Političen list za slovenski narod.
F« polti prejemu veija: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., »četrt leta
4 fld., m en mesec 1 fld. 40 kr. V administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 fld., za pol leta S fld., za še trt leta 9 fkl.. ia en mesec 1 fld. V Ljubljuii na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto,
Posameuse številke veljajo 7 kr.
: I
Naročnino in oznanila (inserate) prejema »pravništvo in ekspedioija v ,Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice st.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ie ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniikih ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
237.
V Ljubljani, v ponedeljok 10. oktobra 1893.
Letnilc XXI.
Iz državnega zbora.
Na Dunaju 14. okt. 1893.
Prememba volilnega reda in izjemni stan na Češkem
je ie zmerom glavni predmet vseh političnih razprav. Glavno glasilo nemških liberalcev »N. Fr. Pr." ne more dobiti sape in se v svojih uvodni člankih dan za dnem peča z volilno premembo. Prve dui je besno divjala in hude levite brala združeni levici, češ, da je prestrahopetna in da bi morala vse drugače vladi pokazati zobč. Zdaj se je malo pomirila, ne da bi vedeli zakaj. Morda jo je zadnji samo-stalni predlog v tej zadevi nekoliko potolažil. Poslanec Biirnreither izročil je namreč včeraj poslaniški zbornici od premnogih levičarskih poslancev podpisani samostalni predlog, da naj se za delavce., ki so vpisani pri bolniških blagajnicah, osnuje poseben volilen razred, kateremu naj se odmeri 30 novih državnih poslancev; izmed teh bi jih imeli delavci na Češkem 5, Dalmacija in Primorsko s Trstom 1, Galicija in Bukovina 2, Nižja Avstrija 4, Gornja Avstrija in Solnograška 1, Štajerska 2, Koroška in Kranjska 1, Moravska 2, Šle-zija 1, Tirolska in Predarelska 1. Levica si obeta, da po sprejemu tega predloga število svojih privržencev pomnoži. Morda so pa tudi levičarji v svojih zadnjih klubovih sejah sklenili kaj posebnega, kar „N. Fr. Presse" neče spriditi s svojim strastnim butanjem.
Da je pa levica še jako razpršena, pokazalo se je pri včerajšnji seji. Za Eimom je govoril namreč nemški nacijonalec dr. B a r e u t h e r , ki se je v mnogih rečeh strinjal z mladočeškim predgovor-nikom in ž njim vred povdarjal, da razlogi, s katerimi vlada opravičuje izjemno odredbo, niso zadostni in da ustava ni v nevarnosti. Vlada sicer obeta natančnejih pojasnih, ali nihče ne bode temu pritrjeval, da naj se pičlo odmerjene tiskovne, druž-
bine in shodne pravice še bolj omejujejo in odpravijo porotne sodnije. Izjemne naredbe se v prvi vrsti obračajo proti narodnim zahtevam in ne zadevajo samo čeških listov, ampak tudi nemško-naci-jonalne časnike. Vlada je to odredbo izdala velikim posestnikom na ljubo, zato nemški nacijonalci tega vpliva nečejo še bolj utrditi,|ker so v svoj program sprejeli tudi varstvo državljanske svobode. Oni nečejo omadeževati svojega ščita, kar bi se pa zgodilo, ako bi pritrdili izjemnim naredbam.
Nemški naeijonalci torej naravnost naznanjajo, da na noben način nečejo glasovati za ujemne odredbe. Vse drugače se je glasila izjava zjedinjene levice. Tudi levičarji so namreč čutili potrebo oglasiti se pri prvi priliki in svetu povedati, kar jim teži srce. Izjemne odredbe nimajo sicer z volilnim redom nič opraviti, ali dosti je, da sme pri dotični razpravi vsakdo govoriti; levičarskim poslancem se namreč ni treba bati, da bi jim iz njihove stranke izbrani predsednik segal v besedo, ali jim jo celo odvzel, ako v razpravo spravljajo reči, ki niso v nobeni dejanjski zvezi z dotičnim predmetom. Poslanec Heilsberg je dobil nalogo, da zbornici, oziroma radovednemu svetu razodene sklepe levičarjev. Oglasi se torej precej za Bareutherjem, pa ne pove ničesar, kar bi ne bili že vedeli. Levica, pravi, hoče v odseku na znanje vzeti vladna pojasnila, vendar pa že danes oznanja, da vlado dela odgovorno za žalostne razmere na Češkem, ki jih je zlasti zakrivila s svojo napačno politiko glede čeških zadev, dasi so jo levičarji večkrat svarili. Sicer pa že zdaj pri tej priliko odločno obsojamo tudi sovražne vladne namere, ki so v najnovejšem času stopile na dan in se obračajo proti koristim in političnemu posestvu meščanskega in kmečkega stanu sploh in posebej še nemškega naroda. Doktor Heilsberg torej ni povedal, ali glasuje levica za izjemne naredbe ali zoper nje, ampak da bode levica Ie na znanje vzela vladne razloge, kakor da bi jih še ne vedela. Če se je izjemni stan na Češkem res
zaukazal le nemškim liberalcem na ljubo, kakor trdijo mladočeški in drugi njim prijazni glasovi, potem vsaj kolovodje združene leviee dobro poznajo dotične razloge in bi bilo več kakor čudno, ako bi se zdaj naenkrat sami protivili proti odredbam, katere so oni zakrivili. Zato je umevno, da je Heilsberg čisto molčal o tem; in ako vlado odgovorno dela za žalostne razmere na Češkem, se mu lahko odgovarja, da še veliko večja mera te odgovornosti zadeva levičarje, ki so s svojim pritiskanjem vlado pripravili, da se je začela vtikati v spravne pogodbe in da je skušala dunajske punktacije izvršiti tudi potem še, ko jih je bil narod češki že zavrgel. Če torej vlado res zadeva kaka krivda, kakor trdijo levičarji, bi bil njen največji greh ta, da je bila nemškim liberalcem nasproti preveč slaba in popustljiva iu da jim že takrat ni pokazala zob, ko so storili prvi poskus, da bi kraljevino češko razdvojili v dva dela. Slaba vest jim torej ne dopušča glasovati proti izjemnim naredbam, ob enem pa hočejo to zadevo porabiti kot nov pritisk na vlado, da prej ko mogoče s poti spravijo njim tolikanj zoperno premembo volilnega reda. Tudi „N. Fr. Presse" to dobro ve in čuti, in morda je to glavni vzrok, da je začela milejši pisati o postopanju levičarjev in da jih tudi zaradi včerajšnje izjave Heilsbergove ne prijema.
0 drugih včerajšnjih govornikih imam le malo omenjati; radovednost je bila sicer velika ter je mnogo občinstva pripeljala na galerijo ali seja je bila le v pričetku malo živahueja, ko je šlo za ste-nogralične zapisnike, pozneje pa je postala jako enolična in vsled tega dolgočasna. Vsi govorniki so namreč govorili in se neljubo ponavljali. Vsi so se spodtikali nad tem, da vlada svojih ukrepov ue opravičuje z dejanskimi dogodki, ampak le s splošnjimi trditvami, in so sploh prezirali, da vlada natančneja pojasnila obeta v odseku. Tudi v tem so se vsi strinjali, da so govorili o izjemnem stanju na Češkem, kakor da bi bila ž njim zadeta cela dežela, in ne samo Prag z okolico svojo. Eim je zagovarjal mla-
LI STE K.
Vsakdanje dogodbe.
(Napisal Josip Jaklič.)
2. Gospod Peter.
(Dalje.)
Začetka se Katrica in gospod Peter nista dosti menila, k večjemu o vremenu.
»Dober večer, Katrica, kako se imaš? Ali ti ni nič dolg čas, ko si vedno sama?"
»Ej. kaj mi bo dolg čas, saj je polne roke dela. Zdaj je treba živini pokladati, zdaj zopet kuhati, potlej šivati in Bog vedi, kaj še vse. — Katerega pa boste pili, gospod Peter, rudečega ali belega?"
„Le rudečega prinesi, to je vino, to gre v kri."
In Katrica je stekla v klet in prinesla četrt rudečega.
»Lepo dekle si pa, lepo. Rudeča kot roža in skočnih nog kot srna. Kdo bi si mislil, da boš postala tako brhka! Ko si v šolo hodila, bila si komaj jedno ped visoka, zdaj pa si taka kot jelka. Kdo bi
si bil mislil 1"
Katrica je malo zarudela in se poredno na-smehljala, potem pa vzela šivanje v roke.
Gospod Peter jo je gledal in rudečica na njenem obrazu ga je le še bolj razvnela. In premišljal
je in si ubijal v glavo, kako bi zopet pričel razgovor ž njo.
Začel pa je najrajši tako-le! Pogledal je naj-prvo skozi okno na nebo, potem pa se odkašljal, nesel nekoliko duhana pod nos in zmajal z glavo.
„Nekaj soparno se mi zdi nocoj, ne vem, če bo vreme stanovitno. Nekaj dnij sem me ozebline na nogi v jednomer peko. Bog vedi, kaj to pomeni. Najbrž se bode po noči vlila kaka ploha. Nebo je tako nekako čudno."
»To sem že tudi jaz mislila. Da bi le kake toče ne bilo, preduo pričnemo žeti. Ozimni ječmen je že skoro dozorel in tudi pšenica se že lepo rumeni. Če Bog da, bo dobra letina."
Tu je Katrica prenehala in gospodu Petru so tudi že pošle vse besede. In premišljal je, kaj bi povedal, da bi se Katrica zopet pričela razgovarjati. In naposled mu je zopet prišla nova misel.
»Muh je pa dosti letos! In kako nadležne so. Človek se jih skoraj ne more ubraniti."
Katrica mu je ob taki priliki navaduo odgovorila z zategnjenim: »Hm!" in najlepše nade gospoda Petra so splavale po vodi. In tako sta sedela oba molče, utopljena vsak v svoje misli, dokler ni vstopil kdo v izbo ali pa dokler ni kak izvanreden slučaj dal gradiva novemu pogovoru.
In tako je sedel gospod Peter pri Lipežu pozno
v noč, malo pil a mnogo premišljal in gledal lepo devo. In ko je prišel domu in se vlegel na posteljo, še tedaj mu je plavala njena podoba pred očmi. Dil, še celo v sanjah ga je mučila njena prikazen. Tako je postajal njegov sklep čedalje trdnejši, da se hoče ženiti na stare dni in nobene druge ne vzeti, kot Lipeževo Katrico, če si tudi ljudje brusijo jezike, in če treba tudi gospodu župniku in celemu svetu na kljub.
Toda vrivala se mu je neprijetna misel: »Ga bode li Katrica hotela?" — Celo noč ni mogel za-tisniti očesa. Kaj pa, če bi ga ne marala? Pri tej misli prišle so gospodu Petru skoraj solze v oči. In vstal je, prižgal luč in se vstopil pred zrcalo. In po kratkem opazovanju prišel je gospod Peter do sklepa, da ni tako napačne postave. Lasje so sicer res že sivi in vrh glave je nekaj pleši podobnega, lice je nagubano in velo, roke nagrbančene in cela postava nekoliko sključena. Toda kaj to de, kljubu temu je vendar še v najlepših letih. Šestdeset let in nekaj čez, kaj je to? Zdrav je kot riba in zato lahko živi še sto let.
Kaj pa, ko bi Katrica koga rada videla? Toda ne, ne, to ui mogoče. Pa vendar je zadnji čas opazil, da mladi gozdar pogostokrat tja zahaja in da se s Katrico tako ljubeznjivo pogledujeta. To je treba takoj preprečiti.
dočeško stranko, ki hoče le socijalno premembo, ne pa prekucije; če so se v Pragi godili nemiri, naj se primejo tamošnji postopači, nikar pa naj se krivda ne xvrača na celi narod češki. Govornik ponavlja neko krilato besedo, katero je bojda slovenski poslanec dr. Tonkli pri neki priliki izustil, češ, da v Avstriji samo veleizdajalci pridejo 4o kake višje stopinje in veljave, in se obrača do ministerskega predsednika s prošnjo, da naj na merodajnem mestu povzdigne svoj glas ia konec stori posilnemu vladanju, ki konečno pelje le k prevratu. Dalje se obrača do levičarjev, ki naj nikar ne pospešujejo narodnega političnega preganjanja in naj se ne boje volilne premembe, s katero jih je hotel grof Taaffe le prestrašiti (kakor se otroci strašijo s parkeljnom). Toda če bodo pridni in ubogljivi grof Taaffe zopet v žep spravi svojega parkeljna. Tudi Poljakom priporoča, da naj se spominjajo trpljenja svojega naroda in da naj ne pritrdijo izjemnemu stanju, pred katerim so imeli nekdaj tudi oni trpeti. Eonečno se obrača še do čeških velikih posestnikov, katerih posebne pravice morajo enkrat prenehati in katerih zveza z narodom se gotovo pretrga, ako glasujejo za izjemne odredbe.
Tudi drugi mladočeški govornik dr. Slama, ki je za Bareutherjem prišel na vrsto, jo tožil, da vlada zarad izjemnega stanja ne pove nobenih pravih razlogov. Vladni listi zagotavljajo, da izjemni stan ni obrnjen proti češkemu narodu, ampak da ima pospeševati le snovanje zmerne stranke. Toda če Mladočehi vladi ne dopadajo, to še nikakor ne opravičuje izvanrednih odredb, in če je vladi v istini kaj mar za nedavno predloženo volilno premembo in če hoče res pokazati kaj svobodomiselnega duha, naj najprej odpravi izjemne odredbe in naj drugače ravna proti narodu češkemu, in javni red in mir se sam od sebe povrne.
Peti govornik je bil dalmatinski liberalni poslanec Biankini, ki se je z veliko gorečnostjo potezal za mladočešk ee tovariš, katerim vladni listi očitajo, da so demagogi, puntarji itd. Ali to je obrekovanje; Mladočehi niso nobeni puntarji, oni so celo še premalo radikalni. Vlada hoče z izrednimi stanjem braniti tudi katoliško cerkev; ali smešno je, da hoče katoliško cerkev varovati vlada, ki je odpravila konkordat, vpeljala brezversko šolo in se s posebnimi pogodbami zavezala, braniti Rim, ako bi kdo napadel nekdanje papeževe dežele. Naši državniki naj svojo katoliško vnemo raje pokažejo na Ogerskem, kjer je zagrebška nadškofija že tri leta izpraznjena in ker hoče vpeljati civilni zakon. Kakor grof Taaffe sedaj ravna na Češkem, tako so nekdaj delali v Italiji in na Ogerskem; Italija je bila vsled tega zgubljena, na Mažarskem pa smo se morali sramotno vdati. Zgodovina bode zapisala grofa Taaf-feja kot moža, ki duha svojega časa ni umel in ki je mislil, da se more z izvanrednimi napravami umoriti duša kakega naroda.
Tudi dr. Lueger prišel je včeraj na vrsto ker so mu Mladočehi odstopili mesto, da se morejo njihovi govorniki tem laglje pripraviti za torek. Ali Luegerju se je poznalo, da za včeraj ni bil priprav-
Gospod Peter je sklenil, takoj drugi dan storiti odločen korak. Napotil se je res že na vse zgodaj k Lipeževim. Dobil je Katrico samo doma. Toda ko jo je zagledal, upadel mu je pogum in bojazljivo je spregovoril: „Lep krompir bo letos, če Bog d&, samo da bi ne postajal črn."
Celo dopoludne mu ni prišla več na misel pametna beseda in molčal je, kot bi si bil jezik odgriznil. Nezadovoljen sam seboj in s celim svetom napotil se je opoludne domov. Jezil se je sam na sebe in na svojo strahopetnost.
Cez nekaj dnij poskušal je že bolj odločno. V pogovoru jej je po ovinkih razložil svojo namero. Toda Katrica ga ni razumela ali ga pa vsaj razumeti ni hotela. Gospodu Petru ni preostalo ničesar druzega, nego še bolj odločno se izraziti.
„Veš kaj, Katrica," pričel je po dolgem premišljevanju, „kaj bi porekla ti k temu, če bi mi dva postala mož in žena?" In gospod Peter se je globoko oddahnil, ko so prišle te odločilne besede z jezika. Zadovoljen sam seboj je odprl tobačnico in pričakoval povoljnega odgovora.
A tega ni bilo. Pač pa se je zakrohotala prav iz srca. Smešne so se jej zdele besede starega moža. Da bi le-ta resno mislil, to jej niti na um ni prišlo.	(Konec sledi.)
ljen. Govoril je šaljivo, kar je sicer vzbujalo med poslanci pogosto veselost, reč samo pa le malo priporočalo.
Tndi on je pogrešal, da vlada nobenih pravih razlogov ne pov6, zakaj je izjemne naredbe zauka-zala. Vlada naj povč, kaj se je zgodilo n» Češkem, in zbornica bode sodila, ali je češjti narod res že tako globoko padel, da ga smejo primerjati z dru-haljo roparjev in morilcev. Smešno je, če hoče s tem varovati katoliško cerkev; cerkev tega varstva ne potrebuje in je vesela, če se država v njene zadeve ne vtika. Tudi to ne velja, da hoče varovati imetje, sicer naj bi šla v kraje, kjer brezvestni agitatorji ljudem z lažjo denar spravljajo iz žepov. Tudi tega ne verjame, da bi se na Češkem godile veleizdajske reči, ker se izgredi nekaterih pobalinov ne smejo v greh šteti narodu češkemu. In kaj se godi na Mažarskem? Mažari so si s pravim vele-izdajstvom v zvezi z vnanjimi sovražniki pridobili sedanjo moč; oni pri vsaki priliki omadežujejo črno-rumeno zastavo; oni psujejo vojno in njeno čast-ništvo, oni so še v grobu žalili generala, ki je v izvrševanju svoje dolžnosti zgubil življenje; oni proslavljajo puntarja Košuta itd. In kaj se jim je zgodilo? Vse se jim privoli, kar koli hočejo, cesarju zvesti narodi na Ogerskem: Nemci, Slovani, Ru-muni in Rusini pa se neusmiljeno pomažarujejo. (Živahna pohvala je sledila tem besedam in ploskanje se je čulo tudi na galerijah, katere je predsednik zaradi tega opominjal, da naj bodo mirne, ker bi jih moral sicer izprazniti. Ko se je šunder polegel, nadaljeval je Lueger): Pa ni mi treba hoditi na Mažarsko, saj imamo take razmere tudi doma ; poznam razmere v Trstu, Istri in na Goriškem, ali naravnost in očitno vam povem, da se tam irredentovci podpirajo, cesarju zvesti Slovenci in Hrvatje pa zatirajo. (Živahna pohvala!) Ako torej vlada tukaj svoje dolžnosti ne spolnuje, potem se ni čuditi, ako nekateri pobalini na Češkem mi-! slijo: »Delajmo tako, kakor Mažari, morda se tudi nam posreči!"
Konečno obžaluje govornik, da se je minister Taaffe, katerega on prav rad ima, tako zelo zamotal z levičarsko stranko, ker v tem slučaju je vedel: Ubogi Taaffe, zdaj si zgubljen! Mogoče, da se še reši, kar mu on privošči, ker ga rad ima in ker nikdar več ne dobimo tako veselega ministra, ali j težko se mu to posreči, zato pa sklepa z željo, da ; bi mreža, v katero so izjemne odredbe zapletle : grofa Taaffeja, ne potegnile v prepad samo njega, ampak tudi levičarje, ki naj se nikdar več ne po-vračajo od ondotl
Zadnji govornik je bil grof Kavnic, ki je tudi pogrešal opravičene razloge za izjemne naredbe in se zlasti znašal nad češkim cesarskim namestnikom grofom Thunom ter zagotavljal, da ostanejo te odredbe zanj in na njegovo stranko brez vspeha in da raladočeška stranka ne spremeni svojega vedenja proti vladi.
Malo pred 4. uro popoludne je predsednik sklenil sejo, rekši, da pridejo ostali govorniki v prihodnji seji na vrsto, ki bode v torek 17. t. m.
Občni zbor političnega društva »Sloga" v Gorici.
V Gorici, 13. oktobra.
Društvo „Sloga" katero vodi vse javno življenje Slovencev na Goriškem, imelo je pretočeni četrtek v čitalničnih prostorih svoj letni občni zbor. Navzočih je bilo pa pri zborovanju le okoli 40 udov. Zborovanja se je udeležilo 15 duhovnikov, 8 iz černiške dekanije; izmed drugih narodnjakov opazili smo dr. Jos. Tonklija in dr. A. Rojica. • Predsednik velečast. g. dr. A. Gregorčič prišel je uro pred zborovanjem „ad hoc" z Dunaja.
Ko je predsednik konstatoval postavno število prisotnih udov in predstavil vladnega komisarja Prinčiča, dal je besedo tajniku g. A. Gaberščeku, kateri je prečital obširno poročilo o društvenem delovanju. Iz poročila smo posneli, da je društvo vzdrževalo slovenske šole v Gorici, katere obiskuje letos okoli 300 učencev; da se je društvo udeležilo de-želnozborske volitve slovenskih trgov, pri kateri je bil voljen „Slogin" kandidat grof Alfred Coronini; da je društvo delovalo na to, da se slovesno praznuje 251etna obletnica šempaškega taborja, katero je pa vlada zabranila vsled preteče nevarnosti pred kolero.
Gosp. tajnik je tadi poročal, da se je i „Sloga" 1 pridružila čestitkam katoliškega sveta povodom pa-
peževega škofovskega jubileja, ter izrazila svoje čestitke prevzvišenema nadškofu; da je isto naročila vsem županstvom na fi^riSkeoi.
Poročalo se je t«4i nadalje, da je nameravala „Sloga" prirediti še posebno slavnost v proalavo papeževega jubileja, pri kateri bi bila sodelovala vsa slovenska goriška dru$tv», a pustila je to misel, ker so ruvali proti nameravani slavnosti možje, kateri bi morali v prvi vrsti etvar podpirati, možje, kateri so vzeli v zakup vse katoličanstvo. (Kdo so ti ? Vpraša poročevalec.)
Vsled tega nasprotstva je društvo vdobilo na-mJgljej, naj odstopi od nameravane slavnosti, kar se je tudi zgodilo.
Ko je tajnik končal svoje poročilo, poročal j9 g. denarničar o društvenem denarnem stanju. Pri vsakem poročilu je še sam g. predsednik na drobno razkladal posameznosti.
Ko so bila končana poročila, govoril je gosp. predsednik kot državni in deželni poslanec o raznih težujah in potrebah v naši deželi. Glede železnic pravi, da se bo potegoval za vipavsko železnico, za predilsko in za ono po Baški dolini na Kranjsko. — Gledč slovanskih šol v Gorici slišali smo, s kakimi težavami se imajo boriti goriški Slovenei in kaj imajo tirjati še, da se izognejo njihovi otroci potujčevanju.
V ta namen stavila se je resolucija, v kateri se občni zbor pridružuje občni želji, naj dela odbor »Sloge" pri deželnem šolskem svelu na to, da se odprejo v mestu slovenskim otrokom slovenske šole, odraslim pa večerna obrtna šola s slovenskim učnim jezikom.
Da pa vdobimo dobre izobražene posestnike, trgovce, kateri ne rabijo višje izobražbe srednjih šol, dela naj se na to, da vdobimo meščansko šolo v Gorici.
Pri posvetovanju omenjal je g. Gaberšček žalostnih razmer pri sodiščih in pri porotnih obravnavah, kjer sodijo italijanski porotniki Slovence, ne da bi razumeli njih jezik. Zato stavi resolucijo, naj dela odbor „Sloge" pri kompetentnih oblastvih na to, da se bodo vršile porotne obravnave Slovencev pred slovenskimi porotniki v slovenskem jeziku.
Ta predlog podpira dr. J. Tonkli, kateri pravi, da ako so se vršile že leta 1863 in kasneje porotne obravnave v Gorici v slovenskem jeziku, tedaj v onem času, ko ni bil naš jezik še tako razvit, in ko je bilo le malo slovenščine zmožnih uradnikov, vršilo se bode gotovo lažje v naših časih.
Zatem se oglasi g. Obizzi, kateri predlaga, naj občni zbor »Sioge" slovesno protestira proti hujskanju in obrekovanju okoličanov goriškega mesta, proti podlemu govoru dr. Maranija v gor. mestnem zboru, proti italijanskim časnikom, kateri vedno blatijo goriške slovenske okoličane in proti znanemu odloku glavarstva, v katerem se okoličanom očita, da napadajo meščane.
Ko so bile vse resolucije sprejete, govoril je g. predsednik kot zastopnik slovenskega naroda na Goriškem v državnem zboru o vnanji in notranji politiki. Glede notranje politike omenja raznih predlogov, katere bode stavila vlada v državnem zboru in kateri bodo, kakor se zdi, spremenili položaj.
Gledč sedanjega položaja pravi, da ne more upati, da bi sedaj kaj dosegli od vlade, a dobro bi bilo, da bi se izvrševalo isto, kar nam je po postavi zajamčeno.
Gosp. poslanec omenja tudi izjemnega stanja v Pragi in pravi, da izjemnega stanja ni bilo treba, ker ima vlada druge pripomočke. Ker se pa g. poslanec ni jasno izrazil, kako bode glasoval, izraža dr. Rojic željo, da naj glasnje proti izjemnemu stanju, ker izjemno stanje je naperjeno proti celemu češkemu narodu.
Gosp. poslanec pravi, da vlada ue vdobi večine pri glasovanju za izjemno stanje; slovenski poslanci pa se združijo v postopanju in pridružijo drugim slovanskim poslancem.
Zadnji se oglasi ša dr. vitez Tonkli, kateri pravi, da vlado naj podpirajo poslanci le tedaj, ako izpolni obljube, katere je obljubila še za časa njegovega poslanstva..
Vlada ne kaže Slovencem prijaznega obraza, ker dala'je na Kranjsko predsednika, kateri je Nemec, predsednik deželnega sodišča v Trstu je Italijan. Slovenski poslanci naj uvažajo pregovor: „Do ut des".
Glede izjemnega stanja izraža dr. Tonkli, da je nepostavno, ker se ne sme nikdar proti kaki po-
litični stranki tako postopati, kakor je storila vlada na Češkem.
Ker je bila že poldruga ura popoldne, se ni vsled nujnosti nihče več oglasil. Nato so se vršile nove volitve.
Udeležba je bila res majhna in zato se je vršil občni zbor prav mirno.
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. oktobra.
Volilna reforma je predmet, s katerim se bodo še dolgo pečali razni listi. Težko je pa danes že reči, kako bode z vladno predlogo. Nobena stranka se še ni prav odločila. Najhuje razširjenju volilne pravice ugovarjajo levičarski listi. Po njih mneoju nemško-liberalna stranka propade, ako privoli v tako volilno reformo. Poslanci sami se pa še vendar ne upajo izreči, temveč hočejo še slišati mnenje volilcev. Nekateri se tudi boje nasprotovati vladni predlogi, ker bi utegnili le zgubiti zaupanje pri svojih volilcih. Prav lahko je, da pride v tem vprašanju do razkola mej nemško-liberalno stranko. Ta stranka je sestavljena iz raznih življev. Veleposestniki bodo najbrž za volilno reformo, ki jim ohranja predpravice. To je gotovo, da volilna reforma ne pride več z dnevnega reda. Kdo ve, če bi pri kaki drugačni premembi volilnega reda veleposestniki ne prišli ob svoje predpravice, naj bi sama na sebi reforma tudi ne bila tako radikalna, kakor je vladna predloga. To jih mora nagibati, da podpirajo vlado. Na Moravskem je pa tudi popolnoma odvisno od vladne volje, če zmagajo v bodoče še liberalci v skupini veleposestva. Več demokratičnih poslancev se pa tudi ne bode maralo upirati razširjenju volilne pravice. Odtod prihaja, da celo liberalni listi niso jedini. Tako „Salzburger Volksblatt" zagovarja občno volilno pravico in misli, da morajo vse napredne stranke simpatizovati z razširjenjem volilne pravice. Liberalci se po mnenju tega lista ne smejo upirati razširjenju volilne pravice, temveč morajo še gledati, da jo s svojimi nasveti še bolj razširijo. Poljaki pa tudi niso jedini v tem vprašanju. Večji liberalni dunajski listi so hoteli Poljake nahujskati proti vladni predlogi, strašeč jih, da zgube celih 40 mandatov. To je pa vsekako malo pretirano. Po novi volilni reformi so Poljakom še vedno zagotovljeni vsi mandati v gališkem veleposestvu, poleg tega jim pa tudi Rusini niti polovice mandatov ne odtrgajo v skupinah mest in kmetskih občin. V mestih je skoro povsod poljski živelj v večini, na kmetih bodo seveda Rusini precej pridobili. Poljski klub se o volilni reformi še ni posvetoval. Govori se pa, da je velik del poljskega kluba za volilno reformo. Izmej poljskih listov »Dziennik" poljski volilno reformo z vso odločnostjo zagovarja. »Czas" noče o njej izreči nobene sodbe; drugi listi pa imajo največ proti njej razne pomisleke. Splošno se pa lahko reče, da grofu Taaffeju ne bode nemogoče, pridobiti Poljakov, ako mu je le z volilno reformo popolnoma resna volja, kar seveda še ni povsem gotovo. Mnogi sodijo, da je vlada predložila volilno reformo le zaradi tega, da še bolj zmeša duhove in si potem ložje dalje pomaga.
Nemški liberalci in kmetski stan. Dosedaj se niso nemški liberalci dosti brigali za kmete. Sedaj, ko je pa grof Taaffe predložil državnemu zboru volilno reformo, so pa liberalni listi nakrat začeli simpatizovati s kmeti. Začeli so javkati, koliko da bode kmetom škodovalo, če bodo volili tudi hlapci in pa da ostanejo še vedno državljani druzega razreda, ker bodo volili po volilnih možeh. Da pa moremo prav ceniti te glasove, moramo pomisliti, da kmetske občine volijo razmerno premalo poslancev in da so liberalci vedno ugovarjali pomnožitvi mandatov kmetskim občinam, češ, da mora inteligentno meščanstvo imeti večji vpliv na politično življenje. Mari liberalci s tem niso sami degrado-vali kmeta za državljana druge vrste. Dokler se liberalci ne odločijo za pomnožitev mandatov kmetskih občin, tako dolgo jim ne moremo verjeti, da je res jim kaj na kmetskem stanu ležeže.
Srebrno vprašanje v Ameriki. V senatu Zjedinjenih držav je zadela na velike težave predloga s katero se je hotela uvesti samo zlata veljava. Pu-jatelji srebrne veljave, ali bolje rečeno prijatelji lastnikov srebrnih rudnikov se na vse sile upirajo ustavljenju kovanja srebrnega denarja, če tudi ta denar napravlja že največje zmešnjave in je povod velikemu gospodarskemu polomu. V senatu se je dolgo debatovalo, naposled se je zborovanje moralo pre-
nehati, ker senat ni bil več sklepčen, ker se tisti, ki so za srebrno veljavo, niso hoteli udeležiti zborovanja
0	vladni predlogi.
Brazilija. Vladne čete in narodne garde se začenjajo puntati in pretč. da prestopijo k vstašem. V Riu Grande do Sul so pa zadnji čas bili »nogi boji. Močne čete vstajnikov oblegajo Livranido. Pri-čakovati je najbrž, da se vladne čete kmalu podajo, ali pa vse preidejo k vstašem in vojne bode konec.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16. oktobra.
(Volitev na Notranjskem ) Ta teden se prično volitve volilnih mož za volitev deželnega poslanca notranjskih kmetskih občin, ki se ima vršiti dne 31. t. m. — Prosimo svoje somišljenike, naj nam nemudoma poročajo ob izidu volitve volilnih mož. Ker je stvar glede kandidature tako nejasna, bi bilo tudi želeti, da nam ob enem naznanjajo, za katerega kandidata da so se domenili glasovati dotični volilni možje.
(P. n. udom „Katol. polit, drušva".) Ker se bliža konec leta iu mnogo gg. udov še ni vplačalo letnine za »Katol. polit, društvo" vzlasti zunaj Ljubljane, opozarjamo da letnino vsprejema blagajnik g. Ivan P e t e r c a , posestnik in trgovec v Ljubljani, Dunajska cesta. — Glede druzih društvenih stvarij prosimo gg. ude, naj se obračajo na gosp. dr. V. Gregoriča, ki sedaj vodi posle društvenega tajnika.
(Shod socijalistov v ljubljanski kazini) vršil se je včeraj od 2. do polu 7. ure zvečer. Obiskalo ga je kakih 150 oseb. Shodu je predsedoval Be-
1	i č. Govorili so: zastopnik ljubljanskih socijalistov v Curihu, Riissel (iz Gradca), po nemški skoro poldrugo uro o shodu v Curihu, Grablovic je to tolmačil po slovenski, „ein Genosse aus Stein" je govoril nemški o razmerju mej produkcijo in konsumpcijo; sprejeta je bila resolucija, da se shod strinja s sklepi curiškega kongresa. — O splošni volilni pravici je zopet govoril Rossel, udrihal je po takozvani liberalni stranki v državnem zboru ter v zvezde koval — Kronawettra. Brozovič je željo izrazil, naj državni zbor nemudoma reši predlog Sla-vikov o volilni preosnovi, Grablovic je naznanil, da se v Ljubljani snuje socijalistično-politično društvo, da prične izdajati slovensk socijalistični časnik itd. O narodnosti so rekli zborovalci, da jim je deveta briga ter da so v svojih načelih mednarodni in da le od take društvene uredbe upajo zd-se ugodnih vspehov. — Več o tem shodu prihodnjič.
(Razprodaja) zapuščine pokojnega nakelskega župnika Fr. Rometa bode prihodnji četrtek dnč 19. t. m. ob 8. uri zjutraj.
(Slovensko gledališče.) Včeraj uprizorila se je Stroupežnickega narodna igra »Naša kri" v prestavi Franca Gestrina. Scenerija in ensemble dosegla kakor lani tako tudi letos prav povoljen vspeh. Igra ni baš ravno jedna najboljših, kar jih ima dramatično društvo na svojem repertoarju, in ker je bila vrhu tega še repriza, se ni baš čuditi, da je bilo občinstva nekoliko manj prisotnega, nego obično v letošnji sez6ni. Vzlasti v parterju opazili smo marsikako nepotrebno praznino. Igralci storili so, kolikor je bilo pri več ali manj neznatnih vlogah v njihovi meči, in občinstvo skazalo se jim je hvaležno z obilim ploskanjem in glasno pohvalo.
—a—
(Iz Novega Mesta): 9. t. m. se je ustrelil na kapiteljskem marofu Gustav Jekovec, diurnist pri deleg. okr. sodišču, rodom Ljubljančan, 32 let star. Uzrok samoumoru je bil »denarni deficit". — 12. t. m. sta se pri Cegelnici pri Novem Mestu ponesrečila dva železniška delavca. Podsula ju je izpod-kopana prst; jeden je bil takoj na mestu mrtev, drugemu pa se je noga dvakrat zlomila. Sedaj je v novomeški bolnišnici. — Ravno v tej okolici se je zgodilo že jako veliko nesreč pri grajenju železnice: mnogo se jih je že do smrti pobilo. Izvanredno lepo vreme zadnjih dnij je delo na železniški progi jako pospešilo. — Na bolnišnico usmiljenih bratov se postavlja te dni nova streha.
(Slovanski svet in Obzor.) Na članek v št. 19. t. 1. »Slovanskega Sveta" v katerem se med
drugim čita.....»Kdo izmed Slovanov bi upal
Poljakom, ako bi imeli jedoaka neiivršena zgodovinska prava, kakor Cehi, Hrvatje, Malurusi? In tudi Hrvatom ne bodo Srbi, n. pr. dalmatinski nikdar verovali in bodo zahtevali poprej garancije za cerkev, narodnost in jezik, specijalno atbuko", — zagrebški
„ Obzor" tako le odgovarja: »Kaj so Hrvatje n. pr. dalmatinski, Srbom vzeli, ali kedaj jim niso spolnili dane besede, da bi jim Srbi ne zaupali? Kakovo garancijo zamorejo Srbi še zahtevati za cerkev, narodnost in jezik, da bi jo že sedaj ne imeli ne samo v Hrvatski in Slavoniji temveč ondi v Dalmaciji?
—	Naj nam odgovori »Slovanski Svet": Ali nimajo danes Srbi v trojedini kraljevini svoje cerkvene avtonomije? ali ne volijo sami svojega pa-trijarha? Kaj hoče »Slovanski Svet v tem obziru še več? Drugič: Ali ni srbska narodnost povsod v Hrvatski priznana? Kakoršno razliko hoče .Slovanski Svet narediti med hrvatskim in srbskim jezikom ? Ali ne govore Hrvatje in Srbi istega jezika ? Kakošno garancijo naj bi tedaj Hrvatje glede jezika dali? Kar se pa azbuke tiče, je v banovini povsod priznana, sprejema se pri vseh uradih. Da pa azbuka v Dalmaciji še nima onih pravic — niso krivi Hrvatje, temveč Srbi sami, kateri se vedno bratijo s stranko, katera bi najrajše Hrvate in Srbe zatrla". Tako »Obzor". Mi pa pristavimo: Ali »Slovanski Svet" tako pospešuje slovansko vzajemnost? Ali ne kaže tudi pri tej priliki, da so mu razkolni Srbi bolj pri srcu kakor katoliški Hrvatje?
(Dnevni red) seji občinskega sveta ljubljanskega, v torek 17. oktobra 1893, ob 6 uri zvečer v mestni dvorani: I. Oznanilo predsestva. II. Finančnega odseka poročilo, a) o prodaji parcele štev. 99/j kat. obč. Gradišče kranjski stavbinski družbi, b) o kupnih ponudbah Jos. Benedikta, F. L. E. Zimmer-manua in Jos. Prosenca za stavbišča ua parcelo-vanem občinskem svetu med preloženo Tržaško cesto, tirom južne železnice, tabačno tovarno in Latter-mannovim drevoredom, c) o računskih zaključkih občinskih za 1892 leto. Tajna seja.
(Nalezljive bolezni.) V litijskem okraju je v devetih vaseh 56 oseb zbolelo za grižo. 40 jih je ozdravelo in 5 umrlo. — Vročinsko bolezen ima v Idriji, Planini, Cirknici in v Starem trgu 34 oseb.
—	Na Golem in v Škr:lju je pa ta bolezen popolnoma preuehala. — V Spodnjem in Gorenjem Logatcu med otroci razsaja »o slo vs k i kašelj". Ne le v Spodnjem, kakor smo zadnjič poročali, tudi v Gorenjem Logatcu so vsled tega ljudsko šolo zaprli.
(Semenj v Sodražici) 12. t. m. ni bil ni kaj živahen. Ljudje imajo obilo dela na polju in delo jih je pridržalo doma. Kupčija z živino je bila bolj slaba. Pač pa se je dosti usnja prodalo, ker se bliža zima!
(Z Dolenjskega.) »Slovenec" je že poročal, da so vožnje tarife na dolenjski železnici predrage. Kako temu pomagati? Za gotovo se pripoveduje, da bodo interesenti prosili vodstvo, da bi tarife znižalo! Mislimo, da prošnje bodo gotovo uslišane, kar je gotovo prav! Nekateri še raje robo pošiljajo Čez Rakek v Trst, kakor pa po dolenjski železnici; pravijo, da je taka pošiljatev ceneje! — Lep napredek se kaže v Ribnici, kar se je proga Ljubljana-Ko-čevje odprla. Cesta od kolodvora ribniškega do Ribnice je res lepa. Za tujce je oskrbljeno dobro. G. Arko pošilja voz k vlakom na kolodvor. Lepa je Ribnica, krasna je ribniška dolina ; nekaj se posebno pogreša v Ribnici in to je — društev nimajo. Zdaj, ko se je železnica odprla, bi se moralo na vsaki način kako društvo ustanoviti, ali katoliško-politično ali pa Vincencijeva družba! Torej le na noge vrli Ribničanje in osnujte si katoliško-politično društvo.
(Poročil) se je v Borovnici v ponedeljek dne 9. t. m. tamošnji g. učitelj Avgust Pire z gospodično Anico, hčerjo tamošnjega trgovca in posestnika F. Vrbiča.
(Iz Opatije,) dne 13. oktobra: Kakor sem vam poročal, vršč se te dni v Voloskem občinske volitve, pri katerih si nasprotujeta narodna-hrvatska in združena lahonsko-nemška stranka. Dne 11. in in 12. t. m. je bila volitev v prvem razredu. Z ne čuvenim terorizmom pritiska'i so združeni nasprotniki na volilee. A kljubu temu nezaslišanemu pritisku morala je nemško-lahonska stranka propasti. A Lahon in Nemčur si znata vedno pomagati. Pred skrutinijem govorili so nasprotniki sami, da so propadli. Po skrutiniju, pri katerem so bili sami (1) nasprotniki, ker so znali hrvatske odposlance zvijačnim načinom odstraniti, izvedelo se je nakrat, da ima nasprotna stranka dva glasa večine!! A gotovo se mora pet nasprotnih glasov uničiti, ker so nepostavni, tako da je v istini zmagala domača hrvatska stranka. Danes je volil drugi razred. Zmagali so nasprotuiki. Jutri voli prvi razred, v katerem je zmaga zagotovljeua hrvatski strank1.
Telegrami.
Budimpešta, 10. oktobra. Zbornica poslancev je odložila svoje zborovanje za kakih 14 dnij. Prva seja bode javaljne pred 4. dnem novembra, kader se začne budgetna debata.
Koi^jioe, 15. oktobra. Volilen shod, katerega je danes priredilo tukajšno „Katol. polit, društvo", bil je jako sijajen. Poročala sta gg. deželna in državna poslanca Mih. Vošnjak in prof. Robič. Obema izrekli so mnogoštevilni njuni volilci popolno zaupanje. Podrobno poročilo sledi.
Budimpešta, 16. oktobra. Naučni odsek je vsprejel načrt zakona o »ednakoprav-nosti Židov. Sklenil je v poročilu, ki ga predloži zbornici, vlado opozoriti, da je glede na mnogobrojno priseljevanje iz inozemstva tudi v interesu Židov želeti, da se domovinski zakon strogo izvede, eventuelno ukrenejo še dalje sezajoče postavodajne na-redbe.
Toulon, 15. oktobra. V čast francoskemu brodovju je bila včeraj sijajna slavnost na krovu ladije „Formidable". Admiral Boissondy je napival ruskemu carju in carici, ruski vojni in mornarici. Avelane je odgovoril na napitnico. Po obedu je bil ples.
Avelana so vsprejeli z rusko himno, z vive-klici Rusiji in carju. Dopoludne je% bil za-jutrek, katerega je dalo županstvo. Županje naglašal, da združenje obeh narodov kaže, da Francozi žele, da zasveti Evropi zvezda miru in blagostanja. Avelane je opomnil, da vsprejem svedoči o mejsebojnih simpatijah obeh narodov.
Pariz, 15. oktobra. Povodom prihoda ruskega brodovja sta si car in Carnot drug drugemu brzojavila. Govori se, da velika kneza Sergej in Vladimir prideta k slavno-stim v Pariz.
Pariz, 15. oktobra. Po poročilih iz Brazilije je vlada s posebnim dekretom razglasila, da za ladije in trdnjave, ki so v rokah vstajnikov, ne veljajo brazilijanski zakoni.
Pariz, 16. oktobra. Nadvojvoda Fran Ferdinand je po noči prišel semkaj v najstrožjem inkognito.
Ha vre, 15. oktobra. Nadvojvoda Franc Ferdinand se je pripeljal iz Novega Jorka in potuje v Pariz.
Madrid, 15. oktobra. Puntarski Maro-čani so postavili štiri stare topove proti Melilli. Položaj je nespremenjen. V kratkem bode ves drugi armadni voj v Melilli.
Washington, 15. oktobra. Po došlih poročilih iz Guatemale, se je predsednik
proglasil za diktatorja, kongres razpustil in razpisal nove volitve.
50.000 goldinarjev je glavni dobitek velike inomoške 50krajcarske loterije. Častite čitatelje opozarjamo, da je žrebanje že dne 26. oktobra.
Umrli so:
13. oktobra. Jožefa Edelmiiller, raodistinja, 57 let, Vegove ulice 9, jetika.
14 oktobra. Josip Terdina, trgovec, 52 let, Kravja dolina št. 11, vsled otrpnenja možganov. — Antonia Kastohar, posestnikoma hči, 2'/i leta, Karlovska cesta 19, božjast.
15. oktobra : Jožef Verli, dijak, 16 let, Marije Terezije cesta 14, jetika.
V bolnišnici:
12.	oktobra. Jera Krakar, gostija, 70 let, srčna hiba.
13.	oktobra. Anton Porenta, gostač, 80 let, marasmus senilis. — Blaž Miklavčič, delavec, 53 let, kron. vnetje hrbtnih inožgan.
14.	oktobra Franc Savš, mizar, 27 let, vsled legarja.
Vremensko sporočilo.
cd 1 °	Cas	Stanje		Ve ter	Vreme	Sž " ° 3 <•
1 | opazovanja i		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			s s « a
14	7. u. zjut. 2. u. pop. 9 u. zveč.	740 3 739 4 737-1	108 14-2 10 2	si. svzh. si. zap.	oblačno	000
1 J 15	7. u. zjut. 2. a. pop. 9. «. zveč.	734-5 7343 7355	96 16 2 13-2	brezv. si. vzh.	oblačno n	o-oo
orednia temperatura obeh dni 1117" 0-2° in 1'5° nad normalom.
in 13 3°, oziroma za
rA- iA rir A aMš rA A A- -A- A iitr A A tJu tjši A Ai Ai iii A A A A A
515 3-1
Dr. Alfred Mahr,
prakt. zdravnik,
nastanil seje
v Ljubljani, Mestni trg 8, II. nadstropje.
Ordinira od 1. do 3. ure popoldne, ubožne brezplačno.
507 3—2
Oddala se bo po javni manjševalni dražbi
zgradba novega šolskega poslopja na Breznici
Stroški so proračunjeui:
Zidarsko delo iu tlaka . . .
kamnoseško delo......382
tesarsko delo.......2172
mizarsko delo.......727
ključavničarsko delo.....968
kleparsko delo.......246
barvarsko delo......167
steklarsko delo......178
lončarsko (lelo..............90
šolska oprava.......234
Javna manjševalna dražba se bode vršila
Naznanilo.
Dražba vsega imetja rajnega župnika v Naklem čast. gosp. Frančiška Kometa
vršila se bode	514 2-1
v četrtek dne 19. t. m. ob 8. uri v Naklem.
6232 gld. 66 kr. 55 „
40 50 74 05 91 69
43
dne 2. novembra t. 1. dopoldne ob 10. uri
v starem šolskem poslopju na Breznici.
Načrti in proračuni so na razpolago pri krajuem šolskem svetu na Breznici. — Zahtevalo se bo 10°/o jamčevine.
Kraj ni šolski svet na Breznici,
dne 8. oktobra 1893.
Tomaž Potočnik,
predsednik.
Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, da sem otvoril dne 15. obtobra 1.1.
odvetniško pisarno
^ v Postojini, v Kogcjcvi hiši.
Dr. Dragotin Treo,
odvetnik:.
™f I Inomostske srečke I ptSf
a, 50 kr.
50.000
teden!
(457 18-17
Srečke a 50 kr. priporoča J. C. M AYER.
I> u 11 a j 8 k a borza.
40
Dn6 16. oktobra.
Papirna renta 5%, 16* davka ....	96 gld. 70
Brebrna renta 5%, 16% davka ....	96 , 55
Zlata renta 4%, davka prosta.....119
1% avstrijska kronina renta, 2JO kron . .	96
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	992
Kreditne akcije, 160 gld........334
London, 10 funtov stri........126
Napoleondor (20 fr.)........10
Cssarski cekini ....................6
Nemških mark 100.........62
kr.
25 . 65 „ 061/,,
80
Dni 14. oktobra.
Ogerska zlata renta 1%.......
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .
4	% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .
5	% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4*/i* Kreditne srečke, 100 gld.
116 gld. 95 kr. 93 145 161 194 98 101 194
St. Genois srečke, 40 gld.......67
60 75
50 50 10 25 75
4 lo srečke dunajske parobrodne družbe Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld.
136 gld. — kr.
Salmove srečke, 40 gld......
Windischgraezove srečke, 20 gld. . .
Ljubljanske srečke.......
Akcije anglo-avstrijske banke, 200'gld. Akeije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. i Akeije južne železnice, 200 gld. sr. . Papirnih rubeljev 100
. IS	t»	20
. 23	n	—
. 09	B	—
. 60	„	—
. 24	■	25
. 149	•	75
i. 2883	0	—
. 103	n	50
. 131	n	—
		
ST Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitka. Kulantna izvršitev narodll na borzi.	Menjarnična delniška družba „IEBC1I lt" WollzeilB it. 10 Dunaj, Mariahilferstrisse 74 B.	3tdC~ Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, 1 potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih | papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoCe visocega 1 obrestovanja pri popolni varnosti i fl^r lin toženih glavnic, m I