r,
n
Največji doveuki dnevnik
IV Združenih drifrah	|
_ Veijauneleto - . . $6.00 I
S ŽK
Za inozemi
York celo leto Za inozemstvo celo leto
• - $3.00 to . $7.
OO $7.00
GLAS NARODA
list .slovenskih .delavcev v Ameriki«
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON:
1—3S7S
Entered m Second Class Matter, September Zl, 1903, at the Post Office at New Yerk, N. Y„ under Act of Congrew of March 3, 1879
TELEFON: CHelsoa S—S87I
NO. 1«S. — STEV. 1§5.
NEW YORK, TUESDAY, MAY 5, 1931. — TOREK, 5. MAJA 1931
VOLUMB
DELEGATJE 46. NARODOV ZBRANI V WASHINGTONU
1000 GOSPODARSKIH IZVEDENCEV IZ VSEH DELOV SVETA SKUŠA ODPRAVITI SEDANJO DEPRESIJO
Business je dospel na križpotje. — Na svetu je približno dvajset milijonov nezaposlenih, in vkrat-kcm se utegne to število podvojiti. — Vsled depresije niso prizadeti samo delavci, pač pa tudi bogatini. — Vrednost ameriških delnic »e je zmanjšala v enem samem mesecu za tri milijarde dolarjev. — Delegat je se strinjajo v šestih glavnih točkah.
WASHINGTON, D. C., 4. maja. — Tukaj je
začela danes zborovati skupščina, ki je ena najvažnejših in najbolj pomembnih skupščin v mirovni zgodovini narodov. •
Otvorjeno je bilo namreč zborovanje mednarodne trgovske zbornice, ki se vrši pod pokroviteljstvom trgovske zbornice Združenih držav.
Navzočih je nad tisoč delegatov iz vseh delov sveta.
Vsi se strinjajo v mnenju, da je napredek, pros-periteta in mir vsakega posameznega naroda v tesni zvezi z napredkom, prosperiteto in mirom vsega človeštva.
Ti najvplivnejši trgovci in gospodarski izvedenci skušajo najti nafcine in sredstva, da se otvori človeštvu pot v boljšo bodočnost.
Danes in tekom vsega tega tedna se bodo pečali z važnimi problemi, kot so naprimer depresija, nezaposlenost, plače, produkcija, distribucija, živ-Ijenski stalež, zavarovanje delavcev, gromadenje zlata, padec vrednosti srebra, tarif, davki, reparacije in vojni dolgovi.
Vsepovsod vlada tako huda gospodarska depresija, kakoršne še ni videl svet. Skoro sleherni dan izbruhne kaka nova revolucija. Ves svet živi v ču dni nestalnosti in nepokoju.
Glavarji industrije, finance in trgovine skušajo na ta ali oni način dobiti pot iz te zagate.
Vsi skoro soglasno priznavajo, da je dospel svet, v katerem žive in gospodarijo, na križpotje.
Priznavajo tudi, da je kapitalizem pod obsodbo ter ne odrekajo komunizmu njegovega vpliva in veljave.
Na svetu je zdaj približno dvajset milijonov nezaposlenih. Prav nič čudnega bi ne bilo, če bi se to število v kratkem času podvojilo.
V	Združenih državah so delničarji dvesto štiridesetih podjetij postali v enem samem mesecu, — namreč od I. aprila, pa do I. maja, za tri milijarde dolarjev revnejši.
Skoro vsi delegati priznavajo, da je nekaj radikalno napačnega v sistemu, vsled katerega so prizadeti tako bogatini kot reveži, tako delodajalci kot uslužbenci.
V	ozračju, ki obdaja otvorjenje zborovanja, je več navdušenja in poguma kot pa črnoglednosti.
Temelji problemi so namreč Jasni, in sleherni priznava njih obstoj.
O dejstvu, da je sedanji sistem pomanjkljiv, ne bodo dosti razpravljali, pač bo pa vsa važnost posvečena vprašanju, kako bi ga bilo mogoče izboljšati.
WASHINGTON, D. C., 4. maja. — Delegat je
mednarodne trgovske zbornice priznavajo, da so se plotovi trgovine zrušili ter da je odvisnost med narodi postala popolna. Predvsem pa priznavajo, da je ekonomska depresija posledica vojne ter da je svetovni mir življenske važnosti za katerikoli načrt trajne prosperitete.
Prosperiteta je odvisna od trajnega toka narodne in mednarodne trgovine ter jo ovirajo le carinske in druge zapreke.	'
Kapitalizem mora najti pot, da bo uveljavil trajno zaposlen je in doflbre plače.
PRAVIJO, DA JE VEDNOVEČ DELA
ZBOROVANJE NEMIRI NA MALE ANTANTE PORTUGALSKEM
Nezaposlenost je dospela Francozi so prepričam,' Komunisti hočejo ustanoviti sovjetsko republiko. — Zveza s Espina-lom razrušena. — Žrtve majskih demonstracij.
do najnižje nižine, in razmere so se začele boljšati. —Poročilo Narodne Družbe.
Narotffia Družba je izdala poročilo, v katerem pravi, da je začelo število nezaposlenih padati.
Tajnik Družbe J. Lewis Benton je rekel:
— Koncem lanskega leta je bilo najhujše, dočim je zdaj zas3elo padati število, nezaposlenih. Z velikim zadovoljstvim zamorem konštati-raiti, da se je vre obrnilo na bolje.
da bo Mala antenta napovedala odločen boj nameravani nemško-av-strijski carinski zvezi.
PARIZ, Francaja, 4. maja. — V kratkem "bodo Načeli zborova ti v Bukarešti zastopniki Male antante. V Parizu so prepričani, da bo uvedena splošna protiofenziva proti nameravani nemško-avStri j ski carinski uniji.
Kot iglasnik francoskega zunanjega ministra Brian da bo (nastopal čehoslovaški ministrski pred-
VELELETAL0 DO X V B0LAM1
Prihodnji cilj zračne ladje je oddaljen 950 milj. — Odletel je ob devetih zjutraj.
LIZBONA, Portugalska, 4. maja. ESPINAL, Portugalska, 4. maju. Neko 86111 dC!Š1° poročilo je javlja-Revcluoijomarni elementi so danes ,lc> da Je nemška zračna ladja DO-X
VSTAŠK0 GIBANJE
V EGIPTU
— Naša Družba razmere pri 748
je preštudirala J sednik Beneš, ki bo skušal zadržati kompanijah, ki ' balkanske države, <fia bi se katera '
prerezali štiri brzojavne črte. Zveza z zunanjim svetom in mestom je bila vsled toga pretrgana.
OPORTO, Portugalska, 4. maja. Policija je zaplenila danes oklopni avtomobil v Grijo, predmestij u Oporta. Avtomobil je b'l prvotno traktcr, Azpremenjen v bojni stroj.
LIZBONA, Portugalska, 4. maja.
na poletu v Bolamo Louis v Senegalu.
paslrala St.
imajo zaposlenih nad petsto t:soč delavcerv. Še lani so te družbe odpuščale delavce v velikih množinah, dočim so jih (pričele letos sprejemati naaaj na delo. ~
V tekočem in bodočem letu bo cseminsedem deset korporacij zaposlilo toliko delavcev kot jih je bilo zaposlenih v časih prosperitete. Šeatsto kompanij je Obljubilo, da ne bodo odpustile nobenega delavca.
Razdalja do Bolame znaša vsled tega 950 mil. To je približno treti-na vse poti na sedanjem poletu.
MADRID, Španska, 4. maja. — Neka brzojavka, ki je dospela dane s pozno iz Las PuEmas, ni poročala ničesar o nemški zračni ladiji,
ne pridružili katerikoli obliki cen- Število žrtev kraivalov zadnji petek,'h ^ nahaja na poletu v Južno
tralno-evropdce gospodarske zveze, '& zrn šalo, soglasno z uradnimi po-1 Ameriko, ki (M se pojavila iz nemiško-avstrijskega carinskega dogovora.
NAJVEČ DISTILERIJ JE V JUŽNIH DRŽAVAH
WASHINGTON, D. C., 4. maja. — Organizacija "Crusaders", v kateri se zbirajo mladi moški, ki nasprotujejo prohlbiciji, pravi, da se je v takozvanih "suhih" deželah v zadnjih letih nakuhalo več žganja kot pa v mokrih držaivah.
V mokrih državah pride na vsakih 9135 prebivalcev po ena distile rija v suhih državah pa že na vsakih 2345 prebivalcev.
Jugoslavijo bo zastopal jugoslovanski minister dr. Marinkovič, romunsko vlado pa zunanji minister Chica.
SPOPADI S
KOMUNISTI
V glavnem stanu oblegani uradniki so bili oproščeni. — Mesto Raskolp pod vojaško kontrolo. Poljska policija streljala na ukrajinske kmete.
ILEANA SE JE ZAROČILA
BERLIN, Nemčija, 4. maja. — Freiburga poročajo, da se je romunska princesa Ileana zaročita z avstrijskim nadvojvodom Antonom, sinom pokojnega nadvojvode Leopolda Salvaftorja.
Nadvojvoda je letalec in kot tak si je nadel ime Antonio de Bourbon.
TROCKI SE BO NAJBRŽ IZSELIL NA ŠPANSKO
ISTAMBUL, Turčija, 4. maja. — Leon Trooki, organizator ruske rdeče armade, ki živi že dve leti tukaj v pregnanstvu, namerava naprositi novo špansko vlado, če mu dovoli priti v Španijo.
KOD AN J, Danska, 4. maja. — Po noči kravalov je bilo več policistov ranjenih v boju z komunisti. Danes se nahaja mesto Rasgov pod vojaško kontrolo. Policija je prepove-' dala komunistom vse obhode, a jim dovolila javno Zborovanje. Voditelji so naščuvali množice, da prote-Iz Siira proti prepovedi obhoda.
Policijski uradniki, ki so skušali ustaviti množico, so bili kamenani.
Umaknili so se v glavni stan, 'kjer so bili oblegani, dokler niso dospele čete z strojnimi puškami.
Voditelji nemirov so bili vsi aretirani.
Dosti oken je bilo razbitih. BERLIN, Nemčija, 4. maju. — Wolfov urad je prinesel zakasnelo pordčilo, da so policisti streljali na ukrajinske kmete v vasi Manieviči • v Volhiniji, ker se niso hoteli udati.
Dve osebi Sta, -bih ranjeni. Kmetje so konečno pobegnili v gozdove. Policija išče sedaj njih voditelja.
ročili, štiri mrtve ter 22 ranjenih. - Dve teh žrtev sta danes zjutraj umrle v (bolnici.
Tekom nemirov v Oporto je bilo ranjenih osemnajsf ljudi. Drugo največje mesto Portugalske je še vedno pod vojnim pravom.
Va^cjno ministrstvo ije danes objavilo brošuro, kaJtero je delil 1. maja akademični oddelek komunistične stranike. V brošuri se glasi med drugim:
—	Borili se bomo proti policiji, ki bo eškušala ustaviti naš revolucionarni pohod.
—	Podpirali bomo delavce v njih stavkah, dokler ne bo prišel dan. ko bo .usf-anovljerra republika vojakov, kmdtov in delavce. Nato pa bomo dosegli svoj končni cilj — absolutni ikomunšzem!
Na koncu manifesta pa se glasi:
—	Naj živi komunistična svetovna revolucija! Naj živi sovjetska republika 'ter iberske sovjetske republike!
—	Prdč z diktaturo* ter buržuj-sko republiko!
VELIKETEŽKOČE KITAJSKE VLADE
"PREROK" 0 BODOČI VOJNI
Pisatelj pravi, da bo v osmih ali devetih letih doživela Evropa novo vojno. — Središči sta Poljska in Albanija.
Njen obstoj je odvisen od notranjih ter zunanjih problemov. — Gibanje proti Kajšeku.
j Novi španski zunanji minister Alejandro Lerroux, jei izjavil te dni, da bi Španc a z veseljem sprejela Trockega.
KINGSFORD SMITH V RANGUNU
RANG-TJN, Birma, 2. maja. — Znani angleški letalec Kingrsford Smith, ki vozi v svojem zrakoplovu pošto iz Avstralije v Anglijo, je dospel v Ran gun. Dozda<j ni imel na poletu de nikrakih neprilik.
BOJ MED VSTAŠI IN MOJCO V HONDURAS
TEGUCIGALPA, Honduras, 4. maja. — Soglasno z nepotrjenimi poročili ,se 'je unel pri Santa Rosa de Copan vroč boj med državno milico in vstaši, katerim poveljuje general Femara. V boju je izgubilo več -uglednih državljanov življenje. Sem sta dospela z zrakoplovom imeriška admirala Hemp in Smith.
Vlada republike Honduras je zaplenila vse privatne avtomobile in motorne čolne.
Dve ali tri države imajo nakopičene ogromne množine zlata, dočim ga drugim manjka. To razmerje je treba vsekakor izravnati.
Cena srebru se je znižala, kar je zmanjšalo nakupno moč približno polovice vsega zemeljskega prebivalstva.
O Sovjetski Unjii naj mislijo ljudje karkoli hočejo, resnica pa je in ostane, da uravnava, ki bo dosežena brez Sovjetske Unije, ne bo dolgo trajalai.
ŠANGHAJ, Kitajska, 4. maja. — Obstoj nacionalistične vlade na Kitajskem .je bil zelo ogrožen od no-I tranjih ter zunanjih političnih pro-' blemov.
Velik del konservativnih elementov v ^Cuoming-stranki je obdolžil predsednika Kaj-Seka, da je prekoračil svoje pohibmoči in da ni sposoben vladali. Zahtevajo njegov odstop.
Ta spor v notranjosti vladajoče politiine Skupine je postal ooividen pred par dnevi,^4co se je pojavilo vstaško gibanje v provincah Kvan-tung in Kvan&si.
Ozemlje Kantona je veljalo tkat iztočišoe revolucijonarnega gibanja na Ki' iaijakem.
Tam je pričel general Čang s svor jim •gibanjem, ki se je končalo z ustanovitvijo nacionalistične Kitajske.
Konservativci v Kuoming stranki so danes izjavili, da se bo n jih gibanje v kratkem razširilo po vsej deželi.
BOMBA V MINISTROVEM STANOVANJU
TOKIO, Japomstoa, 2. maja. — V stanovanju japonskega finančnega ministra Inouya je eksplodirala bomba. Ranjen ni bil nihče.
Kdo Je (položil bombo, ae doedaj Se ni moglo dognati.
Colonel E. Alexander L owell, katerega. naziva j o "starega znanca cesarjev in vladarjev" prerokuje novo vojno, ki bo pretj ali slej izbruhnila v Evropi.
Pred kratkim se je vrnil v Ameriko, zatem kot je več kot eno leto študiral razmere za svojo novo knjigo, ki bo nosila naslov "Grom nad Evropo".
Na vprašanje poročevalcev, kdaj bo izbruhnila nova vojna, je odvrnil:
— Mir je jpodolben hiši, zgrajeni iz igralnih kart. Če eno samo karlo nekoliko premakneš, se vse skupaj ž ruši. V Evropi 'bo izbruhnila vojna tako nenadoma, kot se razpoči bomba. Vsako minuto zamore izbruhniti. Toda zdi se mi, da bo imela Evropa mir najkasneje do leta 1940.
Po njegovem mnenju sta žarišče vse^a nemira Poljska in Albanija.
Največjo nevarnost za evropski mir tvori po njegovem mnenju poljska imperijalizem. Pravijo, da nimajo Poljaki sploh nobenega zmisla za svetost sklenjenih pogodb. Poljska se too spopadla z Nemčijo, otjemia bodo |pa druge kar zapovrstjo sledile. Nemlčbja seveda še ni pripravljena, toda kadar bo, bo priprav-
Policija se je spopadla z wafdisti. — Osem mrtvih in 46 ranjenih. — Kravali so se pričeli ob priliki obiska voditelja Nahas paše.
KAJIRA, Egipt, 4. maja. — Tekom kravalov v Benisues, pri katerih se je policija poslužila revolverjev, je bilo ubitih osem ljudi, dočim jžh je bilo ranjenih 46.
Sedem policistov je bilo poškodovanih.
Nemiri so nastali, ko je prišel voditelj wafdistw Nahas paša s svojimi spremljevalci-v mesto. Napotili so se v giavml stan nekega odličnega člana organizacije.
Novica o njih dohodu se je razširila kot ogenj po visem kraju, in velike množice ljudi so se zbrale pred hišo.	/
Prihitela je policija ter skušala raHgmati množico. Njem poveljnik je bil napaden.
Konečno se Je poslužila policija revolverjev ter pregnala razgrajal-ce.
Wafdisti in številni Eiberalni voditelji so pašne Je smpustili mes'.o.
Ministrski predsednik, Sidkey paša, je objavil, da so bile čete odposlane, da varujejo Nahasa in njegove spremljevalce na poti v Kairo.
Policija je zastopiia pot Nahasu in njegovim spremljevalcem.
Poveljujoči častnik je pojasnil voditelju waifdistov, naj ga pelje pred generalnega pravdnika.	_
Nahaa pa je odgovoril:
— Z največjim .veseljem bom šel z vami!
On in njegovi spremljevalci so bil podvrženi ostremu easlLšanJu.
ljena tako, kot le malokatera druga.
Nadaljne nevarnost za evropski mir itrvori Albanija, kraljevina kralja ZrOga.
— Če Zogu <umxe naravne smrti, ali če bo usmrčen, bo izbruhnila v Albaniji anarhija. Anarhija pa pomen ja italijansko intervencijo. Ka-korhitro stopi italijansko vojaštvo v Albanijo, bo Jugoslavija na vrsti, čemur bo sledil vihar.

Weglede kje živite,
11 u Kanadi ali Združenih
Državah
je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu« žu je te naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino.
Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4 rfo s prvim dnem vsakega meseca. ^
Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točna v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljencl prejmejo toraj denar doma, na daljnih potov in stro&kov.

Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene e naslovljencev ln žigom zadnjih poftt, katere dostavljamo piHHIfrr
teijem v dokaz pravilnega izplačila.
Enake povratnice so zelo potrebne sa posameznike t fclo&ajtt n^ * »reče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat t rasnih tli« čajih tudi na sodni] i v stari domovini. T
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New Torte* N. Y,
:-Telephone BArclay 7—0380 aH 0381 ■ . i
HiWr
1£ «Mmh
NEW YORK, TUESDAY, MAY S, 1931
Th* LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.

"Glas Naroda"
J
Owned and PabQabed toy flMVSNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
L. Benedik, Treu.
of the corporation and addresses of above officers: of Manhattan, New York CHy, N. Y.
GLIB (Voice •
NARODA
Istoad Every Day Except Sundays and Holidays
V* celo leto velja Ust aa Ameriko
In Kanado________$0.90
Sta pol leta ____43.00
Ea četrt leta___tlJSO
Za Nev York aa celo leto $7.00
Za pol leta---------------------$3.50
Za inozemstvo za celo leto----$7.00
Za pol leta -------------------------.$3.80
Subscription Yearly $8.00.
Advertisement on Agreement.
"Olae Naroda" frhaja vaakl dan l*r*emil nedelj In praxnikov.
DopUt brea podpisa In oaebnosU se ne priobčujejo. Denar naj se bla-BQ*otl poitUaU po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, la ee nam tudi prej4n je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika
"QUI NARODA", SI« Telepho
n. 18th Street, Ne« York, N. Y. »e: Chelsea 3878
TUJERODCI IN DRŽAVLJANSTVO
Nekaj samoposebi umevnega je, da mora tujerodec. ki je v Ameriki stalno naseljen, gledati 11a to, da dobi čimprej ameriške državljanske pravice.
Dasi »e mora kot nedržavljan pokoriti istim postavam kakor državljani in ima razen nekaterih izjem istii pravice, ga Amerikanci nekam postrani gledajo ter imajo dovolj povoda za to.
Inozemec, stalno bivajoč v Združenih državah, ni ne krop in ne voda, ako ni ameriški državljan.
Dasi je skoro popolnoma prekinil zveze s starim krajem, mu sempatam utegne kdo očitati, da še vedno predpostavlja vlado pod katero je živel v stari domovini, vladi Združenih držav.
Navzlic temu je v Ameriki še vedno ogromno število tujeroldcev, ki niso naturalizirani.
Kaj je tenjit vzrok f Vzrok je prav dobro pojasnil Harold Fields, ravnatelj National League of American Citizenship.
Pravi, da so temu krivi precejšnji stroški, ki so v zve zi z dobavo državljanstva.
V	zadnjih dveh letih so se ti stroški znatno povišali.
Lani je bilo vloženih 220,000 manj prošenj za dobavo prvega papirja, in 40,000 oseb manj se je potezalo za dobavo državljanstva kot pa prešnja leta.
Pristojbina za naturalizacijo je -bilo zato zvišana, da bi se zmanjšalo število v inozemstvu rojenih ameriških državljanov, da bi pokazali inozemcem da jih Amerikanci ne smatrajo za enakopravne ter da bi se s tem zmanjšalo priseljevanje.
Za nove odredbe oziroma.za višje pristojbine so odgovorni takozvani "stoprocentneži".
V	vojni in po vojni se je narodna zaveslt utrdila, ne samo v Ameriki, pač pa tudi po raznih evropskih državah.
Najboljša primera za to sta Italija in Francija.
Francoza je le težko pregovoriti, da bi postal kaj drugega. Istotako je z Italijanom, kateremu je fašizem u-trdil narodno zavest. Laškemu fašistu je fašisftičria Italija prva, pa naj živi kjerkoli in uaj ima drugo/d še take ugodnosti.
Morda je tudi gospodarska depresija vzrok, da prosi manj ljudi za ameriško državljanstvo. Nekateri se pač drže gesla: "Kjer je dobro, tam je moja domovina'\
Marsikateri tJujec ki je prišel sem v namenu, da si izboljša svoj položaj, hrepeni v sedanjih težkih časih po dnevu, ko se mu 'bo nudila prilika, da se vrne v domovino.
Vpoštevati jeltreba, da živimo zdaj v izjemnih razmerah.
Pretirani nacijonalizem se bo polagoma ohladil, časi se boldo izboljšali, in prišel bo čas ko bo tudi število prošenj za ameriško državljanstvo naraslo.
Storite Nekaj
dede občutka otrajenoeti!
Ali sto utrujeni podnevi ln pooottf Pazite! Bodite v dobrem stanju s Sevan's Esorka—toni-ko sa prehuva nevede. HHn vas siivl. Zanesljivo ie St let. V le-

»
V	T ž *
\	f < \ r
KNJIGE VODNIKOVE DRIX2BE
SOBAZPROPANE
Sprejemamo pa članarin nino za bodoče leto. Članarina znaša
»1—
Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane.
Pittsburgh, Pa.
Hočeš, nočeš, moraš! To je izrek, kateri, je mnogokrat 11a svojem mestu. Zavoljo tega, se moram tudi jaz tega izreka oprijeti, ako hočem, da slovensko občinstvo ipo širni Ameriki izve, da SLovenci v Pitfcs-burghu še životarimo, ni še nas slana pobrala. Dokazi temu naj bodo vsaikovrs'ne zabavne prireditve v letošnjem letu.
Prva prireditev bo 10. maja in sicer dve igri, ena v slovenskem in eni v angleškem jeziku. Slovenska igra je "Androj in njegov zločin", tgrofcaz v treh dejanjih. Ime angleške igre mi ni znano. Igri vpri-zori mladinsko angleško poslujoče društvo '^iPittsburger", št. 196 J. S. K. J. Priporoma se, da se slovensko dbčinstvo v Pittsburghu in okolice iser v polnem številu udeleži.
16. maja too proslavilo dvajsetletnico svojega obstanka pevsko društvo "Prešeren". 25a to proslavo bo "Prešeren" priredil igro "Ženin v zadregi", in nastopil z več pesmimi Po končani slavnosti bosta banket in prosta zabava.
-Dvajsetletni obstanek, ni nikaka malenkost, (posebno ne sa pevsko društvo. Marsikatera prexsta urica je bila žrtvovana za povzdigo slovenske pesmi in naroda. "■Prešeren" je ves čas svojega obstanka deloval za vsak slovenski napredek, in bo tudi še v bodoče, dokler bo obstajal.
Zavoljo tega tudi upa in pričakuje, da bo dbčinstvo v Pittsburgh in okolici, to vpoštevalo in se v polnem številu proslave udeležilo.
Dne 30. maja, pa bo proslava dvajsetletnice otvoritve Slov. Doma v Pititdburghu, Pa-, kateri je v ponos nam vsem. Kaj bi začeli mi Slovenci v Pittsburghu, ako ne bi imeli svojega Doma? Kje .bi se za-mojlo doseči napredek, ako ne bi imeli Slov. Doma? Jaz mislim, da dvorano (vsai deloma) da tako ni nikjer, ampak tbi tavali, ko čreda jnilkakil1 stroškov ter da Tes do<bl-brez pastirja. Zavoljo tega, vsa čast ®®k ostane v ta namen, in zahvalo vsem onim, ki so se toli- I Kocert ** ^brezposelne pod seda-ko žrtvovali, da so postavili Sloven- i11™ načrtom, bi bil pa po mojem
Povabljenih je bilo nekoliko tajnikov podpornih društev, (vsi se niso odzvali), s tem pa še ni rečeno, da delujejo za to štiri tukajšnja društva!.
Kje je dobil urednik A. D. te informacije, mi je nerazumljivo. Menda po napačnih poročilih. Ako je hotel pa barber.onsko javnost nekoliko potegniti, je šel nekoliko predaleč.
Toda k stvari:
Pravijo, da pevcem "Zvona" ni za "profit '. Saj bi bilo skoro smešno gledati za profit v tej depresiji. Obratno je /pa vppašande, bi li bilo kaj profita?
Tukaj, kakor drugod, so razne prireditve, koncerti, (plesne veselici, dramatične igre itd. "Profit" teh priredb se nekako suče okrog $75.00 do $100.00, ako je že nekaj izvanrednega.
Sedaj pa nekoliko poglejmo v sledeče številke ali stroške za nameravani koncert.
Vožnja za Pevsko društvo "Zvon" iz Clevelanda v Baitbertoai (okro? 35 oseb) $40.00. Večerja za ravno-toliko oseb, recimo $35.00. Dvorana $20.00. Godba za ples po koncertu najmanj $10.00. To znese $105.00. Nato je treba ra&unatd, predno gremo dalje. Vprašanje je. ako sploh napravimo tol"ko dobička, da se pokrijejo "ti stroški. Koliko bo po. za bre7ipOselne?
S tem ne mislim žaliti vrlega pevskega društva "Zvon", ali mu odrekati koncert v Barbertonu. Sem pa <za resnico, in za nobene pretveze. Idej-a ea "brezposelne je prcple-menita. da bi se jo izrabljalo bolj v zasebne namene nego za brezposelne. Vedno smo bili ter bomo zato, da ako se kaj priredi v naselbini Barberton rox tukajšnjo javno korist ali pomoč, da se društva zavzamejo zato ter žrtvujejo vsako po svoji moči, pa bodisi pijačo, jedila,
Misli imajo dobre, ko pa enkrat pošljejo rudo v topilnico, so pa aelo razočarani, ker kompanija skoro vse zase obdrži. Kamor se revni delavec obrne, ni nič.
Sporočiti pa imam zelo žalostno novico, da smo ravno pred dvema dnevoma položili k večnemiu počitku priljubljenega rojaka in prijatelja Louisa Arkotu. Bolehal je eno leto za neozdravljivo boleznijo na vratu. Noben zdravnik mu ni mogel nič pomagati, umrl je 23. aprila v Salt Lake City bolnišnici. Sprevod se je vršil iz hiše žalosti po katoliških obredih in pod vodstvom našega priljubljenega rojaka John Štacnfefci, ki je zelo lepo uredil, da se je vršil sprevod kar najlepše. Vsa čast mu!
Pokopali so g«a na Murray pokopališke ob ogromni udeležbi. Nebroj cvetlic ije -krasilo njegovo krsto. Pokojni Louis se je rodil pred 42 leti v vasi Zamostec pri Sodražici, kjer
PATALOŠKI ZNAČAJ KUERTENA
DUESSEI4DORF , Nemčija, 19. aprila. — Proces proti duesseldorf-skemu vampirju nima primere v zgodovini kriminalistike. Od drugih kriminalnih razprav se loči na zunaj in znotraj. Na zunaj že po tem, da sedi obtoženec v rumenem zaboju iz lesa na podstavku. Tako je viden vsem in od vseh strani. Razpravna dvorana je v nekem pogledu podobna predavalnici za me-dlcince.
Vsak dan sede Kuerten na svoj prostor s hladnokrvnostjo. Po občinstvu se ne ozre nikoli. V obraz je vedno sveže rdeč, lase ima skrbno počesane. Dočim učinkuje njegova naprej moleča brada brutalno, leži v kotih njegovih stisnjenih tudi zapušča osivelo mater in oče- ust nekaj grozljivega in živalskega, ta, tukaj pa ženo in 4 male otro- 1 Na znotraj je Kuertenov proces čiče. katere je neizmerno težko za- j brez primere posebno v tem, da se pustil. Nadalje zapušča tukaj dva zločinec sam psihično secira ln po-brata Jdhna in Martina in sestro staja s tem za kriminalistiko in
ski Dom.
Za dvajsetletno proslavo otvoritve Slov. Doma bo pevsko društvo "Prešeren" priredilo igro, po igri se bo pa vsem navzočim ustanoviteljem Slovenskega Doma izkazala posebna čast in aaihvata. za njih požrtvovalnost in prekorfstno delo Slov. Doma. Zavoljo tega so proše-ni vsi ustanovitelji Slov. Doma v Pittsburghiu in okolici, da so navzoči na tej proslavi.
Ostalega slovenskega občinstva v Pittsburghu in okolici je ,pa narodna dolžnost, da se proslave udeleži, in izkaže čast in zahvalo vrlim začetnikom Slovenskega. Doma.
Koncu mojega dopisa prosim vse ftit atelje, da bi blagovolili vpoštevati ta moj dopis.
S krepkim pevskim pozdravom!
Ivan Varoga.
Barberton, O.

"Ameriška Domovini" z dne 25. a-prila je 'na .prvi strani v sedmi koloni priobčila sledečo novico:
In še en koncert po imelo Pevsko društvo "Zvon" iz Clevelanda in to v Baifoertonu, O. V Barberton u so se zedmila Štiri slovenska podporna društva, ki so povabila društvo "Zvon" iz Clevelnnda, da jim priredi koncert. Dan koncerta bo naznanjen pozneje. Pevcem in pevkam društva "Zvon" ni za "profit". Peli bodo, in razveselili srca naših domačinov, in kar bo čistega dobička, se bo »razdelil za asessment brezposelnih društvenih fckunov v Barber-tanu. Kaj ne, da je to lepa novica?
Da , lepa ako resnična — toda do deives <27. aprila) (popolnoma brez podlage. Danes se še ni nobeno dru-katfšnje podporno društvo izreklo za ta nameravani konert. Ooiroma še nobene društvo izvzemši enega, ne ve o zadevi. Slednje in edino, ki je na -redni seji razpravljalo o tem, se je po večini idbreklo proti iz spodaj navedenih razlogov.
Da so štiri tukajšnja popotna društva povabila "Zvon" tudi ni resnica, kfr.kot rečeno, o tem še ne vedo. Predpriprave ali agitacija se vrše tudi doka/j klaverno. Ideja sama na sebi se pa najbrž ne bo uresničila. Resnica je, da le ena oseba (do eedaj) deluje sa to, da bi pri-• *el "Zvon" te Oevetada v ton. Kolfco on Je
Mrs. Mary Prijanovioh, v Cleveland u pa brata Franka in sestro Francis Mlakur.
Počlvsj v miru dragi Louis, naj Ti bo lahka tuja gruda!
Družini Arko izrekamo iskreno so-žalje!
'Pozdrav roijakom in rojakinjam sirom Amerike, poGcibno pa našim Do bropol j č anom!
Jennie Kašiiek.
mnenju narodni greh.
Obratno smo pa Barbertoncanje pr^ponosni, da bi povabili v Barberton tako zmožno pevsko društvo kot je newburski ."Zvon"' "brezplačno". Vem, da bi marsikdo v Bar-bertenu rad čul vaše umetno petje, radi tega pevci in pevke "Zvona", le naprej za slovensko pesem v tujini. Na ij mi te dvorano .potom vašega tukajšnjega sotrudnika(ce), iter priredite ta nameravani kon-cet. Zagotavljam Vas, da Vam bodo šli tukajšnjo rojaki na roko.
V tem oziru bi se bilo najboljše obrniti na odbor društva "Domovina", ki lastuje tukajšnjo dvorano.
Do veselega svidenja!
X.
Chicago, 111.
Kot že večkrat poroC-ano, priredi v Chicagu dne 9. miaja velik koncert dobro znana Slovenka, tukaj v tej deželi rojena, Jeanette Perdan iz Clevelanda, 'Hčerka dobro znane družine Rudolfa Perdana, kateri je predsednik igilav. nadzornega odbora J. S. K. J. Umetnica Jeanette Perdan je zadnje ičase že v več krajih odlično nastopila v najvišje zadovoljstvo občinstva, kar obeta tudi tukaj v ©hioagi storiti. Pela <bo ne le slovensko, pač pa v ve6 drugih jezikih.
Ker (je to prva slovenska umetnica v tej deželi in ker se je povzpela do tako velike Stopinje, smo lahko na njo ponosni. Udeležimo se njenega koncerta v največjem številu in napolnimo dvorano C. S. P. S. na 1126 W. 18. Street, 9. majia, td5-no ob 8. uri zvečer. Po koncertu bo prosta zabava ln ples.
Toraj društva ter drugi rojaki, naj bo ta večer v proslavo slovenske umetnice Jeanette Perdan.
Vstopnice v predprodaji 50c, pri vraitih 75c.
John Zvezich, predsednik dr. "Zvon", št. 70. JSKJ.
Bingham, Utah.
-Priloženih $6.00 vam poljem kot naročnino za list Glas Naroda. Oprostite, da sem tako zakasnela, pa boljše je vseeno malo kasneje, kot pa ndbeakrwt. Ko še sedim pri pitsavi, bi aelo rada poročila javnosti kake .dobre novice je te naše mormonske <0e*ele, ali ftdfeog, da jtb ne mofem. dEMta Wkp si vredno
Iz Slovenije.
Aretacija Mohorkovega tovariša Friderika Klančnlka.
Pri zaslišanju je jelovški roparski morilec Rudolf Mohorko izpovedal, da kmeta Rudolfa Kanclerja ni ubil in oropal Rudolf Kovač, ki je bil radi tega obsojen na 15 let ječe, ampak nekdo drugi. Izdal je tudi neko ime, katero pa so oblasti zaradi zasledovanja prikrivale. Vendar pa so ljudtfe kmalu izvedeli, da je umora Kanclerja obdolžen Friderik Klaničnik, bivši orožnik, ki je bil že takoj tedaj aretiran in so-obtofcen, zaradi pomanjkanja dokazov pa zopet izpuščen.
Po Mohorkovem opisu je načrt za umor izdelal Anton Kovač, izvedli pa so ga Mohorko. Rudolf Kovač in Friderik Klančnik. Ker je Kancler šel po tisti poti, na kateri ga je čakal Klančnik sam, rga je tudi sam umoril. Ko sta prispela Mohorko in Rudolf Kovač, je bil Kancler že mrtev, Rudolfa Kovala so aretirali kot sokrivca in ga cfotožili, Klančnik pa je, ko je zaslutil nevarnost, :'zeinlila iz Maribora v Celje, od tam v Laško in potem neznano kam. Vse zasledovanje je bilo brez uspeha, čeprav je bila za njim izdana tiralica. Naposled pa so ga pretekle dni izsledili v Vinkovicih, kjer je bil zaposlen kot delavec. Pri nem je živela tudi nijegova žena.
Klančnika so po aretaciji in zaslišanju prepeljali v Maribor, kjer no ga izročili okrožnemu sodišču. Do Celja !ga je Opremljala tudi njega va žena. Klančnik bo zaslišan, in Ce bo tajil, bo konfron'tdram z Rudolfom Mohoritom. Tako so seda j v zaporu vsi Mohorkovi zločinski tovariši Anton Kovač, Rudolf Kovač, Ljudevit Hriberski in Friderik Klančnik.
Vsaka barva ima svoj pomen.
Rddža barva, naprimer, pomen j a ljubezen, višnjeva barva pa zvestobo.
Če ti piše dekle na rdečem papirju, že veš, kraj pomeni.
In če ddbčš od nje pisemce višnjeve bairve, si lahko skoro prepričan, da ti je zvesta.
Pcznam ,pa Marjanco, ki ima veliko zalogo rdečega in višnjevega pisemskega papirja.
In kar z dvema fantoma ss pajdaši.
Prvemu pošilja rdeča, drugemu pa višnjeva pisemca.
Prvemu hoče dokazati svojo ljubezen, drugemu pa. svojo zvestobo.
Neki slavni vojskovodja je rekel:
— Za vojno je treba ;treh stvari, denarja, denarja jn še enkrat denarju.
Ne vem, v kakem pogledu bi. bilo mogdie vojno ženski primerjati, toda tudi ženska hrepeni po trojem: po možu, možu in še enkrat po možu.
*
V pisarno znsneiga trgovca je pri-
medicinsko znanost nazoren objekt, ki se doslej še nikoli ni poj a-,vil v tako ostri obliki. O svojih sadističnih nagibih govori povsem stvarno, kakor zdravnik, ki dia-gnosticira bolezen, ki se ga samega prav nič ne tiče. Vsako podrobnost svojih zločinov sijajno rekonstruira, pomni natančno ure in dneve svojih zločinov, tudi takih.-šla n jelkova poštama sitna žena. ki jih je bil izvršil že pred več de- i Vsi uradnik!: so se je ustrašili, setletji. Po drugi strani pa se v (Kajti kadar je za:čel'a divjati, ni po-njem kaže človek, ki so ga popol- znala ne mere, ne meje. noma usužnjili spolni nagoni. Med I Odpravila se je naravnost proti tem, ko so drugi morilci, n. ' pr. privatnemu iuradu svojega moža.
Tetzner, Saffran, morili iz golega pohlepa po denarju ter so kovali načrte za svoja dejanja s hladnim razumom., so motivi KuertenovTih dejanj čisto drugačni. Podoba je, da ga je vse njegovo življenje obvladovala velika seksualno-patolo-ška prisilna predstava. To je najbolje označil sam, ko je dejal psihiatrom: — Lahko mi odprete lobanjo in pro drete do zrnatega sklada — razumeli me ne boste nikdar.
Za njegovo nrav je značilno, da mu je bilo v spolno zadoščenje, če je mogel opazovati razburjenje, ki se je polaščalo ljudi na mestu u-mora. Po umoru služkinje Marije Hahn je n. pr. tridesetkrat obiskal kraj, kjer je izvršil zločin Po u-moru je šel skozi gozd v razpoloženju, ki sc ne da opisati. Začel je 1 peti. Vse je bilo mirno. Zvečer se j je še enkrat vrnil k žrtvi in jo zakopal. Ura v zvoniku je bila in sova je skovikala. Vse to je žbujalo v njem svojevrstno razburjenje. Ni dvoma, da se za tem opisom skriva vsa skrivnostnost Kuertenov e zločinske osebnosti, ki kaže v vsem strašno dvojnost njegove narave.
Kuerten m bil pijanec. Njegova žena pravi, da ni vso zimo izpil niti čase piva. Mučile pa so ga bolečine v glavi in je jemal razne praške. Na svojo zunanjost je zelo pazil in je rabil briljantino in puder. Bil je velik prijatelj narave in je znal razlikovati vse ptičje glasove v gozdu. Igra z otroki mu je bila v veliko zadovoljstvo. V cerkev ni hodil, opomine": žene niso v tem pogledu zalegli nič.
Kuertenovi ženi je bil že takoj od početka nesimpatičen, a je tako dolgo tiščal za njo, da je pristala na njegove ponudbe Nekoč jo je predstavil neki svoji ljubici za sestro.
Najstarejši uradnik ji je zastavil pot rekoč:
—	Gospa, žal mi je. toda baš zdaj ne imorete k njemu.
Pisano ga tje pogledala, in opazila poleg vrat svilen ženski dežnik.
—	Zakaj pa ne? — je siknlila.
—	GOspod šef ima baš zdaj o-prarvkii z važno trgovsko zadevo.
—	Tako, tako? Čegav je pa ta dežnik?
—	To je dežnik važne trgovske zadeve. r
Special Interest Accounts
Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti.
Vlage obrestujemo po 4°/o
in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. jannarja
in julija.
------ , —--
Sakser State Bank
DEPOSITORY am THE STATE OF NSW YORK
NEW YORK, N. I.
Ženske so ženske.
Vmka ženska, li bo marsikaj priznala, ene stvari pa za ves svet noče priznati, namreč, da je v svojem petdesetem ali šestdesetem letu že precej v letih.
—	Oh, vse drugo, samo tega ne.
—	Maj Bog, — kako se svet iz-preminja, — je zdihovala uvela devica. — Pred tridesetimi Leti so vsi moški noreli za menoj, dandanes se pa dkoro nihče ne zmeni rame. Ja, saj ipravim, moški se pa res starajo....
*
Po civiliziranem svetu grmi že par dosetletiij:
—	Med moškimi in ženskami naj bo popolna enakopravnost. Oba spola naj bosta enakopravna! Enake pravice za moške in ženske!
To zahtevajo učenjaki, politiki, zdravniki.
To že ni več zahteva posameznikov, ito je zahteva vse človeške družbe.
Tudi jiaz se pridružua em .temu kH-cu in pravim:
—	V dvajsetem stoletj-u živimo. V dobi splošnega napredka. Skrajni 5as je, da dobimo moški iste pravice 'kot jih imajo ženske!
Skflben družinski oče je modroval:
—	Veselice, prirejene v dobrodel-ne^svrhe, so pa res nekaj posebnega. Zadnji predpust so bile tri veselice, iprirejene v dobrodelni namen. Vseh treh sem, se udeležil s tremi hčerami. In koncem prepu-sta sem se 'vseh treh iznebil, dasi sem bil že trdno prepričan, da se ne bodo mogle nikdar oddati.
—	Draga moj-a — je rekel rojak svoji (ženi, kateri se je bližala zadnja /ura — malo prej je hila tvoja prijateljica tukaj, pa te nisem hotel zbuditi, ker si baš nekoliko zadremala.
—	Oh, — je vzkliknila bolnica — tako slafoo mi ije, tako strašno slabo. Prav je, da me nisi prebudil. Ali je še vedno imela t Jati zelen klobuk, ki sa je kupila lansko jesen?
—	Denar ne osreči človeka — je pridigava! učen pridigar.
—	Seveda ne, — je zamrmral ro-j&k, — posebno ie	premalo.
.........
t
NEW XOUC TUESDAY, MAX 5, 1931
StOl
• an L. a. 4R.
MILAN PUGELJ:
Seja občinskega odbora bi se morala pričeti ob šestih, toda nekoliko se Je zakasnila zato, ker nekateri odborniki niso točni. Nekaj jih je prisio četrt ure kasneje, nekaj dvajset minut in stari, še pasti Mandel j bo zamudil ravno pol ure.
Tajnik stoji ob pisalni mizi in tišči k prsim šop papirja. Je dolg. u-.pognjen in nocoj Izjemoma v lica rdeč, ker je nervozen.
župan je star okoli petdeset let. hodi po sobi in govori važno o olepšavi trga. Pravi, da bi bilo dobro, če bi mali drevored za cerkvijo po angleško ostrigli.
Odborniki se spogledajo. Brivec, ki je slišal samo zadnjo besedo plane in vpraša, kako.
—	Po angleško, ponovi župan. Zdaj poleže vmes n zek mož, ki jo
videl v nekem velikem mestu tako ostrižene kostanje, kaze v roko in razlaga tako, kaJtor bi bilo to samo po stbi umevno.
—	Pa kako to izgleda? vpraša su -hi trgovec.
—	Kakor živa meja.
Zdaj prlšepa Mandelj in vsi se oddahnejo.
—	Polnostevilni smo, pravi nekdo župan stopi naprej in vsi drug: gredo za njim v posvetovalnico.
Tajnik izroči papirje najmlajšemu odborniku ter se odstrani; Za seboj zapre vrata in hodi tiho po pi&arni.	i
Zasliši glas zvončka, pozdrav župana, govor o pokojnem trškem meščanu, nato ropotanje s stoli, petem se mu zdi, da je velel župan: Preidimo na dnevni red!
Od stropa visi velika petrolejka, ki gori z zelenkastim plamenom mirno in dovolj svetlo. Pohištvo po sobi je staro kdove koliko let; tla že davno niso več ravna in njih gledajo debele in svetle glave obru • lenih žeblje v. Na steni visi slika Napoleona. Naslikana je s svetlimi in ptianlmi barvami na obledel, podolgovat papir. Mali vojskovodja
POVIŠANJE
bregu, odsevajo po njej v dolgih svetlih progah, ki se nepretrgoma gibljejo in zibljejo in menjavajo. Zdaj jih pretrga senca v sredini, zdaj pri kraju, potem zavijejo kakor kače in se ne morejo umiriti.
Niže spodaj 'je lesen most in v njegove opore pritiska voda, šum: in se spenja po njih ter se jim gr-grajoča in penasta umika.
Tajniku bije srce.
Deset let službuje tukaj in devet let čaka na povišanje plače. Nocoj teče tega pričakovanja devetkrat tristopetinšestdeset in dvanajsti večer. Posrečilo se mu je spraviti zadevo o svoji plači na dnevni red. Pol ure še in potem bo usoda določena. Pojde domov, kjer ga vse čaka ih misli ž njim. Njegova žena Marjeta, sinko Janezek in hčerke Ana, Metka in Karolina. Vsi vedo, da se ima nocoj nekaj zgoditi, tudi mala Metka, ki je .stara tri leta, drži v ustih palček in čaka, čaka.
Gre v glavnem za tistih usodnih trideset kron, ki so mu manjkale dosledno vseh deset let vsak mesec. Tri tedne so živeli, potem je nastopil tisti nesrečni četrti teden, ko ni bilo beliča v hiši. Soseda je dala malo zelja, pek kruha na kredo, toda mesar je bil sam župan in ta ni dal ničesar. Trije tedni so. minili naglo, kakor bi jih nosil piš, zadnji pa se je vlekel kakor polž. Pripetilo se je to devetkrat dvanajstkrat, toda danes se konča, tista usedna ura že bije.
Tajnik se nasloni na preperelo o-grajo in gleda v temno vodo, ki beži pod njim. In njegove misli gredo še naprej, še v boljše nade, ker je mogoče, da bo povišanje preseglo trideset kron in se bo njegova žena lahko nabavila nekaj spodnjega perila, ki ga že deset let nima in bo lahko kupila ta mesec eno in drugi mesec drugo brisačo, tudi šest robcev' in nogavice, da bo
—	No, gospod policaj, saj tukaj sedimo?
—	A ste iz dežele?
lahko
NOVE RIMSKE INTRIGE
Pred dnevi je objavila zimska 'Tribuna" članek pod naslovom "Jugoslavija med Francijo in Nemčijo", ki je izšei v obliki dopisa iz Pariza.
V članku se naglasa, da so v francoskem javnem mnanju v zadnjem času pričeli baje povsem drugače gledati na •jugoslovensko in rumunsko frankofilstvo in da se ka-
la upravičeno začudenje, ker nismo mogli dovesti v nobeno logično in vzorno zvezo francosko-j ugslo-venskega prijateljstva z italijansko francoskimi nesporazumi in nesoglasje glede pomorske oborožitve, k. še niso urejeni, glede tuniškega in libijskga spora, ki je še nerešen, in glede na i tali j ansko-f r ancoska nasprostva na raznih mednarodnih
že v tem pogledu gotovo vznemir - &caferecah v poslednjih dveh letih, jenje. To prihaja menda odtod, ker; intrige rimske "Tribune", po ka-- Tako je. Smo prišli malo po-!!Ve 7 ^^^ in Rumuniji pri- t:ri naj bi osnovanje nemško-ju-
, celo kazati gotovo jačje prijatelj- goslcvcnskega društva v Beogra-
di na belem konju, pa kaže svojim imela enkrat po desetih letih spet
generalom s sabljo nekam predse, nemara proti Ljubljani.
Tajnik zasliši svoje ime in naenkrat mu je mučno. Stopi skozi vrata na hodnik in prične šetati.
Zunaj je deževno in še vse križem curlja in kaplja veda od streh in podstreškoj^. Hodnik je star, vegast in povsod nagnit Pod njim te£e nagla reka, ki je zadnje dni vsled neprestanega deževja močno narasla. Odsevi luči, ki gore na nesprotnem
Novo življenje za
oslabele živce
Ako hi) VHŠt živci ali nilAh-e o«ltfb«.'k' ali h<» \ufc| /.ivl)>-nj.-ki nrpanl BgiiMli po-t»»lM«> m'^, tnlaj vzemite Nu*a-Ttmc ni budite nuMiil, mlruvi in |H<lui življenji« NugxTotut j.- napravi f-udešu. zu uiilijoiK- ljudi v vtM'h d"tih »vvla. <>n |ire*<-u# Uolfzenaktt «11 v Ice, ki iioYBruOa->• l><iU /,i ii in onlaJx-loHt organov. VI kit>-ko •)«><>! tf Nugw.-Tone v lekarni. Ako lekarnar tega nima. vpra&ajte km naj tu naroči za van od trgovca na d«belo.
cele na nogah. In čevlji?
Zdaj je jesen in bliža se še slabši čas. Janezek hodi v šolo in Karolina tudi. In njegov desni čevelj je zinil prav ob zunanji strani.
Tajniku pride naenkrat na misel mesto. He, he, mesto! Solnce, maj, cesta bela, čista, svetla, a on s svojo ženo in otroci na njej. Prišli so, da vidijo malo sveit, da pokusi-Jo, kako živi gospoda. Gredo v mestni vrt, tam so vrtiljaki, po jo lajne in stoji šotor velikega cirkusa. Oni, kakor gospoda iz mesta, sedejo na klop, gledajo in poslušajo. Lajna igra še hlije, kakor farne orgije. Drobi, da nikoli tega. Visoko, nizko, tiho, glasno, kakor hočeš. Vidiš, sinko, tam* pred zverin jakom tisto grdo žival? Tisto je opica. Je iz južnih krajev.
Ha, in dirindaij, in ljudje sem in tja, vojaki, ženske, mlado, staro in policaj.
DRUŠTVA
U NAMERAVAŠ PRIREDITI
VESELICE,
--T—- ,
ZABAVE OGLAŠUJTE
"GLAS ^ARODA" ne Sta samo vak članstvo, p*c ph tm 3k>*nM f nH okolici,
gledat, kaj dela svet.
Vidiš, policaj ne reče ne take ne take, ker je vse v in prestopa dalje
Kad pa cigara?
Evo, tukajle v prsnem žepu! Potegne iz nje slamico, jo zatakne za uhelj, vstane in stopi h kadilcu.
—	He, gospod vojak, bi dali malo ognja? Smo z dežele, nič hudega!
Zdaj pa malo dalje Na vrt tiste-le gostilne, kjer je toliko miz, kako: bi se zbirale tam tri fare po trikrat na dan.
—	Bo kaj. natakarica? Le ne drži se tako, žena! Imamo še nekaj drobiža, ga slišiš? Meni mero, ženi mero, otrokom pa dve pokalici in kruha!
Glej. saj še drugačnega nimajo, kakor belega! Od hudirja!
To se prileže! Pivo vedno sveže, ne kakor v trgu pri Pipanu, ki ga pozabi v steklenicah na solncu .
In zdaj še malo po mestu, da slišimo vojaško godbo. Čindarasa, to ti igrajo! Ž ink, žink in še enkrat žink! Kako-ti zapoje trobenta, tra, tra! Čindarasa, čindarasa!
Zdaj sc zamaje ograja, na kateri sloni tjnik, leze nekam naprej, sicer počasi, tajnik se hoče umakniti nazaj, toda je že preveč nagnjen naprej, vse se zavrti, on, trhlo bruno, četvero desk in vse skupaj lopne in ploskne v bežečo vodo. Tajnika je udarilo nekaj po glavi in mu dene prvi hip dobro hlad vode, a naenkrat ga popade taka groza, da grabi krog sebe, kakor besen. Ali voda se umika njegovim rokam in nogam, pa beži z njim dalje in ga nosi zdaj globlje zdaj više.
Vrata posvetovalnice se med tem odpro in stari Mandel j bije s palico ob tla .
—	Halo, tajnik, sem, da izveš!
—	Hej, tajnik, bliže, bliže!
—	Častitamo!
—	Kje pa je?
—	Povišek znaša mesečno 40 kron!
—	Naprej, možakar!
V 'tistem hipu pomoli tajnik tam spodaj pri mostu svojo mokro desnico z razprtimi prsti iz vode, ploskne z njo po vrtincu in penah ter izgine. Ne vidi ga nihče nikoli več.
j stvo do Nemčije. Ta nova orijen-redu. Obrne sej ^	** ^ 50
; trditvah rimske "Tr bune" v tem, ker se je nedavno osnovalo v Beo-
du ter otvoritev razstave nemške sodobno umetnosti v naši prestolnici imela nekak vpliv na -tradicijo-nalnc prijateljstvo med Jugoslavi-gradu nemško-jusoslovensko dru- jo in Francijo, je zelo pozorna in
naivna iz enostavnega vzroka, ker ustvarjanje dobrih odnošajev med
štvo, ki ga vodi več bivših mini-1 strev in veliko število uglednih o-sebnesti beograjske družbe in ker se je kmalu za tem organizirala v Beogradu razstava nemške sodobne umetnosti, ki ji je bila posvečena znatna pozornost. Po rimski "Tribuni" se kaže izprememba v razpoloženju tudi v tem, ker sc je v zadnjem času v Jugoslaviji baje zelo poveca'c: zanimanje za nemške knjig:?, dečim ic povpraševanje po francoskih knjigah precej padlo.
Vsekakor je smisel tega članka v rimski "Tribuni" jasen za vsakega mislečega človeka in za vsakogar, ki je sposobsn kritično ocenjevati, kar č5ta. Oči vidno je, da gre za novo intrigo. Zdi se, da so gotovim krogom v Italiji napoti prisrčni odnosa ji med Francijo in Jugoslavijo ter medosebojno prijateljstvo teh dveh držav, ki je utrjeno v najtežjih preizkušnjah. Čeprav je ta pojav čuden in težko razumljiv, vendar ni nikaka skrivnost. V o-stalem tega nafd jadranski sosedje; tudi ne taje. Nekako pred dvema ■
našo kraljevino in drugimi evropskimi državami nikakor ne more in ne sme pomeniti kake izpremembe našega razpoloženja do Francije.
Znano je dejstvo, da je bilo v poslednjih letih glavno strmeljenje
ne samo francoske, temveč sploh evropske zunanje politike po u-tivaritvi čim boljših odnošajev^med Francijo in Nemčijo in poravnavi vseh morebitnih nesporazumov med tema dvema velikima evropskima državama. Eden največjih francoskih državnikov, sedanji francoski zunanji minister Briand je postavil v poslednjih letih v službo za dosego tega velikega cilja vso svojo ogromno avtoriteto, vse svoje velike izkušnje, svojo ljubezen do zagotovitve trajnega miru. Lokarnski sporazum, ki je eden prvih in velikih uspehov v tej smeri, je bil navdušeno pozdravljen cd vseh civiliziranih narodov in pebornikov konsolidacije raz-mesecema je redni brat italijan-j mer na kontinentu kot dogodek skega ministrskega predsednika ogromne in skoro usodne važnosti Arnaldo Mussolini, direktor lista | za bodočnost Evrope Pri tem činu
žet?: vedno z iskreno željo, da bi dovedli do končnega uspeha.
Vsemu treznemu svetu se vsiljuje vprašanje in zaključek: Če nismo mogli zameriti prizadevanjem Francije, da bi ustvarila čim boljše odnošaje z Nemčijo, za kar je doprinesla tudi znatne žrtve in se odrekla mnogim svojim pravicam iz versailleske pogodbe, zakaj bi potem mogli v Franciji zameriti nam, če bi tudi mi želali dobrih odnošajev z Nemčijo? V nasprotnem primeru bi se moglo samo dvomiti nad iskrenostjo stremljenja francoske zunanje politike po ustvaritvi čim boljših odnošajev s
francosko-vzhodno sosedo in po o-snovanju odnošajev med evropskimi državami na podlagi trajnega miru in čim bolj pozitivnega sodelovanja. Ko se je nedavno mudila francoska j>arlamentarna delegacija v Madžarski, ki ne kažo mnego razpoloženja za dobre odnešaje z nami, in ko je bila ta delegacija v Budimpešti zelo prisrčno sprejeta, nam ni prišlo niti na misel, da bi j videli v tem kako izpremembo fran- i T„ TT, , .
coskega razpoloženja proti naši dr- * Utr(*ht* /Nizozemsko) poro-
žavi. Prežeti z iskreno ljubeznijo	tUk«in"un
J :se obravnava do trajnega miru in iskreno naklo- j drama ki
njeni vsaki akciji za likvidacijo sta-1 „__,„ , „ ..	... ....	\anju profesorja Suparvija z oto-
r;h sporov, mrznje in zavisti med ..„ , „ .	J
f, «. . * .	.	Javc. Suparvi, bivši vladni u-
narodi ter celotne težke moralne'	„ , , ,
radnik v Vzhodni Indiji, se je pri-
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6.
popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentow vsak pondeljek do 7. uro zvečer.
Poslužujmo se vsi brez Izjeme te stare in stanovitne domače banke.
TRIKRATNI MORILEC ZARADI BRUHANJA OGNJENIKA
nenavaden zločin, e je odigrala v stano-
ROKA POD KOLESI BRZEGA VLAKA
Pariško kazensko sodišče se bavi z nenavadnim primerom zavarovalne goljufije. Trgovski zastopnik Baecheler je obtožen večkratne goljufije. Proti njemu sta vloženi dve tožbi. Prvo so vložile nekatere zavarovalnice, drugo pa francoska Vzhodna železnica.
Baecheler je baje namerno položil desno roko pod kolesa brzega vlaka, da bi dobil odškodnino od železniške družbe. Z vso svojo e-nergi<jo se je vrgel iz drvečega vlaka in položil naknadno, kakor velijo poročila, desnico pod kolesa, ki so mu jo seveda strla in raztrgala.
Mož je prejel nato od prve zavarovalnice 180,000 frankov, od drugega zavoda pa še 120,000 frankov, od Vzhodne železnice pa Je skušal izterjati še 300,000 frankov, tako da bi potegnil vsega skupaj čedno vsoto 00.000 frankov.
Mogoče bi bil to tudi dosegel, da se ni ena izmed zavarovalnih družb informirala o okoliščinah, v katerih se je primerila "nesreča". Preiskava je pokazala, da obstoje tehtni pomisleki proti "nezgodi"'. Družba je nato vložila tožbo, ,ki se ji je pridružil še drugi zavod.
ton*.
fit 22.
(Tolstoj)
POZIVI ..
V« naročniki jcatenzn je, oziroma bo v kratkem poiia naročnina za list, so jopo no-
po7na zunanjo politiko svoje države in njene namene, Izjavil v nekem pariškem listu, da je prijateljstvo med Francijo in Jugoslavijo glavni vzrok nesoprazumov in tezkoč v italijansko-francoskih odnosa jih. Pri nas je ta kategorična
dedščine strašne svetovne vojnem spremljamo dosledno z največjimi simpatijami vsa prizadevanja za ustvaritev mednarodnih odnošajev na zdravejši podlagi.
Rimska "Tribuna" nI imela niti nima potrebe Insinuirati in intrigi-rati, ker je to v bistvu odvratno in : skrajno nesmiselno delo zlasti v j primeru, ko gre za jugoslovensko-francoske odnošaje. Vsa naša aktivnost v mednarodnih odnosa jih je javna, vsakomur znana in popolnoma v skladu s prizadevanji velikih evropskih držav, da bi sc na kontinentu osnovali čim zdravojši odno^aji ter ustvarili čim povoljnej-ši pogoji za trajen mir. Stoječ neomajno na stališču očuvanja se-
"Popolo d'ltalia" M vsekakor dobro j je sodelovala tudi Italija skupno z danjega političnega stanja, ki je
Anglijo in še nekaterimi neposredno zainteresiranimi kontinentalnimi državami, kar se jim more šteti samo v čast. Kasnejša prizadevanja francoske zunanje politike imajo isti smisel in isti nalnen. Mi smo jih spremljali in jih še spremlja-
izjava Mussolini j evega brata izzva- | mo z največjimi simpatijami, pre-
KNJIGARNA
/
"GLAS NARODA" 21« West 18th Street	New York, N.
RAZNE POVESTI tal ROMAHI:
(Nadaljevanje.)
Slovenski MJives ...............4«
Slovenski Robinson, trd. vos. .....75
Sueiki invalid ...............
Solnce in ...................... ®
Skrivnost najdenke ..................35
Skozi ftirno Indijo ............. JM
Sanjska knjfea. mala .......... M
Sanjska knjiga, največja............ .90
Sanjska knjiga. Arabska ............1.50
Jugoslovanskega dobro-voljea 1914-18 ...............1.25
Sndoiind, trd. van. broi.
ooooooooooo*oooo<
Strahoto vojno . Stfcf Mirti. 4. sv
»t••••••••••
Stanley Spomin Storitarjcwi Sltto Šesto, povest la Abrneev
.M .4«
M M M M LH
Sin
Potopisni ro-
štodmt miI ika v. sv.
Sveta Notborsa ......
Spiaje, male povesti Stezosledec .........
Cnnal|
Svate no« Svetlobe ta
Sliko (MaBko)........
Seriant Diavolo, ves. Sveta Genovefa
trta vso
Jts M
M
1.S4
Št. S. (Fran Miičfnski) Gospod Fridulin Žam ip njegova družina veselomodre črtice I-. 72 strani. broširano ................ .25
St. 6. (Novak) Ljubosumnost .. .30
Št. 7. Anderaanovo pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. 111 str., brnft........... .85
Štev. 8. Akt. fttev. 113.......... .95
Št. 0. CTTniv. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobno filozofije, 347 strani, broft. ......— .79
Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Tcrnone, rllijefna karikatura In
minulosti, 55 str., bron. „...... .35
Št 11. (Povel Golta) Petertkove poslednje sanjo, boiična povest v 4 .slikah. 84 str.. broS....... .35
Št. 12. (Fran Milčlnskl) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 01 str., broš.......... Ji
Št. 13. (V. M. GarSin) Nadeida Nikolajevna. roman, poslovenil U. Žun, 112 tar., broS.........
Št. 14. (Dr. Kari EngUS) Denar, narodno-gosporiarskl spis, poslovenil dr. Albin Ogrls, 236 str., brd. .........................
fit. 15.
.30
in 9aha de Gon-
ttenee Mauperin. — ------40
.45
SPLOŠNA INH&M:
fit. 1. (Ivor. Albrecht) grada, ivsirna povest, KM Str., broSlrano .................... M
fit. 2. (Bodo lfornlk) Na isvirna povest, 191 -e
fit. 'S. '(Ivan Bosnian) Undska drama v 4 4eJ-109 strani
(Cvetko Golar)
Št. 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str.. broB. ........
Št 17. (Prosper Marlmee) Vene duie v vieah, povest, prevel Mirko Pretnar. 80 str. ............ .99
Št 18. (J ar osi. frchllcky) Oporoka lukovfikega Ktajiiaka, veoe-loigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 xtrM broi. .. J9
fit. 19. f tier hart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka ? petih dajanjih, poslovenil , Anton Fun tok, 124 stra., broS. ...... Ji
fit 20. (Jul. Beyer) Osmpall In Ksmurasaki, japonski roman, la Cefifine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broi. ............ M
fit 21. (Fridolin žolna) Dvanajst BgedUe. n„ 73 str.
fit 23. (Sophokles) Antigone. Salna igra, podov. C. Golar, 90 str..

fit 24. (■. U Bniwor) fillip dnsvl Pss^oJov, X. Ad, 809 str..

bilo ustvarjeno z mirovnimi po-i gedbami, smatramo za potrebno podpirati vsakršno akcijo, ki ima za cilj zboljšanje odnošajev med narodi, kar ed no more omogočiti trajno in plodno sodelovanje evropskih držav v atmosferi miru in i iskrenosti. Tako razumevanje je po našem mnenju tudi v skladu z načeli Društva narodov, z Briandovi-mi idejamo o osnovanju evropske uniie ter s sodobnimi ideali Evrope .Rimska '-Tribuna" se je v svoji zagrizenosti zelo zmotila, ko je mislila, da bi na taka pojmovanja mogla gledati postrani ona Francija, ki .je bila in je ostala stalni inspirator ter pobernik idealov, prežetih z istim duhom in ž istimi težnjami.	—M
Št. 25. Poslednji
11. del .......
dnevi Pompeja
JO
fit 26. (L. Andrejev) Črne masko, poslov. Josip Vidmar, 82 str. brofi. ........................ J5
Št 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za
brezposelno. 80 str., brofi....... .35
Št	Tarzan sin opic ....... JO
Tarzan sin opico. tr. ves. ...1.30
Št. 31. Roka roko.............. .25
Št 32. Živeti _.................25
peljal pred nekaj mesec': na Nizozemsko, kjer je študiral na univer-j zi v Utrechtu. S seboj je privedel j turi: svojo ženo in dva otroka ter j j a vam kes a služabnika Sona. Najel ic v Utrechtu gosposko vilo in se nastanil v njej s svojo družino.
Ko je ietos 30. januarja " prišel domov, je našel stanovanje v velikem neredu. Sono je ležal v ku-, hinji v mlakuži krvi. Prostor je bil ves zapllnjen. Povsod so bili krvavi madeži in curki, sledovi strašne borbe. V spalnici se je nudilo Ja-vancu šc grobne j še odkritje. Pod posteljo je ležala Suparvijeva umorjena žena in oba otroka. Vsi trije so izkrvaveli, ker jih je nekdo iz-bodel z nožem. Suparvi je ugotovil, da zločin ni roparski umor, kajti vsi vrednostni predmeti so ležali na svojem meitu in ni nič manjkalo.
Preiskava je pokazala, da je izvršil zločin služabnik Sono. Oddali so ga v bolnišnico, kjer je že pred preiskavo priznal svoj zločin. Ko so ga vprašali, čemu je izvršil zlo-činstvo. je odvrnil: — Gospcd in gospa sta grdo ravnala z menoj in ■tega nisem mogel več prenašati.
V teku obravnave je morilec o-stal pri svoji izjavi. Ko je še slišal, da je začel bruhat: ognjenik Mero-pi. se ga je polastilo silno razburjenje. Dela ni mogel več opravljati kakor poprej in ko ga je Supar-vijega žena zaradi tega posvarila, jo je zabodel. Otroka sta na materin klic prihitela na pomoč in Sono je umoril tudi otroke.
Sodno zapriseženi 'psihiater, ki je epazoval Sono, je izjavil ,da je Soncv čin tipično javansko delo. Tudi če ni mogoče govoriti o ne-preračunljivosti Bona, je vendar treba vzeti v ozir dejstvo, da so Ja-vanci Sonove vrste le do neke meje preračunljivi ljudje, ker ravnajo javansk: domačini čisto drugače kakor mislijo Evropci. Nizozemski kazenski zakonik določa za sli-čne zločine dvajset let ječe.
I
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
ste dobi pri
GLAS NARODA"
U
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: 'CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN

■MlU


Hygji
r/
. Z ) ii- -.'A.I.
NEW YORK, TUESDAY, MAY 5, 1931
iimii——ig
Frieda Sorrensen
SOMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za Glas Naroda priredil G. P.
16
(Nadaljevanje.)
Pogledala je v objokani iin (bledi obraz Ruth ter stopila nehote bližje. Mimo je potožila roko na rj»ave lase mlade deklice.
-—Ruth, — moja uboga mala Ruth!
Tedaj pa se Je dvignila mlada deklica.
Dolgo časa sta si zrli v oči.
Frieda Sorrensen! Ti si Frieda Sorrensen? — je rekla Ruth končno.
—	Ali me poaroač?
—	Ne, a vem, da si ti. Nikdo drugi bi ne imel pravice stati tukaj ter jokati za tem mrtvim! — je odvrnila Rtfth s tresočim glasom.
Frteda jo je prijela za roko ter ijo držala trdno.	/
—	Tvoj oče me je poklical, Ruth, da te varujem!
Ruth se Je tresla tako močno, da jo je morala Frieda podpreti.
—	Ali u je pisal? — In zame je skrbel do zadnjega! — je vzkliknila Rulh, hripava od razburjenosti.
—	Da, Ru>th, prav do zadnjega! On je zapustil zapuščino, namreč tebe. Midve si bova stali bližje. To je bila njegova želja! Ali boš šla z menoj, moj dragi otrok?
—	Da. teta Frieda, s teboj gTem, kamorkoli me vodiš!
—	Toliko zaupanja, Ruth?
Ta je pokimaia ter obrnila svoje oči proti mrtvemu <y*etu.
— On te je ljiJbil prav do zadn jegar konca, teta Frieda ter vcepil to zaupanje tudi v mene. Bil je zelo nesrečen, — moj ubogi in nesrečni oče!
Krčevito ihtenje je pretreslo njeno postavo.
Frieda, premagana od občutkov, jo je 'potegnila v svoj objem.
Čuden, sladak občutek jo je pr evzel kljub vsej bolečina.
—	Jaz vem to, moja draga Ruth, ter se ti zahvaljujem. Ali veš, kaj sva si bila nekoč, tvoj oče in jaz?
—	Da, vem! Vem tudi, da ni nikdar prebolel, da ti je storil krivico! Vem tudi, da ti je pisal. Vsi pravijo, da je storil oče samomor v napadu duševne bolezni. Jaz pa vem drugače. Oče je šel po svoji zadnji poti povsem prevdarno! Njegova narava ni hotela storiti <|pugega. V smrt ga jt gnalo, ker je bil ohromi j en vsled padca in ker ni mogel več delati! Povsem jasno in odldfno je vzel slovo od mene iter mi rekel, naj oddam to pismo zate. Jaz nisem vedela takrait, da je to slovo za vedno! Ko sem prišla nazaj se je že zgodilo. Sedel je za svojo pisalno mizo, njegovo srce pa ni bilo več.
Večerno solnce je otsevalo njegov miren in izrazit obraz.
Mama, Ellen in deklica so vsi jokali, a jaz se nisem mogla jokati, kajti vedno sem gledala njegov mirni obraz.
Jokala je pretresljivo. Frieda ji je pobožala lase.
—	Ali ti je bil dosti, tvoj oče? — je vprašala ginjena.
—	Dosti? On mi je bil vse, tota Frieda In vendar, privoščim mu mir, čaprav je bilo strašno hudo izgubiti ga. Moje srce lahko poka od bolesti, — on pa je varen pred bolestjo ter muko. Nikdar veC ie morem Jpostati vesela. To vem!
Osorno je zapel zvonec skozi tiho hišo.
Ruth se je stresla.
—	Mama in Ellen, — je rekla z bledimi ustnicami ter pogledala ni Friedo.
Ta je vrgla še zadnji pogled na obraz mrtveca ter položila svojo roko v njegovo.
—	Dobro spi, Fric! Tvoja volja mi bo sveta!
Nato se je hitro vzravnala.
—	Ostani tukaj, pri njem, Ruth! Jaz moram govoriti s tvojo materjo! Pozneje se vidiva zopet!
Poljubila je še enkrat mlado deklico ter nato odšla (trdnih korakov.
. Frieda Sorrensen in njena sestra sta se zopet sestali.
V veži sta si stali sestri molče nasproti nekaj -časa, doiim se je Ellen radovedno ozirala v Friedo Sorrensen.
To je bila torej bajna teto, koje obsflij se je zdel vsem naravnost pravljičen! Seveda ni moglo škodovati, nekoliko priiiEniti se ji.
Dočim je izgledala gcijpa Liza v svoji žalni obdeki zelo lepo ter mladostno, je stopila Ellen k teti.
Z mirnim ter žalostnim smehljajem je rekla prikupno:
—	Mama je še vedno zelo presenečena. In tudi ti nisi še pomirjena. Oprosti mi, da ne dam izraza svojemu veselju. Ti pač veš, kakšna težka nesreča nas je zadela?
Frieda je obrnila pogled od obraaa svoje sestre ter pogledala v sladki, mični obraz Ellen.
Tako je izgledala Liza takrat, ko je zmedla srce Frica Steinbacha.
—	Ti si prišla, Frieda, — ravno sedaj. Ah Frieda,- draga Frieda, ti-eočkrat se ti zahvaljujem! — je rekla Liza. — Jaz bi sama prišla k tebi. že v prihodnjih dneh! Moje srce me je vedno gnalo k tebi, Frida! A moj mož, — en ni hotel, Frieda!
Umolknila je pred velikimi in mirnimi d:mi Friede.
Ellen ji je prišla na pomoč.
—	Teta Frieda, napravi se komodno, ker si gotovo izmučena!
Potegnila je Friedo v stanovanjsko sobo ter jo povedi a k stolu. Lou-
beznjivo jI Je potisnila pručico pod nogi ter ji hotela dati tudi blazino.
Frieda pa Ji je zubranila.
—	Hvala ti, Ellen, — kaj ne, tako se imenuješ?
—	Da, draga te a, — je odvrnila priliznjeno.
Frieda Je morala nehote primerjati ta lepi ter mični obraz z bledim m objokanim obrazom Ruth.
Tukaj nisi zapisale bolečine nikakih znamenj žalosti, prav kot tudi ne v napu dna ni Obraz Liže.
—	Ah, draga teta Frieda, kako ljubo, da si prišla k nam! Kakšno veselje za nas!
Frieda Jo je resno pogledala.
—	Jaz ne mislim, da sem sedaj v stanu otalMrtlti veselje. Tega tudi ne zahtevam. Pred menoj se lahko premagaš ter se lahko mirno ti daš troji žalosti radi izgube očeta! — je rekla mirno, a brez ostrosti, a tudi brez gorkote.
Ellen je sprejela ta očitek, a dočim je na tihem ugotavljala, da je ta Frieda t resnici odurna in zoperna Stara devica, se je žalostno nasmehnila kot da hoče reči:
—	Jaz premagam svojo žalost!
Liza JI je sedla nasproti ter pričela razbrati načrt, kako naj pripravi Friedo do te**, da jI pomaga.
—	Čuden slučaj je hotel, da si ravno sedaj (prišla k nam, draga Frie-ca. Ali pa si te vedela, da se Je dogodilo nekaj strašnega? Ali te je morda to gnalo semkaj?
Dvignila se J« napol, kot da hoče objeti sestro, a obsedela zopet vsled njeneg-a ja«ne«a pogleda.
Z bedastim izrazom Je izpustila svojo dvignjeno roko ter si cfbrisala par navideznih solz.
Pri tem pa Je mimo motrila Friedo ter njeno elegantno obleko. Priznati je morala, da Jogleda, njena sestra dosti bolj elegantna Jo dobro-
L&KOB8T SLOVENS DAILY ia U. B.
PRED VOLITVAMI V EGIPTU
V angleški politični javnosti z sto v kričečem nasprotju z angle-napetostjo opazujejo raz vod dogod- | škimi nazori o parlamentarizmu, kov v Egiptu, kjer se bodo sredi ma-' Gotovo pa je politik, ki ve, kaj hoja vršile prve volitve, odkar je na če in ki zna lošiti realne možnosti od krmilu nova vlada Izmaila Sidki utopele. Zato upajo v Angliji, da se paše. Ker bodo volitve lndirektne, mu bo posrečilo utrditi mir in red ni dvoma, da bo vlada dobila veliko I v Egiptu in da si bo upal prevzeti večino. Nacionalistična stranka,' tudi odgovornost za pameten spo-tako zvana "wafd", je skupno z li- I razum z Anglijo. Obojega si v An-beralci si-cer proglasila volilni boj- 'gliji želijo in Sidki paša ima zara-kot, vlada, pa je bila s to možnost- j di tega vsaj za enkrat angleške sim-jo že računu la in je zato že v vo- pati je na svoji strani, lilnl zakon vstavila določbo, ki prepoveduje vsako propagando za boj-kotinanje volitev. Zato se najbrž ne bo posrečil naklep opozicije, da bi z minimalno volilno udeležbo kom-
POZOR, ROJAKI
Is naslov« na listo, katerega pre. i jemste, je razvidno, kdaj Vam Je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov
IZUMIRAJOČI NARODI
promitirala vlado pred svetom in tafko povzročila njen padec.
S <fki pasa torej mirno priiiakuje volitev. Tudi drugače je njegov položaj zelo ugoden in lahko računa, da mu bo mogoče obvladati situacijo še za nekaj let. Ravno sedaj
| Izumiranje celih narodov je znan t kulturno-zgodovinski pojav. Ta nesreča zadeva predvsem narode, ki v svoji primitivnosti in dobrodušnosti nimajo dovoltf doporne sile, da bi se ohranili tujih osvojevalcev hi da bi se obranili tujih osvojevalcev ln da bi Mjubovali tujim vplivom.
ugodno poteka/jo -pogajanja Egipta »T t	, . , _ , , '
„ _ .	, . 7__ J , Na ta na iin je izumrlo že lepo šte-
raail'mi Avrftrvclnnii Hrinrom? nlo_
raznimi evropskimi državami glede odprave tako zvanih "kapitulacij", to je izjamnih pravic, ki jih Uživajo ttuji državljani v Egiptu. Saj imajo na primer mnoge države na egij^tskem ozemlju svoje lastne pošte, svoja sodišča itd. Te predpravice so »pri današnjem kulturnem in ci-vilizačnem nivoju Egipta gotovo že zastarele in niso v skladu z ntacijo-nalnlm ponosom Egipčanov. Zato je njihova odprava že dolgo na programu vsled vlad in strank. Sedanja vlada je znova pokrenila to vprašanje in naletela povsod na veliko razumevanje. Ako se ji posreči doseči luspeh, se bo s tem njen ugled v narodu izredno dvignil.
Po izvršenih volitvah ibo vlada obnovila tudi pogajanja za sipora-» aum z Anglijo. Ta pogajanja je pred dobrim letom začela že wafdd-' stična vlada pod Nahas pašo. Dosegla je od angleške delavske vlade koncesije, na kakršne ne bi mola pristaoi nobena druga angleška vlada. Toda iz demagoških razlogov so naeijonalisti takrat lok preveč napeli. Zahtevali so tudi izključno egiptsko nadobliast nad Sudanom. Na to pa ne more pristati prav nobena angleška vlada, pa naj bi bila še tako levičarska, ker bi bila s tem ogrožana angleška zveza z Indijo. Zato so ortala podajanja brez uspeha, kar je "bil eden glavnih vzrokov za padec nacijonali-stične vlade. Angleška vlada je o-6tala še dalje pripravljena skleniti sporazum na bazi, ki jo je predlagala lani. Edino to zahteva, da mora biti sporazum, v Egiptu odobren od parlamenta in ne samo od vlade. Zato se je moral Sidki paša po skoro enoletnem obotavljanju končno odločiti za razpis volitev. Ako bo mogel novemu parlamentu predložiti sprejemljiv sporazum z Anglijo, bo to zopet nov adut v njegovih rokah, za nacijonaliste pa hud udarec.
Nekdaj tako metini naeijonalisti oploh vidno nazadujejo. Odkar je umrl njihov veliki vodja Caglul pa-*a, nimajo nobenega pravega voditelja. Nahias paša, ki mu je prvi sledil, je sicer mogočen govornik, očividno pa slab državnik in politik, kar se je najbolje pokazalo ravno pri tem, da je odbil razmeroma izredno ugodne ponudbe MacDonal-dove vlade. Še bolj gia je polomil potem, ko se je vrnil iz Londona praznih rok. Da bi svoje razočarane pristaše vsaj malo potolažil, je zahteval od kralja pooblastilo, da | sme postaviti pred sodišče vse ministre prejšnjih diktatirskih vlad. Kralj je seveda to zahtevo odklonil in v juliju 1930 poveril sestavo nove vlade wafdističnemu disiden-tu Sidki paši.
Sidki paša je bil v parlamentu v veliki manjšini,'zato ga je po vzoru svojih prednikov na vladi razpustil-in vladal brez parlamenta. Zaradi gori navedenega pogoja delavske vlade, da mora biti sporazum parlamentarno odobren, pa je moral trajno imeti v mislih volitve. In pred nekaj tedni jih je razpisal za maj. Priprabll se je za nje prav dobro. Izvedel Je volilno reformo po turškem vzoru; poslancev ne bodo volili volilci direktno, temveč s posredovanjem volilnih mož, na katere bo vlada senrea lažje.vplivala fca&or ni mase volilcev, ki so še medno zelo pod vfrtivom nacljo-iralistov.
V Angliji opazujejo politično situacijo v Egiptu sicer zelo pozorno, vendar pa vsaj navidezno strogo nevtralno. Kaže (pa ae pri tem, da uživa Sidki paša vedno večji re-nome, čeprav so njegove metode če-
vilo nekdaj visoko-kulturnih narodov. Sipomnite se le na Inke, ki so pred stoletji ustvarili v južni Ameriki visoko kulturo, ki prav nič ne zastaja za kulturo starih Egipčanov, in pa na narod "Majev", čegar ogromne stavbe na polotoku Guka-tanu še danes vzbujajo občudovanj e učenjakov. Prav tako tudi nekdaj mogdmega naroda Aztekov v Mehiki ni več.
| Narodi pa izumirajo tudi še dandanes. Nedavno so na pr. izumrli zadnji potomci doma činov na taz-manskih otokih. Teh otokov so se bili .polastili Angleži šele v začetku 10. stoletja in so tam ustanovili naselbino za kaznjence. S takimi "gospodi'* se pa domačini niikakor niso motili razumeti in zati je prišlo med obema skupinama do neprestanih krvavih bojev. Pred -angleškima puškami so seveda bili domačini na slabem, ker so jih Angleži streljali kakor divjačino. Domač&nv je bilo na teh otokih še leta 1815 več tisoč, kmalu pa jih je bilo le še okoli 250 in te je angleška vlada preselila rra mali otok Flinder. Tu jih je bilo leta 1845 le še 45, zadnji Tazmanec pa ije umrl leta 1876.
Podobno se godi tudi narodu Maorov. Lelta 1769 je cenil kapitan Cook domače prebivalstvo na Novi Zelandiji še na 250.000 duš, do leta 1886 pa se je zmanjšalo to število na 47,000.
Tudi domače prebivalstvo na otoku Cejlonu izumira. To je narod "vedov". Danes je "vedov" le še 150.
V Afriki izumirajo "bušmani". ki jih je danes le še kaih 5—8 ti-tisoč, na severu Evrflpe pa izumirajo Eskimi, ki jih je danes le še okoli 40,000. Zatira jih "evropska*' kultura in civilizacija", največ v obliki žganja....
CENA DR. KERK0VEGA BERILA
JE ZNIZANA
Angleško-slovensko Berilo
(CNQU8B SLOVENK UADU) Btaao mm
$2.— ftuoeno ga pri
KNJIGARNI GLAS NARODA
SI« West It Street New Tart 'cHy
KDOR SE NIMA SLOVENSKO-AMERIKANSU
KOLEDAR
ZA LBTO 1931
CENA SOc
Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje.
BLAZNKOVE
PRATIKE
za leto 1931
CENA 20 CENTOV
Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi.
"GLAS NARODA'
llf W. lttk Street New Tark City
I
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln
COLORADO
Denver, J. Schuite Pueblo, Peter Cu'.ig, A. Saftič Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA Indianapolis, Louis Banich
ILLINOIS
Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Launch, Andrew Spillar j Cicero, J. Fabian i Joliet, A. Anzelc, Mary Bamitich, J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutfth, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch Waukegan, Jože Zelene
KANSAS
Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar
MARYLAND Steyer, J. Černe — Kitzmiller, Fr. Vodopivec
MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular
MINNESOTA
Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj
Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel % Hibbing, John Povše" Virginia, Frank Hrvatich
MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj
MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa ,
NEBRASKA Omaha, P. Broderick
NEW YORK Gowanda, Karl Strnisha Little Falls, Frank Masle
OHIO
Barberton, John Balant, Joe Hiti Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Jacob Resnik, Math Slapnik Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumše Nlles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj
OREGON Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakSe Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank itovak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprivšek Midway, John Žust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar
Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steelton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei
UTAH
Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet
WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren
Sheboygan, John Zorman
WEST ALLIS Frank Skok WYOMING
' Rock Springs, Louis Taucher Diamondville, Joe Rolich
Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina za "Glas Naroda":
Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za Štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50.
New York City Je |7. celo leto.
Naročnina sa Bvropo i«i f7. sa celo leto.
Kretanje Parnikov
Nm —
A. maja:
Leviathan, Cherbourg George Washington. Cherbourg, Hamburg
New York, Cherbourg, Hamburg
7. maJa:
Stuttgart, Cherbourg, Bremen De Grasse, Havre
1 maja:
France, Havre Majestic. Cherbourg
Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
Westernland. Cherbourg. Antwerpen
t. maja:
Columbus, Cherbourg, Bremen
Uinnowaaka, Cherbourg
12.	maja: Berengaria, Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen Cleveland, Cherbourg .Hamburg
13.	maja:
America, Cherbourg, Hamburg Berlin, Boulogne Sur M^r, firemen Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg
15. maja:
•	He de France, Havre Olympic, Cherbourg Reliance, Cherbourg,, Hamburg St. I^ouls. Cherbourg, Hamburg" Lapland, Cherbourg, Antwerpen Roma, Kupoli, Genova
18.	maja:
Europa, Cherbourg, Bremen
19.	maja: Vulcania, Trst
20.'	mala:
•	MHtiretania,Cherbourg
President Harding, Cherbourg. Hamburg	«
Hamburg, Cherbourg. Hamburg
21.	maja:
Dresden, Cherbourg. Bremen Lafayette, Havre
22.	maja: Parts, Havre Homeric, Cherbourg
Stateudam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
Penniand, Cherbou y. Antwerpen
23. maja:
Minnelortka, Cherbourg
26.	maja:	v
Aquitanla. Cherbourg Resolute, Cherbourg, Hamburg
27.	maja:
Leviathan, Cherbourg President RtK)Bevelt, Cherbourg. Ilam* burg
Deutschland. Cherbourg. Hamburg
28.	maja:
General von Steuben, Boulogne 8ur Mer, Bremen
29. maja:
France, Havre
Majestic, Cherbourg
Bremen, Cherbourg. Bremen New Amsterdam, Boulogne Sur Rotterdam
Betgenland, Cherbourg, Antwerpen Augustus. Napoll Genova
Mer,
30. maja:
Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Rochambeau, Havre Minnekahda, Boulogne Sur Mer
PA RN i KI Z ZNAKOM •, oznaCl akupnl izlet v Jugoslavijo.
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj ugodna pot sa potovanj« na ogromnih oarnikih:
FRANCE 8. maja; 29. maja
(3.30 P. M.) (6 P. M.) fle dc France 15. maja; 5. junija (4.30 P. M.) (10 P. M.) PARIS 22. maja; 12. junija (Mid.) (6 P. M.)
Najkrajša pot po Xelezrilcl. Vsakdo Je v posebni kabini a vnemi modernimi udobnostmi. — Pijafa in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
VpraSajte kateregakoli pooblaščenega, agenta
FRENCH LINE
1» RT ATE STREET
NEW YORK, N. Y.
POZOR
Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je:
"GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y.
kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje.
Uprava.
NARAVNOST v JUGOSLAVIJO
NOVA JADRANSKA VELIKANA
SATURNIA in VULCANIA
sta odlična med največjimi in najhitrejšimi parnikl na svetu. Čaka, vas u -zorita, služha. Uljudni in pozorni služabniki. ki govore slovensko, so vam na rai-polago. I n ko kuhinjo je pa mogočo dohiti le v najboljših hotelih. In le pomislite na kratko in eonono žtMeznl&ko potovanje v Slovenijo. Mali stroški za prtljago »n brezplačni vizej. Odločite se vnaprej, kdaj boste odpotova'i VULCANIA 19. maja, 24. junija, 30. julija
SATURNIA 5. junija, 9. julija, avgusta
Katerikoli agent vam bo reservirsil kabioo
C O S U L I C H
17 Battery Place
L I N E
New York
h0LIAN«>amERIC4L,Ne
Rotterdam — Volendam < %Ncw Amsterdam — Veendam
STA PRILJUBLJENA PARNIKA TK DRUŽBE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA
JUGOSLAVIA
preko Rotterdam ali Boulogne-aur-Mer
Potovanje s parnikl Holland-America Line pomenja udobnost, domače ra*-položeiije. neprekoaljivo kuhinjo In po-Btrežbo. Tedensko od plutja. — Za podrobnosti vpražajte svojega lokalnega agenta ali —
HOLLAND AMERICA LINE
24 STATE «T„ NEW YORK CITY
^Buri nit iiMi iiii i m f - r? i r< i itn tr i i i tn-Tirii! >di n i ui£E u: ttmi: i in^iuit: i iru?s« Et n ^- iii; i :Km n; i;ir:im: iimtrrmnniii rrniii uinixiTi mi e rim i iir iirrrmmrrrr-inTTriiirErnrE^^
3 U[iitiifiiuiiJiii Mt±uuuLftji!i!nniJjiiwiiiii:MrHifiutni3miiu!!iuitiiMiuiumHi!m:uuiii^ ^:idi>i:::a:iiiiMJiiiitiLrLiiXju;ini]it!;!iiajLua HiJiJiuiiLiJiiiiiNTrtjiiiijrr-fjFi.-uiiiLiiiriiijjiLinijiirTTj P
1 i i i;
j Mali Oglasi \
imajo velik uspeh f
■ ■ H
"M
' v ^ <
.. ..'I ::	... . jmStSfc