8 TEMA MESECA 

24 ŠPORT
6 VELIKI INTERVJU 
SEJEM ZA
ELVIRA ROŠIĆ KLJUČANIN,
RAVBARJI IN MLINARJI,
LJUBITELJE ŽIVALI 
ŽK DRUŠTVO LEDITA 
NAVIJAŠKI SKUPINI 

26. avgust 2016 | letnik lvi | številka 8 | izdaja kult urni dom franca bernika dom žale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html 

Zgodovinski uspehdomžalskih nogometašev 
Domžalčani so veliki West Ham premagali pred več kot 8000 gledalci. 
B 
il je julijski četrtek. Pisala se je zgodovina. Zgodovinsko je bilo že dejstvo, da se je Nogo­metni klub Domžale uvrstil v tretji krog kvalifikacij za Evropsko ligo.Da je stadion v Športnem parku pre­majhen, se je vedelo, zato so domžalski navijači, bilo jih je mnogo, mnogo več kot običajno, tokrat obiskali Stožice, kjer se je odvila domžalska nogometna pravljica pred več kot 8000 gledalci. Nogometaši iz kluba ob Kamniški Bi-
IZ URADA ŽUPANA 

Mestna blagajna 
Občina Domžale bo v sodelovanju z Delavsko hranilnico, d. d., s 1. 9. 2016 začela z izvajanjem projekta Mestna blagajna. Občani občine Domžale bo­ste lahko brezplačno na vseh vplačil­nih mestih Delavske hranilnice, d. d., podružnica Domžale, (izbrane banke oz. hranilnice), označenih z oznako Občina Domžale Mestna blagajna, gotovinsko plačevali položnice brez stroškov plačila provizije. Na 6. stra­ni si preberite seznam izdajateljev, ki trenutno omogočajo plačilo položnic na takšen način. › 5 strici so pogumno stopili na igrišče. V nogah so imeli mladostno energijo in zagon iz prvih dveh kvalifikacijskih krogov, ko so naprej premagali Lusi­tanos iz Andore, nato pa ‚dali vetra‘še beloruskemu Šahtjor Soligorskem. Marsikdo je pomislil, da se bo v na­daljevanju londonski West Ham Uni­ted sprehodil po slovenski zelenici. No, naši nogometaši jim tega pač niso omogočili. S pravo evropsko igro je eki­pa NK Domžale premagala goste in se s 
IZVIDNICA 



Kam z rabljenimi oblačili? 
Prehod iz toplejših v hladnejše dni je odlična priložnost, da prevetrimo svoje omare in pogledamo, katerih oblek ne potrebujemo oziroma ne nosimo več. Ni razloga, da bi rabljena oblačila končala med mešanimi komunalnimi odpadki. Tradicionalno sta odpadni tekstil zbirala Rdeči križ in Karitas, danes pa je zbirnih centrov za tekstilne odpadke že precej več. Preverili smo, kaj se zgodi z oblačili, ki jih odlagate v zabojnike. Z njimi lahko prispevate tudi k razvoju socialnega podjetništva. › 32 prednostjo odpravila na gostovanje. Z njimi pa še nekaj navijačev. Prvič so se Domžalčani odpravili na igrišče, kjer jih je na tribunah pričakala več kot 50 tisoč glava množica. Pritisk je bil pre­velik, za eno in drugo ekipo, London­čani na odprtju novega stadiona niso smeli izgubili. Nogometaši Domžal pa so svojo slast zmage okusili že na domačem terenu. Zagotovo so za pre­bivalce in navijače iz mesta ob Kamni­ški Bistrici zmagali tudi drugo tekmo, 
KULTURA 



Moje pesmi, moje sanje 
Lansko leto sta Kulturno društvo Mlin Radomlje in Kulturno društvo Ihan uspeli pridobiti pravice za uprizoritev svetovno znanega muzikala Moje pe­smi, moje sanje, ki je nato septembra doživel premiero v Radomljah.Ekipa, ki jo sestavljajo pretežno mladi pevci in igralci iz Domžal in njene okolice. Razprodali so vseh 14 ponovitev, doži­veli stoječe ovacije ter prejeli odlične kritike gledalcev iz vse Slovenije. Prav zato so se odločili, da muzikal letos ponovno oživijo. 
› 22 
le rezultat ni bil ugoden. Ne, tokrat ne pišemo neposredno o rezultatih, pa o strelcih, prekrških, rumenih kartonih. Besede namenjamo športnikom za nji­hov pogum, za njihove dosežke, no, pa tudi zmage za, že tako nadvse uspešen domžalski šport. Domžale so mesto športa, kar dokazujemo na vsakem koraku, naši športniki – ekipe in posa­mezniki – žanjejo uspehe in s hrbtom v vetru tečejo proti novim zmagam. Na­nje smo ponosni, z njimi moramo biti v dobrem in slabem. Tudi zaradi vseh teh uspehov smo tokratno številko ne­koliko bolj športno obarvali. Spodobi se po takšnih fenomenalnih uspehih, pa še v času, ko smo ravno zaključili Olimpijske igre.
 Mateja Kegel Kozlevčar 
› 25 



ZaspaneDomžale? Pa kaj še! 
Kaj se dogaja z zaspanimi Domžalami? Vse bolj izgubljajo svojo nekdanjo ‚značko’, k čemur pripomorejo številna društva in organizacije, Domžalčani/ke. 
Da je temu res tako, bomo ponovno dokazali konec avgusta in začetek septembra. Najprej se na ploščad Vele vrača tradicionalni Etno-rock festival, brez katerega si zadnji vi­kend avgusta težko predstavljamo. Tokrat v jubilejni, dvodnevni preo­bleki. Tradicijo pridno nabirajo tudiorganizatorji festivala Živi!, ki bo 3. septembra pred Kulturnim domom Groblje letos zaživel že četrtič. Doga­janje pa bo tudi športno in gledali­ško obarvano. Obeta se prav športni zaključek počitnic, od košarkarske­ga turnirja s Centrom za mlade, doŠpasnega offroad teka iz Domžal v Moravče in Delfinčkove animacije na domžalskem kopališču. Vse to za­dnji vikend v avgustu. Prvo septem­brsko nedeljo pa Študentska organi­zacija Domžale vabi na dobrodelni stand up, ki bo v Kulturnem domu Franca Bernika, kjer se že pripravlja­jo tudi na novo gledališko, filmsko in glasbeno sezono. Bogat program kar vabi k vpisu abonmajev. Če bo­ste lačni, pa mimogrede zavijete na tradicionalno Kuhno na plac. 
To je le delček dogajanja v nasle­dnjih tednih, več pa v Slamnikovem koledarju. Lepo je biti Domžalčan/ ka, kajne?  Mateja K. Kozlevčar 

aktualno 
Z urednico Špelo Trškan se lahko osebno pogovorite v sredo, 14. septembra 2016, med 16. in 17. uro v prostorih Kulturnega doma Fran­ca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod obvezno predhodno najavite do 13. septembra 2016 do 12. ure Tini Kušar na telefonsko številko 01 722 50 50. 
rekreacijo Domžale. 
S
i predstavljate, da bi hkrati na bazenu poleg plavalcev in spuščanja po toboganu, pla­val še sup, se sprehajali ko­palci v zorbu in izvajali predstavitev potapljaške opreme? Da je to mogoče, smo dokazali na prvi Poletni dan na domžalskem bazenu, ki je postregel s pestrim dogajanjem za vse generacije. 
Jutro smo začeli z vadbo v vodi za starejše v izvedbi Šole zdravja, ki tudi sicer na domžalskem bazenu ob sonč­nih jutrih izvaja tovrstne aktivnosti. Nadaljevali smo s tekmovanjem v od­bojki na mivki, ki je pod budnim oče­som Študentske organizacije Domža­le potekala skozi ves dan. Ekipe so se potegovale za privlačne nagrade Ener­gy Escape Room iz Domžal, Kulturne­ga doma Franca Bernika ter Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Športno atletsko društvo Mavrica je poskrbelo za animacijo najmlajših ob in v vodi. Otroci so se preizkušali na športnih poligonih in uživali v vodni vragolijah. 
Tako v dopoldanskem in popoldan­skem času so se, predvsem mladi, pre­izkušali v zorbanju, atraktivni ‚hoji po vodi v žogi‘, ki je tudi sicer na voljo vsak torek na domžalskem kopališču. Prvič so se obiskovalci, tako mlajši kot starejši, lahko po domžalskem bazenu prevažali s SUP-om ter na ‚deski‘ preiz­kušali svoje ravnotežne zmožnosti, pri čemer jim je z osnovami pravilnega su­panja pomagal Peter Koprivnikar. 



Supanje, zorbanje, plavanje, odbojka, vodna aerobika … na domžalskem bazenu 
Zadnja julijska sobota je na domžalskem bazenu postregla s številnimi aktivnostmi, za katere so skozi ves dan skrbele različne organizacije iz Domžal, vse skupaj pa je združeval Zavod za šport in 

V dopoldanskem in popoldan-ganizirali igre z lego programi za vse skem času je na kopališču v Domža-generacije, s katerimi smo ugotovili, lah potekala tudi predstavitev pota-da lahko sestavimo marsikaj in to po­pljaške opreme, ki so jo potapljači vežemo tudi z računalnikom. Tudi to Potapljaškega društva Grčar Sub pri-je mogoče na domžalskem kopališču. kazali tudi v praksi. Edinstvena pri-Ne smemo pozabiti niti na plesno ae­ložnost je bila miselna igra ob baze-robiko. Člani in članice Plesne šole nu – člani Zavoda 1-2-3 so namreč or-Miki so poskrbeli, da so se kopal-
Spominska slovesnost v Križkarjevih smrekcah 
Marsikdo se najbrž še spomni, kako smo včasih, skupaj s sosednjo Občino Kamnik, 27. julij praznovali kot občinski 

ci po bazenu sprehodili v ‚vlakcu‘ in se zazibali v aktualnih plesnih rit­mih. Tudi sicer jih je glasba spremlja­la skozi ves dan. 
Posebnost je bila tudi v času štu­dentskih iger predvsem v bazenu, kjer so se (polnoletni) študentje preizkusi­li v vodnem beer-pongu, otroci pa so na drugem koncu bazena uživali v otroškem vaterpolu. Da je bil poletni dan na domžalskem bazenu popoln, smo poskrbeli z nekoliko daljšim ur­nikom, saj je vse do desete ure zve­čer potekalo tudi večerno rekreativno plavanje ob glasbi. 
Veseli nas, da smo s tem obiskoval­cem ponudili številne možnosti preži­vljanja dneva na kopališču, ki omo­goča ne le kopanje in poležavanje na soncu in v senci, ampak tudi razne športne igre in druženja. Obiskovalci so se aktivnosti tudi z veseljem udele­ževali, zato se na Zavodu za šport in rekreacijo Domžale že veselimo novih podobnih druženj. 
Običajen poletni dan na kopališču z nekaj dodatnimi aktivnostmi lahko postane pravi užitkarski raj za vse ti­ste, ki poletje preživljajo v mestu. Naj bo tudi ta čas kvalitetno in zabavno preživet! Obenem pa nas veseli tudi, da smo ves dan uspešno skrbeli za varnost na kopališču, zato so se gostje lahko ob zabavi in druženju počutili varno, predvsem pa prijetno. 
Zavod za šport in rekreacijo Domžale 

praznik v spomin na odhod prvih borcev v partizane. 
V noči s 27. na 28. julij 1941 se je na­mreč ob Kriškarjevih smrekcah pod vodstvom dr. Marjana Dermastia in Franca Bukovca zbralo 20 upornikov iz Radomelj, Preserij in s Homca ter ob polnoči v dveh skupinah začelo z akci­jo. Porušili so radomeljski in homški most čez Kamniško Bistrico. Po opra­vljeni akciji je večina odšla v partizane. 
V spomin na dogodek 27. julija 1941, ki bil začetek vstaje na domžalsko-ka­mniškem območju, vsako leto pripravi­jo spominsko slovesnost, katere orga­nizatorja sta Občinsko združenje bor­cev za vrednote NOB Domžale in kra­jevna organizacija za vrednote NOB Ra­domlje. Tudi letos, ob 75-letnici dogod­ka, se je v Križkarjevih smrekcah zbra­lo veliko ljudi, ki so se ob številnih pra­porščakih in bogatem kulturnem pro­gramu spomnili nosilcev upora v drugi svetovni vojni na našem območju. 
Predsednik krajevne organizacije za vrednote NOB Radomlje Peter Jerman je poseben pozdrav namenil praporšča­kom, Mariji Majhenič, predsednici Ob­činskega združenja, slavnostnemu go­vorniku Slavku Grčarju, podpredsedni­ku ZZB NOB Slovenije, in prisotnim. Slavnostni govornik je spomnil, da je bil začetek upora Radomeljske bojne skupine proti okupatorju v kamniškem okrožju le uvod v številne druge akcije v drugi svetovni vojni, v kateri so se bor­ci in borke izjemno in pogumno borili. Njihov boj je zelo pomembno in odmev­no dejanje, ki zasluži spoštljiv spomin. Okupator si je namreč vsa štiri leta oku­pacije z nezaslišanim zločinskim teror­jem prizadeval slovenski narod uničiti, vendar mu to ni uspelo, zahvaljujoč za­vezniški zmagi in našemu uspešnemu uporu, v katerem se je sicer majhen slo­venski narod izkazal v boju proti mno­go močnejšemu sovražniku kot velik narod, ki si ne pusti vzeti svobode, do­stojanstva in obstanka na svoji zemlji. Spomnil je na 70-letnico osvoboditve in zmage v letu 2015, OF in narodnoosvo­bodilni boj, ob tem pa na zgodovinsko resnico: NOB je bil upravičeno in ča­stno dejanje slovenskega naroda. »Brez osvoboditve ne bi bilo osamosvojitve,« je dejal govornik in poudaril: »Zato upra­vičeno izrekamo spoštovanje in zahvalo vsem, ki so za našo svobodo dali svoja ži­vljenja ali so zanjo trpeli, pa tudi vsem drugim, ki so omogočili, da živimo v sa­mostojni državi, v svobodi in miru.« Po­zabil ni niti na 25. obletnico samostoj­nosti. Izrazil je željo, da ohranimo mir kot največjo dragocenost, saj smo kruto občutili vojno. Pozval je k normalnim in strpnim odnosom v družbi ter bistvene­mu zmanjšanju revščine, izkoriščanju delavcev in kršenju človekovih pravic, pa tudi k spoštovanju države in njenih institucij. Ob koncu je dejal, da bodimo kritični, hkrati pa zavračajmo splošno negativistično razpoloženje, saj smo dosegli veliko uspehov. Ne smemo po­zabiti, da je Slovenija naša država, edi­na domovina, težko ustvarjena in ohra­njena, tudi s pogumom ljudi, ki so rekli ne in z borbo v letu 1941 začeli veliča­stno obrambo domovine, zato bodimo hvaležni in ponosni na to obdobje. 
V kulturnem programu smo prisluh­nili pravemu koncertu partizanskih pe­smi Moškega pevskega zbora Radomlje pod vodstvom Primoža Leskovca, reci­tatorki Janka Jerman in Zlatka Levstek sta nas s prozo in poezijo spomnili na obdobje partizanstva pa tudi sedanjo­sti; skupaj s pevko in kitaristko Silvo Kosec smo se s partizansko pesmijo na ustih za leto dni spet poslovili od Križ­karjevih smrekc. 
Vera Vojska Foto: Miha Ulčar 

SLAMNIK JE GLASILO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADI 13 400 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 50 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Priprava prispevkov: prispevke v digitalni obliki je po­trebno oddati v doc zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v jpg formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. Prispevki natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil natisnjeni v arial ali times new roman pokončnih fontih velikosti 12 (do največ 16) pt. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. 
le t n i k lv i | avgust 2016 | š tev ilk a 8 slamnik | 3 
Si upate na domžalsko-moravški offroad tek? 

Del startnine gre v dobrodelne namene! 
Špas’n’run off road tek je nov tekaški izziv v Sloveniji, ki je namenjen tako začetnikom kot tudi izurjenim tekačem. Potekal bo po razgibanem terenu, čez travnike, gozd in po gorskih poteh. Izziv za tekače in tekačice, kot ga še ni bilo. 
Sobotni, 6,5 kilometrski tek, ki bo 

27. avgusta 2016, se bo pričel s star-tom na višini 450 metrov, najvišja toč­ka bo hrib Murovica (743 metrov), teka­či pa bodo premagali višinsko razliko 380 metrov. Start in cilj prvega teka bo­sta na Spodnji Javoršici, kjer bo potekal festival Špas na vas v organizaciji dru­štva Moje pleme. Nedeljski, 10 kilome­trski tek, ki bo na sporedu 28. avgusta 2016, se bo začel v Domžalah, natanč­neje pod skakalnico v Ihanu, in pred­stavlja še večji izziv. Zavod za šport in rekreacijo Domžale v sodelovanju z društvom Moje pleme, Študentsko organizacijo Domžale in Atletskim klubom Domžale pripravlja, ki bo vo­dila od skakalnice mimo gradu Krum­perk po Domžalski poti spominov, ki je gozdna pot na Sveto Trojico, in naprej do Spodnje Javoršice. Višinska razlika bo še nekoliko večja (400 metrov). Na koncu pa, tako kot prvi dan, še 35-me­trski klanec po smučarski skakalnici do ciljne črte, ki bo speljana po progi ek­stremnega spusta samega festivala. Te­kači se lahko teka udeležite oba dneva ali pa le en dan. Zmagovalci, ki jih čaka­jo lepe nagrade, bodo določeni s seštev­kom obeh tekov. 
Tekači bodo na teku razdeljeni v štiri skupine: ženske od 15 do 39 let ter nad 40 let in moški od 15 do 39 let ter nad 40 let. Start nedeljskega teka, ki bo tekače popeljal iz domžalske v moravško obči­no, bo ob 12. uri, že pred tem pa se lah­ko pripeljete na cilj od koder vas bodo s kombijem odpeljali na start, da se boste po prihodu v cilj lahko prepustili festi­valskemu vzdušju in Špasni kulinariki. 

Poleg dobrega vzdušja na startu in cilji, premaganih izzivov, odlične kuli­narike in glasbe, ki bo tekmovalce pri­čakala na cilju, bomo tudi dobrodelni. Večji del zbranih startnin, bo namenje­nih dobrodelni ustanovi Srečna hiša iz Lukovice. Vsi tekači bodo prejeli tudi brezplačno vstopnico za festival Špas na vas in brezplačno majico. Najhitrej­še na obeh tekih čakajo tudi lepe na­grade. Več informacij in prijave na sple­tni strani: www.spasnavas.si (zavihek Špas‘n‘run). Vabljeni!
Mateja Kegel Kozlevčar 

Stobovski gasilci uredili gasilski muzej 
Letos PGD Stob–Depala vas praznuje 110. obletnico delovanja. 
Praznovanjem so začeli v četrtek, 4. av­gusta 2016, s slavnostno sejo, na kateri so se spomnili vseh, ki so društvo posta­vili na noge, in vseh, ki so v teh letih skr­beli, da je delovalo vsa ta leta. Nadalje­vali so v soboto, 6. avgusta 2016, najprej z gasilsko-reševalno vajo na podjetje AS, nato pa z veliko vrtno veselico, na kateri je za zabavo, kot že pretekla leta, poskrbela skupina Harmonk‘n‘Roll. 
Na slavnostni seji, ki se je je udele­žila tudi podžupanja Renata Kosec in številni drugi gostje, so nastopile pevke Kulturnega društva Domžale pod vod­stvom Mare Vilar, ki so med drugim pre­mierno zapele himno PGD Stob–Depa-uredili po dolgoletnih željah in prizade­la vas. Na harmoniki jih je spremljal Ja-vanjih. Spominjal bo na minule čase, in nez Kozjek. Sledil ogled novega gasil-ohranjal spomin na gasilsko preteklost.skega muzeja, ki so ga stobovski gasilci B esedilo in foto : Miha Ulčar 
Arboretum jeseni 
Narava se bo kmalu oblekla v pisane jesenske barve, kar je še posebej lepo.  
V Arboretumu Volčji Potok si v vsakem letnem času lahko ogledamo spreminjanje 

rastlinja in obenem izvemo še kaj novega. 
Tako pripravljajo posebno izobraževa­nje o jesenskih delih na vrtovih, saj le dobra priprava zemlje omogoča obilen pridelek naslednje leto. Zadnjo nedeljo v avgustu je na sporedu tradicionalni Čarobni dan, zadnjo soboto v septem­bru pa bo pred vhodom v arboretum festival rastlin. Na stojnicah se bodo predstavili zbiratelji in gojitelji nena­vadnih in redkih rastlin, ki jih v nava­dnih vrtnarijah ne morete kupiti. Kupili boste lahko okrasno drevnino, trajnice, eksotične rastline, sukulente, kaktuse, bonsaje … Poglejte na njihovo spletno stran za več informacij, saj so ponekod prijave na delavnice obvezne. 
Vabljeni tudi na prireditev Praznik cvetja, vina in kulinarike, ki bo v parku Arboretum Volčji Potok 17. in 18. sep­tembra 2016. Poti skozi čudoviti park bodo zasedli ponudniki domače obr­ti in ponudniki na prodajnih stojnicah. Posebna pozornost bo namenjena naj­mlajšim, ki bodo lahko uživali na inte­raktivnih delavnicah in spoznavali do­mače obrti na predstavah. Vikend bo tako namenjen glasbi, plesu in zabavi, ki ga bo spremljala kulinarična ponud­ba. Osrednji dogodek bo povorka fol­klornih skupin, na kateri se bodi skozi Volčji Potok sprehodili člani odraslih, otroških in mladinskih folklornih sku-pin, številne domače godbe in mažoret­ke. Ne gre spregledati vinsko-kulinarič­ne ponudbe. Na stojnicah pod krošnja­mi dreves se bodo predstavili ponudni­ki dobrot z vseh koncev Slovenije. Raz­vajanje brbončic bodo popestrili tudi kulturno-umetniški nastopi plesnih in glasbenih skupin in posameznikov, ki se bodo obiskovalcem predstavili na različnih lokacijah v parku skozi ves dan. Dodatna zanimivost bo Poročni se­jem, namenjen vsem tistim, ki načrtu­jete poroko. Spoznali boste novosti po­nudnikov iz vseh slovenskih regij. Zani­miv in pester program Praznika cvetja, vina in kulinarike obljublja prijeten ko­nec tedna z oblico možnosti po druže­nju in spoznavanju novih ljudi. 
Vstopnica, kupljena v soboto, velja tudi v nedeljo; vstop s sezonsko vsto­pnico je tudi zagotovljen. 
Vabljeni v Arboretum Volčji Potok! 
Pravi praznični vikend 

PRAZNIKCVETJA 
V NAKULINARI E 
ARBORETUM VOLCJI POTOK 17. in 18. september 2016 
Ta vikend v Arboretumu Volčji Potok za vsakega nekaj: 
•V ARBORETUMU VOLČJI POTOK VSE DOMAČE 
• SEJEM JESENSKEGA CVETJA IN BUČ 
• FESTIVAL FOLKLORNIH SKUPIN 
• KULINARIKA POD DREVESI 
•
 OTROŠKI FESTIVAL 

•
POROČNI KOTIČEK 


Zavod za kulturo, 
• VINSKA POT 

Naša ideja     vaša rešitev! 
šport in turizem. 
Sobota 27. in nedelja 28. Avgust 
Špas’n’run off road tek je nov tekaški izziv v Sloveniji. namenjen je tako začetnikom kot tudi izurjenim tekačem. Razdeljen je na sobotni 6,5 km in nedeljski 10 km  tek.  
RO 
CK 
aktualno 

tek Špas'n'RUN 
SOBOTA, 27. avgust, 12.00  Tek bo potekal po razgibanem terenu - čez travnike, gozd in po gorskih poteh. Za zaključek vas bo čakala 35 m klančina po smučarski skakalnici. premagali boste  višinsko razliko380 m na 6,5 km progi.  ŠTART in CILJ bosta na prizorišču festivala ŠPAS NA VAS. 
NEDELJA, 28.avgust, 12.00 Nedeljski tek v sodelovanju z Zavodom za šport in rekreacijo Domžale se bo začel v Domžalah pri skakalnici, mimo gradu Krumperk, na Sv. Trojico in končal v Javoršici na prizoriščU festivala Špas na vas. Premagati je potrebno višinsko razliko 400 m na 10 km progi.  Tudi v nedeljo bo zaključek proge 35 m klančina po smučarski skakalnici. 
 Povabite svoje prijatelje in se pripravite na vaš off road tek življenja še danes! 
s prijavnino boste pripomogli k dobrodelnemu projektu srečna hiša iz lukovice. 
Za prijavo izpolnite obrazec na  www.spasnavas.si pod zavihkom Špas'n'run oziroma pošljite mail na  tek@spasnavas.si. 
Zavod za šport in rekreacijo Domžale 
RO 
CK 

ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB OBČINE DOMŽALE IN KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB ZA VREDNOTE NOB SLAVKO ŠLANDER 
vabita vse občane 
na 
SPOMINSKO SLOVESNOST  
OB 75. OBLETNICI USMRTITVE TALCEV 

v soboto, 10. 9. 2016, ob 11. uri

pri spomeniku v Domžalah – Zaboršt, Šumberška cesta 3, pri Bistriškem mostu (Mostnar) 
Slavnostna govornica bo mag. Jožica Polanc. 
V kulturnem programu bodo sodelovali:


–učenci Osnovne šole Domžale, Glasbene šole Domžale ter
–pevci in pevke 

Iz Kuhne na plac na Festival ŽIVI! 
V soboto, 3. septembra 2016, bo v Grobljah pri Domžalah že 4. glasbeni festival ŽIVI!. Od 12. ure dalje bo v drevoredu potekal bazar pod krošnja­mi, na katerem se bodo predstavila lokalna društva, mikropivovarji in gostinci, ob 15. uri pa bo prišla tudi Moravška Mara z ljudskimi pevkami. Od 17.ure naprej se bodo na odru zvrstili The Bunkers, Sabalmoza, John Doe, Lusterdam, King Foo, Ana Pupedan in Leteči potepuhi. Vabljeni! 
iz urada župana 



Konec poletnih, začetek jesenskih investicij 
Avgust se končuje, dnevi se krajšajo in poletje nas počasi zapušča. Če se ozremo na poletne investicije, lahko s ponosom potrdimo, da smo letos zaključili kar nekaj uspešnih projektov. 
P
redvsem pa je pomembno, da svoje delo nadaljujemo v jeseni in že 5 . septembra začenjamo z deli na Stu­dencu in nato v Ihanu. Govorimo namreč o domu krajanov in prizid­ku osnov ne šole. 
Most Repovž je ponovno odprt 
Že 4. avgusta smo spet odprli most Repovž, saj so bila dela predčasno za­ključena. Podjetje SANING, sanacije in gradnja objektov, d. o. o., iz Kranja je z deli na objektu začelo 27. junija 2016 s postavitvijo polne prometne zapore in z rušitvenimi deli. Sanirani so bili betoni prekladne konstrukcije, hidroizolacija, zamenjana je bila voziščna konstruk­cija z navezavo na niveleto vozišča na priključnih nasipih in odstranitev as­faltnih dilatacij. Most, ki je bil zgrajen leta 1974, je bil obnovljen leta 2003, ko je bila županja Cveta Zalokar. Lani smo na mostu namestili nove svetilke, ki dajejo pravljični videz. Z obnovljenim cestiščem bo most še lepši – za vožnjo in na izgled. Navsezadnje most predsta­vlja vrata v Domžale iz smeri avtoceste. Občanom se zahvaljujemo za izredno strpnost, saj vemo, da je zapora za mno­ge pomenila velik obvoz in dodatne mi­nute na cesti. Veseli smo, da je delo za­ključeno in da imamo varen most. 
Dvigalo že obratuje  
Dela na občinski stavbi so zaključena in vstop je tudi v najvišja nadstropja naše stavbe zdaj omogočen vsem – tudi invalidom ter staršem z otroškimi vozički. Novo dvigalo je v jašek vstavi­lo podjetje Kone, d. o. o. 
Urejanje centra Domžal 
V okviru urejanja našega mestnega jedra smo uredili stopnice pri plošča­di Tuš, pdjetje Tuš pa je postavilo nov nadstrešek. V prihodnosti načrtujemo tudi ureditev celotne ploščad in jo mo­dernizirati. Prav tako je bila prebarvana fasada Kulturnega doma Franca Berni­ka in spremenjena barva oken – zdaj je kulturni dom natanko tak, kot je bil daljnega 1910., ko je nastal. Prav tako je končana ureditev Češminovega parka, kjer smo postavili kavni paviljon, ki naj bi začel obratovati oktobra. 
Dom krajanov – gasilski dom Studenec 
Vljudno vabljeni na slovesno po­stavitev temeljnega kamna za novi večnamenski objekt, ki bo v petek, 2. septembra 2016, ob 17. uri. Z gradnjo bomo namreč začeli že v ponedeljek, 
5. septembra. Objekt skupnega pome­na bo v prvi vrsti zagotavljal pogoje za izvajanje javne gasilske službe, vse­boval ustrezne prostore za delovanje PGD Studenec, hkrati pa nudil pro-store ostalim interesnim dejavnostim lokalnega prebivalstva. Sama gradnja naj bi bila končana do julija 2017. 
Brv na Homcu 
Glede na slabo stanje brvi čez Kamni­ško Bistrico na Homcu (peš brv med Radomljami in Homcem), smo že lani izdelali projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo. V septembru bomo iz­vedli razpis in pridobili izvajalca. Gra­dnjo načrtujemo v jesenskih mesecih. 
Rekonstrukcija ceste Radomlje–Rova na odseku od konca naselja Trata do naselja Rova 
V avgustu so izvajalci Rekonstrukcije lokalne ceste Radomlje–Rova na odse­ku od konca naselja Trata do naselja Rova začeli z gradnjo na Cesti Rado­



1. Podžupanja mag. Renata Kosec in vodja investicij Iztok Obreza sta uradno odprla most Repovž. 2. Maketa Širitev novega objekta k 
podružnični šoli Ihan 
meljske čete, ki bo predvidoma zaklju­čena konec oktobra. Predvidena je sa­nacija ceste, gradnja pločnika in javne razsvetljave ter ureditev amfibijskih kanalov za dvoživke (žabe). Poleg tega bo urejeno tudi križišče Rova–Kolovec in odvodnjavanje viška vode zalednih voda z območja Opekarna oziroma gli­nokopa (območje obstoječega ribnika). Predvideno je, da se višek vode prek du­šilke in dodatne varnostne cevi vodi na južno območje (grapo). 
Zaradi del bo občasno moten promet na lokalni cesti Radomlje–Rova s polo-vično zaporo in kratkotrajnimi popolni­mi zaporami prometa. Izvajalec del je ELICOM, d. o. o., Domžale (partner pri izvedbi je MAPRI PROASFALT, d. o. o., Ljubljana). Nadzornik projekta je pod­jetje Biro Veritas, d. o. o., koordinator za varnost in zdravje pri delu v fazi izvaja­nja projekta pa podjetje ANTIRIZIKO. 
Širitev novega objekta k podružnični šoli Ihan 
Predvidoma bomo z gradnjo novega objekta s sedmimi oddelki, s pripadajo­čo zunanjo ureditvijo začeli že septem­bra. V zadnjih letih je namreč popula­cija v Ihanu izjemno narasla in gradnja prizidka bo omogočila, da se številnim otrokom ne bo več treba voziti v šolo v Domžale. S tem bo rešena tudi prostor­ska stiska v Osnovni šoli Domžale. 
Povezava z obstoječo šolo je predvi­dena na jugozahodni strani prek nove­ga hodnika, ki se poveže s hodnikom obstoječe telovadnice. Objekt je tlorisno razgiban z velikim osrednjim prosto­rom, ki se dviga v odprt prostor do stre­he. Objekt je vertikalnih gabaritov P+1, zaključen z ravno streho minimalne­ga naklona, skrito za obodnim vencem. Najvišja višina objekta meri 9,40 m. Tri­je oddelki bodo v pritličju objekta, štir­je pa v nadstropju. Kuhinja bo v pritli­čju objekta z ločenim zunanjim vhodom in gospodarskim dvoriščem. V pritličju šole je zasnovana knjižnica, namenje­na zunanjim uporabnikom, ter ima lo­čen vhod in lastne sanitarije. 
Glavni dostop do novega dela šole jeurejen iz enosmerne Šolske ulice. To uli­co bo treba delno preusmeriti (blagi ovi­nek) zaradi ustavljanja avtobusa za šol­ske izlete oziroma dovoza otrok v šolo. Glavna uvozna pot na šolsko parkirišče je na severozahodnem delu. Tu je pred­videnih 38 parkirnih mest, od tega bodo tri namenjena invalidom. Na koncu par­kirišč je načrtovano obračališče. 
Južno od parkirišča in dovozne po­ti je zasnovano ograjeno šolsko igrišče. Je velikosti rokometnega igrišča (20 krat 40 m). Na asfaltnem platoju velikosti 24 krat 44,50 m je predvidena postavitev opreme (goli, koši). Košarkarsko igri­šče bo postavljeno po širini rokometne­ga (15 krat 20 m). Igrišče za odbojko (18 krat 9 m) bo v sredini rokometnega. Vse dimenzije so v skladu z Navodili za gra­ditev osnovnih šol Ministrstva za šol­stvo in šport. Zunanje šolsko igrišče bo iz vodopropustnega asfalta.
Šolsko igrišče bo ograjeno s 3-metr­sko ograjo, z dvojimi dvokrilnimi vrati (širine 2 m) za osebni prehod in za do­stavo rekvizitov. Za zaščito pred izletom žoge je za goloma predvidena zaščitna mreža višine 6 m na vzhodni in zaho­dni strani igrišča. Predvideni so teme­lji za stebre, nosilni in vogalni stebri ter polnilo ograje. Zaščitna – lovilna mre­ža je prilagodljiva in zadrži silo žoge, da ta pade čim bolj vertikalno na igrišče. Za opremo ploščadi so predvideni štir­je koši, dva gola ter stojalo za odbojko.
Šolo bo gradilo podjetje AS-PRIMUS, 
d. o. o., Podskrajnik 101, Cerknica skupaj s podjetjem RIKO, d. o. o., Bizjanova 2, Ljubljana (konzorcij). Predvidoma bo gradnja zaključena do konca poletja 2017. Pogodbena vrednost investicije je nekaj več kot 3.275.800 evrov.
 Občina D omžale, U rad župana Foto: Vido Repanšek 



le t n i k lv i | avgust 2016 | š tev ilk a 8 slamnik | 5 
iz urada župana 

Gremo na pot 
Doživite naravo v okolici vašega doma, mesta in regije 
Če iščete nove ideje za kolesarske, po-Sloveniji. Spletni portal se financira hodniške ali tekaške podvige, potem s sredstvi Evropske unije – Evropski priporočamo klik na spletno stran sklad za regionalni razvoj in s sredstvi www.gremonapot.si, kjer boste našli sodelujočih občin: Mestna občina Lju­številne možnosti za razgibano pre-bljana, Domžale, Mengeš, Medvode, življanje prostega časa in doživetja v Grosuplje, Moravče, Škofljica in Trzin.naravnih lepotah Ljubljanske urbane Uporabniku prijazen spletni por­regije, ki obsega 26 občin v osrednji tal: Spletni portal vzpostavlja informa-
Prihaja Mestna blagajna  
Občina Domžale bo v sodelovanju z Delavsko hranilnico, 
d. d., s 1. septembrom 2016 začela izvajati projekt 
cijsko podporo regionalni mreži več kot dva tisoč kilometrov urejenih te­matskih poti, ki so primerne za kole­sarjenje, hojo ali tek, povezujejo pa jih naravne in kulturne znamenitosti ter gostinska in druga turistična ponudba.
Gremo na pot – gremo na pohod: 
Spletni portal vas z več kot 400 kilome­
tri poti prijazno vodi pri izbiri in na­črtovanju preživljanja prostega časa v pohodnih čevljih. Poti so primerne za krajše sprehode ali celodnevne izle­te, za vse starostne skupine in različne ravni telesne pripravljenosti.
Gremo na pot – gremo s kolesom:  
Ljubitelji kolesarskih izletov lahko na istem spletnem portalu najdejo več kot 2000 kilometrov kolesarskih poti, ki ponujajo številne možnosti za kolesar­sko raziskovanje. Kolesarske poti raz­ličnih težavnostnih stopenj vodijo po cestah, urejenih gozdovih in zanimivih krajih po Ljubljanski urbani regiji.
Foto: Matjaž Corel 
 Mestna blagajna. 

Občani bodo lahko na vseh vplačilnih mestih Delavske hranilnice d. d., po­družnica Domžale (izbrane banke oz. hranilnice) z oznako Občina Domžale Mestna blagajna, gotovinsko plačevali položnice brez provizije. 
Storitev je trenutno na voljo za pla­čilo položnic naslednjih izdajateljev: 
•
 Občina Domžale, 

•
 Javno komunalno podjetje Prodnik, 


d.o.o., 

•
 Vrtec Domžale, 

•
 Vrtec Urša, 

•
 Glasbena šola Domžale, 

•
 Osnovna šola Domžale, 

•
 Osnovna šola Dob, 

•
 Osnovna šola Dragomelj, 

•
 Osnovna šola Preserje pri Radomljah, 

•
 Osnovna šola Rodica, 

•
 Osnovna šola Roje, 

•
 Osnovna šola Venclja Perka, 


•
 Knjižnica Domžale, 

•
 Zavod za šport in rekreacijo Domžale, 

•
 Kulturni dom Franca Bernika Dom­žale, 

•
 JZ Center za mlade, 

•
 položnice krajevnih skupnosti. 


V upanju, da bomo s tem projek­tom našo občino še bolj približali svo­jim občanom, vas vljudno vabimo, da za gotovinsko plačevanje položnic od 
1. 9. 2016 naprej uporabljate storitev 
naše in vaše Mestne blagajne. Urad župana 

veliki intervju 

NAVIJAČI SO GENERATOR SPODBUDE ZA BOLJŠE REZULTATE 
FRANCI ČERNAGOJ, USTANOVITELJ NAVIJAŠKE SKUPINE RAVBARJI IZ DOMŽALDENIS ŠKERLAK, VODJA NAVIJAŠKE SKUPINE MLINARJI IZ RADOMELJ 
V Domžalah se ponašamo z dvema nogometnima prvoligašema, posledično tudi z dvema zelo različnima navijaškima skupinama. Ravbarji že leta spremljajo domžalske nogometaše in košarkarje, Mlinarji pa zvesto stojijo ob strani svoji nogometni ekipi. 
Mateja Kegel Kozlevčar Foto:  Lado Vavpotič, Peter Koprivnikar, arhiv navijaških skupin 
P
red nekaj dnevi so se končale Olimpijske igre v katerih smo tudi Slovenci ponovno uspe­šno navijali za naše športni­ke. Ti so nas presenetili z več meda­ljami in navijači, ki so jih spremljali v Riu, kot tudi tisti doma, so »ponoreli« od veselja. To veselje so seveda delili tudi z vsemi tekmovalci po njihovi vrnitvi domov. Na tekmah so športniki 



vedno veseli navijačev, sploh tistih or­ganiziranih, ki skrbijo za vzdušje celo­tne dvorane, ne le na tribunah, ampak tudi na igrišču. Domžale se ponašamo z dvema nogometnima prvoligašema, posledično tudi z dvema zelo različni­ma navijaškima skupinama. V tokra­tnem intervjuju smo se pogovarjali s Francijem Černagojem, ustanoviteljem navijaške skupine Ravbarji, ki že leta spremlja domžalske nogometaše inkošarkarje, ter Denisom Škerlakom, vodjo navijaške skupine Mlinarji iz Radomelj, mlado energijo, ki zvesto stoji ob strani svoji ekipi. Ekipi sta zelo različni, a druži ju ena, za športnike pomembna točka – fair play. Obe ekipi dajeta velik poudarek navijanju, se izogibata sporom in neprimernim gestam na tekmah. Vsaka iz svojega (zornega) kota. Domžale so mesto športa, mesto športnih navijačev in tudi športnih ultrasov, ki jim veliko pomeni dober odnos z športniki, za katere navijajo. 
Začnimo z najaktualnejšo temo letošnjega poletja – Olimpijskimiig rami. Navijači ste del pomembnih, velikih zgodb vseh športnikov, ste spodbuda, dodaten igralecna ig rišču. Spremljate vzdušjena OI, navijače? Je obnašanje po pričakovanjih? 
RAVBARJI: Ker so OI zelo oddaljene od našega obzorja, si jih v živo ogle­dajo predvsem športniki sami, njiho­vi sorodniki in tisti, ki imajo nekaj pod palcem. Za revne, ki jih je veliko več, še posebej v Braziliji, je to neko­liko zvodenelo. Na tekmah je opaziti številne navijače, a najštevilčnejši so iz tistih držav, ki so kapitalistično močnejše in sosednjih držav gostite­ljice. Športnikom to veliko pomeni, navijaštvo je pomemben del tekmo­vanj. Slovenci športnike nagradimo z velikimi sprejemi, a problem je, da ko mine športno obdobje, nekateri špor­tniki ne dobijo niti služb, od nagrad pa tudi ne morejo živeti, saj so mini­malne. V drugih državah so športniki gospodje, imajo veliko denarja. Naša država športnikom ne bi smela biti mačeha, ampak prava mama. MLINARJI: Na Olimpijskih igrah je opaziti veliko nevoščljivosti, česar naj na Olimpijskih igrah ne bi bilo, celotna atmosfera vse preveč spo­minja na nogometno. Slovenci smo majhen narod, na tekmah je bilo vi­deti, da imajo Hrvati in druge države veliko več navijačev. Značilno je, da držimo skupaj, ko smo dobri, ko pa ne, podobno, kot je bilo pri rokometu na OI, pa temu ni več tako. 
Navijač mora imeti srce, rad mora imeti šport. Ni ovir, ali si moški ali ženska, živiš v kraju ali ne. Imeli smo tudi navijače, ki niso bili Domžalčani, a so želeli biti del nas, tako mlajši kot starejši, športniki in nešportniki. 
Navijaštvo sicer ni olimpijska 
disciplina, pa vendar si ne 
predstavljamo OI brez navijačev. 
Ste del športa. Lahko rečemo, da 
ste navijači športniki? Vsekakor 
potrebujete kondicijo v glasu … 
RAVBARJI: Navijači smo privrženci klubov, ki pod skupnim imenom spodbujamo igralce. Imeti moramo kondicijo v glasu in fizično, saj smo imeli Ravbarji na vikend tudi po tri tekme, kar pomeni 5 do 6 ur spod­bujanja. Vedeti moraš, kako navijati, spremljati tekmo, dajati ekipi tempo in biti z njimi, kadar dosežejo dober rezultat, in še posebej, ko ne gre najbolje. Takrat igralci potrebujejo še večjo podporo in morajo biti navijači še glasnejši. Vodja navijanja mora spremljati tekmo in vedeti, s katerimi slogani in prijemi spodbuditi svojo ekipo, da jo igralci na igrišču slišijo. To je še posebej pomembno pri košar­ki, ki je še bolj dinamična kot nogo­met. Ves čas moraš slediti tekmi. Na koncu tekme smo bili pogosto izžeti kot limone, utrujeni psihično in fizič­no, tako kot športniki. MLINARJI: Treba je veliko kondicije, predvsem pri podmladku je videti, ko še niso dovolj vpeljani v sistem, da potrebujejo kar nekaj tekem, da se na­vadijo, da jim ne zmanjka glasu. Na­vijači moramo imeti kondicijo, tekma predstavlja vsaj 90 minut skakanja, vihranja zastav, bobnanja, vzklikanja 
… potrebuješ kondicijo. 
Od kod želja po vzpostavitvi navijaške skupine, zakaj ste postali navijači? Zakaj so nastali Ravbarji in Mlinarji? Kdo so ljudje, ki se odločijo pristopiti v navijaško skupino? 
RAVBARJI: Leta 1997 sem začel 
razmišljati o ustanovitvi navijaške skupine, ki smo jo prvič sestavili leta 1998 za kvalifikacijsko nogome­tno tekmo za vstop v prvo ligo med Domžalami in Vevčami. Z Urbanom Žnidaršičem sva v enem tednu zbra­la veliko podpornikov, bila v navezi z ljubljanskimi navijači, dobili smo pripomočke in od takrat naprej so zaživeli Ravbarji, sploh po vstopu v prvo ligo. Že takrat smo se odločili, da bomo skupina, ki ne išče inciden­tov, ampak uživamo na tekmah, se zabavamo, in če ob tem zmagujemo, še toliko bolje. Sledila so zlata leta nogometa in košarke v Domžalah, ki so še danes. Ko smo izbirali ime, so bili mlajši fantje za tuja imena, jaz pa sem spodbudil, da se moramo imenovati po Adamu Ravbarju. To je vezano na naš grad Krumperk, Rav­bar nas je branil pred Turki, poveza­no pa je tudi s pivnico, ki je bila dol­go naš mali sponzor. Ime se je zelo dobro prijelo, še danes je v medijih prepoznano. Ravbar je v športnem žargonu sinonim za borca. Hitro se vidi, kdo je pravi in kdo ne. Navijač mora imeti srce, rad mora imeti šport. Ni ovir, ali si moški ali ženska, živiš v kraju ali ne. Imeli smo tudi navijače, ki niso bili Domžalčani, a so želeli biti del nas, tako mlajši kot starejši, športniki in nešportniki. Če je bil kdo nesramen, smo se pogovo­rili, bili pa so tudi trenutki, ko sem, zaradi slabega odnosa, moral koga odsloviti, če so bili nesramni in navi­janje ni bilo športno. Tega si v naših vrstah nismo želeli. MLINARJI: Sicer mene na začetku še ni bilo, a Mlinarji so nastali iz heca, po pogovoru v lokalu, ko so se leta 2009 začeli pogovori o tem. A od ta­krat do danes so se zamenjale genera­cije. Nastali smo spontano. Med seboj pa smo zelo različni, starosti od 15 do 30 let. Nimamo nobenih omejitev, v naši ekipi je tudi član, ki ne more govoriti. Dovolj je, da si za Radomlje in želiš biti z nami. Naše ime pa izvira iz samega imena kraja – Radomelj, katerih pomen je rado-melje, saj so Radomlje znane po mlinih, to je sim­bol kraja, in zato se spodobi, da smo tudi mi Mlinarji. 
Kakšna je vloga navijačev med tekmo. Jasno je, da navijanje, a to je le ohlapen opis tega, kar prinašate igralcem na igrišču, kajne? 
RAVBARJI: Pomembna je pripadnost klubu, mestu, takrat ko se zmagu­je in ko se ne. Pravi navijač si, ko navijaš tudi takrat, ko ekipi ne gre najbolje. Tvoja naloga je, da jih spod­bujaš. Naš slogan je: V dobrem in v zlu, Ravbarji so tu. Naš drugi slogan Domžale so zakon pogosto ponovi tudi župan. Pri nas je bilo ključno, da imamo kratke in jasne slogane, kar je pomembno pri navijanju, da so navijači slišani, biti moramo krat­ki in udarni. MLINARJI: V bistvu smo res 12. igra­lec. Naša naloga je, da ko ekipi ne gre, moramo še bolj spodbujati, dati mo­tivacijo, čeprav kdaj misliš, da temu ni čisto tako. Koreografija dejansko je pomembna. A mi se v slabih trenut­kih še bolj potrudimo, še močneje na­vijamo. V slabih rezultatih se pokaže, kdo je pravi navijač. 

Med navijači so poznani spori. Ne moremo mimo tradicionalnega ljubljansko-mariborskeganavijaškega rivalst va. A za domžalske navijače je veljalo, da se distancirate od nešportnega navijanja, kako to? 
MLINARJI: Naš moto je, da ne žalimo, ampak meljemo. S tem povemo vse. Če je treba, tudi zaustavimo, če pride do situacij izzivanja. Moram priznati, da smo se že prvič, ko so bile Rado­mlje v prvi ligi, marsikaj naučili. 
Ultrasi ali navijači? 
MLINARJI: Začetki so bili bolj v smeri navijaštva. Danes pa vse bolj prehaja­mo v ultras način navijanja. 
Ultrasi so poznani po izgredih, vi pa ne. Kako to? Kaj storite, ko ste izz vani? 
MLINARJI: Smo ena najmanjših navi­jaških skupin v Sloveniji, imamo tudi veliko mlajših v naših vrstah in ne že­limo, da bi prihajalo do izgredov. Niti nima smisla izzivati, navijamo pač za svoj klub. Ko smo izzvani, se pa bra­nimo. A če se le da, se umaknemo. 
Se vam zdi pomembno sporočilo, ki ga oddajate med samo tekmo? Ste previdni pri izbiranju besed? 
MLINARJI: Sporočilo je zelo pomemb­no. V letošnji sezoni ne uporabljamo nobenih žaljivk in moram pohvaliti celotno ekipo, ki se drži tega, kar smo se zmenili. RAVBARJI: Previdni moramo biti že zato, da ustrezno spodbujamo svojo ekipo, prav tako pa je treba spodbu­jati ostale gledalce, da pomagajo pri navijanju. S športnim navijanjem tudi ne daješ nasprotniku povoda, če ima navijače, da bi se ti odzivali nešportno. Ravbarji smo vedno imeli svoj slog in zelo redko je prišlo do kakšnega izzivanja, do vulgarnosti pa sploh ne. 
Kako ste organizirani in koliko vas hodi na tekme? 
MLINARJI: Jaz sem vodja navijanja, imamo še blagajnika, ki skrbi za fi­nance, sicer pa ima vsak svojo vlogo. Lahko rečem, da smo trije, štirje tisti, ki vodimo skupino. Na tekmah proti nasprotnikom, kot sta Maribor ali Olimpija, se nas nabere tudi do 50, na gostovanja nas odhaja med 15 in 20, na ostalih tekmah pa se nas zbere med 20 in 30. So tudi tekme, ko nas je manj, a v letošnji sezoni nas je vse več, ker je NK Radomlje ponovno v prvi ligi. 
Domžale so mesto športa. Imamo številne uspešne športne ekipe, presežke. Ali navijate tudi za druge športnike v naši občini, ko na ig rišču ni vaše ekipe? 
MLINARJI: Večinoma ne. Dokler Radomlje niso bile razvite, kot so danes in tudi nismo poznali naših nogometašev, nas je večina Mlinarjev navijala za Olimpijo. Še danes se nas veliko odpravi navijat na kakšno večjo tekmo za Olimpijo. Navijamo pa za radomeljske mlajše selekcije, tudi za ŽNK Radomlje, če imamo čas. Prav je, da se da motivacija tudi mlajšim selekcijam. RAVBARJI: Navijamo za NK Domžale, KK Helios, dolga leta tudi za kamni­ške odbojkarje. Bili smo na nekaj tek­mah mlajših selekcij. Kamor so nas povabili, smo se z veseljem odzvali. Prav je, da daš moč tudi mladim, ki jim to veliko pomeni. V preteklosti smo na tekmah pomagali tudi okoli­škim klubom, NK Ihan, NK Dob, ko so nas povabili. Vedno smo bili usmerje­ni v interes občine in to je prav. 
Bi lahko rekli, da je slovenska navijaška kultura na visokem nivoju? 
RAVBARJI: Razlikujemo različne nivoje navijaške kulture, saj so tudi športni različni. V nogometu so v ospredju predvsem ultrasi, poznani so po tem, da je prisotno več alkoho­la, da se navija dosti bolj nešportno, radi se stepejo, so velike skupine. Pri košarki tega praktično ni. Dokaz za to je, da smo v košarki lahko vzpostavili Jadransko ligo, v kateri se srečujejo klubi iz bivše države, in na tekmah ne prihaja do pretepov med navijači, kar pri nogometu ni možno. Ultrasi so glasni, tako je povsod, a bi želel, da je tega manj, 

le t n i k lv i | avgust 2016 | š tev ilk a 8 slamnik | 7 
veliki intervju 

V tujini obisk tekme, tudi nogometne, lahko predstavlja dogodek za vso družino, in delati moramo na tem, da se bodo vsi tudi na nogometni tekmi počutili varno, tako kot se počutijo pri dvoranskih športih. Na tekmo se ne greš tepst, na tekmo greš dati spodbudo svoji ekipi. To moraš imeti v srcu in glavi. 
predvsem kar se tiče pretepov, saj moramo biti na tekmah previdni. Vse preveč pogosto pride do poško­dovanja tujih stvari, na tekmah so prisotne družine, otroci, zato upo­raba pirotehnike, pretepi in metanje stvari niso primerni. Zakon o športu je v tem segmentu pomemben, v tu­jini so tovrstne izgrede marsikje iz­koreninili, pri nas pa še ne. V tujini obisk tekme, tudi nogometne, lahko predstavlja dogodek za vso družino, in delati moramo na tem, da se bodo vsi tudi na nogometni tekmi počutili varno, tako kot se počutijo pri dvo­ranskih športih. Na tekmo se ne greš tepst, na tekmo greš dati spodbudo svoji ekipi. To moraš imeti v srcu in glavi. Če že država ne spodbuja športa, kot je treba, ga moramo vsaj navijači v športu spodbujati. MLINARJI:Kar se tiče Green Dragon­sev, navijačev Olimpije, in maribor­skih vijol, ne moremo reči, da je to visok navijanja v primerjavi s tek­mami v drugih državah. Tam se vidi visok nivo navijanja. Videl sem že, kaj pomeni, ko 5000 ultasov navija, kot je treba. A mi smo premajhna država, mesta, ki igrajo v prvi ligi, imajo sme­šno majhno število prebivalcev. A kot pravim, Mlinarji smo majhna družba, to se še posebej pozna pri nogometu, a se naša moč vseeno pokaže v špor­tnem navijanju. 
Kaj storite, ko ste izzvani? 
RAVBARJI: Mi smo v takih primerih nadaljevali z navijanjem, izzivanje z naše strani pa je bilo športno, še bolj smo okrepili športno navijanje, postali glasnejši. Zelo redko smo se odzvali z nešportnimi slogani, rajši smo spodbujali svojo ekipo. Običajno niti na tekmah na gostovanjih nismo imeli problemov, da bi nas izzivali. 
Ali med tekmami in športnimi srečanji sodelujete s klubom in policijo? Na kakšen način? 
MLINARJI:Sodelujemo, s klubom in policijo. S policijo smo v stiku pred vsako gostujočo tekmo. Da se zavaru­jemo, posredujemo osnovne podatke 
o ekipi, pred vsako tekmo se slišimo. Tudi s klubom smo v ves čas v stiku, družimo se v lokalu in imamo dobre odnose. Res pa je, naš klub je v prej­šnji sezoni plačal kazen v višini 4500 evrov zaradi prižiganja bakel, drugih izgredov ni bilo. Prižiganje bakel je del navijanja, ki je zaradi novega zakona o navijačih kaznivo. To je be­darija, saj vsak navijač ve, kaj pomeni prižiganje bakel. 
RAVBARJI: Seveda. Pred tekmami, tudi gostujočimi, klub preveri glede naše udeležbe, pokličejo nas s Poli­cijske postaje Domžale, preverijo, če gremo na gostovanje ali katero od drugih tekem. Mi smo vedno povedali število navijačev, kdaj in s kom se odpravimo na tekmo, da so to lahko sporočili tudi naprej organizatorjem. To sodelovanje je botrovalo, da smo imeli tako s policijo kot klubi, kamor smo prišli, korekten odnos. Tako je tudi prav, saj te le na ta način lahko ščitita tako klub kot tudi policija, ki je bila v 90 odstotkih do nas zelo korektna. RAVBARJI: Mi smo v takih primerih nadaljevali z navijanjem, izzivanje z naše strani pa je bilo športno, še bolj smo okrepili športno navijanje, postali glasnejši. Zelo redko smo se odzvali z nešportnimi slogani, rajši smo spodbujali svojo ekipo. Običajno niti na tekmah na gostovanjih nismo imeli problemov, da bi nas izzivali. 
Jasno je, da se vseh tekem pač ne da zmagati. Mlinarji ste znani po tem, da svojim igralcem ostanete ob strani vse do konca, ne glede na izid. Kako ohranite pozitivizem v trenutkih, ko ekipi na g re najbolje rezultatsko, a kljub temu dobro ig ra? 
MLINARJI:Na tekmi se imamo dejan­sko fino, gledamo, da dobro opravimo svoje poslanstvo in če klub dobro igra, še toliko bolje. Za nas je izziv, da smo boljši od drugih navijaških skupin, kar nam pogosto uspe. Pred­nost je, ker smo že od samega začetka bili navajeni, da nam v prvi ligi pač ne gre. Drugače pa je v drugi ligi. Na tekmi imamo svoje izzive, vsakokrat uživamo, navajeni smo, četudi izgu­bljamo 5:0, da se navija naprej. RAVBARJI: Pozitivizem je v nas sa­mih, spodbujamo drug drugega, mo­tivacija nikoli ni problem. Na tekmo greš zato, da navijaš, šport pa ima dobre in slabe rezultate, zato moraš ohranjati pozitivno stran. To pa se obrestuje. 
Kako financirate svoje delovanje in od kod sredst va za, recimo, obisk gostujočih srečanj domače ekipe? 
RAVBARJI:Za domžalske tekme smo imeli letne karte, vsak član je moral plačati članarino, s čimer smo se financirali. Imeli smo tudi nekaj donatorjev, občino, pivnico Adama Ravbarja in še nekaj manjših, ker smo bili društvo, zato smo s temi sredstvi lahko krili prevoze. Pogosto tudi klubi organizirajo prevoze, še posebej pri prevozih na tekme v tujino. MLINARJI: Imamo srečo, da se s klu­bom tako dobro razumemo, da smo v dobrih odnosih, saj nam, če se nas zbere dovolj, avtobus za gostovanja krije NK Radomlje. Gostujoče tekme so tako za nas prek kluba brezplačne, za domače tekme pa imamo izkazni­ce, saj smo na začetku zbrali za to nekaj denarja. Glede tega smo dobro organizirani. Kar se tiče stroška za majice in rekvizite, pa slednje sami izdelamo, zberemo denar skupaj, imamo skupen fond, saj nočemo še s tem obremenjevati kluba. Kolikor se da, poskrbimo sami. 
Ste se že kdaj priključili tudi večjim skupinam navijačev na reprezentančnih in mednarodnih tekmah? 
RAVBARJI: Bili smo na nekaj repre­zentančnih tekmah odbojke, nogome­ta, spomnim se kvalifikacijske tekme med Slovenijo in Ukrajino, ko je Ači­mović dosegel gol s polovice igrišča. Pogosto smo v preteklosti hodili na reprezentančne nogometne tekme, tudi na košarkarske tekme. Bili smo glasni in so nas pogosto vabili, a pov­sod ne moreš biti. MLINARJI: Nismo in niti nimamo želje. Na tekmah prihaja do izgredov, v Sloveniji se navijači žal ne morejo združevati med seboj. Žal se je več­krat zgodilo, da je v sektorjih, kjer so se združevali, prišlo do pretepa. 
Če pogledamo čez mejo: ali bi lahko katere navijaške skupine vzeli kot zgled športnega navijanja, tudi glede organiziranosti? Se zgledujete po kateri od njih? 
MLINARJI: Pesmi smo povzeli od amsterdamskega Ajaxa, prav tako način navijanja, bobnanja, ritma. Na njihove pesmi smo prilagajali naša besedila. Vsekakor pa za zgled ne bi mogli vzeti ruskih in poljskih navi­jaških skupin, ker se tam trenutno dogajajo najhujše stvari, še posebej na Poljskem. Tam ne gre več za navi­jače, ultrase, ampak za huligane, ki prihajajo na tekme izključno zaradi pretepanja in izgredov. Taki nam nikakor niso za zgled. Morda bi med tistimi, po katerih bi se zgledovali, lahko vzeli še organiziranost Crvene zvezde, čeprav vemo, kako je pri njih, a navijanje je za 'kapo dol', pa ome­njeni Ajax in Dinamo Dresden. 
Vodja navijaške skupine ni le 'eden izmed njih', ampak mora skrbeti za vzdušje, da navijači dejansko opravljajo svoje poslanst vo na tribuni. Pogosto je obrnjen stran od ig rišča. Zamudite veliko tekme? 
RAVBARJI: Pri Ultrasih, kjer je večje število navijačev, mora biti vodja obr­njen proti svojim članom, mi pa smo bili manjša skupina in jaz kot vodja nisem zamudil veliko tekem. Imel sem megafon, zato se nas je dobro slišalo. Ravbarji so vedeli, kakšen je naš ritem, točno so vedeli, kakšen je scenarij. Pri večjih skupinah, sploh ko gre za več navijačev, po 300, 400 na tekmo, pa mora vodja skrbeti za koordinacijo, usmerjati navijače, jim dati ritem. MLINARJI: Tako je tudi pri meni. Na tekmi ujamem, če mi uspe, trenutke, ko dobimo in damo gol, takrat se obr­nem proti igrišču, sicer pa sem večino časa obrnjen proti svojim navijačem, narekujem ritem, zato ni časa za ogled tekme. 
Kot pravite, ste navijači, ki ne žalite, ampak navijate. Najbrž je kdaj tudi težko, sploh, če se zdi, da se vaši ekipi godi krivica? 
MLINARJI: Takrat se zgodi, da posa­meznikom uide kakšna iz ust, tudi meni se je že zgodilo, ne mečemo pa stvari na igrišče. Od naših še nikogar nisem videl, da bi kaj vrgel naprej. Mi navijamo. RAVBARJI: Tako je in naši fantje ima­jo še danes odprta vrata na vse stadi­one in v vse dvorane, saj nikoli niso povzročali incidentov. Z nogometaši smo prepotovali od Luksemburga, San Marina, Stuttgarta, Zagreba, s košarkarji do Splita in naprej. Prepo­tovali smo Evropo, spoznavali nove športnike, kraje in države. Tuje so nam bile razgrajanje in žalitve na­sprotnikov. Še več, za naše navijanje smo pred tekmo s Stuttgartom dobili priznanje s strani Nogometne zveze Slovenije za najboljšo navijaško sku­pino na področju fair playja, na kar smo bili zelo ponosni. Sledila je tudi plaketa Občine Domžale, nagrada, ki nam je bila prav tako v ponos, saj je potrjevala, da smo na področju špor­tne kulture naredili veliko promocijo športa in navijaštva v Domžalah. 
Sporočilo navijačem za konec? 
MLINARJI:Mlinarji bomo vedno sku­pnost, in če ima kdo željo, se lahko pride pokazat, v svoje vrste vabimo tudi punce, ki jih trenutno ni med nami, saj so se zamenjale generacije. Vabljeni, da se nam pridružite. RAVBARJI:Rad bi se zahvalil navija­čem, tudi tistim, ki so že pokojni in jih ni več med nami, da so z nami ora­li ledino in bili s srcem pri navijanju. Moja velika želja je, da se v Domžale vrne pravo navijaštvo, kluba kot sta NK Domžale in KK Helios si zaslužita to. Ravbarji nismo več tako številčni, za v dvorano smo še, za nogomet pa potrebuješ več glasov. Za rezultate, kot jih dosegajo domžalski športniki, bi morali obvezno imeti navijaško skupino, ki bi bila motor še boljših re­zultatov. Navijači so generator spod­bude za še boljše rezultate. . 

8 | slamnik š tev ilk a 8 | avgust 2016 | l e t n ik lv i 

PRIDITE ŽE ZJUTRAJ, DA NE BO POTEM JOKA 
POGOVOR Z ANJO ŠČUKO, NOVINARKO IN SOORGANIZATORICO SEJMA ZA LJUBITELJE ŽIVALI 
V nedeljo, 11. septembra, v primeru dežja pa en teden pozneje, 18. septembra, bo v Domžalah drugi Sejem za ljubitelje živali, edini tak dogodek v Sloveniji. 

Po eni strani postaja skrb za živali čas, da se z njo ukvarja, drugače lahko 
Kristina Božič 

vse bolj zapletena, zadaj je to že razvije depresijo, si začne pulit perje ... 
Foto: Iztok Dimc 

cela industrija, vendar prinesejoPomembno je, da ljudje izberejo žival, 
živali enostavna in resnična veselja. ki ustreza njihovemu življenju in času, 
L
Kje je prava mera skrbi? ki ga imajo. Pomembno je tudi priti v etos vstopnine ni, tako da 
Žival je živo bitje in mnoge raziskave so stik z živalmi, jih začutiti in razumeti, organizatorja, Žurnal24.si in 
pokazale, da sesalci čutijo enako kot da potrebujejo skrb. 
Kinološka zveza Slovenije, 

mi. Pomembno je, da vemo, da pes de-
pričakujeta še več kot lanskih 

nimo ne more hoditi po vročem asfaltu, Stika z živalmi imajo slovenski trinajst tisoč obiskovalcev z vseh 
kaj lahko in česa ne sme jesti. Če se otroci verjetno dovolj? koncev Slovenije. Kot obiskovalci so 
nekdo odloči, da bo imel domačo žival, V povprečju zagotovo, saj tudi šole in dobrodošle tudi živali, ki pa morajo 
je prav, da se o njej dobro pozanima in vrtci skrbijo za obiske kmetij, Slovenija imeti s seboj potni list s potrdilom, 
izobrazi. Mnogi se danes odločajo za je tako majhna, da gre skoraj vsak kdaj da so cepljene. Z vodjo projekta, novi­
nakup afriških beloprsih ježkov, saj so na deželo. Otroci živali vidijo, a veliko narko Anjo Ščuka, smo se pogovarjali 
trenutno zelo popularni in enega bomo staršev vseeno verjame, da stik z živa­
o vsem, kar pripravljajo, kar jih vodi 

imeli tudi na sejmu. Težava nastane, če lijo ni pomemben del življenja in da je pri njihovem delu in česar se veselijo. 
jim lastniki ne zagotovijo prave podla-vseeno, če otroci odraščajo brez tega. ge, če ne vedo, da gre za mesojede živa-Nekateri, ko vidijo psa, naredijo velik 
Kako se je porodila ideja za Sejem

li in da jih hrana za hrčke počasi ubija. krog in pogosto se taki ljudje nato vse 
za ljubitelje živali? 

življenje spopadajo s fobijami, imajo Takih sejmov je v tujini veliko, v 
Mar jih v trgovinah ob nakupu o težave z zdravjem ... Lani se mi je zdelo Sloveniji pa do lani česa podobnega 
tem ne poučijo? zelo opogumljajoče, da je bilo na sejmu nismo imeli. Zato je že prej obstajala 
Ne vem, morda ga kdo tudi kupi komu veliko staršev, ki so se sami bali kač, a želja in ideja, nato smo se odločili, 
za darilo in se pozabi na te informacije.so vzpodbujali otroke, da so jih šli po­da to izpeljemo in pristopili še h Ki­
Še vedno se z živalmi pogosto dela kot gledati, da so se dotaknili kače. Veseli nološki zvezi Slovenije. Oni so že prej 
s stvarmi. To ni prav. so bili, da njihovi otroci niso ohromeli načrtovali in želeli organizirati kino­
od strahu, ko so zagledali pajka ali loški dan. Naše ideje smo združili in 
Ali gre preveč izrazita skrb tudi kačo, četudi se to zgodi njim samim. nastal je Sejem za ljubitelje živali. 
v drug ekstrem in se to izrablja v V tem smislu pa bi lahko bilo stikov z 
marketinške namene? živalmi zagotovo več. Raziskave kažejo, Bo letos kaj drugače, kot je bilo prvo 
Zagotovo in tu je spet pomembna osve-da imajo živali številne pozitivne učin­
leto, lani? 

ščenost – biti dovolj pameten in reči ke, tudi in predvsem na otroke – od Letos nas samoiniciativno kontaktira 
stop. Ni nujno, da je najdražja hrana tega, da krepijo samozavest in razvoj precej več društev, ker si želijo sodelo­
najboljša. Zagotovo pa imeti domačo odgovornosti, do tega, da imajo otroci, vati, biti z nami. Tudi letos bomo videli 
žival ni poceni. Hrana za velikega psa ki odraščajo ob živalih, praviloma manjpolicijske in terapevtske pse, tekmova­
z dodatki lahko stane med 50 in 60 evri alergij. Živali so dejansko zdrave za lju­nja za pse flyball, agility ... Novost bodo 
na mesec. Potem so tu še igrače in po-di. A dejstvo je tudi, da so starši tisti, ki dihurji, saj bodo med sodelujočimi tudi 
vodci, pasja šola, cepljenja ... morajo v prvi vrsti skrbeti za žival. člani društva Zverince. Brez skrbi, ne 
Kako nevarna so stara prepričanja, Je tudi pri nas vse več eksotičnih in 
bo smrdelo, sodelavka pravi, da se njej zdi, da ti dihurji dišijo po medu. Spet 

na čelu s tem, da muce pijejo mleko? divjih živali udomačenih? 
Mačke ne potrebujejo mleka in nekate-Da, postajamo vse bolj 'eksotični', a mu prepričanju, vemo vse o živalih, v in spet se potrdi, da ljudje, kljub naše­
re bodo zaradi mleka morda imele pre-v Sloveniji, v primerjavi z Indijo ali resnici ne vemo dosti. Tudi sama sem 
bavne težave. A verjetno jim mleko ne Ameriko, vseeno nimamo ekscesov, šele pred kratkim prvič imela v naročju 
bo škodovalo. Res pa je, da so določena saj je tudi zakonodaja dobra in dovolj dihurčka in bila sem presenečena, ko živila lahko smrtonosna v prevelikih stroga na tem področju. Določene so mi razložili, da ne sme jesti rozin, nič Lani se mi je zdelo zelo desetih, petnajstih letih v resnici količinah: denimo česen in čebula za živali so lahko strupene in nevarne, sladkega. Dihurji so mesojedci. Mnogi zgodil velik napredek. Predvsem če kužke. Nekateri izdelki proti zajedal-denimo klopotače, in pri njih je še 
opogumljajoče, da je bilo 

mislijo, da so glodavci, ki jim lahko pogledamo število brezdomnih psov cem pri nas še vedno vsebujejo česen, posebej pomembno, da so njihovi la­pregriznejo kable, a to ne drži. So zveri, na sejmu veliko staršev, in mačk pred leti in danes, opazimo, medtem ko je ameriška kinološka zveza stniki primerno usposobljeni. talne živali, ki ne plezajo. Prav to je tudi da imamo v povprečju to skrb zelo česen in čebulo v izdelkih prepoveda­
ki so se sami bali kač, a so 

namen našega sejma: spoznati živali. dobro urejeno, tudi za divje mačke, ki la. Pomembna je količina, a nekateri Mnoge skrbi, da za psa ne bodo 
vzpodbujali otroke, da so se jih sterelizira, a pusti, da živijo po ljudje resnično mislijo, da morajo živali imeli dovolj časa. Poleg dihurjev? jih šli pogledati, da so se svoje. Imamo razvejano mrežo zave-jesti kot oni in popečejo kužku meso na Če nekdo hodi v službo, to ni ovira, da Bodo kot lani prišli tudi Ambasadorji tišč, ljudje so praviloma čuteči, veliko čebuli. To mu v resnici škoduje. ne bi imel kužka. Če si popoldan z njim 
dotaknili kače. 

nasmeha, prvo slovensko društvo za društev in ljudi sodeluje in podpira in ima pes dovolj gibanja, osemurna terapevtske živali. Letos ne bodo pri-to skrb. Je počlovečenje živali problem? odsotnost ni problem. Obstajajo tudi peljali le kužkov, ampak tudi nekatere Sejem ljubiteljev živali z veni Zagotovo, to je škodljivo. Na to opozar-sprehajalci, hkrati velja upoštevati, druge živali, ki jih imajo: kokoško, puj-vseobsegajoče. Je sejem na nek način trenutek za jajo tudi pasji inštruktorji. Zelo velik da si izbereš sebi in svojemu življenju sko, kunčico, mucka, kuščarja agamo, Tak tudi je. Govorimo o vseh živalih, slavljenje živali? problem pa to postane, ko pride do primernega psa. Rekla bi, da je celo činčilo, dihurje, ponija. Dogovarjamo prišlo bo tudi društvo za opazovanje Da. Dogodek smo poimenovali sejem, prehrane, nekateri naredijo živalim priporočljivo, da ima nekdo psa, le se, da bodo letos z nami tudi ovce, in in preučevanje ptic Slovenije, ki je ker je tam tudi nekaj stojnic, kjer lahko slabo uslugo tudi zaradi pretirane skr-ukvarjati se mora nato dovolj z njim. več ponijev. Kot lani bo tudi letos mo-med največjimi slovenskimi naravo-ljudje kupijo hrano za živali, dobijo bi za njihovo zdravje. Spoštovati je tre­žno brezplačno jahanje, veliko bo ptic. varstvenimi društvi, njihovi člani pa nasvete. Predstavilo se nam bo podjetje ba, da imajo mnogi živali enako radi Se zaradi kakšnih lanskih spominovLani so bile zelo popularne velike pa-proučujejo divje ptice. Razložiti znajo, Animacel, start up veterinarske fakul-kot sočloveka, a včasih lahko gredo posebej veselite letošnjega sejma? pige. Tudi letos bo z nami biotehniška kaj lahko ljudje naredimo dobrega, a tete, ki se ukvarja z zdravljenjem živali zdravljenja tudi tako daleč, da pes na Moj čas spoznavanja in zbliževanja z fakulteta s kunci, kokošmi in z malimi tudi slabega za ptice. Mnogi želijo pti-s pomočjo matičnih celic. Imeli bomo koncu v resnici trpi. Nekateri lastniki živalmi in njihovimi skrbniki je pred­piščančki, ki jih imajo otroci zelo radi. cam pomagati, a jim nasipajo napač-delavnico, na kateri se bo pokazalo, zahtevajo od veterinarjev, da jim pred-vsem pred sejmom. Letos sem prvič 
no hrano. Prišli bodo tudi iz zavetišča kako se izvaja masažo psov, kako lahko pišejo določena zdravila, preiskave ... imela v naročju papigo aleksandra. Kače? za zapuščene živali Horjul, prisotna štirinožca z dotikom pomirimo. Pozor-Mnogi psi dobijo bule – lahko gre le za Bilo je čarobno. Da, z nami bo tudi društvo ljubiteljev bodo različna društva, ki se ukvarjajo nost bo posvečena tudi prehrani psov lojnico, lahko je rak. Prav je, da žival Odzivi so bili lani izjemni in lepo je eksotičnih živali Bioexo. Gre za skupi-z ozaveščanjem: tudi društvo Srce za in temu, kaj ne gre v pasjo skledo: de-pregleda veterinar, a je tudi prav, da se pripravljati dogodek, ki so ga bili starši no zelo pozitivnih ljudi, ki so na nek bule, ki želi poudariti, da so tudi bul-nimo kuhana goveja kost iz juhe je za ne komplicira in pretirava. in otroci veseli. Zanimivo je bilo, da so način ambasadorji kač. Veliko ljudi mastifi in pitbuli psi, ki potrebujejo pse zelo škodljiva, surova pa je v redu. Tudi zato je naš sejem dragocen: bili otroci najbolj navdušeni nad pi­kače sovraži ali se jih boji, mnogi jih pozornost in ljubezen. Z nami bodo Če bo to slišalo deset lastnikov psov, ki tam bodo številni strokovnjaki, ljudje, ščančki. En fantek se je v enega tako tudi ubijejo, čeprav so v resnici zelo tudi člani društva Hrtji svet, ki posva-kuhane kosti ne bodo več dali svojemu ki se z živalmi ukvarjajo profesionalno, zaljubil, da sta skupaj utekla za nekaj koristne živali in pomemben del na-jajo hrte z vseh koncev Evrope. kužku, bomo vsaj desetim kužkom in vedo, kaj je prav in kaj ne. Vsi, ki bi si časa, a smo ju našli. Otrokom ogromno šega ekosistema. Otrokom bodo po-naredili uslugo. Imeli bomo tudi delav-želeli papigo, se bodo lahko pozanima-pomeni, da se lahko živali dotikajo, jih kazali svoje ljubljenčke, jim razložili, Na Irskem in v Španiji se je nico za izdelovanje pasjih krem. li, katera bi bila zanje najprimernejša. pobožajo ... Pa da lahko jahajo ali imajo da je potrebno kače kot vse ostale ži-ekonomska kriza pokazala tudi Skovbčevke so ena možnost, velike na roki aro. Lani smo videli, da se ne ob­vali in živa bitja poznati in spoštovati. tako, da se je pojavilo og romno Kako prosim? papige pa so razvojno lahko tudi na sto-nese, če pridejo le za kratek čas, najbo-Prišli bodo s približno 20 živalmi, obi-zapuščenih konj. Ima Slovenija v Kreme, s katerimi se lahko zaščiti pnji petletnega otroka – predstavljajte lje je priti že zjutraj in si v miru vse po­skovalci se bodo lahko fotografirali s zadnjih letih svojo specifiko? pasje tačke. Dogodek je zelo zanimiv si, kaj pomeni zapreti bitje take inteli-gledajo. Pri nekaterih aktivnostih je bila pitonom, se ga dotaknili ... V resnici Ogromno problemov in izzivov obsta-za vse lastnike psov, družine z otroki gence za celo življenje v kletko. Zato je lani gneča ves dan in hitro je prišlo tudi je zelo prijeten na otip. ja, a lahko rečem, da se je v zadnjih in ljubitelje živali. pomembno, da ima lastnik take papige do joka, ko je bilo trebna iti domov. . 
novice 


Pomoč ob začetku šolskega leta, letovanja, 

Zabavno učenje angleščine med poletnimi počitnicami
krvodajalska akcija 

območno združenje rdečegakriža domžale Območno združe­nje Rdečega križa Domžale ob izpol­njevanju rednega programa in nalog, dodeljenih s strani države, posebno skrb namenja lajšanju skrbi in tegob socialno šibkih družin, ki jih tudi na našem območju ne manjka. 
Eno od obdobij, ki tovrstne tegobe poveča, je tudi začetek šolskega leta, saj je treba za otroke nakupiti vrsto šolskih potrebščin, tudi kakšna nova oblačila so nujna, da v osnovnih šolah ne bo preveč razlik med posamezni­mi učenci. Kot nam je povedala Maj­da Mernik, sekretarka Območne or­ganizacije Rdečega križa Domžale, so prejeli kar 110 vlog za pomoč pri na­kupu šolskih potrebščin. Po skrbnem pregledu so 214 otrokom oziroma nji­hovim družinam razdelili vrednostne bone v višini 5.210 evrov, s katerimi so jim omogočili nakup šolskih potreb­ščin v Mladinski knjigi. Prepričani so, da bo ob pomoči tudi drugih huma­nitarnih organizacij začetek šolskega leta prijeten za vse otroke. 
Tradicionalno sodelovanje z Zve­zo prijateljev mladine Domžale je tudi letos omogočilo, da je ob pomo­či Območnega združenja Rdečega kri­ža Domžale v Domžalskem domu na Krku lažje letovalo 10 otrok iz soci­alno ogroženih družin, saj so za sofi­nanciranje letovanja na morju prispe­vali 1.600 evrov. Veseli jih, da so otroci na morju preživeli deset prijetnih dni in v teh dneh z novimi močmi vstopa­jo vsak v svoj razred osnovne šole. 
Morda ne veste, da v Sloveniji vsa­kih 5 minut nekdo potrebuje kri, naj gre za načrtovan operativni poseg ali reševanje življenja v nesreči. Zato vsak delovni dan v povprečju potre­bujemo 400 krvodajalcev, ki s prosto­voljnim darovanjem svoje krvi prispe-



Domžalski slamniki 

Nekega dne je v Domžale prišel reven berač in pri Mačku prosil za prenoči­šče. Gospodar ni hotel sprejeti pod streho razcapanega tujca, vendar je na prošnjo svojega malega sinka le popustil ter dal beraču večerjo in pro­stor v hlevu. 
Naslednjega jutra je otrok prišel k beraču v hlev. Hvaležni berač mu je rekel: »Ne morem ti plačati tega, kar si storil zame, toda nečesa te bom nau­čil.« Vzel je v roke nekaj bilk slame in pokazal dečku, kako se iz slame ple­te kita. Ves dan sta berač in deček ple­tla kite in do večera sta jih že napletla toliko, da je berač iz njih naredil sla­mnati klobuk. 
Ko je odhajal iz hiše, je berač dejal dobrosrčnemu dečku: »To zapuščam tebi in tvoji hiši. To naj vam bo v plači­lo in v blagoslov!« 
Mnogo let pozneje je na mestu deč­kove hiše stala tovarna slamnikov, njen lastnik pa je bil potomec prija­znega fantiča. 

Pletenje slamnikov je bila domača obrt, ki je cela tri stoletja preživljala Domžale in okoliške vasi, saj so dom­žalski slamniki dosegli najvišjo kako­vost in so jih izvažali v mnoge evrop­ske dežele. Čas slovitih domžalskih slamnikov je minil, spomin nanje pa je ostal v domžalskem grbu. 
Ilustracija s sodobnim likovnim izrazom, ki spremlja besedilo v revi­ji Zmajček, je izdelana v tehniki kola­ža iz kartona izrezanih elementov. Na 

Gib. Smeh. Dotik. Govor. Dobrine, ki naj se slišijo še tako osnovne in samo­umevne, pa vendarle niso vsakomur dane. 
Rosna otroška leta Tie, deklice z Vira pri Domžalah, je otežil Rettov sin­drom – razvojna motnja, zaradi katere je vsaka njena poteza odvisna od dru­gih. Vsaka njena želja ostane neizpol­njena, če nima pomoči. Vsak njen gib mora biti namreč spremljan in skrb­no nadzorovan, saj lahko že majhna nepravilna poteza zaradi osteoporoze povzroči zlom kosti. Posledično potre­buje ogromno terapij, spremljevalca in ostale pripomočke, ki ji lajšajo njeno vsakdanje življenje. Študentska orga­nizacija Domžale se je zato odločila, da stori nekaj dobrega za someščanko. V nedeljo, 4. septembra 2016, zvečer štu­dentje namreč organizirajo dobrodel­no prireditev, namenjeno deklici Tii. Dobrodelni stand up večer, na katerem bo nastopil tudi eden največjih sloven­skih komikov – Denis Avdić, bo v Kul­turnem domu Franca Bernika Domža­le. Tako nastopajoči kot organizator­ji se bodo odpovedali vsakršnemu do­bičku od prodanih kart ter zbran zne­sek podarili Tii in njeni družini. 
vajo k ohranjanju zdravja soljudi in nenazadnje k preprečevanju smrti. 
Krvodajalske akcije so tiste, pri ka­terih ljudje še posebej pokažejo svojo plemenitost, saj s svojo krvjo rešujejo druga življenja. 
Območna organizacija RK Dom­žale tokrat vabi vse krvodajalce in krvodajalke na darovanje krvi v če­trtek, 15. septembra 2016, v Špas te­atru v Mengšu. Kri lahko darujete med 7. in 12. uro. Hvala, ker bo vaša kri rešila življenje! 
Vera Vojska 
njej so upodobljeni neobičajno pove­čani stilizirani slamniki, ki jih ilustra­torka v motivu uporabi bolj kot aluzi­jo na kopice slame. Svet ilustracije je brez meja in skozi avtorske interpreta­cije vsebin se lahko otroška domišlji­ja še bolj bogati. V domišljijsko upo­dobitev je prek interakcije obeh juna­kov vpleteno tudi didaktično sporoči­lo – pletenje slovitih domžalskih sla­mnatih kit. 
K zapisu o domžalskih slamnikih bi radi dodali še kratko zgodbo, ki jo je zapisal Franc Bernik, objavil pa Dom­žalčan Matjaž Brojan v svoji odlični knjigi Slamnata sled Domžal (knjige, ki bi prinašala toliko znanja o slamni­karstvu, Evropa zagotovo nima): 
Ljubljanski arhitekt Rudolf Petz je leta 1912 pripotoval v Pariz. V večji pa­riški prodajalni si je želel kupiti sla­mnik. Ponujeni mu ni bil všeč, pari­ška prodajalka pa ga je užaljeno zavr­nila: »Kaj …? To je vendar pravi dom­žalski slamnik!« 

V Domžale prihaja Denis Avdić 

ditev tako za mlade kot tudi starejše. Z dobrodelnim stand upom pa napove­dujejo, da se bo na področju zanimi­vih aktivnosti in dogodkov v Domža­lah zagotovo še veliko dogajalo. Kar­te za večer z Denisom Avdićem so že na voljo na blagajni kulturnega doma ali pa si jih lahko rezervirate na tjasa. sod@gmail.com. Omogočite Tii zado­stno število potrebnih terapij ter ji na­redite bližajoče se šolsko leto bolj pisa­no in njen vsakdan lepši in bolj iskriv. 
Tjaša Derst venšek 


Pomagate ji lahko torej tudi vi! Z nakupom karte boste namreč prispe­vali v njen sklad, v zameno za to pa se boste na prireditvi nasmejali do solz in tako še zadnjič zares sprostili pred za­četkom novega šolskega leta. Priredi­tev bodo popestrili tudi plesalci Ple­sne šole Miki, po prireditvi pa za vse obiskovalce sledi tudi manjša pogosti­tev v zahvalo za donacije in obisk. Štu­dentska organizacija Domžale, ki de­luje komaj nekaj mesecev, ima za sabo že kar nekaj uspešno izpeljanih prire­Počitnice se bližajo koncu in nekate­ri so jih preživeli bolj, drugi pa manj aktivno. Niso vsi šolarji samo spali ali igrali računalniške igrice, poletje je tudi čas dogodivščin, sklepanja novih prijateljstev, spoznanj in pridobivanja novih znanj. 
Med počitnicami so otroci, ki so se udeležili jezikovnih delavnic šole Dude iz Domžal, preživeli zelo pou­čen teden. Prvi dan so otroci obiska­li karate klub Sankukai Domžale. Iz­kušeni mojstri so otrokom predstavi­li osnovo in filozofijo te borilne vešči­ne, s katero ohranjamo zdravje, vital­nost in koncentracijo. Otroci so z za­nimanjem sledili navodilom in se pre­izkusili v svojih fizičnih sposobno­

stih in notranji umirjenosti. Hkrati so na sproščen in naraven način utrjeva­li angleške besede za dele telesa, gibe in ukaze, starejši otroci pa so opisova­li svoje počutje in izkušnje. Drugi dan so otroci preživeli v Arboretumu Vol­čji Potok. Posvetili so se skrbi za nara­vo in okolje, v katerem živimo. Obisk parka so popestrili z različnimi igrami v angleščini in iskanjem slik znameni­tosti Avstralije. Tako slikanje kot iska­nje skritega zaklada je bilo povezano z Avstralijo in Aborigini. V sredo so se otroci z vlakom odpeljali v Ljubljano in obiskali Etnografski muzej, kjer so si stkali zapestnico prijateljstva in si nato še ogledali zanimivosti naše pre­stolnice. Preizkusili so se tudi v foto­grafiranju in najboljše fotografije so bile nagrajene. V programu jezikov­nih delavnic je bil tudi obisk ekološke kmetije Jeršin v Tunjicah, kjer so otro­ci jahali ponija, božali in pestovali pi­ščančke, zajčke, pujske in račke ter spoznavali delo na kmetiji. Dan, ki so ga preživeli na pikniku v Dragomlju, je bil posvečen Avstraliji, igranju kri­keta, učenju aboriginskih besed ter ‚lovljenju‘ avstralskih živali s pomočjo bumeranga, ki so si ga sami poslikali. 
Veliko je bilo petja angleških pe­smi, pripovedovanja pravljic in zgod­bic v angleščini ter igranja iger, kjer so otroci utrjevali določene besede in šte­vila. Utrjevanje in bogatenje besedne­ga zaklada skozi igro je bila tudi odlič­na priprava na prihajajoče šolsko leto.
Že 31 let je metoda Helen Doron English v ospredju zgodnjega učenja angleščine po vsem svetu, saj spod­buja naravno ljubezen otrok do uče­nja. Pristopi, ki jih uporabljajo licen­cirani učitelji, temeljijo na igri, petju, plesu in zabavi. Helen Doron ni le na­vadna jezikovna šola, saj je tekom let, s pomočjo številnih strokovnja­kov, postala svetovno priznana bla­govna znamka. Otroci se tako angle-ščino učijo prek risanih epizod, kjer se priljubljenim risanim junakom pri­petijo najrazličnejše prigode in dogo­divščine. Poleg avtorskih risank se otroci učijo s pesmicami, dostopa­jo pa lahko tudi do spletnega portala Kangi club, kjer so jim na voljo najra­zličnejše igre, s katerimi utrjujejo in poglabljajo svoje znanje angleškega jezika. Način učenja sledi naravne­mu razvoju otroka in se mu povsem prilagaja, zato so programi prilagoje­ni različnim starostnim skupinam, in sicer za otroke od treh mesecev do 19. leta starosti 
In kakšen je bil poletni tečaj? Za­baven, pester, poučen in predvsem koristen. Otroci so v prostorih Hiše na travniku, pod vodstvom licencira­ne učiteljice Veronike Pavlič, preži­veli prav poseben teden. Ustvarjalne delavnice, športne aktivnosti, petje, ples, najrazličnejše igre – in vse to v angleščini! Prav tako kot na rednih te­čajih so jih tudi tokrat spremljali risa­ni junak, ki so jih otroci vzljubili. Otro­ci so se tudi sami prepričali, da je uče­nje angleškega jezika po Helen Doron English metodi zelo zabavno. V enem tednu so osvojili ogromno novih an­gleških besed, zaradi nenehnega na­črtnega in obenem nezavednega uče­nja pa so dosegli osnovno raven ko­municiranja v angleškem jeziku. Te­den, prežet z zabavo, je hitro minil in zdaj že vsi nestrpno pričakujejo zače­tek tečajev v septembru, ki bo prinesel obilo novih, zabavnih dogodivščin. 
Pa naj še kdo reče, da učenje na zanimiv in zabaven način ni najbolj­ša šola. Ko bi le bilo tako tudi v ‚ta za­resnih‘ šolah, ki čakajo naše nadebu­dneže že čez nekaj dni. 



. Zakaj vpisati abonma? Vpis abonmajev na daljavo 
Abonma lahko vpišete tudi na daljavo, plačilo pa 
• do 50 % cenejše obiskovanje prireditev 
izvedete preko položnice ali preko internetnih 
• 
brezplačno prejemanje gledaliških, koncertnih plačilnih poti. Vaše želje za podaljšanje abonmaja, in filmskih listov v tednu pred abonmajsko spremembo sedeža ali za vpis novega abonmaja prireditvijo nam sporočite preko internetnega obrazca na www. 

• 
stalni abonentski sedeži kd-domzale.si. Več informacij o vpisu lahko dobite tudi preko elektronske pošte simona@kd-domzale. 


• brezplačno otroško varstvo pri gledališkem 
si ali preko telefona 01/722 50 50 (Simona Urankar). 
abonmaju RDEČI 

• popusti pri nakupu vstopnic za ostale prireditve v Vpisovanje otroških abonmajev organizaciji KD Franca Bernika Domžale 
Otroške abonmaje bomo vpisovali v mesecu sep­
• 40% popust pri nakupu vstopnic za Mestni kino 
tembru v sodelovanju s šolami in vrtci. Omejeno 
Domžale za imetnike filmskih abonmajev 
število abonmajev lahko vpišemo tudi za izven. Otroci predstave obiskujejo v dopoldanskem času 
. Kje in kdaj vpisujemo
v sklopu svoje vrtčevske skupine ali šolskega ra­abonmaje? zreda. Račun za abonma izstavlja KDFBD vsakemu staršu posebej. 
Vpisovanje bo potekalo v preddverju KD Franca 
Informacije o vpisu lahko dobite tudi preko elek-
Bernika Domžale (Ljubljanska 61), vsak dan od 
tronske pošte jure@kd-domzale.si ali preko telefo­
10.00 do 12.00 ure ter od 16.00 do 18.00 ure 
na 01/722 50 50 (Jure Matičič). 
(ob sobotah samo v dopoldanskem času). 
Vpis dosedanjih abonentov Informacije 
• od četrtka, 8. septembra, do vključno 
Kulturni dom Franca Bernika Domžale 
ponedeljka, 12. septembra - abonenti, ki želite Ljubljanska 61, 1230 Domžale 
obnoviti svoj lanskoletni abonma; v tem terminu tel.: 01/722 50 50 
lahko obnovite svoje dosedanje sedeže blagajna@kd-domzale.si / www.kd-domzale.si 

• sreda, 14. septembra - abonenti, ki želite zamenjati svoj stalni sedež 
Vpis NOVih abonentov 

• od četrtka, 15. septembra, do vključno torka, 
20. septembra 


cenik abonmajev za sezono 2016/17 
Davek na vstopnice in abonma za filmske 
GledaliŠki, koNcertNi, 
filMski 

predstave je obračunan v višini 9,5 %. Davek 
pon/pet; DopoLDAnSKI  

GlasbeNo-sceNski 
na ostale vstopnice ni obračunan na osnovi
(8 projekcij) 
( 6 prireditev) 

13. točke 26. člena Zakona o DDV. 
Popusti: Podjetja, javni zavodi in društva ima­jo pri hkratnem nakupu več kot 10 različnih 
cena posamezne vstopnice 
abonma podjetja, društva, JZ (naročilnica) 

abonmajev, vključno s filmskimi abonmaji, 
na celotno vrednost abonmajev, priznan do­daten 5 % popust. 
abonma (takojšnje plačilo) 
abonma (plačilo na 2 obroka) 

Posebne ugodnosti za invalidne osebe 
Gibalno oviranim invalidnim osebam (vezanim na invalidski voziček) nudimo 100 % popust 
abonma upokojenci (takojšnje plačilo) 
abonma upokojenci (plačilo na 2 obroka) 

– zaradi prostorske omejitve je možno na posamezni prireditvi sprejeti le 3 osebe na in­validskih vozičkih. Ostalim invalidnim osebam 
ab. študenti, brezposelni (takojšnje plačilo) 
ab. študenti, brezposelni (plačilo na 2 obroka) 

nudimo 50 % popust pri nakupu vstopnic. 



1 
JOSIF BRODSKI 
DEMOKRACIJA 
Politi.na satira nobelovca Josifa Brodskega o stranpoteh totalitarizma, a tudi demokracije. politi.na satira / SNG Drama Ljubljana 
režija: MatjažZupančič / igrajo: Jernej Šugman, Bojan Emeršič,Jurij Zrnec, Silva Čušin, Barbara Ribnikar 
2 
rokgre 
TARZAN 

Komedija s podnaslovom eksoti.na drama aktualnega dobitnika Grumove nagrade Roka Vil.nika o težavah ljubezenskega para. komi.na drama / SNG Drama Ljubljana 
režija: Eva Nina Lampič / igrajo: Marko Mandič, Maša Derganc, Uroš Fürst 
3 
CJ Johnson 
Pasji dnevnik – CUCKI 
.istokrvna in mešana pasja komedija o ljudeh in psih, njihovih podobnostih in povezavah. komedija / Mestno gledališ.e Ptuj 
režija: MatjažLatin / igrajo: GojmirLešnjak Gojc, Klemen Slakonja,Nenad Nešo Tokalić 
4 
L. ViscoNti, S. Cecchi D’AMico in E. Medioli po romanu G. D’Annunzia 
NEDOLžNI 
Drama, nastala po D’Annunzijevem romanu, je portret dekadentne družbe skozi ljubezenski trikotnik. drama / Mladinsko gledališ.e Ljubljana 
režija: Diego De Brea / igrajo: Uroš Maček, Romana Šalehar, Draga Potočnjak, Olga Grad, Matej Recer ter na posnetku Matjaž Tribušon,Helena Peršuh, Igor Samobor, Maruša Geymayer-Oblak, Diego de Brea, Sandi Pavlin, Željko Hrs, Marinka Štern, Ivan Godnič, BlažŠef 
5 
DaNiel Gl at tauer 
ČUDEžNA TERAPIJA 
Komedija o banalizaciji psihoterapije, v kateri sodeluje par v krizi in njuna terapevtka. komedija / Mestno gledališ.e Ljubljana
režija: Tijana Zinajić / igrajo: Uroš Smolej, Tjaša Železnik, Tanja Ribič 
6 
L judmil a Ra zumovsk a 
DRAGA JELENA SERGEJEVNA 
Drama, v kateri u.enci izsiljujejo profesorico, kar vodi v družbo, kjer ni ve. idealov in vrednot. drama / SNG Nova Gorica 
režija: Alan Jelen / igrajo: Stannia Boninsegna k.g., Nejc Cijan Garlatti / VitoWeisk.g.,AndrejZalesjak,MašaGrošeljk.g.,ŽigaUdir 

1 
SREČANJE S HUDIČEM 
Koncertni ognjemet v pri.akovanju No.i .arovnic 
program: Tartini, Paganini, Liszt , Prokof iev, Ysaye, Ligeti, Kim izvajalci: Roman Kim - violina, Jure Goručan - klavir 
2 
LEPOTICA IN ZVER Dvojni koncerti, koncertantne simfonije, inštrumentalne drame v izvedbah izven meril, ki se dotikajo, so nepozabne in imajo mo. spreminjanja ... program: Breval, Winter, Mendelsohn, Mozart , Strauss izvajalci:Irena Grafenauer - f lavta, Sergio Azzolini - fagot , Mate Bekavac - klarinet in Abonmajski orkester 
3 
PREDNOVOLETNI KONCERT Z DUNAJSKIM FILHARMONIKOm Po lanskem navdušujo.em gostovanju zopet pri nas koncer tni mojster dunajskih filharmonikov z gosti.
izvajalci: Rainer Honeck - violina in gostje... 
4 
IMATE RADI BRAHMSA? 
Prestižni festival z bližnjega vzhoda na turneji s postajo na 
domžalskem odru. 
program: J. Brahms 
izvajalci: Elena Bashkirova - klavir, Michael Barenboim - violina, 
Julian Steckel - violončelo 

5 
AKADEMIJA KRONBERG V GOSTEH Varovanci ene najbolj elitnih privatnih glasbenih akademij iz Kronenburga na odru skupaj z Matetom Bekavcem. 
6 
Štiri za trio ...? Ali Čaj za Štiri? 
Ve.er komorne glasbe “par exellence”. 
program: Beethoven, Weber, Glinka izvajalci: Irena Grafenauer - f lavta, Sergio Azzolini - fagot , Robert Levin - klavir, Mate Bekavac - klarinet 





1 
M A RKO H AT L A K B A ND 
Harmonikar Marko Hatlak se z novim projek tom sproš.eno poda v latino, rock, jazz in funk, z ekipo vrhunskih glasbenikov pa bo predstavil tudi kakšno lastno skladbo. 
koncer t / nastopajo: Marko Hatlak (vokal, harmonika), BlažJurjevčič (klaviature), Žiga Kožar (bobni), Tadej Kampl (bas), Lenart Krečič (tenor saksofon), Tomaž Gajšt (trobenta), Lazaro Amed, Hierrezuelo Zumeta (tolkala, violina) 
2 
Gašper Tič 
T RIO (PUPE ) 

Glasbena komedija treh sester, ki med nestrpnim .akanjem na o.etovo dediš.ino uživajo v legendarnih popevkah iz petdesetih let. komedija / Gledališ.e Koper 
režija: Jaka Ivanc / glasba in priredbe: Davor Herceg / igrajo: Uroš Smolej,Daniel Dan Malalan, Rok Matek 
3 
DEBOR A H BROWN fe at. Nikola Matošič trio »In a sentimental mood« Jazzovska ikona z žametnim glasom in izborom klasik, ki spominjajo na zlate .ase vokalnega jazza. jazz koncert / nastopajo: Deborah Brown (vokal), Nikola Matošič (kontrabas), Saša Mutič / Peter Mihelič (klavir), Gašper Bertoncelj (bobni) 
4 
K ATJA ŠUL C 
K amlisa jl an

.utna .arodejka glasov Katja Šulc z uglasbeno sodobno romsko poezijo in muzikami, ki svoje vplive pobirajo iz najrazli.nejših koncev sveta. 
koncer t / nastopajo: Katja Šulc (vokal), Alban Usatch (violina), Andraž Mazi (kitara), Robert Jukič (bas), Damir Mazrek (tolkala) 
5 W
illiam Shakespeare 
SEN KRESNE NOČI 

Commedia dell’arte velikega dramatika Williama Shakespearja v domiselni in nadvse zabavni interpretaciji Mattea Spiazzija. komi.na drama / SNG Drama Ljubljana 
režija: Matteo Spiazzi / glasba: Matija Solce / igrajo: Miha Bezeljak,Maksimiljan Dajčman, Tilen Kožamelj, Danilo Trstenjak, Anže Zevnik 
6 
VL ADO KRESLIN 
Poje zije 

Intimni koncert, kjer se združita glasba in poezija in na katerem se bo zdelo, da Vlado Kreslin še nikoli ni bil tako blizu. 
koncer t / nastopa: Vlado Kreslin 


1 Zverjasec in prijatelji 

animirani filmi z ust varjalnimi delavnicami 
kratki animirani filmi Zverjasec, Zverjaš.ek in Bi se gnetli na tej metli
Gruffalo, Gruffalos Child, Room on t he Groom / režija: J. Schuh, M. Lang,
U. Heidschötter, J. Weiland / scenarij: po istoimenskih slikanicah 
J. Donaldson in A . Schefflerja / sinhronizirano 

2 
Sve tl aNa Mak arovič 
Čuk na palici
lutkovni kabaret / Zavod KULT 

režija: Nika Bezeljak / nastopajo: Laura Zafred, Miha Bezeljak,Žiga Fabbro / Rok Felicjan, Matic Smolnikar, Aleš Zorec 
3 
Nebojša Pop Tasić 
Kaj pa če ... 

predstava za otroke / Lutkovno gledališ.e Maribor 
režiser: Marko Bulc / igrajo: Metka Jurc, Tilen Kožamelj, Danilo Trstenjak,Filip Šebšajevič 
4 
Ek a in Brina Vogelnik 
Mojca Pokrajculja 

lutkovna predstava / Lutkovno gledališ.e Ljubljana 
režija: Eka Vogelnik / nastopajo: Polonca Kores, Iztok Lužar, Matevž Müller,Klemen Janežič 
5 
Francis Pulenc 
Slonček Babar 

glasbena predstava za otroke / KD Franca Bernika Domžale 
nastopajo: Tadej Pišek (pripovedovanje), Božena Angelova (violina),Mate Bekavac (klarinet), Per Rundberg (klavir) 


1 
K APITAN FANTAS T IČNI 
Predani o.e v divjini vzgaja svojih šest otrok, dokler se niso prisiljeni vrniti v zunanji svet, kar pod vprašaj postavi njegova starševska na.ela. 
komi.na drama / Captain Fantastic / režija: Matt Ross / 2016, ZDA 
2 
VOJNA Danski vojaški poveljnik v oblegani vasi sredi Afganistana sprejme odlo.itev, ki bo imela hude posledice zanj in za njegovo družino. vojna drama / Krigen / režija: Tobias Lindholm / 2016, Danska 
3 
T ONI ERDM A NN Izviren, .ustven in zelo oseben komi.ni portret o.eta, ki se na vse pretege trudi razvedriti življenje svoje karieristi.ne h.erke. komedija / Toni Erdmann / režija: Maren Ade / 2016, Nemčija, Avstrija 
4 
BISERNI GUMB Poeti.en dokumentarni esej, v katerem se dve trpki poglavji .ilske zgodovine prepleteta z liri.no alegori.nimi kontemplacijami .lovekove zlitosti z naravo in vesoljem. dokumentarni film / El botón de nácar / režija: Patricio Guzmán / 2013, Čile, Francija, Španija 
5 
MATURA Inteligentni razmislek o kompromisih in posledicah, s katerimi se soo.ajo starši maturantke na poti v boljšo prihodnost. drama / Bacalaureat / režija: Cristian Mungiu / 2016, Rumunija, Francija,Belgija 
6 
OGORČENJE Ganljiva in napeta drama, režijski prvenec enega najpomembnejših neodvisnih producentov sodobne ameriške kinematografije J. Schamusa (Gora Brokeback, Sre.a), posnet po romanu P. Rotha. drama / Indignation, režija: James Schamus / 2016, ZDA 
7 
KLUB 

Odro.na hiša na .ilski obali je ka zensko zato.iš.e prestopniških duhovnikov, ki v osami skušajo na novo osmisliti svoja življenja, a jim to ne more uspeti. 
drama / El Club / režija: Pablo Larrain / 2015, Čile 
8 
V ZHIČEN A SREČA Elegantno posneti, miselno izzivalni film o hrepenenju, iskanju ljubezni in sre.e. Nagrada Europa Cinemas label na filmskem festivalu Karlovy Vary. psihološka drama / Gleißendes Glück / režija: Sven Taddicken/ 2016, Nemčija 

1 
K APITAN FANTAS T IČNI 
Predani o.e v divjini vzgaja svojih šest otrok, dokler se niso prisiljeni vrniti v zunanji svet, kar pod vprašaj postavi njegova starševska na.ela. 
komi.na drama / Captain Fantastic / režija: Matt Ross / 2016, ZDA 
2 
Ryuzo in sedeM vel iča s t nih 
Japonski mojster gangsterskega filma se vra.a k mešanici komike in borbe 
in v gangsterski komediji o ostarelih jakuzah tehtnico odlo.no prevesi na 
stran humorja. 
gangsterska komedija / Ryuzô to 7 nin no kobun tachi / režija: Takeshi 
Kitano / 2015, Japonska 

3 
Hous t oN, im amo probl em! 
Je Jugoslavija res razvijala vesoljski program in ga prodala Ameri.anom? 
Igrano- dokumentarni film prepleta na novo odkrite arhivske posnetke, s 
pri.evanji sodelujo.ih pri Titovem vesoljskem programu. 
igrani dokumentarni film / Houston, We Have a problem! / režija: Žiga 
Virc, / 2016, Slovenija, Hrvaška, Nemčija, Češka, Katar 

4 
Okus živl jen ja 
.udovito posneta hvalnica nevidnemu bistvu življenja, oda preprostim 
stvarem in nežni sr.nosti. 
dr ama / An / režija: režija: Naomi Kawase / 2015, Japonska, Francija, Nemčija 

5 
Pripr avnik 
Sedemdesetletni vdovec ugotovi, da se kot upokojenec dolgo.asi, zato 
se znova zaposli kot “seniorski” pripravnik v spletni modni prodajalni. 
komedija / The Intern / režija: Nancy Meyers / 2015, ZDA 

6 
P t ice selivk e 
Napeta dogodivš.ina pogumnih prijateljic in njune ra.ke, ki jo morata 
za vsako ceno rešiti pred kruto usodo in ji pomagati pri prilagajanju na 
življenje z novo ra.jo družino. 
mladinski film / Les oiseaux de passage / režija: Olivier Ringer / 2015, 
Belgija 

7 
Komedija sol z 
Ganljiva drama o odnosu med starejšim gospodom, ki sam živi v meš.anskem stanovanju v Trstu in mlajše gospe, ki ga obiskuje dvakrat na teden in mu pomaga pri negi in .iš.enju. 
drama / režija: Marko Sosič / 2016, Slovenija 
8 
Os ta l boš kme t Dokumentarni film o 82-letnem kmetu, ki ho.e svojo visokogorsko kmetijo s 400-leti tradicije predati mlajši generaciji. dokumentarni film / DerBauer blaibst Du / režija: Benedikt Kuby / 2013,Nemčija 
novice 


Domžalski ‚nevladniki‘ gredo v šolo 

V akciji NVO gre v šolo, ki bo oktobra potekala v Domžalah, sodeluje že več kot 10 lokalnih društev in zavodov. Se jim boste pridružili? 
Predstavitev nevladnih organizacij iz lokalnega okolja za učence Osnov­ne šole Domžale bo potekala v okviru tedna otroka, v torek, 4. oktobra, od 8 20 do 12.40. Organizator dogodka je Stičišče NVO Osrednje Slovenije. 
Namen akcije NVO gre v šolo je predstavitev nevladnih organizacij in njihovih dejavnosti, programov in projektov učencem, staršem in učite­ljem. »Učence in njihove starše želi­mo seznaniti z različnimi prostočasni­mi dejavnostmi, z možnostjo aktivne­ga vključevanja v lokalno okolje. De­javnosti oziroma programe nevladnih organizacij pa bi se dalo vključiti tudi v izvajanje šolskega učnega načrta,« je pojasnila koordinatorka projekta NVO gre v šolo Mojca Hauptman.
Ravnatelj OŠ Domžale Uroš Govc pravi, da se bodo akciji z veseljem pri­družili, sodelovala bo cela šola. Zelo jih zanima, kakšna društva v občini Domžale sploh obstajajo. »Naša šola 
že sodeluje z Menačenkovo domačijo, nogometnim in košarkaškim klubom in gasilci. Želimo pa se še bolj poveza­ti z društvi in zavodi v lokalni skupno­sti, tudi s tistimi, s katerimi že sodeluje­mo,« pravijo na šoli. 
V šoli bodo v okviru akcije NVO gre v šolo izvajali različne delavnice, športne aktivnosti, kot so otroška atle­tika, šola košarke in karate, Rdeči križ pa bo med drugim prikazal postopke oživljanja. 
Poleg programa za učence bo pote­kala še okrogla miza, začela se bo ob 
13. uri, s predstavitvijo dela nevladnih organizacij v lokalnem okolju, ki bo namenjena učiteljem in predstavni­kom aktivov, da se spoznajo z nevla­dnimi organizacijami in njihovimi sto­ritvami, z možnostjo vključitve učen­cev v prostočasne dejavnosti ter izme­njajo mnenja in izkušnje. 
Nevladne organizacije se lahko ak­ciji še pridružijo. Prijave sprejemajo do konca avgusta 2016. Več informacij lah­ko dobite na telefonski številki 059 927 619 ter na naslovu info@consulta.si. 
Stičišče NVO Osrednje Slovenije 

Izbira prave toplotne črpalke 
Konec poletja je čas, ko že razmišljamo o prihajajoči ogrevalni sezoni. Če svoj dom ogrevate s fosilnimi gorivi, je treba očistiti dimnik, nabaviti drva, pelete, kurilno olje ali utekočinjen naftni plin in po potrebi servisirati kurilno napravo. Če pa imate toplotno črpalko, pa samo 
vklopite ogrevanje s pritiskom na gumb. 
V 
zadnjih letih, ko je tehno­loški razvoj toplotnih čr­palk izredno napredoval in postajajo tudi cenovno vedno dostopnejše, se vse več ljudi odloča za ogrevanje s toplotno črpal­ko. In to ne samo pri novogradnjah, kjer imamo skoraj brez izjeme talno ogrevanje, pač pa tudi pri starejših objektih z radiatorskim ogrevanjem. Za te objekte izberemo eno od toplo­tnih črpalk, ki lahko tudi pri zunanji temperaturi –15 °C segrejejo vodo na vsaj 55 °C (velja za Osrednjeslovensko regijo). Za primer še nižjih zunanjih temperatur pa ima večina toplotnih črpalk še dodatni električni grelec. Zato poleg toplotne črpalke ne po­trebujemo nobenega dodatnega vira ogrevanja. 
Zakaj toplotna črpalka? 
Za prehod na ogrevanje s toplotno čr­palko imamo številne tehtne razloge. Zaradi razmeroma visokih cen fosil­nih energentov je ogrevanje s toplotno črpalko dva do trikrat cenejše kot s kurilnim oljem ali utekočinjenim naf­tnim plinom. Toplotna črpalka tudi bistveno manj onesnažuje okolje kot dim, ki nastaja pri kurjenju fosilnih goriv. Ogrevanje s toplotno črpalko je najbolj komforten način ogrevanja, saj je temperatura v prostoru zelo konstantna, s samo napravo pa ni prav nobenega dela. Pri malo večjih objektih z letno porabo kurilnega olja nad 2.000 l prihranite že v prvem letu, saj je skupni strošek elektrike in vra­čanja kredita za toplotno črpalko nižji kot pa strošek nabave kurilnega olja. Odločitev za toplotno črpalko je še toliko lažja, če je vaša dosedanja ku­rilna naprava dotrajana in jo je treba zamenjati. 

Vrste toplotnih črpalk 
Toplotne črpalke delimo glede na vir, iz katerega črpajo toploto, na tip zrak-voda, voda-voda ali zemlja-voda. Tip zemlja-voda se zaradi velike inve­sticije, prekopavanja velike površine zemlje okrog objekta in negativnega vpliva na vegetacijo bolj ali manj opu­šča. Veliko pogostejša izbira je toplo­tna črpalka tipa voda-voda, če imamo na razpolago dovolj podtalnice raz­meroma blizu površja. Ta tip ima od vseh najboljši izkoristek, pridobiti pa moramo vodno dovoljenje Agencije Republike Slovenije za okolje. Daleč največ investitorjev se odloči za toplo­tno črpalko tipa zrak-voda. Pri teh je namreč investicija najmanjša, njihova tehnologija pa že omogoča zanesljivo ogrevanje objektov tudi v najhladnej­ših vremenskih razmerah. Večinoma delujejo na inverterski način, tako da moč kompresorja prilagajajo trenutni potrebi po toploti. 
Več o izbiri toplotne črpalke 
Za vse, ki v kratkem načrtujete vgra­dnjo toplotne črpalke, podjetje Ter­maks pripravlja brezplačni izobraže­valni seminar na temo Izbira prave to­plotne črpalke. Predstavili vam bodo ponudbo vseh najboljših toplotnih črpalk na slovenskem tržišču. Ogle­dali si boste, katere toplotne črpalke so najprimernejše za nove objekte z dobro toplotno izolacijo in s talnim ogrevanjem, in pa predvsem, katere so najprimernejše za starejše objekte z radiatorskim ogrevanjem. Predaval bo Robert Žibrik. Seminar bo v torek, 
6. septembra 2016, ob 17. uri v dvora­ni Knjižnice Domžale, Cesta talcev 4, nad Mercator centrom. Udeležba na seminarju je brezplačna, obvezna pa je prijava na mobilni telefon 041 692 410 ali na elektronski naslov info@ termaks.si do petka, 2. septembra 2016. Vabljeni! 

Uspešno v novem šolskem letu, priprave na Teden 


Igra z Lego kockami prek računalnika 

Ste opazli, da so otroci današnjega časa veiliko za računalniki? Da jih zelo zanima tehnologija? Tablice, te­lefoni. Med prijatelji se slišijo pogovo­ri o nam nekoliko odraslim neznanih predmetih, kodah, junakih. 
Vse to je za otroke znan svet, svet iger, svet odkrivanja in svet njihovega razumevanja. 
Kakšno zezo ima pri tem kocka in za piko na i to Legokocka? Ker Lego vednogleda naprej, korak pred nami. Že pred 20 leti je izdal program, imenovan Lego Educatino, kar pomeni Lego učenje. 
V kocka je povezana z  računal­nikom. Tako skozi računalnik koc­ka oživi in s tem dejanjem otrok lah­ko na poučen način spoznava teho­logijo, elektroniko, tuje jezike in celo uri motoriko rok, ki postaja vse bolj enostranska. Nauči se programiranja, pravilne uporabe računalnika, aktiv­nega sodelovanja med sovrstniki in spoznava svet tehnologije, delovanja določenih predmetov ... 
Lego delavnice so vodene in po­učne delavnice, pod strokovnim vod­stvom uspobljenih ustvarjalcev in teh­nikov Zavoda 1-2-3, ki je pred kratkim odprl vrata v Domžalah. Med poletjem v Zavodu potekajo delavnice poučno­-zabavno-kreativno. 
Takoj jeseni bomo začeli delova­ti tudi na določenih šolah in vrtcih in tudi v zavodu, kjer se bomo veliko igrali in programirali. Več informa­cij nadejte na naši spletni strani Za­vod 1-2-3. 
Poučno-kreativno-zabavno! 
Zavod 1-2 -3, C en ter socialnih in rekreativnih aktivnosti Tim strokovnih sodel avcev zavoda 
otroka 
zveza prijateljev mladine domžale Prav v teh dneh se zaklju­čujejo pestre počitniške dejavnosti, ki so v drugi polovici avgusta potekale na Osnovni šoli Rodica. Zveza prijate­ljev mladine Domžale že razmišlja, da bi v prihodnjih počitnicah za otroke, željne različnih radosti, vrata odprle tudi druge osnovne šole – ne le v ob­čini Domžale, temveč v vseh občinah, ki jih s svojo dejavnostjo pokriva ZPM. Zaključilo se je tudi letošnje letovanje skoraj 100 otrok v domžalskem domu na Krku, ki je otrokom prineslo veliko radosti, sonca in zdravja. Ob tem ZPM namreč ugotavlja, da po odprodaji po­čitniških domov, družine, posebej so­cialno ogrožene, nimajo več možnosti za letovanja, zato marsikateri otrok prav ob pomoči ZPM prvič vidi morje in njegov iskren vzklik: »Joj, kakšna voda,« pove vse. Ob tej priložnosti se ZPM Domžale iskreno zahvaljuje vsem donatorjem, posebej RK Domžale in Aktivi Trzin, ki sta poskrbela za leto­vanje dvajsetih otrok, hvala tudi sve­tovalnim delavcem na OŠ, saj so bili ob njihovi pomoči ‚poiskani‘ socialno in zdravstveno ogroženi otroci, ki so na morju preživeli nepozabne poči­tnice. Te v teh dneh čakajo tudi štiri­člansko socialno ogroženo družino iz občine Domžale, ki bo prijeten teden brezplačno preživela v Bernardinu. 
V teh dneh se humanitarne organi­zacije, pa tudi ZPM Domžale, ukvarja­jo predvsem s pomočmi družinam ob začetku šolskega leta. Ob tem je tre­ba omeniti, da je bil zelo dobrodošel usklajevalni sestanek, ki ga je s hu­manitarnimi organizacijami sklicala nova direktorica Centra za socialno delo Domžale, saj bodo z usklajenim delom in pregledno evidenco pomoči pomagali še več družinam, ki pomoč nujno potrebujejo. 


Že vrsto let je prvi teden v oktobru posebej namenjen otrokom, zato je Zveza prijateljev mladine Domžale že začela z aktivnostmi, da bi bil skupaj s šolami in vrtci Teden otroka posebej živahen. »Ker nam jo je v zadnjih dveh 
letih že dvakrat ob aktivnostih v okviru Tedna otroka v parku ob občini zagod­lo vreme, smo se letos odločili, da aktiv­nosti organiziramo skupaj s Knjižnico Domžale in Kulturnim domom Franca Bernika Domžale,« mi je pogovoru po­vedala Ema Škrjanc Ogorevc, predse­dnica ZPM Domžale. Tako bodo v tednu od 3. do 9. oktobra organizirali filmske predstave za predšolske in šolske otro­ke, skupaj s Knjižnico Domžale pa bo pripravljenih več delavnic, tudi razsta­va del ilustratorjev otroških del. Pred­sednica upa, da bodo otroke v okvi­ru tega tedna sprejeli vsi župani in se z njimi pogovorili, prepričana pa je, da prijetnih trenutkov pod geslom Svet, v katerem želim živeti, v tem tednu ne bo manjkalo niti v vrtcih niti v šolah. 
V teh dneh Zveza prijateljev mla­dine Slovenije in ZPM Domžale name­njata posebno skrb tudi problemati­ki nasilja v družini, ki je v naši drža­vi velik problem, posebej pa obe opo­zarjata na prepoved telesnega kazno­
vanja otrok, ki naj bi bilo končno ure­jeno tudi v zakonodaji. ZPM pričaku­je, da bodo spremembe Zakona o pre­prečevanju nasilja v družini učinkovi­to posegle na to področje ter vsakršno nasilje nad otroki, ki so najbolj ranlji­vi del naše družbe, popolnoma prepo­vedale. 
Ob koncu pa še povabilo: Zveza prijateljev mladine Domžale trenu­tno, skupaj z drugimi humanitarnimi organizacijami, skuša zagotoviti po­moč domžalski družini, ki nujno po­trebuje prilagojeno vozilo za telesno prizadetega invalida. Če bi morda že­leli pomagati, pokličite 01 721 27 91, ali pošljete sporočilo na zpm.domza­le@siol.net. Hvala! 
Vera Vojska 
novice 


20. Etno rock festival oziroma 
leto je naokoli … že dvajsetič 

Stavek sem si izposodil pri Matjažu Erdaniju. Pred dvajsetimi leti smo se usedli Pavel Pevec, Maja Jovan in jaz. Etno rock festival se je rodil zato, ker smo se vsi trije strinjali, da je v Sloveniji dovolj kvalitetne glasbe, ki 
diši po etnu. 
Prvo leto sem s težavo na-šokantnih spotov za vabila, nočem bral sponzorje, a že drugo zamenjati lokacije … leto je občina dodala nekaj Dokler ga bom vodil jaz, bo z vse­sredstev, ne bodi len, sem mi dejanji imel pridih starinskosti in 
si rekel in začel pisati prošnje tistim, bo namenjen vsem generacijam, saj ki delijo denar za kulturo. Program se vsi brez primere radi zabavamo. festivala je bil že od samega začetka izredno kvaliteten, saj so podobno Kdo so sponzorji in idejo v svojih krajih poskusili iz-financerji, ki so vsa leta peljati Orlek, Posodi mi jurja, Ante stali ob strani? upedanten banda, MI2 …, na čigar Od samega začetka festival podpirajo festivalih smo potem nastopili tudi Erdani, Tlaki Kavka, vinotoč Vidmar, mi, oni so pa za protiuslugo nasto-sadje zelenjava Ložar, ribarnica v pili na našem. Na začetku ni bilo ne Domžalah, gostišče Keber, Twin Tra­

duha ne sluha o tem, da bi bil kakšen ‚bend‘ vreden več kot drugi. A se je to počasi z leti sfižilo … Njihovi festivali niso preživeli, kapitalizem pa je nas glasbenike razvrstil v bogate in du­hovno bogate. 
Prvih deset let festivala nismo ime­li finančnih težav, občina in sponzorji so nam pomagali, Cveta Zalokar je ve­dno imela posluh za naše težave, de­sni roki pri delu sta bila Pavel Pevec in Urh Vrenjak. 
Zatem smo zaradi ‚gospodarske krize‘ začeli izgubljati sponzorje, le občina je naslednjih pet let trdno sta­la pri sofinanciranju festivala. Leta 2011 smo omislili še JariERF, festival za vrhunske izvajalce, stare od 6 do 18 let. Ideja je naletela na zelo po­zitivne odzive in po zaslugi tedanje podžupanje Andreje Pogačnik Jarc, je festival prilezel do številke 4, z lanskim dobrodelnim koncertom na OŠ Domžale celo do številke 5, a ta festival so Domžalčani izgubili zaradi šlamparije financerjev. 
Morda bi na njihovo prošnjo leto obsorej festival ponovno obudil, a moja pričakovanja o tem, da kdo pod-pre popolnoma nekomercialni festi­val, kjer je na prvem in edinem mestu le vsebina, ki jo otrokom ponujamo, so verjetno za današnji svet že previ­soka. 
Tudi za to vodjo festivala srečate, ko plakatira, ‚žica‘ hrano za nastopa­joče, preklada hladilnike, pospravlja in hvala bogu, da mu družina in pe­ščica prijateljev stojijo ob strani. Ven­darle se je v teh letih nabralo nekaj pomembnih vprašanj o festivalu, na katera sem dolžan odgovoriti sebi in vsem, ki so jih postavili. 
A bo festival obstal še deset let? 
To je odvisno od več stvari: če ga bo občina dovolj finančno podprla, če se bo pojavilo nekaj novih sponzor­jev in bodo stari obstali. Vedno sem namreč poslušal ‚kritike‘, da festival ohranjam starodobnega: ne projici­ram logotipov sponzorjev, ne delam de, Bunkež, Zavarovalnica Triglav, Cyrus, trgovina Sam, Študentski ser­vis Domžale, Radio Hit, zadnja leta pa so redni sponzorji Toyota, Koin, Imde­sign, Optika Škofic, gostišče Mojca in tiskarna Rudolf. Žal zaradi finančne stiske ne sodeluje več nekaj dolgole­tnih sponzorjev. 
Kaj nas najbolj lahko jezi na festivalu? 
Zagotovo so eni tistih, ki me jezijo, slo­venski glasbeniki. Sicer ne vsi, a neka­teri so prave princeske na zrnu graška in jim moram ‚težiti‘ za pogodbo, spi­sek za Sazas, riderje, pravočasni pri­hod in nastop, slovenski glasbeniki so dobri, a večina teh prehitro pozabi, da so jih za zvezdnike naredila njihova izvrstna dela, ne pa neskromno, ba­havo in zvezdniško obnašanje. 
Moja nočna mora so tudi sponzor­ji, ki mi ne znajo že prvič reči: nič ne bomo dali. Takšnim telefoniraš po dvajsetkrat, se dobiš z njimi desetkrat in na koncu te odslovijo. 
Frostrira me tudi to, da ko se z oblastjo o financiranju dogovarjam, je na njihovem prvem mestu prostovolj­stvo, na našem prvem pa znesek, ki ga bodo namenili festivalu. 
Eni ljudje enostavno ne razumejo, da je čas, ko nabiram denar od tistih sponzorjev, ki dajo po 10, 20 evrov, porabljen zelo potratno, bolje bi bilo, da nam oblast da 1000 evrov več in se ukvarjam s kvalitetnejšo izvedbo festi­vala, ne pa da se vsako leto tresem za finance. 
Približno tretjino svojega prostega časa namreč porabim za vsakoletni Etno-rock festival. Moji kolegi v Av­striji, na Madžarskem od podobnih dejanj živijo vse leto, jaz pa čas za to delo ukradem svoji družini in si očitno plačila za svoje delo ne zaslužim. Zgo­dovina se ponavlja, nekoč sem hodil v delovne brigade, zdaj pa je moja de­lovna brigada Etno-rock festival. Da ne jamram, nasmešek Matjaža Er­danija ali Mihaela Kavke, ko me vpra­šata, ali je že leto naokoli in zatem še veliko pred festivalom nakažeta sred­stva, da, takšna dejanja, takšni ljudje, mi dajejo spodbudo, da se vsako leto ponovno potrudim. 
Kdo bo letos nastopil na festivalu in kdo je pustil najgloblji pečat s svojimi nastopi? 
Letos bo festival dvodnevni, 26. avgu­sta bodo pred Vele nastopili DiDiwa, Kontrabant in Orlek, 27. avgusta 2016 pa bodo nastopili Jeanette, Čedahuči in Vasko Atanasovski trio. 
Najgloblji pečat so na festivalu pustili Orlek, zelo udarni so bili tudi Banda Berimbau, Neozbiljni pesimi­sti, The Stroj … 
Najlepšo potezo pa je zagotovo nare­dil Adi Smolar, ki je nastopil še v časih, ko si lahko glasbeniku dal gotovino in me je na koncu vprašal, koliko hono­rarja dobijo drugi glasbeniki. Ko je po mojem ugotovil, da je daleč najbolje plačani posameznik, mi je predlagal: »Veš kaj Béla? Ti ves denar, namenjen za nastope, deli s številom nastopajočih. Hočem biti enako plačan kot oni.« To sem tudi storil in Adijeva človečnost ima posebno mesto v srcu vseh, ki so tedaj nastopili. Lahko dodam, da njego­va glasba in besedila prihajajo iz srca in izražajo njegovo dobroto. 
Kam med te glasbenike umestimo vodjo festivala, mene? 
Zagotovo bi oba albuma, ki sem ju na­pisal za otroke, morala biti v vseh slo­venskih tabloidih postavljena ob bok Mačku Muriju ali drugim uspešnim otroškim albumom. Žal otroci ne piše­jo člankov, skladbe, ki sem jih napisal pa nenehno in vedno znova poslušajo. S temi skladbami sem naredil nekaj večno lepega. To vem šele zdaj – po zaslugi glasbenih kolegov, Adija Smo­larja, Tomaža Juvančiča, Mateja Mija­tovića. Mimogrede ob nastajanju pr­vega otroškega albuma je bil v studiu tudi Adi Smolar, ki so mu ob skladbi Moj brat privrele solze na obraz. 
Komercialno je najuspešnejše moje besedilo skladbe Zelena dežela (Victory). 
S Kontrabantom že več kot dvajset let uglasbljamo poezijo, najbolj udar­ne pesmi pa so bile od Ferija Lainščka (Utrinek), Karla Turnerja (Dal ti bom pesem), Barbare Kova in B. Sz. Kralja (Prekmurje), Lajosa Benceja (V drhte­či luči), Uroša Vošnjaka (Sin Panonske ravnine), Slavka Klančičarja (Regrat u salat) in B. Sz. Kralja (Poznam te). Nastopili smo praktično na vseh reno­miranih odrih po Sloveniji, razen na Drugi godbi. Nanizali smo veliko na­stopov v tujini, nekateri poletni festi­vali so nas rezervirali že za leto 2017. 
In kaj bi bilo tisto, zaradi česar ljubitelji glasbe pridejo na Etno-rock festival? 
Odgovor na to je preprost. Ta festival je eden redkih, ki je Domžalčanom bil položen v zibelko in je odraščal kot njihovo dete do 20. leta. Našemu me­stu da prepoznavnost, status matice tovrstne glasbene kulture. Je najbolj­ša nekomercialna družinska zabava in sprostitev daleč naokrog, ki je povrh brez vstopnine. 
Pa se ne počutim kot Komod, ki je dal ljudstvu ‚kruha in iger‘. Počutim se bolj kot gladiator, ki se trudi da fe­stival preživi vsakič znova še eno leto več. 
Dobrodošli vsi na jubilejnem 20. Etno rock festivalu! 
B él a Szomi Kralj 

RAZPIS ZA NAJEM TENIS DVORANE DOM ŽALE V SEZONI 2016/17 
Približuje se nova sezona igranja tenisa v dvorani. Vabimo vas, da od­date prijave za rezervacijo terminov v Tenis dvorani Domžale za obdobje od 1. oktobra 2016 do 30. aprila 2017. Prijave je treba oddati pisno na predpisanem obrazcu, ki se nahaja na spodnji povezavi, najpozneje do vključno 10. septembra 2016. Vse informacije lahko preberete v razpi­su na naši spletni strani www.sport-domzale.si, kjer je tudi rezervacijski obrazec. 
Prednost pri rezervaciji terminov imajo dolgoletni najemniki tenis igrišč v dvorani s poravnanimi tekočimi obveznostmi. V kolikor nimate poravnanih obveznosti do ZŠRD, to storite najpozneje do oddaje prija­ve za rezervacijo terminov, v nasprotnem primeru vaše prijave ne bomo upoštevali. Kljub abonmaju v minuli sezoni je treba opraviti rezervacijo do predpisanega roka (10. 9. 2016). Po tem datumu bodo tudi vaši do­sedanji termini, ki ne bodo rezervirani, oddani drugim zainteresiranim uporabnikom. Vplačilo rezerviranih terminov je možno do začetka igral­ne sezone v enkratnem znesku oziroma v skladu z dogovorom. 
Vsem uporabnikom dvorane za igranje tenisa v Domžalah želimo prijetno sezono. Vabimo vas tudi k oddaji vaših konstruktivnih pri­pomb glede pomanjkljivosti in predlogov za izboljšavo dvorane in pomožnih prostorov. Vse vaše predloge lahko pošljete na elektronski naslov: urh.vrenjak@sport-domzale.si. Hkrati vas vabimo, da s svojim načinom uporabe in skrbjo za dvorano in pospravljanjem igrišča po kon­čani igri pripomorete k udobni uporabi dvorane za vse uporabnike. 
Zavod za šport in rekreacijo Domžale 
V Domu upokojencev Domžale 
vrata odprla Kavarnica Vej'ca 

Vejico poznamo kot enodelno ločilo v jezikoslovju, s katero ločujemo stavke iste povedi, priredne dele besednih zvez, pristavke in vrivke od ostalega besedila. Prav tako s to besedo imenu­jemo majhne izrastke iz dreves, ki po­zneje postanejo veje. Malo manj ljudi pa ve, da se je včasih, tudi danes je še to pogosto slišati, vejica ali po domače vej'ca uporabljala kot naročilo v loka­lu za dodatek, na primer ob kavici ali 
V Domu upokojencev v Domžalah so se letos februarja lotili prenove ku­hinje, jedilnice in avle. Poleg tega so uredili kavarnico z zunanjo teraso, kjer je letni vrt z otroškim igralom – toboganom. Zaupali so nam, da so se za ime Vej'ca odločili, kjer je v njiho­vem logotipu vejica, ki predstavlja ži­vljenje, saj je v njihovem domu polno življenja in živahnosti, kajti to je prija­zen dom srčnih ljudi. 


čem drugim. Od zdaj naprej pa vej'ca nosi tudi veliko začetnico, saj so tako poimenovali novo kavarnico v Domu upokojencev Domžale. 
S Kavarnico Vej'ca, ki je svoja vrata odprla v avgustu, bodo v Domu upoko­jencev Domžale popestrili vsakdanjik svojim oskrbovancem, obiskovalcem in tudi širši javnosti, saj ima kavarnica od­prta svoja vrata vse dni v tednu. Oskr­bovanci doma, zaposleni in ostali go­stje si lahko v prijetnem okolju kavarni­ce, ki ima tudi zunanjo teraso, na kate­ri je letni vrt z otroškim igralom in pi­tnikom, privoščijo tople ali kakšne dru­ge napitke ter se posladkajo z domačim pecivom, ki ga pripravljajo v domu. 
Nova pridobitev je vsekakor več kot dobrodošla tudi za oskrbovance in njihove obiskovalce, saj zdaj lah­ko ob kavici ali kakšnem drugem na­pitku pokramljajo v prijetnem notra­njem ali zunanjem okolju kavarni­ce. V Domu upokojencev Domžale so nam tudi povedali, da ste v njihov lo­kal lepo vabljeni tudi vi. Po kakšnih opravkih se vedno prileže kakšna ka­vica ali kaj drugega, če pa je to še pri­jetno okolje in prijazno osebje, kar Kavarnica Vej'ca vsekakor je, potem so tudi opravki popolni in dan veliko lepši. 
B esedilo in foto: Miha Ulčar 


14 | slamnik š tev ilk a 6 | j u n ij 2016 | l e t n ik lv i 
s la m n i k @ k d -dom z a l e . s i 
društva 

Lipa na obisku v gorski vasici Lovska družina Domžale praznuje 
Sreča je srečati prave ljudi, Sedemdeset let zaščite in skrbi za divjad in naravo 
ki v tebi pustijo dobre sledi. 
lovska družina domžale Svoj 

(Tone Pavček) rojstni dan Lovska družina Domžale praznuje 15. avgusta in letos mineva že 70 let od njene ustanovitve. Usta­novljena je bila leta 1946 kot Lovska družina Domžale – Dob in je v sedmih desetletjih preživela številne prijetne dogodke, med njimi je bil morda tudi kak problem, ter ponosno praznuje 70. rojstni dan. Vse dneve, tedne, mesece in leta njihovega razvoja in dela so zaznamovala prizadevanje za zaščito divjadi in okolja. Za to so se trudile vse generacije lovcev, ki se lahko ob 70. obletnici pohvalijo z vrsto uspehov. Ker bomo o njihovi slovesnosti ob jubileju pisali v naslednji številki, bral­ce Slamnika danes le seznanjamo z nji­hovim delom, v katerem se odlikujejo predvsem po svoji skrbi za divjad in na­ravo. Ob tem opozarjajo tudi na poveča­

nje poseljenosti, spremembe v prosto­ru, ki velikokrat negativno vplivajo na divjad in njihovo življenje, saj smo jih v preteklih letih omejili z vrsto komunal­nih objektov, med njimi jim je življenj­ski prostor posebej omejila avtocesta. 
Delo Lovske družine Domžale je odvisno predvsem od prostovoljnega dela vsakega od članov, ki so zelo pri­dni, saj ob skrbi za divjad v vseh le­tnih časih skrbijo tudi za lovski dom na Kolovcu ter za šolanje psov. Ker je veliko novosti tudi na tem podro­čju, skrb namenjajo tudi pridobivanju strokovnega znanja. Veliko o njiho­vem delu povedo besede predsednika Ivana Steleta, ki jih je izrekel ob 60-le­tnici: »Lovci, ki imajo iz leta v leto več strokovnega znanja, se vse bolj spremi­njajo v zaščitnike in gojitelje divjadi ter zaščitnike okolja.« 
Lovska družina Domžale skrbi za 82 prež, člani lovijo v zakonskih me­jah, lovijo pa srnjake in srne, div­je prašiče, ki naredijo kar precej ško­de; pa lisice, fazane, mlakarice, osta­le divjadi pa je le za vzorec. Strelci iz njihovih vrst so tudi v zadnjem dese­tletju prejeli vrsto priznanj, Lovsko družino Domžale pa je treba pohvaliti tudi zaradi sodelovanja z drugimi dru­štvi, pa tudi zaradi skrbi in razumeva­nja ob škodi, ki nastane na njivah in poljih zaradi divjadi. 
Gre za pomoč divjadi ali sanacijo škode zaradi nje. 
Pred našimi lovci je torej prijetno praznovanje 70. obletnice uspešnega dela, o kateri boste več lahko brali v naslednji števili. Do takrat pa iskrene čestitke in prijetno praznovanje! 
Vera Vojska 
društvo lipa V majhni gorski vasi­ci Stražišče pod mogočno goro Črna prst na eni strani in lepim Poreznom na drugi strani živijo prijazni ljudje. Zdaj je vasica z Baško dolino pove­zana z ozko asfaltirano cesto, ampak nekdaj ni bilo tako. Ljudje so živeli odmaknjeni od sveta. V to gorsko vasico je ljudi s Tirolskega naselila Marija Terezija. Skozi stoletja so se tujci povezali z domačini in danes samo nekatera imena naselij zvenijo tirolsko. Lepo je doživeti, da ljudje še vedno gojijo stare običaje. Ko pre­bivalci teh gorskih vasic pospravijo letne prispevke, se zberejo in pove­selijo. Taka druženja gojijo že od leta 1835 dalje in jih obogatijo s kulturnim programom. 
Letos so povabili nas iz Društva Lipa. Skupina Češminke, ki ohranja stare ljudske plese, je navdušila pri­sotne s pesmijo in plesom. Poveza­le so se z obiskovalci in ples s pesmi­jo nas je povezal v prijetno celoto. Na­stop častne članice Društva Lipa Mare Vilar in njenih ljudskih pevk je dvignil na noge vse prisotne. Pevke so morale dopolnjevati svoj program. Šegav Ma­rin nastop je v naselje pod planinske vršace prinesel smeh in veselje. Res je sreča srečati prave ljudi in veseli smo, da nam je bilo to dano. 
Metka Zupanek, Lipa D omžale 


Elektroizlovna dejavnost v Ribiški družini Bistrica Domžale 
Člani ribiških družin smo dolžni v skladu s koncesijsko pogodbo, ki jo imamo sklenjeno z Republiko Slovenijo in predpisi s področja sladkovodnega ribištva, Ribiškogojitvenim načrtom ter strokovnimi usmeritvami Zavoda za ribištvo Slovenije, skrbeti predvsem za trajnostno rabo rib. 
ribiška družina bistrica dom­žale Zakon o sladkovodnem ribištvu v 14. členu opredeli ta pojem kot izva­janje ribolova v obsegu, na način in v času, da se z naravnim samoobnavlja­njem ali z določenimi ukrepi ribiškega upravljanja dolgoročno ohranjajo ribe ter se pri tem ne poslabšuje ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst. 
Eden od ukrepov takega upravlja­


nja je dejavnost poribljavanja, ki se iz­vaja tako, da pridobimo ribe iz sona­ravne gojitve, predvsem in samo iz na­ših gojitvenih potokov Bistriškega ri­biškega okoliša ali pa iz ribogojnic, ki imajo ustrezna dovoljenja pristoj­nih organov za poribljavanje z ribami. 

PASJA ŠOLA 

KINOLOŠKEGA DRUŠTVA DOM ŽALE 
razpisuje 
tečaje za Malo šolo, IPS-A, BB-H, Agility in Rally Obedience 
Evidenčna prijava: Na izbrani tečaj se lahko prijavite do 31. avgusta 2016, in sicer tako, da prek obrazca, ki ga najdete na navedeni spletni strani, ali na e-naslov dorisveselic@gmail.com posredujete podatke vo­dnika/lastnika psa (ime priimek, kontaktna številka, naslov) in podatke 
o psu (ime, datum kotitve, številko čipa, pasma, rodovniško ime in šte­vilko rodovnika, če je pes rodovniški, in datum cepljenja proti steklini). Z evidenčno prijavo si tako zagotovite prosto mesto v skupini za določen termin. 
Vpisi potekali v društvenem domu Kinološkega društva Domžale v pe­tek, 2. septembra 2016, od 18.00 do 19.30. 
Ob vpisu potrebujete vse pasje dokumente (originalni rodovnik in ko­pijo, potni list, pristopno izjavo in potrdilo o plačilu tečajnine). Za pla­čilo tečajnine in članarine boste po evidenčni prijavi prejeli položnico. Dokler članarina in tečaj nista plačana, je prijava samo informativna. 
Pogoji: Na tečajih načeloma lahko sodelujejo polnoletne osebe, ki jih lahko spremljajo drugi družinski člani, če to ne moti procesa šolanja. Če želi kot vodnik psa na tečaju sodelovati mladoletna oseba, za to potre­buje pooblastilo staršev. V tečajih učimo izključno s pozitivno motivaci­jo, zato si pridržujemo pravico izključitev vodnikov, ki se bodo posluže­vali fizične prisile. V primeru neudeležbe na tečaju denarja ne vračamo. 
Za dodatne informacije lahko vsak delavnik po 17. uri pokličete Doris Veselić na telefonsko številko 051 41 86 86. 

ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL 

(v stavbi zdravstvenega doma Domžale) 
Ni vsak odstopljen, obarvan ali zadebeljen noht glivičen! 
NOVO: odvzem vzorca nohta za laboratorijski pregled 

RD Bistrica Domžale nima svoje ribo-V ponedeljek, 18. julija 2016, nekaj Vse ribe so bile vložene dolvodno in 
gojnice, zato v ta namen v skladu z ve­ljavnim letnim načrtom in RGN vlaga ribe v vodotoke iz sonaravne gojitve in z nakupom rib iz ribogojnic. Sredstva za nakup rib in poribljavanje tekočih voda in ribnikov zagotavlja predvsem iz sredstev članarin, odškodnin ali morebitnih donacij. 
Ribiči smo dolžni izvajati elektro­izlov tudi v primeru presušitev, regu­lacij, melioracij ali drugih gradbenih posegov v vodotoke t. i. intervencijski izlovi kot tudi v primeru kontrolnih iz­lovov ali inventarizacij. 
dni pred izvedbo gradbenega posega za ureditev protipoplavnih ukrepov na območju hudourniške Kamniške Bistrice, na poškodovani drči pod mo­stom regionalne ceste na Viru (Lidl), smo ribiči RD Bistrica Domžale izve­dli elektroizlov. Trinajstčlanska elek­troizlovna ekipa z dvema skupinama in vodjema izlova Mitjem Molkom in Gašperjem Kolarjem je izlovila predel, kjer je izvajalec Žurbi, d. o. o., urejal popravilo omenjene drče. Izlovljeno je bilo 11 potočnih postrvi, 18 šarenk, 230 lipanov, 9 klenov in 60 kapeljnov. 
gorvodno v isti del vodotoka. V skla­du s pravili ribiškega katastra so po­datke sporočili tudi v posebno ribiško evidenco Ribkat. 
Ribiči si želimo ohraniti naravo kar se da nespremenjeno, kljub temu pa moramo poskrbeti, da bodo vode bo­gate z ribjim življem in bodo vse po­gosteje navduševale sprehajalce s po­gledi v vodo kot na primer: »Poglej ka­kšna riba je tamle pod mostom« ali pa: »Tamle pa nekdo muhari v vodi.« 
Dr. Tomaž Lavrič Foto: B ojan Fister 

Dogajanja v Društvu vojnih invalidov Domžale 
Na obisku pri članu Nadzornega odbora Ladu Črvu 
Med dopusti, konec julija 2016, so na domačiji Zgornja Dobrava pri Moravčah štev. 6, člani Društva vojnih invalidov Domžale obiskali člana Nadzornega odbora Lada Črva, ki dobro okreva po operaciji srca. Pogovor je tekel o uspe­šno opravljeni operaciji v ljubljanski bolnišnici s potrebno vstavitvijo spod­bujevalca srca. Gostitelj je povedal, da se dobro počuti v domačem okolju, kjer hitro okreva in se vrača v vsakdanje življenje, v katerem je tudi opravljanje gospodinjskih opravil, vožnja avta in sodelovanje v Društvu vojnih invalidov Domžale, kjer so prav ta dan izvedli tudi druga opravila, povezana z delovanjem društva v prvem polletju leta 2016. 
Ob obisku je Lado Črv iz rok predse­dnika Društva vojnih invalidov Domža­le Jožeta Brodarja prejel praktično da­rilo, vsi pa smo mu zaželeli predvsem hitro okrevanje, veliko zdravja, pa tudi varno hojo in vožnjo. Za naš obisk se nam je Lado Črv zahvalil in izrazil že­ljo, da se spet kmalu srečamo v dru­štvu. Sreča je, da se nekdo spomni na nas, smisel življenja pa v spoznanju, da se postaviš nekomu v bran in v tem, da ti ni žal, da ga živiš, je sporočilo za čla­ne Društva vojnih invalidov Domžale. 

Društvo se vsako leto udeležuje tra­dicionalnih srečanj starejših občanov, nikoli pa se ne pozabimo s praporom udeležiti tudi različnih spominskih slovesnosti. Tako smo bili v začetku av­gusta na osrednji spominski slovesno­sti na Limbarski gori ob spominskem obeležju, ki nas spominja na prefor­miranje Šlandrove brigade med drugo svetovno vojno. Pri spomeniku je stala častna straža Slovenske vojske, govor­nik pa je bil borec in komandant Šlan­drove brigade Franc Sever – Franta. Prijetna, dobro obiskana slovesnost, se je zaključila z družabnim srečanjem. 
B esedilo in foto : Jože No vak 

le t n i k lv i | j u n ij 2016 | š tev ilk a 6 slamnik | 15 
s la m n i k @ k d -dom z a l e . s i 
društva | krajevne skupnosti 
Pred začetkom novega šolskega leta 
V prihodnjih dneh bo začetek šolskega leta tudi pred Društvom Lipa, univerzo za tretje življenjsko obdobje. Morda je prav, da pred tem ponovno ‚prelistamo‘, kaj društvo nudi svojim članom in članicam. Morda bo v naslednjih vrsticah za koga tudi kaj novega, čeprav so bile vsebine že velikokrat predstavljene. Za vse tiste, ki doslej še niste utegnili ali pa še niste vedeli, česa bi se v našem društvu lahko lotili in kako bi svoje interese zadovoljili v družbi prijetnih sodelavcev oziroma kar ‚sošolcev‘. 


Praznik Krajevne skupnosti Dob 
Od športa do spominske slovesnosti in prijetnega druženja 
ks dob V Krajevni skupnosti Dob se radi pohvalimo, da imamo številna zelo aktivna društva in organizacije, v katerih pridno dela veliko ljudi. Ne manjka prostovoljcev, ki jih sreču­jemo na vsakem koraku, pa tudi ne prijetnih dogodkov, ko poprimemo vsi in v prijetnem druženju povemo, da imamo svojo krajevno skupnost radi. 
Priložnosti za številne prireditve je veliko, posebej pa se ta priložnost pokaže vsako leto 7. avgusta, ko ima­mo v Dobu, v spomin na akcijo Rado­meljsko-mengeške čete na Hrastovcu v letu 1941 praznik Krajevne skupno­sti Dob. Tudi letos je bilo tako in za­čelo se je športno. V okviru Športne­ga društva Dob, aktivno je na številnih področjih, je balinarska sekcija pri­pravila praznično balinanje, kjer so bili najboljši gostitelji – Športno dru­štvo Dob, pred ekipo Krajevne organi­zacije za vrednote NOB Dob, Krtina, tretje mesto pa je osvojila ekipa Dru­štva upokojencev Naš dom Dob. Kar osem ekip se je petkovo popoldne tru­dilo v malem nogometu za Pokal KS Dob. Najboljši so bili mladi nogometa­ši Športnega društva Dob, pred ekipo nogometnih trenerjev, tretje mesto je zasedla ekipa Turistično rekreativne­ga društva Turnše Češenik. Čestitamo! 

Sobotno dopoldne je bilo namenje­np spominski slovesnosti na Hrastov­cu, ki jo je Krajevna organizacija bor­cev za vrednote NOB Dob, Krtina pri­pravila ob pomoči Krajevne skupno­sti Dob. Slovesnost je združila prete­klost s sedanjostjo in prihodnostjo. Ob spominskem obeležju se je zbra­lo veliko ljudi, med njimi tudi pred­sednica Združenja borcev za vredno-Sobotno popoldne je bilo namenje­te NOB Občine Domžale Marija Majhe-no golažijadi v centru Doba, na kate­nič ter praporščaki organizacij za vre-ri se je predstavilo osem društev ozi­dnote NOB in veteranskih organizacij. roma organizacij: Mladi boksar Dob, O prijetnem življenju v krajevni sku-Prostovoljno gasilsko društvo Dob, pnosti pa tudi ponosu na vse dosežke Turistično rekreativno društvo Turn-v zgodovini in sedanjosti KS je govo-še, Češenik; Karitas Dob, Športno re­rila Marija Ravnikar, predsednica Sve-kreativno društvo Konfin, Društvo za ta KS Dob, ter ob čestitki in vabilu na raziskovanje jam Simon Robič Dom­vse praznične prireditve izrazila željo, žale in Čebelarsko društvo Krtina da se imamo v KS Dobu tudi v priho-Dob. Pri tem ni šlo le za kuhanje gola­dnje prijetno. V kulturnem programu ža, temveč so se predstavili s svojo de-so sodelovali Mešani pevski zbor Tu-javnostjo na stojnicah, o njej govorili ristično rekreativnega društva Turnše številnim prisotnim in jih pogostili z Češenik pod vodstvom pevovodje Ale-dobrotami. Društvo upokojencev Naš ša Fariča, ki je bil tokrat tudi kitarist; dom Dob je predstavilo svojo dejav­harmonikar Domen Košič ter recita-nost in poskrbelo za slastne palačin­torji Maks Jeran, Jože Lončar in Vera ke in flancate, s svojo razstavo ročnih Vojska, ki je prireditev tudi vodila. Da del, predvsem klekljanih izdelkov, je je pogovor lahko mreža tudi izven in-na svojo stojnico vabila pridna skupi­terneta (Andrej Rozman Roza), smo na izdelovalk ročnih del, za gostinske dokazali na prijetnem druženju na storitve je poskrbel Jamarski dom, za Šuštarjevi domačiji na Spodnji Brezo-prijetno glasbo pa legendarni Gamsi. vici. Obe komisiji, za kuhanje golaža in tu­društvo lipa, univerza za tre­tje življenjsko obdobje, že skoraj dve desetletji odpira vrata tistim, ki se po aktivnem in stresnem poslovnem ži­vljenju še želimo udeleževati različnih dejavnosti. Tu ne gre več za storilnostno naravnane vsebine, ampak je v ospred­ju ‚ustvarjanje za dušo‘ in krepitev du­ševnega in telesnega zdravja … Pouda­rek je tudi na druženju, na spoznavanju novih krajev. Zdaj, ko so obveznosti iz delovnih razmerij že za nami, je čas, da uživamo v tistih vsebinah, ki smo jih prej ob oblici dela zamudili ali pa nam iz različnih razlogov niso bile dostopne. 

Naj spomnim najprej na izobraže­valne dejavnosti, kamor spadajo jezi­kovne skupine, kjer se slušatelji brusi­jo v angleškem, nemškem, francoskem, italijanskem in španskem jeziku. Med izobraževalnimi sekcijami so še ume­
tnostna in obča zgodovina, geografi­ja in etnologija. Vse naštete sekcije pri­vabljajo veliko število slušateljic in slu­šateljev, katerih druženje se največkrat nadaljuje tudi v času po končani ‚šolski uri‘ ob kavici v bližnji kavarni. 
V društvu se zavedamo, da je skrb za zdravo telo ena od prioritet tako med mladimi kot med starejšimi, zato že od vsega začetka delujejo različno težavni pohodniški sekciji, telovadba in joga, občasno pa tudi kolesarstvo. 
Pri članstvu so zelo pozitivno spre­jeti izleti, ki so številnim omogočili, da so si ogledali večino svetovno znanih turističnih krajev in obiskali najbolj skrite slovenske kotičke. A ostalo je še veliko neodkritega, zato bo program iz­letov tudi v prihodnosti zelo pester. 
‚Paradne discipline‘ društva so vse­kakor tiste, s katerimi članice in člani razveseljujejo obiskovalce na društve­nih prireditvah, obogatijo pa tudi raz­lične druge prireditve izven društva. Sem spadajo likovne ustvarjalke, ki ustvarjajo s čopičem in oblikujejo gli­no ter se s svojimi izdelki predstavljajo v domžalskem in širšem državnem oko­lju. Literarna skupina je izdala že 15 li­terarnih zbornikov; recitatorke te sek­cije sodelujejo na številnih krajevnih in občinskih prireditvah. Tu jim delajo družbo pevke pevskega zbora ter sku­pini citrark in kitaristk in pa zelo pre­poznavna folklorna skupina, ki neguje domžalsko slamnikarsko tradicijo. 
V društvu pomembno mesto name­njamo prostovoljstvu in medgeneracij­skemu sodelovanju. Poleg tega, da je ve­čina dela v društvu opravljenega prosto­voljno, je treba omeniti, da članice pro­stovoljke že veliko let v sodelovanju z or­ganizacijo Unicef šivajo punčke, ki jih kupijo posamezniki in s tem prispevajo za cepljenje otrok v Afriki. Morda se niti ne zavedamo, kako pomembno je po­slanstvo teh članic, saj se nam zdi akci­ja cepljenja otrok pri nas samoumevna, v podsaharski Afriki pa je še vedno veliko smrti zaradi otroških bolezni. 
Da nam ni vseeno, kako bodo živeli naši otroci in vnuki, se kaže v skrbeh, ki jih posamezne članice in člani posveča­mo svojim ožjim družinskim članom. Ta skrb pa ne zamre niti v društvu. Vese­li smo vsakega sodelovanja, pogled na mlade ustvarjalce pa nas navdaja z 
nepopisnih veseljem, da je med mladimi veliko želje po različnih vr­stah ustvarjanja. Tako so citrarke in ki­taristke rade prisluhnile in pogledale pod prste mladima instrumentalistoma 
na skupni prireditvi ob koncu šolskega leta in bučno zaploskale otroški folklor­ni skupini. 
Znamo pa od mladih znanje tudi sprejemati, kar se kaže v večletnih ra­čunalniških tečajih, ki jih izvajajo z računalniškim znanjem oboroženi di­jaki Srednje šole Domžale. Ti z veli­ko mero potrpežljivosti kažejo svoje spretnosti tistim članom društva, ki se kljub svojim letom lotijo dela na raču­nalniku. 
V šolskem letu, ki prihaja, pa načr­tujemo še eno pomembno prostovolj­sko akcijo, to je pomoč učencem – tuj­cem. Na domžalskih šolah je vsako leto več otrok iz drugih držav, ki želijo sku­paj s starši ostati pri nas. Dobili smo po­datke iz OŠ Domžale, kjer je bilo v pre­teklem šolskem letu 48 učencev – tuj­cev, ki prihajajo iz BiH, Kosova, Make­donije, Ruske federacije, Kitajske, Por­tugalske … Število teh otrok se bo v pri­hodnosti lahko še povečalo. Skušali bomo sestaviti skupino prostovoljk in prostovoljcev, ki bi tem otrokom v po­poldanskem času z enostavnim pogo­vorom nudili pomoč pri znanju sloven­skega jezika in jim tako olajšali integra­cijo v našem kulturnem prostoru. 
Tako smo se vam, dragi bralci Sla­mnika, ponovno predstavili. Vse, ki bi želeli sodelovati v dejavnostih društva, vabimo, da nas obiščete na sedežu vDomžalah, na Ljubljanski 58 (v stari OŠ Venclja Perka). Uradne ure so ob pone­deljkih in sredah od 10.00 do 12.00. 
Veselimo se vašega obiska, pred­vsem pa vaših idej, kako bi v društvu naše delo še popestrili!
 Jožica P ol anc , čl anica UO 


ristično predstavitev, sta imeli veliko dela, saj so se vsa društva in organiza­cije zelo potrudile in tudi z nekaterimi inovativni predlogi poskrbele, da je množica obiskovalcev, ki je pred raz­glasitvijo zmagovalcev napolnila pri­reditveni prostor, uživala in se čudila, kaj vse znajo in zmorejo prostovoljci iz posameznih društev in organizacij. Po mnenju obeh komisij je v obeh ka­tegorijah zmagala ekipa Prostovoljne­ga gasilskega društva Dob, ki je iz rok Marije Ravnikar, predsednice, in Feli­ksa Lampreta, podpredsednika Sveta KS Dob, prejela praktična darila, vsi sodelujoči pa priznanja in zahvale za trud in prijetne trenutke. Po mnenju številnih obiskovalcev, ki so pohvali­li vse golaže in stojnice, pa je letošnja golažiada še en primer prijetnega dru­ženja, ki ga bo treba tudi v prihodnje ponavljati, saj se v KS radi družimo in smo ponosni na dosežene uspehe. 
Vera Vojska 
slamnikštevilka 8 | avgust 2016 | letnik lvi
Koledar kulturnih prireditev v
Dogaja se ... 
občini Domžale/ september 


lej opis pod 1. september
18.00 | KAPITAN FANTASTIČNIGrobljeOdprtje likovne razstave otrok iz vrtca Domžale,PREPROSTOSTGlej opis pod 16. september.skem projektu, bo odprta od 12. do 25. septembra.
17.00 19.00 | BARVE NA DLANI17.00 19.00 | ŠTUDIJSKI KROŽEK Razstava izdelkov otrok, ki so sodelovali v istoimen­Mestni kino Domžale
Od 12.00 dalje | GLASBENI FESTIVAL ŽIVI!enota Savska.Glej opis pod 5. september.
18.00 | OB TEBI20.30 | SEDEM VELIČASTNIH
Bazar pod krošnjami v drevoredu / predstavitevCenter za mlade Domžale
Glej opis pod 2. september.Glej opis pod 23. september. 
lokalnih društev, mikropivovarjev in gostincev /Mestni kino DomžaleMestni kino DomžaleBARVE NA DLANI
ob 15.00 bo nastopila Moravška Mara z ljudskimiBlunout klub20.00 | UPOR KLOBASIC20.00 | MAGGIE IMA NAČRTLikovna razstava izdelkov otrok iz vrtca Domžale,pevkami / ob 17.00 se bodo na odru zvrstili TheAnimirana komedija za odrasle / režija: Seth Ro­Za zamudnike26.september ponedeljek enota Savska, bo odprta od 14. septembra do sre­
20.00 | IMSET
Bunkers, Sabalmoza, John Doe, Lusterdam, Kinggen, Evan Goldberg, Kyle Hunter, Ariel Shaffi r /Romantična komedija / režija: Rebecca Miller / po
dine oktobra. Foo, Ana Pupedan in Leteči potepuhi.2016, ZDA / 89' / klobasica Frank se odloči, da nezgodbi Karen Rinaldi / 2015, ZDA / 98' / duhovitaCenter za mlade DomžaleMestni kino Domžalebo končal v človeškem želodcu in sklene vso pre­romantična komedija, ki ponudi prisrčen pogled na17.00–19.00 | ŠTUDIJSKI KROŽEK Plesna šola Miki, Kamniška cesta 24 a 20.30 | ČUDEŽ NA REKI HUDSONostalo hrano posvariti o usodi, ki jo čaka / fi lm nizamotano drobovje sodobnih ljubezenskih zvez. PREPROSTOST
Koncert / ostri in nabriti mladci, ki vedo, kaj delajo / 6 €.
Tečaji, natečaji
(Zgornje Jarše)Akcijska biografska drama / režija: Clint Eastwoodprimeren za osebe, mlajše od 16 let. Glej opis pod 5. september.
16.00–22.00 | DNEVI ODPRTIH VRATFOTOGRAFSKI NATEČAJ
/ igrajo: Tom Hanks, Anna Gunn, Laura Linney,20. september torek 
Kulturni dom Franca BernikaKnjižnica Domžale vas vabi, da do 15. septembraGlej opis pod 1. september.
Autumn Reeser, Aaron Eckhart / 2016, ZDA / 96' /15. september četrtek ujamete svoj najljubši trenutek s knjigo. Fotografi ­
Alternativa – zdravje Radomlje, Škrjančevo 1 c19.00 | KJE SEM OSTALA
resnična zgodba o pilotu, ki je s pristankom na reki
Mestni kino Domžale
Gledališka predstava / obeležitev svetovnega dne­rate lahko s katerokoli napravo (telefonom, fotoa­
Hudson rešil življenje 155 potnikom. 16.00 | MALA GLASBENA ŠOLA
18.00 | PETER IN NJEGOV ZMAJCenter za mlade DomžaleZačetek jesenskega semestra / glasbene urice zava Alzheimerjeve bolezni / Urša Adamič, Nina Šo­paratom ...) in knjigo, ki bo ujeta v podobi, na krat­Domišljijska avantura / režija: David Lowery / 2016,18.00 | KDO SE SELI? KAM SE SELI?otroke med 5. in 6. letom starosti / po mednarodnorak, KUD Transformator / igrata: Marinka Štern inko tudi predstavite. Podrobnosti o natečaju prebe­ZDA / podnapisi, 8+ / fi lm o dogodivščinah Petra in10. september sobota Interaktivna delavnica s pogledom v ozadje mi­
priznani metodi Musikgarten / vodi dr. Veronika Ša­Iztok Drabik Jug / razvoj demence skozi dve per­rite na spletni strani knjižnice in na Facebooku.
gracij in begunske situacije / v sodelovanju z dru­
njegovega najboljšega prijatelja … ki je slučajno zmaj!

rec / informacije in prijave na info@glasbeni­svet.si.spektivi, osebno in družbeno; zgodba o odnosu, ki
Tržni prostor Domžaleštvom Humanitas / obvezne predhodne prijave naCOBISS – VIRTUALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE
20.30 | VOJNI PSIostaja, in spominu, ki odhaja / org.: Kulturni dom
8.00–13.00 | DOBRODOŠLI V DOMŽALAH: info@czm­domzale.si ali 040 255 568 / brezplačno.18.00 | GLASBENI MALČKIBrezplačno izobraževanje za otroke in mlade vGlej opis pod 2. september. Franca Bernika, Dom upokojencev Domžale, Knji­
PODČETRTEKZačetek jesenskega semestra / glasbene urice zaKnjižnici Domžale (kako iskati gradivo, servis
žnica Domžale / informacije in prodaja vstopnic:
Predstavitev Podčetrtka s svojimi običaji, kulturo,Mestni kino Domžalemalčke, stare 4 leta / po mednarodno priznani me­Moja knjižnica, Cobiss, mCobiss) vsako sredo med
Kulturni dom Franca Bernika / 5 €.
4.september nedelja kulinariko in turistično ponudbo.18.00 | KOMUNA todi Musikgarten / vodi dr. Veronika Šarec / infor­12. in 14. uro. Prijave na 01 724 12 04 (Janez Dolin­
Glej opis pod 1. september.
macije in prijave na info@glasbeni­svet.si.šek in Lidija Smerkolj Turšič).
Mestni kino DomžaleKulturni dom Radomlje27. september torek 
10.00 | LEDENA DOBA 5: VELIKI TRK10.00–15.00 | GARAŽNA RAZPRODAJAKulturni dom Radomlje PREDSTAVITEV APLIKACIJ
Mestni kino Domžale
Animirana komična pustolovščina / 2016, ZDA /Prva garažna razprodaja v Radomljah / org.: 19.30 | MOJE PESMI, MOJE SANJEKnjižnica DomžaleV Knjižnici Domžale vam lahko na pametnem te­
20.00 | SMRT V SARAJEVU
100' / sinhronizirano, 6+ / v novem nadaljevanjuTuristično društvo Radomlje / več informacij:Glej opis pod 8. september.17.00 | JUHA PRESENEČENJAlefonu ali tablici po predhodni najavi pokažemo
Drama / režija in scenarij: Danis Tanović po igri
Ledene dobe se Praskež po nesreči izstreli v vesoljetd.radomlje@gmail.com.Družinska lutkovno­ustvarjalna delavnica / za otro­delovanje aplikacij, povezanih s Knjižnico Dom­
Hotel Europe Bernarda­Henrija Lévyja / 2016, BiH,ke od 5. leta dalje / delavnico izvajata: Mirjam Sla­
in sproži vrsto kozmičnih dogodkov.Mestni kino Domžaležale in knjigami: mCobiss, DomLib, Biblos ipd.
Francija / distribucija: Con­fi lm / 85' / v Sarajevu­novec in Nives Podmiljšak / izdelava lutk: Mirjam
Mestni kino Domžale20.30 | PLANET SAMSKIHprirejajo večerjo ob stoletnici začetka 1. svetovnePrijave in rezervacije terminov na vojka.susnik@
Plesna šola Miki, Kamniška cesta 24 a 10.00 | ČASOVNA KAD DOKTORJA PROKTORJASlanovec / org.: Knjižnica Domžale / obvezna pred­
Za zamudnikedom.sik.si ali petra.strajnar@dom.sik.si. 
vojne, delavci pa stavko / srebrni medved v kate­
(Zgornje Jarše)Druž. kom. pustol. / režija: Arild Frohlich / po knjigiRomantična komedija / režija: Mitja Okorn / scenarij:hodna prijava na oddelku za otroke in mladino.
goriji Nagrada žirije na Berlinalu 2016. 

16.00–22.00 | DNEVI ODPRTIH VRATJoa Nesboja / slovenski glasovi: Jernej Kuntner, LinaSam Akina, Jules Jones, Mitja Okorn, Urszula Antoni­Mestni kino DomžaleGlej opis pod 1. september.Kuntner, Maša Tiselj, Štefan Kušar, Lucija Grm, Katja
ak / igrajo: Maciej Stuhr, Agnieszka Więdłocha, Piotr

21. september sreda 18.00 | ČUDEŽ NA REKI HUDSONInfo
Ajster / 2015, Norveška, Nemčija / 93' / sinhronizira­Głowacki, Weronika Książkiewicz / 2016, Poljska /
Glej opis pod 9. september.
Mestni kino Domžale
Center za mlade Domžale
no, 7+ / vznemirljiva pripoved o treh prijateljih, ki sto­136' / nova komedija Mitje Okorna – obilica humorja,
16.30 | UČITELJ ŽABArijo vse, da bi rešili tok zgodovine sveta – in ljubezen.Center za mlade Domžale20.00 | MAMA + POGOVOR Z EKIPO FILMALjubljanska cesta 58, Domžale,
Družinska komična pustolovščina / režija: Annapresenetljivi preobrati, ganljivi prizori ... 17.00–19.00 | ŠTUDIJSKI KROŽEK T 01 722 66 00, info@czm­domzale.si,
Drama / režija: Vlado Škafar / scenarij: Vlado Ška­
van der Heide / 2016, Nizozemska / 82' / fi lm po­18.00 | PETER IN NJEGOV ZMAJPREPROSTOSTwww.czm­domzale.si
far / igrajo: Nataša Tič Ralijan, Vida Rucli, Gabriel­
kaže, kakšen je najboljši učitelj na svetu, in spomi­Glej opis pod 3. september.16. september petek Glej opis pod 5. september.
la Ferrari, Pierluigi Di Piazza / 2016, Slovenija, Itali­Galerija Domžale
nja, da je otrokom treba prisluhniti.
ja, BiH / 93' / fi lmska pesem o mami in hčeri / tretjiMestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele)
Kulturni dom GrobljeGrad JabljeMestni kino Domžale
del 'trilogije o bolečini in lepoti' Vlada Škafarja jeGalerija je septembra zaprta.
Kulturni dom Franca Bernika19.00 | V GROBLJAH KOT NEKOČ – 16.00 | LAMBERGOVI DNEVI20.00 | UPOR KLOBASIC
doživel svetovno premiero na fi lmskem festivalu v
20.00 | DOBRODELNI STAND UP Z 'KAMNIŠKA PROGA'Uradno odprtje dogodka / ob 16.00: začetek tabora sGlej opis pod 14. september. Knjižnica Domžale
Rotterdamu v sekciji Svetla prihodnost.
DENISOM AVDIĆEMCelovečerni folklorni koncert z veliko ljudskegaCesta talcev 4, Domžale
stojnicami / ob 17.00: otroška predstava v avditoriju
T01 724 12 04 ali 01 722 50 80,
Dobrodelni večer / izkupiček od prodanih kart bo šel vplesa in petja / nastopajo: Otroška FS Domžale, FD/ ob 17.30: kako postati paž tabora / ob 19.30: večerni
22. september četrtek 28. september sreda info@dom.sik.si, www.knjiznica­domzale.si
celoti za deklico Tio z Vira pri Domžalah, ki se je rodi­Groblje, FS Trzinka TD Kanja, Trzin, Rožanski fantičiprogram, ognjena predstava skupin Ursus in Zlatni
ŽKUD Tine Rožanc, Ljubljana, FS Federico Angelica,
Kulturni dom Franca Bernika Domžale, prikrajšana / org.: Študentska organizacija DomžaleAviano, Italija, Tine Žučko, Ig, Mihaela in Francka,Center za mlade DomžaleLjubljanska 61, Domžalela z Rettovim sindromom in je zato telesno in duševnokalež / od 16.00 naprej: preizkušanje piva slovenskihCenter za mlade Domžale

pivovarjev / 2,5 € (za mlajše od 15 let brezplačno).9.00 | VETER V LASEH/ rezervacija in nakup kart v kulturnem domu / 12 €. TD Jarše­Rodica / org.: FD Groblje, Domžale.17.00–19.00 | ŠTUDIJSKI KROŽEK T 01 722 50 50, info@kd­domzale.si,
Športno­družbena prireditev za učence domžal­
www.kd­domzale.si
PREPROSTOST
Mestni kino Domžale 
skih osnovnih šol.
5.september ponedeljekMestni kino DomžaleGlej opis pod 5. september.
18.00 | DOJENČEK BRIDGET JONESMenačenkova domačija
20.30 | VOJNI PSI
Romantična komedija / režija: Sharon Maguire / igra­Mestni kino DomžaleCankarjeva ulica 9, Domžale
Plesna šola Miki, Kamniška cesta 24 a Glej opis pod 2. september. Mestni kino DomžaleMenačenkova domačija je septembra zaprta. Svoja
jo: Renée Zellweger, Colin Firth, Patrick Dempsey,18.00 | MILES DAVIS
(Zgornje Jarše)18.00 | JANIS JOPLIN: OTOŽNO DEKLEvrata odpre le po dogovoru, za najavljene skupine.
Emma Thompson, Shirley Henderson / 2016, VelikaGlej opis pod 7. september.
16.00–22.00 | DNEVI ODPRTIH VRATZa zamudnike
Britanija / 124' / še vedno samska, še vedno razpetaSlamnikarski muzej Domžale
11. september nedelja Biografski dok. fi lm / režija: Amy J. Berg / 2015,Glej opis pod 1. september.20.00 | SNOWDENKajuhova 5, Domžale
med dvema moškima in še vedno kronično podvrže­ZDA / 107' / ganljiv, poglobljen portret 'prve dame
na nerodnim pripetljajem … A z eno pomembno raz­Biografska drama, triler / režija: Oliver Stone /(domuje v Godbenem domu Domžale)
Center za mlade DomžaleČešminov park Domžalerock'n'rolla', glasbene ikone, ki je na odru izpelaOdprt: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od
liko – naša najljubša junakinja pričakuje dojenčka!2015, Nemčija, ZDA, Francija / 138' / Snowdenov
Od 9.00 dalje | II. SEJEM ZA LJUBITELJE ŽIVALI
17.00–19.00 | ŠTUDIJSKI KROŽEK PREPROSTOST notranji boj in zakulisje dogodkov. lastno bolečino in s svojo nekonvencionalno držo17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 1 2.00; ob ne­
Krožek, na katerem bomo razmišljali o drugačnemŽivali, stojnice, delavnice za otroke, brezplačno ja­tlakovala pot sodobnim glasbenim upornicam.deljah i n ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine
Kulturni dom Radomlje 
načinu bivanju, iskanju preprostejših izbir / v so­hanje, predstavitve kinoloških disciplin in številnese muzej odpre tudi izven časa odprtosti. Vstopni­
19.30 | MOJE PESMI, MOJE SANJE23. september petek 20.30 | SLAVNO NESLAVNA FLORENCE
delovanju s Socialno akademijo / obvezne predho­aktivnosti za družine in ljubitelje živali / rdeča nitna. Muzejska trgovina. Dodatna ponudba plačljiva.
Glej opis pod 8. september.
Glej opis pod 23. september. 
dne prijave na info@czm­domzale.si ali na 040 255dogodka: odgovorno skrbništvo živali / org.: Obči­
Alternativa – zdravje Radomlje, Škrjančevo 1 cGalerijski atelje

568 / brezplačno, za mlade do 30. leta.na Domžale, Žurnal24.si in Kinološka zveza Slove­Ulica Matije Tomca 6, Domžale
Mestni kino Domžale17.00 | GLASBENI MALČKI 
nije / vstop prost / v primeru slabega vremena bo29. september četrtek 
20.30 | KAPITAN FANTASTIČNIZačetek jesenskega semestra / glasbene urice za
Mestni kino Domžaledogodek v nedeljo, 18. septembra.
Komična drama / režija: Matt Ross / 2016, ZDA /malčke, stare od 1 do 3,5 let / po mednarodno
Koledar dogodkov
20.30 | V SENCI ŽENSKMestni kino Domžale
120' / humorna in pretresljiva, zlasti pa ganljivapriznani metodi Musikgarten / urice vodita prof.Zbira in ureja: Manca Kraševec
Mestni kino Domžale
Za zamudnike18.00 | KOMUNA 
drama o nekonvencionalni družini, ki mora zapu­Laura Medved Šemrov in dr. Veronika Šarec / in­Fotografije: promocijsko gradivo, avtorica Zmajč­
Romantična drama / režija: Philippe Garrel / 2015, Fran­10.00 | SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH Glej opis pod 1. september.
LJUBLJENČKOVstiti svoj dom sredi ameriške divjine, da bi zaživelaformacije in prijave na info@glasbeni­svet.si.kove ilustracije je Urška Stropnik Šonc, avtor foto­
cija, Švica / 73' / Iintimna zgodba iz vsakdanjega življe­
v svetu, v katerega ne verjame. grafije iz predstave Kje sem ostala je Sunčan Stone.
nja, ženski in moški pogled na ljubezen in prevaro. Glej opis pod 3. september.Knjižnica Domžale
Mestni kino Domžale
19.00 | IGOR VELEPIČ: DELNI SABBATICAL 
16.30 | UČITELJ ŽABAKoledar kulturnihprireditev izhaja v glasilu Slamnik.
17. september sobota 18.00 | SLAVNO NESLAVNA FLORENCE
– 2. del
6.september torekGlej opis pod 4. september.
biografska komična drama / Florence Foster Jen­Urednica ne odgovarja za spremembe programov. Za
Potopisno predavanje / predava: Igor Velepič /
Tržni prostor Domžalekins / režija: Stephen Frears / scenarij: Nicholastočnost informacije odgovarja prijavitelj dogodka.
18.30 | ČUDEŽ NA REKI HUDSONorg.: Igor Velepič, Knjižnica Domžale / vstop prost.
Plesna šola Miki, Kamniška cesta 24 a 8.00–13.00 | DOBRODOŠLI V DOMŽALAH: Martin / igrajo: Meryl Streep, Hugh Grant, SimonUredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispelih
Glej opis pod 9. september.
(Zgornje Jarše)GORENJA VASHelberg, Rebecca Ferguson idr. / 2016, Velika Brita­Mestni kino Domžaleinformacij. Informacije o dogodkih v oktobru pošljite16.00–22.00 | DNEVI ODPRTIH VRAT20.30 | MILES DAVISPredstavitev Gorenje vasi s svojimi običaji, kultu­nija / 110’ / o operni pevki, ki ni znala peti, a je zara­20.30 | SNOWDENv pisni obliki do 21. septembra na elektronski naslov:Glej opis pod 1. september. Glej opis pod 7. september. ro, kulinariko in turistično ponudbo. di svojega nenavadnega nastopa vseeno zaslovela. Glej opis pod 22. september. koledar@kd­domzale.si. 
starejši 


Vse najboljše ob 100. rojstnem dnevu, spoštovani Jože Pogačnik, častni občan 
Županov sprejem 

Že vrsto let velja tradicija, da v dneh polnil 100 let, župan Toniji Dragar po­okoli novega leta aktualni župan po-vabljencem poslal povabilo na praznič­vabi na prijateljsko srečanje nekdanje no srečanje. »Nimamo vsak dan prilo­predsednike Skupščine Občine Domža-žnost praznovati častitljivega jubileja, le in Izvršnega sveta, kot tudi župane. kot je 100-letnica našega častnega obča-Vsi skupaj pa srečanje izkoristijo tudi za na Jožeta Pogačnika …« je zapisal. pogled v čase, ko so sami vodili občino, Na prijetnem druženju z vselej opti­predvsem pa za izmenjavo izkušenj, in mističnim stoletnikom, ki je med dru­tudi za kakšen nasvet, ki pride prav za gim pomembno vplival in prispeval k današnji razvoj Občine Domžale. Ko razvoju Občine Domžale, so se, ob se-so se povabljenci sestali v prazničnih danjem županu in gostitelju Toniju dneh začetka leta 2016, je župan Toni Dragarju, zbrali nekdanji predsedniki Dragar obljubil, da za naslednje sreča-skupščine (Franc Habjan in Peter Pri­nje ne bo treba čakati novega leta, tem-možič), nekdanja županja Cveta Zalo­več se bo zgodilo v dneh okoli 27. julija kar, pa predsedniki izvršnih svetov Vi­2016, ko bo častni občan in predsednik ljem Držanič, Herman Breznik, Edvard Skupščine Občine Domžale v obdobju Peternel, Milan Marolt, Anton Preskar, 1963–1969 praznoval stoti rojstni dan. častna občana Občine Domžale dr. 
Tako so nekdaj dni pred 27. julijem Miro Stiplovšek in dr. Veljko Vulikić, 2016, ko je jubilant Jože Pogačnik do-prišel je nekdanji direktor Tosame Jan­
ko Velkavrh, saj je jubilant dolga leta jazen in skromen človek. V spomin na nove šole, v njegovem času so bili po­uspešno vodil to podjetje. Jubilanta je častitljiv jubilej mu je izročil umetniško stavljeni tudi temelji za bodočo čistilno spremljala hči Andreja Pogačnik Jarc z delo. V pogovoru in izmenjavi mnenj o napravo, pozabiti pa ne smemo niti nje­možem Ivom. posameznih obdobjih njihovega opra-govih prizadevanj za gradnjo hale Ko-
Druženje je potekalo v prijetnem vljanja funkcij so si bili prisotni edini, munalnega centra in odločenost, da v vzdušju, v katerem je župan Toni Dra-da je jubilant v obdobju predsedniko-Domžalah ostane železniška povezava. gar, prišel je s sodelavci, častnemu ob-vanja tedanji veliki Občini Domžale, ob Spoštovanemu častnemu občanu čanu Jožetu Pogačniku zaželel vse do-stotini manjših projektov in siceršnje-Jožetu Pogačniku ob stotem rojstnem bro tudi na prihodnjih poteh, hkrati pa ga življenja in dela v občini, neizbri-dnevu iskrene čestitke, veliko zdravja se mu je zahvalil za njegov prispevek k sno sled pustil zlasti s prizadevanji, da ter prijetnih trenutkov v krogu doma­razvoju občine in gospodarstva v ob-vsa naselja dobijo zdravo pitno vodo. čih: žene Ivice ter družin hčera Andre­dobju, ko je opravljal najpomembnej-Iz njegovega časa je začetek samopri-je in Metke, predvsem pa vnukov in še funkcije, ob tem pa ostal pošten, pri-spevka, ki je občini prinesel številne pravnukov. Vera Vojska 



Stoletniku voščili tudi kolegi iz organizacije za vrednote NOB 
Vse najboljše, naš član in prijatelj! 
Na pobudo krajevne organizacije za vrednote NOB Venclja Perka in pose­bej predsednika Francija Gerbca ter ob sodelovanju Območne organizacije za vrednote NOB Domžale so tovarišu Jožetu Pogačniku ob njegovem stotem rojstnem dnevu voščili tudi člani in članice organizacije za vrednote NOB, katere član je tudi jubilant. V dvorani Acija Bertonclja v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale so se ob jubi­lantu in njegovih dveh hčerah, Metki in Andreji, zbrali člani KO za vrednote NOB Venclja Perka, člani drugih kra­jevnih organizacij, prišel je Tit Turn­šek, predsednik ZZB NOB Slovenije, jubilantu pa je čestitala tudi Marija Majhenič, predsednica Območnega odbora za vrednote NOB Domžale. 

Prijetno vzdušje so po nagovoru, zahvali za opravljeno delo in čestitki Francija Gerbca, s partizanskimi pe­smimi ustvarili pevci Moškega pevske­ga zbora iz Radomelj. Besede zahvale za neizmeren pogum in hrabrost med in skromnost, si je pridobil v druži-odšla v partizane, kot vsi Pogačniko­drugo svetovno vojno, bogat prispe-ni, pomembno je nanj njegov učitelj vi fantje, od katerih je Dušan v par­vek k gospodarskemu in družbenemu Stanko Žagar, poznejši narodni heroj. tizanih padel. Jubilant je bil sprva v razvoju v občini in širše ter iskrene že-Druga svetovna vojna ga je preseneti-Gorenjskem odredu, nato v Prešerno­lje za dobro zdravje sta jubilantu izre-la na orožnih vajah v Aračinovem pri vi brigadi – prav ob njeni ustanovitvi, kla tudi Marija Majhenič in Tit Turn-Skopju, kjer so v dneh pred napadom pozneje ga je sošolec Mirko Bračič, šek. Ob tem je nekaj misli izrekel tudi Nemčije kopali strelske jarke, v kate-komandant 14. divizije, zaradi strel­jubilant ter bil vesel šopka in spomin-rih naj bi ob bombardiranju našli za-ske rane, dobljene v spopadu z Nemci ske fotografije. Ob jubileju mi je česti-vetje. Ni ga bilo strah, le s tesnobo so na Lancovem pri Radovljici, poslal na tal tudi znani telesnokulturni delavec čakali, kaj bo. Nemci so ga kot vojne-Gorenjsko v krajevni odbor OF Kropo. Mitja Šircelj ter se mu zahvalil za nje-ga ujetnika odpeljali v Bolgarijo. Med Od tu ga je pot vodila v komando me­govo trdno odločenost za razvoj obči-ujetniki je našel sošolca Stanka iz Ko-sta Kranj, kjer je dočakal tudi osvobo­ne tudi na področju športa in rekrea-čevja, ki mu je pozneje v Romuniji, ditev in konec druge svetovne vojne. cije, saj je bila v času predsednikova-s tem ko ga je potegnil na vlak proti Na prijaznem srečanju ob 100. roj­nja športnikom zelo naklonjen, nena-Nemčiji, rešil življenje, saj je bil zara-stnem dnevu je Jože Pogačnik, častni zadnje so v tem času zgradili halo Ko-di neznosnih razmer v ujetništvu po-občan Občine Domžale, prejel tudi od munalnega centra, spomnil pa je tudi polnoma oslabel. Po krajših bivanjih v drugih prijateljev in znancev, članov na njegov prispevek k gradnji Zdra-več taboriščih je avgusta 1942 v sprem-organizacije za vrednote NOB, števil­vstvenega doma Domžale. stvu stražarjev prišel v Maribor, od tu ne čestitke in želje za dobro zdravje, ki 
Poglejmo še jubilantovo partizan-pa prek Celovca domov. Nato je mo-so se združile v iskreno zapeto Kol‘kr sko pot. Številne pozitivne vrednote, ral na delo v Železarno na Jesenice, v kapljic tol‘ko let … med njimi tudi poštenost, delavnost maju 1943 pa sta z bratom Dušanom Vera Vojska 
Dober dan, Milena Rožič z Račnega vrha 
Iskrene čestitke ob življenjskem jubileju 

Dnevi od 22. julija do 7. avgusta, ko Mi­lena Rožič z Račnega vrha štev. 3, praz­nuje rojstni dan, so vedno polni obisko­valcev. Še posebej veliko jih je bilo letos ob njeni 70. letnici, saj ni minil dan, ko ne bi kdo potrkal na vrata domačije ter ji voščil in ji zaželel veliko zdravja. 
S čestitkami in dobrimi željami za njeno zdravje smo se na prijazni doma­čiji oglasili tudi predstavniki vodstva krajevne organizacije za vrednote NOB Dob, Krtina in Društva upokojencev Naš dom Dob, katerih članica je jubi­lantka, ki je sicer vključena tudi v PGDŽeje - Sv. Trojica. Na okrogli jubilej nas je pred domačijo opozoril mlaj, ob ka­terem smo lahko spoznali tudi skrb go­
spe Milene za živali, saj smo na mlaju opazili krave, ovce, koze, race, petelina, psa in mačke, vse to najdemo na doma­čiji in za vse, tudi ob pomoči sina, skr­bi jubilantka. 
Ob tej priložnosti smo se sprehodi­li skozi njeno življenje, ki se je začelo 7. avgusta 1946 v kmečki družini Orehek, po domače pri Jurkuc na Račnem vrhu. Na manjši kmetiji je živela s staršema, oče je delal v Heliosu skupaj z dvema sestrama in bratom. Rada se spomni, kako so pletli ob večerih slamnate kite, še danes pa s spretnimi prsti zna nare­diti predpražnik iz ličkanja. Po končani osnovni šoli na Sveti Trojici se je zapo­slila v Tosami – v mikalnici in tkalnici, upokojila pa se je kot kontrolorka. Več kot deset let se je z Račnega vrha v Tosa­mo, kjer je večino let delala v treh izme­nah, vozila z motorjem. Zelo mlada se jeporočila s Francetom Rožičem iz Žej in skupaj sta skrbela za dve hčerki in sina, ob delu v tovarnah pa pomagala Mileni­nim staršem na kmetiji. Njen oče Franc je bil v partizanih med drugo svetovnovojno pri Novi Štifti ranjen in je vojni in­valid. Pozneje je bil predsednik borče­vske organizacije v Krtini in gospa Mari­ca Klemen se rada spominja, kako prije­tno je bilo na sestankih pri Jurkuc, kjer so bili vedno gostoljubno sprejeti. 
Mož je jubilantki pred leti žal umrl. Danes se veseli domačih, posebej štirih vnukov in dveh pravnukinj ter skrbi za lepo urejeno domačijo, za rože in živali. 
Rada pogleda televizijo, tudi kakšen prispevek v Kmečkem glasu, sicer pa ji dela pa tudi družbe nikoli ne zmanjka, saj je prijazna sogovornica, ki je delov­no preživela svoje življenje in to delo jo tudi danes ohranja mladostno, optimi­stično in veselo. Iskrene čestitke, spo­štovana gospa Milena, in naj bo veliko zdravja in prijetnih srečanj tudi na vaši nadaljnji življenjski poti. 
Vera Vojska 

iz naših vrtcev in šol 

Jubilejno leto zakoncev Lipovšek Pri nas smo pripravljeni 
Vse najboljše ob treh življenjskih jubilejih Počitnic je konec in poletje se počasi poslavlja. 
Zakonca Ivan in Gabrijela Lipovšek z Njegova življenjska zgodba se je za-brem letu poznanstva, v katerem sta Vira, Tolstojeva ulica štev. 2, sta stalna čela v letu 1941 v Hribih 10 pri Troja-bila obisk kina in morda kakšna vese­udeleženca spominskih slovesnosti, nah, v družini petih otrok, ki so zgodaj lica edina priložnosti za prijetna sre­različnih ekskurzij, izletov in drugih spoznali delo. To Ivana spremlja vse ži-čanja, odločila za skupno življenje. Po oblik srečevanja v krajevni organizaci-vljenje. Po osnovni šoli je dve leti in pol ohceti, za priči sta jima bila brata, vo­ji borcev za vrednote NOB Dob, Krtina, delal v mizarski delavnici v Motniku – zil pa ju je Stane Sušnik, ki ju rad obi-
šče, sta šla na pravo poročno potova­nje ter nekaj dni preživela v eni od pa­stirskih koč na Veliki planini.Navaje­na dela od otroštva sta na Viru, kjer je jubilantkin oče odkupil parcelo in do plate zgradil hišo, z veliko odrekanji in lastnim delom zgradila topel dom, ki ga radi obiščejo vnuki – šest jih je in v kratkem bo dobrodošel tudi sedmi. 

Do pred nekaj leti je gospa Gabrije­la 45 let sama skrbela za velik vrt, za­radi težav z nogami, to danes pridno dela jubilant. Čeprav življenje do nji­ju ni bilo vedno prijazno, »sva ga izpe­ljala,« pravi gospa Gabrijela, in se spo­mni, kako sta se ‚šihtala‘, ker tedaj dru­gega varstva za majhne otroke ni bilo. Najbolj srečna sva, ker imava zdrave otroke in ker sva tudi sama še kar zdra­va, pravi gospa Gabrijela. Včasih je de­lala prtičke s križci in gobeline, v ime­nu obeh in skupaj se še enkrat vrnemo v aktivna pa sta tudi v Medobčinskem največ okvirje za embalažo, nato pa si njuno mladost in čas poroke, na katero društvu invalidov Domžale in v Društvu je našel stanovanje za hrano na Podre-ju spominja poročna fotografija na ste­upokojencev Naš dom Dob. čju pri Senici, od koder ni imel daleč v ni prijaznega doma. Ob tem se spomni-
Leto 2016 je zanju prav posebno službo v Papirnico Količevo. Z željo, da ta na dobre in pridne starše, pa tudi, leto, saj v njem praznujeta kar tri ži-družini ustvari boljše življenje, je ob re-kako sta sama otroke vzgajala v pridno­vljenjske jubileje: tako smo jubilantko dni zaposlitvi skoraj 25 let opravljal po-sti in poštenju – kar je za njiju največje Gabrijelo prijatelji iz borčevske orga-grebno dejavnost, ki je bila v tem času bogastvo. Hkrati povesta, da sta imela v nizacije obiskali 28. januarja 2016, ko bistveno drugačna. Vmes se mu je zara-življenju srečo tudi v tem, da so jima na smo ji ob 70. rojstnem dnevu zažele-di infarkta v letu 1992 poslabšalo zdrav-pot prihajali ljudje, ki so jima pomaga­li predvsem veliko zdravja, možu Iva-je, vendar jubilant ostaja optimist. li tedaj, ko sta pomoč najbolj potrebo­nu pa smo voščili 17. julija, ko je pra-Jubilantka se je rodila v Preserjah pri vala. Hvaležna sta jim, zase pa si želita, znoval 75. rojstni dan. Hkrati sta v kro-Radomljah pri Vrenjakovih. Tudi sama da bi se še naprej ‚zastopila‘, da bi bili gu domačih praznovala zlato poroko. je zgodaj spoznala, da je le z delom mo-prijatli med sabo in da bi še velikokrat v Ob tej priložnosti sta 25. junija 2016 goče kaj narediti. Najprej se je zaposlila prijetni družbi preživljala dni. obiskala baziliko na Brezjah. Zdravi v Universale, nato v Slovenijalesu, dela-Hvala in čestitke, spoštovana Ivan in in uspešni otroci, štiri imata: Roma-la pa je tudi v Papirnici in Traku. Gabrijela, v imenu krajevne organizaci­na, Sabino ter dvojčka Boštjana in Sil-Spoznala sta se, ko je prijatelj Iva-je za vrednote NOB Dob, Krtina, za vse va, so tisto, na kar sta še posebej po-nu namignil, da je v Preserjah prije-tri jubileje! nosna. tno dekle in srečala sta se ter se po do-Vera Vojska 

Življenjski jubilej mame Rezke Grčar z Rov 
Najlepše mi je bilo in mi je z otroki. 
»A minilo je že 80 let, lepo je živet, se vidimo spet,« je ena od kitic pesmi z vabila, ki ga je jubilantka Rezka Grčar z Rov pošiljala domačim, prijateljem in znancem ob svojem 80. rojstnem dnevu. Na kratko je v pesmi strnjenih osem desetletij prijetnega življenja, ki se je začelo 14. julija 1936 v Češeniku na domačiji Gabršek, po domače pri Antonovc, veliki kmetiji, kjer staršem dvema sestrama in trem bratom ni ni­koli zmanjkalo dela. 
Srečanje z bodočim možem Stan­kom Grčarjem, Špinovim z Rov, je mal­ce zakrivila starejša sestra Minka, saj so šli skupaj na veselico v Radomlje, kjer je ob Avsenikovih zvokih prvič zaplesa­la z bodočim možem. Prav vsega se do­bro spomni, tudi, da je že pri dveh letih hotela na Rova in so jo domači komaj našli, pa tudi, da sta ‚hodila‘ slabi dve leti in po ohceti v Češeniku zaživela na Rovah. »Za mladostjo pride še poroka, otroški smeh ponovno se glasi.« kšen neprijeten ni manjkal, vse do besed pa so domači zapisali v album, 
Prav otroški smeh je bil njeno po-leta 2010, ko ji je mož umrl. Domači so kjer so ob fotografijah z mamo napisa­sebno veselje, pa naj gre za dva sino-ji vseskozi v veliko oporo, veliko prije-ni spomini, ob katerih bo mami Rezki va Vilija in Boža ali hčerki Stanko in tnih trenutkov pa najde tudi v Društvu vsa naslednja leta pri srcu toplo.Alenko, ali za 13 vnukov in vnukinj, ki podeželskih žena. Življenje je lepo in težko tudi, mi so pri mami vedno našli zavetje in ji to Večkrat se je udeležila tudi razstave je ob koncu najinega pogovora, na­nazorno pokazali tudi ob 80. rojstnem Dobrote slovenskih kmetih na Ptuju in stal je ob prijetnem srečanju s člani­dnevu, ko se je prav vsak od njih spo-bila deležna pohval in čestitk za zlata cami Društva podeželskih žena Dom­mnil, na kakšen način mu je mama in srebrna, pa tudi bronasta priznanja žale, še enkrat dejala jubilantka Rez­lepšala otroštvo. Z možem, ki se je ne-za žganje – sadjevec in piškote. ka Grčar, ki ji iskreno čestitam in že­kaj let po poroki zaposlil, sta vzorno Za domače in njihovo organizira-lim, da se tudi v prihodnje tako dobro skrbela za manjšo kmetijo, dokupo-nje njenega 80. rojstnega dne ne naj-počuti med svojimi najdražjimi, tudi vala zemljo in z vso ljubeznijo skrbe-de dovolj pohvalnih besed. Skupno morda z malo več zdravja, kot ga ima la za družino, ki ji je bila vse življenje srečanje, kar nekaj deset jih je bilo, se trenutno. Ampak kdor pozna njeno velika opora. Ob prizadevnem delu so je začelo z lepo urejenim prizoriščem dobro voljo, njen vedno prijazen na­otroci rasli, se osamosvojili, jubilant-z njenimi fotografijami, pa tudi manj-smeh, ve, da ji tudi v prihodnje ne bo ka je z možem praznovala zlato poro-šim kar domačim ansamblom. Vsak manjkalo volje, kot pravi pesmi: »A ko. Življenje, o katerem pravi, da je z od 13 vnukov se je spomnil, s čim mu minilo je že 80 let, lepo je živet, se vi­njim zelo zadovoljna, je potekalo mir-je mama lepšala otroštvo, na deseti-dimo spet …« no z vrsto prijetnih dogodkov, tudi ka-ne čudovitih, plemenitih in iskrenih Vera Vojska vrtec dominik savio Letos so bile poletne počitnice res tiste prave ... vroče, sončne. V našem vrtcu so minile v znamenju iger z vodo in ob različnih dejavnostih in aktivnostih v senci: likovno in glasbeno ustvarja­nje, družabne igre, prebiranje knjig, novi plesi in bansi, didaktične igre, zanimivi naravoslovni poskusi. Po­skrbeli smo za veliko popite tekoči­ne, se hladili s svežim sadjem in se odpravili na jutranji sprehod še pred vročino. 



Pred nami je že novo šolsko leto, ki s seboj prinaša nove otroke, nove igralnice, za nekatere otroke celo nove vzgojiteljice. Kot vsako leto se tudi letos še posebej veselimo spreje­ma otrok, ki bodo v naš vrtec pogu­mno zakorakali prvič. Od najmlajših, starih šele 11 mesecev, do večjih, ki bodo mogoče že naslednje leto odšli v osnovno šolo. Za vse smo v novem šol­skem letu pripravili veliko zanimivih dejavnosti, ki jim bodo popestrile bi­vanje v našem vrtcu. Vesna Stanek 

Nove dimenzije kreativnosti 
Kreativna ples in glasba, gledališče in različne igre. Vse to so mlade Domžalčanke raziskovale v Estoniji, kamor so s Centrom za mlade Domžale odpotovale v okviru mednarodnega projekta Creativity Power. 
center za mlade domžale V pro­jektu, ki združuje 21 mladih iz treh evropskih držav – poleg Slovenije in Estonije še Turčije – so spoznale raz­lične metode dela z mladimi in jih na lokalnem mladinskem kampu tudi preizkusile. 28-letno Tjašo je najbolj prepričala delavnica o improvizira­nem gledališču. »Delavnica mi je bila všeč, ker je bilo veliko novih iger, ki jih še nisem poznala in jih bom lahko uporabila pri svojem delu z otroki in mladimi. Najbolj so me navdušile igra s samuraji, zip zap zop in padanje daril z neba.« 
Za sodelovanje v projektu se je od­ločila tudi Živa, ki ji je usposablja­nje dalo veliko več, kot je pričakovala. »Odločitev, da se udeležim kreativnega kampa v Estoniji, se je izkazala za eno najboljših v življenju. Želela sem bolje spoznati in se podučiti o različnih me­todah kreativnosti ter jih prek delavnic preizkusiti v praksi, a sem dobila še ve­liko več. Poleg novega znanja sem spo­znala tudi povsem novi kulturi ... in se­veda nove prijatelje!« 
Usposabljanje je bilo naporno, saj so delavnice potekale tekom celotne­ga dne. Kljub temu se je našel tudi čas za spoznavanje drugih dveh kul­tur – turške in estonske. »Najzani­mivejši nama je bil prikaz predporoč­nega obreda, ki ga izvajajo v Turčiji. Navdušili so naju tudi njihovi tradi­cionalni plesi, sladice in ne nazadnje hena, s katero smo si naredili poslika­ve,« sta svoje vtise strnili sestri Tjaša in Sara. 
Znanja, ki so jih udeleženke pri­dobile na usposabljanju, bodo deli­le tudi z ostalimi mladimi iz občine. Če želite bolje in na zabaven način spoznati osnove kreativnega plesa, glasbe, gledališča in zanimive so­cialne igre, se jim lahko pridružite v Placu za mlade (Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58) v torek, 
13. septembra, ob 18. uri. Foto : Anet t Männiste 

politične stranke 


sd / marjan ravnikar, podpredsednik oo 
V Domžalah potrebujemo pokrit bazen 
Počitnice se prevešajo h koncu, zato je čas za kratko analizo dogajanja na kopališču Domža­le. V letošnji kopalni sezoni je bil viden porast obiska, saj je kopališče v najbolj vročih dneh skorajda presegalo zmogljivost in je 'pokalo po šivih'. Kljub izrednemu obisku v nekaterih dneh je bilo poskrbljeno za varnost kopalcev. Ob tem se mi poraja vprašanje o možnosti povečanja zmogljivosti in postavitvi pokritega bazena. 
V letošnji kopalni sezoni je Zavod za šport in rekreacijo Domžale na bazenu pripravil kar nekaj popestritev, kar zelo pozdravljam. Učinek vode je zelo dober, voda lahko 'odnese' tudi do 90-odstotkov telesne teže, razbremenjuje skle­pe in omogoča, da so športi v vodi primerni sko­raj za vso populacijo. Potemtakem ni naključje, da je bilo večerno rekreativno plavanje zelo dobro obiskano. V času rekreativnega plavanja so bile v bazenu plavalne proge, da je rekreaci­ja lahko potekala na ustrezen in urejen način. Domžalčani so se tega z veseljem posluževali. 
Da bi podobne plavalne aktivnosti lahko iz­vajali tudi v ostalih časovni obdobjih, navajam nekaj dejstev v prid pokritemu bazenu v Dom­žalah: Prvi razlog je zdravje, saj je plavanje šport, s katerim se lahko ukvarjamo praktično vse življenje. Kopališče Domžale je v poletnem času zelo dobro obiskano in nudi aktivno preži­vljanje prostega časa. Šole morajo obvezne pro­grame izvajati v krajih, kjer imajo pokriti bazen, 

Menim, da bi morali v občini Domžale kakor tudi drugod po Sloveniji zgraditi večje število pokritih bazenov, saj bi le na ta način zagotovili nemoteno celoletno rekreacijo, vadbo in tekmovanja. 
pri tem pa poskrbeti za prevoz, ki je povezan s stroški. Plavanje je odlična oblika rekreacije in rehabilitacije. 
Plavanje je izjemno lep šport in sestavni del športne kulture, identitete. Je ugleden in po­pularen olimpijski šport, kot bazični šport pa vgrajen v mnoge športne zvrsti. Zato menim, da bi morali v občini Domžale kakor tudi drugod po Sloveniji, zgraditi večje število pokritih ba­zenov, saj bi le na ta način zagotovili nemoteno celoletno rekreacijo, vadbo in tekmovanja. V želji po pokritem bazenu nismo sami, želijo si ga občani tudi drugih občin. Se ne bi povezali? 
ltd / mag. renata kosec 

Dragi otroci – srečno v vrtcu in šoli 


Zavedamo se, da nam trenutek sen. Verjamem, da ste poletje preživeli čim bolj vo varnost v prometu – starši, da svoje otroke se-vo in vzgojo v cestnem prometu, policiji, osnov-nepazljivosti lahko za vedno brezskrbno in pestro ter se zadovoljni, zdravi in znanite z najnujnejšimi prometnimi pravili in jih nim šolam, vrtcem, krajevnim skupnostim, Poletje se počasi poslavlja in pred nami je je-Dolžnost vseh nas je, da poskrbimo za njiho-lahko zahvalimo občinskemu svetu za preventi­
spremeni življenje. Poskrbimo, da 
polni novih moči vračate na delovna mesta, vaši naučite, kako in kje lahko varno prečkajo cesto prostovoljnim gasilskim društvom, društvom 
do takšnih nesrečnih trenutkov 
otroci pa v vrtce in šole. v domačem okolju, na križišču ali cesti, in voz-upokojencev, itd. 
Oživeli so vrtci, šole, prav tako pa tudi ulice niki, da upoštevate prometne predpise ter vozite Zavedamo se, da nam trenutek nepazljivosti ne bo prišlo. Otroci so enkratni in in ceste, ki so polne prometa. Naši igrivi, navi-strpno in previdno. lahko za vedno spremeni življenje. Poskrbimo, da neponovljivi, vredni vseh naših hani in razposajeni otroci so tako postali še bolj Da bodo še bolj varni in opazni, bomo našim do takšnih nesrečnih trenutkov ne bo prišlo. Otro­
naporov in prizadevanj, da bo 
ranljivi. Nikoli ne vemo, kaj bodo storili v nasle-prvošolčkom ponovno poklonili rutke s hroščk-ci so enkratni in neponovljivi, vredni vseh naših 
dnjem trenutku: skočili s pločnika ali igrišča na om Simonom, ki jih bo spremljal na njihovi poti naporov in prizadevanj, da bo njihova pot varna. njihova pot varna. 
cesto, skakali iz ene luže v drugo ali pa le mirno v šolo in domov. Poleg tega bo za varnost v šol-Dragi otroci, srečno na poti, srečno na cesti in 
stali in opazovali dogajanje okoli sebe. skih okoliših še dodatno poskrbljeno, za kar se pa seveda – srečno v vrtcu ali šoli! 

nsi / ljudmila novak, poslanka in predsednica 
Mladi morajo dobiti svojo priložnost 
Kdo so svetniki Občine Domžale? 


Četrtega avgusta 2000 je bila ustanovljena stran­ka Nova Slovenija – krščanski demokrati, 16. avgusta pa smo se spomnili dr. Andreja Bajuka, prvega predsednika in ustanovitelja stranke, ki je na ta dan pred petimi leti odšel v večnost. Člani stranke smo mu hvaležni, da je z ustanovitvijo NSi uspel ohraniti krščansko demokracijo v Slo­veniji. Bil je velik domoljub in finančni strokov­njak, katerega delo in zasluge pa v njegovem času niso bile dovolj cenjene in priznane. 
Ne gre pozabiti, da je prav krščanska demokra­cija pred petindvajsetimi leti odigrala pomembno vlogo pri osamosvajanju slovenske države. Tudi EU so po tragični izkušnji druge svetovne vojne ustanovili in povezali takratni krščanski demo­krati. Z idejo miru, odpuščanja in sodelovanja med narodi in državami je EU postala močna in vplivna zveza držav, njeni državljani pa so dose­gli veliko blagostanje in spoštovanje človekovih pravic. Čedalje pogosteje pa se zdi, da v svetu spet zmagujejo nasilje, individualizem in tudi nacio­nalni egoizem. Če smo se iz zgodovine kaj naučili, vemo, da to niso prave rešitve in obeti za svetlejšo prihodnost. Tako kot v vsakdanjem življenju, tudi za politiko velja, da si mora prizadevati za dialog in sodelovanje za boljši jutri, medtem ko nasilje vodi k še večjemu nasilju in onesreči veliko ljudi. 
Za Slovenijo je pomemben datum tudi 17. av­gust, državni praznik, ko se spominjamo združi­tve Prekmurja z matičnim narodom. Sedemnaj­stega avgusta 1919 se je v Beltincih na ljudskem zborovanju zbralo več kot 20.000 ljudi in plebi­scitarno podprlo priključitev Prekmurja matici po več kot 900 letih. Potem ko smo v zgodovini ne-

Ne gre pozabiti, da je prav krščanska demokracija pred petindvajsetimi leti odigrala pomembno vlogo pri osamosvajanju slovenske države. Tudi EU so po tragični izkušnji druge svetovne vojne ustanovili in povezali takratni krščanski demokrati. 
nehno izgubljali s Slovenci naseljena ozemlja, pa so prekmurski domoljubi izbojevali veliko zmago za vse Slovence. 
Podoba sveta se hitro spreminja in tudi Slove­nija je pred nenehnimi izzivi. V NSi menimo, da jih trenutna vladna koalicija rešuje prepočasi, predvsem pa se ne loteva bistvenih strukturnih reform. Namesto da bi koalicija vlekla poteze za dolgoročno izboljšanje stanja v gospodarstvu, predvsem za večjo zaposlenost mladih generacij, ki odhajajo v svet s trebuhom za kruhom, smo priča medsebojnim sporom za vpliv na državno premoženje. 
Mladi so najbolj vitalen in izobražen del na­roda, zato bi morali narediti vse, da dobijo svo­jo priložnost. S svojim delom in znanjem lahko napredujejo in prispevajo svoj delež k blagosta­nju, razvoju in napredovanju države. Krščanski demokrati se tega močno zavedamo in zato bomo še naprej poskušali izboljšati njihov položaj. 
nsi / peregrin stegnar 
S skupnimi močmi do boljše 
kondicije gospodarstva 
Kot predsednik Odbora za gospodarstvo (GO) Občine Domžale sem z nekaj člani tega odbora nedavno obiskal Občinsko obrtno-podjetniško zbornico Domžale (OOZ), kjer smo se pogovar­jali o boljšem sodelovanju z Občinskim svetom občine Domžale. Za spodbujanje obrtne dejav­nosti občina že namenja določena sredstva, vendar bi ob povečanem financiranju lahko na­redili več. Za boljše poslovno okolje in gospo­darstvo se zavzemamo tudi v NSi, kar smo dali jasno vedeti tudi z zapisanim gospodarskim programom, ki je še vedno aktualen in je bil označen kot najboljši program med aktualnimi političnim strankami. Krščanski demokrati si tudi v domžalski občini prizadevamo, da bi go­spodarstvo popeljali do boljše kondicije. 
Na obisku smo ugotovili, da vse možnosti medsebojnega sodelovanja niso izčrpane – in­tenzivirati velja zlasti sodelovanje pri pouče­vanju in spodbujanje za samozaposlovanje. Pokazala se je tudi neizkoriščena možnost so­delovanja pri promociji obrtnih in podjetniških poklicev v osnovnih šolah. 
Seznanili so nas z Zakonom o graditvi objek­tov, ki je še v javni obravnavi in kjer je prišlo do poskusa, da bi povsem degradirali naziv in vlogo mojstra, če ne bi temu močno nasproto­vala obrtna zbornica. Podobno se je treba bo­riti za status ‚vajenca‘, ki je še vedno zaposta­vljen, čeprav vemo, kako pomembna je praksa 
Lidija Ambrož Marčun, SMC 

Za boljše poslovno okolje in gospodarstvo se zavzemamo tudi v NSi, kar smo dali jasno vedeti tudi z zapisanim gospodarskim programom, ki je še vedno aktualen in je bil označen kot najboljši program med aktualnimi političnim strankami. 
za delo v obrtni dejavnosti. Pogovarjali smo se tudi o zagonu vsaj enega pilotnega projekta, ki bi potekal s sodelovanjem občine in OOZ. Taki sestanki med OOZ Domžale in GO Občine Dom­žale naj bi postali redni, ob obravnavi tematik, ki zadevajo obrt in podjetništvo, pa bi na seje občinskega sveta bilo smiselno povabiti tudi strokovnjake iz OOZ Domžale. 
Končali smo z ogledom prostorov OOZ Dom­žale, kjer bi ob priliki lahko sklicali tudi sejo Občinskega sveta Domžale in se tako še pobliže seznanili z uspehi in s problematiko zbornice, ki deluje na naših tleh. Treba je stopiti skupaj in še več narediti za našo gospodarsko rast! 
Domžalska občinska svetnica Lidija Am­brož Marčun je po poklicu univerzitetna diplomirana inženirka strojništva, izhaja iz obrtniške družine; že vse življenje živi in dela v Radomljah. »Leta 1991 sem ustanovila svoje lastno podjetje, ki se ukvarja s prodajo, avtokleparskimi, avtomehaničnimi in avto­ličarskimi popravili osnovnih vozil blagovne znamke Honda, v letih od 1998 do 2002 pa sem bila tudi predsednica Krajevnega sveta Radomlje,« o svoji poklicni poti pove Lidi­ja Ambrož Marčun. Na vprašanje, kaj jo je spodbudilo k aktivnemu vstopu v politiko, odgovarja, da ji to predstavlja velik izziv. »Iz­volili so me občani Občine Domžale in dolžna sem jim njihovo izkazano zaupanje tudi povr­niti tako, da zastopam njihove potrebe, želje in interese, ker v tem prostoru živijo, delajo in preživljajo svoj prosti čas. Občina Domžale naj bo okolje prijazno za vse,« dodaja. 

Vsakega od svetnika povprašamo, ka­kšne so njegove prioritete pri delovanju v občinskem svetu, prav tako pa nas zanima, kakšni bi morali biti, po njihovem mnenju prioritetni projekti Občine Domžale. Lidija Ambrož Marčun ob tem odgovarja: »Moje prioritete in cilji v Občini Domžale so, da se na področju gospodarstva lahko še veliko na­redi.« Njen predlog je, da se pospeši razvoj obrti in podjetništva, kar bo omogočilo tudi dodatna nova delovna mesta za mlade. »S tem veliko pridobimo, ker lahko davke, pri­spevke in dohodnino vračamo nazaj v svojo občino, ki nam ponovno zgradi infrastruktu­ro, ki jo mi vsi potrebujemo,« dodaja svetni­ca Občinskega sveta Domžale, kjer zastopa Stranko modernega centra (SMC). 
M at e j a K e g e l Ko z l e v č a r 

le t n i k lv i | avgust 2016 | š tev ilk a 8 slamnik | 21 
kultura 

Komedija Charleyjeva teta – hit 16. poletnega kulturnega festivala Studenec 
Dve uri smeha, so nam obljubljali organizatorji in res nas niso razočarali. Potrudili so se vsi in dali od sebe vse, ne le kar morajo, ampak kar zmorejo. 
Težko bi prešteli, kolikokrat je bilo kar znameniti glasbeniki, ne bi odlo­v zgodovini prireditev v Poletnem čili za Studenec, če jim, tako kot deset gledališču Studenec zapisano, da so tisočim, ne bi prirasel k srcu. člani in članice Kulturnega društva In potem je prišla Charleyjeva teta Miran Jarc Škocjan s prireditvami po-– dve uri smeha, so nam obljubljali or­lepšali in popestrili številna poletja ganizatorji in res nas niso razočarali. različnim generacijam ljubiteljem kul-Potrudili so se vsi in dali od sebe vse, turnih dogajanj, ki na Studenec ali pa ne le kar morajo, ampak kar zmorejo v cerkev sv. Lenarta na Krtini vedno … Razkošno prizorišče je omogočilo radi pridejo. prijetno tekočo predstavo z obilico du-
Posebej radi obiskujejo domače hovitih dialogov, petja, kot ga ne sli­gledališke predstave, ki so bile vse po šiš vsak dan, ubranega plesa in vrste vrsti nepozabni hiti poletij, in veliko inovativnih rešitev, s katerimi so prav­je obiskovalcev, ki vam naštejejo kar zaprav pripravili čisto novo predsta­nekaj imen predstav, ki so privabljale vo. Seveda je imel pri tem največ zra­ljubitelje Studenca od blizu in daleč. ven pravi mojster Lojze Stražar, nje-Pozabili pa niso niti na številna go-gov izbor igralcev, za katere se zdi, da stovanja pevskih in glasbenih skupin vsako leto dobijo ravno pravšnjo vlo­iz domovine in tujine, na nepozabne go, in letos posebej kabareja in žive­gledališke prestave – na Studencu so ga orkestra. Prav čudili smo se, kako gostovala vsa slovenska gledališča –, Charley, to je Primož Krt, po 19 letih pa tudi na pravcate kulturne praznike ostaja enako mlad, živahen in prepri­ob gostovanju opernih hiš. Vse to in še čljiv, ugodno oceno pa zaslužijo tudi več je ponudil 16. poletni kulturni fe-vsi ostali zaljubljenci – mladi in mal­

stival Studenec 2016, za katerim se je pred kratkim spustila zavesa. 
Vse skupaj se je začelo 8. febru­arja 2016 s spominsko slovesnostjo v cerkvi sv. Lenarta, s katero se društvo vsako leto pokloni največjemu slo­venskemu pesniku in vsem pokojnim članom in članicam, ki tako za vedno ostajajo zapisani v spominih in zgo­dovini društva. Cerkev sv. Lenarta je bila letos prizorišče dveh imenitnih koncertov, Komornega zbora Dekor in Dua Claripiano, nato pa se je doga­janje preselilo na obnovljeni oder na Studencu, kjer se je najprej predsta­vil Jure Ivanušič z glasbeno komedi­jo Od tišine do glasbe. Nepozabno do­živetje je bila opera Carmen v izvedbi SNG Opera in balet Ljubljana, skupaj z Alpskim kvintetom smo upihnili 50. svečko, s Slovenskim oktetom pa pra­znovali njihov 65. rojstni dan. Verje­mite, da se omenjeni, lahko zapišem ce manj mladi, tako da močno upam, da se je delčka te zaljubljenosti nale­zla tudi množica obiskovalcev, za ka­tere je društvo moralo pripraviti dve dodatni predstavi. 
Na Studencu so torej ugasnile odr­ske luči, ples charleston, smeh in do­bro razpoloženje je več tisoč obisko­valcev odneslo s seboj, pustilo pa ugo­dne kritike in hvaležnost vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je Charleyjeva teta prišla in odšla s Studenca – am­pak ne v pozabo, temveč v lep spomin. 
Iskrena hvala vsem, omenjenim in neomenjenim, zaradi katerih sta bila tako letošnji festival in še posebej do­mača predstava nekaj posebnega. 
Brez prav vsakogar Charleyjeva teta ne bi bila to, kar je bila. Zato vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala. Zaslužili ste si ga! Dobrodošli na 17. poletnem festivalu! 
Vera Vojska 

Pravljične urice v Knjižnici Domžale 
»… Spoznala sem, kaj se skriva v knjigah: ne le vile in škrati, prince-se in zlobne čarovnice, ampak tudi ti in jaz, naša veselja, naše skrbi, naša upanja in žalost. dobro in slabo, resnično in izmišljeno, narava in ves svet – vse to je v knjigah.« 
(Eva Janikovszky) 
V čudoviti svet pravljic vabimo otroke od 4. leta dalje, vsak četrtek ob 17. uri. Pravljice se bodo pričele v oktobru in bodo potekale do maja. Skupina bo stalna in številčno omejena: vpis se bo pričel 1. septembra in bo trajal do zasedbe prostih mest. Vpisnice dobite na oddelku za otroke in mladino Knjižnice Domžale. 
Prisrčno vabljeni! 


izbr@no v knjižnici domžale 
Izbral in uredil: Janez Dolinšek 


Andres Neuman 
Samogovori 
Cankarjeva založba, 2013 

Roman španskega pisatelja Andresa Neumana nas skozi različne perspek­tive dogajanja v obliki samogovorov posamičnih akterjev družine v stiski popelje na intenzivno soočanje z boleznijo in odhajanjem bližnjih. Težko bolan oče (Mario) lovi zadnje trenutke, ko desetletnega sina (Lita) še lahko po­pelje na pot s tovornjakom. Njegova žena (Elena) se med­tem s težavo sooča z dejstvom moževega umiranja ter se navkljub slabi vesti zaplete v strastno in nebrzdano lju­bezensko razmerje z moževim zdravnikom Ezequielom. Sinu do zadnjega skrivata očetovo hiranje in ga zato po­šljeta k starim staršem, medtem pa Elenino hrepenenje po življenju ob neizogibnem prihajajočem dotiku smrti kulminira v brezsramno demonstracijo človeške šibkosti, ranljivosti in potrebe po ljubezni ... 

Umberto Eco 
Nulta številka 
Ml adinska knjiga, 2016 

Ecov poslednji roman je kratka družbena satira, katere zgodbo nam podaja pripovedovalec, s pomenlji­vim priimkom Colonna (steber). Pri­ložnostni pisec in občasni prevajalec iz nemščine dobi delo pri vzpostavitvi novega časopisa, katerega edini namen je manipulacija in izsiljevanje. Njegov skrivno­stni lastnik, v opisu Eco namiguje na Berlusconija, naj bi z v njem objavljenimi polresnicami in namigovanji že v poskusnih številkah nakazal svojim konkurentom, v kaj se utegne ta medijski projekt razviti. Fiktivna zgodba, ki temelji na resničnem ozadju, pro­blematizira vlogo in pomen novinarstva, pokaže na arbitrarnost novinarskega dela, predvsem pa na moč interpretacije in prezentacije resnice, ali kot pripomni eden od akterjev romana, da časopisi niso narejeni za razširjanje novic, temveč za njihovo prikrivanje. Morda se Eco ni poslovil z velikim romanom, je pa v njem zago­tovo dregnil v ne nepomembno šibko točko našega časa. 

Cees Nooteboom 
Raj izgubljeni 
Beletrina, 2016 

Avtor velja za enega najpomembnej­ših sodobnih nizozemskih piscev, ki je prejel številne nagrade. Roman je zgodba o naključnem srečanju moškega in ženske, nizozemskega literarnega kritika Erika in Brazilke Alme nemških kore­nin, v avstralskem Perthu. Almo, študentko umetnosti, oboževalko angelov, na popotovanju po Avstraliji očara umetnost Aboriginov. V Perthu se nahaja tudi razočarani udeleženec literarnega festivala Erik, ki ob srečanju z Almo znova začuti iskro vznemirjenja in zaljubljenega hrepenenja. Avtor roman začini s humorjem, z ironičnimi komentarji in duhovitimi dialogi, z opazkami o zname­nitih literarnih delih, pa tudi s kritiko današnjih razmer. Roman, ki nas napeljuje k razmisleku o usodnosti na­ključij in o našem življenju zunaj 'raja'. 

Emiliano Fittipaldi 
Pohlep: dokumenti, ki razkrivajo bogastvo, škandale in skrivnosti Frančiškove cerkve 
Ciceron, 2016 

Avtorja Emiliana Fittipaldija se slo­venska javnost verjetno spomni kot tistega, ki je pred leti razkril podrobnosti škandala v mariborski nadškofiji. Z notranjimi dokumenti pa tudi tokrat razgalja Vatikan z novo knjigo, s katero je precej zamajal položaje nekaterih v vatikanskih krogih. Proti njemu je spisana tudi obtožnica. Čeprav naj bi bil denar hudičevo govno, se zdi, da Vati­kanu denar ne smrdi. Skozi stoletja so si duhovniki, škofi in kardinali nakopičili velikanske količine zlatih palic ter bančnih obveznic in danes premoženje rimske cerkve do­sega biblične razsežnosti. Tajništvo za gospodarstvo, usta­novljeno na Frančiškovo pobudo, poskuša prvič povzeti realno vrednost vseh nepremičnin v lasti vatikanskih usta­nov. In ta naj bi bila štiri milijarde evrov. Poleg ogromne vrednosti nepremičnin ima Vatikan neposredno ali posre­dno prek družb, ki so v njegovi lasti, delnice, gotovino in obveznice v skupni vrednosti od 8 do 9 milijard evrov. Pri­ložnost dela tatu. In v Vatikanu ni nič drugače. Na desetine duhovnikov občasno zalotijo s prsti v marmeladi. Veliko primerov rešijo interno, da preprečijo uhajanje neprijetnih informacij, a s prihodom Frančiška se je tudi to spremeni­lo, saj se je nabralo preveč govna, ki ga je treba izprati … 


Isabelle Pandazopoulos 
Odločitev 

Mladinska knjiga, 2016 
Louise je najstnica, ki se med poukom ne počuti dobro, gre na stranišče in tam rodi. Zanikana nosečnost. Ne ona, ne kdorkoli okrog nje ni nikoli posumil, da se z njo dogaja karkoli neobičajnega. Louise je namreč izredno uspešna v šoli, priljubljena med prijatelji, ljubljena v svoji družini, in kar je nenavadno – nikoli ni imela spolnih odnosov. Vendar je tu kar naenkrat otrok, ki vse postavi na glavo. Odločitev je mladinski roman, ki ne govori le o skrivnostih človeškega telesa, temveč predvsem o skrivnostih človeške duše in medčloveških odnosih. Pa tudi o odnosu do samega sebe. Louise namreč tako intenzivno živi življenje, ki ga drugi pričakujejo od nje, da sebe pravzaprav sploh ne opazi. 

Edvard Uspenski 

Stric Fjodor, pes in maček 
Mladinska knjiga, 2016 
Knjiga izpod peresa Edvarda Uspen­skega spada med klasična dela ruske književnosti in je nastala že davnega leta 1974, a vedno znova očara mlade bralce. Glavna oseba je bister in zvedav deček, ki ga zaradi njegove resnosti in samostojnosti kličejo stric Fjodor. Ima krasne starše, le njegova mama ne mara živali, še posebej ne mačk. Zato odide od doma in se nastani v hišici na podeželju. Z njim živita še govoreča mačka in govoreči pes Cof, pa traktor in svojeglava krava. Staršema piše pisma, mladi bralci pa se lahko imenitno zabavajo ob prisrčnih zgodbicah in dogodivščinah, ki jih doživlja ta posebna druščina. Knji­go bogatijo črno-bele ilustracije Jureta Engelsbergerja. 

Christine Baillet 

Gradbeni stroji 
Založba Okaši, 2016 
Končno se je našla založba, ki je za­znala nekaj, česar se bibliotekarji na otroških oddelkih knjižnic že dolgo zavedamo – velikega pomanjkanja (glede na povpraše­vanje) strokovne literature za otroke na temo gradbenih strojev, traktorjev, vlakov ... in seveda gasilcev. Ampak na gasilce bo očitno treba še malo počakati. Gradbeni stroji Christine Baillet namreč na ravno dovolj preprost način razložijo in v prav tako povsem preprostih, a realističnih fotografijah, prikažejo delovanje različnih gradbenih stro­jev. Zaenkrat so v istem sklopu iste avtorice na enak način obdelani še traktorji in vlaki. Vse tri knjige bodo zagotovo odlično izposojane ter prodajane in lahko si predstavljam, da se bodo pri kakšni večji (slovenski) založbi sami sebi čudili, kako da se česa podobnega (sploh tako preprostega) ni uspelo domisliti njim. Čudenju se vsekakor pridružujem tudi sam. Ampak ni še prepozno, enako zaželeno bi bilo nekaj podobnega o gasilcih in njihovih strojih ... 


DVD 

Dobrodušni velikan 
(Fúsi) 
Fivia, 2016 

Koliko tehta Fusi, nihče ne ve, niti samne. Živi kot mesečnik, zanimajo ga samo bitke iz druge svetovne vojne, ki jih rekonstruira s pomanjšanimi modeli tankovin figuricami vojakov. Še vedno stanuje pri mami. Za rojstni dan dobi kupon za plesni tečaj. Tam spozna Sjofn, ki je tudi zelo osamljena in ima psihične težave. Fusi, ki ima veliko srce, se odloči, da bo življenja obeh spravil v red. Ta izvrsten islandski film je prejel nagrado grand prix za naj­boljši film na Festivalu evropskega in mediteranskega fil­ma v Piranu 2015 ter nagrade za najboljši film, najboljšega igralca in najboljši scenarij na filmskem festivalu Tribeca. 



pogled na domžalsko preteklost 


V OTROŠKIH PLENICAH SKRITA KURIRSKA SPOROČILA 
MARIJA VOVK Z VIRA, PARTIZANSKA BOLNIČARKA IN BORKA, KI JE BILA VEDNO Z RANJENCI 
Marija izhaja iz kmečke družine, z Gradišča pri Lukovici, v njej je bilo sedem otrok. Zgodnjo mladost je preživela na kmetiji, junija leta 1942 pa je bila prisiljena oditi k partizanom. 
la Tomažič in pozneje Vovk. O njenih in tega precej več. Boji so bili vsaj na za-
Jože Sko k 
Tomažičevih letih so pisali pisci, tudi četku vojne redki. Veliko smo se gibali, 
Foto: arhiv Marije Vovk 
Maks Zadnik, in se oglašali na domu pa tudi skrivali, šele po kapitulaciji Ita­
M
na Količevem. »Radi so prihajali zlasti lije je bilo spopadov precej več in so se ed drugo svetovno vojno 
soborci iz Istrskega odreda. Med vojno stopnjevali do konca vojne. V Istrskem 
je bila v Ljubljani pri neki 

je odred prišel v Trst, vendar je bil ta že odredu smo izvajali ogromno vojaških 
družini, prosili so jo, da bi 

osvobojen, v njem so bili Američani in akcij in premikov, kar je podrobno doku­
odšla k njim za hišno po-

Angleži. V Trstu se je Istrski odred naha-mentirano in zapisano v knjigi o tem od­močnico. »Družina je izhajala z Gradi­
jal v centru mesta, v bližini osrednjega redu. Iz partizanskih časov imam malo šča in bila zelo v redu, bili so napredni in 
tržaškega pristanišča. Vendar tam nismo slik, v glavnem so se izgubile.« svobodomiselni. Z neko prijateljico sva 
ostali veliko časa, ker so nam ukazali, V muzeju v Divači je vnuk Tomaž na­se dogovorili, da bi opravljala kurirska 
da moramo oditi. Vse partizanske enote šel eno njenih slik iz partizanskih časov. dela. Rodila sem se 1. februarja 1924, ko 
so se morale umakniti iz mesta. V Trstu Večina teh se je s časom porazgubila. sem bila kurirka, sem imela okoli 18 let.« 
sem bila večkrat tudi po vojni. Po konča-»Iz prvega zakona je bil moj sin Božo, iz 
Kurirske posle je opravljala kakšno 
ni drugi svetovni vojni sem odšla domov s drugega pa Miran in Marko. Imam sedem 
leto, junija leta 1942 pa je bila prisilje­
partizani, peljali smo se v džipu, to je bilo vnukov, od teh dva fanta in pet deklet. na oditi k partizanom. »V stanovanju 
junija 1945.« Mož Maks je živel v Pira-General Stane Potočan se je tudi poročil družine v Ljubljani, v središču mesta, 
nu, Marija se je vrnila v domače okolje. med vojno. Zadnjič sem bila pri sorodnici kjer sem delala kot hišna pomočnica, 
Maks je nadaljeval kariero v obveščeval-Nuši Prelesnik, ki mi je dala dve knjigi, so zahajali razni ljudje, veliko teh sem 
ni službi in njuni skupni poti sta se tudi tudi o njem. Moje partizansko ime je bilo spoznala. Stanovanje je bilo v bloku, k 
po razburkanih povojnih časih razšli. Vesna. K nam so na dom na Količevo pri­vratom sem odhajala odpirat obiskoval­
hajali mnogi na obisk, večkrat tudi Stane cem. Kurirsko pošto sem nosila samo 
Tajnica v občini Lukovica Stražar, ki je veliko zapisoval o zgodovini po Ljubljani. Z otroškim vozičkom sem 
»Z drugim možem Ivanom Vovkom sem na Domžalskem. Mož Ivan je med vojno pogosto peljala otroka, v plenicah pa je 
se spoznala po vojni. V občini Lukovici partizanom nosil hrano.« Ivan Vovk – Ja­bilo po navadi skrito kurirsko poročilo. 
sem bila za nekaj let izvoljena kot tajni-kob je bil aktivist OF in rajonski sekretar Otroka sem peljala k neki ženski, ki je 
ca. Dobila sem posojilo ter kupila par-za lukoviško območje. Vodil je tudi Go­bila v službi.« 
celo in začela graditi hišo na Količevem, spodarsko finančno komisijo lukoviške­ki je bila najprej manjša hišica, potem ga okraja. Pozneje je odšel v ilegalo. 
Izdana kurirska pot 

smo jo začeli dograjevati. V težavnih 
Zaradi izdajstva je morala Marija nemu­
povojnih letih sem se morala znajti, kot S parjenjem perila v boj proti doma oditi proč. »Vedeli smo, da nas je 
sem vedela in znala. Izdelovala sem ušem nekdo izdal, kdo je to bil, pa nismo izve­
tudi opanke in zanje dobila denar.« Po V knjigi Istrski odred je fotografija, na deli. Odšla sem v partizane, kjer so že 
poroki z možem Ivanom se je zaposli-kateri je Marija za kotlom med preku­
organizirali vse potrebno. S kanglico za 
la v Induplati v Jaršah, potem se je iz havanjem oblačil na Preložah leta 1944. 
mleko sem šla v neko vas, češ da grem h 
Lukovice preselila na Količevo. »Dru-»Partizanska oblačila so bila tudi v zelo kmetu po mleko. Tam pa so imeli že vse 
gega moža Ivana Vovka sem spoznala, slabem stanju. Ker jih ni bilo dovolj, so pripravljeno zame, nahrbtnik in odejo, 
ko sem kot tajnica delala na občini, on nekateri raztrgane dele zvezali kar z da sem lahko odšla k partizanom. Bilo 
je bil v Lukovici pek. Z Maksom Tomaži-vrvicami, obuvala pa popravljali tudi z je kar hudo. Prišli smo na neko lokacijo, 
čem sem imela sina Boža, ki se je rodil žicami.« nalomili smo si malo smrečja in postavili 
po vojni. V drugem zakonu sem rodila Po vojni je bila Marija celo kakšen šotorsko krilo in to je bilo naše začasno 
sinova, leta 1955 Mirana in leta 1959 mesec zaprta, očitno jo je nekdo pri­bivališče. Velikokrat je bilo mrzlo, padel 
Marka. Mož Ivan je umrl junija 1997.« javil. »Nekaj sem povedala preveč po je sneg, razmere so bile zelo težke. Pri 
V borčevski organizaciji Vir je bila pravici. Bila sem v zaporu v Kamniku, partizanih sem bila bolničarka. Imeli 
ves čas aktivna. Dolga leta je hodila na v celici sem spala, sicer sem pomaga-
Medalje za partizanske zasluge Marija kuha perilo, na Preložah leta 1944. 
smo veliko pohodov oziroma tur, kot smo razna zborovanja in srečanja. »Vsako la v kuhinji, pazniku pa čuvala njegove tedaj dejali. Nekoč sem bila tako utru-enotah, pripoveduje sogovornica. Po-šla je v Novi Gorici. Maks Tomažič je leto sem se udeležila letnega občnega otroke. V Kamniku je bil zapor tam kot jena, da nisem mogla več hoditi naprej, gosto so bile izdane, tako da so sovra-kot obveščevalec poslal Titu v Drvar zbora krajevne organizacije Zveze bor-v vojnem času. Kot sem pozneje slišala, tako da so me posadili na mulo.« žniki pobili bolnike in strežno osebje. depešo, da ga bodo Nemci napadli, cev Vir. Hodila sem na srečanja na Žeje, bi morala okoli leta 1951 dobiti partizan­»Večkrat so me vabili, da bi šla kot saj je od Nemcev v Gorici zvedel za na-Oklo in v Mokrec, pa na različne prosla-sko spomenico, vendar je nisem, ker sem 
Partizanka v različnih enotah 
bolničarka v bolnišnico, vendar tega črtovani desant. Vprašanje pa je, ali je ve, razen v zadnjih letih. Zelo rada sem bila nekaj časa v zaporu, kar je bil neka-Od 6. julija do 20. oktobra 1942 je bila nisem hotela. Enkrat sem bila ranjena, Tito sploh prejel to depešo oziroma ali hodila v Brkine, tudi z vnukom Toma-kšen madež na moji poti od partizanstva Marija Vovk v Dolomitskem odredu, saj me je pod očesom skozi nos zadel ni bila prestrežena na poti do njega.žem, sinom Boža, kjer sem bila veliko naprej. Očitno sem se pregrešila zoper potem do 15. maja 1944 v Šercerjevi šrapnel. Nikogar ni bilo zraven, da bi mi »Ko je Šercerjeva brigada odšla na Šta-v partizanskih časih, tam so bili zelo v novo oblast.« Njen prvi mož Maks se je brigadi, do konca vojne, torej do maja pomagal. Neka ženska mi je dala ogle-jersko, se ji nisem pridružila. Pozneje redu ljudje. Tudi moja teta je hodila z večkrat zavzel, da bi dobila spomenico, 1945, pa v Istrskem odredu. »Ves čas dalo, da sem si lahko sama očistila in so ugotovili, da sta komandant briga-menoj v Brkine, in ko je enkrat dejala, čeprav ta ni pomenila kaj dosti in je bila v partizanih sem bila bolničarka. Ime-oskrbela rano. Po vojni sem hodila na de in njegov pomočnik delala za obe da sem bila tam revček, so ji iz Brkin bolj moralno priznanje kot kaj druge­la sem oborožitev – puško, pištolo, pa razne preglede, vendar niso nikjer odkri-strani, tudi za Nemce. Oba so obtožili odgovorili, da ne, saj sem bila njihova. ga, vendar so ji pristojni oporekali čas, tudi bombe. Sodelovala sem pri zajetju li koščka železa ali šrapnela, očitno sem izdajalstva in ju likvidirali.« Tam sem lahko spala tudi v sobi. ko je bila v zaporu, čeprav le kakšen treh nemških oficirjev, ko sem bila na ga odstranila že takoj potem, ko sem Ko so bile partizanske enote večje, mesec. »Po vojni sem pazila na otroke straži. To je bilo pod Mašunom, v goz-bila ranjena. Zaradi partizanskih ran Partizansko poroko odobril smo največkrat spali v kakšnem kozolcu sorodnikov in se tudi po tej poti nekako du v Snežniku pri Ilirski Bistrici. Pripe-sem pridobila status vojne invalidke.« glavni štab ali v šupi, po navadi v mrvi. Komaj smo preživljala. Upokojila sem se dokaj zgo­ljal je avto, v njem so bili trije nemški V nedeljo, 13. avgusta 1944, sta se v Ta-se znebili uši, smo jih spet dobili. Proti daj, okoli leta 1970, ko so mi upoštevali oficirji. Prišel je tudi nek partizan in jih Gibali so se vsepovsod trah z dovoljenjem Glavnega štaba NOV njim smo se borili tako, da smo v kotlih partizanska leta, pa tudi dejstvo, da sem vprašal, kam gredo, oni pa so rekli, da »Bila sem v toliko krajih in vaseh, da se Slovenije poročila borka Marija Vavpo-kuhali oblačila, veliko smo uporabljali bila vojna invalidka. Povsod, kjer so bili v Ilirsko Bistrico. Zaprte smo imeli v teh ne spomnim več. Ob priliki smo bili tič Vesna in Maks Tomažič, šef odre-prašek proti ušem, ki smo ga zajeli tudi ranjenci, sem bila zraven.« neki kleti, kjer sem jih stražila. Nemce s Šercerjevo brigado na Primorskem, dnega obveščevalnega centra. »Poročil od Nemcev. Zahtevnejšo bolničarsko so zaslišali in pozneje ustrelili za tabo-kjer smo se veliko gibali, da bi od tam naju je odredni politični komisar Janez opremo so imeli v bolnicah, če mi je Odlikovanja za partizanske rom. To je bilo že v Istrskem odredu.« odšli na Štajersko. Ker sem bila bolna, Tavčar Zalar. Priči sta bila Srečko Vilčič, zmanjkalo obvez, sem dobila nove, tako zasluge 
Velikokrat so v partizanih hodili po sem se odločila, da ne grem tja. Ko-načelnik štaba in odredni zdravnik Jože da za prevezovanje ran ni bilo treba upo-Okoli leta 1950 je prejela štiri medalje. dolgih pohodih. »Ko je šla večina po-mandant nam je dejal, da je pred nami Verlič. Slovesnega kosila, na čast novo-rabljati rjuh, srajc ali kaj podobnega.«»Dobila sem medaljo za hrabrost, pa čivat, sem morala oskrbeti in negovati velik pohod, zato se lahko vsak odloči, poročencema, so se udeležili vsi člani Bila je zraven pri miniranju Štam-red zaslug za narod drugega in tretjega borce, ki so imeli ožuljene in ranjene ali bo šel na tako dolgo pot ali ne. odrednega štaba in nekaj članov štaba 3. petovega mostu pri Vrhniki septembra reda, ena medalja pa mi manjka, ker je noge ter jih morala zdraviti. Vedno sem Poleti je bilo tudi neprijetno, ker bataljona, pa še nekaj borcev. O tem do-1944. Tudi takrat ni bil porušen v celo-čudno izginila. Ko mi je leta 1997 umrl imela s seboj bolničarsko torbo. Imela smo morali bili oblečeni v polni opre-godku je ostala fotografija, objavljena v ti, saj je bil zelo zastražen, vendarle pa mož Ivan, sem izročila medalje, pri tem sem povoje in nujni zdravstveni materi-mi in smo veliko hodili, ponoči pa je knjigi Istrski odred. Med proslavljanjem toliko, da so močno otežili promet prek mi je eno nekdo preprosto sunil, bila al. Tablet proti bolečinam nisem imela, bilo hladno, posebej v višjih legah. V je nekdo sporočil, da se bližajo Nemci, njega ter prevoz nemške opreme in je medalja za kurirske zasluge. Imam za dezinfekcijo smo največkrat upora-knjigi o Istrskem odredu je objavljena vendar informacija ni bila resnična. Ko-vojakov. To je bil že tretji napad večjihtudi vrsto spominskih značk in prilo­bljali kar domači 'šnopc'. Injekcije ali skupinska fotografija s partizanske po-mandant in namestnik štaba sta začela partizanskih enot na Štampetov most žnostnih izdaj, ki sem jih dobila na pro­penicilin so uporabljali samo v parti-roke z mojim prvim možen, partizanom streljati z brzostrelkami.« Pozneje je to oziroma viadukt. »Bila sem v zasedi v slavah in prireditvah, zlasti ob okroglih zanskih bolnicah in sicer zdravniki. V Maksom Tomažičem. Ta je umrl maja dejanje ostro obsodil okrožni partijski gozdu nad mostom, ko smo prišli dol, obletnicah partizanskih enot, v katerih večjih enotah, kot je bil Istrski odred, 1997, bil je vodja obveščevalcev.« komite. Partizanska poroka pa je bila je bil most že delno porušen. Po nava-sem bila.« Marija je pri 93 letih še zelo smo imeli tudi zdravnika.« V raznih, O Maksu je bilo veliko zapisanega, nedvomno skaljena. di sem imela pri sebi kot borka le nekaj čila, vojnih let se rada spominja, mar­seveda zakamufliranih bolnicah, je posebej v knjigi o Istrskem odredu, ki Marijin dekliški priimek je Vavpotič, nabojev, ker je bilo sprva orožja precej sikaj prebere v knjigah, ki so nastajale bilo še manj varno kot v partizanskih jo je leta 1975 napisal Maks Zadnik, iz-ker je bila dvakrat poročena, se je pisa-malo, šele po kapitulaciji Italije je bilo tudi s pričevanji na njenem domu. . 
24 | slamnik š tev ilk a 8 | avgust 2016 | l e t n ik lv i 
slamnik@kd-domzale.si 
šport 

DOMŽALSKE KOŠARKARICE 
V MEDNARODNI EXTRA LIGI 

ELVIRA ROŠIĆ KLJUČANIN, TRENERKA IN USTANOVITELJICA ŽENSKEGA KOŠARKARSKEGA DRUŠTVA LEDITA 
Košarka ni le šport, za veliko aktivnih košarkarjev je način življenja. Tudi za košarkarice. 
zanimava kot moška, s čimer so pove-naših 'Leditk'. Dekleta se udeležujejo 
Mateja Kegel Kozlevčar 

zana tudi manjša sponzorska sredstva. tudi internih tekmovanj, kjer pridobi-
Foto: Iztok DImc 

Moram priznati, da ne razumem podje-vajo dodatne izkušnje pod koši, orga­
tij z blagovnimi znamkami, ki bi se lah-niziramo pokalna tekmovanja s sose­
ko skozi šport dobro promovirala. Z Le-dnjimi klubi. Tudi s članicami se bomo 
E
dito smo podobno sodelovanje vzposta-letos udeležile interne lige, ker so uki­kipe deklet, ki so v minulih 
vile s podjetjem Tosama, kjer promo-nili drugo člansko ligo. Skupaj s klubi, dveh letih dodobra prepla­
viramo program Jasmin šport. Imamo ki ne bodo sodelovali v 1. SKL za žen­vile našo lokalno medijsko 
tudi nekaj manjših podjetij, ki jim nudi-ske, smo ustanovili razvojno naravna­javnost, so vsekakor polne 
mo dodatno promocijo skozi naše dru-no mednarodno interno ligo, v kateri energije in željne izzivov pod koši. 
štvo, vedno pa smo odprti za vsa sode-bodo sodelovali klubi iz Italije, Avstri-Borbeni duh, zagnanost in želja po 
lovanja s podjetji. V projektu mednaro-je, Hrvaške in Slovenije. ŽKD Ledita je delitvi znanja ter uspeha žene Elviro 
dne lige, več v nadaljevanju, se bomo soustanoviteljica Extra ženske razvoj­Rošić Ključanin, da mladim košarka­
več pojavljali v različnih medijih, tako ne lige, s čimer se bo v Domžalah prvič ricam in košarkarjem omogoča, da 
doma kot v tujini. To je odlična prilo-v zgodovini igrala mednarodna ženska sproščajo energijo in nemirni duh na 
žnost za mednarodno promocijo podje-košarkarska liga. Ob tem bi želela ape­igrišču ter jim pomagam na njihovi 
tij, ki bodo sodelovala z nami. lirati na vodstvo občine, naj se zaveda, poti življenja tudi skozi šport in ne 
da je to priložnost za mednarodno pro­nazadnje igro. 
Vedno poudarjaš, da je pomembnomocijo Občine Domžale. To je velik po­povezovanje. S kom se povezujetetencial v smeri športnega turizma, za ŽKD Ledita si postavila na 
'Leditke'? katerega imajo Domžale velike razvoj­noge praktično iz nič, danes 
Povezujemo se z vsemi, ki želijo sode-ne možnosti. Smo na prelomnici, od 
predstavljate enega od pomembnih 

lovati. Stremimo k socializaciji, eno-podpore občine pa je odvisno, če nam 
klubov na področju ženske košarke 

tnemu športu. Vsi imamo isti cilj – de-bo to tudi v resnici uspelo. 
v širši okolici. Kakšni so bili začetki 
klice in fante spraviti na igrišče, v 
in od kod ideja? 

športne dvorane in jih vzgajati v duhu Ne dolgo nazaj je ŽKD Ledita Začetki so bili zelo težki. Malce lažje 
človeških vrlin, kot so disciplina, or-organiziral tudi streetball turnir.je bilo le zato, ker so vsi poznali mojo 
ganiziranost, timsko delo, socializa-Zakaj so tovrstne aktivnosti, še košarkarsko zgodovino. Z Ledito smo 
cija, da se po padcu lahko pobereš posebej v času počitnic pomembne? začeli na eni osnovni šoli, kjer smo 
in greš naprej, da nikoli ne obupaš S projektom smo želeli obuditi igra­se 'nekaj žogali', čez čas resneje za­
in vedno daš vse od sebe. Vse te vrli-nje košarke na zunanjih igriščih, pri­stavili, tako da danes naš klub, poleg 
ne mladim v življenju pridejo še kako vabiti mladino pod koše, jih aktivi­članske ekipe, šteje štiri tekmovalne 
prav. Nihče ne pričakuje od njih, da rati in pokazati, da imamo v naši ob­selekcije. To je v dveh sezonah in pol 
bodo vsi vrhunski športniki. Zdi se mi, čini dovolj priložnosti za aktivno zavidljiv rezultat. Ime izhaja iz imen 
da veliko naredimo za njih, če jim pri-igro. Prav tako želimo s tem opozori­mojih treh otroke – Lejle, Dina in 
vzgojimo osnovne lastnosti, s pomo-ti, da imamo aktivne ženske kolekti-Tane. Za samostojno pot sem se odlo­
čjo katerih bodo uspešnejši v življe-ve in ozaveščati mladino, da je giba­čila, ker lokalni ŽKK ni pokazal inte­
nju. Sodelujemo tudi v projektu Šola nje zdravo za telo in duha. Sicer pa resa po sodelovanju. Danes pa sode­
košarke, kjer deklice skozi interesne imamo poletno dogajanje tudi na ta­lujemo tudi s Košarkarskim klubom sciplini, dobivajo termine vsaj toli-dejavnosti učimo košarke, prav tako boru v Domžalah, kjer mlajšim dekli-Helios Suns. ko kot doslej. Vem, da so se v priha-izvajamo interno osnovnošolsko ko-cam ponudimo celodnevno varstvo s 
jajoči sezoni v telovadnici OŠ V. Per-šarkarsko ligo, kjer otroke uvajamo v športnimi aktivnostmi, ki traja teden 
Si dolgoletna košarkarica, trenerka. 

ka sprostili termini tudi z odhodom organizirano tekmovanje. Sodeluje-dni. Takoj zatem se odpravimo skupaj Iz Domžal si odpotovala v trofejno KK Lastovke. mo tudi pri izvedbi športnih dni. s košarkarji Heliosa na tabor v Savu-Ježico, Ilirijo, se vrnila v Domžale in 
drijo, kjer svojo tehniko na treningih stopila na samostojno pot. MordaV Domžalah nimamo tako malo V osnovni šoli najbrž v svoje vrste dopoldan in popoldan pilijo starejše beseda o tvoji košarkarski poti? telovadnic … lahko privabite kar nekaj mladihdeklice. Seveda poskrbimo tudi za za­Začela sem kot majhna deklica, ko A nam še vedno primanjkuje prostora. nadebudnih košarkaric. Kdaj pabavni del priprav na plaži in drugod. me je pri desetih letih učiteljica te-Telovadnice so do 16. ure zasedene, začutite upad članstva, v srednji šoli,Sredi julija sledi odmor, nato pa v av­lovadbe napotila na trening košar-od 16. do 22. ure pa se hitro nabere-z odhodom na fakulteto ali kasneje? gustu že začnemo s pripravami. Ker ke, za katero sem se hitro zelo zagre-jo najemniki. Sploh med 17. in 20. uro Največji upad je ob prehodu iz osnov-imamo v Domžalah čudovito infra­la. Pred tem sem igrala nogomet z je zelo težko dobiti termine. Trenutno ne v srednjo šolo in proti koncu srednje strukturo, ne vidim razloga, da bi na bratom, a je ljubezen do košarke pre-delamo z dvema selekcijama v enem šole. Punce, ki s treniranjem začnejo priprave odhajali drugam. Težava se rasla. Sodelovala in tekmovala sem la nove izkušnje in tam ostala dve se-terminu, a vemo, da dolgoročno to ne zgodaj, pridobijo organizacijske vešči-pojavi le pri najemu dvoran, saj zara­v vseh selekcijah, bila zelo uspešna. zoni. Nato so me povabili v ŽKD Ili-prinaša dobrih rezultatov. Četudi bi ne in se znajo same dobro organizirati, di priprav na šolo v avgustu pogosto Pri petnajstih letih sem že trenirala rija, od koder sem se pozneje vrnila imeli pet telovadnic več, bi bilo še ve-zato nimajo časovnih težav. Pozneje, ko težko dobimo telovadnico. Sicer pa je s članicami in imela lepo število tre-v Domžale, kamor me je ves čas vle-dno premalo, glede na vse klubske se vključujejo v tovrstne organizirane Športni park Domžale kot tak čudovit nerjev, od katerih mi je vsak nekaj klo, saj je povsod lepo, a doma je naj-trenažne procese v naši občini. dejavnosti, jim je težje usklajevati vse in primeren za vse aktivnosti, ki jih dal. Z večino od njih sem se dobro lepše. Tukaj me vsi poznajo, vedo, ka-obveznosti. Mi jim pomagamo, kolikor izvajamo s pripravo naših Leditk. razumela, imeli so me radi, ker sem kšen je moj karakter, večini je to všeč, So tudi v slovenski ligi košarkarice, je mogoče pri organizaciji njihovega bila garač tako na igrišču kot izven zato mi je lažje in veliko uspešne-ki bi lahko uspešno igrale v tujini? časa in šolskih obveznosti, seveda pa Če se vrneva nekoliko v klubske njega. Tudi sicer sem borka, garač, ki je lahko delam v okolju, kjer me lju-Imamo kar nekaj takšnih košarkaric je na dekletih, najstnicah, če bodo to vode, ni skrivnost, da imamo v na igrišču da vse od sebe in takšne dje podpirajo, razumejo in sprejema-in smo lahko konkurenčni tujini. Ve-zmogle. Pomembna je vztrajnost, vemo, Domžalah dva ženska košarkarska igralke si trenerji želijo. Košarko sem jo moje delo. lika večina košarkaric mednarodnih da danes vse preveč mladih prehitro kluba. Gre za zdravo tekmovalnost aktivno igrala vse do članskih vrst, razsežnosti izhaja iz celjskega kluba, odneha, saj želijo, da gre vse po 'liniji ali bi želeli vseeno več sodelovanja? ko sem si pri 19. letih poškodova-Ženski košarki v Sloveniji nikoli kjer je najboljša odskočna deska za najmanjšega odpora'. Pri moški košar-V resnici jaz na to ne gledam kot na la desno koleno in se je moja pot za ni bilo lahko. S kakšnimi izzivi se odhod v tujino. V Lediti stremimo k ki opažam, da imajo fantje večjo željo tekmovanje, daleč od tega. V ŽKD Le­nekaj časa ustavila. Vmes sem ime-spopadate danes? temu, da bi nekega dne dvignili nivo in cilj igrati v članski ligi, že dosti prej dita imamo svoje cilje, svoje ambicije, la otroka, vzela daljši odmor, nato pa Zagotovo je največji izziv zagotavlja-košarke do mere, da bomo konku-imajo izdelane ambicije, so tudi veliko svojo pot, ki ni odvisna od lokalnega nastopila na domžalskem streetball nje financ za tekmovanja v vseh ka-renčni v tujini. Tudi zato se nagibamo bolj vztrajni, borbeni, željni vsega, saj konkurenta. Smo si želeli sodelovanje, turnirju, kjer me je videl takratni tre-tegorijah, cene telovadnic, logisti-k tekmovanju v mednarodni ligi, saj nimajo toliko izgovorov in težav kot de-a so naše vizije preveč različne. Žalo­ner in me povabil v košarkarski klub. ka, treba je zagotoviti prostor za tre-to prinaša dodatne izkušnje za igral-kleta. V preteklosti sem trenirala tudi sti pa me dejstvo, da v enem letu ni-Povabilo sem zavrnila, ker sem ime-niranje tako deklic kot članic. A toke in klub. Dekleta morajo pridobiva-fante in vem, da je njih veliko lažje mo-smo uspeli najti ene skupne točke, pri la majhnega otroka, a po tretjem po-niso le izzivi ŽKD Ledita, ampak tudi ti izkušnje in se preizkusiti proti tujim, tivirati in delati z njimi, saj imajo tudi kateri bi lahko sodelovali. Ves čas smo rodu sem se vendarle priključila ŽKK drugih športnih organizacij v Dom-močnejšim nasprotnicam. več samoiniciative kot dekleta. bili odprti za vsa sodelovanja, pogosto Domžale, kjer sem nadaljevala pot žalah. Res nam ni lahko, a stremimo smo se s predsednikom ŽKK Domžale kot igralka in trenerka. k sodelovanju z drugimi klubu, Za-Se košarkarice lahko sprijaznite Kakšni so cilji ŽKD Ledita v sezoni, usedli, se dogovarjali o možnostih, a 
vodom za šport in rekreacijo Domža-s precej podrejenim položajem v ki je pred vami? do realizacije ni prišlo. Verjamem, da Zakaj si odšla iz Domžal na Ježico? le, Občino Domžale in osnovnimi šo-primerjavi s košarkarji? Letošnjo sezono startamo s štirimi se-bi skupaj lahko naredili še več na po-Upravni odbor ŽKK Domžale pod vod-lami. Žal nam ne pomaga niti to, daZagotovo so košarkarji bolj oblegani lekcijami, U11, U13, U15 in U17, sploh dročju ženske košarke tako v Domža­stvom predsednika Karla Šoperja se smo redni plačnik, saj nam OŠ Ven-in bolj promovirani kot košarkarice, a slednja je zelo mlada ekipa, ki bo po-lah kot širše. Si pa želimo, da bi v naši je takrat odločil, da moram klub za-clja Perka ne omogoča zadosti ter-zdi se mi, da precej opozarjamo tudi na trebovala dve leti, da pridobi prave iz-občini nekoč lahko privabljali športne pustiti, žal razloga še danes ne po-minov. Kljub rednemu plačilu nam žensko košarko, tako z reprezentanco, kušnje in kilometrino. Rezultat je zato organizacije, za kar pa potrebujemo znam. Pot sem na povabilo trener-za prihodnjo sezono ni dodelila niti kot tudi z mlajšimi članicami, mladin-pri nas drugotnega pomena, pa vseeno ustrezne pogoje. Prepričana sem, da ja Vlade Velikonje nadaljevala v lju-enega termina več, še celo zmanjša-kami, kjer smo precej močne, in upa-imamo postavljene cilje. Z ekipo U15 bi se tudi na ta način lahko Domžale bljanskem klubu ŽKD Ježica, kjer sem li so nam obstoječi termin, medtem mo, da bomo nekoč prišli na podobenželimo priti med 16 najboljših v Slove-dvignile na področju tovrstnih aktiv­spoznala nove ljudi in okolje, dobi-ko drugi klubi, kljub plačilni nedi-nivo. Ženska košarka medijsko ni tako niji, kar je dobra popotnica za razvoj nosti. Se vidimo pod koši! . 

le t n i k lv i | avgust 2016 | š tev ilk a 8 slamnik | 25 
s la m n i k @ k d -dom z a l e . s i 
šport 

Po hrabrem slovesu od Evrope v lov na domači vrh 
Po odličnih evropskih predstavah domžalskih nogometašev poznavalci varovance Luke Elsnerja postavljajo ob bok Olimpiji in Mariboru v boj za naslov 
državnega prvaka. 
nk domžale so po dolgih letih avgu­sta znova dihale (povsem) nogome­tno. Razlog je bila zmaga v Stožicah pred rekordnimi več kot osem tisoč gledalci proti angleškemu prvoligašu West Hamu, ki pa je na koncu Dom­žalčane iz kvalifikacij za Evropsko ligo izločil s skupnim izidom 4:2. A tako ‚domača‘ tekma v Ljubljani kot tista v Londonu se bosta z velikimi črkami vpisali v zgodovino domžalskega no­gometa, saj nogometaši v rumenem še nikoli pred tem niso prišli tako daleč v izločilnih bojih evropskih tekmovanj. 
panični, zato je ta poraz zaslužen. To je bila prva tekma letos, na kateri smo od­povedali,« je prvi prvenstveni poraz z dvignejo glavo sprejel Elsner, ki opo­zarja, da kljub lepim predstavam Dom­žal ne gre postavljati v vlogo favorita pr­venstva: »Nismo v stanju sprejeti te vlo­ge. Ta poraz nas je vrnil v realnost. Dobi­li smo opozorilo, da nas čaka še veliko tr­dega dela.« 
Domžalčani so na šestih prvenstve­nih tekmah zabeležili tri zmage, dva re­mija in poraz proti Olimpiji, ki s 13 toč­kami zaseda prvo mesto na lestvici. Va-


Zamujene sanjske priložnosti, da bi po zmagi v Ljubljani z 2:1 še v dru­go presenetili favorizirane Londonča­ne (povratno tekmo so pred 54.000 gle­dalci izgubili z 0:3, op. a.) in se uvrstili v zadnji krog kvalifikacij pred skupin­skim delom Evropske lige, pa varovan­ci Luke Elsnerja niso objokovali pre­dolgo. Strnili so vrste in z dvema zapo­rednima prvenstvenima zmagama 7. in 
13. avgusta s tretjega mesta skočili na vrh tudi pred Olimpijo in Maribor. Naj­prej je padel Rudar, v Velenju sta do­mačo mrežo zatresla Benjamin Morel in Juninho, nato pa ob Kamniški Bi­strici še Koper. Tudi tokrat je semafor na koncu pokazal zmago Domžal z 2:0, mrežo pa sta zatresla znova Morel za vodstvo na začetku drugega polčasa in Antonio Mance v 88. minuti za potrdi­tev zmage. 
Trojček zaporednih zmag so si do­mači navijači obetali proti Olimpiji, a tekmec je imel na rekordno nabitem domžalskim stadionom na derbiju lju­bljanske kotline svoje načrte. Olimpija je bila boljša v vseh prvinah igre in sla­vila s 3:1, častni zadetek za Domžale je dosegel Marko Alvir. 
»Olimpija je odigrala verjetno naj­boljšo tekmo v sezoni, mi pa smo popol­noma odpovedali. Dobrih strani v tej tek­mi ne moremo iskati, mentalno smo bili šibki, taktično slabo postavljeni, kar je moja krivda. Grešili smo v osnovah, bili rovanci Elsnerja so z dvema točkama zaostanka tretji. »Gledano v celoti smo prvenstvo začeli dobro, osvojili lepo šte­vilo točk in tudi ta poraz nas ne bo po­kopal. Imamo začrtano pot, na kateri se bodo včasih pojavile ovire in na nas je, da jih preskočimo. Na nas je, da se že na naslednji tekmi prikažemo v dobri luči,« 
doda domžalski strateg, ki se po lepih predstavah na začetku sezone spopada še z eno nevšečnostjo. 
Da se za dobrim domžalskim ko­njem kadi, je bilo hitro opazno tudi na nogometni tržnici. Domžalske vrste sta tako zavoljo odličnih iger zapustila dva nosilca, že konec julija Dejan Traj­kovski, ki bo kariero kot posojen igra­lec nadaljeval pri nizozemskem Twen­teju, in Kenan Horič. Bosanec, ki si je bil v letošnji sezoni tudi kapetan eki­pe, bo okrepil branilske vrste turške­ga prvoligaša Antalyaspora. Z uspehi v evropskih tekmovanjih in s proda­jo igralcev se je obogatila tudi klubska blagajna, v katero je tako, prek palca, kapnilo okoli milijon in pol evrov. Na izhodnih vratih je tudi Matic Črnic, z dvema zadetkoma junak zmage pro­ti West Hamu. A verjamemo lahko, da bodo odgovorni v klubu našli rešitve, ki bodo Domžalčane obdržale v sa­mem vrhu slovenskega nogometa. Ali pa kar na njem. 
D omen Jarc Foto: Lado Vavpetič/nkdomzale.si 

Državni prvaki začeli s pripravami na novo sezono 
V ekipi državnih prvakov, domžalskih košarkarjev Helios Suns, se po nadvse uspešno zaključeni minuli sezoni, v kateri so osvojili naslov državnega prvaka in pokal Sixt Alpe Adria, obeta sezona, kot je še ni bilo. 

kk helios suns Pred domžalskimi košarkarji so tradicionalni izzivi – tek­movanje v domačem prvenstvu in poka­lu Spar, prav tako jih čaka tekmovanje v pokalu Sixt Alpe Adria, kjer bodo brani­li naslov. Novost, ki prihaja v Domžale, so tekme novoustanovljene FIBA Lige prvakov, v katero Helios Sunsi vstopajo kot prva ekipa slovenske košarke. 
Domžalski košarkarji so priprave na novo sezono začeli v slogu, z odprtim treningom, na katerega so povabili vse navijače. Dan odprtih vrat oziroma prvi odprti trening je prinesel tudi nove na­povedi in izzive, s katerimi se bodo fan­tje srečali v prihajajoči sezoni. Zmago­slavje ob koncu minule seveda ni po­zabljeno, a kot je na prvi dan povedal Luka Vončina, je zdaj treba iskati novo motivacijo za novo sezono. »Lahko reče­mo, da je Helios Suns favorit v domačih tekmovanjih in tudi igralci smo prepriča­ni v to, da lahko ponovimo zgodbo iz lan­ske sezone in gremo po naslov državne­ga prvaka. Mislim, da smo košarkarji na te priprave prišli dokaj dobro pripravlje­ni, imamo pa pred seboj še veliko dela, da bomo pripravljeni na novo sezono,« je dejal Vončina. 
Ekipa se v prihajajoči sezoni spremi­nja. Ostajajo Atanacković, Bratec, Le­lić, Močnik, Ožegovič, Vesel in Vonči­na, ekipi sta se že pridružila Cory Reme­kun in Tomaž Bončina, vrača pa se tudi ‚zabijalec‘ in ljubljenec publike Kyle Ca­sey. A to še ni vse, iz nemškega Eisbäre­na Bremerhaven prihaja Brandyn Curry, 25-letni organizator igre, ki s prihodom v Domžale napoveduje pohod po poti novih uspehov. »Komaj čakam močne 
tekme v Fibini Ligi prvakov, naredili pa bomo tudi vse, da navijače in mesto še enkrat razveselimo z vrhunskim rezulta­tom v domačem prvenstvu.« 
Košarkarji Helios Suns bodo prvo pripravljalno tekmo odigrali 26. avgu­sta, ko v Domžale prihaja ekipa iz Trsta, prvo uradno srečanje pa bo dvoboj pro­ti Krki za Superpokal Slovenije, ki bo 
28. septembra v Podčetrtku. Helios kot edini slovenski predstavnik tekmova­nja FIBA, bo na mednarodnem parke­tu prvo tekmo odigral 19. oktobra, ko vŠportno dvorano Domžale na obisk pri­haja grški Aris iz Soluna. Do takrat je še kar nekaj časa, a domžalski trener že aktivno zaključuje sestavo prve ekipe, za katero napoveduje, da še bolj kako­vostna kot v prejšnji sezoni. »Čaka nas igranje v FIBA Ligi prvakov, v kateri smo dobili težke tekmece z nekajkrat višjimi proračuni, zato menim, da v evropskem merilu fantom ne smemo postavljati im­perativov. Najpomembneje bo pokazati, da smo konkurenčni in priti do čim več zmag, v domačih tekmovanjih, torej v Ligi Nova KBM in Pokalu Spar, pa bo si­tuacija precej drugačna. Tiho bomo pre­šli v vlogo favorita in upam, da jo bomo tudi upravičili,« napoveduje prvi trener Jakša Vulić. 
Domžalske košarkarje v prihajajoči sezoni čakajo težki nasprotniki, števil­ni izzivi, gledalce pa nadvse zanimive tekme, ki jih bodo popestrila tudi atrak­tivna košarkarska imena, kot so turški Banvit, nemški Fraport Skyliners, grški Aris, 13-kratni češki državni prvak Nym­burk in francoski AS Monaco Basket.
 Mateja K. Kozlevčar 

Mladi domžalski triatlonci navdušili 
Letošnje poletje je bilo uspešno tudi za mlade člane Triatlonskega kluba Trisport, ki tekmujejo v kategorijah od letnika 1999 do 2009. Pomerili so se tako na državnem prvenstvu kot tudi v pokalnem tekmovanju. 

Na državnem prvenstvu Slovenije v tri­atlonu, ki je potekalo v Kočevju, se je sicer predstavilo več kot 200 tekmoval­cev, začenši s cici aquatlonom za otro­ke (50 metrov plavanja in 400 metrov teka) ter aquatlonom (200 metrov pla­vanja in 100 metrov teka). Mladi dom­žalski triatlonci so osvojili naslednja mesta: Vita Pilih (starejše deklice) in Klemen Bojanc (starejši mladinci) sta osvojila 2. mesto, Žiga Podbevšek (starejši mladinci) in Domen Bojanc (mlajši dečki) sta osvojila 3. mesto, 4. mesto je pripadlo Ajdi Ahačič (mlajše mladinke), 5. mesto Anji Herič (mlaj­še mladinke) in Arneju Pilihu (mlajši dečki), 10. mesto je osvojila Iza Sušnik (mlajše deklice), 11. mesto pa Urh Su­šnik (starejši dečki). 
Na tekmovanju za pokalno prven­stvo Slovenije, ki je potekalo v Kopru, so mladi domžalski triatlonci dosegli tudi nekaj uvrstitev na stopničke. 1. me­sto Vita Pilih, 2. mesto: Klemen Bojanc, 
3. mesto: Ajda Ahačič, Domen Bojancin Žiga Podbevšek. Na tekmi za sloven-ski pokal, ki je potekala v Kamniku, paso ujeli tele uvrstitve: 2. mesto: Žiga Po­bevšek, 3. mesto Vita Pilih in Jaka Gerič (starejši mladinci). Na triatlonskem tek­movanju v Velenju, privabilo je lepo šte­vilo tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije, so bili uspešno tudi Domžalčani. Na prvo mesto sta se pov­zpela Žiga Podbevšek in Vita Pilih, dru­ga pa sta bila Arne Pilih in Ajda Ahačič. 
Mateja Kegel Kozlevčar Foto: Tomaž Vrtačič 

smučarski klub ihan 
Obvestilo in vabilo 
Vse občane in ostale udeležence v prometu obveščamo, da bo v sobo­to, 24. 9. 2016, od 14. do 17. ure na območju Ihana potekalo tradicio­nalno tekmovanje na tekaških rol­kah, Rolkanje Ihan 2016. V času tekmovanja bo občasno moten pro-met zaradi zapore cestišča na odse­ku Ihan–Goričica–Žabar–Gorope­če. Vse udeležence v prometu zato naprošamo, da upoštevate navodi­la redarske službe in prometno si­gnalizacijo oziroma ureditev v času zapore. Hvala za razumevanje! 
Vabimo vas, da se nam pridružitev Športnem parku Ihan, kjer boste lahko navijali za 'laufarje', ki so se v Ihanu preizkušali že pred 80 leti. 
Naj tradicija živi še naprej! 
športnoplezalni odsek pl aninskega društ va dom žale 
Razpis za plezalno šolo 
V dveh mesecih se boste v dobri družbi spoznali z osnovami špor­tnega plezanja, plezalno tehniko, oprimki in stopi. Uvodni sestanek bo v ponedeljek, 5. 9. 2016, ob 
20. uri v prostorih Planinskega društva Domžale (pri bazenu). 

Informacije: spo.domzale@gmail. com 
Vabljeni! 
alpinistični odsek pl aninskega društ va dom žale 
Razpis za alpinistično šolo 
Predavanja, praktični prikazi in skupne ture od oktobra do maja so namenjene začetnikom, ki jih zani­ma gorski svet, kot tudi izkušenim gornikom, ki želite nadgraditi svo­je znanje ter se v vseh letnih časih varno podati v svet izven markira­nih poti. 

Vabljeni na uvodni sestanek, ki bo v četrtek, 15. 9. 2016, ob 19. uri v prostorih PD Domžale na Kopališki 4 (pri bazenu). 
Dodatne informacije: aodomza­le@gmail.com 
plesni st udio king dance 
Dnevi odprtih vrat 
Drugo leto bo septembra, odkar je plesni studio King dance odprla svoja vrata. Tudi letos bodo dnevi odprtih vrat od 5. do 7. septembra za otroke in mladino, za odrasle se bodo skupine začele s 4. oktobrom. Kdor bi se želel s plesnimi kora­ki spoznati za užitek, vabljen pod okrilje plesalke Špele Kralj. 


Moč telesa in duha tudi poleti 
Vedno več ljudi se zaveda, da predolg premor med poletjem lahko pomeni, da se hitro izgubi ves napredek, 
pridobljen skozi leto. 
Prav tako vedno več ljudi ve, da je vadba v manjših skupinah pod stro­kovnim vodstvom kineziologov smi­selno načrtovana in usmerjena v dolgoročno izboljšanje zdravja in psi­hofizičnega počutja. Podajanje iskre­nih informacij in izboljšanje gibalnih sposobnosti s programom, prilagoje­nim posamezniku, je način dela, ki ga dandanes primanjkuje. Vsakdo, ki se loti spremembe življenjskega slo­ga, naj postavi izboljšanje počutja na prvo mesto. Videz in druge prednosti sledijo same od sebe. Zato je pomemb­no, da imate vadbeni program, ki bo upošteval posameznika in izboljšal njegove gibalne sposobnosti. Veliko ljudi se sooča z nezaupanjem vase in možnost izboljšanja svojega zdravja. Izziv je narediti ljudi močne v telesu in glavi. To je mogoče le z osebnim pristopom in obravnavo z vseživljenj­skim učenjem, česar se zavedajo v Ki­nVitalu, kjer pridno delajo vse poletje. Svoj čas ekipa kineziologov posveča osebnim vadbam, rehabilitacijam po poškodbah in pri kroničnih bolnikih, in vadbam v manjših skupinah. Vse to se dopolnjuje še z vadbo v naravi ob lepem vremenu in tekaško vadbo ob Kamniški Bistrici. 
Učite se pod njihovim vodstvom, jih obiščite ali povprašajte na Antona Skoka 2 v Domžalah. 


le t n i k lv i | avgust 2016 | š tev ilk a 8 slamnik | 27 
šport 

Državno prvenstvo in turnir za Pokal Občine Domžale 
Balinanje je eden najpopularnejših športov, ki privablja vse generacije tekmovalcev in rekreativcev. 
balinarski športni klub bud­služba, pripravili pa so tudi slovesno ničar količevo V njem najdejo tako podelitev pokalov in medalj najboljšim. priložnost za športne uspehe kot zelo V začetku avgusta je na pokritem množično rekreativno vadbo, ki je ve-balinišču potekal tradicionalni med­likokrat povezana tudi s prijetnim dru-narodni balinarski turnir za Pokal Ob­ženjem. Pomena te športne panoge se čine Domžale, ki v malce spremenjeni že več kot štiri desetletja zavedajo tudi obliki Balinarski športni klub Budničar pridni člani in članice Balinarskega spremlja že skoraj od začetka njihove­športnega kluba Budničar Količevo, za ga dela. Pomerilo se je 16 ekip iz Hrva­katere poletni meseci niso bili prav nič ške in različnih koncev Slovenije, med dopustniški, saj so v juliju in avgustu njimi vsi sosednji balinarski klubi. V iz­organizirali dve pomembni tekmova-ločilnih bojih smo videli veliko odlič­nji, in ponovno dokazali svoje organi-nih iger, v finale pa sta se uvrstili ekipi zacijske in tekmovalne sposobnosti. iz Opatije in domača ekipa, v kateri so 

Balinarska zveza Slovenije jim je v juliju zaupala organizacijo državnega prvenstva članov v natančnemu zbija­nju. Na pokritem balinišču na Količe­vem je 16 najboljših slovenskih balinar­jev v tej disciplini pokazalo veliko spre­tnosti in borbenosti in navdušili gledal­ce. Po enoletnem premoru je svoj drugi naslov državnega prvaka v tej discipli­ni osvojil član Planine Matej Petrič Žvo­kelj. V finalu je bil boljši od člana ljub­ljanske Sloge Uroša Markiča, člana Lo­kateks Trate Simona Možine ter člana Mengša Gregorja Rakolle Dolenca. Bu­dničarji so poskrbeli, da so se na ce­lodnevni prireditvi tekmovalci in vsi ostali prijetno počutili. Poskrbeli so za okrepčila, brezhibno je delala sodniška balinali: Stane Žavbi, ml., Darko Sve­tlin, Roman Borec in Cveto Lanišek. Po­kal je tokrat odšel v Opatijo. Kot je obkoncu turnirja v imenu BŠK Budničarpovedal Stane Žavbi, so bili tekmoval­ci in njihovi spremljevalci z organizaci­jo ter izvedbo turnirja zelo zadovoljni, k temu pa so pripomogli tudi sponzor­ji. Posebej bi se radi zahvalili za pomoč Restavraciji Park Domžale, Gostinske­mu podjetju Trojane, Občini Domžale, Galko plastu Radomlje, Svečarstvu Rok Pirš Radomlje. 
Zmagovalcem letošnjega mednaro­dnega balinarskega turnirja za Pokal Občine Domžale, iskrene čestitke, bali­narjem s Količevega pa še veliko uspe­ha! Vera Vojska 


Maja nadaljuje niz nepremagljivosti, Martin že pogleduje proti Ljubljanskemu maratonu 
Tudi poletno tekmovalno zatišje, ko je bila športna javnost usmerjena k olimpijskim igram v Braziliji, so nekateri tekači Atletskega kluba Domžale izkoristili za preizkus svojih tekmovalnih sposobnosti pred zadnjim, jesenskim delom sezone. Z dosežki sta 
najbolj izstopala Maja Per in Martin Ocepek. 

atletski klub domžale Maja Per, pionirka v kategorij U16, nadaljuje pre­vlado v gorskih tekih, saj je letos na šti­rih tekmah zabeležila prav toliko zmag. Zadnjič je Maja tekmice zadaj pustila na peti postaji Pokala Slovenije v gorskih tekih, ki je tekače popeljala v Kamniško Bistrico. Na dobri dva kilometra dolgi progi z 200 metrov višinske razlike je najbližjo Tjašo Ćirovič prehitela za več kot minuto in si s tem že tekmo pred koncem zagotovila zmago v skupnem seštevku. Lani ji je to v kategoriji pio­nirk U14 prav tako uspelo ob štirih zma­gah in enem drugem mestu. Maja, letos najhitrejša slovenska atletinja letnika 2002 v tekih na 2000 in 3000 metrov, je v drugem delu sezone vse podredila prvi uvrstitvi v pionirsko reprezentan­co, ki se bo sredi septembra merila v češki Trnavi. Na teku na Grintovec, ki v članski kategoriji velja za eno najtež­jih preizkušenj, saj je treba od starta v Kamniški Bistrici do vrha Grintovca premagati kar 1959 višinskih metrov, so uspešno nastopili še trije domžalski mladi tekači. Drejc Trojer je osvojil tre­tje mesto med pionirji U16, na nehva­ležnem četrtem mestu pa sta pristala Martin Močnik med pionirji U14 in Pa­vel Trojer še starostno kategorijo nižje. 
V pripravah na Ljubljanski maraton se je zanj domačega 12. Teka po Zagor­ski dolini udeležil klubski maratonski rekorder Martin Ocepek. Med skoraj 300 tekači je v soboto, 6. avgusta, na dobrih 10 kilometrov dolgi trasi s časom 34:47 osvojil absolutno tretje mesto za zmago­valcem Matejem Šturmom (32:23), sicer 
slovenskim podprvakom na 5000 me­trov, in Miranom Cvetom. »Tekmo sem prvič končal na stopničkah v absolutni konkurenci in že tretjič zapored postal občinski prvak. Tudi s časom sem za­dovoljen, saj sem svojemu najboljšemu dosežku odbil pol minute. Zdaj se bom osredotočil na septembrski polmaraton v Vidmu (Udine) in nato k najpomemb­nejši tekmi, Ljubljanskem maratonu, kjer se želim spustiti pod mejo 2:30,« je svo­je cilje v zaključku sezone razkril 28-le­tni atlet, ki je konec avgusta formo dvi­goval na višinskih pripravah na Rogli. 
Prek meje se je konec julija na mi­ting v italijansko Gorico podal Luka Zdovc, ki je kamniški dres letos spomla­di zamenjal za domžalskega. V teku na 100 metrov je s časom 11,98 osvojil 30. mesto in za osebnim rekordom zaostal šest stotink sekunde. Kljub temu razo­čaranja ni bilo, saj se Luka po poškod­bi noge vrača v pravo formo, s katero bo prihodnje leto v kategoriji mlajših mla­dincev lovil klubska rekorda v teku na 100 in 200 metrov. 
D omen Jarc 

39. Sankukai letna karate šola in nova sezona 
Preden so se poletne počitnice za Sankukai karateiste zares lahko začele, nas je čakalo še zadnje dejanje sezone 2015/16 – letna karate šola v Umagu. 

sankukai karate klub domžale 
Kot vsako leto smo tudi letos za teden oziroma dva svoje domove zamenjali za obmorske apartmaje in prostor za tre­ning. V obeh terminih smo večkrat na dan pridno trenirali in pridobivali novo znanje. Tiste najbolj zagnane je namreč na koncu tedna čakal izpit za višji pas. Otroci so tehniko pokazali pred strogo komisijo, ki je na koncu odločila, ali je njihovo znanje ustrezno ali morajo še malo potrenirati. Veseli smo, da je bilo med tistimi, ki so njihovim zahtevam ustrezali, tudi kar nekaj domžalskih ka­rateistov. Tretji beli pas, 6. kyu je položil Urban Dovžan, barvo pasu so spreme­nili Manca Katrašnik, Kristjan Urbanija in Nil Gorjanc, ki so bili uspešni pri izpi­tu za 4. kyu – oranžni pas. Svoje znanje so dokazali tudi Ajda Bolčina, Vid Ro­všek in Jan Verbič, ki so položili 4. kyu Ichihan (vmesni oranžni pas). Svoj bar­vo pasu je spremenil tudi Aljaž Pudjak, ki je položil 3. kyu – zeleni pas. 
Vsem za prikazan trud in uspešno opravljen izpit iskreno čestitamo! 
Po zaključni prireditvi, kjer so otro­ci diplome za višji pas prejeli iz rok tehničnega mentorja Vlada Paradižni­ka, pakiranju in vožnji domov, so se počitnice tudi za karateiste lahko za­čele. Čas se je hitro obrnil in že je pred nami september in vpis v novo sezo­no! Lepo vabljeni, da nas obiščete na naših lokacijah: v Domžalah, Dobu­-Krtini, Dragomlju, Lukovici in Trzinu ter v Mengšu, Radomljah in na Rodici. 


Več o urah in točnih lokacijah si lahko preberete na spletni strani: www.sankukai.org ali pokličete na 031 231 440. Se vidimo! 
Tjaša Šinkovec 
šport 

Ples za vsakogar – za trening telesa in duha 
Že od kar se je človek postavil na dve nogi in shodil, ga spremljata šport in umetnost. In že od nekdaj ga spremlja nekaj, kar združuje to oboje – ples. 
Odpočiti v nove borbe 
Klub borilnih veščin Domžale poletne mesece izkorišča za lažje treninge – tudi v obliki sodelovanj na različnih srečanjih in rekreativnih tekmovanjih. 
plesna šola miki predstavlja zdra­vo gibanje in izražanje, ki poskrbi za našo motoriko, telesno pripra­vljenost in splošno dobro počutje. S plesom poleg telesnih treniramo tudi naše psihične sposobnosti, iz­boljša se nam namreč spomin, po­sluh, ritem in še kaj, najboljša stvar pa je, da je ples neizmerno zabaven in sprostšča od napetega vsakda­na. Pleše lahko prav vsak, ne glede na starost, spol, raso, velikost, itd. Ker se pozitivnih učinkov plesa in nasploh ukvarjanja s športom zave­dajo tudi v Plesni šoli Miki, so se odločili, da za vse pripravijo Mikije­ve plesne tedne! Od 29. avgusta do 


9. septembra so namreč za prav vse obiskovalce pripravili dva brezplač­na tedna odprtih vrat. 
Prav vsi bodo lahko preizkusili različne vadbe in tečaje, ki jih ponuja Plesna šola Miki. Otroci, stari od 18 mesecev pa vse tja do 14 let bodo lah­ko brezplačno plesali kar oba tedna, saj se bodo lahko preizkusili v baletu, hip-hopu, jazz baletu, pop plesih, gi­balni igralnici in mnogih drugih zvr­steh. Dijaki, študenti in odrasli pa s ‚kurjenjem kalorij‘ lahko začnete v te­dnu od 5. do 9. septembra, ko boste lahko preizkusili VIIT vadbo Alenke Košir, latino lady, Jazz balet, zumbo, hip-hop, funkcionalno vadbo, jogo in še mnoge druge vadbe. V oktobru se začenjajo tudi družabni plesi in salsa, za katero bodo imeli študenti tudi po­seben popust. 
Vse to in še več lahko preizkusite brezplačno in tako hitro najdete ples ali vadbo, ki bo ustrezala vašemu po­čutju in telesu. Kar pa je najpomemb­nejše, ob plesu se vedno zabavamo in sprostimo od vsakdanjih stresov, kar je v teh časih vsekakor dobrodošlo in skoraj da nujno. 
Tjaša Derst venšek 
klub borilnih veščin domžale 
Poletni meseci so za športnike navadno priložnost za počitek in nabiranje nove energije za jesen, ko se začnejo posame­zna tekmovanja. A to skoraj ne velja za KBV Domžale, ki tudi poletne mesece izkorišča za lažje treninge – tudi v obli­ko sodelovanj na različnih srečanjih in rekreativnih tekmovanjih. Tako smo jih srečali na Čarobnem dnevu v Arbore­tumu Volčji Potok, kjer so bili deležni velike pozornosti. S sodelovanjem na Golažiadi ob prazniku KS Dob so po­trdili svojo povezanost s krajevno sku­pnostjo, ter tudi zahvalo za finančno pomoč, ki jo je klub deležen. 
K boljši jesenski pripravljenosti pa bo zanesljivo prispevala tudi 2. pole­tna šola boksa in kickboxinga v Pira­nu, ter 5. boksarki tabor v Ihanu. 
Septembra bo Marjan Bolhar na­stopil na Svetovnem pokalu v Rusiji. O njem smo lahko brali tudi v enem od časopisov v povezavi z okrevanjem kosovske olimpijske zmagovalke na rehabilitaciji kolena v Ljubljani, saj je bil tekmovalki v veliko pomoč. 
Klub borilnih veščin Domžale sporoča, da se treningi boksa in kick­boxinga začnejo prvi teden septembra po ustaljenem urniku. Dobrodošli! 
Vera Vojska 


70 let šaha na Domžalskem (6) 

Luka Lenič – najboljši slovenski šahist 
telj. Z Aleksandrom Beljavskim sem začel trenirati okoli devetnajstega leta, približno štiri leta. Bil je moj za­dnji trener in še vedno se kdaj dobiva. Zdaj delam bolj s sparing partnerji, med temi je Avstrijec Markus Ragger. Z njim sva veliko delala. Sparing par­tner pomeni, da pride za kakšen te­den k meni in delava na šahu na raz­lične načine, ali pa pridem jaz k nje­mu za kakšen teden. Metode priprav so različne – analize, počasne, po­spešene in hitropotezne partije, ana­liza pozicij in drugo. 
Kateri so bili t voji generacijskisopotniki v Domžalah? 
Moja prva generacija so bili Aleksander Nadj, pa Luka Pavlič, ki je bil dober ša­hist, učil ga je Béla Szomi na osnovnišoli Slavka Šlandra. Omenim naj tudi Saša Rihtarja, z njim sva bila dobra pri­jatelja, hodili smo po turnirjih. Malo je bil starejši in sva se veliko družila, zdaj pa z vsemi nimam skoraj nobenih sti­kov. Lucija Rovtar se je tudi učila pri Koritniku, tja do konca osnovne šole, vendar je prenehala s šahom. 
Kaj pa srečanja z drug imi poznejšimi mladimi člani ŠDDom žale? 
Špela Orehek je hodila v drugo dom­žalsko osnovno šolo. Bil pa sem kar precej skupaj z Matejem Filipom ter bratoma Lanom in Borom Turek. Ob­časno v mladinskih ekipah, občasno pa kot predavatelj. Špela je zelo na­darjena šahistka. Mogoče bi mora­la v nekem obdobju še bolj pogloblje­no pristopiti k šahu, pa bi bili njeni uspehi še večji. 
V koliko klubih si tekmoval? 
Po Domžalah sem odšel v Maribor. Igral sem za Trst v Italiji, potem za Feffernitz v Avstriji, na Madžarskem z Nagikaniši, potem na Hrvaškem, naj­prej za Reko, zdaj pa za reško Libur­nijo. V Nemčiji sem igral za Hochen­heim, tam kjer se dogaja formula, pa tudi v Grčiji za otok Ikaria. V najbolj plodnem obdobju sem igral za sedem ali osem ekip. . 
Jože Skok 
H
udo mi je bilo, ko sem odhajal iz domžalskega kluba. Velemojster Luka Lenič je večkratni slovenski državni prvak, stalni član slovenske državne in olim­pijske reprezentance, uveljavljeni ša­hist najmanj v evropskem okviru. 
Kdaj si začel ig rati šah? 
Začel sem že nekje v mali šoli. Babica Ana Lenič, na žalost je preminula pred tremi leti, me je vpisala v šahovski kro­žek pri Jožetu Koritniku na osnovni šoli v Ihanu, ki je na srečo prišel v naše kra­je. Bil je dober šahist, pedagog in uči­telj. On nas je navdušil, radi smo hodi­li na šahovski krožek. V Domžalah sem hodil v vrtec, popoldan pa v Ihan na ša­hovski krožek. Osnovno šolo sem obi­skoval na šoli Venclja Perka v Domža­lah. Do devetega leta sem imel šahovski krožek pri Koritniku in iskreno sem mu hvaležen za položene temelje na začet­ku moje šahovske poti. Ko sem krožek 'prerasel', sem obiskoval srednjo šaho­vsko šolo, ki jo je vodil Matjaž Mikac. 
Kje je potekala srednja šahovskošola? 
Večino časa je bila v prostorih sta­re osnovne šole Venclja Perka, kjer je zdaj center Lipa za tretje življenjsko obdobje. Hodil sem vanjo dvakrat po tri leta, v skupini nas je bilo šest. Zelo hitro sem igral na hitropoteznih tur­nirjih na balinišču v Domžalah. Do­bro se spominjam Janeza Grčarja, Pe­tra Zupančiča, Janeza Bizjaka in Aloj­za Cerarja iz Moravč. Ti igralci so bili dobri za igro in prakso. Že pri dese­tih letih sem začel delati z mednaro­dnim mojstrom Zlatkom Bašagičem in bil večkrat v Bosni, tako da me ni mo­tilo včasih hrupno okolje na balinišču. Tam smo imeli tudi šahovsko šolo. Ho­dili smo okoli stavbe, zadaj je bil vhod in stopnice. Zdaj, ko sem v klubu Lju­bljana Duol, imamo zamisel, da bi po­novno organizirali tedenske šahovske turnirje, da bi se šahisti širšega zaled-


Luka na začetkih šahovskih uspehov 
ja iz Ljubljane, Domžal in Kamnika lahko nekje zbirali. 
Zakaj imaš na tiste čase tako prijetne spomine? 
Zame so v ekipi Domžal skrbeli, kot da sem bil njihov otrok, saj sem bil še zelo mlad. Posebej velja to za Vida Vavpe­tiča, pozneje tudi za Bojana Osolina, s katerima sta bila moja starša vedno v navezi; lepo smo se razumeli. Igra­li smo v prvi slovenski ligi zahod, odlič­no sem se razumel z Marjanom Šemr­lom, pa z Marjanom Karnarjem, Fran­cijem Koširjem, Bogdanom Osolinom, Ivanom Bratkom in mnogimi drugimi. Če sem koga pozabil omeniti, se opra­vičujem. Vzeli so me za svojega in na te čase imam res lepe spomine. 
Kdo te je največkrat spremljal na tekmovanja? 
Na dolge relacije me je po navadi oče Iztok, pa tudi mama Zdenka, skrat­ka starša sta bila vedno z mano. Oče je bil drugokategornik in je včasih iz čistega dolgočasja, ko me je spre­mljal na turnirjih, tudi sam igral na njih. Tudi stric Jože zna igrati šah, pa dedi in seveda babica. Še kot otrok sem igral z zdajšnjim županom Toni­jem Dragarjem, sosedom mojega so-
Na tekmovanju Mitropa 
rodstva v Ihanu, bratrancem moje­ga očeta. 
Za domžalsko ekipo si kar hitro tekmoval? 
V začetku sem igral na nižjih de­skah, recimo v domžalsko-kamniški ligi, potem v prvi ligi zahod, kjer sem igral dokaj hitro na prvi ali drugi de-ski. To je bila zame zelo dobra izku­šnja, komaj sem čakal, da so se lige začele. Name ni bilo nikakršnega pri­tiska glede rezultatov. Imel sem od­prte roke, bil sem zelo borben in ve­dno skušal zmagati. Je pa bilo tudi ra­zumevanje v ekipi, če sem kdaj ka­kšno partijo izgubil, skratka v njej je bilo lepo vzdušje in sem se zelo do­bro počutil. 
Kdaj si zamenjal šahovski klub? 
Bilo je okoli leta 2007, ko sem po moči presegel okvire kluba Domžal. Zelo mi je bilo hudo, ko sem šel iz njega, ker sem bil nanj sentimental-no navezan, saj sem odrasel v dom­žalskem klubu. Še vedno je to moj do­mači klub. Ni mi bilo vseeno, kaj so si drugi člani mislili, ker sem odhajal iz kluba. Upam, da so vsi razumeli, da je moj razvoj terjal boljši in profesio­nalni klub. Železničar iz Maribora je želel imeti v svoji sredi najboljše ša­histe, zagotovil je odlične šahiste. Ta­krat sem začel trenirati z Adrijanom Mihalčišinom, imel sem najboljše po­goje v Sloveniji, mariborski klub si me je res želel. 
Imel si verjetno tudi finančno podporo? 
V Mariboru je bil tedaj alfa in omega ve­lemojster Georg Mohr, moje sodelova­nje z njim je bilo zelo dobro. Kljub vsem tem pogojem sem bil še vedno zelo na­vezan na fante v domžalskem društvu. Domžale so bile amaterski klub, Mari­bor pa profesionalni. To je bilo potreb­no za moj razvoj, nekateri v Domžalah so to razumeli, drugi morda ne. 
Kar nekaj časa si lovil naslov mojstrskega kandidata, potem pa hitro napredoval v mojstra in mednarodnega mojstra? 
Ne spomnim se točno, kdaj sem po­stal mojstrski kandidat. Po resnici po­vedano, temu nisem nikoli polagal ve­liko pozornosti. Bolj se je s temi dile­mami ukvarjal moj oče. Moji trenerji so vedno gledali na to, da sem čim hi­treje napredoval, saj potem uspehi pri­dejo sami po sebi. Tudi ko sem postal velemojster, se s tem nisem pretirano obremenjeval, ker sem preprosto želel napredovati in biti med najboljšimi. 
Kdaj si začel trenirati z žal letos preminulim Zlatkom Bašagičem? 
Moj trener je bil od desetega do šest­najstega leta, potem je bil predvsem moj svetovalec. Veliko je bil pri nas na domu v Domžalah, jaz sem bil po­gosto v Sarajevu, spremljal me je tudi na nekaj turnirjih. V Sarajevu sem bil v stiku z bosanskimi šahisti. Tam je bila zelo živa šahovska atmosfe­ra, bilo je tudi veliko turnirjev. Veli­ko sem igral z Runičem, Dizdarevi­čem. Z Zlatkom sva delala do šestnaj­stega leta, pa tudi z Matjažem Mik­cem, s katerim sva poleg srednjih ša­hovskih šol delala tudi individualno. Tako Mikac kot Bašagič sta bila vso mojo šahovsko kariero moja svetoval­ca, z obema sem postal dober prija­
objave 






SPREJEM ZAHVAL 
Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si. 
ROK ZA ODDAJO 
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 30. septembra 2016. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 15. septemebra 2016, do 12. ure. 
Za vsa vprašanja smo na voljo na: urednistvo.slamnik@gmail.com 
30 | slamnik š tev ilk a 8 | avgust 2016 | l e t n ik lv i 
objave | pisma bralcev 

le t n i k lv i | avgust 2016 | š tev ilk a 8 slamnik | 31 
pisma bralcev | križanka 

Zeleno ni samo zeleno 

Odgovor na prispevek v pismih bralcev: Razvoj Leka, člana 
Ni naključje, da je večina okoljevar­stvenih gibanj in strank v svoj naziv vključilo besedo zeleno. Zeleno sim­bolizira naravo, ki nas obdaja, spro­šča in pomirja ter blagodejno deluje celo pri bolnikih z očesnimi težavami. 
Pomembno vlogo za ravnovesje v naravi imajo zelene travniške in goz­dne površine ter drevesa pri uravna­vanju temperatur našega bivalnega okolja. Klimatologi ugotavljajo, da je v mestih in naseljih z veliko asfaltira­nih površin, temno obdelanih fasad in streh poletna vročina znatno višja in traja dalj časa, preden se zrak ohladi. To pa vpliva tudi na globalne vremen­ske pojave. 
Prostorski načrtovalci na ta dejstva pogosto pozabljajo. Tudi v naši obči­ni. Skoraj nedopustno je, da občinski odlok dovoljuje samo dvajset odstotno ozelenitev stavbnih parcel. Ponekod celo ta nizek kriterij ni izpolnjen, npr. dvorišče Janežičeve vile v Domžalah je v celoti asfaltirano in pozidano. Veli­ka parkirišča, kakršno je pri Lidlu, bi obvezno morala biti zasajena z drevesi med parkirnimi vrstami. Na nezazidlji­vih zelenih površinah ne bi smeli do­voliti raznih utrjenih parkirišč ter de­ponij gradbenih in drugih materialov. 
Zavedajmo se: zeleno je veliko več kot samo zeleno. 
 Jože Nemec ,  Društ vo za varst vo okolja D omžale Kamnik 
ROK ZA ODDAJO 
Naslednja številka Slamnika izide  
v petek, 30. septembra 2016. 

Rok za oddajo prispevkov je v četr­tek, 15. septembra 2016, do 12. ure. 


pisma bralcev
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povze­manja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in po­pravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pra­vico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. 
Kukavičja jajca med smetmi 
Odkar smo se v občini odločili za loče­no zbiranje odpadkov, smo postali bolj ozaveščeni o okolju in smo za to pripra­vljeni tudi nekaj plačati. Smeti, ki jih ko - pičimo, morajo najti svoj prostor, in nji- hovo upravljanje/odvažanje je vedno večji problem. A problem se začne že pri zbiranju odpadkov. Ker živimo v veliki soseski na Miklošičevi ulici, imajo bloki komunalni otok za zbiranje embalaže, stekla in papirja, ki je skupen in vsem dostopen. Zabojniki za mešane smeti in  biološke odpadke pa Prodnik zaračuna posebej, glede na količino smeti in števi­lo odvozov. Poleg tega so nameščeni še zabojniki za odvoz starih oblačil – vse to so neljube posledice našega potrošni­štva, ki se mu nismo pripravljeni odreči. 
Pred petnajstimi dnevi sem bila pri­ča prihodu urejene gospe srednjih let, ki je iz svojega prtljažnika potegnila na plan dve velikanski vreči smeti in jih od­ložila nič meni nič tebi pred naše zaboj­nike in se na moje opozorilo, da naj tega ne počne, obregnila, da naj me nič ne skrbi, saj bodo komunalci vse odpeljali. Gospa ne stanuje v našem bloku ter je urno pobrala šila in kopita ter odšla ne­znano kam. Tiste vreče so bile polne ne garderobe, kot se sprva mislila, temveč raznoraznih reči s podstrešja, ki bi jih bilo treba odvesti na odpad, a je bilo bolj priročno odpeljati jih v bližnjo sosesko, kjer so se potem iz strganih vreč stresale po cesti več kot sedem dni. Gospa dobro ve, da komunalci ne odpeljejo smeti, ki niso pospravljene v kante, saj so plača­ni po količini in številu odvozov, in niso dolžni pobirati nastlanih smeti okoli. Nekateri bi radi imeli vse pospravljeno, a za čim manj denarja, če je možno kar zastonj oziroma na tuj račun. Po navadi gre za kukavičja jajca iz samostojnih hiš, ki svojih zabojnikov za mešane smeti nočejo imeti. 
Zakonodaja glede tega ni dobro ure­jena, zato takšno situacijo izrabljajo ljudje, ki jim ni mar za druge in s svojim obnašanjem vnašajo nered v tuje okolje. Tovrstne ‚prestopnike‘ bi morali fotogra­firati, njim v pričo odpreti smeti in tudi te poslikati ter potem prijaviti inšpekciji. Pa je res treba tako? Gospe in gospodje, ki tako vnemar podtikate svoje smeti drugim, nikar se potem ne zmrdujte, če taisto drugi počnejo vam. Okolje ni samo moje in ne samo tvoje, temveč je skupno dobro in zanj moramo vsi skr­beti z enako zavzetostjo in poštenostjo.
 Mimi Šegina 

nagradna križanka 7 
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik  št. 7-2016: 
Danica Juvan iz Škofje Loke, 2 vstop­nici za ogled filma v KD Franca Berni­ka za sezono 2016/2017 
na gradna 
križanka 

8 
Ana Erman iz Radomelj,  2 vstop nici za ogled filma v KD Franca Bernika za sezono 2016/2017 Martina Sodja iz Domžal, 2 vstop nici za ogled filma v Kulturnem domu  
F. Bernika za sezono 2016/2017 
Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 1230 Domžale 
skupine Sandoz 

V 6. številki Slamnika je bil na 39. stra­ni objavljen odgovor Katarine Klemenc, direktorice korporativnega komunicira­nja v Leku, članu skupine Sandoz. Na ta prispevek dajem mnenje in pojasnila. Opravičujem se za manjše netočnosti, ki so bile zapisane v članku 5. številki Slamnika naše svetnice. V tem članku nismo hoteli zmanjševati truda Leka, ki ga vlaga v razvoj podjetja in v zmanj­ševanje negativnih vplivov na okolje. V članku je naša svetnica prisluhnila krajanom, ki živijo v neposredni bližini Leka in občutijo vse vplive na njihov bivalni prostor. Jasno je, da ne moremo prezreti pozitivnih vplivov Leka, ki so bili navedeni na začetku članka in seve­da so ob tem prisotni tudi vplivi, ki jih po zdaj znanih podatkih služba ZVO v Leku bolj ali manj uspešno zmanjšuje. 
Nagrade podarja: Rešitev križanke je:  Kulturni dom Franca Bernika Domžale NAJBOLJŠI POLETNI FILMI V MESTU Ljubljanska cesta 61 1230 Domžale So pa tudi zadeve, ki gotovo motijo oko­liške prebivalce, kot na primer premajh­no parkirišče, saj zaposleni v Leku par­kirajo na vseh možnih mestih, kar zelo moti okoličane. Trditev krajanov glede negativnih vplivov nismo mogli preve­riti v času pisanja članka, ker spletna stran Leka zaradi prenove ni bila do­stopna. Poročilo o trajnostnem razvoju družbe Lek za leto 2015 prav tako še ni dostopno, da bi ga lahko preverili. Po informacijah družbe Lek bo to poroči­lo dostopno šele v avgustu letos. Kljub vsemu upamo, da bo družba še nada­ljevala z zmanjševanjem vplivov njiho­vih dejavnosti na okolje v zadovoljstvo okoliških krajanov in hkrati razvijala podjetje v obojestransko zadovoljstvo.
 P eregrin Stegnar, vodja svetni ­ške skupine N Si v O S D omžale 
nagradna križanka 8
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale 
Nagrade: 
Trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu  Franca Bernika za sezono 2016/2017 
Pravilne odgovore nam lahko pošljete do ponedeljka, 19. 9. 2016, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale