Foiimzm plačana v gotovini.
148.	¥ Ljubljani, dne 13. decembra 1921,	Letnik HL
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
pokrajinske nprave za Slovenijo.
Vsebina: Zakon o proračunskih drsnajstinah «a mesere junij, julij, avgust, september, oktober, november in december 1921. — Uredbe osrednje vlade: Odločba o enotni obliki žiga xa žigosanje mer in merilnih priprav. Kazpis, g katerim se ukinjajo S'difča za pobijanje draginje. — Razglasi osrednje vlade: Razglas o prijavi (b eznic predvojnega angažiranega dolga bi» še avetro-ogrske monarhije, ki ga je žigosala Avstrija s s>ojim ž'gom. — Razglasi raznih drugih uradov in ohlastev. — Razne objave.
Izjemoma sme minister za finance podaljšati zamenjavo po državnem kurzu za dijake, ki redno opravljajo izpite ter dovršujejo svoja poslednja leta študij, najdalje do konca meseca julija 1922. Za me-dicince se ta zamenjava po državnem kurzu podaljšuje do konca meseca julija 1923. Ta rok ne velja za dijake, ki so štipendisti samoupravnih teles, kakor tudi ne za državne.
V.
V členu' 46. se izpreminja točka 2. ter se glasi: ki je dovršil državno trgovsko akademijo ali šolo ali najmanj šest gimnazijskih razredov in državno geodetsko šolo, ustanovljeno leta 1889., in ki je po dovršeni šoli služboval najmanj 15 let kot ukazni uradnik v računski stroki;
Za točko 2, se dodaja nova točka 3., ki se glasi: ki je služboval kot inšpektor ali šef odseka pri generalni direkciji državnega računovodstva ter je prebil najmanj 15 let kot ukazni uradnik v računski j stroki.
Na koncu člena se dodaja nov odstavek, ki se glasi:
Vse to velja samo za one, ki so že sedaj na tem službenem mestu.
VI.
Minister za finance se pooblašča, da sme kot subvencijo ali kot plačilo stroškov za prevažanje pošte izdati iz državne blagajne ali garantirati posojilo pri Narodni banki nacionalnim brodarskim družbam na Jadranskem morju največ do 10,000.000 Din.
X.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Našemu ministru za finance naročamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvoro pa zapovedujemo, naj postopajo po njem, in. vsem in vsakomur, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 30.novembra 1921.
Aleksander s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister za pravosodje:
M. S. Djuričić s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za zunanje zadeve:
Nik. P. Pašić s. r.
Zakoni in kraljevske uredbe.
340.
Mi
A le les ander»,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130. ustave sklenil v svoji XVIII. redni seji, ki jo je imel dne 29. novembra 1921. v Beogradu, da ostane začasni zakon o proračunskih dvanajstinah z dne 27. junija 1921. — «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 154/21 — seznamka uredb ministrstva za finance št. 10 — «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 195 iz leta 1921. — v veljavi kot
Zakon o proračunskih dvanajstinah za mesece ]nnij, julij, avgust, september, oktober, november In december 1921/
i nastopnimi izpremembami in dopolnitvami:
I.
Člen 11. se izpreminja ter se glasi:
Minister za finance se pooblašča, da sme dovoljevati izplačila do vsote 660,000.000 Din po proračunskih partijah, s katerimi so določene draginjske doklade, pokojnine in invalidske podpore preko zneska sedmih dvanajstin kreditov, določenih v teh partijah po proračunu za. leto 1920./1921.
n.
Členu 14. se dodaja na koncu nov stavek, ki se glasi:
Od tega prijavljanja so izvzeti računi o potnih in selitvenih stroških.
III.
Za členom 34. se dodaja nov člen 34. a, ki se glasi:
Minister za finance se pooblašča, da sme, skladno z zakonom o ureditvi državnega računovodstva in ostalih finančnih uprav z dne 5. maja 1911., ustanoviti na ozemlju Srema okružne in s resko finančne uprave, ki preidejo v sestavo oblastne finančne direkcije v Novem Sadu.
Število okružnih, sreskih finančnih uprav kakor tudi njih področje in sedež določi minister za finance.
Dosedanji zakoni za to ozemlje o ustroju komisije za odmero tecivarine III. razreda (porez raspisu-juče poverenstvo), reklamacijske komisije za teciva-rino IH. razreda (opotražno poverenstvo) in komisija za odmero dohodnine, davka na imovino in davka na vojne dobičke ostanejo še nadalje v veljavi.
Istotako se s tem ne izpreminjajo določila dosedanjih zakonov o finančno-upravnem 'sojenju.
IV.
Členu 45. se dodaja na koncu nov odstavek, ki se glasi: *
* Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 270 A. izdanih dne
1.	decembra 1921.
Člen 47. se izpreminja ter se glasi:
Vsem upokojenim in aktivnim državnim uslužbencem s pravico do pokojnine v Srbiji in Črni gori, ki so kot taki v vojnah od leta 1912. do vštetega leta 1920. opravljali vojaško službo, se priznava pravica do službenih let za pokojnino po členu 22., točki 3. pod a), zakona o ustroju vojske.
VII.
Za členom 51. se dodaja nov člen 51. a, ki se glasi:
Za kritje gradbenih, prosvetnih, pridobitnih, sar nitetnih in ostalih občinskih potrebščin se dovoljuje občinam v mestih preko 10.000 prebivalcev, da se smejo po odločbah svojih občinskih odborov, redoma izvoljenih izza dne 1. decembra 1918., obremeniti in uvesti brez odločbe zbora, a po predhodni odobritvi ministra za finance pobiranje trošarine na predmete, namenjene za porabo, pri njih uvažanju v omenjeno mesto.
Dokler se bo v teh mestih pobirala trošarina, se ne sme od prebivalcev dotične občine pobirati občinski pribitek za kritje proračunskih občinskih po trebščin — člen 35., drugi odstavek, zakona o okrožnih, sreskih in občinskih proračunih.
Pravilnik za pobiranje trošarine kakor tudi trc-šarinsko tarifo predpiše sodišče in odbor dotične občine ter ju po generalni direkciji posrednjih davkov predloži v revizijo in odobritev ministru za finance.
VIII.
Za členom 51. a se dodaja nov člen 51. b, ki se glasi:
Minister za finance se pooblašča, da sme navzlic zakonitim predpisom o odmeri in pobiranju davkov v vsej kraljevini odrediti pobiranje celokupnega davka in pripadajočih pribitkov, čim se določi in priobči vsota obremenitve, brez ozira na eventualno vložene pritožbe.
IX.
Za členom 51. b se dodaja nov člen 51. c, ki se glasi:
Minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov:
M. N. Trifković s. r.
Minister za gradbe:
J.	P. Jovanovič s. r.
Namestnik ministra za prosveto, minister za notranje zadeve:
Sv. Pribićević s. r.
Minister za notranje zadeve:
Sv. Pribićević s. r.
Minister za pravosodje:
M. S. Djuričić s. r.
Minister za promet:
Nikola T. Uzunović s. r.
Minister za trgovino in industrijo: dr. M. Spaho s. r.
Minister za gozde in rudnike: dr. H. Križman s. r.
Minister za pošto in brzojav: dr. Slavko Miletič s. r.
Minister za socialno politiko: dr. V. Kukovec s.r.
Minister za verstvo: dr. M. Jovanovič s. r.
Minister za finance: dr. Kosta Kumanudi s. r
Namestnik ministra za narodno zdravje, minister za trgovino in industrijo:
dr. M. Spaho s. r.
Minister za kmetijstvo in vode:
Ivan Pucelj s.r.
Minister za vojno in mornarnico: general Mil. Zečević s.r.
Minister za agrarno reformo:
K.	Lj. Miletič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
34f.
Odločba
o enotni obliki žiga za žigosanje mer in merilnih priprav*
Da se za ozemlje vse kraljevine določi enotna oblika žiga za žigosanje mer in merilnih priprav, odrejam na podstavi zakona in po izkazani potrebi: Kot uradni žig za overjanje pravilnosti mer in merilnih priprav ob pregledovanju in žigosanju se mora pri vseh oblastvih za kontrolo mer v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev uporabljati krona naše kraljevine z letno številko in z osebno številko onega uradnika, ki je izvršil žigosanje, v nastopni razvrstitvi in obliki:
m
\92Z
Ta odločba stopi v veljavo dne 1. januarja 1922., čim se razglasi v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
V Beogradu, dne 2.decembra 1921.;
HI. br. 3867.
Minister za trgovino in industrijo: dr. M. Spako s. r.
342.
Razpis predsednikom pokrajinskih uprav, velikim županom, okružnim načelnikom, mestnim županom in sodišču občine mesta Beograda, s katerim se ukinjajo sodišča za pobijanje draginje.* **	1
Ker je sklenila tretja sekcija zakonodajnega odbora, da je ukiniti sodišča za pobijanje draginje in prenesti njih funkcijo na redna sodišča, je odločil gospod minister za socialno politiko današnjega dne pod J. P. br. 6775, da morajo sodišča za poCijanje draginje za sedaj ustaviti svoje poslovanje.
Priobčevaje Vam to odločbo, Vas vabi oddelek za javno pomoč in prehrano: Izvolite odrediti, da sodišča za pobijanje draginje v Vašem območju takoj ustavijo vsako poslovanje.
Iz oddelka za javno pomoč in prehrano ministrstva za socialno politiko v Beogradu, dne 3. decembra 1921.; J. P. br. 6775.
Razglasi osrednje vlade.
Razglas o prijavi obveznic predvojnega angažiranega dolga bivše avstro-ogrske monarhije, ki ga je žigosala Avstrija s svojim žigom.**
Ker je avstrijska vlada žigosala obveznice predvojnega angažiranega dolga bivše avstro - ogrske monarhije, ki so bile na njenem ozemlju onega dne, ko je stopila v veljavo saintgermainiska mirovna pogodba, a so lastnina naših državljanov, je izdal gospod minister za finance zato, da vloži naša vlada v imenu lastnikov protest zoper žigosanje, nastopno odločbo:
1.	) Lastniki morajo svoje obveznice do dne 2 0. decembra t. 1. s prošnjo odpremiti li generalni direkciji državnih dolgov. Nadalje
2.	) morajo navesti: vrsto (naslov posojila), serijo, številko in nominalno vrednost vsake posamezne obveznice;
3.	) od kdaj so prosilci lastniki teh obveznic;
4.	) kje so v Avstriji deponirane;
5.	) na kakšni podstavi;
6.	) ali so bile prenesene v Avstrijo na podstavi zakonite odredbe ali na podstavi vojnih ukrepov bivše avstro-ogrske ali avstrijske vlade;
7.	) ali so bile tara prostovoljno deponirane;
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 274, izdanih dne 7ega. decembra 1921.
** Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 275, izdanih dne 8. decembra 1921.
8.	) ali so se izplačevali kuponi tudi izza dne 1. oktobra 1919. in po katerem odloku;
9.	) iz kakšnih razlogov je Avstrija žigosala te obveznice;
10.	) priložiti je prošnji potrdilo o državljanstvu. V prošnji je treba zahtevati, naj naša vlada vloži
protest zoper žigosanje. Prošnje morajo biti kolko-vane z 2 dinarjema.
Iz generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu,
dne 3. decembra 1921.; D. br. 18.851.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Preds. 3451/4/21—1.	3—3
Razpis.
Pri računskem oddelku višjega deželnega sodišča v Ljubljani se oddasta dve mesti računskih praktikantov.
Rok za vlaganje prošenj do dne
10. januarja 1922.
Podrobni razpis glej v Uradnem listu kos 146. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 3. decembra 1921.
Kavčnik s. r.
Preds. 1269/4/21—2.	3—1
Razpis.
Oddado se sodniška mesta v IX. činovnem razredu pri okrajnem sodišču v Brežicah, v Gornjem gradu, v Konjicah in v Kozjem.
Oddado se tudi mesta, ki se morda izpraznijo po premestitvah.
Pravilno kolkovane in opremljene, svojeročno spisane prošnje naj se vlože po službeni poti najkes-neje do dne jg. januarja 1922. pri podpisanem predsedništvu.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju, dne 10. decembra 1921.
Preds. J 358/4/21—1.	3—1
Razpis,
Oddado sc nastopna mesta sodnikov IX. činov-nega razreda, in sicer:
a)	eno ali več mest pri okrožnem sodišču v Mariboru in
b)	po eno mesto pri okrajnih sodiščih v Dolnji Lendavi, Ljutomeru, Marenbergu, Murski Soboti, Ormožu, Ptuju in Slovenski Bistrici.
Istočasno se oddado tudi mesta, ki se morda izpraznijo po premostitvah.
Pravilno kolkovane in opremljene, svojeročno spisane prošnje naj se vlože najkesneje do dne 15. j a n u a r j a 1 9 2 2. pri podpisanem predsedništvu.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 10. decembra 1921.
Preds. 1221/4/21—1.	3—1
Razpis,
Odda se po eno sodniško mesto v IX. činovnem razredu pri okrožnem sodišču v Novem mestu in pri okrajnih sodiščih v Kočevju, Krškem, Ribnici in Višnji gori.
Obenem se oddado tudi mesta, ki se morda izpraznijo po premestitvah.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti najkesneje do dne 14. januarja 1922. pri podpisanem predsedništvu.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu, dne 10. decembra 1921.
Preds. 489/6/21—1.	3—3
Razpis.
službe pisarniškega oficianta, oziroma pisarniškega pomočnika, pri okrajnem sodišču v Cerknici.
Prošnje je treba vložiti do dne
18. januarja 1922.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 146. Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek L, dne 1. decembra 1921.
Cg Ib 316/21—1.	1805
Okli©.
«Tellus», internacionalna trgovska in industrijska družba z o. z. na Dunaju, L, Milchgasse 1, je vložila zoper Eleka Schrantza, mehanika iz Dolnje Lendave, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 12.800 K s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 0. decembra 1921. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 84.
Ker je bivališče Eleka Schrantza neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Juro Jan, odvetnik v Mariboru, ki ga bo zastopal na njega nevarnost in stroške, dokler se ne zglasi sam ali ne imenuje poobl.v š čenča.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 23. novembra 1921.
C 64/21—1.	1804
Oklio.
Zoper Franca Lajovica, posestnika iz Reke, čigar sedanje bivališče je neznano, je podal pri okrajnem sodišču na Brdu Anton Razoršek, posestnik v Hrastniku, tožbo zaradi 591 K s pripadki. .
Narok za ustno sporno razpravo se je določil na dan	19. decembra 19 21.
ob pol enajstih.
V obrambo pravic toženčevib se postavlja za skrbnico Jožefa Lajovic, posestnikova žena v Reki, občina Peče, ki ga bo zastopala v oznamenovani pravni stvari na njega nevarnost in stroške, dokler se toženec ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče na Brdu, oddelek II.,
dne 19. novembra 1921.
C 148/21—1.	1824
Oklio.
Jožef in Ana Fabjančič, posestnika v Velikem Kamenu, zastopana po Otmarju Golobu, notarju v Kozjem, sta vložila zoper Antona Ž u p e v e a, Apolonijo Sotoškovo, Uršo Radaijevo, Franca Petana, nedl. Franca S o t o š k a in Josipa Klemenčiča, vse neznanega bivališča, tožbo, da ti se priznalo zastaranje terjatev in pravic ter dovolil njih izbris, s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 0. decembra 1921. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 5.
Tožencem se postavlja za skrbnika Franc Robar, kanclist v Kozjem, ki jih bo zastopal na njih nevarnost in stroške, dokler se ne zglase sami ali ne imenujejo pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kozjem, oddelek IL, dne 29. novembra 1921.
C III 261/21—1.	1790
Oklio.
Zoper Franca Zupanca, zasebnika, prej v Po-povcib št. 17, čigar sedanje bivališče je neznano, so podali pri okrajnem sodišču v Ptuju Janez Zajec, Janez Bauman, Franc Koren in Lovrenc Javornik, posestnikovi sinovi v Apačah, tožbo zaradi 1400 K.
Na podstavi tožbe se je določil narok pri tem sodišču na dan	,
2 9. decembra 1921. ob devetih v sobi št. 14.
V obrambo pravic Franca Zupanca se postavlja za skrbnika Alojzij Mir v Ptuju. Ta skrbnik ga by zastopal v oznamenovani pravni stvari na njega nevarnost in stroške, dokler se toženec ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek III,
dne 15. novembra 1921.
C III 264/21—1.	1791
Oklio.
Zoper Franca Laha in Lizo Lahovo, posestnika v Spodnjih Jablanah št. 36, katerih sedanje bivališče je neznano, sta podala pri okrajnem sodišču v Ptuju Karel in Marija Najžar, zasebnika v Spodnji Jablanah št. 36, tožbo zaradi 2190 K s pripadki.
Na podstavi tožbe se je določil narok na dan 2 9. decembra 1921. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 14.
V obrambo pravic obeh tožencev se postavlja za skrbnika gospod Simon Medved, župan in posestnik
v Mihovcih. Ta skrbnik ju bo zastopal v oznameno-vani pravni stvari na njiju nevarnost in stroške, dokler se ali ne zglasita pri sodišču ali ne imenujeta pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IH.,
dne 18. novembra 1921.
A. Vpisi v trgovinski register.
I. Vpisale so se nastopne firme:
262. Sedež podružnice: Kranj.
Besedilo firme: Jadranska banka — podružnica
Kranj.
Sedež glavnega zavoda: Beograd.
Besedilo firme glavnega zavoda: Jadranska banka
—	JanpaHcna Sauna — Adriatische Bank — Banca Adriatica — Banque Adriatique — Banco Adriatico
—	Adriatic Bank.
Področje družbi je: Družba je ustanovljena v prvi vrsti zato, da prevzame posle vseh podružnic in poslovalnic Jadranske banke v Trstu, kar jih je v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, in da prevzame njene dunajske podružnice; namerja pa opravljati vse posle, spadajoče v področje bančnih podjetij, kreditnih in denarnih zavodov, kakor tudi vse komercialne, industrijske, finančne in nepremičninske posle.
Vpoštevaje zakonita določila, veljavna za vsak posamezni posel, je zlasti upravičena za ta-le opravila:
a)	Družba ustanavlja, pridobiva ali upravlja, jemlje ali daje v zakup ali najem komercialna., industrijska, poljedelska, prometna in sploh podjetja, služeča povzdigi narodnega gospodarstva, in sicer kakršnekoli vrste in družbene oblike ter jim te pretvarja; nadalje se udeležuje takih podjetij, vodi njih posle ter oskrbuje zanje izdajo in prodajo njih delnic.
P) Podeljuje odprte in menične kredite, diskontira menične in kakršnekoli druge terjatve; sprejema in izplačuje obresti in dividende ter opravlja vnovčevanje vseh kakršnihkoli terjatev na račun tretjih.
c)	Sprejema vrednostne papirje, valute in vse druge predmete v hranjenje in upravljanje ter izdaja za to depotne liste.
&) Sprejema denar na tekoči račun — vlagatelj sme razpolagati z vloženim zneskom po čeku ali pa drugače — sprejema denar na vložne knjižice, ki se glase na prinosnika ali na ime in ki se smejo tudi v tem primeru izplačati prinosniku, in proti obrestonosnim ali brezobrestnim blagajniškim potrdilom, ki se glase na prinosnika.
Blagajniška nakazila se morajo glasiti najmanj oa 100 K ter morajo biti izplačna ob določenem roku dospelosti ali ob določenem odpovednem roku. Prva vloga na hranilno knjižico mora znašati najmanj 50 K.
Vloge, sprejete na vložne knjižice in proti blagajniškim potrdilom, je vsak mesec objaviti ter jih po izdanih oblastvenih predpisih izkazati ol>-lastvom; oba zneska skupaj ne smeta presezati dvakratnega zneska vplačane delniške glavnice.
Za obrazce vložnih knjižic in blagajniških nakazil je treba državnooblastvene odobritve.
d)	Nakupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, devize, valute in terjatve; posoja na obresti proti zastavi vseh teh reči, nadalje na sirovine in vsakovrstno blago in na nepremičnine — vse to na lastni kakor tudi na tuj račun.
e)	Kupčuje s promesami in prodaja srečke na obroke.
f)	Izvršuje zavarovanja zoper kurzno izgubo pri iz-žrebnih vrednostnih papirjih ali srečkah.
g)	Kupuje in prodaja vsakovrstno blago, sirovine in izdelke.
h)	Nakupuje in prodaja nepremičnine, jili daje ali jemlje v zakup ali najem.
i)	Izvršuje vsakovrstne stavbe.
j)	Pridobiva koncesije za železnice ali druge prometne naprave ali javne stavbe,
k)	Napravlja javna skladišča —- tudi prosta skladišča; izdaja skladiščna potrdila (warrantsj o vloženem blagu: napravlja po prej izposlovani oblastveni dovolitvi javne tehtnice in merilnice.
l)	Prevzema zakup in upravo javnih davščin.
m)	Posreduje ali izvršuje sama ali skupno z Irugimi vsakovrstne finančne in kreditne operacije na račun državnih uprav, pokrajin, občin, korporacij, zadrug, družb ali zasebnikov tuzemstva in inozemstva, se udeležuje pri njih ter sploh izvršuje vsa opravila, združena s temi operacijami; zlasti todi prenaša prevzete dolgove v celoti ali v delnih zneskih na druge.
n)	Ustanavlja menjalnice in opravlja v njih menjalne posle.
o)	Ukorišča tuzemske in inozemske izume, patente in privilegije ali posreduje njih ukoriščanje.
p)	Izvršuje vsa bančna, komisijska in posojilna opravila, ki spadajo v izvrševanje in obseg zgoraj navedenih, po pravilih dovoljenih poslov ali ki so potrebna za to kot pomožna opravila, zlasti tudi borzne kupčije.
r)	Dovoljuje hipotečna posojila v gotovini ali v zastavnih pismih posestnikom nepremičnin ali podeljuje posojila na hipotekarno zavarovane zneske za daljši ali krajši čas, jih pridobiva in zopet oddaja.
s)	Izdaja na podstavi posojil, označenih v prejšnjem odstavku in dovoljenih v gotovini, do njih višine zastavna pisma; tudi diskontira zastavna pisma, izdana samo na podstavi omenjenih posojil, ali daje nanje predjeme. Sicer pa veljajo za izdajo zastavnih pisem določila dodatka k tem pravilom.
š) Izdaja lastne obrestonosne zadolžnice (obligacije), katerih skupni znesek mora biti vedno popolnoma zavarovan z vrednostnimi papirji, ki so ji lastni ali ki so v njeni posesti, s kritimi terjatvami ali nepremičninami. Skupna vsota teh obveznic ne sme presezati zneska vplačane glavnice.
Te zadolžnice ne smejo zapast] prej nego v enem letu ter sc ne smejo nanašati na manjši znesek nego 1000 K. Obrazci se morajo predložiti državnemu oblastvu v potrditev.
t)	Izdaja fundirane bančne zadolžnice, katerih skupna vsota mora biti vedno popolnoma krita, in sicer:
I.	a) s posojili, dovoljenimi v industrijske in trgovske namene ali prevzetimi po cesiji, ki so knjižno zastavnopravno zavarovana ali za katera jamči kot porok in plačnik država, pokrajina, okraj ali sploh tuzemska javna korporacija, ki je upravičena pobirati davke ali doklade; ali z enakimi posojili tem samim;
b)	z lastno posestjo pupilarnovarnih vrednostnih papirjev ali zadolžnic tuzemskih industrijskih in trgovskih podjetij, katerih obrestovanje in plačilo je zavarovano prav tako kakor posojil, navedenih pod a);
c)	s posojili, dovoljenimi proti zastavi vrednostnih papirjev, navedenih pod b);
II.	a) z dovoljenimi ali po cesiji prevzetimi posojili za gradnjo in obratovanje tuzemskih železnic, namenjenih javnemu prometu in koncesioni-ranih v zmislu veljavnih zakonitih predpisov, katerih obrestovanje in plačilo je zavarovano na. železnici sami ali s plačilnim in poroštvenim jamstvom države, pokrajine ali sploh na način, ki jo po državni upravi priznan za zadostnega;
b)	z lastno posestjo takih železniških obligacij:
c)	s posojili na njih zastavo.
Bančne zadolžnice (industrijske kreditne obligacije), izdane na temelju pod La) do c), je voditi in upravljati popolnoma ločeno od zadolžnic na temelju pod II.a) do c) (železniške kreditnoj obligacije).
Fundirane bančne, zadolžnice se smejo uporabljati za plodonosno nalaganje glavnic, ki so last ustanov zavodov, stoječih pod javnim nadzorstvom, poštne hranilnice, sirotninskega in fidej-komisnega in depozitnega denarja in za službene in poslovne kavcije samo:
1.	) če so zadolžnice' krite % gotovim denarjem ali s pupilarnovarnimi vrednostnimi papirji ali s takimi hipotečnimi terjatvami, ki so v zmislu zakona popolnoma varne, ali s terjatvami napram državi in
2.	) če je vsota, ki je potrebna za vsakokratno obrestovanje in amortizacijo bančnih zadolžnic, krita z enako visoko terjatvijo banke. To, da so pogoji, navedeni pod 1.) in 2.), izpolnjeni, se mora za vsak primer posebe objaviti v «Službenih No-vinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Take bančne zadolžnice je voditi in upravljati polnoma., ločeno od onih, ki nimajo papilarno: varnosti.
Sicer veljajo za izdajanje bančnih zadolžnic določila dodatka k tem pravilom.
Vse navedene posle sme družba izvrševati ali tudi samo posredovati na lastni ali tuj račun. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Delniška glavnica znaša 30,000.000 K (7,500.000 Din) ter je razdeljena na 75.000 delnic po 400 K (100 Din), ki so v gotovini popolnoma vplačane. Ta delniška glavnica se sme s sklepom občnega zbora zvišati na 200,000.000 K (50,000.000 Din).
Delnice se glase na prinosnika in so nedeljive.
Vse družbene javne razglase objavlja upravni svet v uradnem listu na sedežu družbe.
Družbena firma se podpisuje tako, da se ;kx1 njeno natisnjeno ali po komerkoli napisano besedilo v srbohrvatskem ali slovenskem (angleškem, francoskem, italijanskem, španskem ali nemškem) jeziku pripisuje: a. d. v Beogradu, in da podpisujeta svoje ime: ali dva člana upravnega sveta ali en član upravnega sveta in en ravnatelj ali dva ravnatelja ali en upravni svetnik ali ravnatelj in en prokurist. Prokuristi morajo dostavljati svojemu podpisu dodatek, ki kaže na prokuro.
Članom upravnega sveta služijo za legitimacijo izdatki volilnih zapisnikov, ustrezajoči pravilom, ravnateljem in prokuristom družbe pa izpiski iz trgovskega registra ali njih nastavilni dekreti.
Upravni svet družbe sestoji iz devetih članov; sedanji člani upravnega sVeta so: Franjo Duboković, veletržec na Sušaku; Ivan Knez, veletržec v Ljubljani; T. G. Stipanovič, veletržec v Jelši; dr. Josip Ažman, odvetnik v Ljubljani; Ante Bogdanovič, veletržec v Šibeniku; Albert Bonetić, veletržec na Sušaku; dr. Melko Cingrija, odvetnik v Dubrovniku; Ćiro Kamcnarovič, bančni ravnatelj v Ljubljani.
Ravnatelja družbe sta Ciro Kamenarovič v Ljubljani in Alfred Krstelj v Beogradu; upravičena sta zastopati in podpisovati centralo družbe in vse njene podružnice.
Ljubljana, dne 23.novembra 1921.
263.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: slovensko: Zavod za impregni-ranje lesa, d. d. v Ljubljani; srbohrvatsko: Zavod za impregniranje drveta, d. d. u Ljubljani; nemško: Holzimprägnierungsanstait, A.-G. in Ljubljana.
Obratni predmet: Družba.
1.	) nakupuje les vseh vrst in material, potreben za impregniranje; impregnira les in prodaja impregnirani les;
2.	) ustanavlja, nakupuje in obratuje zavode za impregniranje lesa ter se udeležuje pri že ustanovljenih podjetjih te vrste;
3.	) ustanavlja, nakupuje in obratuje naprave za izdelovanje pomožnih materij, potrebnih za impra-gniranje lesa;
4.	) nakupuje in prodaja zemljišča v zvezi z obratom podjetij, navedenih pod 2.) in 3.j;
5.	) obratuje vse trgovske in produkcijske posle, služeče pospeševanju navedenih namenov.
Oblika in trajanje družbe: Delniška družba temelji na pravilih, odobrenih na podstavi pooblastila ministra za. trgovino in industrijo z dne 24. avgusta 1921, VI, št. 3904, po ministrstvu za trgovino in industrijo, oddelku v Ljubljani, z odlokom z dne 3. oktobra 1921., št. 7028/21, ter je sklenjena za nedol> een čas.
Delniška glavnica znaša 500.000 K ter je razdeljena na 1250 delnic po 400 K, ki so v gotovini popolnoma vplačane in se glase na prinosnika. Delniška glavnica se sme po sklepu občnega zbora brez dovolitve državnega oblastva zvišati na 4,000.000 K
Oznanila se izvršujejo z objavo v uradnem listu družbenega sedeža in v uradnih listih za kraje, kjer ima družba svoje podružnice.
Načelništvo sestoji iz petih do sedmih zadružnikov; člani načelništva so: Josip Dular, ravnatelj Gospodarske zveze v Ljubljani; dr. Ivan Slokar, ravnatelj Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani; Kristjan Diete, podravnatelj Zadružne gospodarsko banke, d. d. v Ljubljani; Štefan Križaj, ravnatelj Ljudske posojilnice v Ljubljani; Ludovik Trainer, inženjer na Dunaju, XII., Aichholzgasse št. 10.
Podpis firme: Firma se pravnoveljavno podpisuje tako, da se pod njeno napisano, natisnjeno ali s štampiljo odtisnjeno besedilo podpisujeta dva člana upravnega sveta ali en član upravnega sveta, in en prokurist ali ravnatelj s prokuro in prokurist — vsi kolektivno, ravnatelj in prokurist vselej s pristavkom p. p. (per procura).
Ljubljana, dne 25. novembra 1921.
264.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: slovensko: «Elin», družba za električno industrijo v Mariboru, družba z o. z.; srbohrvatsko: «Elin», društvo za električnu industriju u Mariboru, društvo s. o. s. — «Enim», apyiurBo sa enen-rpHKHy HHflyorpnjy y Mapnßopy, apynrrBO c. o. c.; francosko: «Elin», socićtč d’Industrie electrique ä Maribor, societe a. o. L; nemško: «Elin», Gesellschaft für elektrische Industrie in Maribor, Gesellschaft m. b. H.
Obratni predmet: Podjetje projektira in izvršuje električne naprave za razsvetljavo in pogon vsakega
obsega, tako kalorične kakor hidrotehnične naprave, trguje z elektrotehničnim in drugačnim dotičnim materialom, pridobiva koncesije za gradnjo in obrat električnih naprav ter jih financira, izdeluje stroje in materialije, potrebne za navedene namene, ustanavlja podružnice, se udeležuje pri podjetjih in pridobiva podjetja enake vrste.
Delovanje družbe je omejeno na kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Družbena pogodba z dne 31. avgusta 1921.
Višina osnovne glavnice: 960.000 K, ki so v gotovini popolnoma vplačane.
Poslovodje: Hans Altmann, upravni svetnik in vo-ditelj-ravnatelj družbe za električno industrijo, d. d. na Dunaju, L, Volksgartenstrasse št. 3; Dragotin Klobučar, ravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke v Mariboru; dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani; dr. Fritz Schlesinger, prokurist družbe za električno industrijo, d. d. na Dunaju, L, Volks-gartenstrasse št. 3; Hugo Weinberger, ravnatelj društva Wiener Bank-Verein, hrvatske podružnice v Zagrebu.
Pravico zastopanja imata po dva poslovodji ali pa en poslovodja in en prokurist kolektivno.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva poslovodji ali pa en poslovodja in en prokurist, le-ta z označbo prokure.
Družbene objave se naznanjajo družbenikom s priporočenimi pismi, istotako vabila na občni zbor.
Maribor, dne 18.novembra 1921.
265. Sedež podružnice: Maribor.
Besedilo firme: Jadranska banka — podružnica
Maribor.
Sedež glavnega zavoda: Beograd.
Predmet podjetja: Namen družbi je: Družba je ustanovljena v prvi vrsti zato, da prevzame posle vseh podružnic in poslovalnic Jadranske banke v Trstu, kar jih je v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, in da prevzame njene dunajske podružnice ter namerja opravljati vse posle, spadajoče v področje bančnih podjetij, kreditnih in denarnih zavodov, in vse komercialne, industrjske, finančne in nepremičninske posle.
Vpoštevaje zakonita določila, veljavna za vsak posamezni posel, .‘e zlasti upravičena za ta-le opravila:
a)	Družba ustanavlja, pridobiva ali upravlja, jemlje ali daje v zakup ali najem komercialna, industrijska, poljedelska, prometna in sploh podjetja, služeča povzdigi narodnega gospodarstva, in sicer kakršnekoli vrste in družbene oblike ter jun te pretvarja; nadalje se udeležuje takih podjetij, vodi njih posle ter oskrbuje zanje izdajo in predajo njih delnic.
b)	Podeljuje odprte in menične kredite, diskontira menične in kakršnekoli druge terjatve; sprejema in izplačuje obresti in dividende ter opravlja vnovčevanje vseh kakršnihkoli terjatev na račun tretjih.
c)	Sprejema vrednostne papirje, valute in vso druge predmete v hranjenje in upravljanje ter izdaja za to depotne liste.
č) Sprejema denar na tekoči račun — vlagatelj sme razpolagati z vloženim zneskom po čeku ali pa drugače — sprejema denar na vložne knjižice, ki se glase na prinosnika ali na ime in ki se smejo tudi v tem primeru izplačati prinosniku, in proti obrestonosnim ali brezobrestnim blagajniškim potrdilom, ki se glase na prinosnika.
d)	Nakupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, devize, valute in terjatve; posoja na obresti proti zastavi vseh teh reči, nadalje na sirovine in vsakovrstno blago in na nepremičnine — vse to na lastni kakor tudi na tuj račun.
e)	Kupčuje s promesami in prodaja srečke na obroke.
f)	Izvršuje zavarovanja zoper kurzno izgubo pri iz-žrebnih vrednostnih papirjih ali srečkah.
g)	Kupuje in prodaja vsakovrstno blago, sirovine in izdelke.
h)	Nakupuje in prodaja nepremičnine, jih daje ali jemlje v zakup ali najem.
i)	Izvršuje vsakovrstne stavbe.
j)	Pridobiva koncesije za železnice ali druge prometne naprave ali javne stavbe.
k)	Napravlja javna skladišča — tudi prosta skladišča; izdaja skladiščna potrdila (warrants) o vloženem blagu; napravlja po prej izposlovani oblastveni dovolitvi javne tehtnice in merilnice.
l)	Prevzema zakup in upravo javnih davščin.
m)	Posreduje ali izvršuje sama ali skupno z drugimi vsakovrstne finančne in kreditne operacije na račun državnih uprav, pokrajin, občin, korporacij, zadrug, družb ali zasebnikov tuzemstva in ino-
zemstva, se udeležuje pri njih ter sploh izvršuje vsa opravila, združena s temi operacijami; zlasti tudi prenaša prevzete dolgove v celoti ali v delnih zneskih na druge.
n)	Ustanavlja menjalnice in opravlja v njih menjalne posle.
o)	Ukorfšča tuzemske in inozemske izume, patenti' in privilegije ali posreduje njih ukoriščanje.
p)	Izvršuje vsa bančna, komisijska in posojilna opravila, ki spadajo v izvrševanje in obseg zgoraj navedenih, po pravilih dovoljenih poslov ali ki so potrebna za to kot pomožna opravila, zlasti tudi borzne kupčije.
r)	Dovoljuje hipotečna posojila v gotovini ali v zastavnih pismih posestnikom nepremičnin ali podeljuje posojila na hipotekarno zavarovane zneske za daljši ali krajši čas, jih pridobiva in zopet oddaja.
s)	Izdaja na podstavi posojil, označenih v prejšnjem odstavku in dovoljenih v gotovini, do njih višine zastavna pisma; tudi diskontira zastavna pisma, izdana samo na podstavi omenjenih posojil, ali daje nanje predjeme.
š) Izdaja lastne obrestonosne zadolžnice (obligacije), katerih skupni znesek mora biti vedno popolnoma zavarovan z vrednostnimi papirji, ki so ji lastni ali ki so v njeni posesti, s kritimi terjatvami ali nepremičninami. Skupna vsota teh obveznic ne sme presezati zneska vplačane glavnice.
t)	Izdaja fundirane bančne zadolžnice, katerih skupna vsota mora biti vedno popolnoma krila. Višina osnovne glavnice: 30,000.000 K.
Višina, število in značaj posameznih delnic: 75.000
nedeljivih delnic v nominalni vrednosti po 400 K, ki so v gotovini popolnoma vplačane ter se glase na prinosnika.
Imena članov upravnega sveta: Franjo Duboko-vić, veletržec na Sušaku; Ivan Knez, veletržec v Ljubljani; T. G. Stipanovič, veletržec v Jelši; dr. Josip Ažman, odvetnik v Ljubljani; Ante Bogdanovič, veletržec v Šibeniku; Albert Bonetič, veletržec na Sušaku; dr. Melko Oingrija, odvetnik v Dubrovniku; Ćiro Kamenarovič, bančni ravnatelj v Ljubljani; Frank Sakser, bankir v New Yorku.
Prokurista, odnosno ravnatelja: Giro Kamenarovič v Ljubljani in Alfred Krstelj v Beogradu.
Pravna razmerja družbe: Delniška družba, ustanovljena na temelju koncesijske listine ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu z dne 17. marca 1912., št. VI 904, na ustanovnem občnem zboru dne 29. julija 1921. za nedoločen čas.
Družbena firma se podpisuje tako, da se pod njeno natisnjeno ali po komerkoli napisano besedilo v srbohrvatskem ali slovenskem (angleškem, francoskem, italijanskem, španskem ali nemškem) jeziku pripisuje: a. d. v Beogradu, in da podpisujeta svoje ime: ali dva člana upravnega sveta ali en član upravnega sveta in en ravnatelj ali dva ravnatelja ali m upravni svetnik ali ravnatelj in en prokurist. Prokuristi morajo dostavljati svojemu podpisu dodatek, ki kaže na prokuro.
Vse družbene javne razglase objavlja upravni svet v uradnem listu na sedežu družbe.
Maribor, dne 18. novembra 1921.
Št. 44.041/D.—1921.	1827 3—3
Razpis oddaja gradbenih del.
S tem razpisujemo ponovno javno pismeno licitacijsko obravnavo za zgradbo poslopja za inspektorat državnih železnic v Ljubljani. Ta obravnava bo dne 15. decembra t. 1.
ob enajstih pri direkciji državnih železnic v Zagrebu, Mihanovičeva ulica št. 12, II. nadstropje, soba št. G7.
Ponudbe se morajo do predpisanega roka brezpogojno vročiti ali pa pravočasno poslati po pošti na gorenji naslov.
Ponudbe morajo biti kolkovane in zapečatene U3r brez vsake pripombe po ponudniku svojeročno podpisane. Obsezati morajo proračun na originalni tiskovini direkcije državnih železnic s čitljivimi in brez-pogrešnimi cenami in zneski. Varščina v znesku 100.000 K, to je stotisoč kron, v gotovini ali v veljavnih vrednostnih papirjih se mora brezpogojno do rečenega roka položiti pri glavni blagajni direkcije državnih železnic v Zagrebu.
V proračunu je treba postaviti cene tako, da bodo fiksne (stalne), ker se ne bo vpošteval noben povišek, ako bi cene za material ali delavske mezde poskočile.
Na obravnavi se bodo uvaževale samo one ponudbe, ki bodo podpisane brez pripombe in katerih proračuni bodo istotako sestavljeni brez pripomoć.
Direkcija državnih železnic si pridržuje pravico, da izmed prispelih ponudb sprejme eno ali pa da tudi, če bi je ne bilo ugodno, ne sprejme nobene; nadalje si pridržuje pravico, da uvede namesto pečarskih del, navedenih v proračunu, centralno kurjavo, na temelju posebnega postopka.
Podjetništvo, ki se mu poveri gradnja, mora dopolniti vadij na 5%no varščino, in sicer tako, da se mu bo odtezala pri izplačevanju zaslužka v obrokih.
Zgradba inspektorata mora biti dovršena do dne 31. avgusta 1922.
Za izvršitev gradbenih del veljajo poleg gradbenega elaborata splošni in posebni gradbeni pogoji, navedeni v službenih pripomočkih za bivše avstrijske državne železnice.
Obrazec ponudbe in proračuna se dobiva pri direkciji državnih železnic, oddelku D, soba št. 77, ali pri progovni sekciji državnih železnic v Ljubljani brezplačno, načrti zgradbe pa proti plačilu 400 K. V isti sobi so strankam vsi konkurenčni operati na informativno razpolago.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagreba,
meseca novembra 1921.
Št. 45.591/VT—21.	1857
Natečaj.
Po nalogu ministrstva za pošto in brzojav št. 66.140 z dne 19. novembra t. 1. se razpisuje natečaj za dobavo 11.000 hrastovih brzojavnih, po 7 m dolgih drogov za območje poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani.
Podrobni tehnični pogoji so na vpogled pri tehničnem oddelku poštnega ravnateljstva ali pa se naznanijo vsakomur, ki bi to zahteval, po pošti.
Pismene ponudbe, ki morajo biti kolkovane s kolkom za 2 dinarja, naj se pošljejo do dne 2 5. decembra 1921. pismeno podpisanemu ravnateljstvu.
Jamšeina znaša 10 % ponujene cene.
Poštno in brzojavno ravnateljstvo za Slovenijo
v Ljubljani,
dne 9. decembra 1921.
št. 16.478 in 16.040/21.	t866
Razpis.
Mestni magistrat mariborski razpisuje mesto H. mestnega zdravnika.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože naj kasneje do dne 1. januarja 192 2. pri podpisanem mestnem magistratu.
Mestni magistrat mariborski, dne 5. decembra 1921.
Župan: Grčar 6. r.
Št. 1884.	1865
Razpis.
Odda se služba mestnega stražnika v Škofji Loki. Prosto stanovanje. Plača in nastop službe po dogovoru. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože do dne 31. decembra 1921.
Mestno županstvo v Škofji Loki,
dne 10. decembra 1921.
Razne objave.
Književna objava. 1856 3-1
V prihodnjem mesecu izide
«Zakon o taksama,
objašnjen njegovim pravilnicima i protumačen službenim odlukama i objašnjenjima, odB. Robičeka, načelnika generalne direkcije posrednih poreza. II. deo.»
Ta izdaja je ena izmed najtočnejših ter obseza tudi vse predpise o taksah in pristojbinah, iz zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah, z vsemi izpremembami in dopolnitvami, ki jih je ukrenil zakonodajni odbor j narodne skupščine. Istotako so sprejete vanjo ne samo te izpremembe in dopolnitve pravilnika, nego tudi vsa najnovejša pojasnila za vso kraljevino. Cena 30 dinarjev. Naročnina naj sa pošilja na naslov: «Grafičko preduzeće ,Prosveta’, d. d.», Beograd, Gara Uroša br. 8.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.