PROLETAREC JE »EAVSKI LIST ZA MISLECE rlTATEIJE PROLETAREC Official Organ Yugo.tlav Federation, S. P. - - Glasilo Jugonl vaudke Socialistične Zvez« GLASILO PROSVEJNE MATK.E J. ^. St. — NO. 1679. M mmm «MM( aMiiH. t>„ 4. |MVi „ aM, .ii«m „ (n..^., «••. .„•« i to tr u^m •» i«u i. iti* CHICAGO, ILL.. 15. NOVEMBRA (November 15), 1939. M.« W„.kl, 2,01 3«. u«..W. A i ... LETO —VOL. XXXIV. PROBLEM PRESKRBE STAB8H NI BIL PORAŽEN Vse male dežele v Evropi v strahu pred imperialisti ALI SE RUSIJA RES BOJI FINSKE? — KDO BO ZAGOSPODARIL NAD BALKANOM? — EDINA REŠITEV MALIH DE2EL JE V PORAZU VSEH TOTALITARNIH REŽIMOV TRAGEDIJA BEDNIH Prebivalstvo malih dežel v Evropi je preplašeno, ker živi v neprodanem strah u,da plane po njih armada ene ali druge totalitarne države. Po treh balti&kih deželah je padla roka ruske vojne sile, seveda brez vojne. Zdaj posega tudi po Finski, preti švedski in Turčiji. Tudi Perzija ?leda strahoma v prihodnost, ker se ji zdi, da bo nekega dne tudi ona pozvana poslati v Moskvo svoje zastopnike, kakor so bile prej o-menjene dežele. Rumunija v dvojnem strahu Bolj kakor Finske je pred Rusijo v strahu Rumunija. Po svetovni vojni si je prilastila rusko Besarabijo. Sovjetska vlada se ji ni nobenkrat odpočila. To nomeni. da jo bo vzela nazaj, kadar bo smatrala. da ji je dana najboljša priložnost. Rusija ni edini strah Rumunije. Boji se enako Nemčije. ki jo osvaja gospodarsko. Madžarske, ki zahteva nazaj Transilvanijo, in Bolgarije, ki tirja Dobrudžo. Vse te kraje si je Rumunija prilastila po vojni, ker jih poražene dežele niso mogle braniti. Nov sporazuma balkanskih dežel Vzlic tirjatvi, ki jih imata napram Rumuniji Madžarska in Bolgarija, so vse izprevkiele. da bi bil zanje samomoOče b: se zdaj spustile druga na drugo. Kajti po vladi nad Balkanom hrepene danes Nemčija, Rusija in Italija. V tej nevar-nosti so si Rumunija, Madžarska. Bolgarija, Jugoslavija, Graja in Turčija obljubile, da ne bo nobena izmed njih storila ničesar, kar bi dalo tej ali oni agresivni deželi za pretvezo poslati vanje armado, da "pro-tektira" svojo varnost. Edini dve velesili v Evropi, ki nimata zdaj nikakih osvojevalnih ambicij. sta Francija in Angliji, čeprav ju moskovska propaganda dolži, da vodita imperialistično vojno. Belgija in Nizozemske Belgija in Nizozemska sta drugi dve deželi, ki sta v nevarnosti za svojo samostojnost Po njima preži Hitler, posebno po Nizozemski, ker bi rad njene luke in vzletališča za ojača-nje nemške pozicije v vojni ? Anglijo. Nizozemska in Belgija | sta nevtralni. Ničesar si ne že-liti boli kot da velesile čunprij sklenejo mir in s tem odpravijo strah, ki vid nad prebivalstvom teh dveh gospodarsko in kulturno visoko razvitih dežel. Tudi Švica v negotovosti ftvka. ki ie imela v prejšnji svetovni vojni jamstvo vseh dežel. da bodo spoštovale njeno i nevtralnost, se bo ii, da bo Nem-čijn, če postane desDeratna, skušala udariti na Francijo [ skozi njene kraje. In če se zaplete v vojno tudi Italija, postane nevarnost za to švicarsko republiko še večja. Sicer se o-borožuje, toda kaj more mala dežela, tudi če ima par sto tisoč vojakov, proti ogromni mehanizirani armadi in roju roj-nih aeroplanov! Videli so, kako naglo je nemški militaristi-čni kolos pregazil Poljsko, četudi je imela milijon vojakov. S*d«mindvaj«.tl*tiui mali Jennie Salomon« (»a docni) j« v nowyor-• k»m r*Hr»t« uradu po brosupnooi čakanju sakričala, da ja muci glad in ia to ji vsali vso, nato pa padla v namavoat. Drugi, ki »o iatotako čakali aa /*l»f, aa začeli p« tem iacidoalu damonatrirati. Ralifni uradaiki ao potvali ■olicijo, ki Jo arotirala omenjano ieaako ia 18 drugih. PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IX PO ) Varnost nemogoča Dokler se agresivne dežele ne odpovedo pohlepu po pod-jarmljenjih, male dežele v Evropi ne bodo imele mirnega spanja. Rusija očitno stremi po zavladanju nad Finsko in Dar-danelami. V obeh slučajih je naletela na veliko jačji diplo-matični odpor nego je pričakovala in izgleda, da sta Finska (Nadaljevanje na 5. strani.) KOLIKO RUSIJA NEMČIJI LAHKO POMAGA Z ŽIVIU IN RUDAMI? Stvjetaka Urlja jc obljubila podati v Nemčija milijon matričnih ton krmi? u živino v dveh mesecih, ki sta «* koro minula. V Berlinu pravija, d* je vrrok počasnosti dovosa neura-j«n sovjetski transportni sistem. Bito ro mu bil; poslani V pomoč nvmiki «*aki, da Ca iabaljiajo. Krma ni glavno, kar iali N-mčija od Rusijo v sedanji svoji vojni proti ' imperialističnim" silam. Potrobuja primer olj« (palrolaj, gasolin), ki V" je v Rusiji v ivobilju, a tudi tu so »•mil»| inženirji ugotovili, da s» v Rvsiji potraba po olju vita hitreje »Ho produkcija. Pravija. da la nem-Ameriški in angleški vetčaki bi >>
  • RENEHAL Komunistični dnevnik v Chi-n«ru. "Daily Record", ni vzdržal niti dve leti. Ustanovljen je bil pod "nestrankarsko" firmo, kakor je do nedavno določala "strankina linija". Hvalil jc 'new deal" in Roosevelta, agi-tlral za demokratsko stranko, vpi. na ves glas proti fašizmu, pozival v vojno zoper Hitlerja in na naslovni strani je dan za dnem ponavljal Lincolnov rek. da bi se prikupil ameriški publiki. Še predno je začel izhajati, je zbral v svoj sklad okrog $50.000, Ae mnogo več pa pozneje, vrh tega je prejemal subvencije iz inozemskih virov, ako se bivši komunistični uredniki, upravniki in glavni tajniki pred Dieaovo komisijo niso lagali. "Daily Record" je moral zaeno z drugimi zvestitai orodji kominterne treščiti sVojo "neizprosno" borbo proti hitleriz-mu v kot in ga začeti zagovarjati. To ga je ubilo. Namreč ubilo je "Daily Record", ne Hitlerja. Kominterna je sporočila, da dokler se razmere v Ameriki ne spremene, bo gmotno pomagala samo še glavnemu komunističnemu glasilu Dail.v Workerju. ki je t>idi iz-jgubil v teh čudnih skokih iz 1 antihitlerizma v obrambo zanj j mnogo naročnikov. IZID GLASOVANJA 0 PREDLOGAH ZA STAROSTNE POKOJNINE V OHIU IN KALIFORNIJI SVARILO VLADAJOČIM KDO IN KAKO NAJ POMAGA NARAŠČAJOČEMU ŠTEVILU NEPRESKRBLJENIH? —VcSELJE NA PORAZU INICIATIVNIH PREDLOG ZA VIŠJE PENZIJE BO ZELO KRATKOTRAJNO V sedanji krizi, največ seveda ob njenem početku leta 1929 in 1930, je mnogi priletnih ljudi izgubilo vse, kar so si prihranili. Navidezno i trgovci, p re leupci z zemljišči itd- so iznenada spoznali, da so na cesti brez sred te v'. če dolarjev, ki si jih morajo potrebni ljudje pritrgavati v svoji največji stiski. KONFERENCA JSZ IN PROSVETNE MATJCE V VVAUKEGANU V nedeljo 19. nov. ob 9:30 dop. se prične v Slov. nar. domu v VVaukeganu konferenca Prosvetne matice in J. S. Z. Za-stopn.ke nanjo pošljejo razna slovenska podporna in kulturna društva, klubi in gospodarske organizacije iz Wisconsina in severnega Illinoisa. "Ženitev" v VVaukegarfu V Slovenskem narodnem domu v VVaukeganu bo v ned?ljo '19. novembra vprizorjena Go-goljeva komedija v treh dejanjih "fcenitev". Ponovi jo dramski odsek kluba št. 1 JSZ iz Chicaga. Predstava se prične ob 3. popoldne. Koncert soc. "Zarje Na Zahvalni dan 23. nov- bo imel sown»endi in drugi, ki se danes porivajo v ospredje borbe za starostne pokojnine, pomagali social) ti-čni stranki in njenima predstavnikoma v kongresu, Me-yerju Londonu ter Victorju L. Bergcrju, jim ne bi bilo treba v tej največji krizi trositi v kampanji zanje ti-oče in tiso- Zmaga, ki ni-4d»4tga Vzlic termi so bili poraženi vsi njihovi predlogi v kongresu in zadnjega 7. novembra na referendumu tudi načrla za pokojnine, o katerima so glasovali v Kaliforniji in Ohki. Plutokracija je vzrado>čeno vzHka'a, da je bi! kalifornijski načrt, ki ga označujejo s "ham and eči hoditi. Reakcionarec je Človek, ki ga mesec nosi in ki hodi ritenski. Liberalec je človek, ki rabi svoje noge in roke na ukaz svoje glave. Ulična bojišča V Chicagu in bližnji okolici je bilo od 1. jan. do 5. novembra ubitih v avtnih nesreCah 728 oseb, 18,776 pa je bilo poškodovanih. ovinke in krivulja je postala najkrajša pot med dvema točkama ... x Slovenski uredniki v Ameriki so že večkrat drug drugemu o-čitali laži in zavajanje javnosti; ampak volilna borba, o kateri pišem, me je prepričala, da ja najslabši naš žurnalist nedolžno dete v primeri z ameriškimi političnimi šarlatani. En samcat letak, 12 palcev dolg in 8 širok, ki so ga razposlali po domovih nasprotniki omenjenih predlogov, je vseboval več laži in zavijanja kot jih je v celem letniku najslabšega slovenskega časopisa: da bi ponrenil sprejem dodatka za $50 odno-sno $80 starostne pokojnine izgubo privatnih domov, neznosne najemnine, rop šol, relifa in dobrodelnih organizacij, podvojitev prodajnega davka in gasolinskega davka in tako dalje po istem receptu. In resnica na stvari je bila, da je ta predlog pretil z dodatnimi davki samo lastnikom zemljišč, vrednih $20,000 na aker »površine; in pa onim, ki plačujejo zvezni dohodninski davek — torej takim, ki imajo s čim plačati! Meščanski časopisi, ki so se prodali nasprotnikom te skromne reforme (skromne, ker jamči prejemnikom starostne podpore le razliko med vsoto, ki jo prejemajo in pa vsoto $50 oziroma $80 za zakonski par, kar bi vsekakor ne omogočalo počitnic v Floridi ali Californiji), so trdili, da sta bila oba osnutka preveč nejasna in vsled tega nevarna. Križ pa je bil, da sta bila preveč jasna: prizadeti so brez vsakega napora in razglabljanja v hipu spoznali, da je naperjen proti njihovim mošnjam, zato so bili takoj na nogah in zagnali krik, da je "ljudstvo Ohija" v nevarnosti pogube! Če bi bil Bigelow na primer naložil breme vzdrževanja starih ljudi na pleča delovnemu ljudstvu — delavcem, kmetom in malim trgovcem in profesionalcem — na primer s povečanim prodajnim davkom, bi ne bilo od iste strani nobenega krika o nevarnosti pogube! Drugi dodatek je določal o-krogk) število 100,000 ipodpi-sov za dosego referenduma o ustavnih dodatkih in 50,000 za glasovanje o spremembi že sprejetih državnih zakonov. Sedanje zahteve so take, da manjšinske stranke brez velikih denarnih sredstev in političnega aparata skoroda ne morejo spraviti takih predlogov na glasovnico. Bigelow dodatek bi zato prinesel izdatno liberalizacijo tega vakona. In kaj »o imeli reči proti temu nasprotniki dodatka? Da bo potem vsaka manjšinska stranka lahko vsilila državi Ohio ustavne dodatka in zakone po mili volji tar vpeljala strahovlado. Kakor da bi bil osnutek dodatka podeljeval 100,000 volilcem sopisje, ki bo videlo in priznalo ljudske interese ter se poganjalo za nje. To, kar imamo zdaj, je (z izjemami, ki še ne šteje-, jo) pod pošteno kritiko. Kdor tega še ne vidi, bo moral butiti z glavo v zid; morda se mu bo potem posvetilo . . . To leto dobe posebni filmski igralci 3 mil. plače Ker so dobili hotlywoodski filmski posebni (extra) igralci pol milijona dolarjev več v prvih devetih mesecih tega leta. kakor so pa zaslužili v celem lanskem letu, bodo. potegnili l prejkone 3 milijone dolarjev v letošnjih dvanajstih mesecih, kakor je preračunala Zveza filmskih igralcev. Toda ti trije milijoni dolarjev pa še ne pomenijo tega, da bi kak posamezen posebni filmski igralec dobival veiiko plačo. Kajti le tri posebne igralne osebe v Hollywoodu so prejemale po $50 na teden ali $2.-600 na leto lani; 74 jih je zaslužilo $2,000 in le 1.750 jih je doseglo $500 na jeto. Posamičen zaslužek v tem letu bo isti. Italija se udeleži newyor-ške razstave tudi prihodnje leto Italija se udeleži zopet prihodnje leto newvorške svetovne razstave, kakor je naznani zadnji teden newvorški župan LaGuardia potem, ko je kr>n-feriral z laškim generalnim komisarjem Guiseppejem Cantlijem. Tole mi ne gre v glavo? Kako ae Je moglo primeriti, da so se vsi nacijski poglavarji znali umakniti is slavja v mo naltovaki pivnici 10 minut pred eksplozijo, v «ji pa pustili Ic navadne nacije, da jih je nekaj ubilo, 60 pa ranilo 7 Ali je morda res, da so bombo v svojr namene sami podtaknili »n s tenn v svoje namene žrtvovali svoje navadite ljudi? PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ FRANCOSKI OKLOPNI TANKI (Nadaljevanje.) "Rad bi »e v Trstu nastanil v takem hotelu, kamor prihajajo tudi Slovenci," sem na postaji (stazione centrale) pojasnil Pavči Bergerjevi. Svetovala je nama hotel Evropa. Kmalu smo bili na cilju. "To poslopje ni prav nič podobno hotelu," sem ai mislil, ko ga je nama pokazala. Je starinsko in majhno. Ima pritličje in eno nadstropje. Spodaj je restavracija, gori so sobe. Ko smo vstopili, so razbijali v njemu tesarji in težaki, zidarji pa prezidavali. Pravi dirndaj. Kamor sem stopil, sem prišel kakemu delavcu v na-potje. Pavči pa je rekla, da po-dnevu bo res neprijetno, a ponoči bo mimo. S sobo, ki je dovolj velika, da bi napravil iz nje dve, sva bila zadovoljna, ker je bila oprema v nji, čeprav stara, čista. Računali so jo nama malo,i ker pač to ni hotel za tujce. Pravili so mi, da je bil ta hotel posest Slovencev, od njih pa ga je kupil neki Nemec iz južne Tirolske. Prejšnje osobje je ohranil v službi. Vsi so govorili slovensko. Restavracija spodaj je moderna in ima v vseh sobah prostora za kakih dve sto ljudi. Do tedaj je slovela po vsem Trstu ker je bila edina v mestu, ki je točila samo češko pivo. Pozneje je začela točiti tudi italijanskega, ki je veliko slabše. Zdaj je menda oboje zanič. V tej restavraciji in pivnici so se zbirali Čehi, katerih je bilo do padca njihove republike mnogo v Trstu zaradi velikega prometa med Čehoslovaško in tržaško luko. Tudi Slovenci zahajajo sem. a med seboj občujejo večinoma italijansko. Na oni strani ulice Giorgio Galatti, prav na nasprotnem oglu od hotela Evropa, je bivši slovenski narodni dom, ki je bil pred in med vojno, pa Ae tudi po vojni do leta 1922, ko so fašisti prevzeli vlado v Rimu, kulturno in družabno središče tržaških Slovencev liberalnih nazorov. Tu so imeli svoje gledališče, Čitalnico, kavarno in hotel, ki se je imenoval Balkan, vse v enem poslopju. Slovenski socialisti so imeli v njemu one dni svoj stan, zbirališča in shode pa v raznih krajih mesta, največ v bližnji slovenski okolici. Po fašističnem preobratu v Rimu so zadivjali tudi fašisti v Trstu. Prva žrtev drhali je bil Slovenski narodni dom. V par urah so razbili v njemu vse kar so dosegli in nato opremo in kupe papirja zažgali, da je bilo veliko poslopje, ponos slovenskih liberalcev ne le v Trstu nego v vseh slovenskih krajih, mahoma v plamenih. Drhal je rajala vso noč in uničila tudi mnogo drugih slovenskih lokalov, med njimi tiskarno nekdanjega slovenskega dnevnika "Edinost". Slovenci in njihova središča niso bili edini cilj črnosrajčni-kov onih dni. Z enako vnemo »o udrli v ustanove italijanskih in slovenskih socialistov. Trat je pod drhalako nadvlado fašistov pretrpel v par dneh več terorja, kot skozi vsa leta vojne. Naslednjega dne okrog 5. zjutraj so naju zbudili zvoki godbe, ki je igrala nekje v bližini. Pogledala sva skozi okno. Vojakov "ko listja in trave". Korakajo po ulicah, Mnes so godbe, in se zbirajo na prostranem trgu, ki je kak četrt bloka stran od hotela, v katerem sva se uastanila. "čemu tako zgodaj te parade?" Kmalu sva izvedela. • čez šest dni pride v Trst Mussolini in sicer prvič uradno. Sprejet bo s kraljevskimi častmi. Vojaške čete vseh vrst, v paradnih uniformah, se morajo ve&bati za paradne pohode zgodaj vsako jutro, kajti Če bi to vršile Čez dan, bi ovirale promet. Tako pa motijo ljudem le spanje, kar državnim dohodkom in prometu po ulicah nič ne škoduje. Ko sva gledala alpince, njihove perjanice in poslušala res dobro vojaško godbo, sva se ob enem pomenkovala o poslopju na nasprotni strani ceste. Na obeh voglih ima napis Albergo Regina. Včasi je bil na istem kraju napis "Hotel Balkan", nad glavnim pa "Na- rodni dom". Po požaru, ko se je fašistični režim stabiliziral in iztrebil vse slovenstvo iz javnega življenja Julijske krajine, so ta slovenski narodni tempelj prevzeli Italijani in popravili, kar je uničil požar. Spremenili so ga v hotel. V Trstu sta zdaj le dva boljša hotela, ki sta še na svojih pročeljih označevana z besedo "hotel". Drugi so "albergo". Pred par leti, ko je Iatlija pričela v svojem časopisju in radiu blatiti vse, kar je francoskega in angleškega, je nekdo iz vodilnih fašističnih krogov oznanil, da je grdo za Italijo, ker se za gostišča poslužuje tuje besede "hotel". Mar nima Francoska armado »o ponaša s vojnimi tanki, kakršnaga vidita na toj •liki. Njih teta jo od 70 do »O ton. Njofova moi jo tolikima, da £e aodona ob dravo, od lot i kot trtke, kaj po »o »fodi • kiio, ako mo jo v »»potjo, vidite na fornjt sliki. množico izbranih Tržačanov in delajo vse to tudi v Nevv Yor- veljakov iz ostale Italije, katerim bo dano gledati dučeja in poslušati njegove besede. Več sto ljudi je bilo zaposlenih pri graditvi odra in stopnišč za sedeže, kajti treba je bilo pripraviti prostor za množico, kakršne Trst ni še videl. Z Angelo sva se tu pomudila nekoliko dalj časa. Mene je na primer zanimalo, kako more diktator, kateremu streže po življenju nič koliko ljudi, priti na takle prostran trg in govoriti množici, ki šteje morda sto tisoč in veC* ljudi, ne da bi resno riski-ral svoje življenje. Ko sem gledal vzvišeni oder in na njemu . 1A . .. t * * , . . . .kaka štiri nadstropja visok kulturni italijanski jezik v ta tor za du^eja in druRe ve_ namen boljše, lepše, pristno italijanske besede? Seveda! Tako je hotel Regina postal Albergo Regina. Slovenski Tržačani so nama pravili, da nasledniki hotela Balkan nič kaj ne prospevajo. Ijake. ob krajih ogromnega odra naprave, ki so izgledale le kot okraski, a v resnici so imele namen ščititi oder z obeh strani, spredaj, na blok razdalje, pa natrpajo na tatfa slavja najzanesljivejšo fašistično mla- Ljudem v Evropi ki potujejo, dino |n najlvwtejie člane faši-je znano, da je bilo to poslopje ^^ mi)ice bi b[f Vftak paikui nekoč stan slovenske narodne kakfjra drzneia izjaiovljen. manjšine, pa se ga ogibljejo. A .. . . .x . .... značilno je, da se posetniki iz! Vai hlAm Paniki na tem tr- Slov ku. Ampak šele kadar ti pripovedujejo o razlikah, o policijskih preiskavah, o zasipavanjih, o katerih molči v javnosti oblast in oni, vidiš, kako mogočno stroga je danes disciplina v Italiji. Teror je sicer pojenjal, ker se je ogromna večina prebivalstva udala v usodo. Bili so mučeni zadosti, pa ni nič pomagalo, čemu bi se še izpostavljali! Kastorjevega olja so popili, da jih spreleti groza, ko se spominjajo nanj in na bati-ne. pa so rajše mirni in delajo, kakor jim je ukazano. V Trstu je zdaj red in mir kot še nikoli prej v tolikšni meri. (Dalje prihodnjič.) RAZNOTEROSTI Bridgeport, O. — Zadnje volitve v naši državi so bile posebno zanimive in važne zaradi Bigolowega amendmenta za izplačevanje pokojnin. Ker se je boj sukal v glavnem okrog tega referenduma, se je volitev udeležilo veliko več ljudi kot pa se jih bi, ako bi se šlo avenije ki prihajajo v Trst 80 naročl,° dolo- samo za mandate raznih poli-organiziranih skupinah, u- ure vae Pro^e,iih tikov. Seveda, kdor pozna maso in okna zastrta. in taktiko trgovske komore, je stavljajo večinoma v Albergo 'zl)raznienel Regina. One dni, ko sva bila I ^ s0 bili boro-vanje že vsi dbupani ali sca-gani, kakor pravijo tam, dobe nove vzpodbude, ki jim pomaga, da se ne umaknejo- Včasi se mi je zdelo, da je vladni komisar, iki jih je poslušal, kar strmel. Posebno še ko je govoril mlad kovinarski delavec iz Ljubljane, ki je zastopal strokovno organizacijo. "Letos ibo deset let, od kar »mo organizirani," je govoril. Sklenili smo proslaviti ta jubilej lepše kot vsak pratikarski praznik, kajti to bo praznik našega dela, našega truda in naših uspehov. Od kar smo organizirani, smo si izvojevali zvišanje mezde in izboljšanje delovnih pogojev. In to je vredno naj-svečanejše proslave." In res, za praznovanje so si določili dva dni—soboto m nedeljo, si najeli poseben vlak, ga okinčali, se odpeljali iz Ljubljane na Jesenice, kjer so imeli skupno z jeseniškimi kovinarji veliko parado in izletno slavje z dobrim sporedom. Delovanje njihovih organizacij oblast večkrat prepove, češ, da so kršile te in te zakone, toda naši sodrugi svoje podružnice reorganizirajo in Pueblo, Colo. Frank Boltezar je poslal 6 naročnin. Pravi, da bo tudi za tiskovni fond poskušal nekaj dobiti med našimi somišljeniki v zapadni metropoli. Girard, O. John Bogatay j'e poalal 6 naročnin, med temi 2 novi. V klub so pridobili dva nova člana; od klubove priredbe so poslali tiskovnemu fondu $15.90, dolar sta pa še prispevala A. Krvina in John Boga-tay. Detroit, Mich. Peter Bene-diet je poslal 24 oglasov v Am. druž. koledar v skupni vsoti $314.50; odnesel je krono izmed vseh agitatorjev za oglase to leto. Joseph Klarich je poslal 6 naročnin, njegova soproga Anna pa je zbrala za tiskovni fond $8.10; Katherine Jun-ko je poslala $7.90 v isti namen, Izgleda, da so v Detroitu začele postajati naše sodružice bolj agilne kot pfl sodrugi. Vse priznanje! Cleveland, O. Anton Jankovich je poslal še en oglas za koledar; Jennie Dagarin je poslala 4 Vi naročnine, John Kre-bel pa je zbral $10 v tiskovni sklad. Na Zahvalni dan ima socialistična "Zarja" svoj običajen jesenski koncert z opereto "Ponočnjaki". Waukegan, III. Zadnji teden nas je iznenadil Martin Judnič s 15 naročninami in $4 listu v podporo. Martin je dober agitator, toda pravi, da mu vsled drugega dela čas ne bo dopuščal, da bi bil Še v naprej tako aktiven. Upamo, da mu bodo dali pri klubu št. 45 JSZ dobrega naslednika. Chicago, III. Da se v Chicagu ne zanašamo samo na zunanjo pomoč, naj govore številke: Kristina Turpin je nabrala na klubovi priredbi 29. oktobra $21.60 v tiskovni sklad Proletarca; Philip Godina pa $13 med tiskarji in drugimi našimi somišljeniki. Joseph Oblak je prinesel v urad 3 naročnine, upravnik jih je pa dobil 6 ter še 6 oglasov za v koledar. John*town, Pa. Rak in Lan-gerholc sta poslala še tri naročnine, od katerih sta dve novi. John Rak in Joe Widmarsta na seji federacije SNPJ zbrala $4.25 v tiskovni sklad, Ilija Bubalo pa je peslal dve naročnini. Jennera, Pa. Jože Turšič je poslal še tri naročnine. Pravi, da bo tudi glede tiskovnega fonda storil svojo dolžnost. Parkhill, Pa. Od tu se je ogla- nato nadaljujejo svoje delo pod kako drugo označbo, ker vedo, da brez dela ni moči v delavskih vrstah. V naši Prosvetni matici v tej deželi nam oblast ne dela težav. Na njenih konferencah se lahko svobodno izražamo in v društvih in klubih smemo delovati za naš program brez bojazni. Za Proletarca lahko agi-tiramo na shodih in tolmačimo njegove namene ne da bi stal ali sedel tik govornika vladni komisar. Toda Če hočemo v naše ustanove življenje kot je v organizacijah naših sodrutgov tam čez, moramo dobiti vanje mladino—tu rojene fante in dekleta. Zainteresirati jih je treba v Proletarca. £e ne znajo č i tat i slovensko, imajo angleško stran, tki je zelo zanimiva. Uverjena sem, čim prično čitati ta list, se jim bo priljubil in eden ali drugi izmed njih bo postal aktiven v naših vrstah. — Kristina Turpin. MILLER'S CAFE ! SŽ08 St. Clai^ Ave., Clmlan< O. Fino pivo, vino in žganje. Vsak pe-tek ribja %ečerja, ob sobotah kokošja. — Fina postrežba. Dobra godba. sil naš stari znanec s. Jakob Gabrenja. Poslal je $4.50 podpore listu. Lorain, O. Od tu je poslala $2 podpore naročnica Mary Kerzich. Milwaukee, Wia. Leonard Alpner je poslal nadaljnjih 10 oglasov v koledar. Ko je končal s tem delom, je pisal, naj mu pošljemo imenik naročnikov, da bo vedel kako in kaj. Ugodili smo mu z veseljem. Strabane, Pa. Mirni PavČiČ je nabrala $10.10 v tiskovni sklad Proletarca na proslavi 35-letnice SNPJ. Imena bodo priobčena v kratkem. Arma, Kana. Tone Shular je poslal 6 naročnin, 50c tiskovnemu fondu in za začetek naročil 75 koledarjev. Federacija SNPJ bo priredila za otroke božičnico s programom, igro pa jim bo oskrbela Prosvetna matica. Springfield, III. John Goršek st. je poslal dve naročnini in $3.55 tiskovnemu fondu. Ogleaby, III. Mary Kernz se je odzvala apelu upravnega odbora z eno novo naročnino in $3.50 podpore tiskovnemu fondu, ki jih je zbrala med znanci in prijatelji. U Salle, III. Fred Malgai je obnovil naročnino, poleg pa poslal $5 podpore listu, ki jih je prispevalo dr. št. 2 SNPJ. Created Butte, Colo. Iz tega gorskega zakotja se večkrat o-glasi John Sukle. Topot je poslal 4 naročnine in $2.50 podpore listu, ob enem pa naročil 10 koledarjev. Piney Fork, O. Po precejšnjem molku se je končno oglasil tudi naš stari pionir Nace Žlemberger. Obnovil je naročnino na Proletarca in revijo Svobodo, naračil knjige Cankarjeve družbe ter prispeval v tiskovni aklad $1. Sygan, Pa. Lovrenc Kaučič je spet tu. To pot z eno naročnino in $2.50 podpore listu. Ročk Springs, Wyo. Tudi John Jereb noče zaostajati za drugimi. Poslal je 2 naročnini, $3.25 v tiskovni sklad in naročil 40 koledarjev. Library, Pa. Nick Triller je poslal $6.30 podpore tiskovnemu fondu in zraven naročilo za 25 koledarjev. Burgettatown, Pa. Jos. Ker-mel je poslal 3 naročnine in $1.10 v tiskovni sklad. Pravi, "ko se razmere-izboljšajo, boste tudi od nas čuli bolj pogo-stoma." Mnogi naši sodrugi in somišljeniki so bili zadnjih par mesecev zaposljeni z nabiranjem oglasov v koledar. Rezultat je več kot povoljen, kajti v vsoti smo letos prekosili lansko leto. Vsi, ki so bili aktivni v tem delu, zaslužijo naše toplo priznanje in zahvalo. In sedaj, ko je to delo končano, bo naša naloga zopetna agitacija za list, katerega moramo spraviti na solidno finančno podlago; to pa bomo najlažje storili, ako mu pridobimo nekaj stotin novih naročnikov, in kajpada, z razpečanjem vseh izvodov koledarja. rMiiiiMniiiiiMiinnti PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI ! PODPORNI JEDNOTI ! NAROČITE SI DNEVNIK i "PHOSVETA" i Staa« aa «•!• let« $6.00, pol lata $3.00 \ Ustanavljajte nova društva. | Deset Članov (le) je treba sa novo druitvo. Naalov sa list in sa tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 n. halsted street, chicago, ill. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI Papei Pij XII. se v encikliki, naslovljena katoliški duhovnim v Zed. državah potožuje nad pomanjkanjem verske vzgojo v ameriških šolah. Stavim, da je med gangsterji in tolovaji v ameriških mestih propor-čno več takih, ki so dobili osnovno izobrazbo v katoliških šolah, kakor pa onih, ki so ae učili v javnih ("Am. Slovenec'* jim pravi "publične") šolah. Mnogo let se je dogajalo, da so imeli gangsterji, ki so v Chicagu in drugje pobijali drug drugega, sijajne cerkvene pogrebe in listi so skoro o vsakem . poročali, da se je učil pisati in čitati (in seveda krščanskega nauka) v župnijskih šolah. Ti pogrebi z verskimi svečanostmi so postali že kar škandal, ki ga je s časoma odpravil -pokojni kardinal Mundelein z določbo, da morajo župniki v takih slučajih odreči slovesen cerkven pogreb. Sicer pa. če je za Ameriko pomanjkanje verske vzgoje v javnih šolah pogubno, čemu ni ljudstvo v Evropi boljše in pametnejše nego naše, kjer je verski pouk v šolah obligaten? Sodnik Lovse v Clevelandu je dobro vedel, čemu noče biti županski kandidat. Slovenske varde v volitvah za župana ne odločujejo, zato si je mislil, boljše ne kandidirati, kot pa biti poražen. "Radnički Glasnik" ugotavlja. da koristi Molotov s svojo "mirovno" politiko vsem narodom. Vprašajte Fince, Turke, Švede in ljudstva baltiških deželic za mnenje o tej "mirovni" politiki, ali pa se domislite onih članov karelijske in ukrajinske sovjetske vlade, ki so si zaželeli več avtonomije in demokracije za svoji deželi in bili likvidirani vsled tega. PLENITVE NA MORJU Komunisti so dognali, da je sedanja vojna imperialistična vojna. Toda Če ne bi bil Stalin sklenil s Hitlerjem sporazuma in zveze, bi jo imenovali "vojna proti hitlerizmu". Saj so zanjo vendar ves čas agitirali do datuma, ko so za dva dni onemeli ob poročilu, da si diktator- ja v Berlinu in Moskvi nista več sovražnika. Komunistični uredniki so pri svojem delu veliko varnejši v Zed. državah ali v Angliji, kakor pa v Rusiji, kjer jih kratko-malo likvidirajo čim se bi zamerili svojim višjim. Radnikovci pravijo, da njihovi tiskarni trda prede. Ima sicer obilo posla, delavske razmere so v nji slabše kot v unij-skih tiskarnah, zato ji je bil odvzet unijski znak, a vseeno ne more kriti izdatkov. Pomagali so ji spet Hrvati. V Clevelandu je mala skupinica v ta namen prispevala nad $100. poroča P. Margetič. Ce se pomisli, da ima tiskarna z "Rad-ničkim Glasnikom" sijajne dohodke, je čudno, kako gospodarijo. Eugene V. Debs je bil socialist in borec, kakršnemu se ne more danes v tej deželi nihče primerjati. A vendar so komunistični listi, vključivši hrvatski R. G., objavili članek Miketa Golda, v katerem sporeja komunističnega tajnika Brovvder ja Debsu. Debs ni skakal z enega v drugo prepričanje, ker ni bil sluga nikakega režima, kakor je Brovvder. Debs je bil revolucionar in človek. Brovvder je oportunist in agent ruske režimske politike. Ce je Moskva proti Hitlerju in fašizmu, je tudi on. Ce je režim v Moskvi za demokracijo in za zvezo z demokratičnimi kapitalističnimi državami, jo propagira tudi on. Ako pa se Moskva premisli in spozna, da je Hitlerja potrebno ohraniti in udariti po Angliji, Franciji in Zed. državah, spusti svojo ploho besed proti njim tud: Brovvder. Primerjati takega človeka Debsu je sveto-skrunstvo. Jugoslovanski komunisti so nas par let klicali v skupni tabor za obrambo Jugoslavije pred hitlerizmom. "Naprej" je sličen apel urednika "Am. Slovenca" ponatisnil in toplo pozdravil. A zdaj je spet nova linija, ki določa, da se norčevanje v komuništičnih listih iz Jugoslavije obnovi. Pravijo, da cikata Rusija in Nemčija na Angleška admiraliteta naananja, da je ed pomika vojne p« dosdaj »» planila im vei .to liso« ton rasnega kontrakantnega klaga, kol rnde, olje. bombaž itd. Nemci aa drugi .»rani, ki *ia»aj* dovolj vojnifc ladij, da bi mogli kontrabantno blago »premljati v nemške luke, pa angUčke in druge tovorne pa mike potope, če jih aalote njihove podmornice. Tudi Francija »e ponaša, da jo aaeogla ie mnogo "kontrabanta". Na »liki jo isloaeno olje, ki je bilo namenjeno v Nemčijo, po jo tovorni paraik snjela francotka vojna mor-narica ia ga primorala v f ancosko pristanišč©. To zimo... rabite SONČNO SVETILKO 11 » • ~ ~ • ~ 4 » " • ■ * v za zdravje in lepoto Privoščite ni blagodejnoal sončnih žarkov v svojem domu. .. skozi celo leto e Prinesite »i zdravilne »onČne iarke v biio x električno »ončno svetilko. Pomaga otrokom, da dobe močne, čvrste kosti in »obe. Pomaga odrastlim, da obdrie moč poletnega čaaa ... daje prikupno, zdravje otnačujočo rjavkasto koio. Pomaga celi draJini pri graditvi odpornosti, kadar primanjkuje sončnega vitamina D. velika množina iz katere se lahko izbere, samo " ^ ^ MALO PRVO NAPLACILO — prooelanok poleg malegn dodatka sa prenosne stroške plačljiv v pripravnik mesečnik snoskih a vašim račnnam sa elektriko. V vseh trgovinah v soseščini in "downtownM C0MM0NWEALTH EDISON COMPANV Telefon RANdolph 1200 Balkan. Morda je kaka tajna pogodba že sklenjena. Jugoslavijo se naj razbije od znotraj. Hitler bi vzel Hrvate in Slovence, Srbi .pa bi prišli pod rusko sfero vpliva. "Radnički Glasnik" oznanja, da bodo dobili letos njegov koledar le oni razpečevalci, ki ga bodo v naprej plačali. Dogajalo se je namreč bolj in bolj pogosto, da so si drugo vi pridržali ne samo provizijo, nego tudi ostalo vsoto. "R. G." je učil, da je poštenje "buržvazna čednost", pa so si njegov i agita- j torji mislili, da nič ne greše, tudi če si pridrže njegov denar. V Jugoslaviji je 480,000 Nemcev. Poročajo, da so se zelo zbali Hitlerjevega vabila za izselitev v rajh. V zameno za Nemce bi Hitler poslal v Jugoslavijo 150,000 Slovencev in Hrvatov, ki žive v Nemčiji (na Koroškem in drugje). Ampak Nemce v Jugoslaviji izselitev ne mika, zato so si mnogi svoja imena posrbili in prestopili v pravoslavno vero. A tudi v Ber-inu so se tpremislili in pravijo, da Nemci v Jugoslaviji lahko ostanejo kjer so. Tega pa so se ustrašili v Beogradu, ker morda namerava Berlin osvojiti tudi kraje v Jugoslaviji, v katerih žive Nemci, in jih na ta način privesti "nazaj v rajh". Tako je storil tudi z Nemci na Poljskem in Češkem. Diego Rivera je ne samo sve tovno slovit mehiški slikar, nego je bil tudi navdušen obože valeč boljševiške Rusije in komunist. Zamerila pa se mu je Stalinova taktika. Pravi, da je Stalin izdal vodje revolucije in ruski narod. Edina razlika med fašizmom v Italiji, nacizmom v Nemčiji in Stalinovim komunizmom v Rusiji je, da je Stalin v totalitarizmu (diktaturi) prekosil Musolinija in Hitlerja pravi Rivera. Papež je brzojavil Hitlerju da ga je silno vzradostilo, ker se je bombi v monakovski pivnici (Hitler) pravočasno ognil. Najbrže si Hitlei* misli, da bi papeža bolj veselilo, če bi mogel nemški vladi brzojaviti, da ga silno žalosti, ker Hitlerja ni več med živimi. Frits Kuhn se je moral na obravnavi v New Yorku zagovarjati, ker si je prilastil nekaj »tisočakov iz blagajne nacijske-ga Bunda. Državni pravdnik je predložil dokaze, da je Kuhn precej te vsote zapravil z nekim dekletom, s katerim sta ponočevala. Kuhnov zagovornik je med drugim dejal, da Kuhn ni poneveril ničesar, ker v Bundu ni nikomur odgovoren in nikomur dolžan polagati računov o financah svoje organizacije. Kako bi šele Kuhn gospodaril, Če bi postal diktator ne samo nad svojim Bundom, nego ameriški Hitler! Vsakega nekaj Cleveland, O. — Minulo je že štiri mesece, odkar sem si otresel detroiski prah s čevljev in jo po enajstletni odsotnosti zopet primahal v Cleveland, kjer sem preživel Svoja mladostna leta. Medtem časom se je v največji slovenski naselbini seveda marsikaj izpremeni-lo. Vrste "oldtimerjev" se polagoma redčijo, dočim stopa nova generacija na njih mesta. Vpliv mladine se opaža povsod, >odisi na društvenem, gospodarskem ali političnem polju. Ta mladina pa nikakor ni od-ujena od naših tradicij in jezika, temveč obratno. Politično se ta mladina udej-stvuje, z malimi izjemami, v demokratski stranki. V mestni zbornici imamo tri slovenske zastopnike. Vai trije so demo-kratje različnih kalibrov. V prošlih primarnih volitvah smo imeli poleg številnih aspirantov za koncilmane tudi poznanega naprednjaka Vatro Grilla, ki je moral pa vsled uspešne propagande od strani slovenske reakcije in vsled brezbrižnosti naprednega elementa (prepustiti kandidaturo ljubljencu cerkve sv. Vida. Dalje imamo Slovenci tudi sodnika na Common Pleas Court. O njem trdijo, da je poštenjak, zato je spoštovan od večine prebivalstva. Clevelandsko delavstvo (v-ključivši Slovence) je v ogromni večini politično nezrelo, dasi štejeti uniji CIO in AFL celih 215,000 članov. Ta ogromna masa bi z lahkoto dala brco reakcionarni administraciji in prodrla s svojo listo, namesto tega so pa unijski voditelji na predvečer volitev brez sramu priporočali republikanskega kandidata 0'Donnella. Socialistična stranka je vsled splošne zmede tudi tukaj šibka, vendar Se vedno živahna in delavna. JSZ ima tukaj tri postojanke in sicer na St Clair Ave., v Collinvvoodu in New-burghu. V kulturnem oziru «e udejstvuje -soc. pevski zbor vendar ne smemo pozabiti dejstva, da gre v pretežni večini zasluga Proletarcu ia Prosveti za vae kar smatramo naprednega v tej deieli. t V kulturnem in družabnem oziru smo zapestjem, da je veselje. Na dnevnem redu eo opere, operete, koncerti, igre, obletnice, veaelioe, parties in ne vem kaj še vae. Z vstopnicami sem neprestano obložen, da mi kar žepi na stran silijo. Toda to bi st že prezrlo, daai s finančnega vidika ni praktično. Najhujše pa je to, da človek ne more biti navzoč na treh ali štirih priredbah hkrati 1 Temu sledi zamera, ako ne še kaj hujšega. Narodnih domov imamo v Clevelandu in okolici aedem in štiri cerkve. Ako ae smatrajo narodni domovi za protiutež cerkvam, tedaj smo "napredni" v večini. Večjih industrijskih podjetij nimamo, dasi bi jih lahko imeli, ako bi bili složni. Trgovin posedujejo Slovenci menda okoli petsto. Nekatere uspevajo, a ogromna večina jih komaj životari. K naprednim ustanovam lahko prištevam tudi tri zadružne prodajalne, ki vse lepo uspevajo. Časopisov imamo šest, med njimi dva lokalna dnevnika, en leposlovni list in tri glasila raznih - podpornih organizacij. Zdravnikov, zobozdravnikov, odvetnikov in druge inteligence imamo častno število. Slovenskih društev in klubov posluje v Clevelandu in okolici nad sto. Iz tega sledi, da je slovenska metropola res "velika vas' Ako bi se kdo potrudil, da bi zbral vso statistiko slovenskega življa v Clevelandu, bi e tem storil zelo hvaležno delo. Frank Česen. Finsko m Rusija Po volitvah Cleveland. O. — Volilni boj v Clevelandu in Ohiju je za nami. Župan našega mesta je spet Harold H. Burton. Dobil je 37,306 več glasov kot njegov nasprotnik John E. 0'Donnell. Oba sta republikanca. Demokratska stranka v Clevelandu postala tako "iz reda", da so vsi njeni kandidati za župana odpadli že v primarnih vo-itvah. Tako sta za glavne vo-Rre. ki se vrše po nestrankarskem sistemu, zmagala dva republikanca, ki sta se v kampanji za končne volitve tepla drug z drugim za županski mandat. Proti sedanjemu županu republikancu Burtonu so bile tudi unije. Vodje unij so nam v kampanji do zadnjega večera pred volitvami, ki so se vršile 7. novembra, priporočali njegovega protikandidata republikanca Johna E. 0'Donnella. 225,000 unijskih ljudi je v Clevelandu, pa si ne morejo no-minirati svojega kandidata izključno iz delavskih vrst in z delavskim programom! Ako bo župan Burton spet pošiljal policijo na stavkarje pred tovarne, se bodo isti ljudje, ki so ga izvolili, spet jezili nanjo, kakor so se v prejšnjih stavkovnih bojih. Policaji so pač ubogali županova povelja, in če delavci takega župana nočejo, s! bi lahko izvolili drugega. Naš koncilman ali mestni zastopnik, ki zastopa našo war-do, rojak Vehovec, "kri našega naroda", si je ohranil svoj mandat samo z desetimi glasovi večine. On je dobil 5,929 glasov, in njegov tekmec Italijan Arezone 5,919. Oba sta označevana za demokrata. V "Enakopravnosti" se je precej pisalo za "našega človeka" Vehovca. Mar naj naši rojaki volijo za Italijana? Nikakor ne! Vzlic temu se mi zdi, da je veliko naših mladih od- poameh bi mu tudi ne bil. Tako e moje mnenje o kandidatih, / kolikor so mi poznani. Najboljše bi seve biio, če bi zvolili socialista. Ampak to bi >i! greh. Radi tega tudi nočejo tč kandidirati. Tudi mene je ikrajpa organizacija vprašala, •e »sprejmem kandidaturo. Ne. Nočem igrati "afne". Saj sem bil v dvomu že pred nekaj leti, ia-li so naši glasovali zame ali .. :ie. To se ni dogajalo le meni, nego tudi drugim. Med poraženimi je tudi Slovenec Travnikar v 2. vvardi. bobil je 3,773 glasov, njegov tekmec Ernst pa 5,043. V 10. vvardi je bil izvoljen ponovno Pucelj, ki pa ni imel protikandidata. Predloga v korist izboljšanja okrajne pomočne akcije je, bila poražena z okrog 10,000 glasovi. Ravno'tako predloga za izdanje bondov, s katerimi se bi financiralo izboljšanje cest. Bigelovv dodatek k ustavi države Ohio za starostne pokojnine je dobil v okraju Cuyaho-ga (Cleveland in okolica) 74,-402 glasova, proti pa je bilo oddanih 236,569. Proti Bigelowemu predlogu je bila strahovita propaganda. Morda je res, da so bile v njemu razne pomankljivosti, ampak boj proti njemu se ni vršil le radi njih. Tudi je škodovalo, ker so mu očitali, da si je hotel s lo kampanjo ugladiti pot v kandidaturo za governersko mesto. Toliko za danes. O volitvah in drugem bi lahko še kaj dodal. pa moram za enkrat končati. — Frank Barbič. Pogajanja za sporazum med Finsko in Rusijo ao prekinjena. Ruaija pravi v gvoji časopisni in I dalo glas Arezonu. ker ga sma- radijaki propagandi, ki je sli-čna kot je bila Hitlerjeva proti Čehoslovaški, da ji~preti nevarnost od Finske in oznanja finske divizije ob svoji meji. Isto je delal Hitler proti Čehom. Ves pošten, svobodo ljubeči svet želi, da se bi Stalin sporazumel s Finsko aodružno, saj je to ena najnaprednejših dežel na svetu, namesto da se bi pripravljal udariti po nji po hit-lerako. trajo za bolj izobraženega in za človeka boljših manir in nastopov. Torej bodo morali slovenski demokrati svojega rojaka koncilmana opiliti v mani-, rah in nastopih, kajti zmaga z desetimi gla-sovi veČine ni nič kaj triumfalna. Nemčijo obroča oči no BoHtovt če je verjeti loadonskim poročilom, sta ae nemška veleposlanika v Moskvi in Rimu vrnila v Berlin iz povsem drugih razlogov, kakor ao ipa ai jih do mnevali v Londonu i z prva. Mislilo se je, da sta šla v nemško prestolnico na posvetovanje a Hitlerjem o tem, kako bi se dali spraviti Rusija in Italija na nemško stran v vojni proti zaveznikom. Toda poročila iz nevtralnih deiel narejajo vtis, da se nemški voditelji soda j bolj zanimajo za zadeve na Balkanu in da ne mialijo začeti ni-kakšne ofenzive na zapadni fronti pred prihodnjo pomladjo. Kakor se zdi, se Nemčija peča z mislijo, kako bi bilo, če bi raztegnila svojo oblast proti jugu. To bi dak> nemški vojski posla za čez zimo, a obenem pa Zarja",' kateri priredi svoj o- I bi bila s tem tudi ustavljena pot bičaini koncert na Zahvalni Rusiji, ki prejkone miali tudi dan 23. nov. Ta koncert bo v I na Balkan, čeprav ni to bogve Ako vam je naročnina potekla, ali »te je še obnovili? umetniškem oziru baje nadkri-Ijeval vse prejšnje. Proletarec in ostale publikacije JSZ so prilično razširjene, vendar pa ne v toliki meri, kot bi lillo pričakovati za Cleveland. Po vseh znakih sodeč, je v Clevelandu precej vkoreni-njen takozveni "lokalni patriotizem". Ta patriotizem, ki ga umetnim potom goji par delničarjev okoli lista "E.'\ je naperjen v prvi vrsti proti Chicagu — ne proti Amerikanskemu Slovencu, kaj še! temveč /proti Proletarcu in Prosveti! Well, kar se Chicaga tiče, tudi meni vse ne ugaja. Bil sem že v polemiki i Zajcem tn Molekom, kako všeč Nemcem. Najprej bi prišla Rumunska na vrsto. To bi Nemčija zaaedfla preko Ogrske, ki bi se ne upirala preveč, Čeprav je pod italijansko zaščito. Nemški veleposlanik v Rimu Hans G. Victor voi» Mackenaen bo povedal Hitlerju, če se bi dal Mussolini pregovoriti k temu, da bi odobril okupacijo (h grške in Rumunije. Nemški veleposlanik v Moskvi bo morda lahko razkril Berlinu ruske načrte glede Balkana in najbrž tudi to, ali mialijo v Kremlinu podpirati zaraščajoči komunizem na Bolgar skem ali ne. Otročji nastopi, ki jih je u-ganjal v mestni zbornici, bi pri-stojali veliko bolj v naš zveri-njak v Brookside parku. Ampak kaj moremo, če pa večina mase noče kaj dobrega nego rajše posega po najslabšem. Zato si voli za zastopnike ljudi, kakršna je .sama. Upanje je, da se bodo začeli v demokratskem klubu 32. warde, v Katerem so poleg Vehovca "Lindy" Lokar, John Rožanc in razni drugi vplivni slovenski politikanti, izobraževati, da bodo v stanju spraviti v mestni svet za zastopnika našega o-kraja izobraženega Slovenca, ki bo v ponos narodu. V 23. vvardi, kjer je bil do primarnih volitev kandidat za koncilmana tudi naš* Vatro Grill, se je v končni kampanji šlo med dvema katoliškima demokratoma. Oba sta Slovenca. Eden se piše Kovačič. Dobil je 4,053 glasov, Novak, ki je zastopal v mestni zbornici naš narod dosedaj. pa 2,3/4. čudna so pota božja, enako čudna so pota dobrih katoličanov in njihove "Ameriške Domovine" ter fare sv. Vida. Niso pa niso mogli javno izjaviti, ali so za katoličana Novaka, ali za katoličana Kavčiča. Pa so kar oba hkrati hvalili, odloči pa naj božja volja. Izgleda potemtakem, da v božjih višavah zaupajo bolj Kavčiču kakor Novaku. Kaj misli o vsem tem naš narodni človek Vatro Grill, je težko presoditi. Kaj mislim jaz? To, da če bi bilo meni dano odločiti, namesto božji volji, bi bil izvoljen za koncilmana Vatro Grill, ker je izmed onih Slovencev, ki so se potegovali za ta urad, najinteligentnejši in smatram, da bi v mestni zbornici ne bil nikomur za stafažo. Zgodilo bi se morda, da bi tUdI on ne mogel v mestni zbornici kaj prida doseči za narod, in v Draga stavka Waukegan. 111. — Stavka pri Fansteel Metallurgical kompa-niji, ki se je pričela 17. februarja 1937, je bila ena najtra-gicnejših v zgodovini Wauke-gana in North Chicaga. Tovarna omenjene družbe je v North Chicagu. Sedeča stavka v nji je trajala od 17. do 26. februarja 1937. Ponoči 26. februarja so udri i v tovarno nad stavkarje oboroženi deputiji pod vodstvom šerifa okraja Lake in jih izgnali z brutalno silo. Plinske bombe, krepeljce in žilovke eo rabili nad njimi toliko, da so ščeni in enega so fizično za nekateri stavkarji bili onesve-zmerom uničili. Sedeča stavka je bila s tem strta, toda se je nadaljevala še dolgo potem po običajnem načinu. Ampak kompanija jc dobila zaščito na sodišču in pa o-boroženo silo oblasti za varovanje stavkokazov. Stavkarji so dobili svoj zbo-rovalni prostor, shajališče in kuhinjo v Slovenskem narodnem domu, ki je nedaleč od o-menjene tovarne. Rojakinje so vzele v oskrbo kuhinjo zanje in tudi kolektale, da so imele sredstva za nakupovanje živil. Stavkarji so dobili oporo v zveznih zakonih, ki jamčijo delavcem pravico organiziranja, toda sodišča in politična oblast občine in okraja Lake je biia jačja. Družba je zmagala. Glavni organizator unije Me-yer Adelman je bil obsojen na dolgo zaporno kazen in na tisoč dolarjev globe, 38 delavcev, med njimi precej naših ro-jakov, pa na krajše zaiporn« kazni. Adelman je bil v ječi 240 dni. Izpuščen je bil 2. novembra. Globo $1000 je plačal« zanj unija CIO.—Poročevalec. Beautiful, Special iDecember Number thi« "w.*\«1or t*a*T«»:i>r", i lin afacati m • 1\<»\\ »X M'I »•«» ' M i )*• nitk.............» ' ' American-Yugoslav iii;ili: IX> NOT !>B1.A> American*Yngoalev RefUctar Gary, Ind. JMVJPP l>ltAMi% li\ <.I\SII\ i« Zarjin" pevski festival na Zahvalni dan Cleveland, O- — Tudi letos bo Zahvalni Jan v Clevelandu posvečen lepi slovenski pesmi. Scc. pev. zbor "Zarja", ki na Zahvalni dan že desetletje predstavlja pevski publiki veličino narodne in delavnike pe-^mi je pripravljen tudi letos z obširno zbirko krasnih nape-vov. Dolj kot kedaj poprej se je zbor izpopolnil, se pripravil z ljubkimi kcmpczicijami poznejšega datuma naših in drugih skladateljev in ta dan, 28. novembra razvije svoja krila na odi>u Slov. Nar. Doma na St. Clair ave Skladatelji bodo zastopani: Vodcpivec, Prelo-vec, Paučič, Premrl, Volarič, I\is, E. Adamič, Venturini, škrjanc, Beer, Cerar, Herbert, Straoi}' ? in Krabec. Pisatelj Etbin Kristan je ta ako zavest nam tudi v četrtek iai.caže višek svojega truda. Vi pa, ki ste ji ta leta . .ali zvesto ob st;ani in posedali njene priredbe, da se je mogla razvijati in vam je lepa peaem j imenom Om[ra CafV. KoTakom pri srcu ste prijazno vabljeni. |v VVayne In Oakland Countiea Leo. Poljšak. Naznanilo Detroit, Mich. — Kudy Bene-dletj lastnik gostilne Hunting-h> , Inn, Berkly, Mich.. oglaša svoj lokal ii radio postaje WEXL od 6. do 19. novembra. Njegov spored je oddajan od 10:45 zvečer. Igia izboren slovenski orkester, ki je znan pod Komentor o volitvah in koncert soc. pev. zbora "Zarja" Cleveland, O. — Zadnje volitve v državi Ohio niso prinesle delavstvu nobenih vidnih koristi. Najvažnejše vprašanje je bilo pred volikem: Ali so državljani zato, da se starim ljudem nudi boljšo eksistenco v PRETNJE S PRESENEČENJI priporočamo, da ga poslušajo, j jesenskih dnevih njih življenja. Pred sabo *o imeli takozvani Bigelow amendment. če bi bil sprejet, bi bil v veliko oporo starim ljudem. Ampak, vsa pisana reakcija, trgovska komo- Priprave za Savin koncert Y ncdeli° konferenca Pro-* i svetne matice in JSZ Chicago. — Te dni je v De- y VVoukeionu lavakem centru ob večerih zelo Waukcgiinf ,,,/L Prihodnjo ' ra in katoliška cerkev so se po-žtvahno, posebno ob torkih in | nedeljo 19. novemora ob 9:30 služili vseh sredstev, da se Bi-Četrtkih, ko se Savani priprav-, dop. se zberejo v Slovenskem !gelow amendment porazi. Ka-Ijajo za svoj jesenski koncert, narodnem domu zastopniki, toliška cerkev je pri teh volit-Kot je že znano, bo koncert v d™3tev, ki so včlanjena v Pro-! vah ponovno demonstrirala, da nedeljo popoldne dne 26. no- j *vetni matici in klubov JSZ. 1 : 4:i ' O stanju naših publikacij in Prosvetni matici ter JSZ bo poročal z borova leem Chas. Pogorelec. Ivan Molek bo referiral o naših problemih na kulturnem polju, torej o vprašanju, o katerem smo razpravljali in vembra v dvorani SNPJ. Vstopnice so v predprodaji po 40c, pri vratih pa bodo 50c — samo za ptes zvečer le 2oc. V spodnji dvorani bo sukala plesalce Pucljeva godba, ki je igrala tu- program obogatel z ne malim ! di na zadnji klubovi priredbi, v prispevkom. Pripravil je za to gornji (pa Gradiškov orkester, I "lepah na prejšnji konferenci ki .ie znan pod imenom 44Gay I Ker 80 te VT!ite aktivnosti med priliko slaven-ko besedilo sloviti Straiussovi skladti "Pravljice iz Dunajskih gozdov", ka-tero zbor sedaj prvič predvaja. Ta pesem Je posebno /as', vela preteklo leto po uspešnem filmu "Great WaKz". Kristanova pesnitev k tej skladbi je ljubka in posrečena umetnina. Pričenja se: Sonca žar obliva griče, Log zeleni vabi, kliče. nami ena izmed najvažnejših, bo o njih nedvomno razprava živahna tudi na waukeganski konferenci. _________ Anton Garden bo referiral o razmahu v naši javnosti z ozi- Dons". Program bo vreden več kot je vstopnina 40 ali 50 centov. Sava bo nastopila z več novimi lepimi pesmimi, ki bodo zazi-' bale posetnike v prijetno razpoloženje. Med temi pesmimi n>m na ™loge, ki jih ima naš* je tudi Straussova prekrasna .Ki^njc, in «> naših aktivnostih, skladba "Pripovedke dunaj-la,i Pomanjkanju aktivnosti v skih gozdov", za katero je na- Posameznih naselbinah. so njene simpatije na strani izkoriščevalcev. Ponovno je dokazala, da pri njej nič več ne drži svetopisemski nauk: "Spoštuj očeta in mater, da se ti bo I Hi.ler j« v enemu'svojih govorov tapretil Angliji in Franciji, d« ko dobro godilo na zemlji", če bi x fti»o resnično prične, ju bo presenetil s grozovitim orožjem, ki je adaj bili voditelji katoliške cerkve ie laino,t pem»'iel« vrhovnega poveljstva. Ampak tudi Francija se hvali pošteni in iskreni, bi mogli o- menjeni rek spremeniti v sledeče besedilo: Spoštuj kapitalistični sistem in njega izkoriščevalce, bodi,ponižen in poslušen, trdo delaj in živi v mizeriji, da boš lahko na starost, če jo boš dočakal, vsem v nadlogo — ne bodi ga treba, od celega sveta zapuščen, od lakote umrl. Amen. Poraz Bigek*wega amend-menta pa ni tako "sijajen", kot s izboljšanimi merilnimi sredstvi, na primer s najnovejšo strojno puško, ki jo vidite na tej sliki. Pri preizkušnji te ianjice življenj so bili francoski in angleški častniki. I pravil slovensko besedilo Etbin ; Med referenti je tudi Donald jga hoče prikazati reakcija. Zborov učitelj J. Krabec je ! Kristan v prelestni poeziji. In J- Lotrich, ki bo poročal, čemu prekrojil novo delavsko pesem t to za soc. Zarjo v Clevelandu. v "Nam pravijo zidarji". Zdaj bo prvič peta na tem odru. V duetih in solospevih se zopet predstavijo najboljše "Zarji-ne" moči, poznane in tudi par novih: Albert Fatur, Josephine Alsie in Jennie Turk, Sophie Turkman, Jennie Perušek, Ka-thrine Jurman Waleria Weas, Victoria Poljšak, Alice Vidmar in Tony Perušek. Tony Perušek, brat sopranistinje Jenni-2 Perušek, je ravno dospel čez lužo okroglih, rdečih lic in nastopi s sestro v duetu. V drugem delu bo predvaje-na Ceranova opereta, dvede-janka "Ponočnjaki". To so navihani va "ki fantje s hudo žejo v grlu a brez cvenka v žepih. Zaželijo Boštjanovega vina in pa njegove lepe hčerke Micke. Z zvijačo se prištulijo do vina in dekleta. Naš komik Anton Epicji (Boštjan) jim streže in striže, kot zna le en-V opereti Še nastopijo: Albert Fatur, Frank in Tony Elarsich, Andy Turkman, Kathrine Jurman, Jennie Perušek in Ralph Polshak. Opereta Je prepletena z mičnimi napevi. Vse to in še veliko več bo na "zahvalni dan pri "Zarja-nih", za kar je vstopnina 40c v predtprodftjl in 50c pri ■blagajni dovolj nizka. Ce še nimate vstopnice se po&urite in rezervrajte ta dan petju. Vstopnice dobite pri pevcih, pri članih kluba št. 27 in prijateljih. PriČetek programa bo oo 3. popoldne. Za ples igra Jankovi :ev orkester. "Zarja", ki nosi že nad 20 let pevski prapor in goji delav- od katere smo jo mi dobili. Glede izmenjave glasbenega materiala je med Savo in Zarjo že več let dobra kooperacija. Tudi Zarja bo imela svoj koncert na naš pokret nima toliko zaslom-be med mlado generacijo kot jo zasluži, in kaj je treba storiti, da se odpravi to hibo. Popoldne istega dne vprizori dramski odsek kluba št. 1 JSZ vključivši slovenski svetovni list "Ameriška Domovina". Skoro pol milijona glasov za je glasov pri teh volitvah, skoro brez kampanjskih sredstev, daje polno upanja, da bi pri prihodnjih voMtvah prodrl z veliko večino. Vprašanje je, kaj bo slovenski "svetovni list" A. D. sedaj pisal? Ali bo za izredno zasedanje poslanske zbornice, za zvišanje starostne pokojnin 3 ali ne? Razumljivo je, če jo bo državna postavodaja zvišala, da bo naprtila finančno breme na delavske sloje. Po Bigelo- dalo tudi reakciji misliti, da so wem načrtu bi pa plačevali Zahvalni dan, kakor običajno iz Chicaga Gogoljevo komedijo vsako leto. Glavna zunanja atrakcija na tem našem koncertu bo solisti-nja mrs. Louis Keleminic iz Garyja, Ind., katero bomo v Chicagu prvič slišali. Ona je zadrjič sodelovala * Sočo v La Sallu, kjer so se zelo pohvalno izrazili o njenem nastopu. Sodelovali bosta na tem koncertu tudi Pluthovi sestrici, ki sta v dvorani SNPJ že stari znanki, in bo mala Angelina zopet za-divila poslušalce s svojim veliko obetajočim glasom ob spremljevanju svoje sestre Josephine. V drugem delu koncerta pa bomo zopet videli spevoprizor pod imenom "Izlet v gozdu", katerega je Prosvetna matica JSZ dobila iz starega kraja. Je luškana stvarca, samo za smeh in kratek čas, nič drugega. V petju nastopi ves zbor, »par solistov in več karakterjev. Videli bomo tudi godce. Iz tega lahko razvidite, da vam bo Sava zopet nudila par ur lepega duševnega užitka v treh dejanjih "Ženitev", zvečer pa bo plesna in prosta zabava. — Poročevalec. Obnovite naročnino, čim vara poteče. S tem nam veliko prihranite že začeli z apeli na governerja. da naj skliče izredno zasedanje državne zbornice. In že priporočajo, da se zviša sedanjo be-raško starostno pokojnino na $40 mesečno. To pa samo zato, ker so iniciatorji Bigelowega amendmenta jasno povedali, da bodo prišli prihodnje leto pred volilce ee z t>olj izboljšanim predlogom. Pol milijona premožnejši sloji. "Ameriška nji lomila kopja za trgovsko komoro, bankirje in reakcijo ter lagala na vse pretege, da bodo najbolj prizadeti delavci, mali trgovci in hišni posestniki. Konštatirati pa moram, rad ali ne rad žalostno dejstvo, da se je mnogo slovenskih delavcev. starih in mladih, pustilo preslepiti "Ameriški Domovini" sebi v škodo, v korist in veselje reakciji. Priporočam E. Gorshetu, tajniku "Prosvetnega kluba S. N. D.", da spravi v muzej SND vse številke A. D. iz 110 delavski zbor, kateremu ste *ta!i ob strani v dobrih in slabih časih. Zato se ponovno coiača na vaj in vas vabi, da pridete uživati melodijo slovenske in delavakis pesmi. Pri jperetj "PoncJnjaki" se bjste pa prav iz srca nasmejali. he enkrat. Pridite na Zahvalni dan, 23. novembra v Narodni dom na St. Chtir Ave. Ne bo vam žal. PriČetek programa ob treh popoldne. Zvečer prosta zabava in ples. Na svidenje! —Louir Zorko. O agitaciji in razmerah Kcmtncrer. Wyo. — Na apel uprave Proletarca odgovarjam, da !>om storil kolikor največ mogr 5e. Le nekako pr.časi bo ? o, ker so rojaki v tukajšnjih ia«riibinah zelo raztreseni — tu par, tam par in je daleč drug io drugega. Vrh tega delajo v "azličnih šihtih podnevu in ponoči, da jih je težko doma dobiti. A z dobro voljo se vse opravi; če ne zadostuje en obisk, je treba drugič poskusiti. Delavske razmere tod so se nekoliko izboljšale. Živimo pa po stari navadi. — Anton Tratnik. VSE MALE DE2ELE V EVROPI V STRAHU PRED IMPERIALISTI (Nadaljevanje s 1. strani.) in Turčija pripravljeni braniti delki. Na tej podlagi vodiz ivji-svojo zemljo tudi z orožjem. ' mi svojo trgovino že danes. To je Moskvi neprijetno, ker bi ! Italija se boji jačanja nem-rada dosegla kar zahteva brez škega vpliva na Balkanu, toda ji je z njim težko tekmovati, ker balkanskim deželam ne more nuditi enakih trgovskih ugodnosti kakor Nemčija, ki poseduje ogromno moderno industrijo. Z osvojitvijo Avstrije, čehoslovaške in industrial-no najboljše razvitih krajev Poljske si jo je še bolj poja-čala. Posebno neprijetno pa je dir- Domovina" je v volilni kampa- kampanje, v katerih so članki - proti Bigelovemu amendmentu, da bodo poznejši rodovi videli, j kakšen list so slovenski priseljenci podpirali. O tem in drugih vprašanjih, ki sc tičejo naše bodočnosti se bom oglasil še pozneje. TISKOVNI FOND PROLETARCA vojne, kakor je do letošnjega septembra tudi Hitler dosegel vse v Evropi kar je hotel ne da bi mu bilo treba uporabiti silo svoje armade. Ukanil se je le v slučaju Poljske. Italija in Balkan V tekmi med Nemčijo, Rusijo in Italijo za vpliv in kontrolo nad gospodarstvom in trgovino v balkanskih deželah, je zdaj Italija najbolj v zagati. Pred dvemi leti jo je Hitler pridobil zadnjo nedeljo v novembru. v sv°j proti komunistični pakt, Potem pa bomo plesali v obeh Ito ^ v zvezo proti Rusiji. V to dvoranah. Nabavite si vstopnice že v predprodaji, obenem pa pripeljite svoje prijatelje. Sava se pridno pripravlja za ta koncert in vas vse skupaj uljudno vabi in urgira na poset ob treh popoldne. — Savan. PRISTOPAJTE K £ J razlika med nacizmom in sta- } CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ^ Hnizmom. SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI ideologično alijanco je pritegnil tudi Japonsko, Mančukuo (Mandžurijo), Francovo Španijo in Madžarsko. S sklenitvijo sporazuma in prijateljstva s Stalinom pa je Hitler svoje zaveznice v protikomunističnem paktu potegnil za nos in jim povzročil precejšnjo blamažo, kakor vselej, ko kak voditelj postane Iz Pavla Savel. Ampak Hitler je smatral, da mu je v danem momentu Rusija lahko veliko bolj v oporo kakor Italija, pa je sklenil z njo sporazum — izgleda da brez posebnih naporov, kajti pokazal je sam, da mu ie bil "pro-tikomunistični" pakt le sredstvo v svoji imperialistični po- XXI. IZKAZ Cleveland, O. Matt. Petrovich $3. VVest Mineral, Kans. John Marolt $1.00. Chicago, III. Frank Omahen $2.00. I La Salle, IU. "Triglav-Zora" *t. 2 j SNPJ $5.00. Pirejr Fock, O. Nace Žlemberger $1.00. Crested Balte, Colo. Po $1: John Sunich in John Sukle; Anton Slobod-nik f.Oc; skupaj $2.50. (Poslal John Sukle.) Girard. O. Prebitek zabave kluba At. 222 JSZ $15.90; po 50c: Andrew Krvina in John Bogatay, skupaj $16.-90. (Poslal John Rogatay.) Aliquippa, Pa. Po 50c: Math. Petrovich, Jacob Ambrozich, Geo. Smrekar, Fiank Peternel, Frank Samsa. Frances Vensy; John Svetek 35c; Anton Groznik 30c; po 25c: Andy An-tondič, Louis Uhernik, John Troha. John Terčelj, John Zifman, Mike Ku-mer, Frank Drenik, Jos. Zorko, Tone Petrovčič, Adolf Tomfcič, Frank B«rto|. Ignac Tomiič ml., Msry Nagel, Frank Vente in Katarina Maurič; nilo Italijo, ker ima zdaj V na-I Marko Tekavec 20c; po 10ct Anton porih za vpliv nad Balkanom tekmeca tudi v Sovjetski Uniji. ItaHjansko časopisje je nedavno na naslov Moskve namignilo, da Italija Rusiji ne bo dopustila priti na Balkan, ker spada strategično, po naravi in zgodovini pod vpliv naslednikov rimskega cesarstva. Sedaj pa želim povabiti vas, živoče v Clevelandu in okoliških naselbinah, ki čitate te moje vrstice, in vaše prijatelja ter znance, da pridete v SND na St. Clair Ave. na Zahvalni dan, 28. novembra. Ta dan priredi soc. pevski zbor "Zarja" jesenski koncert in opereto "Ponočnjaki". Ta zbor dobro poznate. Saj poje slovenske in delavske pesmi že 28 let. Poznate tudi njegove prireditve, posebno one na Zahvalne dneve. katere prireja Zarja že nad deset let. Bogati programi in izredno živahne zabave. Tako, in še boljše bo letos. "Zarja" je že od svojega začetka izrec- O koncertu in oglasih Cleveland — Na Zahvalni dan ta. nov. j>riri ii .e on Kriday, December 1. • Dorothy Ivansek will lead the dia-?usriun on the subject seleeted. The refreshment committee arill provide the uood things mentioned without fail. However, there arill be one un-ivoidable change in our program. The play we planned to present ii posfponed to the January meeting. Ali Junior Guild members and prospeetive members can now look forward to two good meetings in the next two months. Remember, the first Friday of December and Januar at Tr80 P. M. at Slovene Labor Center. — B. ELECTION RESULTS In Reading, Pa., 13,810 Socialist votes wcre čast for Mayor, Stump, the highest Socialist vote since 1935. Despite the inereased vote the Social-;st officials vvere defeated for re-election by an clection-day trade in which the Democratic candidate for Judge, and the Republican candidate for mayor were knifed by their own parties in order to urin Republican sunport for the city Democratic candidates. In a three-eornered race in Bridge-port, Conn., Jasper McLevy, vras re-elerWd Mavor of Rridgeport for hia fourth term and carried vrith him ali but one of the 16-member Common Council. In an off-year, sabotaged at the last moment by a heavily aubaidized political maehine, vrith hundreda of thousanda of votera failing to go to the polls, the American Labor Party in New York City rolled up about 230,000 vntes. It urili probably elect four—perhaps five—members to the City Council. • A Middle Western school child can nsme ali th^ vice presidents in order. So, after aH, ali those worthy gentle-men did not serve In vain. a Kuhber furniture is the latest. Imagine a dinning room table getting a pnncture right In the middle of sup- |>er. v Cleveland, Ohio. \Vorld events have moved vvith day. Soc. "Zarja," I am glad to say, urili face thia concert vvith a vvealth of nevv membera, thanks to the capable efforta of Jennie Peru-^ek and Alice Vidmar. The vvork of the turo haa bolstered the member-ship to a point vvhere it hovers around the aixty mark. Good urork! girla. - The program vrill bo dividiid into turo parts. Fir.-t, the choral numbera, soloa, duet«, etc., and second, the comk*al operetta "Ponočnjaki." Straus.s* "Talea from the Vienna Wooda" vvith Siovene worda by Etbin Kristan, vvill greatly enrich the choral nart of the concert. "Pono«r\jaki" deals vvith a group of young n»;?"*hievious fellovvs, vvho, posing as cattle he.ders driving cattle from the Fair, impose on the ho«-pital ity of "Boitjan," u ho v end« urine urithout a license. and under cover of night by means of a c le ver ruse, escape very beautifully vvithout paying one cent for the refreah-menta, leaving Boitjan and hia urife and daughter, a very aad family. The muaie throughout is of the light and alry type, vvhich urili captivate the audience. i ■ So much for the concert except that tickets seli at 40c beforehand, 50c at the box office. For the dance, "Zarja" has en-gaged Frank Yankevich'a orchestra and thoae u*ishing to attend the dance only can de ao for the nominal som o t 30c. Bon't forget. 3 o'clock. Nov. 23 at the S. N. D. on St. Clair Avenue. Culturol Organizations Have Their Difficulties One of the primary difficulties encountered by cultural organizations is the problem of finsnces. Un-like fraternal organizations, that have a ste»dy duea-ra.vtng member-ship, the culteral groups muat look to the public for their exiatence. The expen>ea are varied and neceaaar>*. A teacher ia a neceaaity and a teach-cr as a rule must be paid. The group muat meet at a designated plače, uhich of course. means that rent muat be paid. It ia unthinkable that a group ahouid repe a t the same program, cenaequentlv. neur material must be aecured, uhich mean« more money. Ye«, money mu«t be had, but from vvhere ahalt it come? One of the prime aourcea of Income i« the mer-chant urho deairea to advertiae hia «tore and produets. Once a year "ZarjaV* members go to the stores vvhere they trade, to «olicit ad« for the fall concert. The«e ad« when received are arranged in book form and sent to the printer« to be made into aouvenir booka vrhich the people receive a« they enter the auditorium on the day of the concert. In this way the merchants* mes«age and the program for the day reach the people. There vras a time vvhen it vvas a aimple matter to go out and get ad-vertisements. VVith the advent of hard times, the task haa become more and more difficult. Recently, there have mushroomed into existence in Cleveland a num-oer ot goodtime c'.ub«. Kight or ten people get together, engage an orchestra, hold a dance, and in order to >well their profit, aolicit ada from the same merchanta vvho contribute to the cultural groupa. VVhen the affair ia over, the group geta together, picks out a plače to go to and doea away vvith the surplua money, if any. Thia does not make the merchants very agreeable urhen a solicitor from a cultural organization makes his appearance. Hovvever, rillard Co., vvhich puta out Old Golda and other cigarettes, has been found guilty of unfair labor pr.ictices by the National I^ibor Relations Board becauae of refuaal to bargain uith the Pioneer Workera Union. The company has been on the unfair liat since last year. Students study better, says a Ford-ham profes«or. vvhen lying dourn. Thcy may «tudy better, yawna Sleepy Stevo, the Snoring Soph, but not for long. LEST AULD ACQUAINTANCE BE FORGOT! // Conaumera' Counsel for the Agricultural Adjuatment Adminiatration has made the folloaring statement on the riae in augar pricea: Raw cane augar priče« have. declined sharply during the paat month, but only a small part of thia decline haa been paased on to consumera in the from of ltwer retail pricea. Producers ap-pear to be getting a declining ahare of the conaumer'« sugar dollar. By October 31, the priče of raw cane augar at Nevv York had dropped i back to- it« pre-war (August 1939) | level. On thia same date, hovvever, cane sugar at vivholeaale vvas quoted six-tentha of a cent a pound above pre-war level« and consumera appear-1 ed to be paying almoat a cent a pound more than they paid before the beginning of the vvar. Thia alournesa to paaa on to consumera reduetiona vvhich already have occurred in the priče of ravv su?ar is in decided contrast to the prompt aetion in booating pricea immediately after the vvar began. In early September, deapite large atoek« of su^ar accumulated at pre-vvar priče level«, the priče to conaumera promptly jumped one and a quarter cents on the average. In a great many isolated čase« much larger increaaes occured in pricea charged conaumers. Somewhere along the line hugo inventorv gaina vvere made as retail sugar prices soared to their high?st level since 1929. The failure now to read j ust selling prices vvill no doabt »»e «vxpluined by the statement that thc-c are on hand lart»e stock« of sugar purchased at higher prices than those now quoted. While this may be true, it should be remembered that vvhen prices urere boasted in September the inerease ln many cases occurred before sellers had exhausted their stocks of low-price sugar. Xo(ires Branch 1 JSF, meet« FHday, Nov. 23, at Slovene Li bor Center, 2301 S. I^auriidale Ave. S|>eakers and a dis-cussion period follovv each meeting. The branch !ibrary of hundreds of Slovene and Engliah booka, located in tne Slovene Labor Center, is open to aH membera at ali timea. — Cha». Pogorelec, Secretary. SOCIALIST SINGING CHORUS "Sava" rehearsala are held every Tuesday night, from 8 to 10, at the Slovene Labor Center. Director, Jacob Muha. The chorus presenta tvvo concerts annually, in the apring and fall, and is novv preparing for ita fall concert—November 26. Neur membera interested in a labor chorus are always urelcome. JSF JUNIOR GUILD Members of Branch 1 JSF, and others deairoua of having their grovving child's mind acquainte-vivuig its summer splendor arhich dis-appeared vrith the first sign of JacK Frost. A rainbou- set of tulips set bv John Chemazar some days past hids weii for another pretty sight early next apring.—J. D.