Štev. 3
LETO X
☆
marec
19/4
GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATEhlALA - DOMŽALE
8. MAREC
Spet je med nami mednarodni dan žena, praznik solidarnosti vseh žensk sveta.
Osmega marca 1909 so socialisti v ZDA v javnih demonstracijah zahtevali volilno pravico tudi za ženske. Zato so naslednje leto, 1910 na predlog Klare Zetkin socialistke na svoji drugi mednarodni konferenci v Kdpenhagnu razglasile osmi marec za mednarodni borbeni ženski dan, za dan mednarodne mobilizacije najširših ženskih množic za boj Proti izkoriščevalcem delovnega ljudstva. Vedele so, da lahko samo ta boj prinese svobodo in enakopravnost tudi ženskam.
Pri nas smo že pred vojno praznovali mednarodne ženske dneve, toda pravi, revolucionarni osmi marec je bil, kakor vse delovanje KPJ, obsojen na ilegalo. 1939 se je v Jugoslaviji pripravljal nov volilni zakon in takrat so ženske prav povsod zahtevale, da novi zakon prizna volilno pravico tudi ženskam. Seveda si ženske z zahtevo po volilni pravici niso predstavljale le to, da bi smele voliti in biti voljene, ampak, ha bi imele vstop v družbeno politično življenje, da bi se lahko uveljavljale v poklicih kot moški, da bi imele res dejansko enakopravnost. V tem letu niso uspele.
Med NOB so naše žene dokazale, da so se sposobne bojevati za svojo domovino s puško v roki in razumom. Pomagale so pri gradnji naše socialistične domovine. Tako je na prvi državni konferenci AF2 Jugoslavije, decembra 1942, dejal tov. Tito, da se ženske bojujejo za neodvisnost svojih narodov, vendar je ta hoj tudi del boja za njihovo enakopravnost.
Vprašanje ženske enakopravnosti v Jugoslaviji ni več politično vprašanje. Lahko pa se spomnimo Leninovih besed, da enakopravnost Pred zakonom še ni enakopravnost v življenju. Zato ob osmem marcu vsako leto pogledamo v svojo revo-
lucionarno preteklost in si začrtamo naloge, ki iz te preteklosti nujno slede v urejanju naše socialistične sedanjosti in prihodnosti. Ugotavljamo, da se je družbeni položaj žensk v naši socialistični skupnosti zelo o-krepil. Žena se ekonomsko osamosvaja. To ji daje in zagotavlja varnost.
Ne moremo biti zadovoljni z družbeno politično aktivnostjo žensk. Vzroke za to, vemo, žena ima poleg službe še dolžnost gospodinje in matere. V našem kolektivu smo v zadnjih dveh, treh letih napredovali, saj je v samoupravnih organih precej žena, ki aktivno sodelujejo.
Premalo je storejnega za to, da bi ženske z otroki, razbremenili najtežjih družinskih opravil.
Težko je dobiti varstvo za dojenčke. Zato se pripravlja nov zakon o podaljšanju porodniškega dopusta. Problem je tako pereč, da bo verjetno zakon sprejet. Kako bodo
na to gledale delovne organizacije? Gotovo bodo težave, saj bo porodnica skoraj popolnoma odsotna tri-četrt leta.
Zato ni treba, da čakamo ob osmem marcu, le na šopek rož. Bodimo odločne, dajmo vzpodbudo v vseh samoupravnih organih, da bi bil naš praznik enkrat drugačen, da bi dobile darilo, ki ne bi bilo le za neka dni — kot ovene šopek rož —, temveč darilo, ki nam bo olajšalo vsakdanje delo in nas vzpodbujalo k večji storilnoslti — obrat družbene prehrane v našem podjetju.
Moramo se odločno in samozavestno potegovati za svoje pravice. Naše delo prinaša koristi vsem. Sadovi skupnega dela so namenjeni vsem, zato moramo biti tudi vsi deležni uživanja teh sadov.
Ob prazniku iskrene čestitke vsem ženam našega kolektiva.
M. PRESEKAH
Nova ustava - plodna tla za razvoj samoupravljanja
Letošnje leto bo v zgodovini naših narodov zapisano kot sinonim samoupravljalca — delavca.
Z novo Ustavo si je delavski razred v naši samoupravni socialistični skupnosti, utrdil temeljni kamen za enakopraven in pravičen boj in razvoj vseh svojih delovnih dolžnosti in samoupravnih pravic, ki izhajajo iz njegovega dela kot tudi razdelitev dohodka, ki je rezultat tega dela.
Zadnje obdobje vedno razvijajočih se samoupravnih odnosov je kot logično posledico tega prineslo tudi novo metodologijo dela na vseh toriščih samoupravnega udejstvovanja: »Sistem delegatov«.
Oglejmo si na kratko kaj v bistvu pomeni ta fenomen. Sistem delegatov ali delegatska razmerja bodo v naša samoupravna telesa v TOZD kot tudi v druge družbeno-
politične organizacije in temeljne interesne skupnosti na vseh področjih in nivojih, prinesla novo bistveno spremembo komuniciranja in delovanja. Dosedanji skupščinski sistem delovanja je dokončno doživel.
Delegat, ki ga bo doletela čast, da mu bo zaupana naloga, da zastopa interese delavcev, bo moral z vsem svojim znanjem in sposobnostjo, to njihovo zaupanje tudi o-pravičiti. To pa mu bo uspelo samo v primeru, če bo upošteval navodila svojih volilcev in temu podredil tudi lastne želje ter na ta način izvršil zaupano mu nalogo na najboljši možni način. Vsak delegat — pa naj bo to predstavnik ženskega ali moškega spola bo moral imeti precejšnje število osebnih kvalitet, ki mu jih bo družba ali pa skupina volilcev priznala, saj v nasprotnem primeru sploh ne bo mogel biti do-
NOVA USTAVA
ber delegat. Na te kvalitete družba šteje in priznava med drugim:
—	da je delegat vesten, pošten in dober delavec
—	da ima pravilen odnos do sodelavcev
—	da pozna problem, ki ga je potrebno obvladati
—	da zna ceniti delo in zasluge drugih
—	da je sposoben in pripravljen se podrediti volji večine
—	da zna uspešno, logično in točno izvrševati ter posredovati zaupane mu naloge
—	da je human in pravičen do vseh ljudi
—	da konstruktivno sodeluje pri razvijanju medsebojnih odnosov in delavskega samoupravljanja itd.
O vseh teh kvalitetah bi lahko še govorili in pisali. Delegat mora biti res prepričan, da mu je zaupana določena naloga samo zato, ker mu volilci popolnoma zaupajo.
Da pa je delegatova dolžnost, da to delo v imenu njih opravi na najboljši možni način, je razumljivo samo po sebi.
Nova Ustava nam narekuje, da moramo sedaj v čimkrajšem možnem času opraviti volitve po delegatskem sistemu tako za zbor:
a)	delegatov združenega dela
—	v TOZD in drugih delovnih organizacijah
b)	delegatov krajevnih skupnosti
c)	delegatov za družbeno-politični zbor
—	na ravni občine, republike in zveze
Pred volitvami po delegatskem sistemu je nujno in obvezno predhodno EVIDENTIRANJE.
Faza evidentiranja je najosnovnejša potreba, da dobimo dobrega in vestnega delegata. Ta faza pogojuje tudi osnovno načelo zaupanja tako volivca kot tudi izvoljenca. Vestno in pošteno opravljeno delo v fazi evidentiranja je tudi najboljša garancija, da je delegatski sistem dela sprejet kot najosnovnejše načelo dobrega gospodarjenja in da rezultati iz tako zastavljenega dela ne bodo izostali.
Sama faza ali postopek evidentiranja ima še pet podpostopkov:
a)	Pobudo za evidentiranje možnega kandidata lahko da vsak posameznik, organizirana skupina v okviru TOZD. KS, družbeno-politič-ne organizacije, družbene organizacije, društva, samoupravni organi, interesne skupnosti itd. Vsak od predlagateljev pa je dolžan obrazložiti svoj predlog;
b)	Vsako takšno pobudo je treba obravnavati na zborih delovnih ljudi oziroma na sestankih članstva posameznih organizacij, ki so se o njih izrekle oziroma odločile.
c)	Vsi ti možni kandidati se evidentirajo na zborih delovnih ljudi oziroma sestanku članstva predlaganih organizacij. Evidentirani so tisti kandidati, za katere se delovni ljudje izrečejo, ko jim je posredovana obrazložitev za predlaganega s prejetimi načeli kadrovske politike. Vsak evidentiran je lahko dobil še družbeno priznanje.
č) Za kandidiranje kot naslednji postopek je osnova evidentiranje. Izven evidence možnih kandidatov je možno predlagati le izjemoma, pri čemer pa mora predlagatelj obrazložiti in utemeljiti, zakaj je potreben poseben postopek. Ta
Znano je, da se sedaj vsepovsod čuje živahna priprava na X. kongres ZKJ in VII. kongres ZKS. Vse organizacije ZK, od takih osnovnih, pa do najvišjih forumov pregledujejo svoje dosedanje delo, ga ocenjujejo in si zastavljajo nove cilje. Rezultat vseh prizadevanja v sestavi novih ciljev je tudi osnutek resolucije za VII. kongres ZKS. Po pretresu in sprejemu tega dokumenta na kongresu, bo pa doku ment »zakon« za vse člane ZK v nadaljnjem delu.
Na sestanku OO ZK 5. februarja je bilo govora tudi o tem dokumentu. Ena najvažnejših nalog je izvajanje v prakso novi ustavi — SRS in SFRJ, Ustava sama garantira slehernemu proizvajalcu neodtujljivo pravico do dela in, kar je še najvažnejše, tudi razpolaganje s sredstvi ustvarjenimi s tem delom. Vemo, da praksa često pokaže
izjemen postopek je predviden le v primeru, ko ni možno iz bilo katerega vzroka izpeljati postopka po normalni poti.
d)	Za evidentiranje ni potreben prispevek možnega kandidata. V fazi kandidatiranja pa te morajo vzeti v obzir samo tisti kandidati, ki so to svojo kandidaturo tudi podpisali. Njihova evidenca oziroma o-verjene podpisnice kandidatov se vodijo pri Občinski konferenci SZDL.
Samo v primeru, da smo upoštevali vse možnosti in pravice, ki nam jih dajeta Ustava in Zakon, bomo prišli do dobrih delegatov in si s tem pravilno trasirali novo pot v samoupravnem sistemu, po kateri bomo prišli tudi do dobrih poslovnih uspehov, ki bodo v korist nam in vsej naši samoupravni družbi.
ŠTEFAN ROZMAN
drugačno sliko; ostaja pri starem — kot se večkrat sliši. Da ne bi ostalo »pri starem« je potrebna borba organizacije ZK in vseh naprednih ljudi, da ustava zaživi tudi v praksi, ne samo na papirju. Dosledna borba proti tistim, ki si teh sprememb ne želijo, ali pa jih hočejo obrniti sebi v prid; dosledna borba proti tem, v tem je naloga članov ZK. Pomemben delež so tudi oblike družbene oziroma delavske kontrole, ki so po novi ustavi ustanovljene. Čaka torej naloga, da tudi naš organ delavskega nadzora zaživi tako kot mora.
Res ODN ni strokovni organ, še manj »policaj« je pa dejstvo, da sam odbor brez pomoči vseh delavcev ne pomeni skoraj toliko kot nič. To so osnovne ugotovitve razprave o osnutku resolucije za VII. kan; greš ZKS, ki ga je obravnavala ZK Tosama. Resolucija se mora prene-
Delavci iz oddelka belilnice — vprašanja so bila zahtevna
Delo osnovne organizacije ZK
St. 3 — marec 1974 ')
J
sti v delo slehernega člana ZK, šele potem je uspeh tu. Omenjeni dokument tudi priča o tem, kje smo bili dosedaj uspešni in tudi kje smo zaostajali s voj im delom.
Nadalje je bilo veliko govora o novih volitvah tako v naše organe ^^upravljanja, kot vse ostale skupščinske organe in volitve predstavnikov v samoupravne skupnosti. Z volitvami v naše organe smo lahko zadovoljni. Izbrani so res taki delavci, ki bodo zastopali interese svojih sodelavcev.
Pred nami so še volitve v organe občine in federacije. Dosedanji Predstavniki so nemalokrat bili zgolj številke, njihovih prizadevanj ni bilo čutiti nikjer, ker skoraj niso sodelovali. Novi delegatski sistem mora prinesti izboljšanje. Razbre-
menil bo enega človeka — poslanca in ga zamenjal za več ljudi. Obravnavala se bo določena stvar in samo določeni delegat, ki se najbolj spozna na obravnavane probleme bo zastopal naše interese. Vsak posameznik v delegaciji bo torej imel točno določeno področje dela. Prav zaradi tega, moramo posvetiti veliko skrb kadrom, da bomo izbrali prave ljudi na pravo mesto.
V občinski družbeno politični zbor je bila organizacija soglasna da tja predlagamo tov. Dušana Bor-štnarja, sekretarja OOZK v pred kandidatskem postopku sta tudi kandidata za predsednika skupščine in predsednika izvršnega sveta ob-čien. Za predsednika skupščine je predlagan Lenič Jernej, predsednik OK SZDL Domžale in ravnatelj OS
Josip Broz, za predsednika IS pa Držanič Vili, direktor Tamiza dolgoletna družbeno politična delavca.
Za boljše razumevanje sistema novega delegatskega načina ZK je ZK pripravila za svoje člane nekaterih samoupravnih organov kratek seminar. Tako smo še bolje seznanjeni s teorijo in prakso, ki jo zahteva nova ustava. Seminar je bil 20. februarja in se lahko pohvali z zelo lepo udeležbo. Ze iz same resolucije za VIL kongres je razvidno, da je še vedno premalo članov ZK neposrednih proizvajalcev. Zato je naša naloga pridobiti čimveč teh v naše vrste. Evidentiranih je 83 imen iz Tosame, in nekaj jih bo vsekakor pripravljeno stopiti v ZK.
MiD
Gospodarjenje
Pomembna naloga dobrih gospodarjev je tudi pregled opravljenega dela v preteklem poslovnem letu in ugotavljanje ter potrjevanje doseženih rezultatov.
O poslovanju v preteklem letu so že razpravljali zbori organizacijskih enot in dokončno potrdili tudi ugotovitev in delitev dohodka. Podrobnejši pregled poslovanja in potrditev zaključnega računa pa je v Pristojnosti delavskega sveta.
Ker je človek najpomembnejši element poslovnega procesa, je prav, da pregledamo najprej to področje Poslovanja.
Kolektiv podjetja je na dan 31. ‘2. 1973 štel 778 delavcev, kar je 33 delavcev več kot na isti dan preteklega leta. Povprečno je bilo zaposleno 758 delavcev, ali 40 več kot leta 1972. Omeniti je reba visok odstotek bolezenskega dopusta (7,2), katerega vzroke moramo čimprej raziskati in primerno ukrepati. Povprečni osebni dohodek se je povečal za 24 % in je znašal 2.076.— din, kar je za 120.— din višje od povprečnega osebnega dohodka v slovenski tekstilni industriji za leto 73.
Z osnovnimi sredstvi smo gospodarsko ravnali. Potrebno bo le še uolje izkoriščati nekatere kapacite-te, kar je odvisno od konkurenčnosti naših izdelkov.
Tudi za obnovo in modernizacijo smo primerno skrbeli, saj smo angažirali v te namene 9.543.242,05 lastnih sredstev, od tega iz amorti-Zacije 6.292.925,77 din. Pripomniti se P^ora, da imamo samo še 2.515.656,30 din posojila za osnovna sredstva in da bi lahko najeli nove kredite. Tre-oa pa je imeti dobre investicijske Programe. Plan investicijskega vzdrževanja v znesku 839.000,00 din je bil presežen, saj smo za te namene Porabili 110.938,99 din.
v letu 1973
Obratnih sredstev, kljub njihovemu hitrejšemu obračanju ni bilo dovolj. Dolgove dobaviteljem smo morali plačati v polovico krajšem času kot predhodno leto, ko smo plačevali v 63-tih dneh (sedaj 32). Zaradi tega smo morali angažirati 12 milijonov novih sredstev, zraven pa še 5 milijonov novih sredstev za pokritje povečanih zalog. Delo je bilo nekaj lažje, ker so nam kupci hitreje plačevali kupljeno blago. Povprečne terjatve do kupcev so znašale 25.126,143.— din t. j. za 3 milijone manj kot predhodno leto, vezava pa je znašala 50 din (72 — 69 din). Prizadevati si moramo, da bo ugodna višina angažiranih obratnih sredstev ostala tudi v letu 1974, kajti tudi tako je mogoče pridobiti dohodek.
V letu 1973 smo porabili 1.632.235,35 din za financiranje skupnih potreb družbe in kolektiva. S tem denarjem smo zadovoljivo zadostili potrebam. Slabo imamo rešeno le vprašanje toplega obroka, kar nam narekuje takojšnjo rešitev z nakupom kvalitetnega toplega obroka v zunanjih obratih družbene prehrane.
Za stanovanjsko izgradnjo smo porabili 850.267,30 din, kar je bilo premalo za zadovoljitev potreb. Predvidevamo, da bo nekaj problemov na tem področju rešeno s pomočjo združenih sredstev v okviru občine.
Nabavna služba je imela precej težav z oskrbo s prejo in drugimi materiali, ker iz znanih in neznanih vzrokov posameznih materialov ni bilo mogoče kupiti. Pomanjkanje reprodukcijskih materialov je povzročilo zastoje v proizvodnji in druge težave. V zvezi s tem je nujno, da si poskušamo dolgoročno zagotoviti reprodukcijske materiale s pomoč-
jo samoupravnih dogovorov in povezovanju na osnovi nove ustave.
Proizvodnja je bila za 12,6 °/n večja, kot leta 1972, čeprav postavljenega plana ni dosegla. Ze več let nam nazaduje proizvodnja ovojev vseh vrst. Proučiti moramo, če je upravičeno povečati kapacitete, da ne bi izgubili vodilni položaj na jugoslovanskem trgu. Tudi konfekcio-nirane gaze in tkanin smo manj proizvedli zaradi ukinitve nočne izmene in pomanjkanja preje. Ponuja se rešitev z večjim nakupom tkanin na domačem ali tujem trgu.
Prodaja ni imela težav s prodajo filtrov, gaze in izdelkov iz gaze, tkanin in ovojev. Kapacitete in prodaja sanitetne vate so trenutno vsklajene, pospešiti pa moramo prodajo obližev in plenic za enkratno uporabo, ker je porast prodaje teh izdelkov prepočasen. Kljub rahli konjukturi moramo biti zelo budni, kajti konkurenca se hitro razvija in v bližnji prihodnosti bo prodal le tisti, ki bo imel sodobne izdelke in nizke cene, kar je mogoče doseči samo z angažiranjem vsega duhovnega in materialnega bogastva, ki mu je danes na voljo.
Stroški reprezentance so znašali v letu 1973 33.195,20 din, kupcem smo priznali 13.776.274,10 din rabatov, blagajniški popust pa smo priznali v višini 2.845.945,70 din.
Izvozili smo za 467,000 USA $ blaga, manj kot leta 1972, kar predstavlja 4 °/0 od celotne realizacije. Uvozili smo za 3,134,500 $ blaga, kar je za 0,5 milijona $ več kot predhodnega leta. Tudi izvozu moramo posvetiti veliko skrb, saj imamo nekaj prostih kapacitet, ki bi jih lahko prodali in s tem znižali fiksne stroške na enoto proizvoda.
Za reklamo — propagando, smo potrošili 773,896,95 din, od tega pretežni del za reklamo mimosept vložkov in molny plenic.
Po pogodbah o delo smo izplačali 166.476,35 din. Večina zneska
smo porabili za plačilo počitniškega dela otrok delavcev.
DOSEŽENI REZULTATI LETA 73 IN PRIMERJAVE Z LETOM 1972
Vsebina	Index
Celotni dohodek	1,25
Porabljena sredstva	1,32
DOHODEK	1,08
Pogodbene obveznosti	1,06
Zakonske obveznosti	2,02
Za osebne dohodke	1,19
Za osebne prejemke	1,51
Ostanek dohodka	81
Tako prva kot druga primerjava kažeta, da se nismo uspeli prilagoditi gibanju porabljenih sredstev o-ziroma stroškom. Ce bi tudi celotni dohodek prirastel s stopnjo 1,32, potem bi bili rezultati znatno boljši.
Povedati moramo, da žal na u-stvarjanje celotnega dohodka nismo imeli proste roke, saj je bil sistem cen v letu 1973 pod družbeno kontrolo in nam ni dovoljeval sprotno povišanje cen. Ostali elementi gospodarjenja pa so imeli na oblikovanju novih rezultatov poslovanja sledeče vplive:
—	količinsko povečanje proizvodnje za 12,6 %
—	povečanje števila delavcev za 5,5 %
—	povečanje produktivnosti za 8 %
—	zmanjšanje ekonomičnosti za 13 %'
—	povečanje rentabilnosti za 4 %
Iz naslednjega sledi, da so rezultati preteklega leta sad raznolikih gibanj med katerimi je prevladujoč padec ekonomičnosti to je, donos družbenega proizvoda na 1 dinar porabljenih sredstev, ki se je zmanjšal od 39 par na 34 par. Temu gibanju smo se zoperstavili s povečanjem produktivnosti in rentabilnosti, vendar je bil njihov vpliv premajhen, da bi kompenziral negativni vpliv ekonomičnosti.
Glede na norme zakonov proti nelikvidnosti lahko ugotovimo, da imamo sicer 8.599.665 din prostih sredstev za investicije v letu 1974, vendar gibanje zalog kaže, da bodo ta sredstva že po I. tromesečju v celoti angažirana v obratnih sredstvih. Ravno tako imamo še dovolj lastnih sredstev in dolgoročnih kreditov v poprečno uporabljenih sredstvih, vendar nam bo delež ob povečanju obratnih sredstev hitro padel, kar bi pomenilo, da ne bi mogli deponirati sredstev in investirati.
Janez Leskovec
ZAHVALA
Vsem sodelavkam in sodelavcem v oddelku filtrov se najtopleje zahvaljujem za darilo ob mojem odhodu v kopoj.
Julka Mihelčič
Nemirne
V novem letu se stihijska rast cen posameznih artiklov, ki jih rabimo v naši proizvodnji še ni ustalila. Nobene sigurnosti pa ni, da bi se vsaj v doglednem času uredile ali umirile.
Glede na takšno gospodarsko situacijo doma in v svetu lahko pričakujemo, da nam bodo proizvodni stroški vztrajno rasli in da nam bo pričelo primanjkovati ustreznih obratnih sredstev, kar vse ima v končni fazi za posledico tudi ukinitev določene proizvodnje ali izpad kakšnega finalnega izdelka iz našega proizvodnega programa.
Visoka koncentracija pri preizkusu znanja
Predvsem se moramo zavedati, da v naši proizvodnji uporabljamo štiri zvrsti osnovne surovine, ki danes zavzemajo strateški položaj v svetovni trgovini in borznih transakcijah širom po svetu in to:
—	bombaž
—	cel vlakno
—	nafta
—	celuloza
Iz teh štirih zvrst materiala je izdelana celotna kolekcija naših polproizvodov in izdelkov.
Bombažnih izčeskov od domačih dobaviteljev ne dobimo več v takšni količini kot prej. Pred novim letom smo dobili mesečno cca 70 ton izčeskov od domačih dobaviteljev, sedaj pa največ 10 — 15 ton.
Vzrok je v tem, da cene bombaža in bombažnih odpadkov še niso javno priznane. Zopet se poraja tendenca, da se izčeski izvažajo. Domači dobavitelji tudi niso pripravljeni podpisati pogodbe, dokler ne bodo urejene cene.
Kartonska emblaža in vsi ostali papirji imajo svojo osnovo v celulozi. Kartonske embalaže trenutno primanjkuje, ker proizvajalci nima-
cene
jo dovolj surovine, zato delajo z občutno zmanjšano proizvodno zmogljivostjo.
Kartonažna tovarna v Ljubljani ni pripravljena podpisati nobene pogodbe pred koncem februarja.
Vsi izdelki iz plastike — vrečke, folija, navijalci, sponke in podobno, imajo svojo osnovo v nafti in naftnih derivatih.
Povpraševanje za tovrstnimi materiali je veliko, ponudba pa je nižja kot v prejšnjem poslovnem obdobju. Vzrok leži zopet v nafti in njenih derivatih, ki so težko dostopni in še vedno nimajo konstituirane enotne cene. Tu predvsem mislim na granulat, ki je osnovni material za izdelavo vrečk in ostalih plastičnih izdelkov, ki jih rabimo v naši proizvodnji. Dobavitelji pa iz tega vzroka tudi niso pripravljeni podpisati enotne pogodbe.
Posebno težak položaj je pri preskrbi naših potreb z zadostno količino bombažne in stanične preje. Zvezni organi do sedaj še vedno niso določili končne cene za bombažno prejo.
V inozemstvu dobijo domači proizvajalci za 1 kg preje občutno višjo ceno, kot na domačem tržišču. Cena v inozemstvu je višja od 40% — 100 %, odvisno od kvalitete in nomenklature preje. Razumljvo je potem samo po sebi, da imajo pre-dilničarji moralno obveznost prodajati prejo tja, kjer je višji in ugodnejši finančni efekt za celotni samoupravni kolektiv.
Podoben problem je tudi s preskrbo stanične ali cel preje.
Od našega dobavitelja je prispelo obvestilo, da se bodo cene cel vlakna dvignile za 50 % in to takoj, ko bo podpisan sporazum v Beogradu. Ta pa je bil podpisan pred 10 dnevi. Verižna reakcija tega u-krepa ima za posledico, da se bo cena cel preje tudi ustrezno dvignila. Od dobavitelja imamo obvestilo, da bo že februarska pošiljka preje imela višjo ceno in da jo bomo morali priznati v kolikor želimo dobiti prejo.
Gospodarska kriza ni zajela samo področja Jugoslavije, pač pa je prisotna na celotnem svetovnem področju gospodarstva in kot taka najmočnejši vpliv na gibanje vrednosti posameznih svetovnih valut in celotnega monetarnega sistema.
Stefan Rozman
ZAHVALA
Sindikalni podružnici »TOSA-MA«, kakor tudi njenim zastopnikom, se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč, šopek in obisk v času moje bolezni.
IVANKA KOVIC

Naš izvoz v letu 1974
Glasujmo za samoprispevek
Poteka peto leto, odkar smo glasovali za samoprispevek za izgradnjo novih, modernejših šol. S tem samoprispevkom in dodatno zgradilo precej novih šol, bile pa so tudi adaptacije na starih šolah. Ker je še 50 % učencev v starih šolah, ki niso primerne (brez potrebne opreme, aparatur, brez telovadnic, temačen in utesnjene), bi bilo potrebno, da ob volitvah, ki so predvidene 31. marca 1974 ponovno glasujemo še za petletno podaljšanje samoprispevka. Le tako bomo vsem učencem nudili enake ali vsaj približno enake pogoje za učenje, za dodatno izobraževanje v raznih krožkih, kakor tudi za boljše zdravje in telesno počutje.
Sola »Slandrove brigade« je ena °d šol, ki je novo zgrajena. Ravnatelj šole tov. Flerin Milan je povabil starše otrok na skupni sestanek in nam precej natančno pojasnil koliko denarja je priteklo in koliko so ga potem dobili še iz drugih virov (občinski proračun, izobraževalna skupnost, krediti banke in gradbenega podjetja »Obnova«). Na ta način so lahko zrasle nove šole, ki otrokom lahko nudijo neprimerno več. Tako so na šoli uvedli varstvo v jutranjih urah za tiste šolarje, ki so doma sami in še ne dovolj stari, da bi bili starši lahko brez skrbi. Varstvo je tudi v popoldanskem času do 17. ure. Na šoli dobijo toplo malico, pa tudi kosilo — če želijo.
Učni uspeh se na novi šoli dvignil na zavidljivo višino. Z dopolnilnim poukom se snovi, ki jih učenec ne razume lahko še večkart obdelajo. Na šoli delujejo tudi različni krožki, ki mladega človeka še naknadno izobražujejo in pripravljajo na življenje.
To je samo nekaj stvari za katere sem mislila, da so zanimive in da se z njimi seznanijo tudi tisti starši, ki niso imeli možnosti prisostvovati sestanku in razlagi tovariša ravnatelja.
Smatram, da smo dolžni nuditi otrokom enake — boljše pogoje za učenje in se pridružujem tovarišu ravnatelju, kakor tudi razrednemu starešini prof. Velkavrh Mariji v njihovem mnenju, da 1 % OD, ki smo ga že prispevali, prispevamo še nadaljnih pet let. Ta naša žrtev se nam bo obrestovala v boljšem učnem uspehu naših otrok, boljšem Počutju v šoli in kasneje v življenju. Kajti z večjim znanjem si bodo naši otroci lahko odrezali tudi lepši kos kruha, kar je želja nas vseh.
Kamin P.
S sprejemom prodajnega plana podjetja smo si letos sočasno zadali tudi naš cilj izvoza za tekoče leto. Pri tem smo morali upoštevati dejstvo, da lahko nudimo v izvoz samo izdelke iz razpoložljivih strojnih zmogljivosti in le te v čimvečjem številu prodati na konvertibilno področje. S tem si podjetje ustvarja lastna devizna sredstva, predvsem v obliki retencijske kvote, ki jo uporablja za nakup novih strojev in o-stale potrebne opreme.
Po drugi strani pa je izvoz koristen tudi iz vidika kvalitete naših izdelkov. Na mednarodnem tržišču se namreč srečujemo z ostalimi proizvajalci in tako le kvaliteta, konkurenčnost v ceni, zanesljivost v dobavah učvrstijo stara in nam utirajo pot na nova tržišča.
Makedonija je najmanjši potrošnik naših izdelkov Mimosept. Da bi na makedonskem tržišču, predvsem pa v skopju upeljali naše izdelke, smo predvideli že v letnem planu prikazovanje naših izdelkov direktnim prodajalcem.
V Skopju smo 8. 2. 1974 imeli tako prikazovanje naših izdelkov za podjetje »IMPRES«. Podjetje ima preko 100 prodajaln v Skopju in o-kolici.
Na sestanku je sodelovalo 40 poslovodij, trgovin, skladiščniki in prodajalci naših izdelkov.
Program:
1.	Predstavitev našega podjetja
2.	Prikazovanje — reklamiranje naših izdelkov:
Težko mi je, nerada kritiziram, .a vseeno poglejmo resnici v obraz.
Zdi se mi, da smo delavci, ki smo prekoračili najplodnejša leta, imamo pa dolg delovni staž, zelo prikrajšani.
1.	Za bolniško se vsakemu trga določen odstotek od osebnih dohodkov, nam starejšim pa se odteguje še za staž. Najbolj so tako prikrajšani delavci z najnižjimi osebnimi dohodki, s kroničnimi poklicnimi boleznimi ter z drugimi obolenji. Zal se jim v starejših letih le malokdo ogne.
Zdravljenje je seveda dolgotrajno
Plan izvoza za letošnje leto je izdelan zelo smelo. Naj za to trditev navedem nekaj številk.
Plan izvoza za 1974 je 18.075.484,10 din ali 1,189.177$ od tega na konvertibilno področje 12.783.158,10 ali US $ 796.135. Od tega imamo na konvertibilno področje že sklenjenih pogodb za din 11.761.258,10 ali US $ 735.079. Tako se bo izvoz za konvertibilno področje v primerjavi z lanskoletnim izvozom povečal za 57%. Za izpolnitev tega cilja se bomo morali vsi pošteno prizadevati.
Naše izdelke kot so: zloženci iz gaze, cigaretni filtri, damski vložki Mimosept, M61ny plenice in Mdlny hlačke izvažamo sedaj v Avstrijo, Turčijo, Albanijo, Grčijo in na Ciper.
ROZMAN JANEZ
— Mimosept — damskih vložkov — Molny plenice in hlačke — Bebi predloge — Bibo palčice — TOSAMA plast — strip
3.	Nameščanje reklamnih stojal in oglednih kartonov
4.	Izpolnitev anketnih listov
5.	Zelje in pripombe kupcev
Dvorana v hotelu Continental je bila lepo pripravljena, ravno tako je bil dobro pripravljen program, kar so nam priznali povabljeni gostje, oz. kupci.
Od tega srečanja v Skopju pričakujemo dobro prodajo in založenost teh prodaj alen z našimi izdelki.
D. B.
— s tem je prizadeti že dovolj prikrajšan, zato se mi zdi krivično, da nam poleg bolniške trgajo tudi izplačilo za staž — za vsak mesec posebej.
2.	To ni način s katerim lahko podjetje uravnava bolniški stalež. Mogoče je to eden od vzrokov, da nekateri delavci ne morajo k zdravniku — vsaka zamuda pa povzroča dolgotrajno zdravljenje, kar podjetju ne more biti v korist.
3.	Kakor slišim imajo po nekaterih podjetjih navado, da člane kolektiva, ki nimajo bolniške nagraju-
Poročilo s sestanka v Skopju
Zakaj je tako!
jejo s 50 — 100 dinarji ne glede na scarost.
‘i. Velikokrat slišim, da je v bol-nišKem staiežu preveč ljudi v tovarni. Aii se kdo vpraša, kakšna je struktura v podjetju. Ker smo pretežno ženski koiektiv — velik procent je starejših od 40 let, ki so za zensKo težka in kritična.
5. Dr. Kornhauserjeva je v nekem referatu na TV poudarila, da starejši delavci, ki so svoje moči izčrpali nujno rabijo večkrat zdravniško pomoč, zato se mora pri njih upoštevati tudi minulo delo. Pa pri nas? Večkrat smo na sestankih poudarjali naj se dohodek na staž ne trga zaradi bolezni. Kdo je kriv, da delovni ljudje niso uspeli, da se to vprašanje ugodno reši?
Čudi me, da družbeno-politične organizacije in sindikat niso podprle naše zahteve.
Kolikor mi je znano ureja minulo delo in dodatek na delavčev staž, vsako podjetje, po svojih merilih. Zakona še ni. Zato menim, da bo človeška solidarnost morala priti do izraza.
Teži me še marsikaj, vendar naj bo dovolj. Preudarite in premislite ter ukrepajte po pravici.
Ne grenite težkih ur sodelavcem, ki so v težavah ne pozabite na humanost — na človeka.
Mislim, da je treba upoštevati tudi socialno strukturo. Deset let se upošteva za pokojnino, za tistega, ki je v bolniški je tako dodatno prikrajšan.
MINKA STARBEK (in prizadeti sodelavci)
ODGOVARJA TOV. TONE DOLENC VODJA SLUŽBE ZA NAGRAJEVANJE
Vprašanje 1.
Kot osnova za nadomestilo osebnega dohodka vzamemo povprečni osebni dohodek minulega leta, dosežen za polni delovni čas. Ne jemlje se osebni dohodek v tekočem letu. (Uradni list SRS št. 26/70) Ta povprečni osebni dohodek je sedaj osnova za izračunavanje višine nadomestila osebnega dohodka. So primeri, ko so delavci v preteklem letu namesto osebnega dohodka prejemali nadomestilo osebnega dohodka, bodisi iz sredstev delovne organizacije, bodisi iz sredstev drugih organizacij ali v breme zavarovalne skupnosti. V takih primerih je treba osebnemu dohodku iz minulega leta prišteti še zneske, ki so tvorili osnovo za to nadomestilo.
Naš pravilnik o delitvi osebnih dohodkov v 70. členu določa:
—	nesreče pri delu in poklicno obolenje 100% osnova;
—	ensreča izven dela 80 % osnova;
—	bolezni do 30 dni 80 % osnova.
Izplačilo za delovno dobo (staž)
kot ste videli nihče ne odtrguje. Vsa izplačila v lanskem letu so osnova za izračun nadomestila osebnih dohodkov, za čas bolezni v tekočem letu.
Služba za organizacijo in nagrajevanje, je zaprosila za odgovor »Center za samoupravno sporazumevanje o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov pri republiškem sindikalnem svetu,« na vprašanje. Ali lahko osebni dohodek na delovno dobo (staž) izplačujemo tekoče, poleg nadomestil? Odgovorili so nam, da ni ovir, da se to dogovorimo.
Nadomestilo osebnega dohodka med začasno zadržanostjo od dela, v primerih bolezni in nesreče do 30 dni, so v naši domeni. Zato se moramo samo dogovoriti, kako visoko bo nadomestilo, lahko tudi 100 %.
Vprašanje 2.
Mislimo, da je zdrav delavec dovolj nagrajen s tem, da je zdrav. Tako obliko nagrajevanja ne bi mogli spraviti v sklad z nobenim družbeno sprejetim načelom o delitvi osebnih dohodkov. To bi bil dvakratni privilegij zdravih.
Vprašanje 3.
Lahko se dogovorimo in to tudi zapišemo v naš samoupravni akt, da bomo obračunavali različna nadomestila (diferencirano) osebnih dohodkov za čas bolezni. Pri tem bi lahko upoštevali starost delavca in težo bolezni, izčrpanost, gibanje življenjskih stroškov ter socialni položaj zaposlenega in njegove družine. Za starejše delavce, ki so svoje moči izčrpali in zato nujno rabijo večkrat zdravniško pomoč, bi lahko v skladu z minulim delom določili višji procent, na primer 100 % osnove iz preteklega leta, k tem prišteli še dodatek na leta.
Za tiste starejše, ki imajo poleg vsega še slab socialni položaj, bi lahko dajali občasno solidarnostno pomoč iz solidarnostnega sklada pri skladu skupne porabe.
Mislim, da je dr. Kornhauserjeva mislila na tak način reševanja teh vprašanj.
Minulo delo se priznava lahko v več oblikah, ena od oblik je ravno nagrajevanje na leta službe.
Kdo je kriv, da delovni ljudje niso uspeli, da se to vprašanje ugodno reši?
Mislim, da najprej mi sami, ker se premalo zavedamo, da je vsaka pravica, tudi dolžnost. Najprej se moramo zavedati pravic in dolžnosti do dela, da bomo čimveč ustvarili, potem šele pravic in dolžnosti iz dela, kaj in kako bomo delili, ker končno lahko delimo samo to kar ustvarimo. Pri tem pa moramo tudi skrbeti za obstoj in razvoj naše tovarne. Krivo je tudi, to, da so to nove oblike za delitev osebnih dohodkov, ki so še ne dodelane, pri katerih vsaka delovna organizacija s svojimi izkušnjami prispeva, da se te oblike razvijajo. Nekaj teh meril pa bo dal tudi nov samoupravni sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki ga bomo v jeseni podpisali.
Delavec, ki je imel v letu 1972, na primer 1200,00 dinarjev povprečnega osebnega dohodka, ki mu je bila osnova za izračun nadomestila v letu 1973, je prejemal samo 64 % povprečnega osebnega dohodka iz leta 1973. Za primer smo vzeli 1500,-dinarjev povprečnega osebnega dohodka.
80 M/o od 1200,00 din = 960,00 din 64 m/o od 1500,00 din = 960,00 din
ODGOVARJA PREDSEDNIK IOOO SINDIKATA V TOSAMI TOV. VILJEM DOLENC
Ker OO sindikata oziroma izvršni odbor ni strokovni organ, ki bi lahko ocenjeval vse akte naše OZD,
poleg tega pa so člani na svojem delovnem mestu v glavnem potrebni ves delovni čas, se naš odbor ni uspel ukvarjati z drugimi nalogami kakor s tekočimi političnimi akcijami sproženimi zunaj naše OO, ter s tradicionalnimi aktivnostmi.
V tem primeru, to je glede odtegljajev od dodatka osebnih dohodkov v času bolezni ni dobil odbor pismene vloge, da bi jo lahko posredoval naprej službi za nagrajevanje.
Moje mnenje glede tega problema je, da je treba tudi glede teh odtegljajev delati točno po zakonu veljavnem za vse OZD. Če pa pri nas tako delamo, je treba o tem delavce informirati.
Obvestilo
Opozarjamo vse člane kolektiva, da so v primeru bolezni, poškodb, odhodov v bolnico itd., dolžni prijaviti svojo odsotnost najkasneje v 24. urah v podjetje in v obratno ambulanto v Domžalah (dr. Rižnar) sami ali preko svojcev.
V primeru, da bolniki ne bodo registrirani v ambulanti in podjetju ne bodo dobili izplačano bolniško in se bo tak dan štel kot neopravičeni izostanek. Pravtako so pacienti, ki se zdravijo pri drugih zdravnikih, dolžni priti po bolniško v našo obratno ambulanto k dr. Rižnarjevi, ker se bolniških listov brez odobritve naše zdravnice, ne bo upoštevalo pri obračunu bolniške.
Kot novost velja posebej o-meniti, da mora v bodoče vsakdo v 24. urah javiti svojo odsotnost z dela, zaradi bolezni ali nege družinskega člana, obratni ambulanti v Domžalah oziroma v tajništvu »To-same«.
SLOVO OD VINKA
Boleče nas je prizadela žalostna vset, da nam je kruta usoda iztrgala iz naše sredine dobrega tovariša. Družini s tremi mladoletnimi otroki pa je za vedno vzela nenadomestljivega, skrbnega očeta Vinka Cerarja.
Tov. Vinko Cerar se je rodil 16. 7. 1928 v Krašnji. Težko je najti besede s katerimi bi lahko opisal njegovo trpko mladost. Željan dru-
žini ustvariti boljše življenje, se je pred 11. leti zaposlil v našem podjetju. Bil je na različnih delovnih mestih. Ni bilo dela, ki ga Vinko ne bi z veseljem opravljal. Pred sedmimi meseci je bil premeščen na delovno mesto vratarja. Z veseljem in natančnostjo je do zadnjega dne opravljal to službo. Za vsakega je našel pravo besedo in tovariško toplino. Kot dobrega in skromnega tovariša ga je poznal ves kolektiv. Težko smo sprejeli resnico, da nas je Vinko tako prekmalu zapustil.
Njegova priljubljenost se je izkazala na njegovi zadnji poti. Velika množica ljudi se je v žalnem sprevodu pomikala od hiše žalosti do njegovega zadnjega doma. Kot dobrega gasilca ga je spremljalo nad sto članov z osemnajstimi prapori. Žalosten je bil trenutek, ko je sirena z otožnim glasom naznanila slovo od dobrega tovariša gasilca in človeka, ki je bil vedno pripravljen pomagati.
Pri odprtem grobu sta se poslovila od njega predsednik P. G. D. Krašnja in predsednik sindikata Tosame tov. Dolenc Vilijem. Oktet TOSAMA se je poslovil od Vinka z žalostinko. Gasilski prapori so se zadnjikrat poklonili od pokojnega Vinka.
Praznina, ki je ostala za njim, je nenadomestljiva, tako v kolektivu kot pri družini.
Franc Bizilj
Ob tragični in mnogo prerani smrti našega dragega moža in očeta
VINKA CERARJA
Izrekamo svojo najglobljo hvaležnost vsem, ki ste ga spremili v tako veličastnem številu do praga večnosti, zasuli njegov prerani grob s tisočerimi nageljni, s cvetovi ljubezni in tako počastili njegov spomin. Se posebno naj se zahvalimo celotnemu delovnemu kolektivu tovarne TOSAMA, posebno pa njegovim najožjim sodelavcem. Posebno se zahvaljujemo tovarniškem gasilcem, kot tudi ostalim gasilcem, katerih neločljivi del je postal. Posebna zahvala tovarišem za ganljive besede ob odprtem grobu, ter tovarniškemu pevskemu zboru za izpete žalostinke, kot tudi godbi na pihala. Posebna zahvala sindikalni organizaciji, ki je poskrbela za tako veličasten pogrebni spored, ter nam pomagala v teh težkih trenutkih.
Iskrena hvala vsem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami, ter nam kakorkoli pomagali skozi najtežje ure.
Se enkrat vsem prisrčna hvala.
žalujoči žena in otroci
Prehladna obolenja spomladanskem
in influenca v zimsko času ter preventiva
Leta 1914 so ugotovili celo vrsto virusov, ki povzročajo prehladna o-bolenja.
Do infekcije (okužbe) pride skozi dihalni trakt. Virusna obolenja se prenašajo s kužnimi kapljicami. Sprejemljivost za virusna obolenja je splošna. Prehladna obolenja, predvsem pa influenca se širijo.
V pretežni večini so to virusi, ki dajo klinično sliko navadnega nahoda, ali kašlja, slabega počutja, oziroma kot vročinsko obolenje, ki traja nekaj dni in tudi brez zdravljenja in ležanja ne povzročajo komplikacij.
Najpogostejše virusno obolenje je influenca ali gripa. Virus gripe tako pogosto menja svojo obliko, da je boj proti njemu precej težak.
Inkubacija (čas od okužbe do izbruha bolezni) traja do tri dni.
Influenca se začne naglo. Temperatura raste navadno z mrzlico. Bolnik se čuti močno bolnega, boli ga v vseh udih, hrbtu, križu ter Prsih. Z začetkom bolezni se poja-
vi skoraj redno neprijeten suh kašelj in tiščanje v prsih. Temperatura naraste hitro na 38 — 40'> C in sme ostati na tej višini le ena do dva dni.
Komplikacije nastanejo predvsem pri starejših ljudeh, s slabim srcem, oboljenji pljuč in tudi pri mladih, če je zmanjšana odpornost organizma vsled preutrujenosti in izčrpanosti ter pri ljudeh brez fizične in psihične kondicije. Zato praviloma spada vsak gripozni pacient v posteljo.
Jemlje naj:
1.	Visoke doze C vitamina (v tabletah), naravno limonado, šipkov čaj, tudi do dva litra ali več na dan. Včasih je veljalo pravilo, da vročični bolnik ne sme piti. Danes vemo, da je prav nasprotno.
2.	Tablete proti vročini (najboljši je Andol — dobi se tudi brez recepta), ali zbijanje temperature z
mrzlimi vodnimi obkladki na meča nog.
3.	Alkohola ne smemo uživati v času bolezni, ker preveč obremenjuje srce ter krvni obtok. Preganjanje gripe z žganjem oziroma »cvetom« — po domžalsko naredi samo medvedjo uslugo.
Naj velja pravilo, da naj vsak pacient po preboleli bolezni obišče zdravnika (če ga ni že med boleznijo), zaradi eventualnih komplikacij, ki jih zapušča ta bolezen.
Najhujša komplikacija gripe, hkrati pa tudi najbolj pogosti vzrok smrti je pljučnica. Pljučnica se po-kažev v večini primerov 4 — 6 dni po začetku influence s ponovno temperaturo, kašljem in gnojnim ali celo krvavkastim izpljunkom. Pljučnica se lahko pojavi tudi šele po 2 — 3 tednih, ko so bolniki že zdavnaj zdravi. Zato se moramo po preboleli gripi v tem obdobju paziti prepiha, mrzlih pijač ter uživati veliko vitaminov in bogato beljakovi-
Požar v mikalnici
V	ponedeljek, dne 4. 2. 1974 ob 7,43 je v naši mikalnici zagorelo. V predzadnjem mikalniku v vrsti šestih dvometrskih je tujek — verjetno kovinski delec, zaradi trenja med jeklenimi oblogami valjev zanetil zrahljano kopreno bombažnih vlaken na zadnjem snemalnem valju mikalnika.
Delavka Tinca Dolenc pri cikcak stroju je prva opazila pretečo nevarnost in je z vzkliki opozorila sodelavke na ogenj ter izklopila mi-kalnik. Istočasno je Olga Cerar napadla ogenj z ročnim gasilnim aparatom na prah, takoj se ji je pridružila še delavka Jenko Marija.
V	naslednjem trenutku je stekla spontana, usklajena akcija vseh navzočih delavk in delavcev.
Plamen je šinil pol metra nad mikalnik, ogenj pa se je pričel širi-
Prehladna obolenja in influenca v zimsko spomladanskem času ter preventiva
nasto hrano. Na srečo imamo danes že celo vrsto antibiotikov, tako da je smrtnost zelo redka.
Druga komplikacija je brnohitis.
Poznamo še tako imenovano (črevesno« gripo: z bruhanjem, krči v trebuhu in drisko. Tudi živčevje je pri vsaki hujši gripi prizadeto; lahko v obliki glavobola, apatije, drugič nastopi zopet kot delirij ali celo meningitis. Tu in tam opazimo kot posledico gripe tudi psihične motnje kot depresije in melanholije. V teh primerih je obvezno obiskati zdravnika!
Naj omenim še to, da je v Indiji umrlo leta 1918 (ko še ni bilo cepiva proti gripi) v času epidemije v obdobju nekaj mesecev 5 milijonov ljudi. Epidemija leto kasneje, ki je zavzela skoraj vse celine, je terjala 20 milijonov smrtnih žrtev.
Torej cepljenje ni navaden «bla-žev žegen«, ampak edino učinkovito sredstvo proti tej bolezni, ki nam je v letih epidemije povzročala težka oboljenja in odsotnost z delavnega mesta, zaradi komplikacij gripe pa kronična oboljenja, invalidnost ter ogromno število smrtnih žrtev.
Zato vsaj naslednja delna preventiva: uživajmo v teh zimsko-spo-mladanskih mesecih dosti vitaminov, predvsem limone, ter bogato beljkaovinsko prehrano, hodimo dosti po svežem zraku, da bodo naša pljuča čim bolj predihana in pripravljena za boj z virusom. Prehitro ne sjecimo zimskih oblačil, kljub temo. da šo"Že topli dnevi.
'	Dr. Marta Rižnar
ti na sosednja dva mikalnika. Glede na dotedanji in ves nadaljnji potek akcije za zadušitev požara lahko rečem, da so vse delavke in delavci — gasilci glede na mesto, kjer so se v tistem trenutku nahajali, ukrepali točno tako, kot je bilo potrebno.
Istočasno, ko je mikalec Stane Štrukelj, ki je bil najbližji stikalnim omaricam klima naprave, planil tja in jih izklopil ter s tem preprečil širjenje požara in poškodo-
ške desetine, Marjan Slapar v talnem jašku, ki povezuje mikalnike s klima napravo, ter med seboj z vodo iz cevi drugega hidranta u-stvaril vodno steno, je bila nevarnost nadaljnjega širjenja ognja, odstranjena. V tem času smo že izpraznili pod in na tri mikalnike vso vsebino ročnih gasilnih aparatov ter tako ukrotili tleča mesta.
Požar je bil tako uspešno zatrt 10 minut po izbruhu.
Po polurni malici so vse delavke in delavci iz linije teh 6 mikalni-kov skupaj z vodji usposobili mikalnike tako, da smo jih lahko zopet pognali ob 11,15. Ob 13,15 pa je stekla na teh mikalnikih normalna


Vedno pripravljeni na akcijo — gasilci TOSAME
vanje klima naprave. Mikalka Ivanka Urankar je izklopila ostale mikalnike ter razvila cevi iz hidranta, mikalec Vinko Dragar pa je odstranil zvitke bombaža in tako rešil leseni dovajalni letvasti pas ogroženih mikalnikov.
Poldka Kveder, strojnica stikal za vklop signalne naprave ter izklop moči, ki napaja stroje je razbila steklo teh dveh stikal in jih s tem aktivirala. Na žalost je stikalo za moč zatajilo. Električar Jože Kotnik, je rešil situacijo z ročnim izklopom stikala za moč v stikali-šču mikalnice.
Izmenovodja Avgust Klopčič, je sedaj lahko napadel z že razvito cevjo mesto nastanka požara ter je usmeril vodo pod snemalni valj — ventil je odprla Urankarjeva. S tem se je začel odločilni del akcije za končno zadušitev požara.
Na prizorišče so pritekli tudi drugi delavci iz dvorane, pisarn mi-kalince ter akspedita.
Ogenj se resnično ni mogel več hitro širiti. Ko pa je strojnik mo-
proizvodnja. Seveda je na drugih strojih stekla proizvodnja naprej takoj po malici.
Poimensko sem navedel vse tiste delavke in delavce, za katere menim, da so delovali na ključnih mestih te proti požarne akcije, seveda pa to prav nič ne zmanjšuje deleža vseh ostalih udeležencev, ki jih v tem sestavku ne omenjam, saj tale zapis ne sme biti podoben telefonskemu imeniku.
Pohvala velja prav vsem delavcem mikalnice in ostalih oddelkov, ki so s tem dejanjem dokazali, da znajo varovati zaupano jim premoženje.
Zaradi uničenega materiala, izgubljenega delovnega časa ter poškodovane obloge enega snemalnega valja (zmočena plast) je škoda ki jo je na 3.000,00 din ocenila komisija v sestavi: ing. Franc Peterlin, Avgust Klopčič ter Vilijem Dolenc.
Naj končam z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!«
Viljem DOLENC
Naš razgovor s sodelavkami, ob 8. marcu
Mesec marec, posejan s prvimi spomladanskimi cveticami, je mesec, v katerem matere, žene in dekleta praznujejo svoj praznik.
Ob tej priliki sem pokramljala s sodelavkami iz konfekcije, tkalnice, filtrov in uprave in izvedela, od
MAJDE PANČUR — konfekcio-narke: »8. marec bom praznovala
Zasluženi pokoj
Dolga je doba 35 let, odkar se je v naše mpodjetju zaposlila ŠLIBAR MIMI. Delala je povsod, kjer je bilo potrebno, največ časa pa kot tkalka. Bila je vseskozi zelo vestna, predvsem pa marljiva delavka.
Mimi je že pred vojno delala v tem podjetju. Takrat so delavci s štrajki zahtevali svoje pravice, zato se jim je tudi ona pridružila. Med vojno je aktivno sodelovala pri vseh organiziranih akcijah in zbiranju sanitetnega materiala za NOB.
Po vojni je z vso vnemo delala za obnovo tovarne, saj jo je bilo tre ba obnoviti in modernizirati. Takrat ji ni bilo težko delati v nadurnem in nočnem delu. Vse je delala z veseljem. Toda težave s katerimi se je prebijala skozi življenje, so ji spodkopale zdravje. Kljub slabemu zdravju je bila vedno in povsod pripravljena pomagati z delom in nasveti. Ko je bila montirana nova avtomatska tkalnica, je vložila mnogo truda, da so stroji čim hitreje stekli v pogon. Njo kot tako bomo zelo pogrešali.
Ko odhaja v zasluženi pokoj, se ji še enkrat zahvaljujemo za ves trud in ji želimo še mnogo zdravih let v zasluženem pokoju.
DARINKA
v krogu svojih otrok in moža. Moram reči, da so vselej ob tem prazniku pozorni do mene in se me spomnijo s šopkom nageljnov.
Zelo bom tudi vesela darila, ki ga nam bo poklonila sindikalna organizacija. Srčno želim, da bi se čim prej vselila v novo hišo, največja radost pa so mi otroci, ki me cenijo in spoštujejo in s tem vračajo vsaj delno skrb in ljubezen, ki jo gojim do njih« je srečna zaključila Majda.
JANA VIDERGAR — kontrolor-ka cigaretnih filtrov, mamica dveh deklic: »Ta dan se polaga na žene in matere še posebna pozornost in mislim, da je to lepo in prav! Vendar, pa žal, veliko žena tega ne doživi.
Praznovala bom v krogu svoje družine, katera me počasti vsako leto s šopkom in čestitkami. Moja največja želja je, kot tudi drugih žena v oddelku filtrov, da se čim-prej ukine nočno delo žena. To bi bila res velika razbremenitev za nas!
TINCA OCVIRKOVA, iz splošnega sektorja, ki zapisuje naše »samoupravno življenje« v podjetju, je tudi dejala, da ji največ pomeni njena družina, posebno mali sinek, ki jo vsakič nasmejan in razprostrtimi rokami počaka, ko pride iz službe.
Vedno se ponavlja. Vsak ponedeljek znova, stopamo skozi vrata tovarne. V nji preživimo tretjino svojega dneva. Delamo in si služimo svoj kruh, na različnih delovnih mestih. Z nekaj mesti smo se že seznanili v naši »Tosami«. Tako je v tej številki tudi nam bila dana možnost, da se vsem, ki smo z njimi tesno povezane, posebno ob izračunu in delitvi osebnega dohodka, vsaj enkrat približamo s svojim delom, čeprav v pisani obliki.
Naše delovno mesto obstoja, to je točno določeno v pravilniku o o-sebnih dohodkih, z nizko oceno. Kje pa se je vzelo ime poenterka, je gotovo le malokomu razumljivo. Poen — pomeni točko, torej bi bile me nekakšne točkovalke, s kar se seveda ne strinjamo, saj so nam še v času, ko smo osebni dohodek obračunavali po točkah, točke določevali drugi.
Pa saj nas dobro poznate, kajne? Vsak dan smo med vami. In vendar včasih podvomite v nas — v naše delo. Vemo, da je najbolj občutljiva točka osebni dohodek, tudi za nas.
»Ce sem še tako slabe volje ali utrujena, me njegov nasmeh in prve besede iz malih ust takoj spravijo v dobro voljo«, pove Tinca žarečih oči. »8. marec ponavadi praznujem v krogu svojih in upam, da ga bom tudi letos. Na delovnem mestu sem zadovoljna, želim si le, da bi bile seje samoupravnih organov kratke in plodne.«
Pri tem ni pozabila povedati, da si želi, da bi razpolagali z več prostori, ker je delo v prepolni pisarni težko in pa, da bi imeli lastni obrat družbene prehrane.
REGINA URANKARJEVA — tkalka:	»Včasih nismo praznovale 8.
marca, pa ne zato, ker ga ne bi želele, nismo ga smele! Danes je to čisto drugače — darila, pa čestitke vsega tega smo deležne na ta dan! Res lepo in ganljivo. Z življenjem v tovarni sem zelo zadovoljna, u-pam, da nisem edina, če izrazim željo da bi si ustvarili lastno menzo.«
Drage žene, spoštovane sodelavke, iskrene čestitke ob prazniku, z željo, da bomo še več prispevale k razvoju naše družbe in s tem nadaljevale boj, ki ga je začela borka za enakopravnost žena — Klara ZETKIN!
V. Berlec
Lahko pa nam zaupate, da smo pri obračunu vašega osebnega dohodka natančne. Ce pa pride do pomote, od naše ali netočnosti od vaše strani, je mogoče vse popraviti in je včasih razburjenje nepotrebno. Ali ste že kdaj pomislili, da prvega v mesecu, prepozno prinesete potrdilo o nadomestilu osebnega dohodka? Da nam ne poveste, če ste v bolniškem staležu pa tudi, da včasih svojevoljno vzamete redni dopust. Vse to pomaga, da nismo vedno zadovoljni, ne vi z nami in ne mi z vami.
No in še utrinek, ki ostane človeku v spominu. Ob delitvi plače je delavka, ki je bila vesela svojega zaslužka, eni izmed nas dejala: »Da bi te nikdar ne trgalo po roki«. S temi besedami, je dala košček svojega pridnega dela človeku, ki je samo opravil svojo dolžnost.
Me pa želimo, da bi vam te roke, vedno pisale v vaše delovne liste številke, s katerimi bi bili vi zadovoljni. Vendar je to le želja, ne pa tudi možnost.
V. K.
Delo - naš vsakdanji kruh
Ali štejemo »proste* sobote v dopust?
Odgovarja sekretar naše delovne organizacije tov. Požek Mirko
Vprašanje:
Prosim, da mi odgovorite na vprašanje, koliko dni letnega dopusta je izrabil delavec, ki je nastopil dopust s ponedeljkom in se vrnil na delo naslednji ponedeljek. Ali je v tem primeru izrabil pet delovnih dni dopusta ali šest, pač za voljo tega, ker je bila sobota v tistem tednu, ko je bil na dopustu, prosta in podjetje ni delalo.
Odgovor:
Po zakonu je sobota delovni dan in je v tednu le en, dela prost dan — praviloma je to nedelja — se v primeru, za katerega vprašujete, šteje, da je delavec izrabil šest dni dopusta in ne morda le pet, kot to mnogi zmotno razlagajo. Prosta sobota se v smislu zakona šteje za delovni dan in se torej šteje tudi v dopust.
Stališče, da sobota ni delovni dan, je zmotno, čeprav se to tudi v resnici ne dela, saj ste ta dan »od-delali« že v prejšnjih petih dneh, ko ste delali več kot sedem ur.
Sobota je torej ne glede na to, ali se na ta dan dela ali ne, delovni dan in je izražena glede dopusta z vsemi drugimi dnevi v tednu.
Vprašanje:
Zanima me, koliko dni dopusta ima delavec najmanj in koliko največ, če je dopustno letni dopust določen po merilih, določenih v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev, zmanjšati zaradi prostih sobot, ki bi bile v tem času.
Končno me zanima, ali je dopustno v smislu določil zakona preračunavati letni dopust v ure.
Odgovor:
Na taka in podobna vprašanja smo velikokrat pojasnevali, da tako stališče in ravnanje ni v skladu s tozadevnimi predpisi, vendar so bili uspehi minimalni, saj so se takemu tolmačenju pridružili nekateri pravniki tako, da je bila predmetna zadeva še bolj zaostrena. Glede na tako dejansko stanje, smo bili prisiljeni zaprositi IS — sekretariat za delo za pojasnilo, katero ravnanje je pravilno in zakonito in katero ne. Republiški sekretariat za delo SRS nam je s svojim dopisom št. 14-1/73 z dne 8. 2. 1974 pojasnil takole:
Po določbi prvega odstavka 27. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Ur. list SFRJ, št. 22/73) ima delavec v posameznem koledarskem letu, pravico do letnega dopusta trajajočega najmanj 18, največ pa 30
delovnih dni — glede na citirano določbo smo mnenja, da ni vskladu z zakonom, če se letni dopust preračunava po delovnih urah, kajti letni dopust se določa samo po delovnih dnevih, ne pa po delovnih urah kot to nepravilno preračunajo nekatere organizacije združenega dela.
Pripominjamo, da je treba proste sobote, ki se štejejo kot delovni dnevi (tretji odstavek 23. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev), šteti v dolžino letnega
Z letnim gospodarskim načrtom si sami določamo koliko denarja bomo glede na predvideni dohodek, ki ga predvidevamo za tekoče leto namenili za osebne dohodke.
Prvi način, ki je najpogostejši je ta, da si maso denarja razdelimo na plače, ki so v seštevku nekoliko manjše od letne mase denarja, po zaključnem računu pa ugotovimo, da nam je od mase s katero smo razpolagali v preteklem letu, še nekaj ostalo in to razdelimo. Temu potem pravimo delitev dobička, čeprav to ni delitev dobička temveč samo letni obračun osebnih dohodkov. To je sistem fiksnih plač, ki je glede na število ur v mesecu vedno enak in delvca prav nič ne spodbuja. Temu načinu delitve pravimo tudi mezdni način, ker delavec ne razmišlja kako bo kaj prigospodaril, to prepušča drugim. Misli bolj na to kako si bo izboljšal plačo, neme-neč se pri tem zato ali je do boljše plače upravičen.
Drugi način, ki ga v različnih oblikah uporabljajo po svetu in tudi pri nas je tako imenovani način »spodbudij ivega« ali »stimulativnega« nagrajevanja, katerega cilj je vezati interes delavcev na čim večji osebni dohodek na elemente gospodarjenja kot so na primer produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost.
Po nalogu direktorja je služba za organizacijo v sodelovanju s finančnim sektorjem pripravila nov predlog, ki ga je obravnaval tudi strokovni kolegij in utogovil, da obstajajo realne možnosti, da tak sistem uveljavimo in po njem začnemo obračunavati stimulativni del osebnih dohodkov od 1.1. 1974 dalje — seveda, če bo ta predlog kot sprememba poglavja o stimulativnem nagrajevanju tudi sprejet na zborih delovnih ljudi.
Po novem predlagamo, da bo
dopusta med izrabo tega dopusta, ne pa jih upoštevati že v naprej pri razporedu letnih dopustov, kot to tudi nepravilno delajo nekatere organizacije združenega dela.
Glede na navedena verodajna tolmačenja predmetne zadeve smo prepričani, da ne bo več v tej zadevi samovoljnih in nestrokovnih pojasnjevanj, ker sodimo, da je s tem noiasnilom in odgovori, zadeva dovolj jasna.
vsak delavec vezan na dva kriterija in sicer:
proizvodna delovna mesta, ki delajo po normi, na normo in na kalkulacije po direktnih stroških od katerih bi lahko prejeli od od norme toliko kolikor bi jo presegli od direktnih stroškov po največ 15 odstotkov, proizvodna delovna mesta, ki ne delajo po normi in vsa tako imenovana proizvodna režija v proizvodnih oddelkih na obseg proizvodnje na delavčevo uro v oddelku (produktivnost) in na kalkulacije po direktnih stroških oddelka (ekonomičnost), od obeh kriterijev skupno največ 15 %•
—	delovna mesta tehničnih služb na obseg proizvodnje na delavčevo uro za celotno delovno organizacijo (produktivnost) in na kalkulacije po direktnih stroških za celotno delovno organizacijo (ekonomičnost) od obeh kriterijev skupno največ 15 %.
—	delovna mesta v komerciali (iz-vzmeši šoferji in trgovski potniki, ki so vezani na km ali promet). finančnem sektorju, ekonomsko planskem sektorju, splošno kadrovskem sektorju in službi za organizacijo in nagrajevanje na obseg proizvodnje na delavčevo uro za celotno delovno organizacijo (produktivnost) in na pokritje (rentabilnost), od obeh kriterijev skupno največ 15 %.
Ce bodo delavci plačani po normi presegli normo za primer za 10 % in zmanjšali stroške proizvodnje, s štednjo z materialom za 5 %, bodo zato na svojo obračunsko postavko prejeli 15 % osebnega dohodka več.
Tone Dolenc
OD lahko delimo iz različnih virov
IZLET V METLIKO
Ob zaključku mandatne dobe, smo se člani samoupravnih organov odločili, da obiščemo tovarno »Beti« v Metliki.
Po prijetni vožnji skozi dolenjsko metropolo in preko Gorjancev, smo prispeli v Metliko.
Za nerazvito Belo krajino daje tovarna s preko 1300 delavci utrip gospodarskim in ostalim dogajanjem v Metliki.
Pred tovarniškim poslopjem, sta nas sprejela predstavnika tovarne m nas povabila v jedilnico, kjer smo ob kavi, izvedeli marsikaj zanimivega in posnemanja vrednega o delu kolektiva.
O izdelkih tovarne ne bi pisal, kor je njihove izdelke videti v vsaki bolje založeni trgovini. S prodajo tudi nimajo težav, ker imajo zaposlenega v propagandni službi, televizijskim gledalcem znanega Tonija.
Proizvodne oddelke, smo si ogledali po fazah nastajanja izdelkov. Tehnološki proces imajo urejen tako, da surovine preko pripravljalnice, prevažajo v tkalnico. Izdelano blago teh oddelkov, barvajo v lastni barvarni. V krojilnici po krojil-nih polah, režejo blago za določene izdelke. Tu posamezne dele skladiščilo in nato kompletne serije polizdelkov, predajo v šivalnico. Kljub majhnim skladiščnim prostorom v šivalnici in številnim polizdelkom, vlada v oddelku, vzoren red.
Skrb za zaposlene in napredek tovarne, je stalno prisotna. Vzorno urejena družbena prehrana, med delovnim časom ter možnost oskrbo-vanja, družine s kosili iz tovarniške menze, po ugodnih cenah, pripomo-re, k boljšemu počutju in razbre-menjevanju zaposlenih žena.
V tovarniških prostorih, se na-v3. Tekstilna srednja šola, pletilj-ske in konfekcijske smeri. Pouk v °h obiskujejo, zaposleni v tovarni m mladi iz okolice Metlike.
Pri reševanju svojih problemov, e kopirajo drugih, ampak skušajo ajti rešitev, ki jim najbolj ustreza. Tako so se n. pr. odločili, da bodo Prodali, počitniški dom v Seči z ^orlorožu. Kadrovska služba, je večletno evidenco ugotovila, da v
njemu letuje samo 5% aktivno zaposlenih v tovarni. Z izkupičkom pa bodo opremili sodobno obratno ambulanto, ker so mnenja, da jim je potrebna preventivna, zdravstvena zaščita zaposlenih.
V Metliki smo si ogledali še znano vinsko klet, kjer žlahtnijo met-
S 1. januarjem smo v oddelku trakotkalnice začeli dokončno pakirati vse izdelke, katere izdelujemo. Kakor nam je znano, so do sedaj pakirali naše izdelke (ovoje) v oddelku konfekcije. Kaj je vodilo k temu, da smo pričeli konfekcionira-ti izdelke v trakotkalnici, msilim, da ni treba posebej poudarjati, kajti mnogo bolj ekonomično je, da se izdelek dokončno izdela v istem oddelku.
Priznati moram, da so bile v začetku in so še danes velike težave. Primanjkuje namreč embalaže (kartonov), zahtevnejši stroji za zahte-
liško črnino. Delo, ki ga vložijo vinogradniki v pridelek, da to vino donegujejo je precejšnje. Zato ima to vino za njih trpek okus.
Vračali smo se preko Suhe krajine po slikoviti dolini Kolpe. V Stični smo si ogledali, Jurčičevo sobo s portreti junakov, ki jih je opisoval v svojih romanih.
Omenil sem, da smo slišali marsikaj posnemanja vrednega. Kolektiv se bori s podobnimi težavami, kot celotna tekstilna industrija. Osnovne surovine uvažajo, težave ki nastajajo z uvoznimi surovinami in cenami pa so znane tudi nam.
Številna podjetja, so si razdelila tržišče tako, da del proizvodov izvažajo ter upravljajo razne posle.
Vendar z optimizmom načrtujejo razširitev, proizvodnih prostorov.
Še vedno odhaja del mladih ljudi v svet. Z urejenimi pogoji dela v tovarni in z rešenimi stanovanjskimi problemi, pa upajo na boljši jutrajšnji dan.
vajo več in dodatne strokovnosti. Primanjkuje pa nam tudi prostora, zato bi bilo potrebno, da razderemo še nekaj tkalskih strojev, venda vsi vemo, da nam še vedno primanjkuje kapacitet, tako da zmanjšanje tkalskih strojev ne pride v poštev. Nujno je treba nabaviti nove bolj moderne trakotkalske avtomate, s tem bomo pridobili na prostoru in obenem povečali proizvodnjo.
2e v začetku sem omenil, da smo se kompletirali. Naj omenim še to, da smo iz oddelka široke tkalnice dobili stroj (ARACHNE) za izdelavo elastičnih Tosama ovojev, kateri nam je v začetku delal precej težav, vendar pa nam vodja oddelka tov. Glavan in drugi iz tkalnice širokih tkanin občasno priskočijo na pomoč.
Po dolgem času smo pričeli tudi z redno proizvodnjo »VIRFIX« mreže. Sicer imamo še danes težave z gumo, ki jo dobivamo iz Dimitro-grada, katera pa ni najboljše kvalitete. Skratka, težav je veliko, novi stroji — večja zahtevnost.
Če na kratko pregledamo delo v trakotkalnici po letih za nazaj, smo do danes tkali izključno ovoje. Sedaj pa tkemo, pletemo in konfekci-oniramo. To se pravi združili smo nekako tri tehnologije.
Na koncu bi še dodal, da še vedno potrebujemo pomoč strokovnih služb, mogoče še v večji meri kot jo dobimo.
Pridite, oglejte si delo v tkrako-tkalnici in videli boste kako pestro je v našem oddelku.	I. C.
FRANC CERAR
Novosti iz oddelka trakotkalnice
Kadrovske vesti
ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO
OD 11. 3. DO 12. 4.
Konfekcija
12. 3. Stempelj Danica, 22. 3. Gorjup Ivanka, 24. 3. Vlahinja Pepca, 24. 3. Slapnik Stoja, 25. 3. Vrtar Marija, 30. 3. Janežič Erna, 30. 3. Kosar Marija, 31. 3. Starbek Minka, 1. 4. Babič Stanka, 3. 4. Mav Francka.
Mikalnica
11.	3. Šuštar Pepca, 21. 3. Iglič Joži, 29. 3. Adamič Lojzka, 31. 3. Križman Milica, 5. 4. Žmavc Ani, 6. 4. Pavli Ivanka, 7. 4. Rogelj Marjana, 8. 4. Dolenc Justina, 10. 4. 2e-bovec Pepca.
Bclilnica
15.	3. Klopčiči Srečo, 18. 3. Brodar Jože, 1. 4. Urbanija Anton, 6. 4. Dimič Peter.
Filtri
16.	3. Rapovž Marjeta, 19. 3. Hribar Joži, 23. 3. Nakrst Mari, 25. 3. Avbelj Marija, 30. 3. Kosmač Tončka, 1. 4. Urbanija Helena, 4. 4. Rode Vlasta, 6. 4. Bokal Franc, 10. 4. Verbič Marija.
Tkalnica ovojev
16. 3. Kremič Joži, 17. 3. Hriber-šek Joži, 9. 4. Pelc Tonči, 11. 4. Ora-žem Marjan, 12. 4. Gabrič Marija.
Avtomatska tkalnica
28. 3. Mav Pavel, 2. 4. Čebulj Dora, 7. 4. Blaževič Marija.
Pripravljalnica
16. 3. Sedeljšak Stanka, 27. 3. Kasagič Lojzka.
Uprava
12.	3. Narat Jože, 21. 3. Svetlin Marija, 27. 3. Stiftar Franc, 28. 3. Smole Magda.
Ekoonmsko-planski sektor
25. 3. Zajc Hermina, 31. 3. Kersnik Urška. 1. 4. Merkužič Danica.
Računovodski sektor
6. 4. Gorenc Alenka.
Pomožni obrati
30. 3. Tič Jože, 4. 4. Ves Viktor, 11. 4. Dolinšek Ciril.
Komerciala
11. 3. Jovičič Boško, 15. 3. Prašnikar Jože, 16. 3. Skrlep Franc, 29. 3. Močnik Francka, 26. 3. Slapar Marjan, 4. 4. Kerč Franc, 4. 4. Dolinar Franc, 5. 4. Lrovat Franc.
Iskrene čestitke!
ODŠLI IZ PODJETJA
Grčar Zvonka — sporazumno, Veit Štefka in Mihelčič Julka — v pokoj, Cerar Vinko — umrl.
PRIŠLI V PODJETJE
Svetlin Stefan v avtomatsko tkalnico in Cerar Marija v pripravljalnico.
RODILI SO SE
Krinič Joži — hči,
Tepež Angelci — sin
G. M.
Zimska Ukstlliada STARI VRH „74"
Tudi letos smo se zbrali tekstilci vse Slovenije na najbolj množično srečanje tekstilnih delavcev. Tokrat so se smučarji pomerili v veleslalomu.
Muhasto vreme nam ni naklonilo toliko snega, da bi se tekmovanje lahko vršilo na Starem Vrhu nad Škofjo Loko, morali smo se podati precej dalj in višje, kjer je bilo več snega. Sorška pianina, ki leži nad naj višjo ležečo slovensko vasjo Sorico, je imela čast pogostiti tekstilce. Omenim naj, da so tekmovali lahko le tisti, ki niso imeli kategorije od 1 — 5, se pravi res sami netekmovalci. Iz našega podjetja so šli trije tekmovalci in sicer Arnuš Franc, Kerč Janez, ter Merkužič Marjan. Omogočili smo jim nekaj treningov na Veliki planini, tako so bili fantje pripravljeni.
Osmega februarja smo se zgodaj zjutraj odpravili iz naše »baze« v Kranju in se napotili po prekrasni Selški dolini proti Železnikom in naprej po cesti do Sorice. Od Sorice pa se prične vijugasta cesta, ki nas je pripeljala po zasneženi in deloma poledeneli cesti prav do Litostrojske koče na Soriški planini. Snega je bilo blizu 150 cm, sicer pa je sonce tako grelo, da smo se počutili kakor v zgodnji pomladi. Tak je bil tudi razgled, saj po okoliških hribih že ni bilo več snega. Tam smo opravili uradni trening in opoldne smo se zadovoljni odpravili proti Kranju. Dan je minil in že je bila tu sobota in z njim tako težko pričakovana tekma. Ko smo se odpeljali iz Kranja smo srečali avtomobile, ki so na prtljažnikih imeli pripete smuči. Okoli devetih smo se približali vrhu Soriške planine.
Zbralo se je okoli 550 tekmovalk in tekmovalcev od mladink in mladincev do starejših članov in članic. Po svečani otvoritvi XVI. Tek-stiliade pred Litostrojsko kočo, se je tekmovanje pričelo. Prvi tekmovalci so se spustili po strminah in
spretno švigali med vraticami modre in rdeče barve do pol enajstih. Proge so bile odlično pripravljene in tudi sama organizacija tekmovanja je bila na zelo visokem nivoju.
Informacijska služba je dobro delovala, tako da smo za vsakega tekmovalca sproti vedeli za uvrstitev. Naši tekmovalci so se uvrstili na solidna mesta. Po končanem tekmovanju smo se zadovoljni vračali v Škofjo Loko, kjer je bila proglasitev rezultatov. Vsi smo si bili edini, da se drugo leto zopet srečamo na Golteh, kjer je prireditelj »Toper« iz Celja.
UVRSTITVE:
mlajši člani (187 tekmovalcev) Arnuš Franc 56 mesto; čas 0.52,47 Kerč Janez 92 mesto; čas: 0.57,31 Merkužič Marjan 149 m. čas: 1.33,06
S I M R j D ||_


REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada — Pogačnik Jože
2.	nagrada — Presekar Marija
3.	nagrada — Ulčar Ani
Izdaja: TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA — DOMŽALE Urejuje uredniški odbor:
Vladka Berlec, Dušan Borštnar — OOZK Viljem Dolenc — IOOO sindikat, Marjan Hafner, Franc Kosirnik, Albina Miš — blagajna, Karol Strehar, Marjan Svetlin MA-Tosama, Feliks Vodlan, Jurij Vulkan, Pavel FURLAN — odgovorni urednik
NAKLADA: 950 Izvodov Tisk: »Papirkonfekcija«, Krško