajin-stavmki javnega, političnega in -*------------ '	• *• •	-
kulturnega življenja. Razgovori se bodo nadaljevali danes.
Med prisotnimi smo opasali, poleg župana Spacdnija in predsednika
skega in občinskega odbora še podtajnika za zunanjo trgovino v rimski vladi posl. Corrada Belcija, poslanca Albina Škerka, podpredsednika deželnega sveta Pittonija, de-
želnega svetovalca dr. Štoka, tajnike tržaških strank, več občinskih svetovalcev. Sprejema sta se udeležila tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuš in konzul Zlatko Vidas.
.........................................n.......................................
PO SKLEPU CGILf CISL IN CCdL
Jutri splošna stavka vseh strok Ob 10. uri shod na Trgu Garibaldi
Stavka bo trajala 24 ur za delavce in uradnike vseh strok ■ Avtobusi ustavljeni od 8. do 11. ure, vlaki pa od 12. do 14. ure - Kruh in mleko do 10. ure - Zaradi stavke jutri ne bo časnikov
Jutri bo vso Italijo zajela splošna celodnevna stavka delavcev vseh kategorij. Sindikati, ki so jo oklicali, da pritisnejo na vlado, ki mora sprejeti stvarne obveze o reformi stanovanjske gradnje, pozivajo obenem tudi druge delovne ljudi, naj se pridružijo stavki iz solidarnosti.
V Trstu so Nova. delavska zbornica - CGIL, Zvezna delavska zbornica - UIL in Pokrajinska sindikalna zveza - CISL sporočile, da bo stavka potekala takole: 24 ur bodo stavkali delavci in uradniki vseh strok. Avtobusi koncesijskih podjetij in občinskega podjetja ACE-GAT se bodo ustavili od 9. do 11. ure, železnica pa od 12. do 14. u-re. Lekarne bodo zaprte, z izjemo tistih, ki so dežurne (kot ob praznikih), pekarne in mlekarne bodo odprte do 10. ure.
Ob 10. uri bo jutri zjutraj enotno sindikalno zborovanje na Garibaldijevem trgu. Za vse tri sindikalne zveze bo spregovoril tajnik rimske delavske zbornice Agostino Marinetti.
Zaradi stavke ne bo pouka v
tržaških italijanskih šolah, šolniki CGIL in CISL so se namreč pridružili splošni stavki za uresničenje reform, pač pa se niso pridružili stavki slovenski šolniki. Sindikat slovenske šole je namreč poslal izjavo, da se stavki ne pridružuje. Sporočilo objavljamo na drugem mestu.
Splošno stavko za hitrejše uresničenje stanovanjske in zdravstvene reforme je obsodilo tudi pokrajinsko in deželno tajništvo PSDI. Socialdemokrati menijo, da je »tipično politična*, medtem ko vlada «že dalj časa resno dela na liniji realistične politike reform*. PSDI meni končno, da bo stavka gospodarsko škodovala državnemu gospodarstvu v trenutku, ko preživlja ta delikatno obdobje.
Tržaške CGIL, CISL in CCdL so v svojem tiskovnem sporočilu poudarile predvsem, da je vlada svoj čas sprejela načelo pogajanja s sindikati, a da sprejetih rešitev ne ocenjuje za obvezne, kar dejansko ponižuje delavsko predstavništvo. To se dogaja prav sedaj,
čenje že sprejetih obvez o stanovanjski reformi in preureditvi zdravstva.
Za neutemeljene ocenjujejo sindikati «izjave nekaterih političnih sil, ki so proti reformam*.
Izjava Sindikata slovenske šole
- -	.	..ko
vladni organi zavračujejo uresni-.................. um ■iiiiii ■ m ....um.........nuni......im......■iiihiiihihihiiiimhihii...........................................iihhhhihi
SPOMINSKA SVEČANOST ZA TALCI NA OPČINAH
Ob spominu na žrtve našega boja poudarjena aktualnost antifašizma
Pred spomenikom so spregovorili prof. Monfakon, Dušan Košuta in Arturo Calabria - Polaganje vencev in sprevod od openskega Prosvetnega doma
Sindikat slovenske šole, ki je enotna in edina sindikalna organizacija slovenskih šolnikov v deželi izjavlja, da se splošni stavki, ki so jo razglasile vse tri glavne sindikalne konfederacije za sredo 7. tega meseca ne pridružuje, ker do sedaj te tri konfederacije niso podprle zahtev slovenskih šolnikov. Sindikat pa izjavlja, da se bo pridružil v prihodnosti stavkom, ko bodo te sindikalne organizacije izrecno podprle zahteve slovenskih šolnikov in slovenske šole.
Večja množica ljudi, ne samo i Opčin, temveč tudi iz drugih krajev Tržaške in Primorske se je v nedeljo popoldne oddolžila spominu 71 talcev, ki so jih nacisti ustrelili 3. aprila 1944. Dež je v temnem popoldnevu lil kot iz škafa, neprestano, a ni preprečil letošnje proslave. Verjetno zaradi vzdušja, ki je vse prej kot pomirjeno, zaradi zavesti, da so klice fašizma, ki je obrizgal kraško prst s krvjo tisočev, še vedno žive in je prej ko slej potrebna budnost in aktivna prisotnost antifašistov.
Ni slučaj zato, če so se pod desetinami in desetinami dežnikov zbrali na gmajni, nedaleč od o-penskega strelišča, tudi udeleženci VI. vsedržavnega kongresa ANED, parlamentarci, politični predstavniki, bivši partizani in mladi, ki boj s fašizmom podoživljajo v svojih izkušnjah in vsakdanji dejavnosti.
Spominska svečanost se je dejansko pričela tedaj, ko je daljši sprevod antifašistov krenil od prosvetnega doma na Opčinah na strelišče. Nosili so venec openskih partizanov in domačin Danilo štubelj je pred spomenikom spregovoril prve besede ter opozoril na še nerešeno vprašanje priznanja partizanov in preganjancev.
Za njim je spregovoril v italijanščini profesor Fausto Monfal-con. »Reči bi Vam moral: počivajte v miru, dragi talci. A ne morem, nihče tega ne more, dokler še živi in ubija nestvor — od My Laya do Grčije, Španije in tudi Italije. Zato pa se zbiramo tu, pred spomenikom z gnevom v srcu in obnavljamo obljubo, da se bo mo borili za uresničenje vaših ciljev. Iz teh tihih belih kamnov, vseh spomenikov in grobov na Krasu in drugod veje tih ukaz:
Izjava šolskih sindikatov CGIL in CISL
Pokrajinska tajništva šolskega sin. dikata CGIL, italijanskega sindikata srednje šole CISL in univerze CISL vabita delavce na šolskem področju, da se pridružijo splošni stavki za reforme. Stavka predvideva izostanek z dela ves dan v sredo 7.
Protest združenja za obnovitev šole
Združenje za obnovitev šole je včeraj izdalo sporočilo, v katerem izraža globoko zaskrbljenost spričo vesti o preiskovi na sedežu anarhističnega krožka v Ul. Mazzini med sejo koordinacijskega medšolskega odbora dijakov srednjih šol, ko je le
stave za otroke? Zato, da bi v va-1 ših mladih srčkih že zdaj vzklila ljubezen do gledališča in naposled zato, da ko boste odrasli in nosili dolge hlače kot jaz ali pa mini, maii in midi krila, kot odrasle gospodične, boste hodili v gledališče... Da, otroci! Lepše boste živeli, če boste hodili v gledališče ...» s temi uvodnimi kratkimi, a prisrčnimi besedami je direktor ljubljanskega «Mladinskega	gledališča» Dušan
Mlakar pozdravil toliko in toliko mladih glavic, ki so včeraj popoldne natrpale Kulturni dom in z navdušenjem, kakršnega todrasli*, žal, ne poznajo več, sledile smešnim potegavščinam dveh porednih, malopridnih, zato pa tembolj simpatičnih fantkov Čipka in Capka.
tCipek in Capek* je gledališko delo, s katerim se je «Mladinsko gledališče*, prvič v vseh petnajstih letih svojega plodnega in nadvse pomembnega delovanja, predstavilo tudi tržaškemu otroškemu občinstvu, sama otroka, o katerih je govor, pa sta izšla iz fantazije kar treh avtorjev; v prvi vrsti slavnega klasika mladinske književnosti V/ilhelma Buscha ter obeh dunajskih dramatikov Trude Paper in Thea Brauna, ki sta Buschovemu delu dala odrsko preobleko.
Buschovo delo, ki pomeni enega od vrhov vse mladinske književnosti, napisano pa je bilo že pred več kot sto leti, je sprva naletelo na neugoden odmev pri marsikaterih vzgojiteljih - moralistih, ki so omenili, da utegnejo «potegavščine porednih pobalinov služiti kot škodljiv primer ter kvarno vplivati na že itak zastrupljeno mladino*. 0-troci vsega sveta in da, tudi naši, ki so najostrejši in najpravičnejši sodniki takih, njim namenjenim predstav, pa so soglasno odgovorili vsakemu moraliziranju s sproščenim smehom, polnim odobravanja in ne nazadnje s posredno zavestjo, da si želijo, da se jim vceplja klice pameti in zavesti, skratka na prijeten način moralo odraslih, vendar ne s pridigarstvom, ampak na zabaven, sproščujoč in zanimiv način.
Cipek in Capek sta to nalogo, ki naj bo razvedrila, vendar pa tudi vzgojna, zmagovito opravila, njune, skorajda fantastične potegavščine ter zaključno, bridko, a resnično po-boljšanje, pa lahko mimo postavimo na usta tistih ljudi, ki zahtevajo, naj bodo otroška dela etično in estetsko vzgojna.
«Mladinsko gledališče*, ki je v jugoslovanskem merilu po slovitem najstarejšem in največjem beograjskem mladinskem gledališču tBo-ško Buha*, eno od redkih otroških gledališč po vsebini in publiki, je tCipka in Capka* v režiji Dušana Mlakarja res prikupno izpeljalo tako, da se nam je ob gledanju predstave utrnila misel, ali bi se res ne dalo vsaj enkrat letno povabiti ta gledališki kolektiv k nam v gostovanje,
Med nastopajočimi bi v prvi vrsti želeli, vsaj z nekaj besedami omeniti Aljo Tkačevo in Mino Jerajevo, ki sta svoja Čipka in Capka podala s tisto, nikoli pretirano otroško navihanostjo in interpreta-cijsko silo tako, da sta se, kljub «malopridnosti* takoj prikupili otrokom in jim izvabljali sproščen smeh. Ostale, prav tako prijetno in smiselno karakterizirane vloge, so si delili Majolka Šukljetova, Božo Vovk, Boris Juh, Sandi Pavlin, Miro Veber in Brane Ivanc. Preprost scenski prostor je ustvaril Uroš Vagaja, pisane kostume Mija Jarčeva, glasbeni del pa je prispeval Marjan Vodopivec.	s. v.
go in izredno število slikarjev. Svojega novega tovariša, so ob njegovem prvem nastopu prišli pozdravit poleg Bambiča še slikarji Cesar, Godina, Macarol, Rožem. Volk in Zajc.
Razstava bo odprta ves teden, vključno do velike nedelje, in sicer ob delavnikih od 17. do 20. ure, v nedeljo pa od 10. do 13. Možinova razstava bo gotovo pritegnila poleg škedenjskih rojakov, tudi naše kulturno občinstvo iz mesta in ostalih krajev.
Sinoči v Kulturnem domu
Supanc z recitalom Miroslava Krleže
Sinoči je Slovensko gledališče Trstu imelo v gosteh odličnega zagrebškega umetnika Miroslava Su-pancu, ki se je predstavil v Mali dvorani Kulturnega doma z mojstrskim prednašanjem pesniškega venca poezij Miroslava Krleže pod skupnim naslovom tUlica v jesenskem jutru leta devetnajstosedem-najstega*.
Zaradi pomanjkanja prostora se bomo k nadvse uspelemu recitalu še povrnili.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
V Slovenskem klubu
danes,
6. aprila ob 20.30 bo predaval
docent prof. dr. Ignacij Voje. Tema predavanja:
SREČANJE S SLAVNO SRBSKO PRETEKLOSTJO V SRBSKIH SREDNJEVEŠKIH SAMOSTANIH
Predavanje spremljajo ni barvni diapozitivi. VUjudno vabljeni 1
števil-
DANES, 6. aprila ob 16. uri
GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Wilhelm Busch
CIPEK IN CAPEK
(zgodba o dveh malopridnih dečkih)
Dramatizacija: T. Payer ln T. Braun
Scena: Uroš Vagaja Kostumi: Mija Jarčeva Glasba: Marjan Vodopivec Režija:	DUŠAN MLAKAR
KULTURNI DOM Dominik Smole
ANTIGONA
V četrtek, 8. t. m. ob 18. uri v petek, 9. t. m. ob 18. uri
Razstave
V	galeriji moderne umetnosti »Russo* (Pasaža Rossanl) od do 10. aprila razstavlja mladi tržaški slovenski slikar Dezideril Švara.
V galeriji »Barisi* razstavlja do 7. aprila italijansko-francoski slikar Pierre Bosco.
V	galeriji »Loža« v Kopru Je do 15. aprila razstava del Černigojeve šole.
V	umetniški galeriji Rossonl Je slikarska razstava slikarja Uda Dambrosija. Razstava bo odprta do 10. aprila.
V	sredo, 7. aprila ob 19. uri bodo v občinski umetnostni galeriji, v palači Oostarnal, odprli fotograf.’ sko razstavo slik z gorsko tematiko.
Od četrtka, 8. aprila dalje, bo razstava na vpogled tudi Občinstvu ln sicer ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
V TRŽAŠKI KNJIGARNI v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja od 3. do 30. aprila najnovejše grafike Edvard Žerjal.
V galeriji Tergeste v Ul. Batti-sti 23 razstavlja do 19. aprila Vilmo Predanzami svoje naj novejše slike. Razstava je odprta od 10.30 do 12.30 in od 17. do 19.30. Ob praznikih od 11. do 13. ure. V sredah popoldne zaprto.
Mladi slikar Livij Možino v p. d. <rI. Grbec>
Med mnogimi mladimi slovenskimi slikarji, ki so se v zadnji dobi predstavili naši javnosti, se je v soboto pojavilo še novo ime: Livio Možina. Svoj vstop v javnost je opravil z osebno razstavo v rodnem
razPfavljal o perečih proble- Skednju, v okrilju prosvetnega dramah višjih srednjih sol.	-r„ r-.u_____	j....
Povorka proti spomenl ku talcem na Opčinah
di pomen antifašistične enotnosti v boju za pridobitev pravic Slovencev v Italiji.
uničite fašizem. Ko ga bomo uničili, bomo lahko tudi izrekli besede: počivajte v miru*.
O nevarnosti obujanja fašizma je govoril v slovenščini partizan Dušan Košuta. Govoril je o zakulisnih spletkah desnice, da bi z mednarodno podporo prišla na oblast. A kljub tej podpori, »ki jo ti bedni pustolovci uživajo, naj vedo, da so to le sanje zveri, da je poteklo od vojaškega poraza 26 let in da se je utrdila demokratična zavest ljudi, predvsem po zaslugi levih sil*. Košuta je nadaljeval rekoč, da ni nevaren samo odkriti fašizem, temveč predvsem konservativne in reakcionarne težnje v državnem aparatu, v oreostalih zakonih in metodah, ko se udriha po demokratih, če terjajo svobode in pravice, medtem ko ostajajo na svobodi organizatorji «šagre nasilja* v decembru.
Ob koncu je Košuta poudaril tu-
Zadnji je spregovoril predsednik ANPI Arturo Calabria. Tudi on je poudaril nujnost, da so antifašisti budni, ker se reakcionarne sile, predvsem gospodarska oblast, boje za svoje privilegije, ki se rušijo pod udarci delavskih bojev. Zato se oborožujejo škvadre in poskušajo pustolovščine. Zato pa »ni nekega generičnega antifašizma. Antifašizem je aktivnost, prisotnost, budnost, boj — vsak dan, dokler ne bo fašizem izkoreninien*, je v »enotnosti Slovencev in Itali janov, proti ločevanju, proti šovinizmu*, v »utrjevanju sodelova nja na teh tleh ob meji*.
In še klic tistim, ki niso in ne moreio slišati: »Slava!*
Dež ni prenehal liti, niti za trenutek. Liudje so se tiho razšli, vsak pod bremenom težkih misli
Ne glede na morebitne koinciden-ce, omenjeno združenje meni, da tako dejanje lahko podpihuje sovražne manifestacije, kakršnih je bilo že večkrat tarča dijaško gibanje.
Umrl je pisatelj Dino Darili
Po daljši bolezni je včeraj v starosti 65 let umrl v Trstu znani tržaški pisatelj Din« Dardi, ki je bil znan po svojem pripovedniškem opusu in zlasti po zbirki povesti »Kruh* in drugih. Povest »Kruh*, v kateri govori o svojih tragičnih 'iz-kušnjih v nacističnem koncentracijskem taborišču, je bila prevedena tudi v angleščino in je prejela eno izmed »Nagrad Prato*. Leta 1967 je zbral v zbirko deset portretov umetnikov iz dežele Furlanije-Julijske krajine. Bil je tudi cenjen literarni kritik in nad 10 let je urejal literarne kronike radijske rubrike »Tretja stran* v okviru deželnega vestnika (Gazzettino).
Pogreb bo danes popoldne iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Prav včeraj je žirija deželnega sindikata avtorjev in piscev podelila Dinu Dardiju prvo nagrado literarnega natečaja za delo »Obisk* (La visita).
Kot se bodo naši čitatelji in obiskovalci našega gledališča gotovo spominjali, je Slovensko gledališče uprizorilo leta 1957 Dostojevskega dramo «Zločin in kazen* ki jo je dramatiziral prav Dino Dardi, ki se je takrat tudi udeležil premierske predstave.
šiva tlvan Grbec*. Predsednik društva Sergij Cerkvenič je v svojem uvodnem pozdravu podčrtal prav to, da društvo načrtno stremi za tem, da posreduje sovaščanom delež, ki ga domačini doprinašajo h kulturnemu življenju. Razstavo je o-tvorU Milko Bambič: predstavil je Možino kot talentiranega avtodidak-ta, ki se je sicer usmeril v naturalistično slikanje, a kaže. da išče še vedno svojo pot. da si ustvari lastni slog. Po spodbudnem otvort tvenem govoru si je precej občanov ogledalo razstavljena dela, ki bodo gotovo vzbudila živo zanimanje pri najširšem občinstvu. Tako je bilo mnenje prvih obiskovalcev, med katerimi je bil tudi jugoslo-
IMIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||f||||||un|||||||
P. d. «Ivan Grbec* v Skednju
prireja od 3. do 11. aprila v društvenih prostorih
rasslavo slikarja
Litija Možine
Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure, v nedeljo od 10. do 13.
Vabljeni!	Vstop prost 1
Amaterski oder Prosek Kontovel
uprizori v sredo, 7. aprila ob 20.30 v prosvetnem domu na Proseku veseloigro v 6 slikali
Normana Krasne
DRAGA RUTH
Vabljeni 1
Vojki in Žarku Race se je v nedeljo rodil sin Vanja.
Prosvetno društvo tl. Cankar* iskreno čestita staršem in želi dolgo in srečno življenje novorojenčku.
Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN od 13. do 16 .ure) AlTEsculapio, Ul Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35; Chiart-Crotti, Ul. Tor S. Piero 2
NOČNA SLUŽBA LEKARN (d 19.30 do 8.30)
Busollnl. Ul.' P Revoltella 41; Pizzul-Cignola, Korzo Italija 14; Prendlni, Ul. T. Vecellio 24; Serra-vallo, Trg Cavana 1.
Včeraj-danes
Danes, torek, 6. aprila IVO
Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 18.38. Dolžina dneva 13.01. Luna vzide ob 14.29 in zatone ob 3.51. Jutri, sreda, 7. aprila RADIVOJ
Vreme včeraj: Najvlšja tempera, tuna 14,2, najnižja 10, ob 19 .uri 12,4 stopinje, značmd tlak 1003,3 stanoviten, veter severozahodnik 4 km uro, vlaga 75 odst., 5,6 mm dežja, nebo 3 desetinke pooblačeno, morje Skoraj mirno, temperatura morja 9,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 5. aprila 1971 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 18 oseb.
Umrli so: 64-letni Giuseppe Pahor, 84-letn! Agostino Raunlk, 73-lehnl Urh Horvat, 73-letnl Antonio Cheber, 61-letnl Geneslo Ootterli, 75-letnl Romano Angelini, 81-letni Pietro Passagnoll, 65-letnl Mario Todesdhimi, 75-letni Glovarmi Gu-stincich, 88-letna Antonia Levantlnl por. Defranceschi, 49-letni Boris Cok, 86-letnl Giuseppe Bordato, 73-letrn Maria Ntnel por. Ga/tti, 74-letna Antonia Čandek vd. Punls, 65-letni Dino Dardi, 89-letm Vitto-rla Indri, 77-letna Maria Baludssl,
6 dmt stari Giorgio Mendltti.
PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE
priredi v sredo, 7. aprila t. 1. ob 20.30 v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj» zanimivo kvalitetno predavanje
POTOVANJE PO POLJSKI
s 180 barvnimi diapozitivi. Predaval bo tov. Rudi HOnn iz Nove Gorice.
Prosimo točnost.
Vljudno vabimo vse člane ln prijatelje društva.
Ob izidu dokumentarne knjige MMčka Skrapa
«Uporna mladina»
v kateri obravnava tematiko mladinskih društev med obema vojnama in upornost slovenskih mladincev za časa fašizma, vabi prosvetno društvo «Slavko Škamperle« pri Sv. Ivanu na
srečanje s pisateljem,
bivšim predsednikom društva, ki bo v četrtek, 8. aprila ob 20.30 v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj«. Vabljeni vsi člani in zlasti bivši člani mladinskega društva Sv. Ivan.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Urha Heirvata daruje Milka Žerjal 2000 lir za pr. društvo Slovenec. Ob 3. obletnici smrti dr. Bruna Plncher-leja daruje v počastitev njegovega spomina Pina Novak 1.000 lir za Center za rakasta obolenja. V počastitev spomina pok. Iva Dolesa daruje Josip Kravos 1.000 lir za prosvetno društvo Slavko Škamperle. Za športni krožek Kras sta darovala poslanec Albin Skenk 5.000 ln Livij Milič 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Borisu Čoku Iz Lomjerja darujeta Stanko Požar in Miro Stopar 10.000 lir za športno društvo BOR.
Gledališča
VERDI
Jutri ob 21. uri se začne spon-danska simfonična sezona glodB-šča Verd)! s koncertom pod vrt stvom dirigenta Femanda Previ* lija in s sodelovanjem pianista a kite Magaloffa.
Prvi del sporeda obsega Braft sovo Prvo simfonijo, drugi del f skladbo Nina Rote »Variacije f mladostno temo« v prvi tržaški t vedbd ter Chopinov Koncert za $ vtr in orkester.
Pri blagajni gledališča (tel. 2398 so v prodaji vstopnice za prosto* ki niso oddani abonentom.
POLITEAMA ROSSETT1
Pri centralni blagajni v Pas* Prottl (tel. 36372 - 38547) so v p* daja vstopnice za prvo predsta* in naslednjih pet ponovitev draff Giuseppa Pave «La violemza« (Na-1 Ije), Premiera bo v soboto, 10. V-
V tej osmi in zadnji abonmaJš predstavi nastopajo v glavnih v) gah Turi Ferro, Michele Abruz* Umberto Spadaro, Fioretta M® ln drugi člani Teatra Stabile iz 0 tamle v režiji Giacoma Gollija.
Predstave se bodo zaključile rt preklicno 21. t.m., ker je za 22. tJi najavljeno izvenabonmajslko gosi vanje skupine Anma Proclemtf Gabriele Perzetti z igro »Štiri rt v sobi«.
Nazionale 16.00 «1 vendicatori d* l’Ave Maria«. Film vvestem. Eas: mancolor-Telecolor.
Fenice 15.30 »La notte brava d solda to Jonathan«. Clint EsS wood, Geraldlne Page. Technirt lor. Prepovedano mladini pod N letom.
Eden 16.00 «Una lucertola con l! pelle di donna«, Florinda Bi Staniey Baker, Jean Sore! povedano mladini pod 18 leu*1 Grattacielo 16.00 »Morire d’amorrt Annie Girardot Technicolor. Excelsior 16.00 «Le novizie«, Bf1 gitte Bardot, Annie Girardrt Eastmancolor. Prepovedano ml* dini pod 14 letom.
Ritz 16.00 «11 gatto a nove codrt tam. Technicolor. Jutri ob 16. ul »Fragole e sangue«, Technicolrt Prepovedano mladini pod 14. 1* tom.
Alaha rila 16.30 «Scacco intemart* nale«, Tab Hunter, Michael Re* nie«, Daniela Bianchi. Technice lor.
Filodrammatico 16.30 «Vlsone nert su pelle morbtda« Tamara B» roni, S Hutton. Technicolor Pr* povedano mladini pod 14. let ort Aurora 16.30 aCorbari«, GiuliflU0 Gemma, Tina Aumont. Technirt’ lor.
Cristallo 16.30 «Adulter1o ali’itali* na«, Nino Manfredi. Technicolrt Capltol 16.30 «Le coppie«, Albert* Sordi, Monica Vitti Technicolrt Moderno 16.00 «Le toccabill«. Vittorio Veneto 16.15 «Gli orrori & lioeo femminile«, Ltlli Palmrt Prepovedano mladini pod 14 1*
tom.
Impero 16.30 «Le oastagne stri* buone« Glanni Morandl. Techrt color
Ideale 16.00 «1 schiavl di BabtF nia«, Linda Christian, Richart Conte. Technicolor.
Astra 16.30 «L’arcangelo», Parne!* Tiffln, Vittorio Gassman, Adolf* Celi. Technicolor.
Abbazia 16.00 «Comandameintl prt un gangster«, Lee Tadič, Al Nof
ton.	Prepovedano mladini pod 1* letom.
KINO «|RIS» PROSEK
predvaja danes ob 19.30 cine-mascope barvni dramatični film:
OUELLA DANNATA PATTUGLIA
Igrajo:	Dale Cummings ln
Mbnty Green Wood
Razna obvestila
Vse člane godbe «Rinaldb prosi' mo, da se udeležijo godbene vaja “	bo danes, 6. aprila 0»
,	url v Domu pristaniških de-
lavcev — Trg Duca degli Abruzzi 3, za pripravo za nastop 1. maja.
Odbor
P. d. «VaIentin Vodnik« iz Doli-ne priredi 18. aprila enodnevni 12" let na Koroško. Informacije in vpi* na sedežu društva v četrtek od 20' do 20.30
Mali oglasi
STARE JADRANSKE KOLEDARJE
za leta 1948, 1949, 1955, 1957, 1963 tol 1966 odkupujeta uprava ln uredništvo Primorskega dnevnika, in sicer po 1000 lir za koledarje do leta 1960,	800 lir za koledarje do
1966. Knjige Je treba prinesti v Ul. Montecchi 6, II. nadstropje, soba št 10 (tajništvo uredništva), Trst, Knjige ne smejo biti raztrgane.
IŠČEMO DEKLE za Amerlcan-bar. Dobra plača (90.000), hrana in sta- [ novanje. Telefonirati na 34007 ali pisati v Bar Lanterna, Viale Trie-ste, 36100 Vicema.	|
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
BORIS ČOK
Pogreb bo danes, 6. aprila 197i; iz hiše žalosti v Lonjerju št. 244 na Katinaro.
žalujoči: žena Mirka, hčerka Magda z možem Lucijanom, Borica z možem Adrijanom in g preljub-ljenlma vnukoma Omarjem in Rudkom ter brat ln sestra z družinama in drugo sorodstvo
Longer, 6. aprila 1971.
primorski dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
6. aprila 1 Wl
DELO DEŽELNEGA SVETA
Včeraj se je nadaljevala razprava o ureditvi sladkovodnega ribištva
Nastopilo je še 6 govornikov - Zaključek razprave na današnji seji - Izvoljeni člani posvetovalne komisije o morskem ribištvu
Deželni svet je včeraj nadaljeval razpravo o zakonskem načrtu, ki urejuje sladkovodni ribolov v Furlaniji-Julijski krajini. Nastopilo je šest govornikov, in sicer svetovalci Virgolini (KD), Bettoli (PSI UP), Schiavi (MF), Dal Mas (PS Dl), Moschioni (KPI) in Cocianni (KD).
Svetovalec Virgolini je izrazil soglasje z zakonskim načrtom ter poudaril, da bi bilo treba v bodoče poskrbeti za večje nadzorstvo nad športnim ribištvom, saj se sami ribiči ne znajo dovolj brzdati, ko gre za njihov najljubši Šport. Bettoli je naglasil potrebo po varstvu deželnih voda pred o-nesnaženjem z industrijskimi in drugimi odplakami. Industrije in mesta ob rekah so najnevarnejši sovražniki tako voda kakor samih rib, je dejal govornik, zakonski načrt pa ne predvideva zanje nobenih kazni. Bettoli je poudaril, da bi morala dežela prepustiti pokrajinam pristojnosti, ki so jih i-mele doslej na področju sladkovodnega ribolova, predvsem pa bi morala poskrbeti za odpravo kakršnega koli privilegija v izkoriščanju ribjega bogastva deželnih voda.
Svetovalec Schiavi je nasprotno naglasil, da spada sladkovodni ribolov v izključno pristojnost deželne uprave ter se je izrekel za zakonski načrt, čeprav — je dejal — mu ni mogoče odreči določenih neskladij. Dal Mas je izrazil prepričanje, da bo nova ureditev ribištva koristila turizmu, vendar Pa da bo zakon toliko bolj koristen kolikor bolj natančno bo izdelan ustrezen pravilnik. Komunistični svetovalec Moschioni je o-Pozoril na nevarnost, da bi zakon lahko pomenil ustvaritev novih ba-ronij v deželnem sladkovodnem ribištvu ter naglasil nujnost upoštevanja negativnega stališča, ki so ga do zakona zavzele nekatere ribiške organizacije in predvsem štiri pokrajinske uprave. Zadnji je spregovoril svetovalec Cocianni (K D), ki se je predvsem zavzel za
primemo obvarovanje sladkovodnih bazenov pred vsakovrstnim onesnaženjem. Cocianni je tudi naglasil potrebo po skupni ureditvi lova na določene vrste rib, ki naj bi ga zlasti za Posočje dosegli s sosedno Slovenijo.
Skupina komunističnih svetovalcev je predlagala, naj bi prekinili razpravo o novem zakonskem načrtu, ter da bi pristojna komisija pri deželni upravi pred nadaljevanjem razprave povabila na razgovor predstavnike tržaške, go-riške, videmske in pordenonske po-
krajine. Psiupovci so podprli zahtevo komunistov, svet pa je z večino glasov predlog zavrnil. Razprava o novi zakonski ureditvi sladkovodnega ribolova se bo torej nadaljevala na današnji seji.
Na koncu je deželni svet z večino glasov izvolil šest članov v posvetovalni strokovni odbor za morski ribolov (deželni zakon štev. 45 z dne 16. decembra 1970). Izvoljeni so bili strokovnjaki A. Bal-dini, S. Tognon, B. Scaramuzza, F. Russignana, G. Mattiussi in G Padovan

NEDEUSKE PROMETNE NESREČE
Eden mrtev in dva ranjena zaradi trčenja pri Bazovici
Nesreči je botrovalo izsiljevanje prednosti Trčenje s tremi ranjenimi pred Prosekom
Zaradi izsiljevanja prednosti je prišlo v nedeljo popoldne tik pred Bazovico do hude prometne nesreče, katere žrtev je postal 48-letni zidar Modesto Pase iz Ul. Brun-ner. Pase se je peljal s fiatom 600. s katerim je njegov 50-letni delovni tovariš Bruno Zanchetta iz Ul. Rossetti vozil proti Bazovici. Zanchetta bi se moral na križišču s prednostno ecsto, ki zavije proti Pesku, ustaviti, še posebno, ker je z nasprotne strani prihajal avto «mg» tržaške registracije. Tega pa ni storil in ker je bil prepričan, da bo lahko nemoteno zavozil čez križišče, je hitreje potegnil. Vse zaman. Nasproti vozeči avto, ki ga je upravljal 51-letnd Sergio Grandi, je silovito treščil v fiat 600, ki se je obrnil okoli svoje osi in razbit obstal sredi ceste. Silovit sunek je Paseja vrgel iz vozila, pri čemer pa so mu vrata stisnila nogi. Hudo ranjenega Paseja, ki zapušča ženo in 5-letnega sinčka, so nemudoma
MlMllIliiiimmiiiiiiiiiiHtiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiniiiiiniiiiiiuiiiiiiiii,im,mmil,iii„iin,i|||,m
V NEDELJO ZGODAJ POPOLDNE V UL. VERGERIO
MLADI MOŽ V JEZI
STRELJAL NA ŽENO
Aretirali so ga zaradi nedovoljene posesti orožja • Preiskava se nadaljuje
odpeljali v bolnišnico, kjer je podlegel hudim poškodbam. Tudi Grandi in Zanchetta sta se ranila med trčenjem, vendar se je samo slednji odpravil v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga nato odslovili.
V jutranjih urah pa je prišlo pred Prosekom do silovitega trčenja med giulio salemske registracije in fiatom 1100. Po trčenju so odpeljali v bolnišnico tri ranjene osebe in sicer šoferja giulie Filippa Casaleja s Kontovela 160 in njegovega sopotnika Adria Regenta s Proseka 287 ter 65-letnega upokojenca Gu-glielma Samuela iz Zgonika 9, ki .je bil v fiatu, katerega je šofiral 56-letni Giacomo Gava iz Ul. Pa-scoli. Medtem ko Samuel ni ho tel ostati v bolnišnici, so Casaleja pridržali s prognozo okrevanja v 10 dneh na nevrokirurškem odelku, Regent pa se bo moral zdraviti zaradi zloma roke in drugih poškodb 45 dni na ortopedskem oddelku.
Izšla je prva knjiga deželne enciklopedije
Predsednik dejfelnega odbora dr. Berzanti bo danes sprejel predsednika Instituta za enciklopedijo Furlanije - Julijske krajine Paganija in člane uredniškega predsedstva.
▼ nedeljo kmalu po 13. url je v ®L Vergerio nenadoma odjdkmdl ■todt. Nekdo je pcMloal policijo in ko je avtomobilska Izvidnica prišla n* kroj, se Je neka mlada ženska * otrokom v naročju zatekla k
Mlada ženska, 25-letna Franca ®osoo por. Bemardlis z Garlbaldi-Jovega trga, Je povedala, da je bila Pri materi v Ul. Vergerio, ko jo Je »nož, »Metni Glaniramco BemaTdis, * katerim sta se zadnje čase več-krait sprla, poklical na cesto. Ber-r'ardiseva je že iz veže opazila razburjenega moža, katerega je seve-riiton. Kaj se je pravzaprav zgodilo?
da Skregala. Ta pa Je segel v žep in ko je bila na cesti, je sprožil etrea. Prestrašena Franca se je Skrila za moževim avtom in na ves glas kričala.
GOSPODARSKA IN DRUŽBENA ZGODOVINA SLOVENCEV
Široko zasnovano znanstveno č»lo, id zajema v svoj okvirni načrt celotno zgodovinsko podobo slovenskega gospodarskega in družbenega razvoja Škoti stoletja
Bemardls Je samokres spravil v avto in odšel k tašči po hčerkico. Ko je stopil na cesto, se je znašel pred agenti, katerim je seveda za. nikal, da bi streljal. Toda dejstva so gorvorila proti njemu. Samokres, katerega je Bemardls kupil decembra lani, ga Je namreč Izdal. Gre za dvocevko znamke Darringer kal. 6 mm: v eni cevi je bil še naboj, v drugi pa tulec izstreljene krogle.
Institut za deželno enciklopedijo 'e bil — kakor znano — ustanovljen lansko leto, pri njem pa sodeluje večje število kulturnih o-sebnosti iz naše dežele in z drugih področij. Institut pripravlja mo-nografično enciklopedijo, ki bo obsegala štiri dela, in sicer dela z naslovi: « Dežela », ^Gospodarsko življenje*, «Zgodovina in kultura* ter »Ureditev in kazala*. Institut povabil k sodelovanju veliko število izvedencev in rezultat njihovega dela, kolikor je mogoče sklepati po prvem delu, bo vsekakor pomemben.
Bemardisa so odpeljali na kvesturo, kjer so mu med telesno preiskavo našli še 60 nabojev. Ker ni imel dovoljenja za posest orožja, so ga aretirali in poslali v zapor. Leteči oddelek kvesture pa Je prevzel preiskavo, ob koncu katere bodio verjetno Bemardlsu naprtili kako hujšo obtožbo.
Izšla je že prva knjiga
ZGODOVINA AGRARNIH PANOG
posvečena gospodarstvu kmečkega življenja
DRUGA KNJIGA pa bo posvečena družbenim razmerjem v a8rarmi proizvodnji ln njiho-rim različnim Oblikam glede kmečkega osebnega podožaja, kmečkih bremen ln kmečkih Predirnih gibanj.
Sledile bodo še knjige o cinikih gospodarskih vejali: od rudarstva in industrije do °brtl tn prometa, od trgovine fio danarstva, itd. Skratka gre m silno zajetno delo, ki bo mntmeilo ne le strokovnjake, temveč še zlasti šolsko mladim©.
Toplo vam svetujemo obisk v
hiailči IčH+ipcUtU
Trst — Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792
Sodelovanje med Italsider in železarsko družbo Voest?
Na zadnji seji vodilnega odbora tržaške trgovinske zbornice je predsednik dr. Caidassi omenil, da se je pred kratkim sešel v Rimu s predstavniki državne družbe Italsider in avstrijskega železarskega koncerna Voest. Med italijanskim in avstrijskim obratom so v teku pogajanja za morebitno sodelovanje v proizvodnji raznih železarskih proizvodov.
Prvi del, ki obsega poglavja geologije, mineralogije, kmetijskih področij, astronomije, podnebja, rastlinstva, živalstva, prebivalstva, vasi, mest in prevoznih infrastruktur, se deli v dve knjigi, od katerih obsega prva približno 500 strani, medtem ko bo druga obsegala nad 600 strani. Prva knjiga, ki jo bodo danes predstavili predsedniku Berzantiju (druga bo po vsej verjetnosti v knjigarnah v letošnjem maju), se po svojem grafičnem videzu uvršča med največje tovrstne publikacije v državi, hkrati s tem pa predstavlja prvi pomemben kulturni in knjižni podvig deželnih razsežnosti v Italiji. Zaradi tega se enciklopedija objavlja pod pokrovitelistvom predsednika deželnega odbora.
Na seji je dr. Caidassi orisal tudi deželni zakon štev. 25, ki predvideva ustanavljanje pokrajinskih konzorcijev za dajanje jamstva malim industrijcem. Konzor ciji se bodo ustanavljali pri u strežnih trgovinskih zbornicah, pristopiti pa bodo smela industrijska podjetja z največ 100 delavci. Odborniki so v tej zvezi sprejeli sklep, po katerem naj bi v najkrajšem času uresničili takšen konzorcij pri tržaški trgovinski zl/ir niči.
Partizani in aktivisti NOB: spomnite se Cerknega !
V PALMO DE MALLORCA
Potovalni urad Aurora sporoča, da Je za potovanje z letalom v Palmo de Mallorca od 9. do 13. aprila na razpolago še 5 prostorov. Cena potovanja 40.000 tor.
Na razpolago so še prostori za potovanje od 13. do 24. Aprila ln od 24. do 29. aprila.
Informacije ln vpisovanje pri uradu AURORA, Ul. dce-aone 4, tel. 29243.
mu bodo uradno predstavili pr-del enciklopedije.
Kot smo pred meseci že obvestili naše bralce, postane lahko član omenjenega zavoda vsak kulturni delavec, ki se prijavi in ki ga vodstvo zavoda sprejme. Za prvo knjigo — kolikor nam je znano — je poslal svoj prispevek o Slovencih v Italiji pesnik Filibert Be-nedetič. Obveščeni smo tudi, da bodo pri napovedanih knjigah sodelovali še nekateri slovenski znanstveniki.
PODOBNO KOT V VSEJ DRŽAVI
PROF. CALBTTI IZ BENETK
Jutri bo tudi na Goriškem moratfzacMo^ružb^e splošna stavka vseh zaposlenih
Vlaki in avtobusi ne bodo vozili dve uri ■ V bolnišnicah skrajšan umik zadnji dve uri vsako izmene ■ Sindikati enotno v akciji za splošno stavko
Tudi na Goriškem bo jutri, podobno kot v vsej državi, celodnevna splošna stavka, ki so jo napovedale tri sindikalne centrale CG IL, CISL in UIL. Stavko so sindikati napovedali ker ne soglašajo z vrsto ukrepov, ki jih misli vlada sprejeti na področju stanovanjske politike. Pravzaprav sindikati očitajo vladi, da prepočasi izvaja do njih sprejete obveznosti na področju raznih reform. S stavko hočejo tudi sindikati zahtevati od vlade in od parlamenta, da bi s hitrejšim tempom izvedli obljubljene zakone o reformah.
Sindikalni aktivisti so v teh dneh razdali po vseh tovarnah letake v katerih pozivajo delavke in delavce na stavko. Letake so porazdelili tudi v raznih zasebnih in državnih uradih. Stavka naj bi bila jutri celodnevna. Stavkati bi morali tudi uslužbenci občin ter vseh ostalih državnih in poldržav-nih uradov.
Izjemo v tem predstavljajo u-službenci nekaterih javnih služb. Železničarji bodo n. pr. stavkali le dve uri. Vlaki se bodo na vsem državnem ozemlju ustavili v prvih popoldanskih urah. Prav tako bodo dve uri stavkali uslužbenci medkrajevnih avtobusnih prog. Na Goriškem ne bodo torei avtobusi vozili od 10. do 12. ure.
Tudi uslužbenci mestnega avtobusnega podjetja, ki vzdržuje proge mestnih avtobusov, bodo stavkali le dve uri. Niso nam doslej znani urniki stavke tega osebja. Prav tako bodo le dve uri stavkali uslužbenci bolnišnic in sicer zadnji dve uri vsake izmene. Bolničarsko osebje bo stavkalo po običajnih pravilih stavke v teh ustanovah, t. i. -'avotov!jene bodo naj-nuinejše službe.
Odprte pa bodo vse trgovine in ostali javni lokali, seveda ko’Tor ne bo stavkalo osebje, ki je v njih zaposleno. Na goriški zvezi trgovcev so nam v telefonskem pogovoru dejali, da se ta stavka trgovcev ne tiče in da bodo trgov-
ski obrati jutri odprti. Nastaja seveda vprašanje kako bo v tistih trgovinah, kjer imajo veliko število zaposlenih in v katerih družinski člani trgovca ne zmorejo celotnega dela. Trgovci bodo baje stavkali konec meseca za razna vprašanja, ki zanimajo to kategorijo državljanov. V Vidmu je tamkajšnja zveza trgovcev izdala u-radno poročilo, v katerem pravi, da bodo trgovine jutri odprte.
Stavka bo torej v glavnem zajela industrijska podjetja. Medtem ko si sindikati prizadevajo, da bi stavka čimbolj uspela, in da bi s
tem sindikati tudi pokazali javnosti in vladi enotnost delavskega razreda svojo moč, imamo tudi e-no politično stranko, ki je včeraj izdala tiskovno poročilo, ki je naperjeno proti stavki. Tajništvo PS Dl je preučilo položaj v katerem so sindikati napovedali to stavko, pravi tiskovno poročilo, in ugotavlja, da je gospodarski položaj v državi težaven. Zaradi tega meni poročilo, da stavka ni primerna ker manjša možnosti gospodarske obnove. Druge politične stranke niso izdale svojega mnenja o jutrišnji stavki.
i
Odbornik Moise o pobudi občinske uprave
V nedeljo dopoldne je bila v kinodvorani Verdi v Gorici uradna otvoritev orientacijskega tečaja za spolno vzgojo, ki ga organizira občinsko odbamištvo za šolstvo ter je namenjen predvsem staršem in šolnikom.
Občinski odbornik Moise je, še precej številnemu občinstvu, predstavil prof. Giovannija Calettija, primarija pri splošni bolnišnici v Me-strah in vodja centra za spolno vzgojo v tem mestu, ki bo vodil tečaj. Kot znano je na programu pet predavanj, ki bodo ob četrtkih ob 18. uri v mali dvorani UGG pri-čenši v četrtek 15. t.m. Poudaril je potrebo in važnost tega tečaja tudi v Gorici ter napovedal, da se bo občinska uprava po zaključku tega tečaja obrnila s primernimi
predavanji s tega področja tudi do
iiiiilillilillliililililiiiilliiiliiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii, m, iiiiiii,i„„, m, iiinnnMuninHtnuuiiiMHiiiMnfnuiHniimMuniMHHHunuHHtniniiiinniiiHiniinun,
VAŽNA RAZSODBA SODIŠČA V GORICI
Tuji državljani s prepustnico imajo tri dni čas za prijavo
V tem smislu je prizivno sodišče potrdilo razsodbo okrajnega sodnika iz Tržiča
Pred okrožnim sodiščem v Gorici so med drugim razpravljali na zadnjem zasedanju tudi o prizivu v zadevi 60-letne trgovke iz Ronk Brune Pelizzon vd. Pace, ki stanuje v Drevoredu D’Annunzin 129 in ki je bila prijavljena od policijskih organov, da ni v predpisanem roku prijavila 18-letne Majde Lukežič, jugoslovanske državljanke iz Renč, ki je bila pri njej zaposlena.
V smislu obtožnice bi morala Pe-lizzonova na osnovi zakona št. 50 od 12.2.1948 prijaviti na policiji v 24 urah, da je vzela na delo tujo državljanko, ki bi morala imeti tudi ustrezno delovno knjižico: Lukeži-čeva pa bi s svoje strani morala v treh dneh prijaviti svoje vanje v Italiji
Dne 17. septembra lani je o zadevi razpravljal okrajni sodnik v Tržiču, ki je obe obtoženki popolno-
■iiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiniiiMiniiiiiiiMMiiiitiH
PRED GOSPODARSKO RAZSTAVO ESPOMEGO
Na razstavi naj se skupno rešujejo tudi gospodarski problemi treh dežel
Izjava predsednika trgovinske zbornice Lupierija - Ves razpoložljivi prostor že oddan • Veliko zanimanje za goriško razstavo
Važno za obrtnike
<Z obžalovanjem moramo zavračati prošnje domačih in tujih tvrdk, ki bi hotele razstavljati na letošnji gospodarski razstavi v Gorici, ker je ves razpoložljivi prostor te za-seden*, je dejal predsednik goriške trgovinske zbornice Lupieri predstavnikom tiska.
Mednarodna gospodarska razstava, ki jo bodo letos priredile v našem mestu, bo naravna posledica nekdanjih gospodarskih stikov, ki so že vezali Gorico s koroškimi in slovenskimi gospodarskimi središči. Obujanje teh stikov na kulturnem področju je doživelo v zadnjih letih precejšen uspeh in danes vsi gledajo na Gorico kot na naravno središče takih mednarodnih, prijateljskih stikov. Zaradi tega je čisto naravno, da postane Gorica tudi središče stikov gospodarskega značaja. To je posebno važno ker je naše mesto tudi zemljepisno na važni stični točki. Gorica mora torej postati v vseh o-zirih most med Padsko nižino in Podonavjem.
Gospodarska razstava Espomego ni zrasla iz niča. Je to, v resnici, prvi poskus take mednarodne gospodarske razstave. Ta pa nastaja na trdnih temeljih, saj bodo na razstavi prisotna slovenska, italijanska in avstrijska podjetja, ki imajo z gospodarskimi krogi v Gorici tesne poslovne stike.
Zaradi tega je tudi razumljivo, da je bilo zanimanje zelo veliko in da so prijave posameznih podjetij iz treh držav presegle vsa pričakovanja. »Delamo s precejšnjimi težavami*, je dejal predsednik trgovinske zbornice, »vendarle smo se lotili dela s precejšnjo vnemo*. Prireditelji imajo precejšnjo oporo v deželnih gospodarskih krogih. Prepričani so tudi, d» bo u-speh letošnje razstave precejšen. Če bodo uspeh zares dosegli, potem je tudi zagotovljena bodočnost
Obrtni kil, Id Imajo svoje obrate v kirajth, ki so bili proglašeni za ((hribovita področja):, imajo pravi-oo, da zaprosijo deželno ustanovo za razvoj obrtništva (ESA) za finančni prispevek za nabavo strojev in druge potrebne opreme. Na našem področju velja — kakor znano — ta olajšava za repentabrsko občino ter za Bane, Bazovico, Gro-pado, Lonjer, Opčine, Trebče, Padriče, Drago in Gročano. Na splošno velja, da priznava EISA prispevke za naikiup strojev in druge mehanizacije, ki sl Jo obrtniki šele nameravajo nabaviti. Te dni pa je vodstvo ESA sprejelo Izreden sklep, da smejo za omenjene prispevke zaprositi obrtniki Iz ((hribovitih krajev« tudi za stroje ln tehnične naprave, M so jih že nabavili v času od 1. Junija 1970 do 28 februarja letos. Ustrezne prošnje, opozarja Slovensko gospodarsko združenle, je treba vložiti najkasneje do 30. aprila 1971.
podobne mednarodne gospodarske razstave. Zaradi tega si prireditelji že prizadevajo, da bi v prihodnjem letu imeli na razpolago še več razstavnega prostora, kot so ga določili letos, ob prvi razstavi.
Pred zaključkom razgovora je predsednik trgovinske zbornice dejal še, da ne bi smela biti Espomego le prikaz proizvodov iz treh dežel. Ob razstavi je treba prirediti vrsto sestankov gospodarskega značaja, rezultat katerih bi bilo boljše reševanje težkih problemov, ki nastajajo v gospodarstvu vsake dežele.
ma oprostil na osnovi določil videmskega sporazuma, ki dovoljuje jugoslovanskim državljanom, ki pridejo s prepustnico na našo stran, da lahko bivajo tu tri dni; po mnenju sodnika jim torej tri dni ni potrebno prijaviti svojega bivanja na tej strani in zato je izrekel oprostilno razsodbo kar se tiče prijave v roku 24 ur ter je obsodil Pelizzo-novo samo kar se tiče delovne knjižice na plačilo globe 2.000 lir.
Proti tej razsodbi se je pritožil državni tožilec dr. Marši, ki je bil mnenja, da je tudi v tem primeru treba upoštevati omenjeni zakon od leta 1948, ki velja ne samo za potnike s potnim listom, ampak bi- tudi za one ki pridejo s prepustnicami.
Pri prizivni razpravi je obtoženko, ki je bila prisotna, zagovarjal odv. Battello, ki je bil na stališču, da predpisi za potne liste ne veljajo tudi za prepustnice, ki jih urejujejo videmski sporazum in drugačna procedura. Vkljub temu je državno tožilstvo predlagalo za obtoženko 5 dni pripora in plačilo globe 20.000 lir. Sodni dvor pa je sprejel stališče obrambe in tudi v prizivu potrdil razsodbo sodnika iz Tržiča v celoti. Državni tožilec pa je ostal pri svojem stališču in je tudi proti tej razsodbi vložil priziv.
Nedvomno l>o ta prizivna razsodba služila kot važen precedens tudi v drugih podobnih primerih ter bo pripomogla k pravilnemu tolmačenju zadevnih predpisov v zvezi z obmejnim prepustniškim prometom in določili o zaposlitvi jugoslovanskih državljanov v obmejnem prostoru.
Drž. tožilec dr. Laudisio; preds. sodišča dr. Malacrea; sodnika Bas-si in Marinelli; zap. Noselli.
Avto podrl cestno cgra]o
Včeraj otorog 14. ure Je zadel v zaščitno ograjo v bližini mirenskega bloka na Tržaški cesti avto fiat 1100 s tako silo, da je Izruval kakih 15 metrov te ograje. Avto se je prevrnil in obležal na strehi s kolesi navzgor Poklicali so cestno pomoč avtomobilskega kluba, ki je precej razbiti avto postavil na kolesa ln izvlekel iz njega vozača, kateri je očitno s precejšnjo naglico privozil od Trsta proti Gorici. Tisti, ki so napravili o nesreči zapisnik, nam niso dali podatkov, zato smo povzeli vest po izpovedi očividcev
Cestna nesreča pri Tržiču
Na državni cesti Tržič-Trst se Je včeraj ponoči okrog treh pripetila huda cestna nesreča. Pri Stivanu, na kraju kjer je bil nekoč blok med Tržaškim ozemljem tn Italijansko republiko, Je neki kamion spreminjal smer V tistem trenutku Je z vso silo prihitel nasproti avto fiat 500 ln dva tržiška mladeniča (23-letnl Oario la Rosa ln 32-letni Glanoarlo Martin), ld sta bila v njem sta se hudo poškodovala. Zdravite se v trt iški bolnišnici.
Opel v fiat na Majnicl
Prejšnji večer okrog 12.30. je na državni cesti na Majnid trčil fiat 600 od zadaj v opel kadet, ki je bil parkiran na cesti obrnjen pro ti Gradiški. Pri tem sta bila ranjena 24-letni Livio Buttignon iz Gradiške, ki so ga v goriški bolnišnici pridržali za 5 dni na zdravljenju zaradi poškodbe na lobanji in
50-letni Silvano Romanese iz Gradiške, ki se je lažje poškodoval na nosu ter so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v treh dneh.
Fiat 600, ki ga je vozil Roroane-se iz Gorice proti Gradiški, je pri km 5.5 na Majnid trčil od zadaj v opel, ki ga je šofiral 23-letni Clau-dio Martelos iz Ronk, v njem pa se je peljal tudi že omenjeni Buttignon. Cestna policija je ugotovila precejšnjo škodo ra obeh vozilih.
Priprava
za delavski praznik
mladine od 15 let navzgor tar mt bo glede tega pogovorila s šolskimi
oblastmi za predavanja po šolah.
Nato je govoril prof. Caletti, ki je poudaril zažnost in aktualnost spolne vzgoje tudi za odpravo tedanjih negativnih pojavov v člo-
veški družbi ter za zdravo življenja družinah. Govoril je o vlogi, it
jo imajo pri tem starši in šola tet o potrebi medsebojnega sodelovanji obeh pri obravnavanju teh probie mo v. Prvo redno predavanje bo, kol rečeno, v četrtek 15. t.m. ob IS. uri ter bo govoril prof. Serena iz splošne bolnišnice v Mestrah »O puberteti in njenih problemih*.
Po izvajanjih prof. Celettija Ja sledila debata, pri kateri je bilo več posegov od strani občinstva, v katerih so nekatera vprašanja P®* drobneje razjasnili.
Plačilo davčnega obroka po slovenskih občinah
Davčni uradniki bodo sprejemali plačilo aprilskega obroka državnih in občinskih davkov v treh slovenskih občinah na Goriškem po naslednjem koledarju:
V	Sovodnjah na županstvu dna IS. aprila od 8. do 12. ure.
V	Števerjanu na županstvu v sredo dne 14. aprila od 8. do 12. ure.
V	Doberdobu na županstvu v torek 20. aprila od 8. do 12. ure.
Urnik mejnih prehodov
Jutri popoldne ob 17. uri se bodo na sedežu CISL v Tržiču sestali člani pokrajinskih tajništev treh sindikatov CGIL, CISL in UIL. Sestanku bodo prisostvovali tudi voditelji posameznih strokovnih zvez. Izdelali bodo načrt za letošnje prvomajske prireditve, ki bodo enotne v vsej pokrajini.
Pogovori v ZDA o posojilu za odsek ceste Postojna-Razdrto
V	ZDA je iz Ljubljane odpotovala v nedeljo posebna delegacija v kateri so tudi predstavniki cestnega sklada Slovenije, ki je investitor prve slovenske avtoceste Šentilj -Nova Gorica. Gre za zaključne pogovore v mednarodni banki za obnovo in razvoj v VVashingtonu v zvezi s petim posojilom te banke iz katere se bo kreditirala tudi cesta Šentilj - Nova Gorica.
V	Ameriki se bodo jugoslovanski strokovnjaki pogovarjali s predstavniki mednarodne banke o posojilu za nadaljnja dva odseka te ceste, in sicer o odsekih Hoče - Leveč na Štajerskem in Postojna - Razdrto na Primorskem.
S tem posojilom bi se torej slovenska avtocesta, ki jo gradijo na odseku Vrhnika — Postojna, približala italijanski meji.
iiiiiiiiiiiiHiiriiiiiiiiiUMiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiHiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiim
SPOROČILO ZELENEGA KRIŽA
prispevkom dežele bodo nabavili še dva rešilca
Zahvala odbora predsedniku Berzantiju in odborniku Devetagu
Na zadnji seji upravnega odbora Zelenega križa je njegov predsednik dr. Candutti sporočil, da je deželna uprava dne 24. marca odobrila znaten prispevek tej ustanovi na osnovi deželnega zakona št. 36. Predlog v tem smislu je dal odbornik za zdravstvo odv. Devetag.
Kot znano je ustanova stalno v finančnih težavah, čeprav se je njen položaj v marsičem izboljšal odkar je Mestna hranilnica v Gorici poskrbela za izgradnjo novega ustreznega sedeža. Za dobro poslovanje pa rabi ZK tudi nove rešiloe, ker sta vsaj dva od petih, ki so v obratovanju, že popolnoma dotrajana in jih bodo marali nadomestiti
z novimi. To bo sedaj z deželnim prispevkom izvedljivo.
Goričanom je znano, da ZK oprav lja koristno in človekoljubno delo že skoro 50 let, ko prevaža bolnike in ponesrečence v največ primerih brezplačno v bolnišnico ali po zelo nizkih cenah iz ene bolnišnice v drugo, tudi v druge dežele.
Vodstvo ZK tudi v imenu svojih nad 3.000 članov izreka zahvalo deželnemu odboru, njegovemu predsedniku dr. Berzantiju in odborniku Devetagu za njihovo razumevanje in odrejeno pomoč, ki bo omogočila nadaljnje uspešno delo ustanove v korist vsega prebivalstva.


Mizarju Stanku Černigoju Je v nedeljo Izročil priznanje za dolgoletno delo občinski odbornik Glannl Cluffartn. Predsednik gori-ke zve. ze obrtnikov Ballarč je ob tej priliki zahteval od dežele in vlade večjo podporo obrtnikom
Poslanec Dino Marocco izroča priznanje za dolgoletno delo urarju Darku Šuligoju iz Ulice Carducci. Na nedeljski slavnosti, ki je bila na sedežu zveze obrtnikov v Gorici so izročili diplome številnim
obrtnikom
Za mesec april je na Goriškem v veljavi naslednji umik mejnih prehodov za promet s prepustnicami: Neprekinjeno je odprt prehod prve kategorije pri Rdeči hiši:
Prehodi druge kategorije: Devetaki 6,—18.; Jami je 6.15. — 19.; Jenkovo, Ceglo, Števerjan, Miren 7. — 18.30.; Plešivo 7. — 19.; Podsabo-tin 6.30. — 18.; Solkan I. in Šempeter 6.30. — 19.30; Rafut 7. — 18.; Mimik 7. - 18.30.
Ob nedeljah in pred prazniki: prehodi Miren, Števerjan, Rafut, Podsabotin in Mimik se odpirajo zjutraj eno uro kasneje. V Jemljah odprejo prehod ob nedeljah ob 7. uri.
Nesreča na delu v SAFOG
Prejšnji večer nekaj po 22. uri M je ponesrečil pri delu v SAFOG, ko je razkladal vreče s tovornjaka, 21-letni Miroslav Cotič iz Gorice, UL Faiti 70. Pri tem se je udaril ▼ lobanjo in se ranil n-a desnem sencu. V splošni bolnišnici so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju.
Zaradi napovedane vsedržavne splošne stavke v sredo, 7, aprila, predstava «CIPEK IN CAPEK» v Gorici odpade.
Zaradi tega pa goriški otroci ne bodo prikrajšani za gledališki užitek, ker bo mladinsko gledališče iz Ljubljane konec meseca aprila prišlo s »Cipkom in Capkom« tudi t Gorico.
Slovensko gledališče v Trstu
VERDI 21.00: gostuje Teatro Sta-bile iz Catanie z dramo »Nasilje* v režiji Glacama Collija.
CORSO 17.15—22.00: «Morte a V*-nezia«, D. Bog&rde ln s. Manga-no, italijanski kinemaskope t barvati
MODERNISSIMO 17.15—23.00: »I* farfalla sul milino«, J. Shishldo ln K. Naub&ra; Japonski lrinema. skopski film, mladini pod 18. latom prepovedan.
VITTORIA 17.00—21.30: «L’amante del prete«, J. Huster in G. Hille, francoski barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE 17.00—21.30: «Tutto sul rosso«, B. Halsey in B. Zlmroer-man;	1 talijansko-nemškl dim,
pod 14. letom prepove-
mladini
dan.
Iršič
AZZURRO 21.00: Za ciklus Cine. forum «11 silenzio e 11 grido«.
PRINCIPE 17.30: »Bubu de Mont-pamas.se«, M. Ranlerl in O. Plečato. Barvni film.
EXCELS!OR 15.00:	»Branoaleone
alle crociate«. Vittorto Gassman ln S. Sandram. Barvni film.
Auva (iortca
SOČA (Nova Gorica): »Rdeča fch je«, slovenski barvni flkn — i 18. ln 20.
SVOBODA (Šempeter):	»Kje je
Jaok«, angleški barvni film — ob 18. ln 20.
RENČE: «Ljubll sem hlppy dekle*, ameriški barvni film — ob 1930.
DESKLE:	«Zlati naboj«, španekl
barvni film — Ob 19.30.
ŠEMPAS: Prosto.
KANAL: »Vrv in samokres«, ameriški barvni film — ob 1930.
PRVACINA: Prosto.
DEŽURNI LEKARNI V GORICI
V Gorici je danes ves dan la ponoči dežurna lekarna CRISTO-FOLETTI, Piazza Vlttorta 14, teL 2972
V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je e Tržiču dežurna lekarna Centrale na Trgu republike 26 — tet. 72341.
PRIMORSKI DNEVNIK
4
6. aprila 1971
________NOVOST Nfl KNJIŽNI POLICI____
Antologija slovenske lirike pod naslovom ŽIVI ORFEJ
Na 1300 straneh zbranih okoli 900 pesmi kakih 100 pesnikov
KDAJ SE BODO ODLOČILI ZA BARVNO TELEVIZIJO...
Sistema Pal in Secam se borita za Italijo
Francozi bodo postavili nov oddajnik televizije Monte Carlo v Alpah Koprska barvna televizija in italijanski gledalci
čeprav zavzema poezija v slovenskem slovstvu nadvse pomembno mesto, do pred kratkim Slovenci nismo imeli antologije, s katero bi mogli predstaviti vse slovensko pesništvo domačemu človeku. Lani smo v tem pogledu napravili pomemben korak naprej, saj sta kar dve slovenski založbi izdali dve antologiji slovenske poezije. MLADINSKA KNJIGA nam ie v uredništvu Janeza Menarta pripravila antologijo, znano pod naslovom IZ RODA V ROD DVH IŠČE POT. CANKARJEVA ZALOŽBA pa je izdala drugo antologijo, ki nosi naslov ŽIVI ORFEJ. To je zajetna, skoraj 1300 strani obsegajoča knjiga manjšega formata, lična na zunaj, tiskana na biblijskem papirju, bogata bo vsebini. Knjiga, ki naj današnjemu prijatelju poezije predstavi izbor slovenske lirike od narodne pesmi do danes. Pripravili so jo Jože Kastelic, Cene Vipotnik in Drago Šega, ki je napisal tudi kritično uvodno študijo. Velika antologija slovenske poezije, kot so avtorji knjigi nadeli podnaslov, je zdaj pred nami. Verjetno bo za nekaj časa zadovoljila naše potrebe po taki knjigi, gotovo pa je, da bo za dalj časa obveljala kot naša najtehtnejša izdaja te vrste.
Urednik Drago šega je za uvod napisal esej o pesništvu, esej, ki bolj kot o slovenski poeziji govori o pesništvu na sploh. Poezija je subjektivno izpovedovanje in upodabljanje sveta v sebi in sebe v svetu, objektivno izraženo z besedami. To je osnovna misel urednika, misel, ki jo je uporabil tudi v izboru slovenske lirike za ta cvetnik. Svoje uredniške koncepte je Drago šega pojasnil v zadnjem delu knjige. Tu je poudaril, da že naslov knjige ŽIVI ORFEJ hoče povedati, da gre za izbor danes žive poezije, zato je v zbornik uvrstil vse tisto, kar je danes živega in vrednega. Seveda je pri tem lahko sporno, kaj je živa vrednost poezije, saj to dejstvo lahko, pojmujemo prav različno. Zlasti še, ker so bili estetski kriteriji urednikov edino merilo za vrednotenje pesmi.
Brez predhodnega načrta, brez vnaprejšnjega omejevanja naj bi torej gradivo samo s svojo še danes živo vrednostjo in notranjo odpornostjo, — kot piše Šega. določalo prostor in obseg, ki mu v antologiji pripada. Prav gotovo je, da ti kriteriji niso sporni, sporno pa je vendar apliciranje teh kriterijev. In tako imamo in bomo imeli tudi ob tej antologiji slovenske poezije nešteto pripomb, kritik in pomislekov številnih literarnih zgodovinarjev in kritikov. Res pa je, da avtorji antologije že sami niso bili povsem dosledni v svoji izbiri, saj so ne glede na subjektivni estetski kriterij dali že sami več poudarka tistim pesnikom, ki sodijo v sam vrh slovenske poezije, Prešernu. Jenku. Gregorčiču, Ketteju, Murnu, Gradniku in Kosovelu. Toda avtorji so se vendar pravilno opredelili in čeprav vseskozi niso bili dosledni pri svojih kriterijih, so vendar sestavili zbornik, ki nam stvarno predstavi slovensko poezijo. Prav je. da so na začetek uvrstili ljudsko pesem, epsko in lirično, in da so izpustili nabožno pesem, ki ne nosi pečata prave umetniške ustvarjalnosti. Tudi pesmi za otroke so iz antologije utemljeno izpadle, čeprav tu pa tam najdemo tudi kako pesem, napisano posebej za otroke. Za ljudsko pesmijo je antologija urejena kronološko. Nobenih posebnih pripomb ni in ne bo glede poezije slovenskih klasikov. Čeprav je morda odveč, da so kot pesniki predstavljeni n.pr. tudi Janko Kersnik, sicer znani fizik Jožef Štefan, pa Josip Freuensfeld, o katerem pri literarnih zgodovinarjih ne najdemo besede. Seveda to niti ni pomembno, kajti v težnji biti čimbolj popoln so uredniki tudi te pesnike uvrstili v antologijo. Zato pa je največ pripomb vzbudila predstavitev sodobne poezije, ki je
prav gotovo sporna. Kuntner, Žnidaršičeva, Bordon, Rudolf Zagorski ter še nekateri mladi pesniki, bi lahko še našli pot v antologijo. Toda bolj nerazumljivo je, da je Ciril Zlobec predstavljen z dvema pesmima, da je z netipičnimi stvaritvami predstavljen Janez Menart, da velja isto za Šalamuna, da je slabo predstavljen Jože Šmit in da je Tone Pavček gotovo krivično prezrt. Gotovo je, da so subjektivni estetski kriteriji vrednotenja različni, da je mogoče s tem opravičevati tudi večjo ali manjšo predstavitev posameznih avtorjev. Toda tudi nestrokovnemu, zgolj do poezije ljubiteljsko razpoloženemu človeku, nekatere navedene okoliščine padejo v oči, saj je morda prav ob predstavitvi sodobne poezije mogoče opraviti izbor, ki utegne biti uničujoč ali pa nasprotno pomeni dokončno uveljavljenje posameznih pesnikov, še bolj pa nekatere njihove stvaritve.
Seveda je pri sto predstavljenih slovenskih pesnikih in približno 900 pesmih nemogoče zadovoljiti vse kriterije in vse okuse in nazore posameznikov. Dejstvo je, da je bilo pri tako temeljiti in tako ob-
V Italiji je kakih 100 tisoč radioamaterjev brez dovoljenja, ki se vsako noč pogovarjajo in se nazivajo s čudnimi imeni, da bi jih ne odkrili. Navadno uporabljajo naprave walkie — talkie, kar pomeni v angleščini hodim in govorim. Ti prenosni radiotelefoni stanejo od 100 do 500 tisoč lir par in so jih v Italijo prvič prinesli Amerikanci leta 1945. V Italiji je dovoljeno te naprave uvažati in prodajati. Seveda mora kupec dodati 27 odst. carine na ceno. Hkrati pa italijanski zakon ne dovoljuje, da bi se lastnik naprave posluževal. V dodatku h kazenskemu zakoniku, ki govori o pošti in telekomunikacijah, pravi člen 178, da bodo tisti, ki jih bodo zalotili pri oddajanju, morali prestati do 6 mesecev zaporne kazni, poleg tega pa bodo morali plačati do 200 tisoč lir globe.
Lani decembra so n.pr. samo v Rimu zaprli kakih 50 oseb, ki so se posluževale naprav walkie — talkie za zabavo »lov na zaklad*. Po vsej Italiji pa so lani prijavili 500 oseb, od katerih 40 v Lombardiji. Tu je namreč nadzornik združenja za gradnjo telefonov 56-letni Mario Bar bone. ki ima pod nadzorstvom 18 sprejemnih postaj: v bližini njegovega stanovanja je nameščena močna antena, poleg tega pa ima še tri avtomobile s sprejemniki, s katerimi išče prestopnike, ki se pogovarjajo z vvalkie — talkie ji. Velikokrat odkrijejo Barbonejevi možje »prestopnike* med oddajanjem v avtomobilu ali na cesti in jih takoj prijavijo sodnim oblastem, drugič pa morajo dobiti nalog za preiskavo stanovanja za to, da bi odkrili, kje je skrita naprava vvalkie — talkie.
Največji »uspeh* so Barbone in njegovi sodelavci doživeli, ko so odkrili industrijca iz Bergama, 42-letnega Fulvia Brambillo, lastnika podjetja RB, ki proizvaja zložljive kuhinje in ima 300 delavcev. Ko Brambille ni bilo v mestu, je svojim sodelavcem dajal iz gorske koče navodila po vvalkie — talkie ju, kot če bi sedel za pisalno mizo.
sežni predstavitvi slovenske poezije opravljeno ogromno delo, ki ga je mogoče sicer kritizirati, še prej pa je treba avtorjem vendarle izreči priznanje. ŽIVI ORFEJ bo gotovo dalgo v rabi in bo s svojim izborom koristno pomagal vsem, ki se bodo prebijali skozi plejado slovenskih poetov in skozi množino njih pesmi. Vsem prijateljem poezije bo dobrodošel vodnik. Namesto načelnega uvoda pa bi bil koristnejši pregled slovenske poezije vseh časov, saj biografski podatki v drugem delu antologije pomenijo le najnujnejšo dopolnitev. Slovenska poezija od prvih zapiskov do Prešernovih poezij, prikazana v fotokopijah, je ilustrativna obogatitev knjige.
Velika antologija žive slovenske poezije je torej pred nami. Po obsegu, značaju in kritičnem pristopu do snovi se odlikuje od dosedanjih antologij, ki jih praktično ni bilo več na razpolago. Kljub prenekaterim spornim posegom pri delu, bo ŽIVI ORFEJ za vsakega ljubitelja poezije, za prebiranje in spoznavanje dosežkov slovenskega pesništva, dobra in koristna knjiga.
Sl. Ru.
Po Barbonejevem mnenju pa so ti radioamaterji krivi za mnoge nevšečnosti. Vedno pogosteje se namreč dogaja, da se zapornice, žerjavi in vrata, ki se odpirajo s pomočjo radijskih valov, nenadoma odprejo zaradi sporočila iz vvalkie — talkiejev. Ker so njihovi radijski možgani uravnani na valovno dolžino 27 megaciklov, sprejmejo tudi sporočila z vvalkie — talkiejev, ki oddajajo na tej valovni dolžini.
Včasih so se teh naprav posluževali tudi za prave radijske oddaje, ki so bile na sporedu vedno ob isti uri. Najbolj znan primer je bil v Genovi pred dvema letoma. Ženska s psevdonimom Susy Galor je vsak večer ob 20.30 po vvalkie — talkjeju pripovedovala svoje pustolovščine v kopalni kadi. Mario Levi, ki uvaža iz Japonske vvalkie — talkieje, pravi,
(Konec na 6. strani)
Že pred časom smo pisali o tem, da v Italiji še niso izbrali sistema za barvno televizijo in da nihajo med nemškim sistemom Pal (AEG — Telefunken) in francoskim Secam. Vendar sta dva dogodka, po katerih bi se dalo sklepati, da bo barvna televizija kmalu osvojila tudi Italijo. V Rimu so izjavili, da je britanska družba Emi (Electrical and Mu-sical Instruments) odkupila 50 odstotkov dveh italijanskih družb in sicer družbe Voxon in Ergon, z namenom, da bi začela s proizvodnjo barvnih televizorjev po nemškem sistemu Pal. V Parizu pa so izjavili, da se televizija iz Mon-tecarla pripravlja, da bi zgradila v Alpah televizijski oddajnik, ki bi mogel oddajati barvne televizijske programe v Ligurijo in v Padsko nižino s sistemom Secam.
S tem pa je postala bitka med nemškim sistemom Pal in francoskim Secam še bolj ostra. Seveda gre tu za težke milijarde in Francozi se bojijo, da bi se jim mogla ugodna priložnost za osvojitev Italije s sistemom Secam iz-
Pokopališče je pravzaprav vedno kraj žalosti. Tudi pokopališča na bujskem področju bi ne mogla biti drugačna, če bi se ne razlikovala nekoliko od drugih pokopališč. V vaseh gornje Bujšči-ne je bila depopulacija ali razselitev tolikšna, da je ostalo tod bolj malo ljudi. Zato so pogrebi redki, hkrati pa se je cipresa in drugo rastlinje na pokopališčih tako bohotno razrastlo, da ta bujna rast bolj govori o življenju kot o smrti. Poleg tega pa je posebno sedaj, na spomlad v tem zelenju toliko ptičjega petja in živžava, da se tu človek niti ne zaveda, da je na kraju žalosti.
Verjetno je tudi zaradi tega izbral grožnjansko pokopališče za svoj zadnji dom Djurdje Čilikov.
Djordje Čilikov je bil znan kot srbski ikonograf in restavrator srbskih srednjeveških fresk. On je obdelal tudi slovite freske v Dečanih in napravil veliko ikon.
muzniti. Italijanski minister za pošto Giacinto Bosco hrani med svojimi dokumenti tudi poročilo komisije strokovnjakov, ki so se izrazili v korist sistema Pal, kljub temu pa še vedno upa, da Im kompromis rešil vse.
Ne smemo pozabiti, da so zadnje čase mnoga italijanska podjetja prešla v roke velikih tujih družb, ki se poslužujejo sistema Pal. Tako je n.pr. Philco v rokah družbe Ford, Firte v rokah nemške družbe Korting, Minerva je delno pri Grundigu, Phonola je pri Siemensu, Fiar — CGE je pri Telefunknu, Urania pa ima za seboj ameriški kapital.
S tem, da sta Voxon in Ergon stopili v družbo Emi, je sistem Pal dobil še novega močnega zaveznika. Emi, ki je najpomembnejša svetovna industrija za proizvodnjo gramofonskih plošč in magnetofonskih kaset, je med prvimi na področju elektronskega raziskovanja, v rokah ima celo vrsto kinematografov, v Veliki Britaniji je največji razpečevalec televizijskih filmov in se sedaj pri-
Smatrali so ga za Srba, pa čeprav je bil po rodu iz daljne Ukrajine 'n je prišel v Srbijo, oziroma v Jugoslavijo po prvi svetovni vojni. Pred dobrima dvema letoma se je bil naselil v Grož-njanu, se tu zaljunil v kraj, v prirodne lepote in tudi v ljudi. Večkrat je rekel, da se mu zdi, da vidi tod iste barve, nad katerimi se je navduševal, ko je obnavljal stare srbske freske.
Čilikov se je zaljubil tudi v ljudi, v one redke domačine, ki so ostali na svojih domovih, ki pa so med seboj tako solidarni, hkrati pa do novih naseljencev tako prijateljski, da se prikupijo vsakomur. Njihova posebnost ali bolje posebnost teh krajev so tudi pogrebi. V vaseh tega dela Istre mrličev ne vozijo, pač pa jih na pokopališče nosijo. Mrliča nesejo 3kozi vso vas, skozi vse naselje, kot bi hoteli, da naj se pokojni poslovi od vasi, od posameznih domov in njihovih ljudi, znancev in prijateljev, s katerimi je preživel vse svoje daljše ali krajše življenje. Kadar na tem koncu Istre zazvonijo zvonovi ob nedoločenih urah, ljudje prisluhnejo in se vprašajo, kdo je umrl. In ko zvonovi oglašajo pogreb, se vsi zvrstijo v povorko, pa naj so pokojnika poznali ali ne, bili z njim v sorodstvu ali ne, celo tudi tedaj, če ga niso poznali. Zanje velja pravilo, da je umrl eden izmed njih in da je torej dolžnost slehernega človeka, da prebije ob njem ali z njim vsaj še kako uro, preden ga pokrije rdeča istrska zemlja.
In prav ta topel odnos med tukajšnjimi ljudmi, topel odnos med ljudmi žuljevih rok je bilo tisto, zaradi česar si je Čilikov želel ostati za vedno na grožnjanskem pokopališču. In sedaj je poleg drugih križev na grožnjanskem pokopališču tudi nekoliko drugačen križ z nekoliko nedomačim imenom in z napisom »zograf*, ki si ga domačini verjetno ne znajo niti obrazložiti, niti ne vedo, kaj dejansko pomeni.
T. F.
pravlja na proizvodnjo televizijskih kaset z barvnim programom.
S tem, da je ta družba odkupila polovico kapitala Voxon in Ergon, je s silo vdrla na italijansko tržišče. Voxon je namreč najpomembnejša evropska industrija za proizvodnjo stereo magnetofonskih kaset, Ergon pa je pred kratkim vložila 8 milijard lir za gradnjo industrijskega obrata v Anagniju, ki naj bi proizvajal barvne kine-skope
Torej Italija je postala primerno torišče za bitko med sistemoma Pal in Secam. Doslej je v Evropi le Sovjetska zveza sprejela sistem Secam, Francozi so zato začeli osvajati Sredozemlje s tem, da so svoj sistem prodali v Libanonu in Egiptu, in menijo, da bodo Sudan, Sirija in Libija kmalu sledili tema dvema državama. Toda najvažnejše področje, kjer bi Secam imel velike koristi, je Italija. Prav zaradi tega so se odločili za televizijski oddajnik Montecarla v Alpah Njihov namen je, prodreti v Italijo skozi okno, če jim že ne bo uspelo skozi vrata. Poleg tega oddajnika pa nameravajo v kratkem zgraditi še nov oddajnik na Korziki, preko katerega bi lahko sprejemali barvne programe na tirenski obali v Italiji. S tem bi dosegli od 8 do 10 milijonov italijanskih televizijskih gledalcev.
Da je mogoče osvojiti televizijske gledalce v Italiji tudi posredno, je dokazala koprska barvna televizija. Do nje je prišlo zaradi uspeha, ki so ga doživele radijske oddaje v italijanskem jeziku, te je namreč poslušalo kakih 5 milijonov poslušalcev v Italiji od Vidma do Ancone. Koprski radio je na tak način postal tekmec tudi italijanskim radijskim postajam, kar se tiče propagandnih oddaj, saj so cene zanje na koprskem radiu nižje kot pa v Italiji. Sicer je, kar se tiče barvne televizije, Koper še na začetku poti, toda obetajo se mu lepi časi, saj se je v Italiji na račun koprske barvne televizije povečala prodaja barvnih televizorjev. Doslej je koprska televizija imela precej skrčen program, odslej pa bo barvni program od 19 do 22. Seveda imajo s tem v zvezi še mnogo načrtov.
Prav zaradi tega uspeha koprske televizije Francozi upajo, da bodo s svojim sistemom lahko prodrli na isti način v Italijo. U-soda sistema Secam je bila doslej žalostna. Sistem ima 11 milijonov televizorjev, medtem ko jih ima Pal kar 52 milijonov Zdi se, da ne bo velikih problemov glede finančnih sredstev, ker bi mogli ta sredstva črpati iz dohodkov za propagandne oddaje, ki jih nikoli ne manjka. To naj bi bila torej odločilna karta za Francoze, ki želijo osvojiti italijansko tržišče, čeprav se Italija še naprej pripravlja za sistem Pal.
Vendar ni tako lahko, kot bi si iz prejšnjih besed mogli misliti. Televizija iz Montecarla, ki ima kapital razdeljen med družbami Evropa 1 (32 odst.), Publicis (27,5 odst.), skupina Marcel Dassault (22 odst.) in Monaco (18,5 odst.), oddaja približno 300 tisoč gledalcem na Sinji obali in proti Marseillu. Program za to televizijsko postajo snemajo v Parizu, za direktne prenose ima ta postaja na razpolago le dva majhna studia. Pri njej je zaposlenih le kakih 60 oseb. Tehnični vodja te postaje je mnenja, da trenutno ni še nobene realistične podlage za to, da bi osvojili Italijo, potrebna bi bila tri ali celo štiri leta za to, da bi pripravili televizijski barvni program, ki bi zadovoljil italijansko občinstvo.

OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaš smisel za organizacijo vam bo omogočil naglo napredovanje. Ne dovolite, da bi vas kdo oboževal.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Jutro je najprimernejše za vsa poklicna srečanja. Ognite se neprijetnim razgovorom s sorodniki.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nekatere novosti, ki jih boste vnesli v svoje delo, se bodo zelo dobro obnesle. Bodite bolj iskreni do svojega okolja.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Bodite optimistični, ker bodo vse vaše pobude ugodno sprejete. Dobro še enkrat preglejte svoje osebne izdatke.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Dosegli boste uspeh, če boste ukrepali bolj realistično. Zanimajte se tudi za vprašanja svojih bližnjih.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dan je primeren za katero si bodi u-stvarjalno delo. Ne razočarajte one, ki računajo na vas.
Tjr.HTNrrr.A InH 23.9. do 23.10.)
Zelo spodbudno vzdušje za tiste, ki se ukvarjajo z intelektualnim delom.
ŠKORPIJON (od 24 10. do 21.11.) Prispevajte k utrditvi finančnih temeljev nekega podjetja, s katerim imate zveze. Uspelo vam bo razčistiti neki nesporazum.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Odlična zamisel bo rodila ustrezen sad. Neko prijateljstvo bo postalo še tesnejše ter iskrenejše.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pomoč, ki jo boste prejeli, bo zelo ugodno vplivala na potek nekega načrta. Prijetno srečanje s starim znancem.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pretirana previdnost bi vam utegnila bolj škoditi kot koristiti. Ne vztrajajte na stališču, ki je predmet ostrih kritik.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne spuščajte se v kombinacije, ki nimajo ] zveze z vašim delom. Obvladajte samega sebe v primeru, da pride [ do kakih provokacij.
			
PROBLEM RADIOAMATERJEV V ITALIJI
Naprav vvalkie-talkie ne smemo uporabljati
Kršiteljem grozi globa in zaporna kazen
DROBNE ISTRSKE POSEBNOSTI
Rus Djordje Čilikov je izbral Grožnjan
Pritegnila ga je lepota kraja in dobrota ljudi
TOME SVETIMA
lllllllllllllllllllllllillllllllllllllillllllll PRVA KNJIGA
#Ne begaj ljudi!« ga je zavrnil Keča. «če je Orlov rekel, da jih bomo zmazali kot ščurke do polnoči, jih bomo zmazali!«
Na razpotju so sredi gozda obstali in čakali. Dolina ni bila več daleč. Mirno njih se je pomikal bataljon, ki bo z zasedami zavaroval napad.. Eden od borcev je dejal, da bi raje šel v zasedo, pa ga je vodndik hitro zavrnil: «Le kaj vam je' Napad je priznanje najboljšim. Bodite ponosni, da nam zaupajo!« Ko so se začeli zbadati, jih je vodnik utišal. Rekel je, da mora biti vojak z vsem zadovoljen in misliti samo na to, da je sit, da ima puško v redu in čaka na povelje. Drugačni občutki so malomeščanska izrojenost. Nihče ni ugovarjal njegovim besedam, v katere tudi sam ni verjel.
Vojko se ni udeleževal razgovora, ker Je vedel, da pred vsako nevarnostjo besedičijo zato, da se zamotijo. Govorica je pritegnila tudi komandirja. Prišel Je počasi in ob strani kolone postal v senci drevesa. Ker je bil velik in plečat, ga je vsakdo spoznal tudi v temi. Vendar so govorili naprej. Prisluhnil je z napeto razdraženostjo. Nenadoma je začutil topo živalsko utrujenost. Prijelo ga je, da bi legel in zaspal. Občutje ki so ga ljudje budiM z besedami, je bilo tudi v njem. Bal se je, da bo tudi on z odporom krenil naprej. Hotel je premagati strah. Kaj bi bilo, če bi borci spoznali, da je malodušen. da se boji? Vedel je, da bo po prvih strelih prešlo, dotlej pa naj bodo tiho. Zato je ostro ukazal:
«Tišina in pripravite se za odhod!«
Vrnil jih je v svet gibanja. Čakanje Je razkrajajoča sila, ki botruje nezaupanju. Zavedel se je, da mu manjka komisar Pajk, in komaj je čakal, da se bo vrnil iz šole. Kljub temu, da so imeli uspehe, so se v četi pojavili godrnjači. Vsi so utihnili. Orlov pa je stopal ob koloni od borca do borca, sem ter tja je katerega potrepljal po ramenu, prijazno pogledal, zašepetal spodbudno besedo, da jim je vlil poguma, ki ga je tik pred napadom nagrizla živalska bojazen pred neznanim.
Po koloni Je prišlo odrešujoče povelje: «Naprej!» Začeli so se spuščati podolž čez pobočje. Dolina je bila podobna koritu. V objemu strmin, poraslih z gozdom, je bila zelo stisnjena. Na dnu Je bilo prostora za ozko naselje, cesto in reko. Postojanka je zapirala partizanskim enotam pota z Jelovice v Škofjeloško hribovje. Vojne enote in kurirji so morali vsak dam mimo nje. Ni se ji bilo mogoče izogniti. Ponoči je tlela njena svetloba kot oko budne živali, ld čaka na plen. In marsikatero noč je v šumenje reke zasekal rafal in ugasil mlado življenje.
Na Jesenovcu so bojne skupine obstale in čakale na poročilo izvidnikov, ki so Sli v naselje. Čakali so na mestu, kjer so pred letom dni pobili nemško potruljo dvanajstih mož in zaplenili vse orožje in opremo. Nihče ni ušel živ. Zato se Nemci zlepa niso več podali podnevi na oglede.
Malo naprej od lesene brvi, kjer Je steza zavila čez reko v strmino, so se spomnili mesta, kjer so se ob formiranju brigade prebijali. Za skalami je zadremala nemška zaseda, ki jo je bataljonski komadant Tominc pobil z bombami in zaplenil strojnico in nekaj pušk.
Vsak meter skalne ožine, kjer Je bil nevaren prehod v drugo hribovje, je dramil spomine in jih prepričeval, da morajo uničiti postojanko.
Orlov se je vračal ob koloni in v terni poiskal Ano. Zamišljena se je naslanjala na skalno pobočje. Ta večer je videla mnogo vojske in težkega orožja in mnogo vodnikov civilistov. Vse se je razvijalo po skrbno zasnovanem načrtu. Razmišljala
je o tem, zakaj H-8 ne uredi, da bi prišla v štab. Skrbela jo Je prihodnost. Ko se ji je Orlov približal, je dvignila glavo. Postal je ob njej in sam ni vedel, zakaj Jo je prijel za roko in ji jo stisnil. Začutil je njeno toploto. Obšla ga Je želja, da bi jo stisnil k sebi in se naužil njene nežnosti. Ujela sta se z očmi.
«Ana, to noč boš ostala z Nandetom. Brez potrebe ne hodi iz hiše,« je dejal z zaskrbljenim glasom.
Prikimala je.
«Ali se bojiš?«
«Zase ne, za vas se bojim,« je odvrnila.
«Ne boj se za nas!«
Zbala se je, da njene besede niso resnične. Prešinila jo je bolest. Tl ljudje so ji postajali dragi in najraje bd povedala Orlovu, kako je z njo, čeprav je vedela, da tega ne bo storila. Le oklenila se ga je še z drugo roko kot človek, ki se potaplja. Orlov je čutil ta vzgib, razumel pa ga je drugače. Rad bi bil oboževan in ljubljen. Bil ji je globoko hvaležen za njeno naklonjenost.
«Glej, da boste pazili na ranjence!« Ji Je dejal zgolj zato, ker je nekaj moral reči, da bi se opravičil pred tistimi, ki so stali poleg nje, pogreznjeni v sence, in na videz dremali. Ob njej se je pomiril. Spustil je njeno roko in se vrnil k borcem.
Izvidniki niso odkrili nič nevarnega. Kolone so v bojnem razporedu krenile naprej in se previdno bližale strnjeni gruči hiš, nagneteni v ozkem prostoru. Fantje so mimo in previdno napredovali. Nekaj minut kasneje je vod vodnika Keče, ki Je prekoračil most, zašel v sovražnikovo zasedo, o kateri prej ni bilo nobenega sledu. Močan ogenj Jih je prikoval v kritje. Svit raket jih je slepil.
«Hudič, polomija se je že začela! Pripravljeni so,» Je dejal Primož, ko sta z Vojkom streljala iz cestnega jarka na svetlobne utrinke med hišami. Tišino zimske noči je razsekalo streljanje in preplavilo rezko vpitje po vsem naselju.
Tudi Orlov je bil iznenaden. Jezno je stisnil zobe in tesnoba ga je minila. Razdraženost ga je popadla. Z rohnenjem
DR. FRAN VATOVEC:
Časnikarski fenomen: gor iška Soča
Dognanja in razmišljanja ob robu njene stoletnice
14.
Ob in po razkolu 1. 1899 je dejal ob vsaki priložnosti, da je Gregorčič veri in cerkvi več škodoval nego vsi dosedanji «liilberalci» na Slovenskem.
Na poseben način je želela Soča osmešiti Gregorčičevo samoljubje in ambicioznost. Poročala je, da je hotel G. «na vso silo« postati goriški nadškof: «toliko let je bil vladi ponižen hlapec«, ker je vedel, da Ima ob tem «pri nas prvo besedo vlada«. Mož (dr. A. Gregorčič — piš. op.), ki živi v naj-strupenejšem strankarskem boju, ki je kriv toliko zdivjanosti — «tak mož pač tiče kam drugam in ne na škofijski sedež.«
Z ekspresno brzino obvešča nadalje Soča svoje bralce o tem, kako je ljubljanski katoliški «Slovenec» (1873—1945) «hu-do prijel« dr. Gregorčiča: da kaže G. v polemiki precejšnjo malenkost, da ne razume bistvenih lastnosti vodilnega politika krščansko demokratične stranke. Namesto da bi odgovoril stvarno in dostojno, piše smešno in hudobno. Posebno mu zameri «Slovenec», ker piše Gregorčič o ((klerikalni zdivjanosti«, importirani s Kranjskega.
Zelo pogostno zamerja Soča Gregorčiču, ker je vpregel društvo «Šolski dom« v svoj politični strankarski voz, med tem ko sodi društvo v strogo narodnostni okvir.
Nepretrgani polemični bodljaji so neogibno odmevali tudi pred sodiščem. A. Gabršček se je odločil za tožbo zoper odgovornega urednika Gregorčičeve «Gorice» Antona Bavčarja zaradi objavljenega očitka hudodelstva poneverbe 600 kron. Soča pristavlja poročilu, da Je dr. A. Gregorčič za zdaj vtekel obsodbi skozi ((šivankino uho.«
Vendar sta se Gregorčič in Gabršček v črnih dneh prve svetovne vojne na Dunaju 1916 pobotala. To sta storila zaradi novih razmer v «tej naši nesrečni deželi.« Nedvomno dostojen in pravilen epilog v odnosu obeh zaslužnih sinov goričkega ljudstva.
Seveda ne bi mogli presojati vloge in pomena dr. A. Gregorčiča z vidika zgoščeno nanizanih vročih in pekočih polemičnih prask. Vsekakor moramo pritrditi F. Bevkovi pozitivni oceni zaslug državnega in deželnega poslanca dr. A. Gregorčiča, s čigar imenom so tesno povezani pomembni uspehi društva «šolski dom«. Bevk ugotavlja, da je imel dr. G. največ zaslug ne le na šolskem, marveč tudi na narodno gospodarskem področju. Navaja pogostne očitke Gregorčiču, češ da je rad sam odločal tudi v važnih stvareh in da je vodil samo praktično, a ne tudi načelne politike. Bevk dopušča, da ni bil načelni politik v strogem smislu, da pa mu je šlo predvsem za gospodarsko In kulturno osamosvojitev goriških Slovencev, za organizacijo dela in skupnega nastopa. Smotrno je iskal poti, da bi Slovencem pridobil večino v deželnem zboru. Zaradi modre strpnosti so mu nekateri očitali celo liberalno mišljenje. Bil je vsekakor klen značaj, ki je dosledno hodil svojo samostojno pot, kot sta mu Jo narekovala razum in srce.
Po prvi svetovni vojni je dal pobudo za ustanovitev ((Goriške matice«, kd naj izdaja slovenske knjige, saj niso smeli gonški Slovenci več imeti slovenskih šol, ki so se v avstrijskem obdobju tako sijajno razvile.10)
Pa še dr. H. Tuma
Podobne polemične bitke so se razvnele tudi v odnosih — Gabršček: dr. Tuma. V prvem obdobju do razkola 1902 sta živela v lepih prijateljskih odnosih in vsestranskem razumevanju ter vzornem, ustvarjalnem sodelovanju. Na Gabrščkove pobude je dr. Tuma po prihodu v Gorico prevzemal razne funkcije v deželnem zboru, v finančni pomembni Trgovsko obrtni zadrugi, Goriški ljudski posojilnici, itd. Tuma je izvrševal prevzete naloge s presenetljivo Izvršnostjo in sposobnostjo. Gabršček ga je zagovarjal in držal kljub strupenemu nasprotstvu v dr. Gregorčičevem krogu, ki je videl v dr. H. Tumi ((narodnega kranjskega štreberja« in zaradi njegove inteligence ter nenavadne razgledanosti nevarnega človeka, ki da spodkopava stališče ((nekaterih gospodov« in kd hoče «vreči» ter ((spodriniti« dr. Gregorčiča. Gabršček pa se je v tej osebni gonji odločno zavzel za dr. Tumo. V vrtincu umazane gonje se vprašuje Soča: «Kaj pa je Soča grešila, da so ji napovedali tako strašen boj? I, nu: potegnila se je za moža, ki so ga hoteli tako imenovani narodni voditelji (mišljen je predvsem dr. A. Gregorčič — piš. op.) politiško ubiti, dasi niso imeli za svoje početje nikakega stvarnega razloga. Dolgih klepetanj kratki konec je bil vedno ta: dr. Tuma hrepeni po voditeljskem stolpcu, on hoče dr. Gregorčiča spodriniti.« Zatem pa se Soča vprašuje: «Od kdaj pa je dr Gregorčič inta-buliran za narodno vodstvo? Od kdaj je prepovedano dr. Tumi ali komurkoli sploh, da ne sme težita po Gregorčičevih častnih službah?«
V obdobju Gabršček — Tumovega tvornega sodelovanja .nas ne morejo presenetiti Sočine hvalnice dr. H. Tumi: «Bog žaivi dr. Tumo mnogo let v prid in korist goriške dežele.« Soča poveličuje »vrline tega moža«, ld deluje ((izborno« kot ravnateljev namestnik pri Gabrščkovi ((Goriški ljudski posojilnici«. Tuma pomaga ubogemu ljudstvu do posojil In vzklika: ((Hvalimo Boga, ako imamo take može v svoji sredi.«
Take in podobne hvalnice pa so se sprevrgle v polemične ščegetljaje, ko je šel Tuma svojo pot in zatem vstopil 1. 1908 v Socialno demokratsko stranko.
ln) Soča: 28. jun., 13. sept. ter 4. okt. 1895. — 6., 10., 13.. 17. ter 20. okt. 1899. - 4. jan. 1902. - 8. maja 1907. - 5. nov., 17., 20., 22. ter 24. okt. 1908. — 27. marca ter 21. sept. 1909. — 11. marca, 7. sept. ter 11. nov. 1911.
(Nadaljevanje sledi)
orožja Je prišlo povelje komandanta Karla: «Ceta naprej, juriš!«
Dvignili so se in vdrli v naselje. Mimogrede so vrgli nemško zasedo s položajev in jo pregnali med hiše. Keča je s svojim vodom gonil Nemce najgloblje v naselje. Plazili so se naprej od hiše do hiše. Nenadoma pa je švabski odpor oslabel in sreda ulice jih je objela sumljiva tišina, ki Vojku ni bila prav nič všeč. Kljub temu Je vodnik preskočil ulico in se potuhnil v senco poslopja. 2e sta hotela Primoš in Vfijko za njim, ko se je na Bosančevem hrbtu zabliskalo in tresknilo. Nemec je spustil nanj ročno bombo. Po eksploziji je Keča zaječal in obležal ob zidu. «Mrtev!» so kriknili njegovi in obsuli okna z rafali. Z jurišem so dosegli svojega vodnika, ki se je že pobiral na kolena in preklinjal v vseh balkanskih jezikih. Vodnik Je klečal v snegu in ob svetlikanju raket pregledoval osmojeno in razcefrano vsebino svojega ogromnega nahrbtnika, v katerem je Imel koc in kožuh. Večkrat so ga zasmehovali, da ima opreme za desetino, pa se jim Je smejal. To pot mu je rešila življenje. Bilo mu Je, kot da ga je nekdo krepko udaril z debelim polenom čez hrbet. Ko Je prišel k sebi, Je pobesnel: «Vod naprej! Goni Jih, goni, kurbe švabske!« — Ploho žaljivk in psovk je podpiral s streljanjem.
Nezadržni naval je splašil Nemce da so se na vsej črti umikali. Sosednja četa jih Je pritisnila od strani, zato so se zbali, da bodo izven postojanke obkoljeni. Umaknili so se v utrdbo. Bataljon Jih je obkolil in Jih zasul z ognjem. Četa Orlova Je zavzela gostilno ln poslopje okoli postojanke in namestila svoje orožje ob oknih. Iz zvonika Je počasi in zamolklo tolkel nemški mitraljez. Rafali iz bunkerjev so bili gosti. Štrene svetlečih krogel so prepredle ulice in rakete vseh barv so ožarjale nebo in gasnile po strehah hiš in po ulicah.
Kečo Je v varstvu zidov takoj obšel poveljniški duh. Strelcem In mitraljezcem Je naročil, katere švabske line naj drže pod ognjem. Preklinjal in rohnel je kot včasih nad ovcami v planini. Seveda je njegova jeza veljala Švabom, ker ga je še vedno dražil zoprni duh ekraaita. Čeprav ni bilo več žive duše na ulicah, so Nemci streljali kar na slepo. Vojko ni
PRIMORSKI dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
6. aprila 1971
W ===§
IZIDI
Roma - *Cagliari	1:0
Catania - Bologna	0:0
fiorentina - Sampdoria	0:0
Inter - Vicenza	2:1
Juventus - Varese	2:2
Lazio - Foggia	2:1
Napoli - Torino	2:0
Milan - ‘Verona	3:1
Inter Milan Napoli Juventus Bologna Roma Cagliari foggia Verona
Sampdori«
Torino Varese Vicenza fiorentina Lazio Catania
PRIHODNJE KOLO Bologna - Cagliari, Foggia - Fio-rentina, Vicenza - Juventus, Milan -apoli, Roma - Catania, Sampdoria-Torino - Verona, Varese - In-
LESTVICA				
24	16 5	3	35 20	37
24	13 9	2	46 20	35
24	13 7	4	25 14	33
24	10 8	6	33 24	28
24	8 11	5	26 19	27
24	5 15	4	23 21	25
24	7 11	6	25 27	25
24	6 10	8	26 31	22
24	5 11	8	20 28	21
24	4 12	8	22 24	20
24	4 12	8	22 25	20
24	3 14	7	21 26	20
24	5 10	9	20 28	20
24	2 14	8	20 27	18
24	4 9 11		21 35	17
24	4 8 12		15 31	16
V NOGOMETNEM SREČANJU V SPLITU
Jugoslavija-Nizozemska 2:0
Po tej zmagi je Jugoslavija na prvem me-stu tekmovanja za evropski pokal narodov
2:0 je bil izid tekme, s katerim je v nedeljo Jugoslavija v Splitu premagala Nizozemsko v okviru mednarodnega nogometnega tekmovanja za evropski pokal narodov. Jugoslovanski nogometaši se pred 20.000 gledalci niso posebno izkazali. V začetku so sicer igrali zelo napadalno (do osme minute so iz-
BI.
L» JMLi.A.
IZIDI
Arezzo - Temana	2:0
Atalanta - Casertana	3:0
Cesena - Modena	1:0
Como - Massese	3:1
Brescia - ‘Novara	2:0
Palermo - Mantova	0:0
Perugia - Catanzaro	2:0
Piša - Livorno	0:0
Reggima - Monza	1:0
Taranto - Bari	1:0
LESTVICA
Mantova Atalanta Bari Brescia ferugia Catanzaro Modena feggina Arezzo Como Ternana Palermo Livorno Nov ara Monza Cesena Taranto fisa
Casertana Massese
PRIHODNJE KOLO Bari - Palermo, Brescia - Peru-g*a, Casertana - Taranto, Catanza-J'0 ' Cesena, Livorno - Arezzo, Man-!®va - Como, Massese - Atalanta, Modena - Reggina, Monza - Piša, ■ternana - Novara.
A SKUPINA w
"GlalUE
i.:>m j«.
28	13 10		5	29 17	36
28	11 13		4	35 18	35
28	13	7	8	29 20	33
28	9 14		5	28 20	32
28	10	11	7	28 21	31
27	11	9	7	25 21	31
28	10	10	8	27 28	30
27	10	10	7	19 20	30
28	10	9	9	32 24	29
28	8	12	8	25 33	28
28	8	11	9	23 20	27
28	5	16	7	22 23	26
28	7	12	9	16 18	26
28	8	10 10		22 25	26
28	8	10 10		24 30	26
28	7	12	9	18 20	25
28	5	14	9	19 24	24
28	6	12 10		19 28	24
28	5	12 11		22 35	22
28	3 10 15			16 33	16
Jugoslavija	3	2	1	0	5	1	5
V. Nemčija	2	2	0	0	7	0	4
Nizozemska	4	1	1	2	7	4	3
Luksemburg	3	0	0	3	0	14	0
silili že štiri kote) in so povedli že v 9. minuti z golom, ki ga je z glavo dosegel 21-letm novinec v reprezentanci, Jerkovič iz Splita. Toda po tem golu je začelo v jugoslovanskem taboru škripati, zlasti na krilih. Upadel je tudi tempo igre, Nizozemci pa so postajali vse bolj prodorni in nevarni. Igra se je odvijala pretežno na sredini igrišča, precej pa jo je ves čas srečanja oviral dokaj močan veter. V (H. min. je Jugoslavija izid podvojila: Džajič je streljal, žoga je nizozemskemu vratarju ušla iz rok, toda drugi poseg Džajič« je bil točnejši in žoga je skončala v mreži. V preostanku tekme so gostje napadali izredno ostro, izsilili so vrsto zaporednih kotov, vendar se izid ni več spremenil.
Po tej zmagi je Jugoslavija zasedla prvo mesto v sedmi skupini kvalifikacijskega tekmovanja za evropski pokal narodov
smo tik pred začetkom promocijskega prvenstva in trebenska ekipa ima lepe možnosti za visoko uvrstitev.
S. L.
motociklizem
Italijanski motociklistični dirkač Angelo Bergamonti je zgubil življenje zaradi posledic padca med nedeljskimi dirkami v Riccioneju. Na spolzki progi je namreč Bergamonti v bližini rekega ovinka padel, vozilo ga je vleklo še 200 metrov daleč, pri tem je nesrečni vozač udaril z glavo ob neki kol in si prebil lobanjo. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico v Bologno, vendar mu zdravniki niso več mogli rešiti življenja.
V NEDELJO V KONKURENCI ŠTIRIH MOŠKIH ODBOJKARSKIH EKIP
Kras prvi na turnirju v Kamniku
V nedeljo je bil v Kamniku pri Ljubljani mednarodni moški odbojkarski turnir, ki ga je organiziral Odbojkarski klub Kamnik. Nastopale so tri ekipe, ki so med najboljšimi v Sloveniji, kot gost pa je sodelovala ekipa zgoniškega Krasa.
Kras je dosegel največji uspeh, saj je po zelo ostrih borbah zasedel odlično prvo mesto. To je uspeh, ki je v veliko zadoščenje ekipi, njenemu trenerju prof. Drašiču ter vodstvu društva. To je obenem tudi največji uspeh Krasa na turnirjih, odkar nastopa.
Turnir je bil na zelo visoki teh nični ravni, saj so bili poleg Krasa prisotni OK Kanal (Nova Gorica), OK Kamnik in OK Sava Črnuče. Krasovi fantje so pokazali zrelo igro in borba za točke je bila od časa do časa res dinamična. Le v zadnji tekmi so krasovci nekoliko odpovedali (zaradi utrujenosti) saj so v teku štirih ur odigrali kar osem setov.
iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiumiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiimiiHiiimiiiiiiii
NOGOMET
V A SKUPINI C LIGE
ODBOJKA
1:0
1:1
0:0
3:1
0:0
2:0
2:1
0:0
1:0
1:0
IZIDI
Trento - ‘Derthona Lecco - Verbania Legnano - Venezia Monfaicone - Pro Patria Farma - Piacenza Rovereto - Solbiatese Alessandrda - ‘Seregno Sottomaniina - Reggiana Trevdso - Padova Udinese - Triestina LESTVICA
Alessandria Beggiana fadova
Trento farma ”°lbiatese Lecco Treviso “eregno
fddnese
Verbania Rovereto Bro Patria f'acenza Legnano Triestina derthona Monfaicone Settomarina
PRIHODNJE KOLO Alessandria - Udinese, Padova -Monfaicone, Parma - Rovereto, Pro »i - Piacenza, Seregno - Lecco, ^olbiatese - Derthona, Trento - Reg-8'ana, Triestina - Sottomarina, Ve-oezia - Treviso, Verbania - Legna-
28 16 10	2	35 13	42
28 14 13	1	30 7	41
28 16 5	7	38 21	37
28 10 13	5	28 21	37
28 9 15	4	19 12	33
28 11 10	7	36 25	32
28 11 9	8	29 12	31
28 10 9	9	37 31	29
28 11 6 11		25 25	28
28 8 11	9	27 28	27
28 10 6 12		21 25	26
28 5 15	8	18 27	25
28 7 11 10		19 20	25
28 6 12 10		25 31	24
28 6 12 10		18 25	24
28 6 12 10		21 21	24
28 7 10 11		20 33	24
28 5 11 12		14 30	21
28 3 12 13		22 30	18
28 5 6 17		16 33	16
SOKOL — PRIMOREC 2:0 (15:8, 15:71
SOKOL: Zidarič, Petelin, Colja, Rebula, Furlan, Legiša,
PRIMOREC: Ferluga, Padovan, Busleta A. in G., Kralj, Milkovič, Dragoni.
SODNIKA: Padovani in Marcon.
V nedeljo je bilo v Trstu zaostalo srečanie ženskega mladinskega odbojkarskega prvenstva med nabre-zinskim Sokolom in trebenskim Primorcem. Zmaga je pripadla Sokolu, kot je bilo tudi mogoče predvidevati, saj so Nabrežinke trdno na drugem mestu lestvice. S to tekmo je nabre-žinska ekipa zaključila uradna tekmovanja, v letošnji sezoni pa jo čaka še nekaj turnirjev. Za Primorca pa se sezona šele začenja, saj
iiluiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
Cagliari - Roma	2
Catania - Bologna	X
Fiorentina - Sampdoria	X
Inter - LR Vicenza	1
Juventus - Varese	X
Lazio - Foggia	1
Napoli - Torino	1
Verona - Milan	2
Cesena - Modena	1
Palermo - Mantova	X
Piša - Livorno	X
Treviso - Padova	1
Imperia - Spezia	1
KVOTE:
13 — 8.468.300 lir 12 - 337.100 lir
1. -
2. -
4.	-
5.	-
6.	-
1.	Unc de Mai
2.	Gun Runner
Barbablu
Murray Mir
Smokey Mom
Bertina
Rossa
Kleber
Salbergho
Byblos
Olivolo
Contador
1
X
2
1
1
X
1
X
2
1
2
X
KVOTE:
12 - 149.793 lir 11 — 13.236 lir 10 -	2.399 lir
Triestina klonila v deželnem derbiju
UDINESE - TRIESTINA 1:0 (1:0)
UDINESE: Miniussi, Leban, Mu-ruzzi; Fogolin, Nicoloso, Caporale; Bagatti, Giacomini, Brunetta, Tut-tino, Galeone. Toppan, Berzaghi.
TRIESTINA: Colovatti, Rigo, Mar-tinelli; Del Piccolo, D’Eri (po 80. min. Moretti), Pestrin; Loppoli, Ci-clitira, Truant, Scala, Fregonese. D'Ambrogio.
SODNIK: Borghesi (Forli).
STRELEC: v 30. min. Bagatti.
Verjetno je bil to doslej najslabši derbi med Triestino in Udinese-jem. Pred izredno maloštevilnimi gledalci (samo 3.000) sta moštvi i-grali lagodno in sta kmalu pokazali, da imata zaslužen položaj na lestvici, v katerem še nikakor nista na varnem pred nazadovanjem. To velja predvsem za Triestino, ki je zopet razočarala in zdrknila prav na zadnjo stopnico, ki sicer še vodi k rešitvi a ima od vseh kandidatov za izpad najtežje tekme.
Razočarali so gostje, razočarali pa so tudi domačini, ki so prišli do zmage le zaradi nasprotnikove slabosti. Njihova premoč je bila stalna, a tudi jalova, tako da je zadetek, ki ga je dosegel v 30. min. Bagatti, presenetil gledalce. Padel pa je zgolj po naključju, kot je bilo pričakovati v takšni tekmi: sodnik je Martinellijev prekršek nad Bagattijem kaznoval s prostim strelom izven kazenskega prostora. Bagatti se je dobro minuto zvijal od ♦bolečin*, nato pa nenadno vstal, stekel pred vrata, prestregel Gale-onejev strel in žogo potisnil v mrežo. Tržaška obramba, ki je še čakala na sodnikov znak, sploh ni posredovala. To pa je tudi plačala z odločilnim golom.
Ta dogodek je bil pravzaprav e-dim, ki je razgrel prisotne. V ostalem je bilo mnogo prekrškov, ki so jih uporabljali predvsem Tržačani, da so lahko ustavili nevarni krili, Udineseju pa je bilo dovolj, da sta Niccolosj in Leban povsem nadigrala Ciclitiro, oz. Fregonese-ja, in Miniussi je ostal brez dela vse do zadnjj minute Prav tedaj je Fregonese prvič ušel svojemu neposrednemu nasprotniku, preigral še Caporaleja, nato pa streljal precej slabotno in tako zapravil priložnost za izenačenje.
Pri Triestini je pravzaprav šlo narobe vse. Napad, ki se je tudi tokrat omejil na dva igralca, ie bil proti trdni domači obrambi brez moči. Loppoli. ki je bil pred sedmimi dnevi najboljši na igrišču, tokrat ni znal ponoviti svojih podvigov in je, tako kot Truant, postal žrtev kaosa, ki je zajel srednjo vrsto. V tej je morda še najbolje igral Pestrin (ki pa, kot vedno, igra samo za obrambo) in v katero je le Moretti v zadnjih desetih minutah prinesel nekaj reda. Obramba je pravzaprav še najmanj kriva za
neuspeh, domači navijači pa so precej godrnjali zaradi »odločnih* posegov Martineliija in Riga.
* # #
Na vrhu je končno prišlo do spremembe. Alessandria je namreč iz-vo je vala nepričakovano zmago v Seregnu, in to po zaslugi nasprotnikovega vratarja, ki ji je z dvema napakama v zadnjih desetih minutah dovolil spreobrniti rezultat. Podvigu tekmecev pa ni znala odgovoriti Reggiana, ki se je na igrišču «pepelke» prvenstva. Sottomarine, zadovoljila z zelo neslavnim remijem. Vse upe za končno zmago pa je dokončno pokopala Padova, ki je z minimalno razliko klonila Trevisu (toda poraz bi lahko bil še hujši).
Ostale tekme so vse odločale o vrstnem redu na dnu lestvice. Monfaicone je končno slavil visoko zmago nad Pro Patrio, prebujenje pa je verjetno prišlo prepozno. S tem rezultatom pa je na vsak način spravil v zagato nasprotnike. Korak naprej sta napravila Rovereto (ki je premagal Solbiatese) in Verbania (ki je iztrgala točko v Leccu), Legnano pa se je moral zadovoljiti z neodločenim rezultatom proti Venezii. Pro Patria, Piacenza, Legnano in Triestina so torej s 24 točkami trenutno še med tistimi, ki bi lahko ostali v C ligi, to pa le pod pogojem, da se Derthona, ki je na 18. mestu z 21 točkami, ne reši krize, v katero je zapadla in jo potrdila z nedeljskim porazom na domačem igrišču. Njeno usodo je zapečatil v zadnji minuti Mar chesi, edini bivši igralec Triestine, o katerem še ni bilo govora.
uk
Kronika tekme:
KRAS - SAVA ČRNUČE	2:0
(15:13, 16:14)
KRAS: Drašič, Živec, Guštin, L. in R. Milič, I. Grilanc, Budin, Ves-naver, Simoneta, Škrk.
SAVA: Kumer I., Kumer II., Škofič, Jakčič, Lokner, Kovač, Koj-zer, Japeh.
V	prvi tekmi se je Kras spoprijel z ekipo Save iz Črnuč pri Ljubljani in je po dokaj zanimivi igri zmagal bolj čisto kot kažejo izidi posameznih setov. Do sedaj je Kras s to ekipo dvakrat zgubil. Prvič v Črnučah pred enim letom, in drugič v Zgoniku ob priliki lanskega Kraškega pokala. V prvem setu je Kras le na koncu seta malo popustil in dal možnost Savi, da si nabere kar 13 točk. Drugi set je bil dosti bolj zanimiv in ekipi sta bili precej e-nakovredni, močan finiš pa je kra-sovi ekipi prinesel zmago.
KRAS - OK KAMNIK	2:1
(16:18, 15:13, 15:9)
KAMNIK: Debeljak, Podjed. Štraj-har, Gole, Pogačar, Podobnik, Zule, Golob, Vršnik, Kelert, Vidic.
To je bila najlepša tekma dneva in na najvišji tehnični ravni. Kraški fantje so jo odločili v svojo korist z blestečo igro v vseh treh setih. Odločilnega pomena pa je bilo tudi to, da je bil Podjed, najboljši tolkač Kamnika, vedno odlično »blokiran* od strani Krasovih igralcev, med katerimi se je najbolj izkazal Budin. Prvi set je bil zelo izenačen in ekipi sta nizali točko za točko. Kamnik pa je z nekaterimi dobro plasiranimi žogami osvojil set.
Drugi set je bil podoben -'•^emu, toda krasovci se niso pustili preše netiti in so ga z gotovostjo osvojili. V tretjem setu so se predstavniki zgoniške občine tako razigrali, da Kamnik ni mogel storiti drugega kot položiti orožje. Omeniti moramo, da je v tej tekmi zelo dobro zaigral novinec v Krasovih v-' h, Vesnaver. Vstopil je na igrišče in zelo pozitivno opravil svojo r-!ogo. Ob koncu tekme je domače občin stvo športno pozdravilo zmago Krasa.
KRAS - KANAL	1:*
(15:13. 7:15, 11:15)
To je bila zadnja tekma na programu in Kras je tekmo izgubil. Fantje so stopili na igrišče takoj po tekmi s Kamnikom in bili so tako utrujeni, da so nudili Kanalča-nom oster odpor samo v prvem se tu, v drugih dveh pa so jim zmanjkale moči in Kanal je zasluženo zmagal. V ostalih tekmah je K-n-nik premagal Kanal in Savo. Kanal pa je tudi odpravil moštvo iz Črnuč, ki je tako zasedlo zadnje me sto.
KONČNA LESTVICA
1.	Kras
2.	Kamnik
3.	: Kanal
4.	Sava - Črnuče
• * •
V	petek zvečer je bil na Opčinah prijateljski turnir na katerem so nastopile sledeče ekipe: Polet, OK Kamnik in Kras.
Končna zmaga je pripadala kra sovcem, saj so pokazali boljšo igro od nasprotnikov in so z lahkoto zasedli prvo mesto.
Še posamezni rezultati turnirja na
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE ZA FURLANIJO - JULIJSKO KRAJINO
priredi 1. in 2. maja 1971 ob priliki 25-letnice ustanovitve
družabni izlet
z avtomobilsko ocenjevalno vožnjo v hotel Uvala Scott pri Kraljeviči
Vpisnina 10.500 lir na osebo. V vpisnini je vključena srečka za izžrebanje motornega kolesa. Vpisovanje na sedežu SGZ, Ul. Filzi 8, tel. 37808, do 10. aprila 1971, ko se nepreklicno zaključi.
Opčinah:
Kamnik - Polet Kras - Kamnik Kras - Polet
2:0
2:1
2:0
VOK
SMUČANJE
Na mednarodnem smučarskem tekmovanju na Nevejskem sedlu pod Kaninom je zmagal v slalomu Italijan Clataud. Drugi je bil Avstrijec Dorfner, šesto mesto pa je pripadlo Jugoslovanu Gašperšiču.
KOLESAKSTVO
Zmaga Ziliolija v Cotignoli
COTIGNOLA (Ravenna), l - Zi-lioli je bil najhiterjši na »progi asov* v Cotignoli, veljavni za veliko nagrado Cosatto.
Lestvica:
1.	Zilioli, ki je prevozil 105 km dolgo progo v 2.22" s p.h. 44,366 km na uro
2.	Gimondd
3.	Cavalcantd
4.	Ballini	zaostanek 46"
5.	Bitossi
6.	Paolind
7.	Motta
8.	Poggiali
9.	Moser
10.	Maggioni
11.	Amici	zaostanek 1’20"
NA MLADINSKIH IGRAH ZG0NISKE OBČINE
Tudi slovenske ekipe nastopijo v baseballu
Zgoniška občina bo letos priredila mladinske igre. Organizirana bodo tekmovanja v odbojki in v baseballu. Zgoniška tradicija v odbojki je že relativno stara, nemalo presenečenja pa predstavlja baseball, ki ga v naši pokrajini na veliko igrajo le na Opčinah. V zgoni-ški občini bo ta turnir baseballa nekoliko »umeten*. Ljubitelji te igre so namreč izkoristili dejstvo, da bo slovenska občina priredila mladinske igre in so ponudili svojo pomoč, da bi lahko baseball končno igrale tudi slovenske ekipe
Turnir baseballa bo praktično pod pokroviteljstvom trebenskega Primorca, ki se je s to igro začel u kvarjati šele pred kratkim, pod vodstvom openskega trenerja Karla Tavčarja. Primorec bi lahko nasto pil na mladinskih igrah tržaške cb-čine, izkoristil pa je priložnost za turnir med slovenskimi ekipami in je zato ponudil sodelovanje zgoni-ški občini.
Predvideva se, da bodo na turnirju, poleg Primorca, nastopile še postave od Briščkov in verjetno dve ekipi z Opčin.
Prijave sprejema telefonsko Karlo Tavčar (tel. 211-713), informacije pa se lahko dobijo tudi pri zgoniški občini, pri ŠK Kras, pri Primorcu ali pa na deželnem odboru za ba-
iiiimimiiifiiiiiiiiiiimiimiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiamiiiHmimmniiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiaiiiimiimiiiiii
V ŽENSKI ODBOJKARSKI PROMOCIJSKI LIGI
Zmaga Mladosti v prvi tekmi
V moški D ligi Breg kljub dobri igri položil orožje
MLADOST - CORRIDONI C 3:1
(15:11, 11:15, 15:5, 15:9)
MLADOST: Čadež G., Devetak S„ Ferrari G., Gergolet N. (54), Ger-golet N. (55), Lavrenčič S., Vižin tin L.
Ženska odbojkarska ekipa Mladosti je z uspehom odigrala svojo prvo tekmo v goriškem promocijskem prvenstvu, kjer sodeluje v B skupini. Prvi nasprotnik deklet iz Do berdoba je bila ekipa Corridoni C iz št. Petra (to društvo ima v tem prvenstvu kar tri svoje ekipe). Poznalo se je, da je to za mlade Do-berdobke prva tekma, kajti dekleta se nikakor niso mogla otresti treme. Kljub temu nasprotnice niso bile kos požtrvovalni in boljši igri naših deklet.
* * *
V	soboto in ned el jd so bide ha‘spo redu tudi druge tekme moškega in ženskega promocijskega’■ prvenstva Poleg tekme Dofn - Audax (3:0), o kateri smo že v nedeljo poročali, je bila na sporedu v nedeljo zjutraj še tekma mladincev UGG in Veloxa iz Štandreža. Štandirežci se sploh niso javili na igrišču, zato je sod nik zmago prisodil 3:0 goriški UCG
V	A skupini ženskega prcmocij skega prvenstva je v soboto UGG iz Gorice premagala Torriano iz Gradiške s 3:0. Tekme So oJnie -Corridoni B pa ni bilo, ker je v nedeljo v Gorici močno deževalo (tekma bi morala b'ti na odprtem igrišču Dijaškega doma).
V	B skupini sta bili obe prvi tekmi v Št. Petru ob Soči. Mladost iz Doberdoba je, kot smo zgorai poročali, premagala ekiipo Corridoni C s 3:1, Azzurra iz Gorice pa je pre magala ekipo Corridoni A z rezultatom 3:0.
V	prvih tekmah promocijskih prvenstev sta se torej dve slovenski ekipi (moška Doma in ženska Mladosti) lepo izkazali. Ne poznamo raz loga, ki je privedel voditelje in i-gralce štandreškega Veloxa, da niso prišli na svojo prvo tekmo t>r-venstva.
Nocoj bi moral štandreški Velo* odigrati v telovadnici Galilei (ob 20.30) svojo drugo tekmo v tem or-venstvu: tokrat ima za napsrotnika ekipo Audaxa. Se bodo Standrešci javili na igrišču?
L. D.
CRDA - BREG	3:0
(15:10, 15:6, 16:14)
CRDA: Godeas, Codrini, Depin-guente, Rovatti, Cocevari, Bravin,
Untenveger, Marcuzzi.
BREG: Grgič, Dino, Franko, Vojko in Vojteh Lovriha, Škrinjar, Svetina, Boris, Vladi in Valter Žerjal.
SODNIKI: Tranquillini, Padovani, Bertocchi.
Breg je odigral proti ekipi CRDA lepo tekmo, čeprav je moral kloniti močnejšim nasprotnikom. Brežani so pokazali mnogo vneme in precejšnjo zagrizenost. Čeprav je rezultat slabši kot smo pričakovali, je tokrat Breg s prikazano igro zadovoljil maloštevilno občinstvo.
Brežani so v tej tekmi končno nastopili v popolni postavi, tako da je imel trener na voljo dobre menjave, katerih se je tudi posluževal. Kakovost je bila seveda zato znatno boljša in lahko mirno trdimo, da Brežani niso tako igrali od pivih prvenstvenih tekem dalje. Skupna igra Dolinčanov je bila celo boljša od igre njihovih nasprotnikov, vendar jim je v prvem in tretjem setu cela vrsta banalnih napak zastavila pot do zmage.
Breg je takoj začel z močnim napadom in je povedel s 6:3. CRDA je skušala močno reagirati, a Breg se ni dal ugnati in je še vedno znašeljivo vodil z 9:6. Brežanom se je tedaj nekaj zataknilo in kljub temu, da so nadaljevali z lepo i-gro, niso mogli več rušiti nasprotnikovo obrambo. Še nekaj nezanesljivih prijemov in set se jim je izmuznil iz rok.
Tudi drugi set je bil do sredine izenačen, vendar se je Bregova o-bramba le s težavo branila in nasprotniki so «delali» točke, Brežani pa so osvojili le menjave servisa.
V tretjem setu je trener popolnoma spremenil postavo ekipe, tako da so zaigrali izključno visoki igralci. S tem je po začetni negotovosti (CRDA je vodila že s 7:2) popolnoma zaustavil napad nasprotnikov, medtem ko je napad Brega (bolje «založen» s podajami) postajal čedalje bolj neustavljiv. Breg je tako dohitel nasprotnike pri deveti točki in povedel z 11:9. Ekipi CRDA je z menjavami in time autom le uspelo ustaviti razigrane Brežane ter povesti s 14:12. Z neverjetno borbenostjo, kakršne se od Brežanov nismo nadejali, so ti izenačili na 14:14. Razvila se je huda borba, ki jo je pa odločil, do tedaj odlični sodnik, z dvema povsem zgrešenima odločitvama, kar je Brežane stalo set in tudi tekmo.
S. R.
seball v Trstu, Ul. del Teatro 2.
Za turnir se lahko prijavi ekipi iz katerekoli vasi, ne glede h kateri občini tržaške pokrajine pripada.
•in
Žarku Racetu je zena Vojka povila krepkega prvorojenčka Vanjo. Ob tej priložnosti ŠD Breg čestita srečnim staršem
ŠD Breg izreka svojemu odborniku Silviju Starcu in njegovi ženi Emi čestitke ob rojstvu sina Deana.
Hilli IIIIIttllHHIIII 1*1 lili MililiIII tlHIIItlllllllllltltlllMI
Jugoslovansko nogometno prvenstva
2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD
IZIDI
Šibenik - Split	2:2
Zg. plavi - Karlov a c	2:0
Varteks - Ljubljana	0:1
Rudar - Rovinj	3:0
Jedkistvo - Orijent	0:0
Rijeka - Metal ac	preloženo
Zagreb - Železničar	preloženo
Rijeka	LESTVICA 19 13 3 3		28 10	29
Rudar	20 13	3 4	27 14	29
Šibenik	20 12	5 3	30 18	29
Zagreb	19 11	3 5	36 19	25
Ljubljana	21 9	7 5	28 19	25
Varteks	21 11	2 8	35 19	24
Split	21 7	8 6	31 23	22
Železničar	20 8	5 7	24 24	21
Karlovac	21 6	7 8	24 29	19
Mura	18 5	6 7	17 25	16
Orijent	20 5	5 10	27 27	15
Metalac	19 5	4 10	20 36	14
Trešnjevka	20 6	3 11	17 31	13
Jedinstvo	20 3	7 10	19 34	13
Rovinj	21 4	5 11	16 31	13
Zg. plavi	21 4	5 12	23 47	13
PRIHODNJE KOLO Trešnjevka - Zg. plavi Jedrn st vo-Varteks, Zagreb - Šibenik, Mura -Rudar, Orijent - Rovinj, Karlovac * Metalac, Ljubljana - Split.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
IZIDI
Svoboda - Kovinar	1:1
Slavija - Nafta	3:2
Ilirija - Izola	3; 2
Aluminij - Rudar	2:2
Triglav - Celje-Kladivar	3:4
Branik - Drava	6:2
LESTVICA
Svoboda	13	7	4	2	33 16	18
Rudar	13	5	6	2	28 20	16
Celje-Kladivar	13	6	4	3	28 25	16
Branik	13	5	4	4	31 27	14
Aluminij	13	3	8	2	20 19	14
Drava	13	S	4	4	21 28	14
Nafta	13	S	3	5	18 18	13
Izola	13	4	4	5	17 18	12
Ilirija	13	4	4	5	14 15	12
Slavija	13	3	5	5	19 24	11
Triglav	13	3	4	6	25 27	10
Kovinar	13	2	2	9	13 30	9
PRIHODNJE KOLO Drava - Ilirija, Izola - Slavija, Nafta - Svoboda, Kovinar - Triglav, Celje-Kladivar - Aluminij, Rudar -Branik.
ZAHODNA CONSKA LIGA
IZIDI
Adria - Tabor	3:1
Piran - Koper	1:2
Tolmin - Usnjar	1:1
LTH - Zagorje	0:3
Bela krajina Nova Gorica Tržič - Hrastnik	6:3
LESTVICA
Koper	13 12		0	1	33 6	24
Zagorje	13	7	2	4	19 20	16
Usnjar	13	6	3	4	26 19	15
Piran	13	6	3	4	21 17	15
Nova Gorica	13	4	6	3	32 22	14
Tolmin	13	5	4	4	21 18	14
Adria	13	4	s	4	25 19	13
B. krajina	13	5	3	S	22 26	13
Tržič	13	5	3	5	25 37	13
Hrastnik	13	4	3	6	27 24	n
LTH	13	2	2	9	16 24	6
Tabor	13	1	0 12		8 43	2
PRIHODNJE KOLO Tabor - Tržič, Hrastnik - Bela krajina, Nova Gorica - LTH, Zagor-Ije - Tolmin, Usnjar - Piran, Ko-Iper - Adria.
streljal, Iz kletnega okna je gledal, kako in kje brizgajo strojnice belo, hudobno svetlobo. Ugotovil je, da jih imajo ^taogo. Kadar je nastal premor, so razločno slišali Nemce f Postojanki iin po bunkerjih. Vojko in še nekateri drugi so JR* dobro razumeli in tolmačili so fantom histerične izbruhe Poveljujočih. Rezka povelja surove nemške govorice so jim Ms na živce in jih spravljala v besnost.
Primož se je ravnodušno boril z nemškimi mitraljezi, 151 so branili dohode do žičnih ovir in jih zasipal s kratkimi raf»ll. Stekla so žvenketala, krogle so sikajoče brenčale skozi °kna in krušile omet. V zraku je plaval jedek vonj po smod-11,1101 in apnenem prahu.
Pod zaščito ognja so iz zakotij in uličic proti žici prodi-^ minerci in bombaši. Iz poslopja so jih videli, kadar je ^trepetala zlohotna svetloba raket, kako so preskakovali Prostor in obsipavali bunkerje z ročnimi granatami. Vojku se Jo zdelo, da je nevihta ujela šolske otroke in nimajo kam P°d streho. Zaganjali so se v žične ovire in hoteli izsiliti Prehod skozi njih in prek njih. V žico so metali svežnje grajat, navezane na kolih, ln spet polagali deske in odeje tam, kjer je bila žica ožja. Kar naprej so v noč donela povelja! <<fioimbaši naprej! Minerci naprej! Juriš!» To je bil glas komandanta Karla, ki je spodaj med minerci hotel za vsako Ceno izsiliti vdor v postojanko.
Borci so poskusili vse, vendar niso mogli prodreti skozi ovire. Iznenada so se znašli v mltralješkem gonju ia Prizemnih bunkerjev. Bolestni kriki ranjenih so ohromili na-Pad. Napadalne skupine so se morale potegniti nazaj v za-v®tje zidov. Komandant je spoznal, da brez topa, ki bi razbil Zvc*nik tn bunkerje, ne bodo mogli skozi navzkrižni ogenj
5trojnic.
Streljanje Je potihnilo. Zimska noč je ledeno sijala na *rapo. Primož je slonel ob strojnici in se zagledal mimo zvonika in streh proti goram. Prek temnega neba je zdrsnil ftozdni utrinek. Spomnil ga je na Ano. Obljubila sta si, da °f®ta mislila drug na drugega, kadar se bodo utrinjale zvezde. “°lečina mu Je stisnila srce. To je bilo tiste dni, ko Je prišla.
Mislil je, da bo pozabil, pa ni šlo. Nekaj temnega je ostalo v njem. V kotu je Keča zadušljivo zakašljal, spodaj pa Je mitraljezec Torkar preizkušal zaklep pri zbrojevki, ko je premenjal nabojnice. Kratek premor so sprejeli kot zasopli borilci v ringu. Iz daljave se je zaslišalo valujoče bobnenje po vsej dolini. Napadala Je divizija. Potem so zaslišali brstenje, ki ga je povzročil top. V zvoniku se je oglasila težka strojnica s svojim počasnim: — to — to— to — to. Tipaje Je sekala v prihajajoči ropot. Hotela je odpoditi neljubega gosta. Streljanje je spet oživelo.
«Zbijte mi to staro ragljo lz zvonika!)) Je Karel zapovedal topničarjem, ki so privlekli top v razdaljo puškinih strelov. Izza vogala se je dvignila cev proti zvoniku, ki se je stezal nad strehe v nebo. Top ni imel merilnih naprav, zato je merilec pogledal skozi odprtino cevi in usmeril top nekoliko više. Top je nekajkrat jezno revsknil. Vsakokokrat se je iz zvonika usulo kamenje in opeka. Ob vsakem strelu so borci zmagoslavno zarjuli. Po nekaj strelih je strojnica utihnila. Top je škripal naprej po ulici, pljunil Je nekaj bobnečih granat proti utrdbam in preplašil Nemce. Ker je zmanjkalo munidje, so morali top odpeljati, še predem je uničil najbolj nevarna, globoko v zemljo vkopana gnezda. Vtem pa se je spet začel napad bombašev, Id so pregrizli žico in napravili prehode.
Obveščevalec Blisk je to noč odšel z bataljonom, ki Je napadal postojanko v Selcah. Kolona, ki se je ognila nevarnih, za zasede pripravnih mest, je po zaslugi vodnikov zašla, čeprav so jim nenehno grozili, da bodo plačali z glavo. Ko še to ni bilo dovolj, so jim obljubili, da jih bodo takoj postrelili. To je pomagalo. Po enourni zamudi so se pojavili na robu gozda, kjer so zagledali luči sovražnega gnezda. Kolona je imela še to smolo, da se je podrl mostič in se je topu strlo kolo. V dolini je bobnelo orožje, ki je spravilo pokonci vse ljudi po vaseh med hribi. Kljub temu se je bataljonski štab odločil, da bo sovražnika v postojanki presenetil in Nemce poizkusil minirati. Vsi so se zanašali na brigadnega specialista minerskih poslov, ki pa to noč ni bil dobre volje.
Dinami tar Marko se je s svojimi fanti z nasprotne strani
in neopaženo privlekel v naselje. Z njim je bil Blisk. Marko je vso pot čikal Švabom zaplenjeni tobak in jezno pljunil v sneg.
«Delaj jim čudeže, norcem! Povsod poka, pa jih lznenadi! To so čudni naši štabni ljudje. To je ritna strategija in taktika. Mislijo, da so Nemci otrpnili v pernicah! Tudi njim gre za kožo!»
Blisk ga Je komaj miril. Nejevoljen je dinami tar lezel naprej in kar naprej godrnjal: «Seveda, Svaruna ni, zato naj pa Marko pogine pri tem norem iznenademju.»
Utihnil je šele, ko se je na drugem kancu vasi, kjer Je prodiral del bataljona, razleglo močno streljanje. Zgrbil se je, momljal nerazumljive besede, ki so bile grožnja vodniku, In potuhnjeno lezel naprej. Dinami tar ju se je upanje povrnilo. Pri prvih hišah so se vodniku domačinu priključili novi, starejši možaki. Vsa fronta, očetje, sinovi, sestre borcev, vse je to noč sodelovalo v akciji. Domačini so povedali, da je večji del Nemcev v zasedah na drugem koncu vasi, ker pričakujejo napad s hribov. To je izrabil Marko in se bližal postojanki kar po glavni cesti, kjer ga noben pameten vojak ne bi pričakoval. Rahla meglica je ležala v naselju. Po cesti so se priplazili v bližano utrdbe, ne da bi jih bil kdo opazil. S te strani tudi ni bilo bodečih žic. Marko in Blisk sta ostala v temi, dva minerca pa sta po prvih strelih, ne meneč se za nevarnost, pretekla čistino in prislonila tempirano, precej težko mino k poslopju. Oba sta se zdrava vrnila, čeprav so krogle nevarno švigale okoli ušes.
Orjaška eksplozija je zadonela v noč. Kamenje to opeka je zahrumelo prek glav, stena se Je preklala to rušilo se Je tramovje.
«He, he, he,» se je Marko na ves glas zadovoljno krohotal v cestnem jarku ta neskončna naslada je obvladovala vso njegovo notranjost.
Zelenkasta raketa, ki se Je razpočila nad ruševinami, je obsijala veliko, črno luknjo v zidu.
»Vedel sem, da bo tako! Vedel sem, da Jih bomo pre-
senetili, Blisk!» je vpil Marko ta ga lopnil z roko po plečih.
Ce bi ga Blisk spomnil, da je malo prej trdil nasprotno, bi se skregal z njim, ali celo stepel. Blisk je z občudovanjem gledal kocinastega minerja in bal bi se ga, če ga ne bi pozimi. V svitu raket je tlel zelen ogenj v njegovih očgh, redki, oškrbljeni zobje pa so se režali. Ta vražji dinami tar! če bi ga prijemali za jezik to ne bil sodih njegovih dejanj, bi mu že davno natresli svinca v trebuh. Ni čudno, da ga Je preganjala buržoazija in je tudi v partizanih moral imeti Svaruna za zaščitnika. »Bombaši naprej!« je kriknil. Spodbudilo ga je stokanje v ruševinah in mu vlilo novih moči ta poguma.
Obložena z bombami so se minerci pognali naprej to obsuli poslopje. Eksplozije so klale obračje. To je bilo dina-mitarju všeč. Ljubil je grom to vse, kar se je rušilo to se sesedalo v prah. Vse, kar je razkrajalo ta bedasti in svet. V obcestnem jarku je sedel na torbici, se tolkel po kolenih to zadovoljen žvečil velik zalogaj tobaka to mrmral med zobmi: «Bij jih, satane švabske!«
Iz hiš za postojanko se je vsul ogenj. Streljali so Nemci, ki so prišli napadeni postojanki na pomoč. Marko se je sklonil, ne da bi odmaknil pogled od sovražnika ta se nmiknl s svojimi. Blisk mu Je sledil. Na prvem vogalu sta legla v cestni jarek. Pokalo je vedno huje z vseh strani. Zdaj se Je Marko začel sukati kot privezana žival, ki čuti v hiši požar.
»Zašli smo v pravo kašo, Blisk,« je rekel. Poklical Je vodnika to mu naročil, naj se Jih drži kot klop, ker ga bo v nasprotnem primeru počil. Rabil ga je, da bi jih po najbližji pditi izvlekel iz stiske.
«Bataljon napada,« je dejal vodnik, ki se Je priplazil k njima v jarek. Videti je bil močno preplašen, ker se Je neprestano oziral na vse strani.
«Kaj se pa potem treseš kakor pes na kuzli, dečko?« ga Je nahrulil dinamitar ta svojo jezo podkrepil s kletvicami.
Za hrbtom jim je zaropotalo. Sklonili so glave to Jih pritisnili v tla. Potem se je nekaj ročnih granat razpočilo nedaleč od njih.
(Nadaljevanj« »ledij
Uredniitvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina	Ul' Sv’ Franči5ka 20 Telefon 37 338
nass.	6100	- »«•»*
,V	>" * ~*llo 80 p.,, mesečna 14 din, »■	«,
Poltni ».koči račun	Založništvo tržaSkega tlaka, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banlč v Ljubljani 501-3 270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, GradiSče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v viSinl enega stolpca: trgovski 200, finančno ‘
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasil 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaio »rt upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitž Italiano*.
6. aprila 1971
Odgovorni urednik Stanislav Renko
Izdaja In tiska ZTT - Trrt
DRŽAVLJANSKA VOJNA V VZHODNEM PAKISTANU
Uporniki kontrolirajo Rangpnr ter ogrožajo Sylhet in Rajšahi
Sporne vesti o stanju v Vzhodnem Pakistanu
NOVI DELHI, 5. — Vesti iz Vzhodnega Pakistana so še vedno protislovne. Zahodni pakistanski radio zagotavlja, da vladata v deželi mir in normalno življenje, posebno v nekaterih glavnih mestih. Poročila iz drugih virov pa so popolnoma drugačna. Po vesteh indijskega radia, sile zveze «Awami» kontrolirajo mesto Rangpur ter pritiskajo na zahodnopakistanske čete pri mestih Sylhet in Rajšahi.
S.vlhet se nahaja kakih 190 km severovzhodno od Dake, Tu so vzhodnopakistanske sile gibanja cBangla deš* že prekinile vse stike zahodnopakistanskih sil z zunanjim svetom. Nekaj podobnega se dogaja tudi z mestom Raišahi, ki leži nekoliko proti zahodu na levem bregu reke Ganges, ki na tistem področju razmejuje Indijo in Vzhodni Pakistan.
Indijske radijske postaje sporočajo nadalje, da so vzhodnopakistanske osvobodilne sile ubile 70 padalcev iz Zahodnega Pakistana, ki so se spustili na področje blizu mesta Comille, ki leži kakih 80 km jugovzhodno od Dake. Vedno po sporočilih indijskega radia, se bo v kratkem sestala pokrajinska zbornica Vzhodnega Pakistana, ki bo izvolila ljudsko vlado.
Vprašanje, če je najslovitejši voditelj pakistanskega osvobodilnega gibanja šejk Mudžibur Rahman še svoboden, ali pa če so ga zahodno-pakistanski organi aretirali, je še Tedna sporno. Jaja Kan in njegov tisk trdijo, da so šejka že aretirali T prvih dneh upora. Danes se je •glasil tudi visoki pakistanski komisar v Londonu Salam Ali, ki je potrdil to vest. Osvobodilno gibanje Vzhodnega Pakistana zanika te trditve, čeprav jih ne more o-krepiti, vsaj za sedaj, s stvarnim dokazom fizične navzočnosti voditelja na kakem javnem zborovanju.
Ne glede na te sporne okoliščine, ki zadevajo leaderja osvobodilnega gibanja, je treba poudariti, da se je to razvilo v smeri odločnega boja proti Zahodnemu Pakistanu in da ta boj vodijo ljudje, ki so izkušeni in predvsem odločni.
S tem ni rečeno, da je stvar o-sivobodilnega gibanja, ki jo je zanetil v srcih vzhodnih Pakistancev šejk Rahman, že dokončno izvoje-vana. Zdi se, da je pakistanska vlada v Ravalpindiju skušala pridobiti nekatere vzhodnopakistanske kroge za svojo stvar. Menda se ji je poskus posrečil pri pogajanjih z nekaterimi višjimi vladnimi funkcionarji. Podobni poskusi kažejo na določeno ravnotežje med obema silama in na njihovo iskanje možnosti za razširitev svojega vplivnega področja. To bi pomenilo hkrati, da ni še nobena stranka dokončno zmagala.
Tako presojanje dogodkov je podkrepljeno tudi od izjav angleških
uradnih osebnosti. Britanski zuna nji minister Alec Douglas Home je izjavil, da je državljanska vojna v Vzhodnem Pakistanu terjala brez dvoma veliko žrtev. Vendar pa pristransko pristavil, da je njegova vlada sprejela z zadovoljstvom izjavo Jaje Kana, ki je zatrdil, da je njegova vroča želja, da prepusti oblast predstavnikom, ki jih je ljudstvo izvolilo. Angleška vlada ne bo posegla vmes v pakistanske zadeve, »ker je stanje že sa mo po sebi zelo težavno*. Zunanji minister je še pristavil, da je njegova vlada naklonjena politiki »milosti in pravice*, toda noče presojati pakistanskih dogodkov.
Indijska časopisna agencija «PTI» Javlja, da je vse področje Vzhodnega Pakistana vzdolž indijske meje, v dolžini približno 250 km pod nadzorstvom «osvobodilne vojske«. Agencija sporoča nadalje, da se zahodnopakistanske čete umikajo ter puščajo za seboj popolnoma opustašene predete. Po istem viru je 109 pakistanskih vojakov in častnikov zaprosilo za politični azil.
Eksploziv pri nemških desničarskih ekstremistih
BONN, 5. — Pretekli teden je banska policija odkrila večjo količino orožja in eksploziva v stanovanjih šestih oseb, za katere sumijo, da pripadajo desničarskim ekstremističnim organizacijam.
Problem
radioamaterjev v Italiji
(Nadaljevanje s 4. strani.
da se mora njej zahvaliti, če se je v Italiji prodaja teh naprav povečala za 40 odst.
Vendar imajo nedovoljeni radio oddajniki tudi svoje dobre strani. Ko je prišlo do potresa v Tusca-nii, ali do poplav v Genovi in Firencah, so z njihovo pomočjo u-ravnavali pomoč.
V	Združenih državah Amerike in v Avstraliji se poslužujejo naprav vvalkie — talkle že dvajset let za to, da oddajajo domača poročila. Takih radioamaterjev je v ZDA 5 milijonov, v Avstraliji pa 600 tisoč. Svojih radijskih oddajnikov se lahko poslužujejo brez kakršnega koli dovoljenja.
V	Italiji pa so doslej predlagali le zakonski načrt, s katerim naj bi dovolili zasebnikom, da se poslužujejo teh naprav, le v primeru, ko gre za javno korist. Guido Tassinari, 43-letni novinar, ki je nekakšen javni zagovornik
naprav walkie — talkie, pa meni, da to še ni dovolj. Tovrstne oddajnike bi morali dovoliti tudi za zasebne pogovore.
V resnici pa je prepoved za oddajanja v vvalkie — talkie bolj vezana na ženevsko konvencijo, kot pa na voljo italijanske vlade. Vsaka tri leta se namreč v Ženevi predstavniki mnogih držav, ki se dogovorijo o radijskih valovih in seveda postavijo tudi razne omejitve oziroma prepovedi. Ena izmed teh pa prepoveduje vsem evropskim radioamaterjem, da bi se posluževali za svoje oddaje valovne dolžine 27 mega-ciklov.
TRŽAŠKI DNEVNIK
DR. FERRflNTE SINOČI NA SEDEŽU ISDEE
Predstavniki ICE v Sofiji o bolgarski trgovini s tujino
Italija na prvem mestu med zahodnimi partnerji Skrb za večjo specializacijo v kmetijstvu in industriji
Na sedežu tržaškega inštituta za proučevanje in dokumentacijo o vzhodni Evropi ISDEE je bila sinoči napovedana konferenca ravnatelja urada državnega zavoda za zunanjo trgovino ICE v Sofiji dr. M. Ferrantija o novem gospodarskem ustroju Bolgarije s posebnim poudarkom na zunanjo trgovino.
Gospodarski odnosi med Italijo in Bolgarijo so se začeli hitreje razvijati po letu 1961, t. j. po podpisu prvega dolgoročnega sporazuma o medsebojnem sodelovanju. V razdobju desetih let se je skupna vrednost obojestranske menjave po-
iiijiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillilllll,llm,imtlllllll|||||||||1|||||||n||||||||||||U|||m|||n|n
SODNI POSTOPEK PRED GENOVSKIM POROTNIM SODIŠČEM
Morilec Florisa povezan tudi z ugrabitvijo Gadolle
Med preiskavo je policija našla v njegovem stanovanju bankovce, s katerimi je Rosa Gadolla plačala odkupnino za ugrabljenega sina
GENOVA, 5. — Pred genovskim porotnim sodiščem se jie danes začel sodni postopek proti 29-letne-mu Mariu Rossiju, ki je 31. marca oropal diva uslužbenca Inštituta za Ijudiške hiše in med begom še u-strelil mlajšega uslužbenca Alessan-dra Florisa. Celotna zadeva se je v začetku zdela zelo enostavna, po daljšem zasliševanju in preiskavah pa policija ugotavlja, da postaja vse bolj zapletena in da še ne bo rešena taiko hitro. Rossi je namreč povezan tudi z ugrabitvijo mladega Genovčana Sergia Gadolle, do katere je prišlo decembra lani.
Pred sodnikom je Rossi podrobno opisal potek ropa in nenamernega umora. Vso odgovornost je skušal naprtiti samemu sebi. Povedal je, kako Je dolgo časa zasledoval nekega tretjega uslužbenca istega inštituta Giuseppe Rattaglio, ki mu je nehote in nič hudega sluteč izdal marsikaik podatek v zve-z dviganjem denarja lz banke. Rossi Je dalje govoril o sodelavcu, ki mu je pomagal pri ropu. Ne da bi izdal Ime ali kaiko podrobnejšo oznako Je vztrajal s trditvijo, da ne gre za znanega Ardolinija, ki se Je sam predal policiji ln ki naj bi bil duševno neuravnovešen. Podrobno je še opisal sam rop, beg, nenamerni umor, zasledovanje ln končno še trenutek, ko se je predal policiji.
Kakor smo že omenili, Je Rossi povezan tudi z ugrabitvijo Sergia
niiJiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiimiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimjimiiiiuiiiiimmiiiiiitiiii
Gadolle. Med preiskavami Je namreč policija našla v Rossijevem stanovanju nekaj bankovcev, s kate-niml je Rosa Gadolla — Sergiova mati — plačala ugrabiteljem odkupnino. Zdi se tudi, da je policija našla neki ključ za lisice, katerega se pomni tudi mladi Gadolla, in dve vojaški suknji podobni tistim, ki so jih baje nosili u-grabitelji. Policija išče tudi osebo, ki naj bi bila vodila ugrabitev, nekega Renata Rinaldlja, za katerega se zdi, da mu je uspelo pravočasno se izmuzniti policiji.
KENNEDYJEV RT, 5. — Prvi preizkus poveljniškega modula vesoljske ladje «Apollo 15» v simulatorju se je končal brez uspeha. Strokovnjaki so ugotovili namreč izgubo olja v neki električni napravi samega simulatorja.
Vesoljska ladja «ApoIlo 15» bo poletela proti Luni 26. julija letos. Že prejšnji poskus s simulatorjem je spodletel
NEW YORK, 5. — Zdravstveno stanje znanega črnskega glasbenika Louisa Armstronga, ki Je obolel zaradi srčnih motenj, se je nekoliko zboljšalo. Bolnik je že začel zauživati normalno hrano.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15, 23.20 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Saksofonist Rollins; 12.10 Bednarik »Pratika*; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Lahka glasba; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Srečanje z Radom Nakrstom; 19.20 Poje zbor »Fantje izpod Grmade*; 19.40 Glasbeni bestsellerji; 20.00 Šport;
20.35	Opera v treh dejanjih.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	»Kot juke box»; 16.25 »Orkester Jazz Sebastian Bach*; 16.45 Godalna glasba.
KOPER
6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19 15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Glasbena galerija; 8.45 Oddaja za mlade; 9.15 Poje zbor iz Aoste; 9.30 «20.000 lir za vaš program*; 10.05 Juke box; 10.30 Poslušajmo jih skupaj; 11.00 Operne skladbe; 11.45 Glasba in pesem; 12.00, 12.45 in 13.07; Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Polke in valčki s slovenskimi ansambli; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Mladim poslušalcem; 16.20 Melodije za vsakogar;
17.10	Popevke; 17.30 Glasbeni klasiki; 18.15 Ritmi za mlade; 19.00 Dixie Rad and Band; 19.30 Prenos RL; 22.15 Glasbeni koktail;
22.35	Operna glasba; 23.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.00 Glasbena priredba; 12.10 Plošče; 13.15 «11 Testa-coda»: 14.00 Veselo popoldne 16.20 Za vas, mlade; 18.15 Gospodarsko-sindikalni pregled; 19.00 Resna
TOREK, 6. APRILA 1971
glasba; 19.30 Poje Josč Feliciano;
20.20	W. A. Mozart; »Don Gio-vanni*.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri: 9.15 »Baraba*; 10.05 Pesmi za vse; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradimento; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Enotni razred; 16.05 Odprti studio; 18.15 Plošče; 18.45 Novosti; 19.02 Oddaja s Pippom Baudom; 19.20 Verski pogovori; 20.10 Oddaja z Mikrom Bongior-nom; 21.20 Ping-pong; 21.40 Novosti; 22.00 Zabavni spored; 22.40 Radijska igra; 23.05 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Italijanska sodobna glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Operna glasba v Angliji; 13.00 Medigra;
14.00	Klasična glasba; 14.30 Plošča v izložbi; 15.30 Simfonični koncert; 17.00 Pregled tujega tiska; 17.20 Strani albuma; 17.35 Jazz plošče; 18.45 »Kaj boš delal po univerzi?*; 19.15 Vsakovečerni koncert; 21.30 Mednarodna tribuna skladateljev.
FILODIFUZIJA
8.00	in 17.00 Koncert za začetek;
9.00	in 18.00 Bachov koncert; 9.40 in 18.40 Italijanska sodobna glasba; 10.00 in 19.00 Alban Berg;
10.20	in 19.20 Pianist Walter Gie-seking; 11.20 Medigra; 12.00 in
21.00	Klasična glasba; 12.20 in
21.20	A. Dvorak; 12.30 in 21.30 Strnjena melodrama; 13.30 in 22.30 Portret avtorja; 14.15 in 23.15 Antologija izvajalcev; od 15.30 do 16.30 Lahka glasba — stereo.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00,17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Nastopa Slovenski instrumentalni kvintet s pevci; 10.15 Pri
vas doma; 12.10 Odlomka iz opere »Hlapec Jernej*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Melodije z orkestrom Morton Gauld; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Moj svet je glasba; 14.30 Godala v ritmu; 14.40 Mladinska oddaja; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Majhen recital flavtista Borisa Čampe;
16.00	»Vrtiljak*; 16.40 Rad imam glasbo; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Pota sodobne medicine; 19.00 Lahko noč, otroci!;
19.15	Trio Vitala Ahačiča; 19.30 Novice, komentarji, ocene, šport;
20.00	Prodajalna melodij; 20.30Radijska igra; 21.30 Lahka glasba;
22.15	Sodobna češka komorna glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 S popevkami po svetu.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Kulturni spored; 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Nemščina; 17.00 Kotiček za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Televizijska priredba: »Ključ 05»;
22.00	Velikonočno srečanje; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.20 »Boome-rang»; 20.20 Ella Fitzgerald.
JUG. TELEVIZIJA
9.35 TV v šoli; 1040 Ruščina;
11.00	Likovni pouk; 14.45 TV v šoli; 15.35 Ruščina; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.45 Tik-tak; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Slovenski top pops; 19.00 Mozaik; 19.05 Sodobno gospodarstvo; 19.30 Starši in otrok; 19.40 Pet minut za boljši jezik; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Nepozabni Fer-nandel; 22.05 Nokturno; 22.35 Po-KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.05 Barvni monoskop; 19.30 Oddaja za mladino: 19.50 Risan-ge; 20.00 Dokumentarec; 20.15 Televizijska priredba.
Zahvala združenja bivših deportirancev
Jutri zadnji dan razstave o koncentracijskih taboriščih Vsedržavno združenje bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih — tržaška sekcija se zahvaljuje oblastem, organizacijam, tisku, radiu in meščanom za prisrčen sprejem ter prispevek k uspe-hu 6. vsedržavnega kongresa bivših deportirancev ln svojcev padlih v nacističnih taboriščih.
Razstava o taboriščih v pomorski postaji se bo zaprla Jutri zvečer. Odprta Je od 10. do 13. in od 15. do 20. ure. Združenje vabi prebivalstvo, zlasti mladino, da si jo ogleda.
večala s 16 milijonov dolarjev letu 1960 na 113 milijonov dolarjev v lanskem letu. Italiji pripada danes prvo mesto med državami v zahodni Evropi, s katerimi vzdržuje Bolgarija redne poslovne stike. Bolgari dobavljajo italijanskemu tržišču predvsem kmetijske pridelke, poleg teh pa tudi stroje, kovine, razne surovine, kemične izdekle in drugo, v nasprotno smer pa do bavljajo Italijani zlasti tehnično o-premo, razne stroje, proizvode železarstva, surovine za kemično in tekstilno industrijo, vozila in pnevmatike, agrume in razno drugo blago. Blagovna izmenjava med o-bema deželama se odvija na osnovi dolgoročnega sporazuma, ki je bil dosežen 21. januarja lani v Ri mu in katerega veljavnost sega do 31. decembra 1974.
Gospodarski razvoj Bolgarije nalaga domačim ekonomistom vrsto problemov povezanih s koncentracijo in specializacijo proizvodnje v skladu z zahtevami sodobne tehnike. V kmetijstvu se specializacija izraža predvsem v gojenju manjšega števila industrijskih in drugih rastlin, v živinoreji pa se koncentracija izvaja predvsem z u-stanavljanjem velikih proizvodnih o-bratov. V industriji je koncentracija dosegla že precejšnjo stopnjo.
Leta 1952 je bilo na Bolgarskem 2.305 industrijskih podjetij od tega 1.168 v državnem sektorju. Do leta 1969 se je njihovo število povečalo samo za 147 enot, medtem ko se je proizvodnja povečala, zlasti vsled koncentracije tovarn, na 7,67-kratno višino. Razvoj v tej smeri je stekel še hitreje po 1. januarju letošnjega leta, ko so nekateri zastareli obrati v državnem sektorju prenehali poslovati in ko so namesto njih nastali novi gospodarski organizmi v skladu s sklepi septembrskega plenuma CK komunistične partije Bolgarije.
V prihodnjih petih letih, t. j. v šestem petletnem načrtu, naj bi bolgarska proizvodnja dosegla še znatno večje uspehe.
Dr. Ferranti je nato načel problem bolgarske zunanje trgovine. V tej zvezi je povedal, da se poslovanje na področju blagovne menjave s tujino odvija pod okriljem države oziroma ministrstva za zunanjo trgovino, trgovinske zbornice in arbitražnega sodišča. V zunanji trgovini delujejo tudi tako imenovane »zveze* v katerih sodelujejo podjetja in tovarne, ki se ukvarjajo s proizvodnjo določenih izdelkov. Te zveze se udejstvujejo pri zunanji trgovini na osnovi dovoljenj za o-pravljanje uvoznih in izvoznih poslov v okviru kontingentov in splošnih smernic petletnega načrta. Med najvažnejšimi organizmi, ki poslujejo s tujino, je govornik omenil organizacije Despred (mednarodni prevozi) Bulstrad (zavarovanja), Interpred (inozemska zastopstva) in Bolgarsko banko za zunanjo trgovino, ustanovljeno leta 1964. Predstavništva tujih družb spadajo na Bolgarskem v delokrog nove organizacije Interpred, ki tudi nadzoruje ustrezne urade.
Srečanja o bolgarski ekonomiji so se udeležili podtajnik na ministrstvu za zunanjo trgovino Belci, predsednik tržaške pokrajine dr. M. Zanetti, predstavniki trgovinskih zbornic iz Furlanije - Julijske krajine ter številni operaterji.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
TRETJA AMATERSKA NOGOMETNA LIGA
S tremi Sirkovimi zadetki Juventina dosegla zmago
Lib. Montesanto — Juventina 0:3 (0:1)
MONTESANTO; Rossi, Colla, Riz-zante, Ciroi, Mezzorana, Cecconi, Manetti, Re, De Biasi, Dean, Biro-lini.
JUVENTINA: Gergolet, Faganel, Zin, Paulin, Tabaj, Marvin, Nanut, Ferletič, Makuc, Sirk, Rupil.
STRELEC: Sirk v 1. p.p., v 20. in 90. min. d.p.
Nedeljska tekma med Montesan-tom in Juventino na podgorskem i-grišču je bila enostranska: Štan-drežci so z lahkoto nadvladali šibke nasprotnike skozi vso tekmo. Rezultat bi utegnil biti precej višji za Juventino, če ne bi bilo igrišče zelo blatno in zato neprikladno za hitro igro, kakršno po navadi ima Juventina. Tudi prečka je dvakrat zaustavila lepi žogi Nanuta in Ta-baja, obakrat v drugem polčasu. Čeprav je celotna štandreška ekipa bila dobra, vendar je bil junak nedeljske tekme desno krilo Sirk: svojimi streli je trikrat stresel mrežo Montesanto in tako spet dokazal svojo formo. S temi 3 goli je Sirk do sedaj v tem prvenstvu dosegel 10 golov in s tem postal za letos najboljši strelec Štandrežcev.
Prvi gol je padel že v prvi minuti igre, ko je vsa Juventina šla v napad in je Sirk realiziral. Ostala dva zadetka <a sto bila dosežena v drugem polčasu: prvi v 20. minuti iz trenutne zmede pred vrati Montesanto, kar je Sirk dobro izkoristil. V 90. min. tekme je Nanut streljal v vrata, vratar Rossi je žogo odbil, bil pa je že zraven Sirk, ki je streljal v prazna vrata.
Da je Montesanto šibka ekipa, priča že njeno zadnje mesto na lestvici, v nedeljo pa smo utegnili tudi videti, da so njeni igralci nekorektni in da grobo igrajo. Edinega res dobrega moža ima ta ekipa v vratarju Rossiju, ki pa sam ni utegnil rešiti položaja, ker mu nihče ud njegovih ni pomagal.
Tekma, ki bi morala biti v nedeljo zjutraj v Podgori med mladinci Juventine in Virtusa je odpadla zaradi slabega vremena.
D. R.
» • *
Roianese — Breg 1:4 (1:2)
BREG: Favento, Posega, Čuk, Race, Watta, Menardi, Zonto, Mikuš, Petaros. Vižintin, Grahonja.
Kotov 9:6 za Roianese.
Breg in Roianese sto se v nedeljo spoprijela na zelo slabem in blatnem igrišču. Breg je osvojil še dve dragoceni točki in tako dokazal, da je glavni favorit za osvojitev prvega mesta na lestvici.
Čeprav igrišče ni bilo v najboljšem stanju, je bila igra dokaj dopadljiva. Brežani so povedli že v 10. min. ko je Vižintin preigral desnega branilca ter podal na sredino, kjer je Grahonja odlično udaril z glavo. Po golu je Roianese pritisnil in v 25. min. dosegel izenačenje z enajstmetrovke.
Po izenačenju so si sledile akcije z ene in druge strani. V 35. min. nasprotniki grobo ustavijo Vižintina v kazenskem prostoru: sodnik dosodi enajstmetrovko, ki jo Vižintin realizira. Pred koncem polčasa Roianese spet pritisne, končni streli pa so vedno nad prečko.
Pritisk Roianese se nadaljuje-tudi v drugem polčasu, ko izsili tri zaporedne kote, obramba Brega pa se vsakokrat dobro reši. V 8. min. lepa akcija Vižintina, ki močno strelja proti vratom, kjer branilec slabo odbije: žoga zadene vratarja v hrbet in obtiči v mreži. Zasluga za gol pa gre vsekakor Vižintinu. Breg doseže četrti in zadnji gol v 30. min.: realizira spet Vižintin, ki izkoristi podajo Zonte.
Najboljši na igrišču so bili Mikuš, Race in Vižintin, dobro pa so zaigrali tudi vsi drugi Brežani: majhen opomin gre le Petarosu, ki je pogrešil nekaj dokaj lahkih podaj.
Lomi
aimiimmiimiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|i|l|XTIUmi,|llll,ll|l|l||ll|||||||m||||||||||||||||||||||||||n||||||||n||"
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
Velika smola borovcev in poraz v Novellari
«Plavi» so nastopili v okrnj‘cni postavi in v začetku tekme izgubili Ambrožiča - Obramba zadovoljila
©
errtona | ljubljana
ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM NUDIMO V NAŠIH
marketih
KOPER ■ SEŽANA - NOVA GORICA
4f
VSE VRSTE SVEŽEGA MESA PREKAJENO MESO:
—	Šunka
—	plečka v mrežici
—	vrat brez kosti
—	vrat s kostjo
—	hamburška slanina
—	pečena hamburška slanina PIŠČANCI
KOKOŠI I. VRSTE za kuhanje in pečen]*
■	JAGNJETINA (agnello) pakirano
■	SVEŽE KRANJSKO KISLO ZELJE z belim vinom
■	VSE VRSTE ALKOHOLNIH PIJAČ
■	JAJCA vsak dan sveža bela in rjava
...in še marsikaj za Vas
SILOPLAST - BOR 41:34 (26:18) SILOPLAST: Calzari 6, Braglia 4, Cerasaro 1, Spaggiari 2, Davoli 9, Bergamaschi, Ruini 10, Zingariello 8. Vivi 1, lori.
BOR: Zavadlal 3, Fabjan 4, Ru-des 3, Lakovič 4, Starc 9, Sirk 2, Ambrožič 9.
SODNIKA: Bastianello in Bianda (Padova).
PROSTI METI:	Siloplast 8:20,
Bor 6:16.
Takšnega gostovanja kot v nedeljo v Novellari Borovi košarkarji ne pomnijo. Našim fantom je prak tično šlo vse narobe.
V nedeljo je v Novell aro odpoto valo le sedem igralcev in trener, da bi bilo finančno breme društva manjše. Poraz je bil tekorekoč ne izbežen. Domačini so bili drugi na lestvici. Borovci, ki so bili le sedmih, pa so imeli v začetnih minutah srečanja še to smo.1 o, da so izgubili svojega najboljšega centra Ambrožiča, ki si je resno poškodoval gleženj, tako da so ga morali odnesti z igrišča. Njegovo mesto je tako prevzel Sirk, ki pa še ni okreval in je teko šel v Novellaro le v skrajnem primeru, da bi bil neobhodno potreben. Igral je tore, daleč pod svojimi sposobnostmi. U-trujenost zaradi vožnje je takoj za jela celotno ekipo. Tudi do seda, najboljša strelca Starc in Zavadlal nikakor nista prišla do izraza. Skratka, Boru ni preostalo drugega kot to, da zaustavlja napade domačinov in da skuša premagati nasprotno obrambo s premišljeno, a zato počasno igro. In v tem je »plavim* povsem uspelo. Kljub porazu in vsem nevšečnostim, lahko ocenimo nastop naših predstavnikov kot zadovoljiv. Borovci so izgubili le s sedmimi točkami razlike, v obrambi so bili zelo dobri, skoraj popolnoma pa so odpovedali v napadu, kjer razen Ambrožiča v uvodnih minutah — nihče ni našel poti do koša.
»Plavi* so torej zadovoljili v o-brambi in to je seveda velikega pomena, kajti v prihodnjih srečanjih bo prav od obrambe odvisno, kako
FIMAR
MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA
ELEGANCA
KVALITETA
TRIESTE . TRST
Corso Italia 1 - Telefon 29043
NOV! POMLADANSKI MODELI
se bodo za naše zaključile tekme.
Kaj pa Siloplast? Ekipa iz Novel-lare je povsem zaslužila zmago. Tudi igralci Siloplasta so se odlikovali v obrambi, v napadu pa so nekoliko odpovedali.
Uvodne minute so bile v korist domačinov, ki so živahno začeli in so spravili v težave Borovo cono. «Plavi» so si kaj kmalu opomogli in so enakovredno odgovorili domačinom, zlasti še po zaslugi razigranega Ambrožiča, ki je bil Silopla-stu pravi trn v peti. Pri stanju 22:18 pa je Ambrožič zapustil igrišče. Udarec je bil seveda dokajšen, »plavi* pa niso popustili in so bili stalno za petami domačinom. Kljub temu, da so na koncu naši košarkarja dali vse od sebe, pa domačinov niso dohiteli, im tako zasluženo zgubili.
S tem pa se niso končale nevšečnosti za igralce. Na poti proti oo-mu je hiba pri avtomobilu prisilila borovce, da so obtičali čez noč kar na avto cesti.
NEDELJSKI IZIDI Pro Pace PD - Zuccheri	42:41
Italcantieri - Dukcevich	66:58
Don Bosco RO - San Dona 86:67 Thiene - Treviso	71:59
Friulana - Castelfranco 54:46 Siloplast - Bor	41-34
IZIDI NAŠIH MOŠTEV Prvenstvo dečkov SABA - Bor B	74:56
Prvemstvo deklic Calza Bloch A - Polet 50:16 »Prim® divisione*
Servolana - Bor 63:42 (35:23)
COOP — Primorje B 3:2 (0:1)
COOP: Covi, Fumai, Pittoni, Mic-coli, Fobert, Banelli, Andiri, Agatini, Pedrazzoli, Badodi, Mervich.
PRIMORJE B: Bukavec, Pavletič, Metlika, Štoka, Bežim, Pertot, Husu, Ukmar, Živec, Verginella in Čemjava.
Po prepričljivem nastopu proti e najsterici Virtusa smo pričakovali od Primorja nekaj več. V nedeljo j« moralo sicer stopiti na igrišče 1 okrnjeno postavo, v zadnjem trenutku je moral obleči dres tudi spremljevalec Dario Husu, ker bi drugače morali Prosečani igrati v dese tih. V vrata je moral stopiti branilec Bukavec, ker je bil vratar Can-oiani v zadnjem trenutku zadržan, standardni vratar Štoka pa je ime! prometno nesrečo, na srečo brel hujših posledic.
Vse to je pred tekmo nekoliko potrlo Prosečane, ki so si v resnici precej pričakovali od tega srečanja. Že od vsega začetka je bilo opaziti v vrstah Primorja precejšnjo živčnost. Na njegovo srečo pa niti domačini niso bili nič posebnega in so tako «rdeče-rumeni» prevzeli va jeti igre v roke. Po golu Černjave pa so Prosečani naredili veliko napako, da so začeli na razmočenem igrišču preigravati. To je omogočilo domačinom, da so zbrali -voj* vrste in uredili igro na sredini igrišča. Od tedaj naprej smo bili priče raztrgani igri tako z ene kot z druge strani.
Med Prosečani je bil verjetno najboljši prav improvizirani vratar Bukavec, ki je še enkrat potrdil, da se mu ta vloga prilega. Oba branilca Pavletič in Metlika sta bila dokaj negotova in sta puščala preveč prostora nasprotnim napadalcem. «Stoper» Štoka je bil morda edini mož v obrambi, ki ie nadzoroval svojega neposrednega tekmeca-Proti igralec Bezin je silil preveč naprej. Sredina igrišča ie zdržala toliko časa, dokler se ni Živec podal v napad, potem pa je ostal na mestu samo Pertot, ki pa kondicijsko še ni pripravljen. Ukmar ja popolnoma razočaral, preveč ja vztrajal pri nepotrebnem preigravanju in je imel zelo slab pregled nad igro. Delno sto zadovoljila napadalca Verginella in Cemjava.
* * *
Srečanje med Primorjem in enajsterico Giarizzole, veljavno za prvenstvo 2. amaterske lige, je sodnik prekinil v 22. min. drugega polčasa, ko je bilo stanje 2:0 v korist
Primorja.	B. R.
• « »
Vesna B — Primorec 0:2
e « *
Zaradi slabega vremena ter blatnega igrišča je sodnik prekinil tekmo med ekipami Zarje in Bar Veneta. Ob sodnikovem žvižgu, malo pred koncem tekme, je Zarja vodila 2:0.
Raal
« « •
V domačem derbiju v Križu je Primorec premagal Vesno B z izidom 2:0.
• « *
Izidi naraščajniškega prvenstva: S. Pier dTsonzo — Mladost 4:0 S. Sergio — Primorje 2:1 Triestina — Vesna 2.2
Šport med dijaki
V četrtek, 8. t. m. bo na nogometnem igrišču v Križu prijateljska nogometna tekma med šolskima enajstericama Trgovske akademije in liceja Oberdan. Tekma se bo začela ob 16. uri,
TRGOVSKA AKADEMIJA: Kante (Primorje), Križir.ančič (Gaja). Husu (Primorje), Franko (Nabrežina), Metlika (Gaja), Čuk (Breg). Caharija (Vesna), Grgič (Gaja). Kante (Olimpija), Grbec (Triestina) in Ferluga.
NA Ml INI TENIS
Na svetovnem namiznoteniškem prvenstvu v Nagoji sto Kitajca Čang Šin in Lin Hui Čing v finalu mešanih dvojic premagala Jugoslovana Stipančiča in Romunko Mario Alexandru z 21:19, 15:21, 21:16,
Zaliv Dubno s hotelskim kompleksom »Uvala Scott* pri Kralfevlci
IMiii
skega kompleksa seveda ne manjkajo parkirni prostori, frizerski saloni, vrsta restavracij, «dancingov» ln tavern ter celo Club «Scott»