Leto IM flegmu 233. v uamjam. v soboto 11. oKtoom 19Z4. v Cena Din. 1*50. ■ ■i \ahm\a ink dan popoldne, linenuU nedelje In praznike. — Inanrati: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 42 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D- i fpravnistvo: Knaflova ulica Stav. 5, priiU^a. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Hnailova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon slov. 34. |sT PoStnina platana v gotovini. Zanemarjene nacijonalne Ob obletnici koroškega plebiscita se spominjamo najbolj sramotnih in nesrečnih dni povojnega življenja in bivanja v svobodni državi. Saj smo tedaj Imeli usodo koroškega naroda v svojih rokah, pripravljali smo plebiscit in ga iz malomarnosti in lahkomiselnosti Škandalozno izgubili. Škoda, ki je radi tega nastala tako naši državi, ugledu Jugoslavije, kakor nam Slovencem, se ne da preceniti. Izgubili smo kraje, o katerih pravimo, da so zibeljka slovenskega rodu, izgubili smo prekrasne planinske pokrajine, izgubili koroški narod, njegovo slovensko pesem, naš največji nacijonalni simbol — gospo-svetski prestol! Izgubili smo pravo bitko z vsemi nacijonalnimi in teritorialnimi posledicami. Mnogo smo pisali o krivdi, o malomarnosti in brezvestno-sti. Kriva pa je bila vsa slovenska javnost, vsi smo bili krivi brez izjeme, ker nismo razumeli položaja in sposobnost zamenjavali z domišljavostjo. Ukanila nas je boljše in spretnejše organizirana propaganda. Na take misli prihajamo, ko preživljamo obletnico koroškega plebiscita. K tem mislim pa se pridružujejo 5e nove misli novih zanemarjenih dolžnosti, nove malomarnosti, nove nacijonalne ravnodušnosti ni brezvestnosti. Te misli se tičejo našega dosedanjega razmerja do naroda, ki smo ga izgubili s koroškim plebiscitom. Vse kaže, da zanemarjamo svojo koroško manjšino, da se zanjo ne brigamo, da zanjo ne posredujemo, da je ne podpiramo in da zlasti ne storimo ničesar, kar bi moglo podpreti njeno nacijonalno pripadnost k jugoslovenskemu narodu, k našim nacijonalnim in kulturnim idealom, skratka, da prepuščamo toku Časa njegovo narodno usodo. In vendar imamo danes sredstva, s katerimi bi mogli to njegovo narodno usodo dobro zaščititi ter onemogočiti njegovo nacijonalno propast. Baš na propast pa deluje nemška država in nemško prebivalstvo, ki si je osvojilo koroško zemljo in naše koroško ljudstvo. Zatorej se vprašujemo, ali smo po koroškem plebiscitu storili svojo dolžnost in ali smo to nemško nakano preprečevali?, Odkrito priznamo, da te dolžnosti nismo izpolnili. Nismo je izpolnili niti manjšinsko nacijonalno, niti strankarsko, niti politično v Beogradu, kjer bi lahko zastavili vse svoje moči, da naša diplomacija opozori sosednjo republiko na njene mednarodne dolžnosti napram slovenski manjšini na Koroškem! V Sloveniji prav malo govorimo o svojih koroških bratih, premalo skrbimo za naše narodnoobrambne organizacije, preslabi so stiki z zarobljenimi brati, malenkostna naša nacijo-nalnokulturna pomoč. Z avstrijsko republiko pa vzdržujemo najtesnejše gospodarske in politične stike. Beograd se zadovoljuje z oblizanimi frazami dunajskih diplomatov, mesto da zahteva odločne sankcije in točne odgovore i;lede našega koroškega življa in njegovega, po mednarodnih pogodbah zagotovljenega nacijonalnega življenja. Pravkar sklepamo z avstrijsko republiko trgovinsko pogodbo, naši delegati so že na Dunaju. Zakaj ne postavimo pred vsako gospodarsko koncesijo avstrijski republiki vprašanje naših koroških bratov in zakaj ne predložimo ves tisti obtežilni materijal, ki priča o kulturnem nasilju, kateremu so dnevno izpostavljeni naši koroški sorojaki onstran meja, samo ker hočejo ohraniti zvezo s svojo nacijonalno preteklostjo, z materinskim jezikom, s slovensko kulturo? Obletnica koroškega plebiscita nas torej po pravici spominja na zanemarjene nacijonalne dolžnosti. Te dolžnosti se tičejo nacijonalnega manjšinskega čustvovanja celokupne naše javnosti in vseh naših političnih krogov, kakor beogradske centrale, ki tudi ne ve, kaj je njena dolžnost napram Koroški. Odločno zahtevamo, da se celokupno naše manjšinsko vprašanje postavi enkrat širokopotezno na dnevni red in da se čimprej pristopi k ujedinjenju vseh naših narodnoobrarnbnih organi- Še zadnji eksperiment. Ljuba Davidović prejel od Kralja mandat za sestavo širše koncentracijske vlade. — Mandat konča v dveh dneh. — Pogajanja z radikali in HRSS. — Beograd, 10. oktobra. (Izv.) Za razvoj notranjepolitičnih dogodkov po demisiji vojnega ministra zanimajoče se občinstvo, celo širši sloji prebivalstva, je snoči stalo vse do 22. pred ministrskim predsedstvom, nestrpno pričakujoč najnovejših poročil o položaju vlade. V vseh beogradskih slojih je nastopila intenzivna napetost za naše politično življenje. V ospredju je vprašanje: Ali pade sedanja vlada Ljube Da-vidovića ali se izvrše spremembe v vladi? Res, včeraj opoldne je bil položaj vlade, — sodeč po situacijskih kratkih poročilih — zelo kritičen. Pristaši vta-de so bili vznemirjeni ter so mrzlično pričakovali nadaljnega razvoja dogodkov, ki naj bi pospešili padec vlade. Pri objektivnem razmotrivanju vseh onih elementov, ki so včeraj oživljali politično življenje, dobimo prilično tole sliko: Izbruh vladine krize se je na težaven in umeten način zadušil. Z velikimi napori se je ministrskemu predsedniku Ljubi Davidoviću posrečilo, da je na dvoru uspel s predlogom, da se prično nova pogajanja o rekonstrukciji vlade na popolnoma drugih pre-raisah. Ministrski predsednik Ljuba Davidović je po snočni avdijenci dobil od krone mandat za sestavo širše koncentracijske vlade. V njo naj bi bili pozvani zastopniki večjih skupin, ki se v bistvu zlagajo z glavnimi smernicami sedanje politike, kar znači, da ima Ljuba Davidović danes pričeti pogajanja ne samo z zastopnikom HRSS, marveč tudi z radikali. Vladin tisk skuša prikriti pravo vsebino kraljevega mandata in naglasa, da so pozvani samo zastopniki HRSS k današnjim pogajanjem. Odločilni moment v včerajšnjih dogodkih je toraj, da ima ministrski predsednik nalogo, izvesti pogajanja o širši koncentracijski vladi. Nekateri politični krogi komentirajo ta mandat tako, da je bil Ljubi Da-vidovfću podeljen samo iz gotovih ob-zirov, da bi se mu moglo potem na najvišjem mestu pojasniti, da ne more vživati še nadalje popolnega zaupanja, ker ni mogel izvesti imperativne zahteve krone glede sporazuma in da najvišji drugi ustavni faktor ne more več odobravati mešetarenja, pomenkovanja in cincanja. Ti krogi tudi zatrjujejo, da bo moral ministrski predsednik na izrecno željo krone pričeti po- gajanja z radikali. Trde celo, da je sam kralj uvidel nevzdržljivost sedanjega položaja vlade in je skušal na gori omenjeni način izboljšati položaj z drugačno vladino kombinacijo. Zanimive so nekatere podrobnosti, ki jih priobčujejo današnji vladni in opozicijonalni listi o avdijencah Ljube Davidoviea. Na dopoldanski avdijenci je Nj. Ve!, kralj pokazal ministrskemu predsedniku originalna poročila vojaških vodilnih oseb o destruktivni propagandi Ra-dićevih agentov med našo vojsko, poročila, ki niso bila Še znana ministrskemu predsedniku, čeprav so bila tudi njemu kot šefu vlade nekatera predložena. Ministrski predsednik je k tem poročilom pripomnil, da so ona poročila, v kolikor on vsebino pozna, zelo pretirana, uvedel bo kljub temu preiskavo, če v resnici obstoji tako nevarna propaganda med vojsko ter bo krivce po zakonu kaznoval. Ministrski predsednik je kralja vprašal, če se strinja z utemeljitvijo generala Hadžića, ki jo je podal k svoji demisiji. Kralj mu je kratko in odločno odgovoril: »Popolnoma se strinjam!< Današnja »Politika« priobčuje zelo izčrpne informacije o položaju sedanje vlade. Po njenih informacijah je Nj. Vel. kralj izrazil ministrskemu predsedniku željo, da se naj politika sporazuma nadaljuje, toda predvsem tako, da se očuva vojska in enotnost države pred razsulom. Na kraljevo vprašanje, na kak način namerava'vlada ta dva pogoja izpolniti, je ministrski predsednik predlagal, da se zamenja vojni minister in spopolnijo prazni ministrski sedeži z zastopniki HRSS, ker za politiko sporazuma je nujno potrebno, da ra-dićevci vstopijo v vlado in bo šele tedaj mogoče pričakovati, da se interesi HRSS povsem prilagode državnim interesom. Kralj je nato ministrskemu predsedniku odgovoril, da hoče o tem predlogu razmišljati. Na snočni avdijenci je nato kralj izrazil Davidovijću željo, da se v teku enega ali dveh dni reši vprašanje dopolnitve kabineta, toda na bazi široke koncentracije. Danes dopolne se bodo gotovo pojavili prvi obrisi misije, ki jo je prejel Ljuba Davidović od kralja. 2e dopoldne se prično pogajanja za zastopnikom HRSS dr. Mačkom, ki je danes zjutraj z zagrebškim brzovlakom prišel v Beograd. Kapitulacija HRSS. Odstop vojnega ministra razčistil situacijo. — HRSS pristala na vse zahteve. — Žalosten konec projektirane seljaške republike. Rekonstruirana vlada se predstavi narodni skupščini jutri. — Beograd, 10. oktobra. (Izv. Ob 12.) V vseh političnih krogih, v predsedstvu vlade in klubih narodne skup- ščine je bilo dopoldne neobičajno živahno vrvenje, razpravljanje in mešetarenje. Povsod so bile politične konference, na katerih so vladni krogi raz-motrivali aktualne politične dogodke po demisiji vojnega ministra. Živahni razgovori so bili tudi med poslanci, ki so že v velikem številu prispeli v Beograd, ker se vrši jutri izredna plenarna skupščinska seja. Z zagrebškim brzovlakom je danes ob 8. zjutraj prispelo v Beograd več radičevskih poslancev s podpredsednikom HRSS dr. VI. Mačkom na čelu. Zadnji je takoj po okrepčilu odšel v predsedstvo vlade, kjer je bil sestanek nekaterih voditeljev vladinih skupin brez klerikalcev. Sestanku so prisostvovali Ljuba Davidović, zacij, o čemur se je že govorilo na nekem zboru in ki bo edino moglo organizirati vsa ta vprašanja tako, da si ob obletnicah koroških in rapalskih plebiscitov in pogodb ne bomo delali očitke ter obupavali nad svojim rodom« dr. Voja Marinkovič, dr. VI. Maček in dr. S p a h o. Na tem sestanku so blokaški politiki podrobno razpravljali o formalnostih in načinu, kako se naj odstranijo vsa ona nasprotja, ki ovirajo vstop HRSS v vlado. Ljuba Davidović je v daljšem poročilu pojasnil sedanji položaj vlade po demisiji vojnega ministra, obenem pa naglašal nujno potrebo ,da vstopi HRSS v vlado pod pogoji, ki jih je stavila vlada. Z ozirom na rešitev tega vprašanja bo potrebna rekonstrukcija sedanjega kabineta. Sestanek je trajal nad eno uro. V glavnem je bil dosežen od vlade zaže-Ijeni sporazum. Po izjavi ministra dr. Spahe je posl. dr. VI. Maček v Imenu Stjepana Radića in HRSS izjavil, da so radičevci pripravljeni sodelovati v vladi pod vsemi pogoji« ki jih je stavila vlada HRSS. Med glavnimi pogoji so te-le točke: 1. popolno priznanje monarhistič-nega sistema v naši kraljevini, 2. obveznost HRSS, da se odpove vsej pacifistični agitaciji v vojski oz. republikanski propagandi. 3. priznanje vidovdanske ustave kot pozitivnega zakona, ki naj velja, dokler se ne spremeni, in s tem direktno priznanje državnega edinstva. — Beograd, 10. oktobra. (Izv. Ob 12.) Po končani konferenci je ministrski predsednik razgovarjal s skupščinskim predsednikom Ljubo Jovanovi-ćem. Razgovor je trajal pol ure in ni bil samo parlamentarno informativnega, temveč tudi politično važnega značaja. Ljuba Davidović je skupščinskemu predsedniku pojasnil politični in parlamentarni položaj vlade v zvezi s sklicanjem narodne skupščine. Ministrski predsednik je g. Jovanoviću izjavil, da vlada vztraja pri tem, da se jutri dopoldne otvori Izredna plenarna seja skupščine. Danes dopoldne se je tudi oficijelno objavila ta seja. Davidović ?n Jovanović sta imela hkratu važen političen razgovor, kar je jasno iz dejstva, da je g. Jovanović takoj nato v svojem kabinetu dolgo konferiral z uglednimi voditelji radikalne stranke, tako s posl. MiŠo Trifunovićem. V skupščinskem predsedstvu je predsednik Jovanović sprejel še druge politike. Kakor je obveščen Vaš dopisnik, je Ljuba Davidović g. Jovanoviću predlagal vstop radikalov v vlado. Prevladuje mnenje, da je treba računati s to okolnostjo. Po končani konferenci v ministrskem predsedstvu je Ljuba Jovanović v skupščini odredil vse potrebno, da se je oficijelno objavilo sklicanje narodne skupščine. Biro narodne skupščine je danes ob 11. dopoldne objavil na ob-javni deski v avli, da je za jutri 11. r. m. ob 9.30 dopoldne sklicana plenarna seja skupščine z dnevnim redom: določitev dnevnega reda. — Beograd, 10. oktobra. (Izv. Ob 12.) V narodni skupščini je danes vse oživelo. Po parlamentarni stagnaciji te nastopilo novo življenje. Danes ob 11. dopoldne je pričela plenarna seja Davi-dovićevega demokratskega kluba, na tej seji so bili prisotni vsi demokratski ministri z Ljubo Davidovićem na čelu. Zadnji je klubu pojasnil sedanji položaj ter kratko omenil rezultate današnjega sestanka z dr. Mačkom. Ljuba Davidović zahteva od svojega kluba pooblastilo, da more nadalje voditi notranjo politiko v začrtani smeri. Ce klub soglasno izreče zaupnico svojemu Šefu odnosno mu da zadevno pooblastilo, še ni v tem trenotku, ko seja Še traja, gotovo, ker se je pojavilo v Davidoviće-vih vrstah načelno nezadovoljstvo proti dosedanji vladini politiki. — Beograd, 10. oktobra. (Izv. Ob 12.) Vladini krogi trdijo, da je vprašanje rekonstrukcije vlade z ozirom na dopoldanski uspešni sestanek z dr. VL Mačkom smatrati za kolikor toliko rešeno. Na jutrišnji seji se predstavi vlada narodni skupščini v popolnoma novi sestavi, z radičevskimi ministri in tudi z novim vojnim ministrom. Popoldne se rešijo še nekatere formalnosti in bo zvečer Nj. Vel. kralju predložen ukaz o imenovanju novega vojnega ministra in ministrov iz vrst HRSS. Razpust anpleškena parlamenta. Razpis novih volitev. — Razne politične kombinacije. — London, 9. oktobra. (Reuter.) Po današnjem prihodu iz Škotske je kralj ob 10. dopoldne sprejel ministrskega predsednika Macdonalda v avdijenci. Macdonald je kralju nasvetoval razpust parlamenta. Ob 12. opoldne je kralj razpust odobrit — London, 9. oktobra. (WoIff.) Lord kancelar je v zgornji zbornici prečrtal prestolni govor, s katerim je parlament odgođen. Prestolni govor med drugim naglasa: »Razveseljivi dogodek londonske konference je zahvaliti sodelovanju širokogrudnih duhov vseh v poštev prihajajočih velesil, ki so pričele z reševanjem tega težavnega problema. Z rešitvijo tega problema se je mnogo pripomoglo k obnovitvi mednarodne trgovine, od katere je odvisen v mnogem oziru blagor države. — London, 9. oktobra. (Izv.) Razpust parlamenta je bit snoči ob 19. s prestolnim govorom izvršen. Nove volitve so določene za 29. oktobra. Mo- goče je pa tudi, da bodo volitve Šele 15. novembra. Macdonald je včeraj imel na množico, ki je nanj čakala pred parlamentom, kratek nagovor, zahvaljujoč se hkratu za izkazane ovacije. Med drugim je dejal: »Zadnjih 12 mesecev smo prestali težke čase, včeraj smo imeli najtežavnejši moment, da smo se premagali. Še niso slišali naše zadnje besede!« V parlamentarnih krogih zatrjuje-jejo, da se sestane novi parlament koncem meseca novembra in da bo volitve vodeča delavska vlada ob otvoritvi parlamenta precitala prestolni govor, ki bo neobičajno prožet socialističnega programa. Parlamentarni krogi tudi računajo, da Macdonald ne bo pri volitvah dobil popolne večine, s katero bi mogel še dalje vladati in da bo doživel v novi zbornici povodom prestol-ne debate poraz, nakar bo nastopila nova politična kombinacija. Macdonald se umakne konservativno zmerni poslovni vladi, ki se bo glede socijalnih vprašanj zelo omejila v svojem programu. Macdonaldova delavska stranka preide potem v oficijelno opozicijo. Nezadovoljstvo v (lavtcfovićevih vrstah. — Beograd, 10. okt. (Izv.) V političnih krogih je danes vzbudilo izredno pozornost poročilo »Vremena« o velikem nezadovoljstvu, ki je nastopilo v vrstah Davidovićevih demokratov radi vladine politike in ki preti celo z razkolom. — Dobro informirani krogi trde, da skoraj izstopi iz demokratskega kluba Kosta Timotijevic s še osmimi poslanci in namerava pristopiti v samostojno-demo-kratski klub. Poslanec Kosta Timotijevic je nezadovoljen z Davidovićevo politiko ter odkrito in javno izraža to svoje nezadovoljstvo. Verjetne so torej vesti o razcepu v demokratskem klubu. Borzna poročila. Ljubljanska borza. LESNI TRG Deske L, II.. III., frco meja blago 680; hrastovi plohi, 53 mm, 16—30 cm, 2.90 m dolgi, irco meja, 1 vagon, denar 1250, blago 1258, zaključek 1250: hrastovi, plohi, 53 mm, 15—30 cm 2.60 m dolgi, 1 vagon, frco meja: denar 1250, blago 1258, zaključek 1250; hrastovi plohi, 53 mm, 22.—30 cm, 2.80 m dolgi, frco meja, 1 vagon: denar 1250, blago 1258, zaključek 1250; hrastovi plohi, 53 mm, 17—30 cm, 3 m dolgi, frco meja, 1 vagon: denar 1250, blago 1258, zaključek 1250; jesenovi plohi, suhi, Ia, 2D— 100 mm, frco nakladna postaja: blago 1400; oglje Ia, vilano, frco meja denar 115; drva Ia, eksportno blago, frco nakl. postaja: denar 29. 2ITNI TRG Pšenica domača, frco Ljubljana: denar 380; pšenica bačka, par. Ljubljana: blago 425; koruza bačka, par. Ljubljana: blago 330; oves bački, par. Ljubljana: blago 320; fižol ribničan, orig., frco Ljubljana: denar 475; fižol prepeličar, orig., frco Ljubljana: denar 440; fižol mandalon, orig., frco Ljubljana: denar 350; fižol rjavL orig., frco Ljubljana: denar 350; laneno seme, par Ljubljana: denar 685; pšenična moka >0«, bačka, frco Ljubljana: blago 615; krompir roza, frco naklad, postaja, 1 vagon: denar 125, blago 125, zaključek 125. EFEKTI. Celjska pos. 208, Ljublj. kred. banka 225— 233. Merkantilna banka 123—130, Prva hrv. štedionica 915, Slavenska banka 9S, Strojne tovarne in livarne 130—154, Trboveljska prem. družba 375, Združene papirnice 112— 125. AV-Vo kom. zad. dež. banke 88. Zagrebška borza. (Zagrebške borze danes v sled prepoznega zaključka tečajev nismo prejeli.) INOZEMSKE BORZE. — Curlb, 10. oktobra. Današnja borza: Beograd 7.45—7.55, Praga 15.45—15.55, London 23.40—23.42, Pariz 26.80—26.87, Milan 22.60—22.67, Newyork 5.21—5.225. — Trst 10. oktobra. Današnja borza: Beograd 33.55—33.75, London 103.45—103.65 Pariz 118—119, Ne\vyork 23.05—23.15, Curih 442—444, Dunaj 0.0322—0.03275, Praga 68.50—69. — Dunaj, 9. oktobra. Devize: Beograd 1026—1030. London 318.250—319.250, Milan 3064—3076, Newyork 70.935—71.185, Pariz 3694—3710, Praga 2115—2125, Curih 13.575 do 13.625. — Valute: dolar 70.460—70.860. dinar 1015—1021, lira 3050—3070, češka krona 2102—2118. > t v OtvonTev konti Boetkah. Italijan*« HmH o S+etanak MoMoIini - dr, M, 10. oktobrm. OsvJ Točno po programu to se pričel* včeraj ob 9. dopoldne italijansko-jugoriovenska pogajanja. Italijanski tisk pripisuje tel konferenci izredno veHk pomen, nanašajoč, da bo imel način, po katerem bodo rešeni ti problemi, veliko polttJC-no važnost, čeprav so povsem tehničnega značaja. V posebnem programskem seznamu so navedeni sporni predmeti, o katerih ima konferenca raspravljati in odločevati. Piedineti so razdeljeni v 25 skupin. Italijanski tisk omenja, da bi se bili ti problemi lahko resiti navadnim diptonratičnim potom, toda obe vladi Selite njihovo čimprejšnjo rešitev. Računajo, da bo konferenca trajala 4—5 tednov. Sestanek Mns-sottni - dr. Marin kovic ima biti 21. al 32. oktobra. — Benetke, 10. oktobra, (lav.) Včeraj dopoldne so prispeli semkaj vsi Člani jugoslovenske in italijanske delegacije. Vsem so določeni apartementi v »Grandc hotelu. V I. nadstropju so nastanjeni Jugosloveni, a v II. Italijani V dvorani tega hotela je bil takoj po obeda prvi neoficijelni sestanek. Sporazumno je bil določen dnevni red konference. V veliki dvorani palače - hotela »Corner« so se delegati zbrali k oficijelni otvoritveni konferenci Konferenco je otvoril s pozdravnim govorom senator Ouartieri, na kar se mn je zahvalil dr. O. Rvbaf. V krogih italijanske delegacije trde, da se izvrši koncem prihodnjega tedna sestanek Mussolini-dr. Ma-r i n k o v i č. — Trst, 10. oktobra. (Izv.) Italijanski listi danes posvečajo kratke članke o političnem pomenu konference v Benetkah. Povdarjajo, da bo ta konferenca spravila z dnevnega reda še vse obstoječe dnevne diference in rešila sporna vprašanja tako, da se bo med obema sosednima državama vzpostavilo pravo in prisrčno razmerje prijateljstva in dobrega sosedstva. Uspeh konference ovenča sestanek Mn s solin i in dr. Ma-rinković. Ta sestanek naj bo zunanji odsev prijateljske atmosfer«, ki nastopa med obema drŽavama. Glavne seje konference se vrše v historični dvorani beneške prefekture v palači »Cor-ner« ob Velikem kanalu. Včerajšnji otvoritveni seji so prisostvovali: predsednik dr. Rvbaf, člani delegacije prof. dr. Š f J o v 1 č. dr. F i g a t n e r in dir. H a c i n, za Italijo senator 0 u a r -ti e r i poslanik B o d r e r o, poobla-IčerH minister C a s t e 11 i. dr. B r o c -ch 1 in senator N i c o t r a. Po končanih formalnostih je konferenca odposlala pozdravni brzojavki Mussolinijn in iAr. Marinkovičn. Stjepan Radić Ljubi Davidoviću. Radić napoveduje aretacijo Icorupcijonistov. — Radićeva pohvala šefu sedanje vlade. — Zagreb, 10. oktobra. (Izv.) V klubskih prostorih HRSS v Marovski »lici je snoči predaval Stjepan Radić o temi »Seljak v hrvatski literaturi«. Za to predavanje je bik) v političnih krogih precejšnje zanimanje, ker so z gotovostjo pričakovali, da Stjepan Radič poda z ozirom na sedanjo politično krizo važne izjave. To se je tudi zgodilo. Radič je med drugim koncem predavanja izjavil: Telefonično sem ta čas govoril z g. Ljubo J o v a n o v i č e m in šefom Davidovičevega kabineta g. V1 a j i -čem. Ta mi je dejal, da g. Ljuba Davidovih ni podal demisije in da je sedaj uoložaj vlade mnogo boljši, nego kdaj popreje. Dr. Maček odpotuje nocoj v Beograd in da g. Davidoviću na znanje, Ja bi bilo neobičajno in neparlamentarno, če celotni kabinet poda demisijo radi vojnega ministra, ki ni parlamentarna osebnost To bi bilo slično, kakor Če učitelj reče v šoli učencem: Danes ni šole! G. Da vido v Jć ne samo ne more, marveč tudi ne sme odstopiti! To bi lahko storil Nikola Pašjć, toda g. Davi-dovič tega ne sme storiti. Ta vlada je nastopila radi vprašanja korupcije. Mi smo dobili zaupanje v Evropi, ker je Evropa slišala, da pobijamo korupcijo. Res. Po današnjih pozitivnih zakonih se mora korupcija zadušiti in preganjati in zato zahtevamo, da se preganja Če še ni nikomur posrečilo, da prepriča vojnega ministra generala Hadž^ča o našem republikanstvu, pa je žal sele sedaj vojni minister opazil, da smo mi republikanci. Ce je bila njegova demisija odvisna od mojega govora v Varaždinu, je to čudno, ker sem jaz o tem vprašanju (o vojski) govoril preje še mnogo ostreje. Dejal sem g. Davidoviću, naj pove na dvoru, da bodo sedaj i monarhisti 1 republikanci branili drugI ustavni faktor pred onimi, ki streme, da ga predstavijo kot branitelja korupcijonistov. M« . r trmi*'i.kou.ai hm* vttft ♦..mo.n^ dbf'vti sporazum. Vidimo tudi, da so ti kornp-cijonlsti nesrečniki, prevaed straha, da bodo morali odgovarjati za storjene čine. Odločeno je, da 11. t. srn. zakon o kompcU 13. t srn. ama Mrl ta rakom Maki sprejet, a v tank 14 t m. To zasedanje parlamenta ima namen odstraniti oni del radikalne stranke, ki nI poanal razlike med narodno lastnino m tvojo. Mi znamo, da bo dolgo trajalo, dokler ne uničimo korupcije. Imamo pa na četa vlada tako značajnoga m poštenega človeka, t. i* a. Ljabo DavMovtća, kl m ■Btftvllst, ki al nikdar storil kal staneta In torti če nlkdo drugI, mrav-Qa ne žhi od tajfli zaljev. Ta mravlja je postala sedaj lev, U brani parlament m parlamentarizem. Predavec, ko ie prispel ke Beograda v Zagreb, je izjavil: a Davidova* je več kot sijajen človek, toda sedaj, ko gre za izvedbo sporazuma, je se sijajnejii Sporazum pa se ne more niti diktirati niti koma naprtiti. Mogoč je z medsebojnim sodelovanjem m po medsebojnih izkušnjah. Sporazum se s terorjem ne da niti ne more rešiti. VLADINO POROČILO O POLOŽAJU. — Beograd, 10. oktobra. (Izv.) Tisk vseh vladinih strank naglasa, da vlada nima povoda za demisijo m da se vlada ne nahaja v stadiju akutne krize. Vladin tisk zahteva, da se morajo vojaške osebe popolnoma odstraniti iz političnega življenja, da se jim prepove vmešavati se v stvari, ki spadajo pod kompetenco parlamentu odgovornih ministrov. Vladini krogi dalje zatrjujejo, da je kralj odobril stališče ministrskega predsednika, da se ima najpreje kabinet rekonstruirati odnosno izpopolniti in da se šele pozneje imenuje vojni minister in to oseba, ki vtiva popolno zaupanje krone. O celokupnem položaju je snoči ministrski svet izdal kratko poročilo in sicer šele ob 21.30. Poročilo veli: Vslcd demisije ministra vojne In mornarice generala Hadžića je vlada predlagala rekonstrukcijo današnjega kabineta. Krona je izrazila željo, naj bi vlada razpravljala z vsemi elementi, ki so za glavne smernice sedanje politike. Jutri pride v Beograd zastopnik HRSS, da se sporazume z vlado o korakih, ki jih je treba storiti. Vladini krogi so danes zelo optimistični in računajo, da bo že danes popoldne zadovoljivo rešeno vprašanje vstopa HRSS v vlado. Poročila iz Zagreba pa konstatirajo. da je včeraj zavladalo v radićevskih krogih veliko vznemirjenje in da je bil neprestano Stjepan Radić v telefonski zvezi z Beogradom. Zračni polet Z. R. III. v Ameriko. — Berlin, 10. okt. (Izv.) Iz Friedricbs-hafna javljajo: Za polet Z. R. III. v Ame--riko čez Atlantski ocean le vse pripravife-no. Z. R. III. se jutri v soboto ob 8. zfmtral dvigne v zrak. — Berlin, 10. okt. (Izv.) Za zračni polet Z. R. HI. so se vršile prejšnji in ta te* den temeljite poskušuje. Poveljnik zrakoplova dr. Eckener le napravil zadnjo poskusno vožnjo včeraj do Bodenskega Jezera in nazaj. Vr:žnja je uspela zadovoljivo. Motorji so brezhibno funkcijonirali. — Zračna ladja je tedaj za odhod v Fried-richshafnu pripravljena. Za zračuo vožnjo Čez Atlantski ocean v'ada v angleških m ameriških tehničnih in trgovskih krogih veliko zanimanje. Amerika je to zračno ladjo naročila v Nemčiji za zračno pošto med Evropo in Ameriko. Ameriška poštna uprava je odredila poseben paik aeroplanov, ki bodo takoj vse pošiljatve In pskete, ki Jih bo zračna ladja Z. R. III. pn> djala iz Evrope, odnesli na vse kraje Amerike tako, da bodo dobili poš Hatve najpozneje v 24 urah celo prebivaici mesr v San Frandsen in drugod ob zapadni obali Amerike. Anglija namerava naročiti slično zračno ladjo za zvezo med Anjjlijj m Indijo. Ustanovljena je posebna an^cika družba, ki bo s pomočjo britan.sk; vlade zgladila prave zračne velikane, k» bodo vsebovali 200 090 kub. metrov plini in bodo razpolagah s 3500 UP. Politične = Nesramnost. Pred meseci je L ju* ba Davidovič sestavil kabinet m spre« jel kot vojnega ministra generala Had« žica. Jasno je, da v ministrskem kabi« netu ne odloča večina in da poedini član ni vezan na mnenje, ki ga zastopa ta ali oni klerikalni politik in pa njegov žurnal v Ljubljani. Ce notranji minister n. pr. vidi, da ne more dalje zagovmr* jati politike ostalega kabineta, odstopi. Isto je storil vojni minister 'general Hadžić. Podmi je demisijo, ker je videl, kam vodi D&vidovičeva politika, ki Je nezmiselna, brez nacijonalnega pravca, pravi humbug in nič dragega kot gpas, egoistična želja po vladanju, pa magmi z izdajalcem naših največjih nečijom*** nih svetinj in kljub preteči nevarnosti notranjega kaosa! To je uvidet postani general Hadžić in podal ostavko. S to ostavko se strinja tudi krona. Kaj se* daj? Logično bi bilo, da poda kabtnet Davidovića že iz kolegijalnosti do svo* iona aU*v»- Ju. dtunbitipnvz* J* načatoame razloga nese noirenje politike, svojo ostavko. Ne! Davidovićeva vlada in njen podkupljeni tisk so se postavili na stališče, da vlada ne demisijonira. Tako so še predrzni, da blatijo sedaj generala Hadžića radi njegovega samo= stalnega in poštenega mišljenja (kje je svoboda miši jen jat) m da imenujejo njegovo prepričanje vmešavanje voja* ikih oseb v politična vprašanja«! Mne= nje svojega bivšega Hana v ministrskem svetu nej je vmešavanje »vojaške ose* be v politična vprašanja«! Kakor da odločanje o politiki ministrskega sveta ne pripada vsem njegovim članom! Gg. Davidovič in Korošec si očitno tudi v ministrskem sveta lastita diktaturo in zahtevata, da ostali ministri pohlevno kimajo nc vsa njihova dejanja in da je smatrati oddvojeno mišljenje vojnega ministra kot »vmešavanje vojaške ose* be v politična vprašanja*!?, Mesto ko* legijalnosti — nesramnost! = Dr. Rudolf Horvat odlaga man: dat. Stjepan Radić je prisilil poslanca HRSS dr. Rudolfa Horvata, da odloži skupščinski mandat in da ae odreče nadaljnemu političnemu življenju. Ta pritisk je prišel radi tega, ker jc svoje* dobno dr. Horvat napadel v prostorih »Hrvatskih seljačkih zadrug« Stjepana Radića m njegovo pot v Moskvo in pri* pravi j al razkol Radičeve stranke. — Kandidati za vojnega ministra. Beogradski listi navajajo kot kandidate za vojnega ministra imena različnih generalov. V ospredju so general v p. Petar Živković, dalje general Živ-ko P avl ovi ć in celo vojvoda Strpa S t e p a n o v i č, ki je bil baje pozvan v Beograd. Poleg generalov se imenuje tudi ime notranjega ministra Nastasa Petroviča, da bi prevzel kot civilist vodstvo vojnega rrrfnisrrstva. Za imenovanje parlamentarca kot vojnega ministra se posebno ogrevajo nekateri klerikalni in muslimanski krogi ter delujejo v tem oziru z vsem svojim zakulisnim in javnim pritiskom. V tiskn; ki je klerikalcem in muslimanom naklonjen, razpravljajo teoretično o parlamentarizmu, obenem naglašajoč, da mora biti v parlamentarni vladi vojni minister parlamentarec, ker tu ne gre za strategično vodstvo, marveč edino le za vodstvo vojaške uprave, ki mora biti pod kontrolo parlamentarca. = Trgovniska pogodba med Avstrijo in CeŠkoslovaSko. Po poročilih iz Dunaja so trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Avstrijo naletela na velike težkoče. Obe delegaciji se borite za gotove ugodnosti v carinskem tarifu. V prvi vrsti so nastale znatne diference glede carinskih postavk na pivo in tekstilije. Doslej še niso mogli doseči sporazuma^ == Italijansko posojilo Albaniji. Po poročilu iz Skadra je Italija na intervencijo albanske vlade izposlovala pri nekem italijanskem bančnem sindikatu posojilo v znesku 35 milijonov zlatih lir. Italijanski bančni sindikat podpiše posojilo pod garancijami italijanske vlade. Posojilo je v glavnem namenjeno za nabavo raznih potrebščin, ki se imajo nakloniti albanskemu siromašnemu prebivalstvu. Ta kredit bo zlasti uporabljen za nakup italijanskega blaga, ki se potem izvozi v Albanijo. = Zunanji minister ne odstopi! Včeraj v radikalnih krogih razširjene vesti o odstopu zunanjega ministra ne odgovarjajo dejstvu. Vlada te vesti kratko demantira z motivacijo, da ne obstojajo med zunanjim ministrom in Radićem nikake diference. Dr. Leopold Lenard: Nekaj, kar ne gre v zdrave možgane. »N. D.« je v uvodniku napisal nekaj. Česar pri najboljši volji ni mogoče stlačiti v zdrave možgane. Obdelava! je v enem Članku in po istem kopitu sporazum za ljubljanske občmske volitve in sporazum med Srbi, Hrvati m Slovenci. Jasno in precizno povedano, je vsebina njegovega članka sledeča: Na občinskih volitvah v Ljubljani so dobili demokrati okrog 1900 glasov, a koalicija narodnih naprednjakov in narodnih socijalistov okrog 2500. Narodni socijalisti so imeli po skupštinskih volitvah, Iti so se vršile pred občinskimi, čez 1400 glasov. Razmerje glasov Je torej bflo približno sledeče: JDS 1900, NNS 1300, NSS 1400, aH vsaj tako se je videlo nepristran-skema opazovalcu. Sedaj pa pride politični dnevnik »N. D.« ki nravi: JDS je kriva, da nI prišlo do sporazuma. Treba je bilo samo sestaviti tako vottao Htto, da bi ne bilo na ni nobenega demokrata, m za to Usto naj bi glasovali vsi demokrati, pa bi bil sporazum narejen. Dotlej smo mislili, da je kompromisna Usta taka Usta, na kateri so stranke zastopane približno po proporcu. »N. D.c na pravi, da kompromis obstoji v tem, da ena od kompromisnih strank naredi dobrovoljni harikfri. Toda to je domača lokama stvar, ki me malo zanima. Zanima me drugI del članka, ker ga smatram kot odgovor na svoj odgovor o »Sporazumu med Hrvati. Srbi in Slovenci. Chm- kar »N. D.< pravi, da isto načelu, ki bi moralo veljati za sporazum v Ljubljani, bi moralo veljati tudi za .sporazum v kraljevin1*. To načelo imenuje on psihološki moment «, in ta psihološki moment obstoji po njegovem v tem, da se ena stran popolno ukJoni pred dru so. Ker NSS m NNS nist i marale iti z JDS. je zahteval ^psihološki moment«, da JDS naredi harikiri in vse svoje imetje da onima dvema. Isti psihološki moment pa velja po njegovem tudi za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Torej: Srbi bi morali po »N. D.« psihološkem momentu istotako postopati napram HRSS in SLS. kakor bi bila morala postopati v Ljubljani JDS napram NNS in NSS. Ker pa imajo tudi Srbi svoj psihološki moment, ki bo zanje močnejši, je gotovo, da na ta način ne pridemo do sporazuma. S psihološkimi momenti za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci torej ne bo nič, kakor ni bilo nič v Ljubljani, in se bo treba vrniti nazaj k juristeriji. pa tudi v zgodovino bo dobro nekoliko pogledati, če hočemo priti do rezultata. Za pametnega človeka je namreč popolnoma jasno: če NNS in NSS nista hotela drugače sporazuma z JDS, kakor da JDS ne dobi nič. da pa kolikor more, potem je bilo jasno, da nočeta sporazuma, in če se ima na isti način delati sporazum med Srbi in HRSS m SLS, potem je istotako jasno, da ne more priti do sporazuma. Človek res ne vc, kaj hi si mislil, ko očita dotični uvodnik v »N. D.«. Ljubljanska megla je čudna stvar in rajnki dr. Ahasver je imel prav, ker ni maral, da bi se v Ljubljani poprvačil ter je raje blodil po svetu. Kjer se neba zdrava logika, se neha vsaka debata, pa konec. Radić zna biti tudi oprezen... »Češke SiOvo* priobčuje razgovor člana svojega uredništva s Stjepanom Radićem. Posetil je voditelja HRSS 10. sept., torej pred zagrebškim zborovanjem. Češki novinar pravi začetkom svojega članka, da še do danes ni mogoče sigurno reči, da se je Radić odrekel svojih dosedanjih političnih smernic in da je uspeh Davidovičeve vlade za vedno zasiguran že s tem, ker sodelujejo oziroma podpirajo njegov kabinet Hrvati. V svoji nedoslednosti in vrtoglavosti Radić ni dovolj zanesljiv faktor, da bi bilo mogoče z njim vedno s sigurnostjo računati. Na vsak način ostane Radič činitelj, ki bo hotel imeti v jugoslovenski politiki glavno besedo. Glede Radića samega pravi avtor, da je to revolucijonar fraz, nikakor pa ne revolucijonar z dušo in telesom in zato doslej še ni mogel formulirati jasnega in točnega programa svoje stranke. Pravi in edini ideolog HRSS je njen glavni tajnik dr. Horvat, ki vodi realno, praktično in izvedljivo politiko. Zato je on v stranki Radićev nasprotnik in bi bil prevzel tudi vodstvo, da se Radić ni povrnil iz Moskve. V pogovoru o notranji politiki .Jugoslavije ie Radič izjavil, =1a je glavna stvar, da se obdrži sedanji režim in da HRSS lojalno in uspešno podpira parlamentarno večino v izvajanju vladne deklaracije. Tu sem spada reorganizacija politične administracije, boj proti korupciji in priprave za nove svobodne volitve. Poleg tega je treba brez zavlačevanja sprejeti nov invalidski zakon, uradniški zakon, zakon o kreditu za zemljoradnike in bržkone tudi občinski zakon. Nato je govoril Radić o občinskih razmerah v Jugoslaviji. Konstatiral je, da noben občinski zakon, ki jih je v Jugoslaviji sedem, ne zahteva od občinskili zastopnikov naj prisežejo kralju. Radič je kritiziral Pribičevićevo odredbo, s katero ie prejšnja vlada zahtevala od občinskih zastopnikov prisego kralju. Rezultat je bil ta. da so prevzeli na Hrvatskem občinsko upravo žandarji. V ostalem pravi Radič, da se vprašanje republiko ali monarhije ne bo rešilo v posamnih občinah, nego v parlamentu. Od nove vlade zahteva Radič, da v prvi vrsti zboli ša upravo v Makedoniji in Bosni. Govoreč o Davidovi-ćevi vladi, je Radić izjavil, da sicer ne odgovarja programu HRSS, vendar pa je vlaga zakonitosti, poštenja in sporazuma. Hoče se sporazumeti s Hrvati brez nasilja. Proti nasilju, ki ga je prakticirala Pašičeva vlada, pravi Radić, bi se bili sicer še neka i časa branili, toda ne dolgo; moralo bi priti do revolucije. Glede zunanje politike je Radić ostro kritiziral rimski pakt, sklenjen pod Pašićevim in Ninačevim režimom. Ta pakt smatra Radić za veliko nesrečo. Nada se, da bo mogoče njegove določbe nekoliko omiliti povodom pogajanj o trgovinski pogodbi z Italijo. Nikakor se ne sme ustreči italijanski zahtevi, da napravi Italija od Zadra preko Bosne do Vukovara in Donave eksteritorijalno železnico, ker hi Jugoslavija v tem slučaju ne bila več suverena drŽava. Kar se tiče odnosajev napram Bolgariji, Romuniji in Češkoslovaški, le treba vztrajat! na tem, da pogodbe s temi državami ne postanejo vojaške konvencija. Treba je delovati na to, da dobe Čeaoslovaki na Sejalcu svoje pristanišče, da bi mogli biti na svojem ozemlju. Odno-šajl med ČSR in Jugoslavijo moralo hiti v znamenju kulturne vzajemnosti. MIlHari-stiena politika v tem slučaju ne more roditi aR dobrega. Poleg tega bi bila taka po-fttika tudi draga. A narod, ki začenja računati, je rešen. Srbi se doslej ie niso naučili računati. Govoreč o Rušili le Radič Izjavil, da hI morala biti ČSR prva država, Id bi morala obnoviti svoje odnošaje z Rušilo. Šel sam v Rusijo, pravi Radić, k sovjetski vladi, ne pa h komunistom. Sovjetsko. Na vprašanje, kakšno stališče zavze-vsem svetu in lahko rečemo, da ni niti malo pođ vplivom komunistične stranke (ig-mojranca ali hinavsko zavijanje. On, nred.v. V armadi devet desetin vojakov ne pripada komunistični strani.), vzgoja pa ]e poptfmo« ma komunistična. Ruska diplomacija je nacionalna (?), evropska in misli po č!o\e-ško. Na vprašanje, kakšno stališče zavzema napram Mali antanti, jc Radič izjavil, da je po njegovem mnenju ta zvezi že izpolnila svojo dolžnost Seojo nalogo bi lahko še nadaljevala, par pa nc gre nrez federacije. Zato i c v njenem Interesu notranja reforma, medseboini stiki na kulturni in gospodarski bazi in zveza z Rusijo, tako da se prekinejo sliki z zapadno demokracije. Radić ie zaključil svo i pogovor z besedami: -Treba je enostavno delati to, kar nam veleva življenje. Politika mora iti od spodaj.. — Tu vidimo, kako je Radič v občevanju z inozemci previden in kako sc izogiblie vsake besedice, ki bi omajala njegov renome v inozemstvu. Iz Maribora. —m Zaprisega železničarjev. V četrtek, petek in soboto se vrši v Maribora zaprisega železničarjev v smislu tozadevnega poziva vojaških oblasti, glasom katerega se morajo ponovno zapriseči vsi moški od 21. dn 50. leta. Zaprisega se vrši po posameznih oddelku! ob navzočnosri katoliških in pravoslavnih duhovnikov ter predstavnikov vojaške oblasti. Prve dni meseca novembra se bo za prilegalo ctviln i prebivalstvo. —m Socijaltstični rekurz zoper občinske volitve zavrnjen. V sredo je dospela rešitev rekurza. ki so ga vložili mariborski socijalisti zoper občinske volitve v Mariboru. V rekurzu so navajali, da nekateri novo izvolieni občinski svetniki še niso položili računov. Navajali so dr. Leskovarja, \Veixla in celo svojega lastnega kandidata BahLina. Veliki župan je rekurz zavrnil z utemeljitvijo, da polaga račune avtonomnega mesta mestna blagajna, ne pa posamezni občinski svetniki, ki jih je v tem slučaju smatrati samo i& iz* i-šifelje nalogov občinskega sveta in za nadzorne organe mestne blagajne, ki vodi računsko manipulacijo. Neki novoizvoljeni socijalistični občinski svetnik se je izrazil, da so se hoteli na ta način iznebiti v bodočem občinskem svetu najnevarnejših nasprotnikov, radi česar niso prizanesli niti svojim lastnim ljudem. —m Renoviranje Narodnega doma. Mariborska posojilnica ie letos dala Narodni dom temeljito renovirati. Razen zunanje obnove so se izvedla tudi v notrani>c;,ii razna popravila, zlasti v veliki dvorani, ki je med vojno od vojaške zasedbe veliko trpela. Neprimernost prostorov za večje prireditve je silila Narodna društva, da se zatekala v nemške d voranc. Predvsem ie bHa kurjava v Narodnem domu silno slaba, tako da pozimi sploh ni bilo moecoče i 7ha jati v dvorani brez zimske suknje. Bilo bi zelo umestno, ako bi se o priliki sedanjih popravil uvedla centralna kurjava, ki bi ta nedo-statek odpravila. Da se prepreci neznosni prepih, bi bik) potrebno, preurediti vhode v dvorano. Upamo, da bodo merodaini ć: Iji upoštevali želje občinstva ter s tem zopet napravili Narodni dom za sredice slovenskih prireditev v Mariboru. —m Sokolski prijateljski sestanek se vrši v soboto, dne 11. tm. v restavracijskih prostorih Narodnega doma. ^vira sokolski orkester. —m »PoHtisch-Vv'lrtscbait'lchcr Vercin der Deutschen In Slovenlen je imel svoj občni zbor dne 1. oktobra pri Halbvadlru. Predsednikom je bil ponovno izvolje i znanj mariborski hujskač Nasko, podpredsednikom pa celjski Riebl in ptujski Spruscluna. V odboru so sami »pristni« Nemci Grilce, Nedok, Usar, Drofenik, Kranjc itd. Heil! —m Ljudska univerza v Mariboru prične z rednimi predavanji dne 14. tm. Prvi bo predaval predsednik inž. Rnkovec o temi: »AH je potrebna Ljadska univerza?« Predavanju bo sledila prosta diskusija in se bodo istodobno sprejemale prijave za različne strokovne tečaje. —m Koncert opernega pevca Rijavca v mariborskem Narodnem gledališču. Znani tenorist g. Josip Rijavec priredi v ponedeljek, dne 13. tm v Narodnem gledališču koncert. Na sporedu so arije iz raznih oper m skladbe domačih komponistov. —m Izročitev odlikovanja. V sredo dopoldne je okrajni glavar dr. Ipavic pred zbrano šolsko mladino in učiteljskim zborom izročil ravnatelm deške meščanske Šole g. Dragotmu Humeka red Sv. Save, ki mn je bil od kralja podeljen za zasluge na šolskem porju. Zaslužnemu šolniku naše fskrene čestitke. —m Požar. V četrtek zjutraj je nastal v setrjaku posestnika Podlipnika na Teznu pri Mariboru požar, ki je v kratkem < r u uničil ves letošnji pridelek, krog 80 stoto v sena fn otave. Mariborsko gisilno društva je takoj prmttelo na pomoč ter preprečilo razširjenje ognja na bližnja poslopia. Na se-njakv so večkrat prenočeval' sumljivi elementi. Ker jih je posestnik večkrat odgnal, se srami, da je bil ogenj fz maščevanja podtaknjen. —m Vojaiki koncert v prid društva za zgradbo doma oboji b. Kakor se nam poroča, se bo vršil prihodnjo nedeljo v met Umu u parku ptmovno koncert vojaške godbe, pr katerem se bo rx)btrala vstopnina in pro stovotjnl prispevki v prid društva za zgrad bo doma ubogih. Konzulati t Ljubljani: Češkoslovaška: Breg 8/1. Belgija: Urad Ljubljanskega velesejma Avstrija: Turjaški trg 4/II. Italija: Zrtejskega cesta 3/1. Portugalska: Dunajska cesta 33. Francija: Dunajska cesta (Ljubljanski Ste v. 233 »SLOVENSKI NAHOD« dne 11. oktobra 19^4. Zdravstvo. Pravni vestnik. NOVA EPIDEMIJA. Vrhovni medicinski svet v Bolgariji ie sklenil, da »e objavi bolezen »PoIiomyetitis anterior acutissima« za nalezljivo in da morajo vsak slučaj te bolezni krajevne oblast; takoj prijaviti zdravstvenim organom. Ta bolezen se pojavlja večinoma pri deci od 1—2 let, boli redko pri deci od 6 do 12 mesecev ali 3 do 4 let, še boli redko pri deci od 5—7 let. Pri odraslih je malone izključena. Novo nalezljivo bolezen bi lahko označili kot detsko paralizo. Dete oboli nenadoma ali pa se pojavi predhodno visoka temperatura, ki traja včasih samo nekaj ur, včasih pa 3—5 dni. V tem času je dete navadno brez zavesti in kaže znake onemoglosti. Večinoma se pojavi ta bolezen povsem nepričakovano. Dete leže v posteljo povsem zdravo in se zbudi s paralizo na eni nogi ali roki. na obeh nogah ali rokah, ali pa, v težkih slučajih, s paraliziranim! mišicami po vsem telesu. Obraza paraliza nikoli ne zadene. Bolečin pri tej paralizi navadno ni. Koža ostane občutljiva in tudi za duševno stanje deteta bolezen nima nikakih posledic Med boleznijo lahko dete normalno je In bodi na stran. Od 100 slučajev te bolezni je okrog 10 smrtnih. V ostalih slučajih en del bolnikov ozdravi, drugi pa ostane z manjšimi ali večjimi neozdravljivimi hibami. Paraliza ostane v večini slučajev približne en teden. So slučaji, ko se drži popolna paraliza samo 2—3 dni. Po tem si večina paraliziranih živcev postopno opomore in okreva, paraliza pa se h konca omeji samo na nekatere mišice, kjer ostane dalj časa ali pa za vedno. Okrevanje nastopi najpozneje čez 9—10 mesecev. Ce paraliza dotlej ni izginila, ostane za vse življenje. Paralizirana okončina — roka in noga — raste slabo v vseh smereh in zaostaja za drugimi zdravimi udi. Ona postane suha in tanka, napol ali povsem nesposobna za gibanje ali delo. V veČini slučajev, kakor rečeno, je paralizirana samo ena skupina mišic. Ostale zdrave mišice zado-be v vseh ozirih premoč in ker nI med njimi in paraliziranimi mišicami harmonije, ostanejo okončine navadno izkrivljene in pohabljene. Skoraj vsi otroci in odrasli, ki imajo krive ali slabo razvite okončine, ki imajo pohabljeno in izkrivljeno eno ali obe stopali, ali pa za delo nesposobne mišice v rokah, so trpeli v mladosti od detske paralize. Tudi grba in drugi nedostatki hrbtenice so posledica te bolezni. Taki ljudje ostanejo vse življenje nesrečni, nesposobni aa delo In so v nadlego družini in družbi. Zato ie razumljivo, da so redke bolezni, katere bi znanost zadnjih 20 let tako temeljito preiskovala, kakor detsko paralizo. Pred dobrimi 20 leti ta bolezen sploh že ni bila znana. Zdravniška veda je predpostavljala, da so omenjeni fizični defekti posledica prehlajenja in vnetja dotičnih udov. Ce se namereč mozeg v hrbtenici vname, se siva snov spremeni in postane slegat lis tak, avijatika, veslački sport, u kom je octaljno opisana i ilustro-vana sa. tri slike jrvi značajna afirmacija. našeg vfciačkog spe rta u inostran*tvu, sudjelovanjem »Gusara« utakmicama sa evropski šampiona t u Curi h u. Na koncu su drušucie vijesti. Ovaj t roj ima 28 strana sa 42 slike, od kojih, csiin več spomenutih, možemo da istaknemo uspjele snimke sa kraljevičkog brodogradilišta, reprodukova-ne u boli, slike s puta nautičara u Ateni i Carigradu, portret današnjeg ministra vojske i mornarice, sliku Jednog od najljepših parobroda na svijetu, raskošne putničke ladje »Ciudad de Buenos Aires«, vlasništvo našega sunarodnjaka Mihanovića itd itd Preporučamo »Jadransku Stražu« svim prijateljima mora I pomorske budućnosti našega naroda. — Anatol France na smrtni postelji. — Pariška »Uberte« poroča, da se nahaja slavni francoski pisatelj Anatol France na smrtni postelj L Dolgotrajna bolezen Je zelo oslabila Francovo telo. Pisatelj leži na postelji e zaprtimi očmi in čaka na pot v večnost. Okolu njega žijejo poročevalci pariških časopisov. France si Je na jasnem in se smrti ne boji. Ko Je ob neki priliki otvo-ril oči, je zašepetal: »Jutri bo moj poslednji dan. Umiranje je počasneje in lažje, kakor sem si predstavljal. Ne glejte me, poslal svojemu prevajalcu brzojavko, v ka-slal svojemu prevajalcu brzojavku, v kateri ga prosi: »Jaz bi rad dostavil An atolu Franceu znak moje ljubezni in besedo upanja. Povejte njegovim prijateljem, da se v duhu nahajam ž njimi ob postelji ljubljenega bolnika.« — Razstava ženskega dela v Jugoslaviji. Od 29. oktobra do 4. novembra se vrši v Beogradu sestanek »Male ženske an-tante«. Pri ti priliki prirede razstavo umotvorov in del (knjig, slik, kipov, umetne obrti) in pregled dela na socijalnem polju, ki ga izvršujejo Žene v poedinih državah »Male antante« (v Češkoslovaški, na Poljskem, v Grčiji. Romuniji in v Jugoslaviju). Sokolsfvo. — Sokol L V soboto 11. tm. ob 20. (8. url) je na Taboru otvorjeno predavanje o »odlomki iz sokolskih poglavij«. Govori društveni starosta dr. Pestotnik. Vabi prosvetni odsek. — Prosvetni odsek Sokola na Viču vprizori v nedeljo 12. t m. J. Šplcarlevo pravljico »Pogumni Tonček«. Začetek te predstave je izjemoma ob 7. zvečer. Cene običajne. 134/n. Izpred sodišča. — Hišna štev. 28. — Kazenski Ust 28 pk. JeSar predstavi senatu 48 letnega ože-njenega delavca Franceta Zabreta doma iz Rodič Št 28. — Mož je od 11. sept. v zaporu, ker je pretepel svojo mater in njeno gostašo Uršo Skrabarjevo. Predsed.: Vi se pa vedno pretepate. Zakaj sedite zdaj? Obt Radi matere, 4 mesece. Predsed. No, poglejmo malo vaše kazni. — Skoro sam pretep. Tu imate kar zapored 4, 8 in 10 mesecev, tu beremo eno leto in tu celo 5 let radi uboja! Obt Oho! Gosp. to pa ne bo prav! Za 5 let pa vem, da jih nisem dobiv! Tu se oglasi brat, ki je sedel na klopi za priče v dvorani in pravi: »Gospod sodnik, 5 let sem biv pa jest pa 1 leto tudi, pa ne on, ta ie imu največ 8 mesecev«. Predsed.: »No, dobro, vendar se mi zdi čudno kako je to mogoče.« Brat: »Lahko gospod, Zabrete mešajo, ker nas je več!« Predsed.: »No, pa dobro, ima pa morda še manjše kazni — 28 jih je — pa vaša hišna številka reče obtožencu je pa tudi 28, torej ker ste dosegli že svojo hišno številko, bi lahko nehali, pa Še vedno rogovilite. Sedaj pa poslušajte in pravico govorite. Zabret je bil obtožen, da je sunil svojo mater, že zelo staro ženico, s čevljem v stegno, brata Janeza je udaril po čelu, gostaši stari Urši pa je izbil en zob. Predsed.: »No, kako je bilo, ali ste res tako napravili?« Obtoženec: »Nekaj bo že res, vse pa ni tako, kot vam oni pravijo. Brat je norec In je v podstrešju kadil. In pokazal sem na čelu, kje ima pamet In v tt razburjenosti je pa mogoče res, da sem tudi mater in staro Uršo malo dregnil, pa to ni bilo tako hudo. Mati ima že od starosti plavkaste noge, Urši pa se je zob že majal, da bi ga bila kmalu že parkrat požrla. Veste pa gospod, te ženske so zelo jezične in tudi hude. Z bratom pa vsi skupaj drže, ker Jim gre za priboljšek. Pa se Jih včasih tako malo otresem, pa pridem k vam v luknjo. — Predsed.: »No mati, sedaj ste pa slišali. Vi ste mati In mu lahko odpustite. Satra žena se obrne proti drugemu sinu m mu pravi: »No, nT mu odpustim?« Brat ne odgovori nič, samo namrdne se in zmiga z ramo. Zena pa pravi: »Gmah nej m1 da, pa da na bo reku, da sem žleht mat* mu pa Se enkrat odp'stim. Nato mu Je odpustil tudi brat gostaša Urša pa je morala priseči in pričati. len povedala je žena: »Res ie gospod, en zob ml je zbov, ni pa res to, da se Je že majov. Povem pa, žlehtnej je Žena kot on, ga šunta, našunta, pa j* tak, da b' vse zbov!« Predsednik: »Ja, no Zabret, sedaj ste pa čuli. Ce vas razjeze znesite se rajši nad kurami, mačko ali psom, pa se ne bomo več videli. In sledila je 29 sodba, ki pravi: 4 mesece ječe, Urši pa 250 t)in za zob. Zabret je rekel, da sodbe ne sprejme, ker je previsoka. Ko ga je pa predsednik opozoril, da so ga sodih z czlrore na neznosne razmere v hiši res prav po milosti, ker drugače bi dobil najmanj eno leto. Je bil mož zadovoljen in se je čudna družba brez slovesa razšla. — Obsojen komunistični propagator. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem obravnava proti delavcu Francetu Odlazek lz Zagorja. Mož Je bil obtožen, da je vršil komunistično protidržavno propagando s tem, da je razširjal in prodajal med svojimi tovariši sodrugi komunistično brošuro »Lenin«, ki je pri nas oblastno zabranjena. Obtoženec je razprodajo brošire priznaL Zagovarjal se je, da se nI zavedal, da širi s to brošuro komunistično propagando in da vrši kažnjivo dejanje, ker je bil subjektivno uverjen. da je knjiga nedolžna, ker jo je kupil pri njem celo orožnik Javor-sek, in so to brošuro prodajali tudi po vseh knjigarnah v Ljubljani. Kaj vsebuje brošur* navedemo samo par misli, katere je posnei razpravni poročevalec, ki je brošuro v t-> svrho preštudiral in iniorrrnral ?enat o In-kriminiranih odstavkih. V uvodu opisuie brošnra Ljeninovo Življenje in prehaja na jo na zgodovinski razvoj vsiike ruske socijalne In krvave državne revolucije. Poveličuje enotnost njegove ideje, govori o praktičnem revolucionarnem gibanju vseh delavnih množic, ki vodi ljudstvo do zrnate. Zahteva poostren boj razredo\\ lastno državno organizacijo, obsoja Izkoriščanje proletarijata politične sile, zahteva svo* družabni red zlit brez* razredov v eno samo harmonično delavno družbo enotnih ljudi. — Poleg zgoraj navedenega zagovora ie ugotavljal obtožencev zagovornik, da je tiskala brošuro ljubljanska tiskarna »Merkur*, ki je varovala vse zakonite predpise in da se takrat nista protivila izdaji niti državni pravdnik ia ne policija. Cela naklada 3000 izvodov Je bila razprodana. Drž. pravdnik dr. Mastnjak je energično nastopil proti vsem tern in novim dokazom ter je ugotovil, da je bila brošura oblastno prepovedana, kar je obtoženec dobro vedel in se je brezdvomno tudi zavedal, da vrši s prodalo in razširjanjem te brošure protidržavno propagando, ker je knjižico kot vnet pristaš komunistične stranke, ki se tudi vsestransko kot tak udejstvuje dobro poznal. 2e samo javno poveličevanje glavnega vodja komunizma je propaganda, ker se s tem vzbuja javno zanimanje za komunizem. Predlaga ostro kazen. — Predsednik je razglasil po kratkeni posvetovanju sodbo, s katero je bil obsojen France Odlazek na 6 mesecev zapora, mora plačati vse stroške In takso 50 Din. ker se je senat po lastnem njegovem priznanju uveril, da je on vsebino brošure poznal {n umel ter Jo razpečaval. Njegov zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo. — Iz Javornika. V vašem cenj. listu, z dne 4. oktobra ti. se nahaja notica »Čuden konec je Imela obravnava proti elektrika Albertu Pušlju iz Javornika na Gorenjskem. Napadel je občinskega redarja in mu strgal sabljo ter ga precej poškodoval. Pri obravnavi se je ugotovilo, da je občinski red^r, ki je bil glavna priča, »med tem umrL Obtoženi Albert Pušelj pa je skočil pod vlak, in tako je ostala ta zadeva nerešena na tem svetu.« — Za to notico prosim sledeči poravek: Albert Pušelj ni popolnoma nič poškodoval omenjenega občinskega redarja, ker mu je v nekoliko vinjenem stanju dal le eno zaušnico, vsled česar omenjeni redar ni umrl, ker še živi In je zdrav. Ni pa r,e dognalo, aH je Albert Pušelj sam skočil po4 vlak, ki ga je povozil, ali pa je bil to le slučaj nesreče. B. J. Iz uprave: — Pozor, Moste-Vodmat! Z včeraj*« njim dnem smo preuredili raznašanje za Vodmatski okraj tako, da smo prevzeli raznašanje »Slovenskega Naorda« po M«, šah tudi v Mostah, na Selu in Zeleni jami Dosedanji in prihodnji naročniki dobe lisi v teh krajih že popoldne na dom. namesto drugi dan po pošti. S tem smo ustregli večkrat izraženi želji. — Cenjene naročnike opozarjamo na priložene položnice s prošnjo, da se ilh po* služijo pravočasno v poravnavo zapadla naročnine. Julijska Krajina. — Po zadnjem ljudskem Štetju Šteje goriški okraj 99.348 prebivalcev. Ajdovščina Ima 1104 prebivalce, Kanal 1704, Anhovo 1713, Bilje 1243, Kal 2666, Cepovan 1169. Dornberg 2236, Ločnik 2369. Prvačina 1206, Podgora 2812, Renče 2522, Rihenberg 2764, Solkan 3480, Kojsko 4346, Števerjan 2122, štandrež 1524, Št Peter pri Goric! 1570. Vrtojba 2501. Gorica šteje prebivalstva 30.386. Tolminski okraj Ima prebivalstva 40.444. Tolmin šteje 5001 prebivalca, Cerkno 6984, Grahovo 4357, Sv. Lucija 2810, Bovec 2339, Kobarid 1229, Breginj 1448* Šentviška gora 1928, Volče 1729. — šolske knjige za slovenske ljudske šole. Naučno ministrstvo v Rimu je dovoli-, lo, da se lahko rabijo za tekoče šolsko leto drugo, tretje In peto berilo, ki so ju spisali slovenski učitelji in ki so Izšla v založništvu Cditoriale Ubrarira v Trstu. Torej Ista berila kakor lan!. Potrjen Je tudi lanski abecednik. — Iz Solkana poročajo, da so pri vpisovanju učencev v I. in n. razred vse slovenske matere vpisale svoje otroke k dodatnim uram v slovenščini. Upamo, da se je to tudi zgodilo po drugih slovenskih obči« nah. —* O sreči in zakonu bo predavala 12, tm. v Goric! ga. Gizela Ferjančič. K predavanju vabi Splošno slovensko žensko dru« štvo v GoricL — Med hrvatskim ljudstvom splošno spoštovani in ljubljeni Župnik Luka Klrao Je prišel te dni v svoj rojstni kraj Medulln pri Puli, da odpelje neke svoje stvari v svojo novo bivališče na PorešČIni. Ljudje so bili zelo veseli prihoda svojega rojaka ln ko se je pripravljal, da pojde v cerkev in be bral mašo, je vse ljudstvo hotelo v njo. Oblasti pa so se začele nekako bati, ako bi se zbralo preveč ljudstva v cerkvi m bi se s tem pokazala prevelika ljubezen njegova do župnika Kirca, katerega je italijanska roka že kruto preganjala, zato pa se Izposlovall nemudoma, da je bilo prepovedano župnika Kircu maševatl. Šele čez dolgo časa Je došle lz Pule telefonsko dovoljenje, da sme Župnik Ki rac maše vati! Takrat seveda je bilo po tolikem razburjenju prepozno. Zelo značilno za italijansko oblast je to postopanje s starim častitljivim hrvatskim svečenikom! — »Mtramar« dobi v kratkem nazal velik del svoje nekdanje notranje oprava, Pogajanja za to med Rimom in Dunajem so trajala dolgo časa. Na Dunaju pa ostane zelo mnogo stvari zgodovinskega pomena. Ostalo pripeljejo v kratkem v Traf avstrijski uradniki. Stev. 233. .SLOVENSKI NAROD* dne Stran 5. Gospodarstvo. I tanski torinizem in materialistično Baziranje o življenju je posledica vojne in Svilna industrija v naši kraljevini. Reja sviloprejke je predvsem ra*-irjena v okolici Gevgelija. Strumice in Dojranskega jezera. Produkcija kokonov sicer še daleč zaostaja za pred-vojnim številom v teh krajih, vendar i se javna oblast trudi, da to rejo resno podpira. Cena nakupa svile je bila elo povišana in drevesnica, v kateri sc nahaia 100.0000 murv, oddaja za-'-J-Onj drevesa, da se nadomestijo ona, fc? so bila uničena med vojno. V Gevgeliju se nahaja sedem na« pesv za sušenje kokonov: Bratov . aković za 50.000 ok kokonov. g. AJi Ijiendija za 20.000 ok, g. Tane Meno-- ića za 30.000 ok. g. Dagažledjeviča in ^ednjic ona svilne tovarne. Slednja ima moderne naprave, ki lahko posuše do 100.000 ok kokonov. V Strumici ima najvažnejšo napravo g. Tanević za 16.000 ok, gg. Ali-Ijvić in Naković za 20.000 ok in Bratje Galervič za 13.000 ok. Naprave ob Dojranskem jezeru so I ile vse med vojno uničene. Produkcija sviloprejnih kokonov i'- bila sledeča: Pokrajina Gevgeli: leta 1912 900 tisoč, 1. 1920 50.000, 1. 1921 70.000, L 1922 I0O80G ok. Pokrajina Strumica: 1. 1912 80.000, ! 1920 50.000, L 1921 50.000, L 1922 80 lisoč ok. Pokrajina Dojrau: L 1912 40.000, 1. } >20 oO.OOO, L 1921 30.000, 1. 1922 40 ti- *oč ok. Skupaj: 1. 1912 1.020.000. I. 1920 130.000. 1. 1921 150.000, 1. 1922 220 tisoč ok. Producenti so seliaki. Kokone iz-> ažajo v Francijo in v Italijo. 60 od-: otkov celokupne produkcije se izvaža v smeri Milan. Za časa zadnje žetve :o se jugoslovenski kokoni prodajali na i:alijanskem trgu 80 lir kilogram. 20 odstotkov produkcije kupijo do-riače svilne tovarne. Leta 1922 so kupile l*.noo kg posušenih kokonov in 1. 1123 22.000 kg. Tovarna v Pančcvu je : ama porabila S000 kg. Glavna tržišča a prodajo sviloprejnih kokonov so: Kosovo. Priština, Prizren in Diakovica. Sccp^em in gospodarstvo. V brošuri, ki jo je izdala v propagandne svrhe angleška delavska stran-! a. priobčuie bivši premier Macdo-rald zelo zanimiv članek o socijalizmu, socijalni borbi in gospodarskem napredku. Avtor naglasa, da socijalizem še vedno straši gotove ljudi in kroge, ter razlaga to okolnost na ta način, da vzbuja vsaka nova ideja gotove pomi- ■eke in predsodke. Macdonald ugotav-Tja napačno razumevanje socijalizma in pretirane sodbe, ki so si jih ustvarili o tem pokretu gotovi kritiki. Vzrok tega pretiravanja moramo iskati v dejstvu, da je mnogim neznana in nepojasnjena metoda socijalizma, kar se tiče zlasti onih. ki so vajeni motriti družabne probleme samo skozi prizmo gotovih in-ieresov in privilegijev. Socijalizem pa je pokret, ki operira z jasno in točno opredeljeno metodo. Njegov cilj ni v tem. da zadrži življenje človeške družbe na gotovem mestu, da dela nove eksperimente ali pa uvaja v življenje povsem nov sistem. Socialistične teorije in nauki se ne tičejo nečesa, kar se mora že jutri v polni meri zgoditi. Te ideje obsegajo temveč samo temelje, na katerih sloni socijalistično delovanje. Socijalizem je pot evolucije in to je rezultat prepričanja, da je revolucionarna metoda že doigrala svojo vlogo in d?, se je treba povrniti k evoluciji, čim smo dosegli svobodo. Ruski boljševizem je samo kratka epizoda med ca--izmom in demokratično Rusijo. Bri- predpostavlja za socijalizem seruozno opasnost. . Vse to je posledica dejstva, da se je materijalizem ukoreninii ne le med takozvanimi med- in povojnimi veriž-niki. marveč med vsemi družabnimi sloji. Delavci morajo voditi borbo za zboljšanje svojih življenjskih razmer, ali oni si morajo pri borbi osigurati tudi pot k tistim ciljem, ki bi jih bili nedavno kmalu pozabili. Delavstvo ne sme pozabiti, da tvori socijalno celoto, ki škoduje v prvi vrsti sama sebi, če napada in izpodkopava družbo kot tako. Organizirani delavec se mora v tem slnčaju prav tako omejiti, kakor kapitalist. Prvi kakor drugi ne sme zbotjšati svojega položaja na račon družbe. Nobena doktrina ne zapopade te omejitve tako, kakor pametna in smotrena praksa. Opetovano moramo naglašati, pravi Macdonald. da stavke in vsa druga nezakonita sredstva, ki jih uporablja delavstvo za povišanje svojih plač, niso samo protisocijalistična. marveč celo Škodljiva za sociialistični duh. Socijalizem poziva delavce, naj žrtvujejo vse svoje sile proti nagradi, ki se mora prilagoditi življenjskim razmeram, in nihče ne more biti tako nestrpen, kakor sami socijalisti, ki razumejo, da od delavca ni mogoče zahtevati, naj dela, ne da bi bil pošteno plačan. Zato socijalizem ne sme sodelovati v zadnjem stadiju razvoja konfliktov med trudom in kapitalom. To nasprotuje duhu socijalizma, to je protimoralno, protigospo-darsko in bi privedlo človeštvo do katastrofe. To so misli, ki jih je napisal bivši angleški premier na naslov delavstva. V njih je marsikaj zdravega, kar bi si morali zapomniti tudi naši delavci. — Ideali socijalistov in organiziranih delavcev se bodo tembolj zbližali, čim boli globoko bo v njih prepričanje, da narodno gospodarstvo izkliučnje revolucijo in da temelji delavskega blagostanja niso odvisni samo od stavk in napetosti borbe, ki se vodi med trudom in kapitalom, marveč od uspešne produkcije, od količine materijalnih dobrin, s katerimi razpolaga družba, ki mora kriti potrebe svojih članov. Upajmo, da se nahuiskane ljudske ma^e kmalu oklenejo te istine in da se človeštvo pomiri ter stori konec zločinskemu rovarje-nju, s katerim skuša peščica mednarodnih pustolovcev omajati in izpodkopaM temelje družbe in države. ★ ★ ★ —g »Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje za leto 1925 ofertalno licitacijo za prevoz monopolskih predmetov na dan 17. novembra t. 1. Natančni pogoji so na razpolago v ekonomiji tobačne tovarne. —g Nm>osadska blagovna borza dne 9. oktobra. Na produktni borzi notirajo: Pše* niča baška, 10 vag., 367.50—370; koruza, baška, 11 vag., 230: nova. I vag., 270; moka, ba* sa. »0«. 1 vag, 547.50: »Os«. 3 vag.. 550: »2«, 2 vag.. 5101. >»5«r, 1 vag., 435. — Tendenca neizpremenjena. —g Vinska trgatev v Samoboru se je pri* čela ta teden. Vina je proti drugim letom manj, ali jc zato temboljši. Grozdje je slad« ko kakor med, kar mu je dalo sedanje toplo vreme. Traminec ima 19—20 % sladkorja, rizling. 19—20 %, a mešano grozdje, t. j. mošt po 18 K'—19 %. Cene šc niso nič ustaljene, in se še nc ve, po kakšni ceni se bo proda* jalo letošnje novo vino. —S Zagrebačka izložba automobila. U prostorijama Zagrebačkog Zbora radi sc svim silama oko priredbe Prve medjuna-rodne izložbe automobila, koja se otvara ove subote 11. oktobra u 11. sati prije pu-dne. Već je mnogo lijevih automobila stiglo, te se svrstavaju u izložbenim dvoranama, koje će biti zelenilom ukusno ukrašene. Poslednji dan izložbe biti će priredjena tedna naročita konkurencija za najlepše automobile, te će biti najukusniji i najlepši automobili nagradjeni posebnim spomen -znakovima (plaketama). Za vrijeme održavani a izložbe Wti će u glavno! izložbeno! palači odredjena posebna restauracija, gdje će se dnevno održavati koncert vojničke glasbe. Posjetnici irložbe uživajo 50% popusta na želejezntcama i parobrodima ako se iskažu posebno legitimacijom, koja se dobije u svtm bankama ovećih mjesta. —g Madžarski sladkor preko Peke. Te dni so pričele madžarske tvornice sladkorja eksponirati sladkor v inozemstvo preko naše države in Reke. Transporti se izročajo v Gjekenješu našim železnicam v popolnih skupinah in pozneje, ko nastopi možnost, v popolnih vlakih. —g Tržišče kave v Newyotku. Tendenca pretekli teden je bila dobra. Cene so poskočile od 69 na 90 poenov napram cenam iz prejšnjega tedna. Zadnji dež je odpravil sušo, ki je trajala v Braziliji dolgo časa. Poročajo, da bo tamošnji pridelek slabši za 1 % miEiona vreč. —g Prodaja odpadkov od šiekla se bo vršila dne 5- novembra ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske m obrtniške zbornice v LJubljani interesentom na vpogled. —g Dobave, Dne 6. novembra ti. se bodo vršile naslednje ofertame licitacije; pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave silicijeve brončene žice; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih uradnih potrebščin in inventarja: pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave železa in praska za avtogeno varenje; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave parnega stroja in generatorja. — Predmetni oglasi z natančne-Širni podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. To in ono. Pata*. i Zbogom špinačal Francozi nimajo v svoji deželi petroleja. Vsako leto plačujejo ogromne vsote Angle* žem in Američanom za petrolej. Zato so pri* šli na brihtno idejo, izdeloroti umetni petro* le j doma. Kot poročajo pariški listi, se jim ie stvar izborno posrečila. G. Mailhe, profe* sot na univerzi v Toulousu je iznašel način izdelovati petrolej iz — Čujte in strmite — iz spinače!! Toda Šalo v stran, stvar je popolnoma resna: sam predsednik francoske republike, g. Doumergue, in zrakoplovni mi* nister sta prisostvovala poskusom težkih in avtomobilnih motorjev, ki jih je brezhibno gnal petrolej, na umeten način destiliran iz špinače. Ta iznajdba je naravnost velikanske, svetovne važnosti, za našo kraljevino v isti meri kot za Francijo, kajti tudi mi moramo dobavljati petrolej in njegov derivat bencin iz inozemstva. Od sedaj naprej ga bomo kot Francozi lahko izdelovali doma, iz špinače. Cena mu bo seveda mnogo nižja kot narav* nemu petroleju. Nastala bo tore.i naravnost svetovna re* volucija v tem oziru, a ne samo na patrole j skem trgu. temveč tudi na zelen i a dnem! Požurimo se jesti špinaoo, kajti ni daleč čas. ko io bodo vsi sadili in predelavah ra petrolej ...in potem: zbogom spinača! Petrograd pod vodo. Elementarna nesreča, ki je zadela Petrograd, spominja na veKko poplavo v novembru 1. 1824. Razlika je samo ta, da je voda razdejala letos neprimerno več hiš in uničila več materijalnih dobrin, kakor pred 100 leti. Voda je naraščala v Finskem zalivu spočetka polagoma in meteorološka postaja je prorokovala, da se morje ne bo dvignilo nad 2 metra. Toda veter se je kmalu spremenil v pravi orkan in nebosklon se je strnil z zemljo. Ogromni valovi so se valih' iz morja na suho in zdelo se je, da drvi vse morje kot neka strasna prikazen proiti Petrogradu. V okrajih, ki leže v bližim obale, je zavladala nepopisna groza in panika. Ribiško pristanišče in Vasiljevski otok sta bila kmalu pod vodo. Vihar je metal z obale tisoče in tisoče naloženih tramov ter jih s treskom valili v morje. V razburkanih valovih so se borili z elementarno silo ljudje, ki jih je nenadoma zgrabil orkan, plavali so kovčki, drva. omare in drugi predmeti, ki jih je vihra vrgla iz bližnjih hiš v morje. Ogromna stoletna drevesa je vihar ruval s koreninami, brzojavni drogi so padali na tla kakor bilke, raz streh pa so leteli železni koščki po zraku in padali na glave prestrašenih beguncev. Vse luči so ugasnile in mesto je utonilo v temi. Po ulicah pa se je Čedalje boli bližala ogromna množina narastle vode. Pojavile so se ladje in čolni, ki so hiteli nesrečnemu prebivalstvu na pomoč. Na stopnišču Isakjevskega sabora in na drugih vzvišenih mestih se je zbrala množica prestrašenih žensk m plakajoče dece. Iz te množice so se čuli neprestano obupni klici na pomoč. Panika je dosegla vrhunec, ko so nekateri začeli glasno oznanjati, da je nastopil sodni dan. Ko je voda dosegla zadnjo stopnico, so začele ženske in deca v brezumu skakati v valove, kjer jih je Čakala neizbežna smrt. Proti večeru je voda dosegla višino 5 metrov nad morsko gladino, česar še nihče se pomni. V okrajih, ki leže niže, je voda pljuskala skozi okna v drugem nadstropju. Na Nevi m njenih pritokih so se pojavili ogramni vodometi, ki so z divjo silo podrli in uničili vse, kaT jim je bilo na poti. Potopljene so tvornice, pokvarjeni stroji, preplavljeni muzeji, znameniti Zimni dvorec in Akademija znanosti. Voda je uničila in poškodovala mnogo dragocenih zbirk, umetniških slik in drugih dragocenosti. Z vsega nevskega prospekta je odnesla gramoz, železniški nasip kraj Neve. ki vodi proti Finski je popolnoma uničen. V zoološkem inštitutu je poginilo mnogo zveri. Panično begstvo prebivalstva je bilo podobno znameniti sliki »Erupcija Vezova«. Matere z deco, starci in starke z najpotrebnejšimi stvarmi pod pazduho so bežali, padali, izginjali v vodi in dušili drug drugega. Tako strašne slike nesrečno mesto Že avno ni videlo. N ajveč škode jc napravila povodenj rta Vasiljevskem otoku, v Galeruem pristanišču in na Gutujevskcm otoku. Vrhunec kata^tro* fc je bil 23. septembra. Na Vasiljevskem oto* ku je segala voda do prvega radstropja. Vse hiše so bile najmanj 1 meter pod vodo. V parkih je voda podrla večino dreves. Pritisk vode je bil tako velik, da so se lomile celo stoletne lipe. Veliko škodo je napravila po* vodenj tudi Miha j lovske mu in Mari jinskemu gledališču, kjer je voda napolnila gledališke prostore ter zalila dekoracije. Pctro^radsko pristanišče je šc vedno poplavljeno. Vsa skla* dišča in carinarnice so pod vodo. Ladje so sicer reSiii, ker so ohlasti pravočasno ukre« nile potrebne varnostne korake. Človeških Žrtev je bilo razmeroma malo. vendar pa je našlo v valovih smrt okrog 26 oseb. Na obali Finskega zaliva so bile vse vile pod vodo. Pctrogradski listi se spominjajo povodom tc katastrofe velike poplavo 1. 1724. in poplave 1 1S94. in konstatira jo. da jc Petrograd red* no vsakih 100 let poplavljen. Leta 1724. je prihitel ogroženemu prebivalstvu na pomoč sam Peter Veliki. Pri rešilni akciji se je t.iko prehladil, da je smrtno nervamo zbolel. Ljudstvo pripisuje redne poplave posebnim mi* stičnim silam. Sele pred dnevi je začela voda zopet padati. Na ulicah so se pojavili oboroženi odredi policije in vojske ter začeli goniti prebivalstvo na kuluk, da se reši kar je še mogoče rešiti. Tramvaji niso vozili, listi niso izhajali, ker je bilo več tiskaren poplavljenih. Statistični urad je začel zbirati podatke o prizadeti škodi. Doslej je dognano, da znaša škoda od te elementarne poplave nad .30 milijonov zlatih rubliev. Sovjetska vlada nima za nesrečno prebivalstvo potrebnih kreditov in morala se bo obrniti na ostalo prebivalstvo in dobrodelne ustanove, da priskočijo tem revežem na pomoč. Husein, kralj Hedšasa. Pred dnevi ie letela po svetu brzojavna vest. da se je odpovedalo prestolu •Njegovo hasemiti&io Veličanstvo*, kakor se je uazival Husein, kralj Hedšasa. Na trdnih nogah ni stal nikdar prestol tega arabskega vladarja, čeprav se je Anglija svojčas trudila, da bi mu ga utrdila. Husein je bil vedno pustolovska figura, bodisi kot Emir v Meki ali kot poznejši kralj Hedšasa. Kot zaveznik Velike Britanije je podpisal vcrsaillsko pogodbo in vstopil tudi v Društvo narodov. Rojen je bil v Carigradu, kjer niso ravnali ž njim baš najvludneje. ali vendar se je dvignil kvišku iz neprestanih razprtin in sporov ter vprizoril dva upora proti takratnemu Emiru in sicer pr- vi z uspehom, drugič 1895. pa je bil pregnan v Carigrad. Toda Abdul Hamid ga je imel rad in leta 190S. je Husein postal Emir v Meki. Skušal je otresti se camraj-skega vpliva, bil je V vednero boju z drugimi arabskimi vlastodržci, med katerimi mu je bil najnevarnejši Ibn Saud, knez Ya-habitov. Evropska vojna je odprla arabskemu poglavariu iantasučno misel, da bo kdaj velik in mogočen vladar. Angleži so ga izrabili proti nemškim orijentskim politikom, ki so prišli na kurijozno misel, da bi se napovedala vojna proti krivovercem t. j. proti antauti, ki stoji na bojišču zoper Nemčijo. Anglež: so sa spravili na svo.io stran, ker so mu ponudili denar in bojno orožje. Angleži so mu pripovedoval:, da *e ima Turčija razbiti in ustvariti velik arabski imperij. Vladarji bi bili člani hašemit-skega rodu. Husein je sprejel !eTa 1916. naslov kralja in je proglasil svojo neodvisnost. Njegov sin Feisal! ie imel biti emir v Sinji, njegov brat Abdula emir v Bazdadn. Francija se je tem načrtom upirala. Feisall ie prišel v Mezopotamijo, Abdula pa na io_tni konec Siriie in ram sta vladala. Hu-šeinu |e nasprotoval vedno njegov s;ar i JV-ražnik Ibn Saud in tako je Huseji padel kot žrtev večnih plemenskih bojev v Arabiji. Ibn Saud ga ie premagal in pregnal, ko se je mora! odpovedati prestolu. Anglija ga je pustila na cedilu in govori se, da je sedaj Ibn Saud njen protežiranec Arabska plemena se sovražijo dalje in Anglija skrbi za to, da se veča potom teh njen vpliv in da gineva med Arabci sen po velikem od Angležev iim nepovedanem gospodstvu. Mlad pustolovec. Na Dunaju se ie imel ie dni zagovarjati pred sodiščem -Mletni loh3nn Stogtr. ki ima za seboj burno preteklost. 2e kor deček je izvršil nebroi lopovščin in jc bil večkrat iz šole izključen. Med vojno je pričel verižiti in ie bil s 15 leti Že izvežbafl živinski mešetar. Kupčija je cvetela tako dobro, da je imel, star komaj 17 let, že eleganten voz ter ie živel kakor kak predvojni baron. Nato se je vpijal v dramatično šolo in se izšolal za komika, ni pa opustil stare kupčije. Dobavljal jc armadi ;:ivila in premozeiiie, ki si ga je pridobil, ie založil kot najemnino za mesmo gledališče V Bad-nu. Kot šestnajstletni mladenič jc otvoril gledališče in istočasno tudi areno ter je zaključil več pogodb v svrho gostovanja z različnimi odri. Gledališče je uspevalo tak'"' sijajno, da ie moral angažirati 107 oseb: igralcev in glasbenikov. Gostoval je s svota gledališčem tudi v krajih Wiener Neu-stadt, Berndorf, Neunkirchen in Modi in?. V naslednjih letih pa ic gledališče pričelo propadati in končno je leta 1021 ostal sam — popolnoma suh. Toda njegova briotna glavica ni mirovala. Lotil se jc novega poklica in sicer je šel k cirkusu. Ker pa je pone-veril večje zneske, ie bil obsoien na pet mesecev ječe, drugič zopet je bfl obsojen na sedem mesecev zapora. Nato ie priče1 trgovati s premocom, izvrši! le različne sleparije in končno je nastopal v Gradci' kot artist. Nekega lepega dne je izginil iz Gradca. Najel je avto ter se odpelial v Hotel Panhaus na Semmeringu. Ni pa imel denarja, da bi plačal šoferja. Da bi napravil čim večji vtis, je naročil v hotelu za*e par sob ter pozval ravnatelja, da plača šo-ierja. Ta pa ni šel na lim in ie pnsti! »vis^-koročnegac gosta aretirat!. Ker ie izvrši! še nebroj drugfh sleparij, med remi. da se je izdajal 7a kurirja zveznega kancelarja dr. Seipla, ]e bil obsojen na 14 mesecev te?ke ječe. POGOVOR Z FTBO. Gost je naročil v restavraciji ribo. Prinesli so mu jo, ali natakar, ki >e kmalu n rito pogledal gosta, se n? malo začudil, ko je opazil, da slednji živahno gestikulira, kima z glavo in sloni z obrazom tik nad ribo. Natakar se ie prestrašil, misleč, da v KOto-vib možganih ni vse v redu. Hitel je po s -spodarja, da mu pove presenetljivo novico. Gospodar se ie ojnacH in vprašal go^ra: Kaj počenjate, gospod? Nič. Malce sem kramljal z ribo. Kramljali ste? Seveda. Dober dan, ribica!, sem ji dejal. Kako je kaj. ribar — Dobro, je odgovorila. — Odkod prihajate, sem jo vprašal. — Tz Donave, ml je odgovorila prijazno. — E. sem dejal, — iz Donave? Kaj pa je novega v Donavi? Ste pač pogodil! vprašati baš mene. ki sem že :r! tedne v tem lokalu, je odgovorila riba. Darujte za sokolski Tabor! B. Grimshaw-G. Clavignv: 48 Sospodična kapetan. Znova je začela razbijati, nepotrpežljivo, nervozno in razdraženo. Začula je škripanje deske in globok vzdih zaspanega čarovnika, ki je zaklicali — Kaj pa hočete? — Halo! ... Ali si že zrel za grob. stari norec, da ničesar ne slišiš? je zakričala Vajiti. Odpri! Drsajoči, težki koraki so se približali vratom, ki so se škripaje odprla. Sua se je prikazal z gorečo svetiljko. — Kaj pa je? je vprašal. Bil je majhne, sključene postave, imel je plešo, a dolgo, belo brado, ki je bila vsa razmršena in nrnazana. — Ali me več ne poznaš? je vprašala Vajiti z odločnim glasom. Naprej in pusti me noter! — O, o, je dejal starec, čigar oči so naenkrat zažarele, ali mi je kdo pričaral srečo ali pa sem postal petdeset let mlajši, da pridejo spet mlada dekleta trkat na moja vrata ob uri, ko zvezde svetijo na nebo. — Umakni se in molči! — Visokorodna princesa Vajiti, ali vas je moja lepota prevzela ali pa hočete skrivnost, da privabite ljubimce?. — Ne klepetaj in idi v hišo! j Porinila ga je m vstopila za njim. Sua je vsled udarca začel kašljati, kot bi se hotel zlomiti, tiščal se je zidu in kašljal nepretrgoma. Ko je Vajiti videla, da ne misli zapreti vrat, jih je zaprla sama. Nikoli Še ni videla tega moža, toda čula je o njem že mnogo. Kar se pa tiče njega, ni bilo nič čudnega, da jo je poznal, kajti prihajala je pogosto v Niuč in se dolso tam zadrževala. Sicer se pa otočan vedno bolj zanima za mlado princeso, kot ta za starega čarovnika. Radovedno ga je gledala. Bil je popoln tip domaćinskih čarovnikov in se je tega tudi zavedal, kajti na skrivnem je opravljal ta svoj posel, čeprav se je kazal dobrega kristjana, in v nedeljo ni nikoli zamudil maše. Sua je krstil prepričani in energični misijonar, ki mu je dal ime Jonas; toda sprejel je krst iz čisto diplomatskih ozirov, radi njega se ni odpovedal izvrševanja magije, od katere je živel. Vajiti se je spoznala pri moških. Na prvi pogled je opazila, da tale ni nevaren in da ga bo lahko obvladala. Ker pa je ljubila točno stavljena vprašanja, je takoj s prvimi besedami povedala, za kaj gre. — Sua, je dejala, nehaj kašljati. Prišla sem v resni zadevi. Prihajam, da te podkupim - , . Tu se je Suin kašeb* kar čudežno ustaviU — Ti io jaz sva pametna človeka, je dejala Vajiti. Vem, da ni ničesar na svetu, kar se ne bi dalo kupiti z denarjem. E. e, je začel meketati stari Sua. E. e . . . princesa . . . — Jaz se ne norčujem. Bodi resen! Potegnila je iz steznika tobačnico, jo odprla in vrgla možaku smotko. Strastno jo je zgrabil; toda med tem. ko je ona vzela drugo in jo brezbrižno prižgala, je on držal svojo v roki m izbuljeno gledal krasno stvarico. Njegove male oči so se svetile kot steklo pri luči kadeče se svetiljke, toda Vajiti se ni brigala za njegovo početje. Sedla je na rogoznico, se naslonila ob zid in počasi kadila. Sklenfia je molčati dotlej, dokler Čarovnik že par-krat ne potegne iz svoje dolge, izborne cigare. Ko je videla, da redno poha oblake dima, ga je ostro ošinila m ran dejala: — Koliko si dobil, da si prokle! moje moštvo? Soa je postal zmeden. Bil je poln spoštovanja do te ženske, kateri se je posrečilo zlomiti njej in njenim usojeno prokletstvo. Najbolj se je pa čudil, da je ona ostala pri življenju, kajti Sua je sam verjel v svoje čarovnije, kadar jih je uporabljal proti ljudem svojega rodu, ki so bili dovolj bedasti, da so se jih bali. — Ne taji, ni potrebno. Vsi to vedo. Tako rmi je Vajiti preskrbela besedo. Nisem prišla obračunat s teboj, stari škomiion Toda kdo te je tako zmedel, da si se upal napasti Vajiti, princeso morja? Ali veš, kako me imenujejo? Ali ne ves, da me primerjajo s panterinjo, ki se nevidno plazi po džungli in ki skoči na svoj plen. kadar sc ta ne nadeja njene prisotnosti? Ti si se spravi! na me ... in za tako slabo plačilo! Sua si ni upal tajiti. — Da, je jecljal, za tako slabo . . . — Koliko si dobil? — Zlat prstan od Mate. Vajiti se je na ves glas zasmejala. Odvezala je svoj dolgi temnorjavi pas \z platna in pod njim se je pokazal drogi usnjeni. Za tem je tičal dolg nož, velik samokres in vrečica iz usnja, ob katero je udarila. — Poslušaj, je dejala. Pri zvoku zlatnikov ie Sua kar zatrepetal. — Kadar podkupim koga, je dejala Vajiti, ga plačam kot more to storiti samo hčerka visokega poglavarja. Ce mi boš zvest, boš lahko jedel in pil dobre stvari več mesecev; če pa ne, ti prerežem hrbtenico s temle nožem in te pustim, da sc snši? na bregu kot riba. Soa se je poklonil do tal. — Velika princesa, je dejal, tresoč se, vas sem z dušo in telesom, vaš suženj sem. Odprla je svojo usnjeno vrečico in mu vrgla prgišče zlata. \ stian 6. »SLOVENSKI NAROD« dne II. oktobra 1924. 0. Sest: Pozdrav v daljino... (Konec.) Te galerije so središče mesta. To se pravi: center je »Dom« — a življenje sc vrti v teh galerijah, ogromnih stavbah s prehodi, pokritimi s steklenimi strehami... Majhno mesto pod streho... Tu je srce! Banke, veletrgovine, tovarne imajo tu svoje kon-torje . .. Kavarne in restavracije ... Zvečer je tu promenada. Deset orkestrov igra. na tisoče ljudi hiti, čeblja, koketira ... Ženske vse v Židi. elegantne. ena v svetlozeleni svili hodi in se zvija... in miga z nečem... in Še kako! Pa jo gleda mlad lajtnant blizu moje mize... a nič... ona hodi in miga, on pa io gleda in išče svoje brke... Hahaha ... Še druga je tam pod galerijami — lasje nalahko bakreni, lice od solnca ožgano. Mirno, enakomerno stopa, potem sede in prekriz? noge. Vse to naredi tako. ko da je popolnoma sama, ko da ni tisočev krog nje ... Zvečer so galerije vrt rendenz-vons ... parfumi diše ... houbigant in cValle in vseh sedeminsedemdeset indijskih dišav iz Kamasutre ... V samostanu Dominikancev v re-fektoriju je slika svetovne slave: Lio-nardova »Zadnja večerja«. Močno oguljena je že ta revica in prej ali slej se bo odluščila od stene. Sedaj pa je še razločno vidna in gospodje dominikanci služijo ž njo lepe denarce... V kapeli, kjer visi, stoji krog trideset Angležinj. Potujejo same in cicerone jim razlaga — pred samostanom pa čaka vrsta automobilov ... Tako potujejo Angležinje ... Tam kjer ima Baedeker pri svojem opisu dve zvezdici, tam se ustavijo — potem potujejo naprej . . . Sedaj so pri genijo Leonarda da Vincia, pred njegovo sliko ... Ne, ne pred njegovo sliko — pred dvemi zvezdami v Baedekerju so ... Potern naprej... Zadaj, oziroma ob desni strani re-flektorija — tihe kolonade in tihi hodniki — polni samote in oddaljenosti od sveta ... Spredaj pa drve automobili Fiat in Mercedes ... Okrog Milana stoji cel gozd visokih dimnikov, tovarna poleg tovarne. In zaradi teh tovarn vlada zavist v Rimu. Do vojne ni prestopil italijanski kralj milanskih tal . . . šele med vojrio. Rim je večno mesto — mesto mrtvih, a Milan mesto, ki živi s polno paro sedanjosti . . . Kar spominja na historijo, polagoma izginja in kmalu bo ostala samo sedanjost . . . Sedanjost! Ne pomaga nič, Bog s teboj. Milan in stolpati marmornati »Dom« — pozdravljen! — Ostani zdrav. Vse skupaj ne pomaga nič, ne pridem preko računov in obveznosti — vzeti je treba slovo . . . Addio Scala — opera in Leonardo! Še en cilj sveti. Trenotno poslednji. Verona. Mesto tihe ljubezni in velikega sovraštva. XIV. Tu v Veroni sta se ljubila Romeo in Julia. Verono sem si tako predstavljal... Nekaj majhnega, tihega, provincijalne-ga. In res je tako ... Ko se peljem z iz-voščkom v hotel — promenada po tisti dolgi, široki cesti h kolodvoru . . . Pozno je že in dež rosi čisto polahko . . . Kavarne in piazza pred Areno polna ljudi ... Pa hitim v hotel in naredim še hitro skok k Areni ... in na starodavno Piazzo delle rTrbe ... Na vseh vogalih ogromni plakati: Wagner »ParsivaU — v Areni. Vse plakatne deske cele Italije so polepljene s to reklamo... Pa je hu-diman in rosi dež .... IzvošČek mi je dejal, da so danes odpovedali predstavo, ker je deževalo . . . jutri pa se vrši predstava prav gotovo — če ne ho de-že\ alo, seveda . . . Na Corsu, čeprav je že polnoč, gosta promenada. A tujcev je le malo . . . presneti dež! Drugi dan — zopet dež. Notri v Areni Dioclecianovi postavljajo dekoracije in urejujejo parter. Petindvajset-tisoč gledalcev sprejme ta Arena in je ohranjena zelo dobro in restavrirana. Tako se spreminjajo časi . . . Svoje dni so hrustnli levi in tigri gospode gladia- I tone — sedaj pa prepevajo »Parsiva-Ia« ... In dež hrusta ravnateljeve lire — oziroma lire akcijonariev. kajti en del ansambla gostuje na Dunaju z >Ai-dov-, drugi v Udine z »Mefistofelom.: in tretji se namaka tu . . . Dež rosi kar naprej in tudi ta večer ne bo predstave. Prihajajo godci z inštrumenti in spet odhajajo . . . tam, kjer so bili včasih zaoni levi, stoje štirje timpani in harfa v etuiju . . . Zunaj pred Areno pa hodi nekdo, kateremu se je v glavi zmešalo — in prepeva . . . Bosonog, raztrgan in razcapan — v rokah ima klavirski izvleček »Traviate« . . . Poje. poje in buli v note, krog njega mnogo majhnih poslušalcev . . . Preko vsega rahel dež . . . * Potem grem v dežju do Adiže in na drugi breg. Mostovi, katerih fundament je še rimljanski — na desni rimski teater . . . Tam splezam med tiste podrtije, sedem v deseto vrsto parketa (vsaj mislim, da je bila deseta) in imam odprt dežnik . . . Anahronizem . . . Tiho je tu, brez ljudi — samo Adiža šumi. Nato grem še v tri cerkve. Ena je »na dva štuka«, stara in od sten se lušči omet. A ta omet ni navaden omet . . . trikratne treske so na njem. trikratne umetnine zapisane poginu. Na glavnem oltarju, pred tabernakljem sedi mačka in se umiva s tačko . . . Nasproti cerkvi v majhni veži sedi petnajst starih bab in igra tombolo . . . venti-cinciue . . . šum .. quaranta-otto . . . šum . . . prav tako šumi dež, ki pada na moj dežnik. Potem zatuli ena, »tombola« . • ■ Tam v Veroni je šČ mnogo, mnogo lepot . . . Piazza delle Erbe ... z bene-čanskini levom ... Tu na tem trgu so prodajali včasih ptičke, ptečke pevce.. Ko se je javil kupec, je predrl trgovec slavčku oči z iglo . . . zato, da bo lepše, slajše pel . . . Tako je . . . Tako je bilo vedno in človek je to spoznal . . . Da rodi žalost mehko, tiho pesem ... in da bo slavček — in tako dalje . . . Zraven te Piazze stoji poet Dante iz kamna i/klesan ... Še mnogo lepot je v Veroni ... tu sta se ljubila Romeo in Ju-liia .... XV. Tako! Sedaj sem v Ljubljani in urejujem vse te neznatne zapiske .... ne predstavljajo potopisa, temveč ure življenja . . . Tu živim drugače — včasih pa se mi zazdi, da pogleda od nekod spomin — tiho in neslišno pride pa pravi: tu sem! A tu v Ljubljam ni časa za to — in teče življenje vse drugače! . . . Včasih pa se le zgodi . . . Crlavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTI\ KOPITAR. Palma kaučuk pete in podplati Obnovite omogočajo elastični, tihi hod, štedi;o Vaše noge in \ ase obutev ter so trpeŽTtefši nego usnje. Knjige za osnovne šole. I. razred. Wider: Prva čitanka. 16 Din. Cernivec: Računica, i. del. 5 Din. II. razred. KrSčanski nauk xa prvence. 12 Din. Gangl: Draga čitanka. 16 Din. Sehreiner-Beziak: Jezikovna radnica, 5. stopn'a. 4 Din. Cernivec: Računica, n. del. Broš. 8 Din, vez. 10 D;n. Druzovič: Pesmarica, ■• del. Broš. 10 Din, vez. 13 Din III« razred. Kršćanski nank za prvence. 12 Din. Černej: Tretja čitanka. 16 Din. Schrciner-Bezjak: Jezikovna vadnica, II. stopnja. 6 Din. Cernivec: Računica, III. in IV. del. Broš. 13 Din, vez 16 Din. Lesica-Lokovšek-Mo'e Prva srbska ali hrvatska Čitanka. 15 Din. Druzovič: Pesmarica, II. del. Broš. 12 Din, vez. 15 Din. IV. razred. Katoliški katekizem. 18 Din. Panhober-Kosiper: Velike zgodbe sv. pisma. Br. 36 Din, v. 40 Din. Rane: Četrta čitanka. 25 Din. Sehreiner-Beziak : Jezikovna vadnica, III. stop. ((it ni izšla.) Cernivec: Ratunka III. In IV. del. Broš. 13 Din, vez. 16 Din. Zemljevid : Slovenske dežele ln Istra. 8 Din. Plesničar-Grum: Jugoslavija I. 28 Din. Lesica-Lokovšek-Mole: Prva srbska ali hrvatska Čitanka. 15 Din. Druzovič: Pesmarica, III. (še ni izšla.) V. razred. Katoliški katekizem. 18 Din. Panholzer-Kociper: Velike zgodbe sv. pisma. Br. 36 Din, v. 40 Din. Rapč: Četrta čitank?. 25 Din. Schreiner-Bezjak: Jezikovna radnica, IV. del. 13 Din. Cernivec: Računica, V. del. Broš. 13 Din, vez. 16 Din. Lesica-Lokovšek-Mole: Prva srbska ali hrvatska čitanka. 15 Din. Druzovič: Pesmarica, m. (še ni izšla.) Vse te knjige se dobe v Narodni knjigarni, Ljubljana Prešernova ulica 7. PreSernova ulica 7. H.yy." «"K*V-i'I ■ COOOBDOOOOBOOOpPPOOOaOOBOOOOOOOBOOOOOOOOOOOOOOOPOPtt ■ rrrrrrr^iiyir*«rg Čevljarski pomočniki, dobro izvežbani — sc sprejmejo v trajno delo. — Janko .Teše. Cesta na Loko št. 20. 6382 PRODA SE NEKAJ starinskega oroži?. — N'a^'nv pove uprava »Slov. Naroda«'. 6378 Prodam iz lastnega Gozda okoli 1000 lepih bukovih dreves za na žago /a posekanje. Do bližnic železniške po* sta i c je devet kilometrov. Rosni ktrpci naj pošljejo por»'?dno pod značko vftel javor/6399« na upravo v Slo v e n > - c d a Naroda««. Iz najboljših tovarn dvokolesa ln šivalni stroji se radi konca sezije — poceni razprodaj a jo: tu* di na obroke in z garans cijo. — Ceniki na razpo= lago zastonj. — Tvrdka Jos. Čuden=Selovin. Ljub* Ijana. Mestni trg št. 13. 6365 Gobe i n fižol kunuje 6*236 SEVER & K0MP. Ljubljana, IVolfova ulica št. 12 Stelaže in pulti za manufakturno stroko re kupijo. — Ponudbe pod »Stelaže« na Aloma Companv. Ljubljana. 6387 Pfanino, dobro ohranjen, se ki-pt. — Ponudbe z navedbo najnižje cene in znamke na: Aloma C o m p a n v, Ljubljana, pod *Pianino«\ 6386 5 > = Ugoden nahnn za lesno indasirijo in mizarje ! Mizarski stroji in orodje. in sicer: 1 skobelnik 70 centimetrov (Dichtenho« bclmasehine,). 1 porav* r.aln i k (A b r i ch tmaschme), / freza (Frassmaschinc), / krožna žaga z železnim stojalom. / vrtalni stroj (Langlochbohrm.), 1 avt. J brnsilni sfroj za 70 em I dolžine. 7 bencin ; m^for S? Hp in 7 bencin-motor 3 HP. 7 parna vodna se* safka (\Vasserdampfnnms ne). 10 skobclnikov* (Ho* belbanke) s pripadajočim orodjem. — Stroii so no* vi. naiboljše inozemske rvrdke ter so v^led opu* stivc obrta za nizko ceno naprodaj. — Ogleda* jo se lahko v obratu pri Ig. Toplak, strojno mizarstvo, Celje. Brca 14. 6279 Za plesalce ! Odda se lepa nova dvo* rana za plesne vaje in razna zborovanja. — Ho? tel Tratnik, Ljubljana. 6341 Parcela pri Ljubljani — se ceno proda. — Naslov pove uprava »SI. Nar«. 6376 Mesečno sobo (prazno), po možnosti s posebnim vhodom, v src-dini mesta — išče za ta* koj miren gospod. — Po* nudbe pod »J. G. 6300« na upravo »SI. Nar.-.. »Original«, 1/volite list dvignuti v upravi >»S1. Naroda*. 6375 Pri prodaji posestva dose/ete priznano naj* boljši uspeh, ako se po* služite posredovanja — Realitetne pisarne »PO* SEST«, d z o. z. v Ljub* liani. Sv. Petra cesta 24, pri kateri se stalno ogla* šajo kupci. 54/T Restavracija »Pri Roži«, Židovska ulica 6 — zopet v polnem teku. Priporoča sladki mošt in fino ljuto* mersko vino. ravnokar došlo, kakor tudi fino domačo kuhinjo. — Se priporoča za obilni obisk. 6357 Perje, kokošje, račje in gosje, puh. oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Cako^ 52 T la i» apistovski sir, Ia tilzitski sir; samo pol* nomasten! — Razpošilja po zmernih cenah mle* karna Karlo Lažni-Dežanovac. I Maserka se priporoča c. damam, posebno za nego lica; pridem na dom. — $kof* ja ulica 13, spodaj, levo 6370 Vsakovrstne vožnje, preselitve, kurivo in drugo — pre* vzame in oskrbi najhi = treje m po solidnih ce* nah Komar Lojze, Kra» kovska ulica 13. r»342 imaio V" S! CJ '» «— C» 4> i— i— c U O > O e3 BB.S --Sr* C3 Krojaški odpa iz bombaževine (pavole) se redno kupujejo. Ponudbe z navedbo cene in množine na upravo Slovenskega Naroda pod „Krojaški odpadki-6336". ■ ti" it— f- 1 «;» r .i v< rl] r-£ r,', * , Jk bofe« 8siastfigat iakoue, štuk, etnaite, kfstoos i garantevano čisti flrnfs s?afbn5|e bakooćc družba z omejeno zavezo nflHRPPOR LJUBLJHnH BOM? SRD podružnica centrala shladKtc T V O R K I C E: LJUBLJHnH-lflEDUODE 2039 t ROVAL »VSftIlL, LINE Kr- angTeška poštna parobroHna Oenera'n^ zastopstvo za kr*-2S55 Ijevim S. H. S Zanreb, Tre. f. štev. 17. Rotfoviti notn:Sfc: promet] Hambur^-ChefhourT-Snuthaninton w K«?w Ynrk in Kan^^o Cherbourq-Uverpoo(*Southampton v Južno Ameriko. --ftio de Janeirn. Santos, .Montevideo. Rueno^ Aire>, Sanpaolo. — — Odnrava potnikov v rirvem, drugem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema in štirimi posteljami. PorJzastonsti-a: Hen^ratl, Karacjjorcieva ti'lca 91. — Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. — Veliki Bečkerek. Kralja Aleksandra u.4 — BItolj. Bulevard Aleksandra 163. brzojavni naslov za gori navedena rodzastopstva ,,Roymailpac". Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Crnogoro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Ortižu. Brzojavni naslov: t,Prometna banka". Dopisovanje v vseh jezikih. ESaH Kreditni zavod za trgovino in indus LJUBLJANA, Prešernova uSica 50 (v lastnem pošlemu Obrestovanja vlog, nakun In prodaja vsakovrstnih vrednostnih panjrjev. deviz in valut, borzna naročil?., nreduimi in krediti vsake vrste, eskomut in irkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd, itd. Brzojavke: Kredit IjubVam - Telefon JO. 457 in 548 Lastnina m tisk »Narodne tiskarne« 36 6