KAMNIŠKI ____, •' ''-''Vr' : — ' cc -' 4\ iJA .." ' 1 ^rcfCAAbMJ^I LETNIK XXVIII LETO 1990 ŠTEVILKA 2 Vsebina Osrednja tema: Skrbi pomladnih mesecev 1 Iz dela sindikata in društev: Sindikalni potpuri 6 Sindikalna »Lastovka« dobiva program in pravila 7 Fotografski utrinek: Svobodne volitve tudi v tovarni I 8 1. maj - praznik dela, ki naj ostane 9 Basen: Počitniškim kapacitetam ob rob Smo člani sindikata »prinešeni« okrog? 10 Upokojili so se: Hvala vsakemu in vsem 11 Z nasmehom v poletje 15 Za spominski album 16 »KAMNIŠKI TEKSTILEC« Letnik XXVIII. št. 2, 1990 Glasilo izdaja podjetje »SVILANIT« Kamnik za delavce in upokojence brezplačno Glasilo ureja Uredniški odbor Jože Nograšek, Anton Jerman, Sonja Benkovič, Janez Kimovec, Marinka Pinterič Odgovorna urednica: Mija Senožetnik Tehnični urednik: Ivana Skamen in Andrej Verbič Naklada: 900 izvodov Tisk in grafična izvedba: Franjo Jereb - Idrija POLETJU NAPROTI Za nami je vihrava pomlad. Ni nas zazibala v svoje radosti. Sonce se je dotaknilo le narave, nas pa prepustilo sivini vsakdanjika, ki je odkrivalo resnico težav, pred katerimi nismo več mogli zapirati oči. Bojazen o naši bodočnosti je postala naša vsakdanja spremljevalka. Kaj bo z menoj, mojim otrokom...? ... Bom še imela delo, bom še prejela plačo, bo moj otrok izpeljal šolski veleslalom, bo dobil delo...? Čeprav se nas je sonce dotaknilo, nismo čutili njegove topline... Tudi tovarni letošnja pomlad ni prinesla radosti in upov. Bila je obdobje soočanja z resnico; prodaja izdelkov ni cvetela, plače so ostale »zimske«, statve v tkalnici so bile manj glasne in šivalni stroji so občasno samevali. Pa vendar je bilo soočenje neizbežno in potrebno; nevarno je živeti v prepričanju, kako dobro nam gre in kako smo vse svoje moči že dali v učinkovito poslovanje. Resnica je bila boleča, a porodila je nova prizadevanja. Prvi rezultati so na dlani. Znižane cene izdelkov so za potrošnike zopet zanimive, cenejši poletni program vabljiv, podelava zalog in zmanjševanje stroškov je učinkovito. Tudi delavci smo postali drugačni; odgovornejši za svojo in skupno usodo tovarne. Nova spoznanja rodijo nove upe, zato se predajmo toplini sonca in poletnim radostim. Toplino in radost potrebujemo, da bomo stalili led, ki nam leži na duši, da bomo prenesli pogled resnici v oči in nadaljevali pot, ob kateri že rastejo prve nade. Ivana Skamen SKRBI POMLADNIH MESECEV Kljub zelo dobrim poslovnim rezultatom v preteklosti, tudi v Svilanitu še kako občutimo križe in težave stabilizacije našega gospodarstva in posredno tudi politike. Najprej nas je močno prizadela blokada odnosov z bolj »suvereno« Srbijo, nadaljuje pa se z zmanjševanjem prodaje in rastjo zalog v naših skladiščih. Da bi preprečili rast zalog preko vseh razumnih meja, smo vsi zaposleni že imeli nekaj dni kolektivnega dopusta, zmanjšali proizvodnjo na nekaterih strojih, verjetno pa je bilo storjeno še kaj, kar nestrokovno oko ne opazi. Zato smo se na uredniškem odboru odločili, da bomo skušali zapisati občutke, ki se ob vseh teh ukrepih porajajo pri naših delavcih. Da bi dobili kar najbolj objektivno sliko, smo sogovornike izbirali naključno iz kartoteke v kadrovski službi. Tako smo izbrali osemnajst zaposlenih, ki so morali odgovoriti na eno samo vprašanje: Kako se počutite v sedanji situaciji in kaj vas najbolj skrbi? Zaradi anonimnosti smo zlahka dobili odgovore na zastavljeno vprašanje. Že to, da ljudje večinoma raje odgovarjajo, če ostanejo neznani, nam kaže, da so zaskrbljeni in da se, morda neupravičeno, bojijo za delovno mesto. če strnemo odgovore na postavljeno vprašanje, dobimo kljub vsemu še kar vzpodbudno sliko. Večino zaposlenih skrbi ali nam bo uspelo obdržati proizvodnjo in prodajo na takšnem nivoju, da ne bi bilo potrebno drastično zmanjševanje števila zaposlenih v podjetju, ki bi mnogim stanjšalo že tako bolj tenko skorjo kruha. Kljub vsemu pa upajo in zaupajo, da do tega ne bo prišlo. Tudi vodstveni delavci so po odgovorih sodeč prepričani, da do tega ne bo prišlo. Usoda tovarne še posebno skrbi tiste, kjer sta oba zakonca zaposlena v Svilanitu, saj je zaradi tega odvisnost od uspešnega poslovanja tovarne še toliko večja. Slaba tolažba je, da tudi drugje ni nič bolje. Mnogi so mnenja, da pa je do tega slej ko prej moralo priti, kljub temu, da je za nas zelo boleče. Očitno je, da je v sedanjem času premalo informacij o poslovanju, saj mnogi pravijo, da jih zelo zanima naša zadolženost, pa to, koliko drugi dolgujejo nam. Anketirance tudi skrbi, da se ne bi popolnoma zaustavil tehnološki razvoj tovarne, saj se nam lahko zgodi, da zaostanemo v razvoju za konkurenčnimi firmami, kar pa bi imelo dolgoročne pogubne posledice v neenakopravnem boju z sodobnejšimi podjetji in tržnimi zakoni. Nekateri so se spraševali, predvsem mlajši, kaj bo potem, ko jim bo zmanjkalo rednega dopusta, če proizvodnja še vedno ne bo mogla steči s polno paro? Kljub dokaj ozko postavljenemu vprašanju, pa se zgovornejši niso izogibali tudi drugih vprašanj, ki se jim zdijo pomembna. Včasih so tudi provokativna, ampak vsega se bomo navadili. Naj jih naštejem: - Ali ne puščamo iz tovarne preveč zlahka dobrih strokovnjakov? - Ali ni red še kaj drugega, kot samo točen prihod in odhod iz dela? - Zakaj smo ukinili komisije, ki smo jih imeli? - Drugi zopet pravi, češ, zdajle naj se prodaja izkaže, ko je res težko prodajati. Upam, da sem zajel bistvo odgovorov na postavljeno vprašanje. Iz vseh veje skrb za svojo in skupno usodo. Odgovori, ki jih bomo dobili, bodo pojasnili naše bojazni in pokazali našo prihodnjo pot. Naj bodo odgovori na nestrpna vprašanja strpni in pretehtani. Bine Pirš Osrednja tema Zmanjšana proizvodnja v Frotirju... V mesecu maju je bil sprejet sklep strokovnega sveta podjetja in PP Frotir, da se zaradi nastale tržne situacije in zmanjšanja prodaje, zmanjša tudi proizvodnja, da se s tem zmanjšajo nabavni stroški vhodnega materiala. Zavzeti so bili ukrepi ustavljanja nenamenskega tkanja določenih grup statev, ki nimajo znanega kupca, oziroma so kot artikli na zalogi. S tem v zvezi je bila proizvodnja v maju že zmanjšana za 10%, kar je pomenilo 2 dneva kolektivnega dopusta prve dni maja in ustavljanja dela statev, ki niso pokrite z naročilom za izvoz ali embleme. Za junij ni večjih potreb v brisačnem delu proizvodnje in bo del statev ustavljen, en del bo tekel v eno ali dve izmeni tako, da bo ta del proizvodnje bistveno znižan. V me-tražnem delu proizvodnje se kaže celo potreba po večnamenskem teku tkalskih strojev, kljub temu pa mora biti proizvodnja za junij nižja za cca 20%. Za julij se skupaj s kolektivnim dopustom za cel kolektiv od 2.7. do 7.7., režimom junijskega obratovanja in že planiranimi kolektivnimi dopusti zmanjša proizvodnja za cca 50%. Usmeritve za avgust še niso podane, proizvodnja bo verjetno prav tako nižja, s septembrom pa se predvideva proizvodnjo spraviti v normalne okvire. Zmanjšanje proizvodnje postavlja posamezne delovne enote v različen položaj. Največje zmanjšanje se odraža v brisačnem delu, medtem ko se konfekcija z izvoznimi naročili še nekaj časa lahko drži v normalnih okvirih. Delavcem v konfekciji zato doslej še ni bilo potrebno prisilno koristiti svojega dopusta, v šivalnici pa je bilo delavcem za normalno delo že potrebno koristiti dva dni z izpadom celotne popoldanske izmene v začetku in koncu tedna, kar bo veljalo tudi za junij, saj se načrtuje izpad proizvodnje za 4 ali 5 dni prisilnega dopusta. Z enakim procentom zmanjšanja se mora prilagajati tudi barvarna in tiskarna s koriščenjem letnih dopustov ob koncih tedna. V tkalnici se prisilni dopust ko- risti selektivno ter se s tem prilagaja potrebam tržišča in naročilom. Zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje in s tem predvidenim padcem produktivnosti je obvezno, da v enakem obsegu koristijo letni dopust tudi režij-ci, da se s tem zmanjša število opravljenih ur na enoto proizvoda. To pomeni, da bi se morali tudi režijci solidarizirati z proizvodnimi delavci in prav tako obvezno koristiti letni dopust. V proizvodnji so nam - vodjem dela zahteve podane vsakodnevno. Zaenkrat so nam ukrepi za zmanjšanje proizvodnje znani za 3 mesece, odziv prodaje in sistematskih rešitev pa bo pokazal na povečevanje oz. zmanjševanje proizvodnje, za kar pa bo pomembno pravočasno reagiranje odgovornih vodilnih delavcev in predstavitev teh razmer članom kolektiva. A.H. ...in v Svili V analizi letošnjega proizvodnega programa v Svili ugotavljamo, da je majhen kolektiv v organizacijski in proizvodnjih procesih v prednosti pri prilagajanju in želji zadovoljiti kupce. To je posebno prisotno pri modnih dodatkih, s katerimi moramo hitro in na različne načine spreminjati delovne procese. Našo proizvodnjo lahko delimo na tri različna obdobja. Zelo uspešno obdobje »8. marca« s prodajo ženskega programa, poletno pripravo artiklov za zimsko sezono in jesensko-zimsko s plasiranjem zimskega programa. Da bi zadovoljili širši krog naših kupcev in tako uspešno plasirali naše artikle, bomo morali nadaljevati s široko paleto le teh. Tako na dvanajstih statvah teče kar sedem različnih artiklov, ki imajo skupno le to, da je tekstil za različno uporabo. Pri sami obdelavi tkanine iz volnenega programa smo v letošnjem letu naredili veliko izboljšav pri obdelavi te tkanine, saj smo jo z raziskavo in novo obdelavo tako izboljšali, da je v strukturi poliacril preje lahko konkurenčna vsakemu svetovnemu proizvajalcu šalov. Poleg konfekcioniranja blaga iz domače proizvodnje je za obogatitev asorti-mana potreben tudi del kupljene tkanine. V letošnjem letu smo v cilju hitrejše proizvodnje in kvalitete nabavili stroj za obračanje kravat, ki nam skupaj z linijo »Zvezde« za šivanje vogalov, »Libe« za šivanje po dolžini, stroja za zatrjevanje kravat ter stroja za šivanje trakcev zaključuje proizvodni proces. Manjka le likalni avtomat, ki je zelo pomemben za kvaliteto in bo nabavljen v letošnjem letu. Tudi v letošnjem letu je bil velik del proizvodnje namenjen pilotom in stevardesam »Lufthanse«. Zanje smo izdelali razne modne dodatke ter kravate. V kolikor bomo dobili dodatna naročila v drugem polletju, bo to velika razbremenitev mrtve sezone. Kajti s tem programom bi proizvodnja nemoteno in tekoče tekla. Moramo pa poudariti, da za že izdelanih 86.000 kom modnih dodatkov za tega naročnika nismo prejeli reklamacij, čeprav vemo, da je »Luf-thanssa« po zahtevani kvaliteti v prvem kakovostnem razredu. Vsi si želimo, da se celotno gospodarstvo stabilizira in da bi delo potekalo tekoče, brez bojazni pred izrednimi dopusti, zmanjšanjem proizvodnje, velikimi dajatvami, ki jih imamo, tako da ne bi bila ogrožena socialna varnost zaposlenih. Prav to pa je zelo pomembno v akciji zmanjševanja celotnih stroškov. Kaj pa smo v Svili storili na tem področju? Zaradi odhoda v pokoj štirih delavk ne bomo zaposlili novih delavcev. Kar osem delavk je, oziroma bo kmalu na porodniškem dopustu. Te naravne okoliščine nam zmanjšujejo število zaposlenih tako, da je bilo v aprilu zaposlenih po opravljenih urah le 68 delavcev. V tkalnici Svile smo zaustavili proizvodnjo na eni statvi, če pa bo potrebno, bomo to storili še na eni statvi. Manjkajočo proizvodnjo bomo, v kolikor bo tržišče to zahtevalo, opravili jeseni z nočno izmeno. Tako predvidevamo zmanjšanje stroškov proizvodnje v maju za 25%, enak odstotek pa tudi v juniju. Kolektivni dopust 4 dni v juliju z rednim dopustom predstavlja 45%-no zmanjšanje stroškov poslovanja v tem mesecu. Veseli smo zelo dobrega dela programa »Menine«, ki nam v veliki meri zapolnjuje mrtvo sezono. Tudi v Svili bomo svoj letni dopust izkoristili do septembra 85%, tako da bomo v naši glavni proizvodnji sezoni lahko - v kolikor bodo naročila - zadovoljili naše kupce. O dodatnih dopustih, ki bi bili eventuelno potrebni zaradi katerih koli vzrokov pa se bomo odločali v tistem trenutku, ko bo to narekoval prodajno-proizvodni proces. j /<. Zmanjševanje zaposlenosti po najmanj bolečih poteh Na stopnjo zaposlenosti vplivata dve sprejeti osnovni izhodišči in sicer, da se v podjetju ne povečuje obseg proizvodnje in da se povečuje produktivnost. V PR Frotirja je kot zgornja meja proizvodnje dogovorjena poraba 2.000 ton bombažne preje, v PP Svila pa približno že doseženi obseg proizvodnje. Poudarek v proizvodnji ni več v njenem povečevanju, temveč v kvaliteti in asortimanu. Ker povečevanje proizvodnje ni predvideno, je povečano* produktivnost možno doseči le z zmanševanjem zaposlenosti. Zaposlenost nam dejansko tudi pada, saj se je število zapol-senih v dobrem letu zmanjšalo iz 906 delavcev na 871, ob polletju pa bo število zaposlenih približno 830 delavcev. Zaposlenost se zmanjšuje zaradi upokojevanja, zlasti v proizvodnji, zmanjševanje zaposlenosti je povezano tudi z zmanjševanjem proizvodnje. Takšna gibanja pa nam trenutno slabšajo produktivnost. Rešitev bo nedvomno potrebno iskati v zmanjševanju režije in sicer ob že dogovorjenem načelu, da tehnološke viške rešujemo z notranjim razporejanjem delavcev in da bi do odpuščanja lahko prišlo le v primeru večjih ekonomskih težav, n.pr. izgube. Skrb o drastičnem zmanjševanju zaposlenosti je trenutno odveč, ponovna ocena poslovnih izhodišč pa bo izdelana v jeseni na osnovi poteka proctaje. alv Informacije o poslovanju Tekočih informacij o poslovanju je v zadnjem času manj, kot je bilo to v preteklosti. Spremembe v poslovanju so v posameznih obdobjih tako hitre, da je opisovanje problematike o poslovanju včasih lahko le odraz trenutka in ne vedno ocena nekega obdobja. To povečuje tudi degažira-nost poslovodnih in strokovnih delavcev, pomanjkanje informacij pa v zaostrenih pogojih pri delavcih vzbuja še večje zanimanje. Ob tem pa nastajajo še informacije, ki so netočne, nepopolne in včasih tudi zlonamerne, to pa lahko vodi v negotovost. Spreminjajo se sicer odnosi med vodenjem in samoupravljanjem, mislim pa, da v družbenem podjetju je primerna informiranost o poslovanju potrebna in lahko prispeva k boljši skupni učinkovitosti, zato bi poleg informacij o periodičnih in zaključnih računih bile potrebne mesečne informacije o poteku prodaje, nabave, likvidnostni in kadrovski problematiki ter doseženi proizvodnji. Take informacije niso koristne samo s stališča obveščanja, temveč tudi kot del usmerjanja. Obveščanje delavcev o problematiki poslovanja mora biti del dela poslovodnih delavcev. Kakšna je naša plačilna sposobnost... Likvidnostna situacija v podjetju se poslabšuje. Ta je odraz splošne gospodarske situacije v jugoslovanskem prostoru, kakor tudi posledica nekaterih naših obveznosti do investicijskih naložb iz preteklih let in pa nabave iz meseca marca, ko še nismo čutili potrebe po zmanjšanju proizvodnje. Naše zadolžitve (krediti) povprečno znašajo 45 milijonov din, to pa pomeni, da so se zadolžitve povečale za več kot 5 milijonov v primerjavi s prvim tromesečjem letošnjega leta. Trenutno (ob podajanju teh informacij) znaša naša zadolžitev na sivem trgu in bankah 50 milijonov din. Vendar pa ta poslabšana lidvidnost Svilanita ni samo posledica poslovanja v Svilanitu, ampak tudi poslabšana plačljivost naših kupcev. Od 140 miljonov neplačanih terjatev naših kupcev se jih je kar 57 milijonov pojavilo v tako imenovani črni listi. Črna lista pomeni, da so tu zbrane tiste terjatve, pri katerih kupec tudi pri poteku določenega roka (npr. 90 dni) ni bil v stanju poravnati svojega dolga. Iz tega izhaja, da se naša trenutna nelikvidnost izenačuje z zneskom na črni listi. V mesecu maju smo sprejeli določene ukrepe za zmanjšanje nelikvidnosti v našem podjetju. Posebej smo zaostrili odnose pri nabavi določenih vrst materialov in storitev, zmanjšali obseg proizvodnje, tako da v naslednjih mesecih pričakujemo izboljšanje lidvid-nosti najmanj za 20%. Teh omejitev se bomo posluževali predvidoma do meseca oktobra, ko že pričakujemo nove tržne spodbude za boljšo prodajo naših izdelkov. Ob tem moramo vedeti, da je pred nami ciklus mrtvih mesecev za prodajo naših izdelkov, ki je sicer povsem običajen, vendar tokrat nekoliko bolj zaostren zaradi reformske politike naše zvezne vlade. Kljub temu, da so s pogodbo s kupci odlogi (roki) plačil definirani, se v finančni operativi trudimo, da že prej poskušamo izterjati kupnino in to na ta način, da nudimo našim kupcem »ka-saskonto«; to je dogovorjeni popust pri pravočasnem plačilu terjatve. Enak pa je obrestni meri za najete kredite pri banki. Poleg tega uporabljamo še pismene oblike izterjave, v zadnjem času pa so najpogostejši kar osebni razgovori preko telefona ter naših trgovskih zastopnikov. Poleg ažurne izterjave, bomo poskušali rešiti nastale finančne težave tudi s tem, da bomo namesto kratkoročnih kreditov najemali kredite za nabavo surovin in materiala z odlogom plačila v 240 dneh. Potekajo pa tudi pogovori z inozemskimi bankami in partnerji o Odhodi strokovnjakov Odhodi dobrih strokovnjakov je v sedanjem obdobju značilnost v številnih družbenih podjetjih, razlogi za takšne odhode pa so različni. Po formalni strani nobenega delavca v tovarni ni mogoče zadržati v primeru odpovedi dalj časa kot je določen odpovedni rok. Možnosti za dogovarjanje obstajajo le na neformalni strani. Razlogi za odhode strokovnega kadra so različni, med pomembnejše pa literatura navaja višino plače, medsebojne odnose, delovne pogoje, možnosti napredovanja in izobraževanje itd. Posamezniki tem vzrokom dajemo različen rang in pomen, presoja je stvar posameznika in njegovih osebnostnih značilnosti. Na splošno fluktuacija delavcev in strokovnega kadra v Svilanitu do sedaj ni bila velika. Ob nekoliko slabših pogojih gospodarjenja bi morali oceniti kadrovsko situacijo predvsem iz naslednjih vidikov: - primernost sistema vodenja in odločanja, - stimulativnost plač glede na učinke in rezultate dela, - reševanje eksistenčnih problemov delavcev, - možnosti izobraževanja in napredovanja. Nobenega dvoma ni, da trenutno plače dobrega strokovnega kadra v družbenih podjetjih niso primerne in se številni strokovnjaki usmerjajo v privatni sektor oz. v podjetja s stimulativnejšim nagrajevanjem. To vprašanje bo ob urejanju pravilnika o nagrajevanju potrebno boljše razrešiti, predvsem pa povezati plačo z uspehom in rezultati dela. V pogojih tržnega gospodarstva je rezultat dela pred pridnostjo in prizadevnostjo. Vrednost nekega strokovnega delavca pogosto lahko ocenimo, njegovo pravo vrednost pa pogosto spoznamo šele, ko ga ni več v podjetju. Povsem logično pa je, da praviloma prej odhajajo dobri in sposobni delavci, slabi si boljšega dela in plač ne morejo pridobiti. Za strokovni kader pa so pogosto pomembni medsebojni odnosi in delovni pogoji ter upoštevanje predlogo v in strokovnih rešitev, ki jih delavec predlaga. Ob pomanjkanju denarja pa vse manj sredstev namenjamo za reševanje stanovanjskih vprašanj strokovnega kadra, ocenjujemo izobraževanje in morda varčujemo na mestih, kjer se nam bo v določenem trenutku naredila škoda. Interes poslovanja je, da dobri strokovnjaki ostajajo v podjetju, zato je pravočasno potrebno razmišljati pri vsakem posameznem strokovnem delavcu, kako so razrešena vprašanja, ki so lahko razlog za odpoved. R i«/ ustreznem kreditiranju. Z domačimi bankami smo tudi že v dogovoru, da bi namesto kratkoročnih kreditov najeli vsaj polovico dolgoročnih, z odlogom plačila v 5 letih. ... Red in disciplina Povsem točna je ugotovitev, da je red več kot samo točen prihod na delo in iz dela. To je samo osnova za to, da vsebino tudi lahko uresničimo. Le malo je v tovarni del, ki pred seboj niso povezana in je ob obstoječem nivoju organiziranj nujno, da smo na delu ob določenem času. Podobna pravila ponašanja imajo tudi drugod v Evropi, res pa je, da je to za njih povsem normalen način ponašanja, in da je to povezano z vsebino in rezultati dela. Pri nas pa smo močno poudarili le formalizem in odstopanja sankcionirali le po obliki in ne po vsebini. Pravilnik o pavšalni odškodnini in disciplinski odgovornosti nam daje možnost sankcioniranja tudi vsebine dela, vendar ga ne izvajamo. Oceniti je potrebno, ali teh kršitev res ni, ali pa smo se osredotočili le na to obliko. V preteklosti je bilo kar precej disciplin- skih ukrepov izrečenih zaradi neizpolnjevanja in malomarnega izpolnjevanja delovnih nalog, sedaj teh kršitev ni več?!. Tudi slabo delo in malomarno opravljanje nalog še obstoja in za vse neuspehe niso krive objektivne okoliščine. To sankcioniranje in stimuliranje uspešnosti dela pa sodi k nalogam, ki nas še čakajo v bližnji prihodnosti in naj bi bile tudi osnova za boljše rezultate dela in poslovanja. R w Tehnološki razvoj Pogoji poslovanja zadnja leta niso bili naklonjeni investicijskemu in tehnološkemu razvoju. Denarja je bilo dovolj le za najnujnejšo opremo. Takšna politika ne more biti dolgoročna, je pa v tem času edina možna, saj gre za preživetje tovarne. A to ne pomeni, da o tehnološkem razvoju ne razmišljamo. Pripravljena so izhodišča razvoja in nakupa opreme, da pa bodo zaživela, bo potrebno poiskati poti finansiranja. Najnujnejša oprema, s katero bomo dosegli boljši asortiman in kvaliteto se bo morala nabaviti v najkrajšem času. Upamo, da bo mrtvi tek čimpreje končan in da bo prihodnost ponudila več možnosti tehološkemu razvoju, brez katerega slovensko gospodarstvo in tudi naše podjetje ne bo preživelo. M. J. Ukinjanje komisij Z zakonom o podjetjih in Zakonom o delovnih razmerjih je podana jasnejša razmejitev med samoupravljanjem in opravljanjem, večje pristojnosti so dane vodenju v okviru sprejete poslovne politike, obvezni samoupravni organi so delavski svet, samoupravna delavska kontrola, disciplinska komisija in komisija za delovna razmerja. Ostali organi se lahko določijo s statutom. S statutom podjetja drugih komisij nismo predvideli, to delo pa bodo sedaj opravljali strokovni delavci za posamezna področja v skladu s sprejetimi splošnimi akti, ki urejajo posamezna vprašanja. Takšno delo naj bi bilo racionalnejše in strokovni delavci odgovorni za svoje strokovno delo. V primerih, če se delavcu zgodi krivica, pa ima tako kot v preteklosti možnost pritožbe na delavski svet podjetja. B.W. Naj komerciala pokaže, kaj zmore... »Nič lažjega, kot prodajati blago, ki se samo prodaja!« To so besede, ki smo jih v »zlatih časih« velikega povpraševanja po naših izdelkih pogosto imeli v mislih. V »sivini časa« ki ga živimo, pa smo jim dodali glasne misli: »Zdaj, ko se blago ne prodaja več samo, naj naši prodajalci dokažejo, da so učenci pravih mojstrov!« Naj naslednji zapis ne bo odmev takšnih in drugačnih ugibanj in nasvetov vseh, ki nas skrbi usoda prodaje našega dela. O njej zelo resno, odgovorno in strokovno razmišljajo ljudje, ki za stenami komercialne stavbe iščejo poti iz potrošniškega mrtvila, ki je oplazil tudi poseganje kupcev po Svi-lanitovih izdelkih. Zelo resno in odgovorno, sem zapisala. Besedi sta večni spremljevalki naših komercialistov, ki sta bili tudi v tistih zlatih časih, ko je bilo povpraševanje po izdelkih večje od ponudbe. Vedeli so da bi bilo zelo narobe, če bi spregledali tista majhna naročila, ki niso predstavljala omembe vrednega zaslužka, a tako se je gojila in negovala poslovna zvestoba, tako dobrodošla zdaj, ko z odprtimi rokami sprejemamo še tako majhna naročila. Poslovno obnašanje z odtenkom visoke morale iz preteklosti odpira upe na poti iz »sivine« prodaje proti »rožnatim« časom, ki jih je Svilanit že živel. Pogled v bližnjo preteklost je potreben, da bi spoznali vzroke, ki so nas privedli v »sivino« prodaje. Leto 1989 je bilo leto konjukture, leto velikega povpraševanja po blagu. Visoka inflacija nas je odvračala od varčevanja denarja; nasprotno, komaj zasluženega smo še »toplega« potrošili za dobrine. Kajti, dobrina, ki je stala danes deset milijonov, je stala jutri že petnajst ali dvajset in tako čez noč bogateli. Potrošniki so tako mrzlično posegali tudi po naših izdelkih. Do sem vse dobro. V mesecu oktobru so bili zaradi skokovitega naraščanja cen skrajšani plačilni roki, saj se je po dveh, treh mesecih, ko je bilo naročeno blago plačano vrednost ne le prepolovila, ampak skoraj izničila. Tu lahko tudi poiščemo odgovor, zakaj tako skokovito naraščanje cen izdelkov, saj se je vanje vgrajevala dvo, tromesečna inflacija. Ob vgrajeni pričakovani inflaciji so bile cene izdelkov visoke, skrajšani plačilni roki pa so pomenili, da so bili izdelki tisti hip, ko smo jih kupovali, preplačani. Še posebno, če smo z nakupom pohiteli. Posledice skrajšanja rokov so bile neizbežne: naročila kupcev so skoraj presahnila. Konec leta smo vajeti popustili in plačilne roke zopet podaljšali. Naročila so se vsula in od tu vzrok za visoko prodajo v prvih treh mesecih letošnjega leta. Markovičev paket ukrepov je pripeljal do umiritve cen v mesecu februarju in marcu. Zato mrzlično pretapljanje denarja v dobrine ni bilo več smiselno. Dinar je pridobival na vrednosti, zato ga je bilo smiselno varčevati. Kar je bilo pred nekaj meseci najbolj pametno, je bilo zdaj neumno, saj je bila v cenah izdelkov še vedno vgrajena inflacija minulih mesecev. Izdelki so bili dragi, dinar zopet nekaj vreden in ko je potrošnik ugotovil, da so vse potrošniški dobrine čez mejo veliko cenejše, je ves svoj denar, ki ga je namenil v potrošniške dobrine usmeril v nakupe zunaj. Naše trgovine so ostale osamljene, drago blago se na domačih policah ni več prodajalo. Še tisti redki kupci, ki so v domače trgovine zašli, so posegali po uvoženih tekstilnih izdelkih iz Turčije, Pakistana, po zelo nizkih cenah, seveda. Domači izdelki so zaradi visokih številk zardevali in na njih se je nabiral prah osamljenosti, ki je bil za prst debel meseca aprila, ko je nastopil vrhunec neprodaje. Zniževanje cen je bilo neizbežno! Kot mnogi proizvajalci smo se tudi pri nas lotili »pranja« cen in jih očistili inflacije minulih mesecev. 20%-no znižanje cen brisačam in do 30%-no znižanje cen konfekcijskim izdelkom je bilo »predpranje« cen, s trgovci pa smo se dogovarjali, da tudi oni pristavijo manjši lonček k našim, že znižanim proizvajalčevim cenam. To so tudi storili; znižali so trgovsko maržo in tako ponudili potrošnikom še cenejše izdelke. Z akcijo znižanja izdelkov smo obvestili potrošnike preko radia in časopisa in večji obisk v trgovinah nam daje upanje, da se mesec april ne bo ponovil. Ko nam bo zmanjkalo rednega dopusta... Koriščenje letnih dopustov je zaradi problemov v poslovanju v letošnjem letu v manjšem obsegu prepuščeno delavcem samim, poleg planiranih kolektivnih dopustov je bilo kar nekaj dni dopusta potrebno izkoristiti glede na plan zmanjševanja proizvodnje. Do.konca avgusta velja, da delavcem, ki imajo planiran dopust v počitniških kapacitetah in so svoj letni dopust v celoti ali delno izkoristili, za čas odsotnosti z dela pripada določeno nadomestilo osebnega dohodka. V kolikor se bodo težave s prodajo nadaljevale, bo potrebno na novo določiti način koriščenja prostih dni in višino nadomestil, kriteriji pa bodo morali biti takšni, da bodo vsi delavci v približno enakem položaju. Višina nadomestila za takšno odsotnost je 60% delavčevega osebnega dohodka, ki bi ga dobil, če bi bil na delu. R m. Ponudba cenenejših izdelkov Kljub znižanju cen konfekcijskim izdelkom so ti, za prenekateri žep, še vedno predragi. Pa smo se namenili razvozlati tudi ta vozel; s proizvodnjo programa frotirastih jop za poletje in kopalnih plaščev iz lažje in cenejše tkanine ter enostavno izdelavo, kop-palnih plaščev iz lažje in cenejše tkanine ter enostavno izdelavo, smo dosegljivi tudi kupcem, s tanjšimi denarnicami. Naš proizvod smo tako napravili z nižjimi stroški in s tem za potrošnike po dostopnih cenah. Poletni program so trgovci dobro sprejeli in ta trenutek so novi izdelki komaj prišli v trgovine, tako da pravega utripa povpraševanja še ni mogoče oceniti. A mislimo, da lepi, živahni in modni ne bodo ostali na policah, ne da bi jih potrošniki ne opazili in si jih zaželeli. V naši trgovini - najceneje! Kar slišim vas, kako ste zavzdihnili -končno! Pravzaprav se mnogi čudimo, zakaj se v naši trgovini izdelki že od nekdaj niso prodajali ceneje, kot v drugih. Pa ne samo to; v minulem letu visoke inflacije so bili naši izdelki v domači trgovini najdražji, saj so nove cene najprej veljale doma. Prenekateri kupci so nam zamerili slabo izbiro v trgovini, oboje pa je bilo dovolj tehten razlog, da smo Svilanito- vi trgovini obrnili hrbet. Tudi domači smo se je izogibali kot hudič križa in jo obiskali le, če smo potrebovali ostanke. Kdaj pa kdaj smo še pobrskali med brisačami z napakami, a marsikdaj odšli iz trgovine praznih rok, saj so bile ob velikih in grdih napakah brisa- Hitra in učinkovita ponudba: domači model, maneken, fotograf in... Kar dobro, kajne? če mnogo predrage. Nakup najdražjih izdelkov za gotovino je bil več kot slab nakup. Vse ob svojem času, morda v primeru naše trgovine celo prepozno, se je končno le nekaj premaknilo v tovarniški trgovini. Znižanim cenam so odvzeli še trgovsko maržo (v njej so zajeti vsi stroški trgovine) in izdelki so čez noč postali cenejši od 30 do 50 odstotkov. Trgovina je zdaj res strošek tovarne, a ob solidni prodaji in to za gotovino, je strošek vsekakor upravičen in akcija, ki traja mesec dni več kot dobrodošla. Seveda smo o tej »ve-lenovici« obvestili tudi potrošnike preko radia in časopisa, tako da je v naši trgovini zdaj zopet živahno. — . 199O Dnevnih ^ s-^^rSScenebri5a ° a''*l'Fcenah- (rotiraš« _R"T • 22.4. leto pa se ta način prodaje širi tudi pri privatnem sektorju. V Svilanitu sodelujemo s preko dvajsetimi potujočimi trgovinami po celi Jugoslaviji. Ena teh trgovin razpolaga kar z 79 kombiji, skoraj pa ni kupca, ki bi imel manj od 20 kombijev. Vendar se tako prodajajo le brisače - kosovno blago, ker je tega mogoče na takšen način ponujati. Zelo razveseljiv je podatek, da je bilo na takšen način v prvih petih mesecih letos prodanih za 24.607.460,00 din ali za boljšo predstavitev 24.000 milijard dinarjev, kar predstavlja 23% prihodka v prodaji brisač. Hočemo tudi nazaj v hotele Brisače z emblemi so bile naša ekskluzivna proizvodnja v preteklosti. Po želji luksuznih hotelov smo izdelovali Dnevnik, 23. 5.199° 1990 SSSgS-78'S' ^90 °8«oVf “‘StT.Po je zelo blizu, da pred tovar- Potujoča trgovina »Kombi-prodaja« nam saj skoraj ne mine dan niškimi vrati nebi bilo »trgovine na štirih kolesih«, s ponudbo tisoč in ene stvari, ki jo potrebujemo doma, po seveda zelo ugodnih cenah in na »kredo«. Človek seveda takšne priložnosti ne sme zamuditi in skoraj ga ni junaka med nami, ki bi se vabljivi ponudbi lahko odpovedal. Ker torej učinke takšne trgovine poznamo, ni čudno, da je bilo vsepogo-steje slišati predloge, naj tudi naši komercialisti že končno zajahajo kombi konjičke, pa hajd’ v prodajo. Morda bom zdaj marsikoga razočarala, ker moram zapisati, da so nas v komerciali z dejanji že zdavnaj prehiteli. Svilanit ima že nekaj let kupce, ki se ukvarjajo s potujočo trgovino, tako imenovano kombi-prodajo. Že drugo ^>4 ■13 izdelke po luksuznih cenah. Tu nas je prehitela konkurenčna firma Frotea Čitluk s cenejšo ponudbo in daljšimi plačilnimi roki. Zato smo izgubili marsikateri hotel, ki pa pod bremeni gospodarjenja tudi izgubljajo blišč luksu-sa preteklih let. Pa ne le to, tudi nekdanja rast hotelov kot gobe po dežju je usahnila. Naši cilji na tem področju so jasni: hočemo nazaj skozi hotelska vrata z nižjimi cenami in odpovedovanju visokega profita. Naša hotenja in pogajanja rojevajo prve sadove. Ne tako slastne kot pretekla leta in ne toliko, a so kot prve češnje: zelo dobre in prav nič črvive. Vse več hotelskih duri je odprtih, pravzaprav vse, skozi katere smo vanje že vstopali. Pogled v bodočnost Kljub znižanju cen izdelkom, so cene še vedno visoke, pa tudi dražje od konkurenčnih iz uvoza. Številke bo mogoče znižati le z zmanjševanjem stroškov dela in vgrajenih materialov ter davkov in prispevkov družbi. Komercialna politika je več kot zgolj prodaja Ni prodajna politika podjetja le dobra prodaja. Je tudi ohranjanje ugleda tovarne, ki se je gradil zelo dolgo in z velikimi odrekanji. Ohranjati mora ponosno držo tovarne, ki je sposoba narediti vse, kar si kupec zaželi, boljše od konkurence, da bodo Svilanitovi izdelki nepogrešljivi spremljevalci vsakega doma. Mislim, da v komerciali to dobro vedo; zato vedno pri odločanju za konkretno akcijo pretehtajo vse možnosti in izberejo najboljšo v danem trenutku. S tovarno je tako kot s človekom. Če ne ceni in spoštuje samega se, potem je nemogoče pričakovati to od drugih. Seveda mora vzrok za samospoštovanje obstojati. Od tu morda odgovor, zakaj poskušamo ostati cenjeni ponudniki in ne kramarji. Mesec maj je bil za tovarno pomladni mesec. Trud in prizadevanje preteklih mesecev sta vzbrstela optimistične rezultate prodaje: 23 odstotkov višje od planirane. Obrestovalo se je tudi neutrudno delo na področju Srbije; iz nekaj mesečnega mrtvila so številke o prodanih izdelkih tolikšne, da jim človek komajda verjame. V kar tridesetih trgovinah imamo svoja ekskluzivna prodajna mesta. Tudi tu je bila prodajna politika v preteklosti modra in daljnosežna. Ni vzroka, da bi naši komercialni politiki ne zaupali. . c SINDIKALNI POTPURI Potpuri: skladba lahkotnega značaja, sestavljena iz znanih melodij in odlomkov skladb - slovenski pravopis stran 910 Oj sindikat, le kakšna organizacija je to? Nikoli nisem bila funkcionar ZSJ, le navaden Član, pa so mi vendarle rekli, naj poiskusim napisati kaj o sindikatih po načelu »znajdi se«. Najprej moraš poznati kaj zgodovine, le - te pa te nauči babica. Moja babica mi je pripovedovala, da je bil moj dedek dvometerski knap, dobrodušen in priden kot le kaj, zato so mu delavci zaupali in ga v stari gnili Jugoslaviji izvolili za delavskega zaupnika. Skrbel je za izpolnje- vanje pogojev določenih s kolektivno pogodbo med delavci in lastnikom rudnikov Dukičem, organizirali so štrajke - po potrebi zbirali denar in obleko za napredne študente, ki so s to pomočjo drgnili šolske klopi po vseh fakultetah v Evropi. Tako so vzgajali strokovnjake, ki so spoštovali tudi delo, delo preprostih ljudi, ki so verjeli v napredek družbe, svobodo in boljše življenje delavcev. Prišla je druga svetovna vojna in sindikalno delo je zamrlo. Po tej človeški neumnosti so se v novi svobodni Jugoslaviji organizirali sindikati, oziroma en sam sindikat ZSJ. Članarina za izvajanje dejavnosti pa je bila 0,60% od dohodka delavca. Naloge so bile velike: varovanje pravic delavca iz dela, .... Ampak najvažnejše je bilo PREŽIVETI. Ni bilo moke, mesa, zelenjave, sploh živil in sindikati so se angažirali na področju, ki ga ni bila sposobna ponuditi trgovina. Gradila so se stanovanja, ceste, tovarne ..., vse to z mnogimi odrekanji delavcev in celo na to niso pozabili, da je treba kdaj pa kdaj organizirati veselico s sre-čolovom. Danes jo zelo neuspešno kompenzira DISCO... Življenje pa je teklo dalje in dalje, prišel je čas samoupravljanja in sindikat je bil organizator, ventil, in termometer samoupravnih ekshibicij. Vendar sindikat na prvotno vsebino ni nikoli pozabil: razprodaje, ozimnice, Dedek Mraz, Dan žena, sindikalni izleti.... V zadnjem času pa se je zgodilo NEKAJ. Sindikati so začutili, da s pluralističnimi sapicami mora tudi pri njih nekaj počiti, se spremeniti. Zahteve so drugačne, družba se spreminja.., le v kaj? Pravijo, da v demokracijo. Da je bil stari sindikat podaljšana roka ZKJ. Čudno, saj smo imeli v tovarni koordinacijo, pa zadnjih 13 let kar sem tukaj zaposlena, nisem niti enkrat doživela, da bi sindikat dobil nalogo od osnovne organizacije ZKS; vedno smo skupaj obravnavali le predloge strokovnega sveta, jih večinoma potrdili. Morda pa nam gre zatorej tako dobro ... S sodelavkami prebiramo zadnje čase INFORMATOR - tovarniško glasilo, katerega članki nas vabijo v članstvo raznih sindikatov in se sprašujemo, zakaj različnih? Kje nam je mesto, kdo nas bo zastopal? Morda nimamo človeka, ki bi mu verjeli in zaupali, da bi nas zastopal v kolektivni pogodbi, ki je pred vrati? Kaj smo res tako malo vredni, da nas vabijo različni sindikati v svoje vrste z mamljivo različico članarine od o,4% do 0,6% ? Kje je vsebina programov? Prav vsi so si enaki kot jajce jajcu, le nekaj visi nad nami, delavci v tovarnah...! Kolektivna pogodba... O tem pa vsi zelo malo ali pa kar nič... OP.: Vse strokovne članke in vabila za pristop k posameznim sindikatom si preberite v posameznih številkah INFORMA-TOR-ja DO Svilanit izpod rok strokovnih delavcev in agitatorjev različnih sindikatov. INČI SINDIKALNA »LASTOVKA« DOBIVA PROGRAM IN PRAVILA V pravila sindikata »Lastovka« smo zapisali: OS »LASTOVKA« KAMNIK OS - odvisni sindikat, a ne odvisni od dobre volje poslovodne strukture in upravnih organov podjetja! Odvisni le od članov sindikata, kar jim daje pravico, da o njegovem delu odločajo sami, da mu dajejo polno podporo ob dobrem delu in nezaupnico ob slabem delu. LASTOVKA - je ime sindikatu, ki ga bomo ustanovili; lastovka zato, ker prinaša v deželo pomlad in je prinesla tudi v našo tovarno nove misli sindikalnega delovanja. KAMNIK - rodno mesto naše tovarne, ki bo srčika sindikata, a odprta vrata dovoljujejo vstop še komu, ki se bo pod krili sindikalne lastovke čutil varnega. Program dela in obljub je skromen. Obljubljati že na začetku popolno varnost, novo zaposlitev, sklad za brezposelne... je neresno in neodgovorno dejanje in čista utopija so obljube za prihodnost: vsakemu delavcu stanovanje, trinajsto in štirinajsto plačo... Mamljive obljube, a tako daleč odmaknjene od stvarnosti današnjega dne, ko je denarja komaj za mesečne plače! Obljubimo lahko le temeljito varovanje delavčevih pravic in interesov, ki izhajajo iz delovno pravne zakonodaje (Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o invalidsko pokojninskem zavarovanju, Zakon o varstvu pri delu...) in dosledno spoštovanje in izvajanje pravic in obveznosti iz kolektivne pogodbe, ki je tik pred tem, da ugleda beli dan. Za pošten boj bodo potrebni pošteni zaupniki in pošteni člani sindikata. Za dobro delo bomo zahtevali dobro plačilo za vse delavce; od delavcev s posebnimi pooblastili bomo zahtevali posebne odgovornosti na področju poslovanja in skrbi za ekonomsko in socialno varnost delavcev. Sindikat LASTOVKA bo varuh dobrih delavcev pred slabimi delavci. Sindikat hoče odvisnost poslovodne strukture in organov upravljanja predvsem zato, da bodo njihovi predlogi in odločitve vedno imele v mislih usodo delavcev. Nihče ne sme izgubiti dela po krivici in odvisno od volje posameznikov, nihče ne sme biti premeščen na drugo delo, ne da bi vedel zakaj. Če bodo tako narekovale potrebe podjetja in dobro vseh zaposlenih delavcev, bodo takšne odločitve sprejete v soglasju s sindikatom in na način, ki se mu reče human. Preprosto z besedami: o usodi tovarne in njenih delavcev bo v imenu delavcev odločal tudi sindikat. Utrip sindikata: najprej in najmočnejši pri varovanju pravic delavcev, pri posameznikih in vseh skupaj, kajti kar je bilo krivično storjenega včeraj - njemu, je lahko danes - meni in jutri -tebi! Ne bomo iskali pravice in pomoči zunaj tovarne, poiskali jo bomo tam, kjer smo pustili svoje žulje in delovno moč! Sooblikovanje družbenega standarda - sindikat mora biti prisoten povsod, kjer se oblikuje, predlaga in odloča o skupnem, družbenem standardu delavcev. Delavci pogrešamo Komisijo za družbeni standard, kjer smo imeli delavsko besedo in moč, ko se je govorilo o stanovanjski politiki, letovanju, prehrani med delom, preventivnem okrevanju. V imenu delavcev mora sindikat sooblikovati takšen družbeni standard, ki bo zagotavljal, obnavljal in varoval zdravje in zadovoljstvo delavcev. Kultura in telesnokultura, srečanja delavcev na izletih in tovarniškem prazniku, obisk Dedka Mraza in še marsikaj so dejavnosti, do katerih se sindikat mora opredeliti in postaviti kriterije za izvajanje, aktivnosti organizirati tako, da se izvajajo in krijejo iz sredstev na nivoju podjetja in ne sindikalnega zaupnika, in ne na račun sindikalne članarine. Sindikalna članarina - predlagana o,4% OD - bo predvsem namenjena aktivnostim varovanja delavčevih pravic in interesov. Z njo bo potrebno gospodariti in jo oplemenititi, da bo tudi materialno varovala boj sindikata. Ne sme se več zgoditi, da bomo konec leta hiteli zapravljati še zadnje krajcarje, da bo sindikalna blagajna zanesljivo prazna, sicer od dotacije podjetja ne bo nič. Zelo skrbno jo bo treba varovati in trošiti, da bo denarja za sušno obdobje dovolj. Več ko nas bo pod krili LASTOVKE, močnejši bomo! Z močjo pa bo rastla naša varnost v podjetju, ki je naše! Inciativni odbor »Lastovke« SVOBODNE VOLITVE TUDI V TOVARNI! Po poti svobodnih volitev smo izbirali tudi med kandidati za delavski svet podjetja, disciplinsko komisijo in delavsko kontrolo r--—— Ik ’* v ^ " Štejemo, štejemo Volilna komisija je štela in štela... in naštela največje število glasov Anki Hubad, naši poslanki v zbor združenega dela skupščine občine Kamnik ... dolgo v popoldne, ki se preveša v večer. Proti koncu je volilna komisija zadovoljna - zaradi kon- Tajnost izražanja volje volilcev je bila zajamče-čanega dela ali rezultatov?! Presodite sami! " na 1.MAJ- PRAZNIK DELA, KI NAJ OSTANE Tradicionalno prvomajsko srečanje delavcev v Kamniški Bistrici je letos spet privabilo veliko število ljudi v naravo. Že zjutraj, ko je Kamniška godba na pihala z budnico dvignila Kamničane v sončni prvomajski dan, so se nekateri hribovsko opremljeni in praznično razpoloženi odpravili na Stari grad. Ker se je za ta dan obetalo lepo sončno vreme, je marsikoga zamikala pot v Kamniško Bistrico, kjer je bilo vse pripravljeno za družabno srečanje delavcev. Družabno srečanje pravim zato, ker se je sama oblika praznovanja v zadnjih letih močno spremenila. Čas je pač prinesel spremembe in opustilo se je klasično praznovanje z običajnimi govori, naštevanjem uspehov in kovanjem načrtov v oblake. Odločitev pripravljalnega odbora je bila, da se obiskovalcem ponudi kar najboljše počutje v Kamniški Bistrici. Predsednik občinskega sindikalnega sveta je navzoče pozdravil in jim zaželel obilo zadovoljstva, še zlasti sedaj, v spreminjajoči se pluralistični družbi in demokratičnih procesih, ki smo jim priče v slovenski družbi. Praznik dela je verjetno tudi najprimernejši datum za javno imenovanje in pohvalo posameznikov, ki so se z delom in znanjem še posebej izkazali. Zato so bila podeljena priznanja delavcem, ki so se izkazali v preteklem letu kot inovatorji in sindikalistom, ki so pri svojem delu pokazali posebno aktivnost. Med slednjimi je bila prejemnik srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije tudi naša Anka Hubad. Prav gotovo je priznanje opravičila s preteklim delom v republiškem odboru zveze sindikatov tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije. Mislim, da ni potrebno posebej poudariti aktivnost tega, morda le to, da je ta odbor izbojeval beneficirano delovno dobo za tkalke in predice v tekstilni industriji. Zaupali smo ji mandat v tem odboru še naprej, izvolili pa smo jo za delegata naše tovarne v Zbor združenega dela kamniške občinske skupščine in naložili delo predsednika občinskega odbora sindikata tekstilno in usnjarsko predelovalne industrije. Kar zajeten sveženj dela smo ji naložili in vsekakor smo ji ob priznanju dolžni le še iskrene čestitke. Pri delu pa ji želimo tudi v bodoče veliko uspeha. Kulturni del prvomajskega srečanja delavcev v Kamniški Bistrici so popestrili pevci Solidarnosti in godba Solidarnost iz Kamnika. Tudi letos je večina podjetij svojim delavcem, ki so se praznovanja udeležili, ponudila malico, poskrbljeno je bilo tudi za razpolo- ženje s plesom. Videli smo marsikateri prijateljski stisk rok, za katerega imamo drugače vedno manj časa. Veliko besed je bilo izgovorjenih tudi o bodočnosti praznovanja 1. maja . Najbrž se bo oblika praznovanja tudi v bodoče spreminjala in se prilagajala času, težko pa bi praznovanje iztrgali tistim, ki jim ta dan pomeni kar nekako prebuditev novega življenja v letu. Številni obiskovalci so zagotavljali, da je 1. maj praznik, ki ga je vredno praznovati še naprej. Nograšek Jože Naša nagrajenka med nagrajenci Tudi naše upokojenke so rade tega dne z nami Basen: Počitniškim kapacitetam ob rob ČLANI KOLEKTIVA »PRINESENI OKROG« PRVIČ: Dobili smo »mačka v Žaklju«; kako naj se delavec odloči kje preživeti dopust, ko pa so razporeditve na oglasnih deskah objavljene 3 tedne prej kot ceniki? Hočem vedeti, za kakšno ceno lahko pričakujem storitev drugega, kajne? ______ DRUGIČ: Pravijo, da so cene ekonomske. Ni več pretiranega interesa ne za No-vigrad, še manj za Rab. Nič čudnega, saj se za enako ceno 10-dnevenega polpenziona (za 4 osebe na Rabu) v višku sezone dobi 8-dnevni polni penzion v hotelu B-kategorije v Poreču. Rab je v prednosti le z lepo okolico. Morda pa je visoka cena na Rabu le motiv za njegovo odprodajo. TRETJIČ: Primerjave cen z okoliškimi podjetji in nekaterimi tekstilnimi podjetji v Sloveniji pokažejo, da so cene pri nas več kot ekonomske; primer: cena polnega penziona v Tekstilindusu v Pineti stane člane kolektiva 160 din! PRVIČ: Naše tovarniške počitnice dobivajo ceno tržnega izdelka. Vredne so toliko, kolikor nam jih zaračunajo turistične in zdraviliške organizacije. Cene niso bile objavljene istočasno z razporedom na oglasnih deskah (če pa že govorimo o tržnem odnosu tudi na področju počitnikovanja, bi morale biti cene objavljene istočasno s ponudbo - razpisom počitniških kapacitet) iz preprostega vzroka: meseca marca z izjemo enega ponudnika ni bila znana niti ena cena morskih in zdraviliških ponudnikov in še danes, 7.6. 1990 niso znane vse cene ponudnikov počitnikovanja! DRUGIČ: Cene so blizu ekonomskih, vendar brez »podjetniške« marže; v njih niso zaračunani stroški vsega dela, investicije nakupa in investicij- ČETRTIČ: Vprašam se, zakaj naj bi ob polpenzionu na Rabu plačevala dve ser-virki, ko po dolgoletnih izkušnjah vem, da bi poleg kuharja to delo ob primernem plačilu lahko opravila ena sama. ____________ PETIČ: Po tem, kar sem prebrala v 19 številki Informatorja, da bomo plačali zunanjemu »PANTA-REI« račune za vzdrževanje prikolic, se je tudi v meni oglasil črv, ki gloda: kaj je res, kaj ni res, kaj vse še plačamo v dnevni ceni uporabe počitniških kapacitet?! _______ ŠESTIČ: Verjetno bom ostala doma, se hladila v senci, namakala noge v lavorju osoljene vode in razmišljala, kako bi tudi kolektiv imel več od nas vseh, ko bi spočiti in z novimi močmi poprijeli spet za delo. Škoda! A.H. SMO ČLANI KOLEKTIVA »PRINESENI OKROG«? skega vzdrževanja, osnovnih sredstev in drobnega inventarja, ki je potrošno blago in ga je potrebno obnavljati. Da so cene visoke, morda! Odgovor za to lahko poiščemo v neizkoriščeno-sti počitniških kapacitet, saj naša sezona letovanja na morju ni daljša od dveh mesecev. Preprosta računica nam pove: če bi prikolico uporavljali vsaj tri mesece bi se cena zmanjšala za tretjino. Počitniški kampi nam namreč zaračunajo pavšal od 1. maja do 1. oktobra, torej pet mesecev, uporabljamo pa jo le dva meseca. Torej morajo uporabniki pokriti strošek, ki se nanaša na celo sezono. Počitniški dom na Rabu po udobnosti in izgledu res ne more tekmovati z uglednejšimi počitniškimi veljaki, imenovanimi hoteli. A po domačnosti, dobri hrani, obrokih kot se šika eminen-tnejši objekti ob njem lahko zardijo zaradi svoje skromnosti in oholosti. Visoka cena na Rabu je brez motiva; odprodaja pa je že dolgo časa pod drobnogledom rentabilnosti obratovanja. TRETJIČ: Primerjava cen z okoliškimi podjetji je naslednja: naše cene so za nekatere počitniške kapacitete res višje, toda višji je tudi regres, saj je drugje večinoma od 2.200 do 2.400 din, marsikje pa je njegova usoda še vprašljiva (prejeli ga bodo, če bodo rezultati poslovanja to dopuščali). Konkretna primerjava s cenami Tekstilin-dusa pa je naslednja: v Pineti stane njihovega člana kolektiva 160 din, zaposlenega svojca 190 din, otroka 115 din; toda to je regresirana cena, saj nam isto podjetje zaračuna penzion v višini 220 din, za otroke pa 155 din; to je torej njihova ekonomska cena! K