16, številka Ljubljana, v soboto 20. jannvarja 1900 XXXIII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 0 K 50 h za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. - Za tuje dežele toliko več kolikor znaša poštnina - Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat t.ska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravmstvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Bogočastje — predrago. Ko se je kranjsko klerikalstvo vrglo na gospodarsko organizacijo našega ljudstva, oznanilo je slovesno, da stori to zgolj v namen, da bi ljudstvu pomagalo iz njegovih gospodarskih stisk, in nekateri zaupljivi ter kratkovidni ljudje so temu res verjeli. Še danes je tu in tam dobiti človeka, ki ne spozna, da pri vsi ti organizaciji nastopajo klerikalci v vlogi lakomnega volka, neuko ljudstvo pa je jagnje. Kadar bo katoliška organizacija dognana, videli bodo samo nasičenega volka, jagnjeta pa ne več. Ako bi imeli klerikalci s svojo organizacijo poštene namene, začeli bi delo tam, kjer je res kaj uspehov doseči, ne tam, kjer je vsak resničen uspeh izključen in kjer ni druge koristi doseči, kakor da se nekoliko bolj napolnijo duhovniške malhe. Najhujše zlo, ki tare kmeta, so davki in vsakovrstne davščine, a prvo mesto mej temi bremeni zavzemajo tista, ki jih nalaga cerkev. Tu bi bilo zastaviti z gospodarsko organizacijo, ne pri rutah in pri cikoriji, kajti če je za našega kmeta kaj predraga, je to naše bogočastje. Ne mislimo govoriti o štolnini, o ko lekturi, katero bi pač že bilo odpraviti, in o raznih drugih pristojbinah, ki tlačijo našega kmeta, govoriti hočemo le o drugih bremenih, ki se s kruto brezobzirnostjo nalagajo izsesanemu ljudstvu in iztirjavajo z vso neusmiljenostjo. O teh bremenih se poučimo, če vzamemo v roke občinske račune. Res čuditi se je, da pusti deželni odbor pasirati take občinske račune, saj porabi malone vsaka občina kar tretjino in Še več svojih, iz visocih doklad izvirajočih dohodkov za cerkvene namene, za cerkve in za farovška poslopja, dočim na drugi strani zahteva deželne podpore za vsak čebelnjak in za vsak plot, ki ga postavi. Tu je treba remedure na vsak način, zakaj prav bremena za bogočastje so taka, da morajo kmeta naposled zadušiti. Mej duhovščino se je udomačila navada, da se pri nalaganju teh bremen čisto nič ne ozirajo na gospodarske razmere prebivalstva niti na zakonske določbe, ampak da postopa kakor da je vsak župnik abso- lutni vladar v svoji fari, in da sme početi kar se mu zljubi. Navadno ima župnik občinski odbor popolnoma v oblasti in mu kar zaukaže, da se mora narediti to in ono, ne meneč se zato, kaj sme in more občina žrtvovati. To je tudi vzrok, da se duhovščina toliko peha za občinske volitve, in da proglaša vsacega za brezverca, kdor se ustavi njenim naklepom na občinske blagajnice. Če pride nov duhovnik v faro, mu na vadno nobena stvar ni všeč. Če imajo v cerkvi starega Boga, ga nadomesti z novim, če imajo staromoden altar, ga pusti prede lati, pri tem pa seveda nikdar ne pozabi na farovž, na farovško šupo in na farovški hlev. Koliko je občin, kjer so farovški svinjaki lepši in udobnejši, kakor marsikatera kmetska hiša! In vse to mora plačati že itak preobremenjeni kmet. Koder se vsi ti stroški pokrijejo iz občinske blagajne, tam se vsaj ve, koliko da se je potrosilo za cerkvene namene. Toda največkrat napravijo duhovniki kar sami in brez konkurenčne razprave sklad. Župnik, domenivši se k večjemu z županom, naredi vso stvar prav po domače: kar predpiše Iju em, ti boš toliko plačal, ti pa toliko, in potem iztirjava te naklade sam, dobro vedoč, da bi noben birič ne mogel tako uspešno ljudstva eksekvirati, kakor to stori domači duhovnik. Kmet navadno misli, da ima župnik pravico zidati kar se mu zljubi in nalagati naklade kakor hoče, in ker se povrh še boji notorične maščevalnosti duhovnikov, se v obče brez ugovora uda. Doma morda preklinja, da kar iskre švigajo, plača pa vendar. Ta na čin nalaganja naklad v cerkvene namene je najbolj razširjen in najbolj priljubljen, posebno tudi radi tega, ker glede porabe iztirjanih svot ni nikake kontrole. Zadnji čas je, da se ljudstvo takemu izsesavanju odločno upre. Najdrastičnejši slučaj, kake so razmere, kjer se tako postopa, imamo v Šmartnera pri Litiji. To je naravnost vnebovpijoč slučaj najbrezvest-nejšega odiranja, a da se je sploh kaj tacega moglo zgoditi, ne da bi se poklicani krogi temu uprli, to postavlja našo politično upravo v nekam čudno luč. Ne vemo, če vladajo tudi v drugih katoliških deželah tako neznosne razmere, kakor pri nas, to pa vemo, da niti pravoslavna niti protestantska cerkev ni tako draga kakor katoliška, ker tam nimajo tistega krutega izsesavanja in tistega nad ležnega beračenja, ki se je pri nas vdoma-čilo. Seveda imamo tudi mi duhovnikov, ki so nesebični, in ki ne postopajo tako, kakor smo popisali, le, žal, da jih je malo. Katoliška gospodarska organizacija se seveda ne poda na to polje, dasi je prav tu kmetu najlaglje pomagati. Ko bi se kmet rešil teh bremen, bi hitro laglje dihal. Zato pa apeliramo v prvi vrsti na slovenskega kmeta, v drugi vrsti pa na deželni odbor, naj se že vender upreta temu brezvestnemu počenjanju. Brez konkurenčne obravnave, to je, dokler niso pristojne ob-lastnije dognale, če je to res potrebno, kar se zahteva, ne smejo župniki nikacih skla dov predpisovati in tudi občinski odbori ne smejo v dotične namene ničesar določevati. Samo če se bo na to gledalo z vso strogostjo tako od strani prebivalstva, kakor tudi od strani deželnega odbora, se bode dalo to grdo in včasih naravnost nepošteno oderuštvo omejiti, in se bodo ljudstvu vsaj nekoliko olajšala bremena za itak veliko predrago bogočastje. Državnozborska volitev na Goriškem. Samostojni kandidat gospod dr. Jožef Stanič v Gorici jo izdal naslednji oklic: Volilci! Volitve v državni zbor so pred durmi. Opazoval sem dosedaj hladnokrvno v ozadju volilno borbo. Upal sem do danes, da si narod sam najde izhoda iz žalostnega, prežalostnega položaja, v kateri ga je spravil neki malenkostni, osebni, ni po načelih niti po smotru kakor si bodi opravičeni boj. Vsak boj v lastnem taboru slabf, po nižuje, demoralizuje. Nikdar nas pa ni no beden dosedanjih bojev, kar smo jih, žal imeli, tako poniževal, tako slabil, kakor ta, ki je nastal v našo nesrečo brez potrebe prav sedaj, ko sila potrebujemo združenega sodelovanja v borbi za svojo narodnost, za svoj obstanek, za svoj razvitek in napredek LISTEK. Tutti frutti. Sprava — spravne konference so sedaj, v dobi nahodov in influence, na dnevnem redu, zato ni čudno, če so zapihljale tudi pri nas spravljive sapice semkaj od morja adrijanskega. V uspeh pa ne morem verjeti. „Naša straža" je imela preteklo nedeljo prvi občni zbor. Nadejali smo se, da se bodo sestali zastopniki vseh slovenskih pokrajin in bali se, da bode zanje nedo stajalo prostora v tržaški slovanski čitalnici. Ha! Nekaj nad petdeset udov je bilo navzočih. Čudno, da niti najbližjih, obmejnih Slovencev ni bilo prisotnih Korošca in Štajerca sploh ni bilo videti, Tržačanov pa tako malo, da so majali z glavami celo najresigniranejši rodoljubi z dežele. In kako mrzlo je bilo to zborovanje! Kakor bi zašla kraška burja vsem v srce! Vse je molčalo in hrepenelo po zaključku. Tako se sprava ne napravi. Dr. Šušteršiča tudi ni bilo. Odstopil je menda zato, ker ima s konsumnimi društvi in naj različnimi dobro plačanimi spletkami preveč opravila. »Naša straža" pač le rabi denar, a ne da ga nič .... Iz istega vzroka se tudi tajnik dr. Brejec odteguje društvu. To je zanimiv možakar! Kako si pač, signore Brejko, predstavljate „Našo stražo" ? Sicer vemo vsi, da ste učenjak, da se Vam od navdušenja dvigajo prsi in Vam miga po taktu kozja brada, kadar zadoni pesen: „Hej junaki, opasujmo uma svetle meče . . Sprevideti pa morate, da se s to možatostjo ne strinjajo konsumna društva, v katerih se ju naštvo kaže s tem, da se mnogo je in pije ter opasuje, ali bolje rečeno, okoli pasu prijemlje pobožna dekleta, ne pa svetlih mečev. Kaj Vam koristijo v slučaju, da bo res treba postaviti v bojne vrste »Našo stražo", konsumna društva? Tedaj bo treba treznega uma in junaških pestij, kakoršne ima na pr. naš „Sokol". Vi, dr. Brejec, bo-dete pa menda v tacih odločilnih trenotkih točili konsumno-žalostni petjot in klečali pred tropo brumnih žen in na gorkem životu opasanih deklet tretjega reda. No pa nam se zdi, da delujete za konsumna društva bolj honorarii, kakor honoris causa. Le tako naprej, gospod doktor! Morda Vas kje izvolijo za častnega občana, kakor so šentvidski očaki ljubljanskega škofa, ki si je to tudi zaslužil, saj je prenašal svoje zavode iz kraja v kraj kakor mačka mlade. V Št. Vidu se je toraj slednjič utaboril in za silovito zaslugo, ker je nakupil nekaj blagoslovljenega farovšKega svet'*, je postal časten občan. Sedaj ima kot tak menda tudi pravico na isti način, kakor na Viču Vrtačnika, Št. Vidčane považati. In to bode gotovo storil v polnem pomenu besede, če ne z vozom pa s pastirskimi listi. „Quous-que tandem, Malaventura, abutere pa-tientia nostra?!" Vspričo Vašega pastirje-vanja je celo idealne tržaške rodoljube prav resno strah za — spravo . . . Strah pa je tudi one, ki se boje poldanskega strela z gradu in zato pisarijo na magistrat, naj pardonirajo njih živce in hiše, ki so po zadnjem potresu baje tako razmajane, da bi jim streli iz topa škodili. Boje se streljanja pač samo Crne duše, ki imajo slabo vest in nečejo slišati, da čas beži — beži in se bliža ura sodbe. In verujte, ta Vaša sodba bo strašna! Morda strašnejša, kakor ona, ki jo je izrekel „Slovenec" o „Zvonu" in njegovih sotrudnikih. „Kadilo in kadilnice" se zove dubo vita .študija", katero je prinesel „Slovenec" v 10. Številki. Zagrizena zavist, ki nas je zabavala nepopisno, cedi se iz tega spisa. proti tako mogočnim nasprotnikom, ki nas obkrožujejo od vseh stranij ter prežijo na trenotek, ko bi nas mogli popolnoma pogoltniti. Glavni namen bodi torej, da na tej vo-litvi storimo konec temu prežalostnemu — kar naravnost rečeno — sramotnemu položaju. Izvolitev katerega si bodi pristaša jedne ali druge bojujočih se strank, pomeni po mojem mnenju nadaljevanje in celo pooštrenje tega nemoralnega boja. Temu mora biti konec! Preprečiti nadaljevanje in pooštrenje tega boja ter omogočiti kak izvinek iz njega, je poglaviti in odločujoči namen in pomen moje kandidature. Nič, prav čisto nič me ne vabi na Dunaj, in prav za prav vežejo me vse moje koristi na dom, in vsakdo ve, da mandat pomeni zame materialno žrtev. Materialne svoje koristi pa rad podrejujem narodnim, ako je kaj upanja, da jim morem služiti. Brez zveze s komur si bodi, ni pro ti komur si bodi, stopam povsem samostalno pred Vas, ne — kandidat na po-skušnjo, ampak kot stalen, vstrajen delavec, ki hoče, kakor se je dosedaj oddaljenega držal od vsega javnega življenja, odslej posvetiti vse svoje moči javnemu delovanju, vsestranskemu blagru in napredku svojega naroda. Podrobnega programa Vam razvijati pač ni treba. Program svobodomiselnega in svobodoljubnega narodnega poslanca je in ostane vedno isti. Nasproti nekaterim krivim prerokom, ki ne stoje pa — kakor vem iz avtentičnega vira — v nikaki zvezi z merodajnimi cerkvenimi krogi, čutim vender le potrebo, posebno povdarjati ono točko, ki je bila vedno prva in poglavitna našega narodnega programa. Vero, njene nauke in oznanje-valce teh naukov sem vedno spoštoval. Vsak slovenski politik mora uvaževati dejstvo, da je naš narod vseskozi katoliški, in da mu je vera svetejša od vseh posvetnih blaginj, in po tem mu je urejevati svoj program in svoje delovanje. Klerikalec nisem, to je res; toda toliko „krščanski mož", kakor kateri si bodi dosedaj proglašenih kandidatov, sem tudi jaz. Nič več, pa tudi nič Res moramo misliti, da je paralitični pod listkar, kakor sam pravi, vzrasel na pašniku in sicer med škofovimi kozli in ko-štruni. Tendenca „Slovenčevih" literarnih ocen je prav tako prozorna kakor tendenca škofovih pastirskih listov. Z blatenjem nasprotnika delajo reklamo za svoje blago, iščejo odjemnikov za svoje izdelke. Prav po židovski kramarski taktiki! V soboto so smešili „Ljubljanski Zvon", a dotični sobotni podlistek je bil le nekak uvod članka, ki je izšel v ponedeljek, in ki je pel himne — „Dom in Svetu". Namen je torej preočiten in sredstvo prenavadno, da bi preslepilo najnaivnejšega literata „ katoličana". Zažigalec kadila na čast »Domu in Svetu" piše, da smo „imeli priliko v teku let napraviti si o .Dom in Svetovih" sotrudnikih lastno sodbo". Tako je! In žal nam je, da nam katoliška umetnost raznih Hribarjev, Bohinjcev in Krekov še vedno noče tako do srca kakor liberalna umetnost našega Aškerca ali Tavčarja. Slabo znamenje pa je vendar to priporočanje „Dom in Sveta" v „Slovencu*. Ali mu gre tako slabo z naročniki, da jih morate na ta način loviti ? Gosp. dr. Lampe! Nabite še plakate po voglih, molite za na- / manj. Vera je tu le pretveza, pod katero se hoče nadaljevati neki sramoten in po-hujši ji v boj, ki krščanski — gotovo ni. Če govorim o klerikalizmu, menim ono strujo, ki pod krinko vere zasleduje le strankarske namene nad vladanja jednega stanu, kar je gotovo protivno kardinalnim krščanskim načelom, ki slone" na povsem svobodni podlagi. Nisem pa nikak neprijatelj onemu stremljenju, ki dela na tč, da bi se tudi v javnem in sploh v vsem človeškem življenju oživela in obistinila prava krščanska načela, ona nravstvena načela, ki so v jedru tako lepo izražena v samo štirih zares divnih besedah, najdivnejših, kar jih je sploh kedaj zvenelo na človeško uho: „Ljubite se med seboj!u Kakor samovlastnim izrastkom vlado-željnega klerikalizma, sem odločen protivnik brez verskemu pseudoliberalizmu. Pravi liberalizem priznava vsakemu svoje, ter stremi le po tem, da se pripomore na rodu do svobodnega napredka, do prave človeške kulture, in da se ga osvobodi vseh spon in predsodkov. Gospodarskih vprašanj imamo to liko in tako nujnih, da se človek kar zgraža pred mislijo, da se tako brezskrbno zapuščajo in zanemarjajo, ker ni časa, kakor za neki boj, ki nima ni namena, ni pomena. Vipavska železnica, žal, ni niti pričeta, predel'ska ali bolje soška železnica je še vedno pereče vprašanje, ki vpije — zaman — po rešitvi. Breme za šolske po trebščine je preveliko in krivično razdeljeno. Učiteljstvo zahteva po vsej pravici, da se mu izboljša gmotno stanje, kakor se je izboljšalo skoro vsem stanovom, pričenši od duhovnika do najnižjega državnega služabnika. Priskočiti mora tu v prvi vrsti na pomoč država, ki ima po državnih zakonih celo to dolžnost, kar bi bilo že itak preobloženim deželam gotovo v veliko olajšavo. — Vinogradniki v deželi bodo uničeni, ako jim ne pride v kratkem podpora. Skoro vsaka občina v deželi ima kako posebno potrebo: tu se potrebuje vodnjakov, vodovodov, cest in p o to v, tam uravnanja hudournikov, izboljšanje poljedelstva, živinorejeinsadjereje, odstranjenje zaprek, ki se nameravajo napraviti sadjerejcem zlasti skupčijo na Nemško, odstranjenje sitnosti na čolnih mejah proti Italiji, izdatnejše državne podpore po ujmah in drugih nezgodah, provzročenih škod, pravičnejše in izdatnejše odpisovanje davkov in naklad itd. Blagostanje kmeta ni v zadnji vrsti odvisno od obrtnikov in trgovcev, ki tudi še iz drugih (političnih) razlogov zaslužijo posebno pozornost, zlasti m a 1 i obrtnik, kateremu je treba pr.dobiti tudi od vlade primernih podpor. Kar se kmeta tiče, sem ves na njegovi strani. Kmetski sem sin, kmet me živi, za koga naj bi to tej imel srce in kojemu naj bi — ako ne njemu — obrnil v korist svoje skromne moči. . .! Nočem prikrivati, da bi bil moj ideal povzdigniti kmeta m njegovo stanje tako, da bi vsaka hiša vsaj jednega svojih sinov „pogospodila", in da bi postal od teh vsaj deseti — dal Bog — pravi graščak. Kar se tiče socialnega vprašanja sem odločen nasprotnik onemu socializmu, ki se nam prinaša iz drugih dežel, ki imajo ročnike po cerkvah in odpustke jim obljubite, po smrti pa jim garantirajte nebesa! Potem se ne bo treba bati nobene konkurence; „Ljubljanski Zvon" se ubije in potopi in „Slovenka" se omoži in umakne v zakonsko zatišje. Da, da. omo-žitev vseh urednic in sotrudnic „Slovenke" je najuspešnejše sredstvo, da se ta moderne ideje med narodno ženstvo troseči list za-tare ter s tem odpravi med ženskim svetom neljubega tekmeca „Doma in Sveta"! Pojdi v samostan, Ivanka! Ali pa se vsaj omoži, kakor tvoja čestita prednica! Potem boš uživala mir pred „Slovenčevimi" uredniškimi listnicami in pred zašnofanimi nosovi posvečenih radovednežev! Toda oprostite, gospod urednik, tudi neposvečenci smo včasih radovedni in zato Vas vprašam: Ali imajo konsumna društva sedaj res že tudi namen delati konkurenco gospe j L6wy? Ali je resnica, da imamo tudi na Kranjskem asumpcioniste, ki si zidajo palače s telesno zasluženim denarjem „lepih Maričk" ? Ali je res, da so Ravnika v petek zjutraj obesili? Ali Vam je kaj znano, da je baron Hein mesto sebe predlagal ministrom Vencajza? Prosim po- od naših povsem različne odnošaje in drage potrebe. Boj proti kapitalizmu ni pri nas po nikakem opravičen in totem manj, ker mi prav za prav potrebujemo kapitala, da si ustanovimo večjih obrti, da damo v deželi zaslužka vsaj onim sodeželanom, ki so sedaj pimorani krošnjariti po svetu ter si iskati kruba po Ameriki, Ateksandriji, po Rumunskem in Bog ve še kod, in ki zanašajo čestokrat v deželo namesto zaslužka le kugo, ki uničuje telo in dušo, in kvari ves narod. To bi morali uvaževati zlasti oni krščanski socialisti, ki so že po svojem poklicu dolžni skrbeti za dušno zdravje. Sodeželanom laške narodnosti nasproti zastopati je strogo stališče popolne ravnopravnosti in jednako veljavnosti. Ne kratimo jim ničesar, zahtevamo pa, da se tudi nam ničesar ne krati. Boja ž njimi ne iščemo, se ga pa tudi ne bojimo, kjer se nam vsiljuje. Spoštujemo, če se nas spoštuje, ponujamo roko, ako se jo sprejme, toda zaničevanja ne bodemo prenašali! Z vso pravico zahtevamo od njih, ki se tako radi ponašajo s svojo tisočletno kulturo ter nam vedno očitajo našo priprostost, da sami v dejanjih pokažejo pravo kulturo in njene plode, katerim se radi klanjamo, kakor vsaki drugi pravi kulturi. Le pod žarki prave kulture je možno pravično in trajno sporazumljenje. Da pa moremo poskusiti ž njimi kako sporazumljenje, treba najprej sprave v domačem taboru, treba, da se poravnajo osebna nasprotatva. Ape-lujemo zato na rodoljubje vodečih krogov, zlasti g. dr. Gregorčiča in g. dr. Turno, da si podasta roke v složno delovanje ter da nadaljujeta zapričeto delo, ker takih delavcev nam tako z lahko ni moči nadomestiti. Na obe strani vežejo me prijateljski odnošaji in to daje mi srčnost in nade, da si pridobim za narod vsaj to jedno zaslugo, da storim konec bratomorski borbi. Borba za vodstvo je puhla. Mi nimamo ni voditeljev ne vladarjev, mi imamo le poslance, ki imajo zastopati narodove koristi v državnopravnih zastopstvih in pred vlado, ki imajo poizvedovati želje in potrebe naroda ter se po njih ravnati, za-tajevaje vsa osebna stremljenja. Tako tolmačim jaz dolžnosti narodovega zastopnika, in ta načela bila bi mi vodilo v javnem življenju. Ako se Vam zdim dostojen Vašega zaupanja izkažite mi je. Ne silim se, tudi se ne skrivam. Če me potrebujete, sem Vam na razpolaganje-; če me ne potrebujete — tem bolje. Če se — po dolgem premišljevanju in premaganju samega sebe — oglašam, oglašam se le zato, da bi pripomogel do tega, da se stori konec pohujšljivemu in vse razdirajočemu boju. Najlepše zadoščenje bi mi bilo, ako bi moja izvolitev pomenila tak konec. Pod to zastavo nastopam svojo kandidaturo. Odločite Vi, možje volilci, v katerih rokah bi bila boljša prihodnost. V G o r i c i, na dan sv. Antona pušča vnika 1«J00 leta. Dr. Jožef Stanič, odvetnik. V ■ JmMJuuI, 20. januvarja Spravne konference. Danes dobimo listo novih ministrov Koerberjevega kabineta, čegar poglavitna naloga je napraviti spravo med cislitvan-ski narodi, zlasti pa med Čehi in Nemci. Koerber je izdelal jezikovni zakon ter ga po dogovoru z različnimi poslanci desničarskih in levičarskih strank popravil in predelal ter ga predloži spravnim konferencam kot podlago razpravljanj Da bi se dosegel kak uspeh, je težko verjeti, in Ju goslovani si sprave med Nemci in Čehi celo ne moremo želeti, kajti ko se reši jezikovno vprašanje le za Češko in Moravsko, bodo imeli Slovenci v jezikovnem oziru tolikanj težji boj, ker bodo precej osamljeni. Sicer pa že poskrbe nemški radikalci, da se sprava ne doseže. Wolf, Schonerer, Iro in taki možje morejo igrati važno vlogo le v bojnem metežu, ne pa v idiličnem mira. Zato pa se že oglašajo njihova glasila z vso rezkostjo proti spravi, oziroma stavijo take pogoje, da bi storili Slovani samomor, ako bi jih sprejeli. „Ostdeutsche Rundschau" se odločno upira nameri, da se reši jezikovno vprašanje po deželah, češ to bi bilo princi pialno sprejetje zahtev „ slo van ■ko-ktaokalnih fadaralistov'. gshfva pa, da ne more biti prej mira, dokler se zakonito ne proglasi nemščina kot državni jezik. Schonererjev list „Unverfalschte deutsche Worte" zastopajo takisto zahtevo, da mora biti nemščina skupni armadni in uradni jezik. Posl. Iro pa gre še dalje ter mu je celo binkoštni nemški program premil, nedostaten ter so njega sestavitelji v marsičem izdali interese svojega naroda. Radikalci govore torej do cela nespravljivo. Jutri imajo načelniki levice svojo sejo, da določijo svojo taktiko pri spravnih konferencah; prihodnji teden pa se zbero poslanci nemške napredne in nemške narodne stranke. Mladočeški poslanci pa imajo svoje posvetovanje glede nove vlade in sprave v petek, in sicer v Pragi. Razmerje med Nemčijo in Francijo. Nemški listi se bavijo obširno s slo vesom francoskega vojaškega atašeja grofa Foucalda pri nemškem cesarju. Viljem II. se je poslovil od francoskega vojaškega zastopnika nenavadno ljubeznivo, kar je napravilo v Franciji najboljši vtisk. Splošno pišejo danes nemški in francoski listi o korektnih in prijaznih odnošajih med obema vladama ter sklepajo iz tega, da se je nekdanje sovraštvo domalega že razgubilo. Nemčija se previdno in z največjim taktom izogiblje vsemu, kar bi moglo Francijo količkaj zadeti ali celo žaliti. Takoimeno-vani boljši in višji krogi simpatizirajo pri vsaki priliki s Francijo, in zlasti nemški cesar stori vse, da ugladi med državama vsa nasprotja. Pri raznih prilikah se je trudil celo na pretiran način pokazati Franciji, da ji je dober sosed, in tudi pri slovesu od grofa Foucalda je naglašal z gorknni besedami svojo željo, da naj sta si Nem čija in Francija soseda, ki si zaupata. Zdi se, da res doživimo senzačni dogodek, da sprejmo Francozi na svoji svetovni raz stavi med drugimi vladarji tudi nemškega cesarja. Evropskemu miru bode to le nova opora. Vojna v Južni Afriki. Novih poročil z bojišča ni, nego se javljajo le posameznosti, kako so brigade Bullerja, Lvtteltona in Warrena v večji razdalji druga od druge prekoračile reko Tu-gelo ter se utrdile na levem bregu. Buri 33 Angležem iz docela neumevnega vzroka niso posebno upirali, nego so jih pustili skoraj brez odpora priti na levo obrežje Tugele. Listi sodijo, da so Buri spremenili svojo taktiko ter da mislijo zvabiti vsako posamezno angleško brigado v past. V Londonu vlada seveda veliko veselje in nekateri časopisi se že širokoustijo, kakor da ima Buller zmago že v žepu. Da imajo Angleži še več veselja, so raznesli njihovi listi še vest, da je general White premagal Bure, ki so oblegali Ladvsmith, ter da je danes mesto že svobodno. Te vesti pa niti londonski listi ne verjamejo, dasi je možno, da bodo Buri obleganje Ladysmitha res opustili, da se lotijo v tem večjem številu Bullerja in njegovih dveh tovarišev. Angleži v Južni Afriki dobe prihodnji teden novo pomoč, iz Londona odrine namreč zopet nekaj ladij, ki popeljejo tja doli 72 topov, 3710 mož in 2210 konj. „Times" poroča, da stoje ob Tugeli sledeče bojne čete: Leva, glavna kolona pod VVarrenom šteje 12.000 pešcev, 1500 jezdecev, 30 topov in Sest havbic. Bullerjev oddelek ima 7000 mož, 13 topov in havbic ter nekaj Mak širno v ih topov. Clervjeva kolona je ostala pri Kolensu. Dopisi. Z Bleda, 18. januvarja. Sedaj se deli blejska občina. Tem povodom je moral odstopiti klerikalni župan, ki je vedno tako kimal, kakor so velevali v farovžu, in se je vodstvo občine začasno izročilo trojici občanov. Z Jaj vodijo občino gg. Jos. Ver-derber in Jakob Peternel, oba odločna pristaša narodne napredne stranke, ter neki klerikalec. Bivši župan Kejžar je sedaj v hudih stiskah in morda pride že kmalu trenotek, ko bo naša gospoda Mraka in Oblaka obkladal z najkrepkejšimi priimki. Stvar je p i tudi taka, da bi vsacega minila potrpežljivost. Pri zadnji občinski volitvi sta namreč velečastita gospoda Mrak in Oblak Kejžarja slovesno zagotovljala, da mu poj deta vedno in v vsakem ozira krepko na roko, če prevzame županstvo. Kejžar se je na to zanašal, pa ni pomislil, da pri gosp. Mraka kakor pri goap. Oblaka prijateljstvo samo do žepa sega, ne pa tudi nafgaj. Pri prevzetju olaciasks ^-g-jnt m je namreč sedaj izkazalo, da manjka čez 700 gld. občinskega denarja. Klerikalni župan Kejžar je cincal in cincal, pa le ni mogel izkazati, kam je ta denar pošel. Ker pa se s puhlimi besedami nihče ni zadovoljil, je povabil svoja prijatelja Mraka in Oblaka, naj onadva pregledata račune in pojasnita, kako je s tistimi 700 gld. Oblak in Mrak sta račune res pregledala, a dlje ko sta jih pregledovala, bolj sta se jima oblačila obraza in mračili pogledi. Celo uro sta račune v red devala in na zadnje povedala, da jih sploh ni možno v red spraviti. Ta je pa lepa, kaj ne? Prej, dokler ni bilo klerikalcev v obč. odboru, je vladal uzoren red. Klerikalci pa so vse tako v nered spravili, da se niti tako prebrisana dva tiča, kakor sta Mrak in Oblak, več ne spoznata v računih, dasi sta bila vrhovna gospodarja obč. odbora in župana in stavsledtega vsaj moralno odgovorna za bivšega župana Kejžarja Blejci smo sicer dobrega srca, a tako dobrega vendar ne, da bi ta pnmankljaj čez 70u gld. na-se vzeli. Kejžar zdaj na skrivnem samo moli in se posti, pa zato občina le ne bo vtrpela tistih 700 gld. Tega tudi deželni odbor ne more dopustiti. Čuduo je, da se prećaatita duhovščina za Kejžarja več ne zmeni Župnik hodi pridno od hiše do hiše ponujat „Domoljuba', ki je ravno tako neslan, Kakor so župnikove pridige, samo h Kej-žarju ga ni. Kejžarju svetujemo, naj se drži Mtaka in Oblaka. Ta dva sta ga zapeljala, da je prevzel županstvo, ta dva sta ga kuma.iidira.lci, naj torej tudi plaCata, kar manjka v blagajnici. Denarja imata itak dovolj, kakor peska ga mora biti v iaiovžu, ko je ZupniK samo siaro šolo za okroglih 4UOO gld. preplacal. JSicer pa mora imeti pri konsumuem društvu tudi veliko do-oička. Glede tega društva imata Mraic in Oblak največjo »krb, kako ljudi navaditi pijančevanja Nikoli jim ljudje dosti petjota ne spijo, dasi so zdaj zaceli pijance vati že taki, ki se prej niso nikdar v gostilni prikazali Oj, ta konsum! To mora bm profita ! Blago je slabo, a dražje kakor povsod drugod. Ker konsum nič davka ne plačuje, skrbe drugi, da ima vsaj država kaj koristi od njega. Konsum je že precej kazni plačal m jin bo še, pa vendar mora biti dobiček še vedno jako lep. Toda vrč se nosi le toliko časa k vodnjaku, da se razbije. Prišel bo dan, ko bo jok in stok zavladal. Kako bo župniku tedaj pri srcu, ne vemo. Mislimo, da blizu tako, kakor pred Božičem. Na Miklavžev večer so namreč parklji lovili č. g. Oblaka in ga po vsi sili hoteli stlačiti v koš. Bežal je pred njimi, da se je kar spodtikal. Morda je mislil, da so prišli že zdaj pravi parklji ponj. Kakor hitro so ga nesle noge, je dirjal na orožnisko postajo m res našel tam zavetja. No, gosp. Oblak, kar se zdaj ni posrečilo, pride morda drugikrat. Parklji Vas na vsak način dobe, zakaj da bi Vi postali deležni nebeškega kraljestva, tega ne verjamem, četudi molijo za Vas vsi „dvičniki* in vse „dvičice", kar jih je v občini, in če se še tako goreče lotite ženitovanjskega posredovanja. Le glejte, da pri ženitovanjskem posredovanju ne boste imeli take am0le, kakor pri izbiri župana! Iz Čadrama, 17. januvarja. Tudi pri nas se je že pričela gonja zoper cenjeni Vaš liot in to prav po receptu kranjske črne armade. Pri pridigi v Čadramu je namreč naš „vrli" g. župnik omenil, da je bil „Narod" toli predrzen, prinesti članek o sv. očetu, ter dejal, da se , Narod" sploh le izdaja, da ščuje proti katoliški cerkvi. Zatrjeval je, da ga nihče brati ne sme, ker je strup za dušo! Trdil je tudi, da „Narod" ni vreden druzega, kakor popljuvati ga in ga vreči pod mizo, da je za list prostor le na smetišču, pa ne na mizi poštenih ljudi. Kaj naj poreče človek, o taki strastni agitaciji zoper časnik, katerega vsak rad Čita, kdor ima le količkaj zdrave pameti in ki ne odobruje delovanja duhovnikov na polji, na katero bi se ne smeli nikdar podati ? Kaj je napotilo tega župnika, ki niti vreden ni, da bi „Narod* v roke vzel, k takemu zlorabljenju lece? Naj to nekoliko pojasnimo. Podajamo le fakta. Zvezo mej njim in .Narodom" zasledili bodete takoj. Pri nas je hvala Bogu večina faranov samostojnega mišljenja. Ker je .Slovenski Narod" jedini slovenskih listov, ki si upa ožigosati sedanjo gonjo kleri- PaU» v prilogi. Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 16, dn6 20. januvarja 1900. kalcev zoper vse svobodno misleče stanove, je začel biti sebičnežem nevaren. Nad g. župnik Juri že dolgo hrepeni, da bi postal v svoji fari edini gospodar, pa ne znabiti ▼ verskih rečeh, ampak zapovedoval bi rad vsem faranom v rečeh, katere niso z vero v nikaki zvezi. V občinski zastop se trudi dobiti le take može, kateri bi plesali vedno po njegovem taktu. Postavljena je sedaj nova cerkev v fari s 3000 ljudmi, kar me spominja na peto kolo pri vozu. Župljani so prispevali ali radovoljno ali drugače za cerkev v vrednosti okoli 50.000 gld, kar priča, da so zelo verni. Treba bode §e novega župnišča pri cerkvi, a tok prispevkov se je pretrgal, ljudstvo je izsesano, da ne more več darovati. Pomagalo se mu bode s konsumom, katerega rojstvo že vsaki čas pričakujemo. A porod mora biti težak, da tako dolgo trpi; tudi še nimajo strehe, pod katero bi ta izrodek spravili. Sliši se tudi, da je dobil gosp. župnik ime „konsum-derektar". V Oplotnici so 4, v Čadramu 1 trgovina, konkurenca je torej dosti velika. Enega trgovca je hotel gospod župnik s konsumom spodbiti ter njemu in njegovi družini takorekoč nit življenja pristriči. Isti trgo/ec ima v sredi vasi hišo v najemu, v kateri trži. Gospod župnik je šel k lastniku te hiše, da bi mu jo prepustil za konsum. Ta korak je bil zavraten. Naperjen je bil proti poštenemu trgovcu, ki je veliko dobrega storil za domače uboge. Ko bi se bil posrečil, bila bi pahnjena dru žina s tremi nedoletnimi otroci v bedo. Tako ravnanje g. župnika se pač nič ne ujema z nauki našega Izveličarja. Obsoja se samo ob sebi. Deseti brat — N. Zorko, kaplan na Prihovi, ustanovitelj konsumnega društva in osrečevalec kmeta v Rečici v Savinski dolini, — ki je po svoji usodi privandral v našo sosesko, pokazati se je tudi hotel našim kmetom kot osrečevalec ljudstva. Pomagal je g. župniku ustanoviti v Čadramu posojilnico. Ta zavod se bode sam hvalil. S konsumom bo v zvezi in ž njim gladil pot klerikalizmu. Pozabiti pa tudi ne smemo mojstrovega pomočnika. Tudi ta se je spominjal raz lečo „Naroda". Zagrozil se je celo, vihteč pesti proti ljudstvu: gorje mu, ki bode čital ta list. Priijubljenost tega gospodka pri naših ljudeh se je pokazala pri letošnji „beri". Smili se mi, da je tako malo dobil. Saj se tako brezsebično trudi pri agitacijah za občinske volitve. Oh ti grda nehvaležnost! Kako ve razlagati katoliško moralo v cerkvi, a kako je zvest svojim besedam, je pokazal o pustnih večerih in drugih po-nočnih veselicah. Kakšni so nasledki drugo jutro v spovednici, vse to povem drugokrat. Seveda to vse ni greh. Če pa kdo „Narod* čita, to pa je greh. A „Narod", od črnih na smetišče zavržen, ima marsikatero dobro zrnce, katero bode tudi pri nas pognalo in dober sad obrodilo. Našim gospodom namestnikom božjim in posiliosrečevalcem ljudstva — za lastni žep — priporočali bi ne kopljite jam drugim, da sami vanje ne padete. Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. januvarja. — Dopolnilna deželnozborska volitev. Kranjska trgovska in obrtniška zbornica je danes na mesto umrlega gospoda Ivana Perdana izvolila deželnim poslancem in predsednikom gosp. državnega poslanca Josipa Kuša rja. Podpredsednikom je bil izvoljen gosp. Anton Klein, provizornim namestnikom pa gosp. Iv.Baumgartner. Volitve so se izvršile docela mirno in redno. — Nepotrjena zaplemba. Ob svojem času smo ljubljanskemu knezoškofu Jegliču svetovali, da naj svoje pastirske liste piše svojim duhovnikom, ki v marsičem prav krvavo potrebujejo pouka svojega višjega pastirja. Trdeč, da se v škofiji nahajajo posamezni duhovniki, ki veri in cerkvi dosti več škodujejo, nego vsi štirje „prokleti listi" smo pisali: „Detomora v žup-niščih na Črnem vrhu in v Leskovcu sta že sama zadostovala, da sta zastrupila najširše kroge. Poleg jako dobrih in vnetih duhovnikov so pa tudi taki, ki ne zaslužijo nikacega spoštovanja. Poleg treznih so tudi taki ki se udajajo pijančevanju, da se Pijani valjajo po jarkih; poleg krepostnih so tudi taki, ki ne znajo brzdati svojih strastij do ženstva in se ne menijo za veliko pohujšanje, ki je provzročajo, da, naj- ■fiJO 8fl taki b\ riraminJainč-DTigaJafl. hiše v blodišča, zadoščajo svoji seksualni pohoti celo vpričo druzih, v tem ko nedo rasli otroci take prizore skrivaj pri oknu opazujejo." Te vrstice nam je ljubljansko državno pravdništvo giljotiniralo. Tukajšnjo deželno sodišče pa zaplembe ni hotelo potrditi, na kar se je državno pravdništvo zateklo do sodnega dvora druge stopinje. Le-ta pa je sedaj pritožbo zavrnil, češ, da se zaplenjene vrstice ne obračajo proti duhovskomu stanu v obče, temveč samo proti pojedincem tega stanu, ter tndi ne obse-zajo poziva k sovraštvu do posameznih delov človeške družbe, tako da ni vteme-ljen pregrešek §. 303. kaz. zak. S tem je državno pravdništvo v kratkem dvakrat pogorelo, zategadelj pričakujemo, da bode v bodoče previdnejše postopalo. Če sme škof s svojimi nunčki brez ovire na nas streljati, je le pravično, če se nam ne stavijo zapreke, kadar vračamo ti fanatizovani tolpi strel s strelom! — Volitev udov in namestnikov v komisijo za cenitev osebne dohodnine v cenilnem okraju Ljubljana. Volitev se vrši za I. in II. skupino dne 22. t. m. od 9. do 12. ure dopoludne, za III. skupino pa dne 23. t. m. ob istem času, vsakokrat v „Mestnem domu". Prva skupina voli samo jednega namestnika in se priporoča g. Vaso Petričič, veletržec in predsednik mestni hranilnici ljubljanski. Druga skupina voli jednega uda in se priporoča g. Josip Lavrenčič, blagajnik mestnega užitninskega zakupa. Tretja skupina voli dva uda in dva namestnika in priporočajo se: za uda gg. Ivan Šušnik, kanonik in Josip T u r k, občinski svetnik in podjetnik, za namestnika pa gg.: Ivan Plantan, c. kr. notar in obč. svetnik in Ivan Belič, gostilničar in posestnik. — Škofovi zavodi. Kar ganljivo je čitati, kako se „Slovencu" smili Ljubljana. Prepričani smo, da bo marsikatera pobožna ženica otirala solze, kadar pregleda sinoč-nega „Slovenca" uvodni članek in izve iz njega, da so ti preklicani liberalci še zadovoljni in veseli, ker škofovih zavodov ne bo v Ljubljani, dasi bi bila pri njih vsa Ljubljana toliko zaslužila, da bi ljudje ne vedeli kam z denarjem. Ta „ Slo vence va" spekulacija na ljubljanske obrtnike nas res sili na smeh. In z nami vred se smejejo tudi obrtniki, ker dobro vedo, da je škof že pred več dnevi tej spekulaciji izpodnesel stališče. Ko so namreč šli konservativni obrtniki h škofu prosit ga, naj jim da pri svojih zavodih kaj zaslužiti in naj zavode na vsak način zgradi v Ljubljani, tedaj je imel Presvetli jako lep govor, čigar smisel je bil približno ta-le: „Zaslužek Vam je zagotovljen. Kar bo del pri stavbi, vse razdelim mej Vas konservativno-krščansko-socialne obrtnike. Liberalci seveda ne dobe niti krajcarja zaslužka Zavodov pa ne morem zidati v Ljubljani, ker ni denarja. Stavba bo namreč v Št. Vidu veliko manj veljala, kakor bi veljala v Ljubljani, in zato sem se odločil, da ne zgradim svojih zavodov v mestu." — Konservativni obrtniki so jako zadovoljni zapustili škofa in le žele, da bi možje-pobiravci veliko denarja zberačili, da bi se delo čim prej začelo. Raznesli so seveda po vseh gostilnah, kar jim je škof povedal, in zato je umevno, da se ljudje smeha kar trkljajo, ko čitajo v „Slovencu", da je občinski svet kriv, da škofovi zavodi ne bodo stali v Ljubljani. — Fiat iustitia — pereat mundus. Zadnjič smo pod tem naslovom govorili o nezgodi, ki so jo provzročili škofovi konji na Viču in konstatirali, da se proti škofu ni postopalo kakor bi se po naši sodbi moralo. Iz tega smo izvajali, da pred zakonom nismo vsi jednaki. Med tem smo se spomnili dražega tacega, jako eklatantnega sltčaja. Cerkniški kaplan Lavrenčič je lansko leto po noči z bokserjem napadel na javni cesti v Cerknici necega moža in ga tako udaril, da se je ves krvav na lici mesta brez zavesti zgrudil. Ta napad, izvršen v pijanosti, je pa še danes nekaznovan. Če bi bil tak napad storil kak kmetski fant, bi bil gotovo hudo kaznovan, in sam Bog bi ga ne mogel rešiti zapora. Kaplanu Lav-renčičn pa se ni zgodilo nič druzega, kakor da ga je škofovo glasilo radi njegovega junaštva pohvalilo. Kaj je vzrok, da se proti Lavrenčičn ni postopalo? Oče napadanega in poškodovanega fanta je bil Sel sam na sodišče v Cerknico vprašat, kaj je z ovadbo. Tam so mu rekli : Še ni iz Ljubljane nazaj kaže, ta stvar še vedno ni „iz Ljubljane nazaj prišla" na veliko radost vseh ponočnjakov in pretepače v, ki zdaj pravijo: Kar je kaplanu Lavrenčičn dovoljeno, mora biti dovoljeno tudi nam. — Bode li res sodni svetnik Ven-cajz „tabaktrafikant" v občini Vič ? Značilno je in zanimalo bode marsikoga izvedeti, kako hočejo vrli klerikalci v viški občini koristiti na katoliški podlagi Meseca decembra m. 1. bila je razpisana na Glincah neka trafika, katera je bila do sedaj le provizorično oddana. Kakor povsod, tako morali so tudi tukaj ti vrli rudečenosci svoje katoliške nosove vtakniti v to zadevo. Trafika je bila do sedaj oddana proti letni odškodnini erarju 40 gld., kar je, ako se vzame letni čisti dobiček iste, v znesku okroglih 149 gld. primerno, a vzlic temu je dosedanji najemnik pri licitaciji ponudil 57 gld. Vrli gospod Vencajz, kateremu je oče Mesesnel pridobil krivičnim potom go stilniško koncesijo za vinogradniško društvo-ker se je nadjal prodati svoj mlin „Gospodarski zvezi" za lepo svoto, poslal je svojega klerikalnega agenta in agitatorja iz Ljubljane k licitaciji, ter ponudil znesek 72 gld. in postal tako najvišji ponudnik. Predpisi za oddajo tobačnih trafik zahtevajo pa, da se morajo trafitce v prvi vrsti oddati odsluženim vojakom ali njihovim vdovam, državnim slugom ali istih vdovam ter da mora stanovati ponudnik oziroma najemnik tamkaj, kjer trafika izvršuje. Gospod Vencajz pa je bil pozabil vsled pre-obilega opravila na to točko ter v ponudbi navedel stanovanje ponudnika v Ljubljani in na ta način pogorel s svojo ponudbo. A človek obrača, Vencajz pa obrne. Vložil je drugič ponudbo po preteku določenega termina, kar bi drugemu gotovo ne bilo dovoljeno, a sedaj pod svojo firmo, namreč pod firmo katoliškega „Vinograd-skega društva". Ker finančna direkcija v Ljubljani ni pooblaščena društvom oddajati trafik, poslana je vsa zadeva na ministrstvo, kjer je čisto lahko mogoče, da v družbi s Krekom izposluje, da se mu podeli trafika. Ali bodo katoliške smodke boljše dišale? — — Ižanci si belijo glave zaradi nekih okolnosti o smrti njihovega župnika Dolenca. Če je res vse tako, kakor se govori, potem ni čuda, da izumljajo najrazličnejše kombinacije. Govori se namreč, da je župnik Dolenc umrl okoli 6. ure zvečer, a zvonilo mu je šele naslednji dan menda šele ob 10. uri dopoludne, govori se, da do tedaj skoro nihče v fari ni vedel, da je župnik že mrtev; govori se, da je bila župnikova kuharica, njegova resnična sorodnica, menda dve uri pred Dolenčevo smrtjo in vzlic jokanju in protestovanju župnika iz farovža odpravljena in končno se tudi govori, da se je v času od 6. ure popoludne do druzega dne ob 10. uri dopoludne vršila nekakšna neuradna inventura župnikove zapuščine, da je nekdo to zapuščino nekako v red deval in spravljal. Koliko je resnice na teh govoricah, tega seveda ne vemo. Faktum je, da si Ižanci belijo glave in si na različne načine tolmačijo navedene okolnosti. Morda dožene urad. inventura in zapuščinska razprava kaj več. Zanimiva bo že radi tega, ker pride na razgovor tudi vprašanje o mežnariji, ki je zemljeknjižno vpisana kot lastnina župnika Dolenca, dasi so jo zgradili farani in je nikdar niso odstopili nmrlemn župniku. O načinu, kako je župnik prišel do te mežnarije, bomo še govorili. — Iz klerikalnih konsumnih društev. Blejskim svedrcem se danes nekoliko hlačice tresejo. Danes je namreč v Radovljici kazenska obravnava vsled necega prestopka. — Glede slavnoznanega konsumnega društva na Igu smo sedaj izvedeli nekaj prav zanimivega. Temn društvu je stal na čelu župan in posestnik Martin Zdravje, pa je odstopil, ker se mu gabi, kar se je v društvu počenjalo. Značilno pa je to, da društveni načelnik — ni bil nikdar člen tega društva in ni nikdar niti krajcarja vplačal. To so raz-mere, kaj? — Iz Ribnice se nam piše: Včeraj sem se pripeljal z „Luko Matijo" v Ribnico. Ko grem proti izhoda, vpraša tam stoječi mož B postelj ona* : „Kje so pa .gaspud' ?" Začudeno pogledam, kakega „gaspuda" želi ta mož. Obrnem se proti vlaku ter vidim, da gre res jeden .gaspud" in sicer „ta lepi kaplan" iz Dol. vasi A, ha, torej tega gospoda je želel ta mož. Precej sem uganil, 7>J T .in KI itt^o^^^^^^^^^^o^^^oj^ — ga je zanesla burja. Slišal sem, da pride v soboto v Dol. vas sam škof, in sicer osebno se prepričat, jeli res potreba kapelana imeti tam No, nihče mi ne more oporekati, ako pravim, da se je šel ponujat v nadaljno službovanje v „lončariji'. Kdo bo pa potem vodil konsum, ako ne bo tam „ta lepega kapelana?!" Kdo bo znal potem tako izvrstno , vagati", če ne bo tam iz-vežbenca?! Ta „duhovni komi" je celo v neki vaški prodajalnioi razlagal prodajalcu, kako se mora tehtati, da se ne „zavaga" v svojo izgubo. Vidite, znati se mora —■ po Ravnikovem — pa ne „falira" društvo. Naravno je torej, da je njegova prva skrb, ostati v Dol. vasi. Seveda Jeglič bo gotovo milosten, ko pride tja in vidi konsumno društvo. Da se bo bolj razcvital „blagor društva", bo moral presvetli „cementirati" s svojo milostno roko tehtnice, litre in metre — potem pa, zdrav bodi še nadalje v „lončariji" „ta lepi kapelan" in ne zabi, da sta „oče in sine" istega mišljenja! — Vzor Narodnega gospodarja. Iz Šenčurja se nam piše: Tudi pri nas smo dobili nebroj izvodov „Narodnoga gospodarja" in pregledali novi list z velikim zanimanjem. To naše zanimanje je toliko večje, ker pravijo, da bo pri „Narodnem gospodarju" imel prvo besedo naš dobro znani gospod Aleš. Njega nam predstavljajo že v prvi številki kot nekak vzor, le ne vemo ali narodnega gospodarja sploh ali samo „Narodnega gospodarja". V prvi številki „Narodnoga gospodarja" beremo v' dopisu iz Cerknice (ki pa je bil bržčas zverižen v Ljubljani): „ Mar si kak skrben gospodar se že poprašuje: Kje naj si potem iščem dohodkov, da preživim pošteno svojo družino? 0 tem naj Vam dš, svetov g. Aleksij Ber-gant, ki je sam velik posestnik in kmetovalec, poleg tega pa je tudi proučil najvišje kmetijske šole na cesarskem Dunaju". Raca na vodi, to mora imponirati. Če ima „Narodni gospodar" same take strokovnjake na razpolaganje, potem se mu mora res čestitati. Samo čuditi se ne sme, če se pri nas v Šenčurju ne bomo naročili nanj, zakaj mi se lepo zahvalimo, da bi nas poučeval gospod Aleš, dasi je bil na cesarskem Dunaju. Nečemo namreč postati taki posestniki in kmetovalci, kakor je gospod Aleš. „Narodni gospodar" pravi, da je gosp. Aleš velik posestnik in kmetovalec. V tem oziru se mu je zgodila mala pomota, kajti Alešov oče je bil pač velik posestnik in kmetovalec, sin pa je le prav majhen gospod, ki se odlikuje najbolj po tem, da raz-kosuje zemljišča in je torej jako prikladen za list in za stranko, ki tudi nima druzega namena, kakor da razkosa in razdere, kar so drugi naredili. — Slovensko gledališče. Sinoči je bil zopet dan slave in časti za slovensko dramo. Igrali so v malone razprodanem gledališču prvič Aškerčevo izvirno dramo „Izmajlov", lepo delo, polno duha in krvi in dramatiškega življenja. Drama je vredna, da ji posvetimo več časa in več prostora v razmišljevanje in oceno, zatorej odlagamo kritiko do prihodnjič. Za danes le konštatujemo, da so vsi po vrsti sinoči kar najizbornejše igrali, kar nam znači, da so se naši igralci in igralke s posebno ljubeznijo poprijeli studiranja Aškerčevega dramskega prvorojenca. Od srca smo veseli tega častnega uspeha in od srca častitamo Aškercu na lepem delu, a našemu vrlemu dramskemu osobju na krasnem igranju! — Benefica rež. R. Inemanna. Jutri bo benefica prezasluženega režiserja tako lepo napredujoče slovenske drame, g. Inemanna. 0 umetnosti tega genialnega moža nam ni treba govoriti, saj se je dokulmen-tirala z vsako novo igro, katero je igral tekom šestletnega svojega bivanja v Ljubljani. Gosp. Inemann je predstavljal v tej dobi skoraj nepregledno vrsto vlog in sicer do malega same glavne, največje in najtežje. V svoji neumornosti vstraja g. Inemann ne le kot igralec nego tudi kot režiser in učitelj dramatične šole. Koliko umetniškega užitka nam je že pripravil, kolikokrat nas zabaval in kolikokrat ganil in pretresel do dna srca! Gosp. Inemann je cel umetnik, kar mu je priznala letos ob priliki njegovega gostovanja v Pragi češka kritika, ki je ostra in stroga kakor dunajska. Praski listi so bili tedaj polni hvale in priznanja. List »Zlata Praha" pa je prinesel celo Inemannovo sliko, kar se zgodi le največjim umetnikom V nov dnka* -—MMFjVaT-aT'T naj navedemo le njegov letošnji repertoir novitet. Nastopil je v tehle novih igrah: VaSki podobar (Lenart), Potovanje g. Fajdige (stotnik Golob), Sama med seboj Jernej Turazer (Turazer), Logarjevi (Janko), Strahovi (pastor), Revizor (Revizor), Od stopinje do stopinje (Stroj), Hamlet (Hamlet), Netopir (Frank), Iz-majlov (I z maj lov). Starejših vlog ne navajamo. Prepričani smo torej, da izrazi naSe narodno občinstvo gosp. Inemannu jutri z najmnogobrojnejšim obiskom njegove benefične predstave svojo veliko zahvalo! — Dramatiška akademija. Na korist gledališkemu penzijskemu fondu priredi naše dramsko in operno osobje dne 17. fe-bruvarja v veliki dvorani „Narod, doma" dramatiško akademijo z velezanimivim in originalnim vsporedom. Pokroviteljstvo aka demiji sta sprejeli blag. gospej Franja Tavčarjeva in Milica Hrib ar j eva. Pa-tronese pa so č. č. gospe: dr. Ferjan-čičeva, dr. Furlanova, notar G o g o-lova, dr. Hudnikova, Iv. Knezova, dr. Kušarjeva, Levstekova, dr. Ma-jaronova, M ali j eva, Povšetova, Souvanova, dr. Šlajmerjeva, Vel-kavrhova, dr. Zupančeva in Marija Zupančičeva. Imenovane čč. gg. so izrekle odbora svoje veselje in ponos, da jim je dana častna prilika sodelovati pri tako človekoljubnem podjetju. Gledališki pen-zijski fond bode redno podpiral onemogle, stare ali bolne slovenske igralce in igralke ter jim tako zajamčil brezskrbnejšo bodočnost Ta fond, ki bi se bil moral že davno ustanoviti, bo za razvoj slovenskega igralstva sčasoma največjega pomena, saj se bodo posvečali poslej dramatični umetnosti Slovenci mnogoštevilaejše kot doslej, ko ni imel igralec za starost in bolezen nobene redne in izdatne podpore. Želeti je, da se slovensko občinstvo zavzame resno plemenite ideje penzijskega fonda ter dejanski primore, da se dramatiška akademija obnese docela. — Gospoda Eng. Gangl in Fr. Orehe k sta prispela k fondu vsak s 10 K. Naj bi našla mnogo posnemovalcev ! — Ljubljanski „Sokol". V zadnji seji se je odbor konstatiral tako-le: Poleg na občnem zboru voljenih dveh funkcionarjev staroste dr. Tavčarja in podstaroste dr. Kušarja je prevzel tajništvo Dore Vernik, bJagajništvo pa Pavel Skale. — Načelnik maskeradnemu odseku, ki se je pomnožil z nekaterimi Člani je g Gustav Jagodic. Maskarada bode kakor običajno, pustni torek, dne 27. februvarja pod devizo: „V osrčju Afrike". Priprave so se že začele delati. — Slovensko pisateljsko podporno društvo vabi svoje članove, da se v obilnem številu udeleže občnega zbora, ki se bode vršil v ponedeljek, dne 22. januvarja 1900. leta ob osmih zvečer v spodnjih prostorih čitalniške restavracije v „Narodnem domu". Ako bi tedaj ne bil občni zbor sklepčen, se bode vršil nov občni zbor teden pozneje, dne 29. januvarja na istem mestu in ob isti uri. Odbor. — Maskarada pevskega društva „Ljubljane" dne 4 februvarja t. 1. bo udeležencem v marsičem nekaj izrednega nudila. V tem oziru se nam piše: „Dantejev pekel" bo obsegal iznenadljive točke in prizore dozdaj še nikdar prirejene vrste. Ker pa je zdaj v tem oziru varovati tajnost, bode slavno občinstvo kasneje kaj več izvedelo o posameznostih. — „Benetke v Ljubljani". Pod tem naslovom priredi pevsko društvo „Slavec" svojo letošnjo veliko maskarado , katera bode na malo pustno nedeljo, dne 18. februvarja v telovadni dvorani „ Narodnega doma". Obširna dvorana bode spremenjena povsem v slikovito beneško pokrajino, ter okrašena čez in čez z velikimi dekoracij-skimi slikami, tako da bode tudi letošnja maskarada vredna sovrstnica prejšnjih, priznano krasno aranžiranih maskarad. Pomnoženi odbor je pridno na delu, ter mu bode skrb, da bodo vse posameznosti in značaji odgovarjali gori navedenemu naslovu. Ker prihajajo že sedaj vprašanja in naznanila glede mask in skupin, naznanja odbor, da bode dajal na vsako vprašanje drage volje pojasnila. — Slovensko trgovsko pevsko društvo priredi 10. februvarja v veliki dvorani „Narodnega doma" svoj plesni venček. Natančneje o tem v kratkem. — Družbe sv. Cirila in Metoda naj-noveji otroški vrtec v Tržiči se v pone- deljek, 22. t m a primerno slovesnostjo odpre. Piše se nam od tod, s kakšnim veseljem pričakujejo tega našega otroškega vrteča v Tržiču. Oglasilo se je do sedaj že 44 otrok ; torej se bodo komaj mogli vsi sprejeti. — Slovenci, ta postajanka v Tržiča je tako važna, kot malokatera druga na slovenski zemlji. Ne zabite ob nobeni priliki naše požrtujoče se družbe. Podpor nam treba — znatnih denarnih pod por! — Ustanovni občni zbor „Ruskoga Kružka" se bode vršil v torek dne 23. t. m. v „Narodnem domu" z nastopnim vsporedom: 1. Poročilo predsednika osno val nega odbora. 2. Čitanje pravil. 3 Vsprejemanje členov. 4. Volitve predsednika in odbora. 5. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. — Na ta zbor so vabljeni zlasti vsi oni, ki so se jeseni leta 1899. v tako obilnem številu priglasili za udeležnike učnih kurzov ruskega jezika, pričakovati pa je, da se ga udeleži in društvu pristopi tudi vsakdo drugi, komur slovanstvo, slovanska vzajemnost itd. pomenja vendar nekaj več nego golo frazo in prazno navdušenost. — Za osno valni odbor dr. Ljudevit Jenko. — Vodnikova besedo priredi šišenska čitalnica na Svečnico dne 2. februvarja. Vspored običajni veselici bo: Prolog, igra: „Dva gospoda — eden sluga", petje mešanega in ženskega zbora, vojaška godba in ples. — Poročil se je gosp. Zdravko Urban č i č, uradnik tvrdke Rumpel & Waldek na Dunaju, bivši čislani člen slovenskega gledališča, z gdč. Leop. Hofmann istotam. Čestitamo! — Prostovoljno gasilno društvo v Postojini priredi 21. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu „Pri kroni" tombolo s plesom. Svirala bo godba na lok. Vstop za osebo 1 krono, za družino 2 kroni, čisti dohodek je namenjen za poplačilo in popravo orodja ter se bodo preplačila hvaležno sprejemala. — Metliška čitalnica priredi v nedeljo 21. t. m. v svojih prostorih ples. Svirala bode domača mestna godba. Prvi sijajni ples ali takozvani Vodnikov ples bode pa 2 februvarja, obširnejši program se naznani pozneje! — Iz Celja se nam piše : Dne 19 t. m. stali so celjski „muzikantje", na čelu jim sin celjskega župana Gustav Stiger mlajši, pred c. kr. okrajnim kot kazenskim sodiščem v Celjl — Obtoženi so bili še med drugimi Adalbert Kossar, trgovski akademik, znani čorbar Ferdinand Gollitsch, stenograf dr. Jabornegg-a, Janez Perisich, mestni oče Fric Rasch, slavni Viljem Oechs s svojo nadebudno hčerko, da so napravili dne 9. avgusta 1899 lepo, četert ure trajajočo „podoknico" gospodu Žimniaku, vpili tamkaj „Abzug", „pereat Žimniak", grozili s pali cami, pljuvali in žvižgali, posebno mladi Stiger, da se je tako napenjal, da je bil v lice rudeč kakor puran. — Muzikantje so seveda trdili, da so popolnoma nedolžni, in da so samo slučajao prišli tjekaj, kjer je razburjena nemška sodrga tulila, pa okr. sodišče se je prepričalo da je stvar nekoliko drugačna ter je obsodilo štiri teh mu-zikantov in sicer: Adalberta Kossar-ja na globo 40 kron ali 4 dni zapora, Gustava Stiger-ja na globo 20 kron ali 2 dni zapora, Ferdinanda Gollitscha na globo 80 kron ali 8 dni zapora, Janeza Perisich a na globo 40 kron ali 4 dni zapora. Ostali „junaki" so takrat odleteli, kajti če so se tudi sukali med tulečo sodrgo, ter odpirali usta, oni vpili nekaj, oni zopet pljuvali itd, vendar sodnik ni mogel za dokazano vzeti, da so vpili kaj razžaljivega, ali da so s sramotilnim namenom pljuvali na ulici. — Rešilna postaja v „ Mestnem domu". V tem poslopju nahaja se zdaj v svrho nagle pomoči pri raznih nezgodah z vsem potrebnim opravljena soba, v koji ima slehern dan in noč stražniško službo jeden sluga oziroma gasilsko moštvo. Skrb-ljeno je, da bode potrebna pomoč naglo na mestu nezgode, zbog tega je rešilna postaja zvezana telefonično s policijsko stražnico. Občinstvu se to zdravniško urejeno postajo v njega interesu toplo priporoča. — Pustna kronika po deželi je letos živahna. Bralna društva in čitalnice, kar jih ni v klerikalnih rokah, prirejajo svojim Členom obilo zabave, temu nasproti pa „jamraj o" klerikalni copatarji o — slabih „gšeftih"! — Predavanje v ..Mestnem domu". Jutri dopoludne ob jednajstih predaval bode gospod dr. Ivan Robida o kugi in o sredstvih proti istej, na kar ponovno opozarjamo. Vstop je prost. — Zima in pomanjkanje ledu. Vsled večinoma južnega vremena ni niti na Kernu niti na ostalih mestih dobava ledu mogoča. Zbog tega se ga do zdaj ni moglo pridobiti v potrebni množini. Iatotako je drsalcem zimska zabava pokvarjena. — Zimsko nenormalno vreme na zdravje šolske mladine ponekod letos ne upliva ugodno. V Idriji so zaprli rudarsko ljudsko šolo zaradi davice, ki se je med otroci pojavila, po Gorenjskem pa nadlegujejo otroke ošpice i. dr. Sv. Pavel je pred durmi, toda njegovega mraza še ni čutiti. — Stavbna dela v zimskem času. V novih, v surovem zidovji dograjenih hišah se izvršujejo razna obrtniška dela, na Rimski cesti pa celo zidarska. Pri stavbišču nove justične palače koplje oddelek tukajšnjih prisHjencev tla za temeljno zidovje. — Ljudsko gibanje v Ljubljani. Leta 1899. umrlo je v Ljubljani 1074 oseb, na-rodilo pa se je 1149 otrok. Med umrlimi so vračunjeni seveda tudi vsi oni, ki so bili iz vnanjih občin pripeljani v deželno bolnico ter ao tukaj umrli. * Grof Lev Tolstoj. Ker je Tolstoj hudo bolan ter se je vspričo njegovi visoki starosti bati za življenje ruskega literarnega prvaka, so se začeli — kakor javlja „Local-anzeiger" — ruski duhovniški krogi že baviti z vprašanjem, ali bo Tolstoj cerkveno pokopan ali ne. Moskovski metropolit je baje o tem konferiral s Pobčdonoscevom, ker je Tolstoj s svojim najnovejšim romanom „ Vstajenje" zapustil stališče cerkve. * Crispijev sin — tat. Te dni je bil Luigi Crispi, sin bivšega italijanskega ministrskega predsednika, obsojen na štiriletno ječo, ker je ukradel svoji prijateljici, grofici Cellere, več biserov Luigi Crispi je ušel v Ameriko, kjer se mu baje prav slabo godi. Obsojen je bil torej v odsotnosti. Oče obsojencev je prosil, da se obravnava odgodi, a sodišče je to prošnjo odgodilo. * Glavo so odsekali v Torgauu, okraj Merseburg, kleparskemu pomočniku Franu Braunerju, rodom iz Opave. Rabelj Reindl mu je odsekal glavo. Brauner je sebi v zabavo umoril neko dekle Viljemino Potzscb, katero je prej onečastil. * Dinamitna tvornica eksplodirala. 16. t. m. popoldne je eksplodirala dinamitna tvornica v Avigliani v italijanski pokrajini Potenza. Pri eksploziji je bilo 10 ljudij ubitih in več hiš porušenih. Pok se je čul do Turina. * Nerazumljiv samomor. V nedeljo je sedela mlada trgovčeva žena Eliza Mellik s svojim soprogom v neki dunajski kavarni z nekaterimi prijatelji. Gospa se je smejala in šalila več ur v kavarni. Ob 6. uri zvečer pa je gospa nakrat zahtevala od moža ključ, da pojde po neko stvar v prodajalnico. Soprog ji je ključ dal in gospa je odšla. Ker pa se ni dolgo vrnila, je šel soprog za njo in našel še malo poprej veselo in šaljivo ženo — obešeno. Za samomor ni bilo niti najmanj povoda. Menda si ji je hipoma omračila pamet. * Milijonarjema vdova — pustolovka. Curiška policija je aretirala te dni dve dami, ki sta igrali nekdaj v dunajskih aristokratskih krogih veliko ulogo. V osemdesetih letih je prišla na Dunaj 701etna posestnike va vdova Evelina Matechulin a krasno svojo hčerko Olgo. Prej sta živeli v Odesi. Olga, jedva 18 let stara je imela cel izber čestilcev, a odločila se je za starega francoskega barona Blancharda de Murata, ki je trdil, da je potomec kralja Murata Neapoljskega. Po treh mesecih znanja se je baron oženil Olgo ter živel v Badenu nečuveno razkošno. Toda baron je nenadoma umrl; milijonov ni bilo, ostanek — okoli 100.000 frankov — pa je odnesel njegov zadružnik. Dami sta zginili ter se kmalu pojavili v Parizu. Tam je imela mlada vdova razmerje z nekim avstrijskim aristokratom. Razmerje se je skoro razbilo, a na svet je prišlo otroče, deklic. Dami sta bili pozneje v Italiji, na Rivieri in v Monte Carlu. Tu je mlada vdova priigrala 14.000 frankov, a jih takoj zopet izgubila. S podporo 300 frankov sta odpotovali v Curih. V nekem ondotnem hotela sta živeli sila razsipno, a plačali ničesar. Končno so 801etno E vel ino Ma-tschulin in 291etno Olgo zaprli, štiriletnega otroka pa dali začasno v rejo. Telefonidna in brzojavna poročila. Lož 20. januvarja. Idrija, Logatec, Cerknica, Lož so se zjedinili, da volijo v 2. drugem razredu v davčno komisijo Alojzija Pogačnika iz Cerknice, v 3. razredu Dragotina Lapajneta iz Idrije, namestnikom pa Frana Pečeta iz Starega trga. Dunaj 20. januvarja. „Wiener Zeitung" prijavlja cesarjeva lastnoročna pisma, s katerimi se imenuje novo ministrstvo. Imenovani so: dr Ernest pl. Korber ministrskim predsednikom in vodjem ministrstva notranjih del, Zeno grof \Velsersheimb ministrom domobranstva, dr. Henrik vitez W i 11 e k železniškim, Alojzij baron S pen s-Bo od en justičnim, dr. Viljem vitez H a r t e 1 naučnim, K a r o 1 baron C a 11 trgovinskim, dr. Evgen pl. Bohm-Ba-werk finančnim in Karol baron G i -ovanelli poljedelskim ministrom Za ministra brez portfelja sta imenovana dr. Ant Rezek in dr. Lenart P i e t a k. Bivši gališki minister C hI? do wski je imenovan tajnim svetnikom. Dunaj 20. januvarja. Novi ministri so bili danes dopoludne zapriseženi, potem pa so bili sprejeti v avdijenci od-stopivši ministri. Dunaj 20. januvarja. Ministrski svet ima danes ob 3. uri popoludne sejo. Dunaj 20. januvarja. Skupni bud-get za 1 1900. je zadobil sankcijo in se razglasi jutri. Dunaj 20. januvarja. Poslanec Navrockv je pri nekem tukajšnjem zlatarju naredil 1336 kron dolga, vsled česar je dal zlatar zarubiti njegove dijete. Praga 20. januvarja. Izvrševalni odbor mladočeške stranke je po poročilu dr. Pacaka o novem položaju sklenil, da za sedaj glede nove vlade še ne sklepa o svojem stališču, in da se odzovejo češki zaupniki povabilu na spravne konference, ako bodo razmere to kazale, na vsak način pa se mora še prej sklicati izvrševalni odbor. Praga 20. januvarja. Pomankanje premoga je provzročilo skrajno kritičen položaj. Mestni svet je sklical sejo in-teresiranih korporacij. Sklenilo se je mej drugim, ustaviti prodajo koksa in prositi deželni šolski svet, naj šole začasno zapre ali vsaj skrbi, da se ne bo rabilo toliko učnih sob kakor po navadi. Krakov 20. januvarja Asistent na tukajšnjem bakteriologičnem oddelku, dr. Kostaneckv, je umrl za sumljivimi simptomi. Raznesla se je vest. da je umrl za kugo in ljudstvo to tudi veruje, dasi se oficialno zatrjuje, da je bakteriologična preiskaza izkazala, da je vest neosnovana. Berolin 20. januvarja. Listom se poroča, da je burski general Šalk Burton blizu Anderbrocka naskočil Bullerjevo armado in ustavil njeno prodiranje proti Ladvsmithu. London 20. januvarja. „Times" javlja, da je od Tiflisa prišla v Auha-bad ruska armada 30.000 mož, ki je na potu v Kušk ob afganski meji. London 20. januvarja. Iz Ladys-mitha je došlo poročilo, da vlada tam popoln mir. Od Kolensa se čuje bom-bardovanje, kar navdaja angleško posadko z upanjem, da se bliža rešitev. London 20. januvarja. V obče se je pričakovalo, da pride že včeraj pri Ladvsmithu do odločilne bitke. Tu vlada velika razburjenost Raznesla se je vest, da so Angleži dosegli popolno zmago in osvobodili Ladvsmith, toda doslej ta vest še ni potrjena. London 20. januvarja. V četrtek je general Dundonald pri Akton Ho-mesu naletel na Bure. Ko mu je prišla na pomoč brigada generala Warensa, je Bure pregnal in zasedel več gričev', -j—______l. Slovenci in Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I Izjava. Prijatelj v Celju mi poroča, da je on-dotno nemško nacionalno glasilo, govoreč o Mariborskem trgovskem shodu, mej drugim tudi tole pisalo: „Dieses Vorgehen miisse sich nicht nur gegen die jetzt bestehenden Consumvereine richten, sondern auch gegen alle Vereinigungen, in \velchen durch die Mittel jener die Knute der Geistlirhkeit geschwungen wird. Dies sei insbesondere der Fall bei der jetzt in Cilli gegriindeten Gsnossenschaft „Mercur". Dr. Tautschar, der gewiss nicht im Rufe stehe, dass er kein Slovene sei, habe dies bestatigt, indem er gesagt habe: Wir bekampfen mit Handen und Fiissen alle jene Vereine, die unter Pfaffeneinfluss stehen, \veii sie nicht von nationaldenkenden Mannern geleitet \verden." Iz te pisave dalo bi se sklepati, da sem se izrazil proti Celjski zadrugi „Mercur", in že naprej vem, da se bode cele zadeve polastila degenerirana Kranjska duhovščina, te jo po svoje zasukala. Ne iz bojazni pred to gospodo, pač pa resnici na ljubo, dajem sledeče pojasnilo. Dne 11. t. m. dobim iz Celja brzojavno vprašanje od advokata Mravlag-a, če bi mogel drugi dan v moji pisarni z mano v neki nujni zadevi govoriti. Drugi dan res pride omenjeni gospod ter je hotel od mene izvedeti, kako da deluje naše trgovsko društvo, kojega odbornik sem tudi jaz, proti konsumnim društvom v deželi. Ker je bilo naše trgovsko društvo na mariborski shod povabljeno, ker so mi mnogobrojni slovenski trgovci, ki so se potem shoda faktično tudi udeležili, v ti zadevi dopisovali ter se britko pritoževali proti snovanju konsumnih društev na Spodnjem Štajerskem, in ker smatram konsumna društva le za sredstvo, koje za se izkorišča najbolj zabita in najbolj surova reakcija, naslikal sem dr Mravlagu delovanje našega marljivega trgovskega društva, ter mu razložil, kako da s svojimi zaupniki po deželi polagoma in uspešno spodkopu-jemo ničvredna konsumna društva. Resnica pa je, da sem pri ti priliki tudi naglašal, da se proti tem društvom z dušo in telesom pred vsem zategadelj borimo, ker hočemo, da bi se mali naš narod prej kot prej rešil klerikalnih pijavk, katere ga izsesavajo, kjer ga morejo. 0 Celjskem „Mercurju" pri tem razgovoru, ki se je tikal le kranjskih razmer, niti besedica ni spregovorila. Pač pa je dr. Mravlag omenil, da bodo osnovali tudi na Spodnjem Štajerskem našemu društvu podobno društvo, v kojem bodo zastopani tako slovenski, kakor nemški trgovci, in da bode to društvo prej kot ne hotelo stopiti v zvezo z ljubljanskim trgovskim društvom. Jaz sem izrekel svoje dvome, da bi bilo tako skupno delovanje mogoče, ker nima spodnje štajersko Nem-štvo niti najmanjše volje postati pravično proti slovenskim sodeželanom. S tem je bil razgovor, ki je trajal komaj deset minut, dognan. V Ljubljani 20. januvarja 1900. Dr. Ivan Tavčar. Darila. V. izkaz daril za zgradenje ..Vodnikovega doma" v Spodnji Šiški : Gg. Žagar Dragotin, deželni blagajnik 2 K, Mencinger Prostoslava. Boh. Bistrica 2 K. Polak Viljem, veletržec, Tržič-Ljubljana 10 K, Škarjovec Valentin, sedaj v Be-rolina 5 K 40 h, Vrhovnik Ivan, trnovski župnik 4 K. Skupaj 23 K 40 h. Znesek prejšnjih izkazov 293 K. Skupna darila 316 K 40 h. Iskrena zahvala I Odbor. Uredništvu naSega lista so poslali: Za družbo, sv. Cirila In Metoda: Gosp. Ra-dojca Vi v o d, c. kr. davčni pristav v Kozjem 17 K, zbralo veselo omizje pri zborovanju gospodarskega bralnega društva v Kozjem. — G. Fran Mejak v Planini 6 K, iz nabiralnika v L 1899. nabranih. — G. Vidali 4 K. — Skupaj 27 K. Živeli darovalci! Za Prešernov spomenik: SI. slovenski klub v Celovcu 20 K. — Živeli vrli koroški rodoljubi! Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „MoII-OVO francosko žganje in sol', ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-80 a. v. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL. c. in kr. dvor založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOL L-o v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (11-D Povouom mnogih težkih želodčnih bolestij nastopajo mnogokrat navidezno neznatne indis-pozicije. javljajoče se samo po slabem prebavljanji ali telesnem zaprtji. Da se obvaruje teh posledic, treba je zaužiti sredstva, katera podpirajo pre-bavljanja ter isto mirno povspešujejo. Najboljše teh sredstev je že 30 let znani in splošno priznani Dr. Rose želodčni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Dobiva pa se tudi v druzih lekarnah, kakor je razvidno iz inserata. a Pozor! Tale prostorček je prihranjen za Ervtna lekarja v NkofJI ■•ki. lu| T (136-2) HurdjrhH. Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 53. Dr. pr. 991. V nedeljo, dne 21. januvarja 1900. \n kor I* t režiserju „Dram. društva", gospodu K ti dol I ti InriuRnn-u. Od stopnje do stopnje. Ljudska igra s petjem v štirih dejanjih in Šestih slikah. Poleg češke prireditve J. J. Stankovskega. Kapelnik g. Hil. Benišek. Režiser g. R. Inemann. Bla^ajnia m odpre ob 7. uri. — Z*M«k ob »/«&• ari. — Kodm ob 10. iri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. In kr. psb. polka Leopold II. it. V. Prihodnja predstava v četrek, 25. januvarja 1900. Umrli so v Ljubljani: Dne 16. januarja: Leopolda Gašparič, uradnega sluge vdova, 63 let, Gospodske ulice 10, srčna hiba. Dne 17. januarja: Jakob Trček, hlapec, 63 let, Vegove ulibe št. 9, jetika. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 2 m. Srednji zračni tlak 736-0 mm. 19. 20 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 744-3 ; 10 si. jzahod 7474 I— 30 sr.svzhod 746-4 + 30 sr.svzhod jasno jasno jasno § Srednja včerajšnja temperatura 1-7°, nor-male: — 24". ZOuL23.«.jsl2:a, "borza, dne 20. januarija 1900. Suupni državni dolg v notah . . Skkpni državni dolg v srebru . . 99 K 75 99 55 99 n 40 Avstrijska kronska renta 4°/0 • • 98 n 90 98 85 Ogrska kronska renta 4°/0 . . . 95 05 Avstro-ogrske bančne delnice . . 131 70 233 80 242 20 Nemški drž. bankovci za 100 mark 118 15 23 60 20 frankov......... 19 20 89 60 11 42 Teško prebavljenje katar v želodcu, dvspepsije, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd. dalje katari v sapniku, zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se ' _____- aikalična kislina po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. (36—1) V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. v nekem mestu na Spod jem Štajerskem, že nad 50 let obstoječa, se zaradi rodbinskih razmer takoj ali z novim letom proda. Več pove upravništvo „Slov. Nar.a. Pristen francoski konjak. Naravnost importiran. Za slabotne osobe, bolnike in okrevajoče. (2300-5) Velika steklenica 2 gld., mala steklenica 1 gld. 25 kr., potovalna steklenica 40 kr. Lekarna Piccoli v Ljubljani, Vnanja naročila proti povzetju. VABILO na f domačo veselico katera se bode vršila \ v soboto zvečer, dne 20. prosinca 1.1. S v gostilni Vospernig I Gospodska ulica, poleg Narodne kavarne. I » Za mnogobrojni obisk se toplo priporoča II z velespoštovanjem jj (160-2) M. Vospernig. Vstopnina prosta. Zadetek ob 8. url zvečer. ---»-- 10 kron nagrade istemu, ki mi prvi ve povedati, kdo je bil dotični surovež, ki je mojega psa (belega Poxterierja) danes dopoludne med '/«-— s/412. uro popolnoma polil s terpentinom, da se je uboga žival od bolečin valjala po tleh in po vsakem, ki se jej je približal, da bi jo osnažil, kot besna grizla. Ker se pes bliža le jako dobro znanim osebam, je bil gotovo ujet in sta ga dve osobi morali držati, da sta ga trpinčili. V Ljubljani, dne 17. januarja 1900. (152—2) mM TJTra.đja.0 ćLo-voljeM-s. posredovalnica stanovanj in služeb i i Gospodske ulice št. 6 Išie nn|noi boljšo kuharico za Ljubljano, 8 gld. plače, dobra hiša; dekle za raznovrstna dela k 2 osobama; sprrtno hlslno v Opatijo in Reko fprvo v neko penzijo, jako dobro mesto); ekstra-dekle poleg jako dobre kuharice v Opatijo, 10—11 gld. plače; 3 KrajMh«' aluare za Ljubljano, za Gorico in za deželo (173) ■"rlporoča r starejša prodajalka, ki more vsako trgovino z mešanim blagom (najrajše na deželi) voditi z največjo rutino, gotovostjo in izkušenostjo ter ima dolgoletna spričevala; dalje solidna natakarica, pozorna v postrežbi gostov itd. Ces. kr. avstrijska državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1899. leta. Odhod lz LJubljane jož. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. ari 5 m. po aoči osobni vlak v Trbiž, Beljp^, Celovec, Franzensfcst-?. Ljubno; čet Selzthal v Ans~e, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjatraj osobni vL.k v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenbfeste, Ljubno. Dunaj; čhz Selzthal v Solno-grai, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Lire. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, PoDLabcl, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lecd -Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Brcgenc, C'irih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reining v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob ti. uri r>4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popolndne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano j iž. kol. Proga Is Trbiža. Ob 5. uri 16 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage. Frarcovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Sol i. ograd h, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljuka, Frpnzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lieuca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popolndne osobni vlak z Dunaja, Ljubna Selzthala, Beljaka, Celovca, Fi anzeasfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja. Solnograda, Ljubna, Beljafca, Celovca, Pon tabla. V oktotiru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga lz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludue in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod lz LJubljane drž. kol. v g»mntlf Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri LO m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. lz Kamnika. Ob 6. uri 56 m. sjntuj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob ti. u-ri 10 m. zvečer. (4) jiGp^ jTtlrTv. jrft\. jrfinv /rSnv fiinv j-t^ Sosptca, 20 tet stara, pti?ua gospo-dinja \z> -GoCjšč fiiše, fti ima tudi nefiaj gotovine, (beti za2i ->ametiška črta. Parnimi vozijo po lkr it đo ilkrat na tedei iz Hotterdama v New-York. Pisarna zs kaj u te: Dunaj, I., Kolowratrlng 10. Pisvrna w medkror: Dunaj, !V.,W3yni)6erg.7A. I. kajata: Od mark 290—400*) 230—320 aprila do 31. oktobra . , novembra do 31. marca U. kajnta: avgusta do 15. oktobra . „ 16. oktobra do 31. julija. . *) Po legi in velikosti kajute in pc hitrosti in eleganci parnika. (24—3) Od 1. mark 200 180 Za mnogobrojna naročila na izvozno, vležano in granatno pi7oyaroe v soditi in steklenicah po konkurenčnih cenah se priporoča Anton Ditrich, Ljubljana Marije Terezije cesta štev. 2, aj3g" Češka delniška pivovarna v Budjevicah je dobila na strokovni izložbi v Stutgartu 1.1897 Jedino ..prvo častno nagrado" izrecno ..za Izvrstno pivo**. (2261—1B) iz dobre hiše se sprejme v prodajalnico z mešanim blagom. — Kje ? pove upravništvo »Slov. Naroda"._(165—2> Kmetijski upravitelj (ekonom) 29 let star, vešč najnovejšega umnega gospodarstva ter z najboljšimi spričevali želi službo premeniti s 1. februvarjem ali tudi pozneje. Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda",_(162—1) Veliki krah! Xew-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna serbrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev 8 pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 2 kom. amer. pat. srebrnih kupic za jajce; 6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. naj fin. sipalnice za sladkor. \\ komadov skupaj samo siti. t»*tto. Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na M«T^alr&-i slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako n olj Me gospodarstvo. Dobiva se Jedino le v (1841—15) A. HIRStHBERG-a Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Dunaji II, Rembrandstr. 19/W. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju ali če se znezek naprej vpošlje. djk^*'/' Čistilni prašek za njo IO kr. T «?^> r Pristno le z zraven natisnjeno varst- * w jC veno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartosch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. Jako zadovoljen z Vašo zbirko, bodem isto pri vsaki priliki priporočal. Z velespoštovanjem Gradec. Anton Marx, c kr. pol. uradnik. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bolim, okrožni in tovarniški zdravnik. Neobhodno potrebno IV »j fc> o 1 j priporočena od profesorjev: dvornega svetnika Oppolzerja, Schnitzlerja, Kaintzbauerja in dr. že petdeset let sem, je nedvomno ANATHERIN C. od c. kr. dvornega zobozdravnika dr. J Poppa na Dunaju v steklenicah a gld. 1 40, gld. 1.—, gld. —50 s presenetljivim uspehom proti vsem ustnim in zobnim zlom, zobnim bolečinam, smrdljivemu dihu, prhkim zobem, utrjuje zobno meso, obdrži zobe do visoke starosti, varuje žvečilne organe, da ne gnijejo. (2098—6) Zobni prah 63 kr., Anatherin - zobna pasta v steklenih posodicah 70 kr., v zavitkih 35 kr. Zobna plomba gld. 1'—, aromatično zeliščno milo za odpravo kožne nečednosti 30 kr. V vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah. Pristno le, če je v steklenicah, kakor je na strani, z modro etiketo v francoskem jeziku in v zlatem tisku z mojo tvrdko. I mm Tsako rodbino. oderce najnovejše facone, najboljši izdelek ____ pripore ča 3 AlojxiJ Pcrschć V Pred škofijo it 22, poleg mestne hiše. * Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg št 11. Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. po naJn.lJe.Jlla cenah. Ljubljana, Dunajska cesta 13, Tovarniška zaloga šivalnih strojev i m Prodajalka izurjena, vešča slovenskega in nemškega jezika ter računstva, sprejme službo takoj. Ima dobra spričevala. Naslov se izve v upravništvu „Slov. Naroda". (154—2) Vsem kuMlJiiJot-im se nujno priporačajo j Kaiserjevi prsni bonboni. notarsko overovljenih spričeval je &^0\J najboljši dokaz, da so iieprese-ženi pri UhmIJii. liri|»avo*4ti, kataru in zaslizeiiju. Zavoj IO kr. in *e J« na podlagi 1259 smrtnih slučajev Izplačalo 398.378*90 kron. Od 1. 1890 1897 se Je Izplačalo 1,654 37816 kron. Tedenska premija od 10 vinarjev više. Neizpremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Stroške za zdravniške preiskovanje, vse pristojbine kolekov in pobotniee za premije placa dražba. V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja. Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote. Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaju samomora cela zavarovana svota. Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 5°/0 obresti Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij. Če je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav. Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih osob. — Zavarovanje otrok. (117-2) Glavni zastop za Kranjsko: v Ljubljani, Florijanske ulice št. 3. Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in naj svoje ponudbe pošljejo gorenj i agent ura. •M"* *H* *^ "Sv* Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem otioril na Tržaški renti v hiši št. 14 podružnico s špecerijskim ^ *5v" * * * in kolonijalnim blagom v udobnost svojim vp. n. odjemalcem. Založil sem na novo urejeno prodajalnico s svežim, dobrim »lasom po nizkih cenah, ter bodem skušal svoje p. n. odjemalce kakor doslej tudi v bodoče točno in najvestnejše postreči. (102—3) Priporočam se z vso odličnostjo * * # * # Svan cfebačin (O l> =2. priporočam svojo veliko, bogato, največjo zalogo Cenj. g. ženinom in gdč. nevestam srebrnine in zlatnine, ure, verižice, prstane, stenske ure, m m m m m amx.m m ~ ~ ■ - — _ _ Vse to po jako nizkih cenah in najnovejše vrste. Za obilen obisk se priporočam z vsem spoštovanjem (123- F*\ €udeii urar na Velikem trgu nasproti rotovža. ' v ^^FI4fill5lx O) v.-. _<>TcMI3 uf iN v] ;i i *" S ZJ . w O W Q_ CD i (153-1) se da takoj v najem na Emonski cesti štev. 10. Ostanki vseh vrst manufakturnoga blaga oddajajo se čudovito ceno samo (D8_4) vLjnbljani, S?. Petra nasip 2 Konrad Schumi & Comp. „Pri novi tovarni". Varsi.znanih: Sidro. AAAAi^ Dobre službe za boljše U uli ti-rire, finejše lii-mii»*-. titniHke * rl nar iro we ■V^HBM^MMBHmBB^HBl