' v a«*1®5*®*4* ls.Swai<». vsai* ts»fWij žttiržussk Srn »s Mm pcnicml ttevfftl K 1*«. *&& ža®cspf§ *& mmmmo, imoostosio im 05; fM»» * W**WBSfc» *» * »MM mm. m - »cvm «* «* - Številka prt gta*#toj»«s *» w*m$* tem Km tf pd «M « n ** ***** leta K 50. Btuln« K 20, u ta»T'iVo»\%^ ...9H. — SttTfOm tekfoo* 5SJL VUJm Ib t*il wi v LSmbibmL LBTC IV. LJUBLJANA, dne 9. septembra 1921. ŠTEV. 94 a. 3*: Posebna izdala ljubljanskega Velikega femnla. Davčno jamstvo delodajalcev glede dohodnine in plačarine. Finančna uprava si je že v zakonu o osebnih davkih iz 1. 1806 za-sigurala iztirjavo dohodnine in pla-čarine, v kolikor te davščine odpadajo na službene'prejemke. Delodajalec je že po navedenem zakonu jamčil za pravočasno vplačilo teh davkov od strani svojih nameščencev. Novi finančni zakon je davčno jamstvo delodajalca še razširil. Da se delodajalci orijentirajo o svojih dolžnostih, ki jih zadenejo po sedaj veljavnih zakonih, objavljamo s teni podrobneji pregled vseh določb, j ki urejujejo njihovo davčno jamstvo. Davčno jamstvo temelji na sledečih zakonih: a) na §§ 234. do 237. zakona o osebnih davkih i% 1. 1896; b) na členih 78. do 85. izvršilnega predpisa k četi temu poglavju zakona o osebnih davkih iz 1. 1896; c) na cesarski naredbi z dne 8., julija 1898, drž. zak. št. 120 in pa na d) določbah, člena 36, odstavek iV. dohodnine, št. 6. finančnega zakona za 1. 1921, razglašenega v ; Uradnem listu , št. 90/240. z dne 2. avgusta t. 1. Bistvo navedenih zakonitih določb je sledeče: Delodajalci, ki izplačujejo službene ali pa pod gotovimi pogoji mezdne (glej spodaj!) prejemke, so dolžni od službojemalcev odbiti slednjim predpisano dohodnino in pla-čarino, katero jim dado v to svrlio odmerjajoča davčna oblastva na /.nanje vsako leto. Naznanilo se daje službodajal-ejem vsake leto s posebnim plačilnim pozivw.n, zoper katere je dopusten prizivna iinančno delegacijo. Vložiti ga je pri davčni oblast! prve stopnje. Davčni odbitki se opravljajo v - istih rokih in v istih razmernih obrokih, kakor izplačevanje službenih ali mezdnih prejemkov. Kadar se s pričetkom novega davčnega leta še ni naznanil na io ielo se nanašajoči davčni predpis, tedaj je do časa, ko dojde dotično obvestilo davčnega oblastva, začasno in s pridržkom •j»i>znojse poravnave opravljati dav-, r?. , c P° izmeri prejšnjega le-i j is in pridržkom pa mora od na r..vvo nastajajočih službenih in mezdnih prejemkov do rasa, ko p,-ide prvi* obvestilo davčnega oblastva, ‘j/., plače valeč preračuni« in odbiti’ davek v tisti izmeri, ki bi na letni prejemek, katerega je izplačati, pripadal po zakoniti davčni lestvici s pogojem, da bi bili to jedini davku zavezani dohodki prejemnika. Na ta način med enim mesecem odbite zneske je praviloma v 14 dneh po koncu vsakega meseca oddati pristojnem« davčnemu uradn. Davčni zavezanci, t. j. shižboje-r.ialci, kateri mislijo, da se jim godi krivica, po kakem odbitku, opravljenem na zgoraj navedeni način, smejo v 15 dneh po izvršenem odbitku vložiti pritožbo na davčno oblastvo prve stopnje (davčno okrajno oblastvo, oz. v Ljubljani na davčno administraci- jo), ki je pristojno za sprejemanje njihovih napovedi o dohodnini. Zoper odločbo glede take pritožb« je dopuščen priziv na iinančno delegacijo. 0 odiočbah davčnega oblastva prve stopnje in delegacije ministrstva financ je obvestiti onega, ki je dolžan izplačevati službene (mezdne) prejemke. Tisti, ki so v zgoraj navedenem smislu dolžni opravljati odbitke, so odgovorni k pravilno izvršitev in pa za to, da se odbiti zneski oddado o pravem času na pristojni davčni »rad. Kadar bi zamudili oddajo, morajo od neoddanili davčnih zneskov no glede na njih višino plačati določene zamudne obresti. izterjava dolžnega piačila se mora opraviti po istih organih in lavnotako, kakor izterjava neposrednih davkov. Tudi predpisi zakona z -.ne 18. marca 1878, drž. zak. št. 31 (o pogojih davčne zastare), se na to ♦terjatev uporabljajo kakor na neposredne davke. Izvršilni predpis k dohodnini vsebuje še sledeča podrobneje pojasnila: Kol služben ' prejemke, nastajajoče na novo, jo razumeti tiste, id se plačujejo osebam, ki dosedaj niso prejemale od tega delodajalca nobenih takih (siu.',iieni!i ali mezdnih) prejemkov. Na novo nastajajoči prejemki obsegajo prejemke takih uslužbencev, ki sploh še ie prvič stopijo v službo itu., daije prejemke onih uslužbencev, ki med letom spremene siužbodajalca, svoje mesto itd. V takih slučajih mora službodajaloc preračunat* in sorazmerno odbiti davek v tisti izmeri, ki bi na letni prejemek, katerega js izplačati, pripadel po zakoniti davčni lestvici. Dohodnima in plač« dna se odmeri tako, kakor da bi bili to edini davku zavezani dohodki prejemnikovi. Kadar stopi davčni zavezanec (t. ,j. si: žbojemalec) med davčnim letom \/ užitka prejemkov, mine dolžnost službodiljalca, odbijati da-\ek z zadnjim obrokom prejemkov, katerega izplača službodajalec. .Ako naziumi službodajalec iz-slnn kakega svojega nameščenca iz :'i"-'be, tedaj mora pozvati davčno oblastvo davčnega zavezanca, t. i. jz službe izstopivšega nameščenca,''da davek sam osfebfio plača na predpi ■ ani način, ali pa da naznani novega službouajalca. To so najvažnejši, sc-daj veljavni predpisi o davčnem jamstvu. Po teh predpisih nam je razločevati praktično dvoje različnih vrst davčnega jamstva. i f?rv' primer so oni prejemki, od katerih v zmislu cesarske naredbe z dne .8. julija 1898, drž. »ak. št. 120 .n bi/o doslej od bi vati dohodnino in placarmo. Vsi ostali slučaji spadajo v drug primer. Radi večje _ preglednosti obravnavajmo najpreje drugi primer. Ako gre'za stalne službene prejemke (ki se izplačujejo v več kot 4-tedenskih rokih) in za slične stalne dohodke, mora službodajalec po obstoječih predpisih (Konec prihodnjič.) Razvoj železniškega omrežja v Sloveniji. (Po uradnih virih sestavil 1. Mohorič.) (Nadaljevanje.) Z železnico nastaja v naših pokrajinah selekcijski proces industrije. Lindhcim označuje v svoji študiji novo fazo, ki so jo povzročile železnice v alpskih deželah in katero je potrdil razpad tradicionalne industrije starejše dobe v glavnih momentih: mitten in den Alpenlandern, ent-iernt v on allen Strassen und Ver-kehrsvvegen, ohne den Kern einer intelligenten und 'bildungsfahiger Arbeiferschaft onstanden vor der idsenbahniira grosse, mit reichen Mitteln ausgestattete Industrien, die den Keim des Unterganges in sich trugen und demselben verfallen mussten, sobald eine gelinderte Zoll-politik oder ach nur eine geanderte 'taatsrechtliche Politik zur Geltung kam! To prehodno smer vidimo predvsem na stari železarski industriji. v primitivnosti plavžev v Bohinjski in Kropški kotlini, na celem južnemt dravskem bregu in po Do-ienjsksm. V šestdesetih letih se že občutno pojavlja razpad in na robu 70 tih let se tvori na Gorenjskem na modernem tehničnem in finančnem principu kranjska industrijska dru-' žba. Enaka kriza tarifne in carinske politike in železniške diferenciacije je doletela nekdaj veliko žimo trgovino, ko so se pojavili novi ogrski tarifni sistemi in razvili svojo parali-zujočo silo. Predvsem je popolnoma razpadla visoko razvita spedicijska obrt in utihnilo je poprejšnje življenje dunajsko - tržaške državno ceste. — Promet se je prer, . il v žoleziiičiiO-dovozne smeri in i krog železniške proge, predvsem pa kolodvorov rastejo v začetkoma počasnem tempu vedno bolj industrijska podjetja, v mestih nova žarišča naselbinski atrakciji. Domača lesna in tekstilna obrt — preneha kmalu po otvoritvi Železnice in tuj produkt preplavlja sicer minimalen trg iz krajinah sa-tuje podjetništvo, ker v ozkih domačih razmerah še davno jiiso bili dani predpogoji samostojnega podjetništva. Slovenci 'takrat še nismo imeli v bankah koncentriranega kapitala, tehnične inteligence in trgovske organizacije. Vendrr se je začelo po osemdesetih letih konečno smotreno in širokoosnovano gibanje po samopomoči, po zadružni organizaciji kredita in dela, kmetijsko in obrtno zadružništvo. Iz dobe sedemdesetih let datirajo na Slovenskem predvsem podjetja trboveljsko pre-iriogokopne družbe, kranjske industrijske družbe; pliberška rudniška Unija s svojimi podjetji v Zilji, Železni kaplji, Bistrici, Žagi, Mežah in Labudski dolini, kranjske stavbene družbe in že od poprej, sodobno z otvoritvijo tržaške proge, Stabili-mento tecnico triestino in dve leti po- zneje i Ban ca commerciale Triesti-nu«. (1859). Med celo dobo razvoja železni« po Sloveniji smo bili pod avstrijskim režimom brez sredstev in moči, da bi uresničili naše naravne prometne zahteve in izkoristili na celi črti železnice kot prometno sredstvo. Zato so naše pokrajine ostale neudeieže-ne velikega prehodnega prometa, ki se je preko njih vršil. Indirekten poziv vlade z 1. 1854 je žel navidez krasne uspehe in tekom dveh let so bile vse proge programa deioma v pogajanju, deloma že koncesionirane in s tem j« bila inaugurirana nova era privatnega podjetništva v železniški avstrijski politiki. i Hon Schmidt: . i Važnost metodičnega knjigovodstva. Da mi gre le kupčija izpod rok iti da vem,da »e vrši pri tem od strani osobja vse pošteno, potem ne polagam na knjigovodstvo ravno veliko« mi je nekoč rekel velik trgovec. Ta lehkomiselna opazka mi daje povod k tej mali razpravici, ne da bi hotel ž njo nasploh povdariti že do tri-vijainosti povdarjene važnosti knjigovodstva, ampak da govorim enkrat za smotreno in metodično knjigovodstvo, skratka, za dVostavni sistem. Kajti tako daleč smo pri nas že, da &e slenerni trgovec in industrijale« in skoro vsak obrtnik ponaša s svojim knjigovodstvom«, vendar pa to, kar sem v tem pogledu v mnogih podjetjih zasledil, niti zdaleko ne odgovarja najprvotnejšim zahtevam po urejenem, preglednem stanju posameznih premoženjskih delov, po možnosti pravilne kalkulacije in orezhibnem zaključku najvažnejšega računa o izgubi in dobičku. Vsi ti podatki služijo vendar le čisto oseb-.10 lastniku podjetja, on zajema iz njih substrat za nadaljne dispozicije in nihče drugi mu ne more motiti r.jegovih krogov, kajti ravno ob pravilnem dvoatavnem knjigovodstvu :n prevdarno zaključenem računu o iispehih se tnu ni bati vpogleda v knjige, ki ga zakon v gotovih slučajih dovoljuje iinančnim organom. Pa vendar zabranjuje konzervatizem naših starejših t^ovcev, da bi se od-locili za dopiko in šele od teoretično teattsljito naobraženega naraščaja ishko pričakujemo preokreta n.n boljšo in večjo koncepcijo. To kai imenuje veliko podjetnikov pri nas (pa tudi drugod) svoje knjigovodstvo, to ni ničesar drugega kakor ali navadno beležkanje po listkih ali primitivno vodstvo žuriu -Ift, štraee in v najboljšem slučaju urejeno vknjiževanje debitorjev ter vodstvo nekake blagovne knjige; ta blagovna knjiga naj navadno ali razkaže vsakokratno stanje zaloge ali le vrednostne spremembe ali pa obo-je. največkrat pa služi le nezadostno tako prvemu kakor drugemu na-meiai. Urejenega knjigovodstva enostavnega sistema ni ravno najti mnogokrat; podjetniki, ki vodijo knjige brez globjega prevdarka tako, kakor se jim zdi najenostavnejše, pa taksirajo to knjigovodstvo kot »enostavni sistem«, dasi bi bilo le težko, priti ra podlagi tega sistema do količkaj t ravilni n knjigovodstvenih zaključkov Vendar oa ludi načelno pra-vilivj ■ .itve po enostavni metodi ne n. '1 prave m< /rosti za sestavo ,u .^pi^rečen zaključek računa o izgubi in dobičku in v tem dejstvu leži pač najvažnejši vzrok, da nihče izmed resnih strokovnjakov tudi manjšemu podjetniku ne more nasvetovati vpeljavo ^enostavnega sistema t, ki je vrhu vsega mnogo bolj kompliciran (sredi poslovne dobe) n. pr. je popolnoma nepregleden), kakor takozvani dvostavni sistem, najsi bo že po ameriški, laški ali kaki drugi metodi. Različne metode dvostavnega vodstva se razlikujejo le po formi, po vnanjosti, vendar pa ne po načelu. Načelo dopike strogo sili k dinamično pravilni vknjižbi, ker izvira iz pravilnega spoznanja, da znači vsak dogodljaj v kupčiji — računsko vzeto — dejanjsko izpremem-bo na dve plati. Vsaka odprodaja blaga proti gotovini obremeni blagajniški, a razbremeni' dolžnikov račun, vsak nakup blaga proti kredi-torjevem računu, ki ga plača podjetje šele pozneje, znači obremenitev blagovnega a pripoznanje upnikovemu računu, vsako vplačilo kakega dolžnika obremeni blagajniški a razbremeni dolžnikov račun in logično tako dalje. Ne moremo si misliti stvari, ki bi bila bolj jasna kakor ta. In potem ona priprosta enostavnost, s katero koncem poslovne dobe vsi računi lakorekoč samo po sebi silijo k pravilnemu zaključku ali k primernemu prenosu na drug račun. — Bilanciranje na podlagi dopike je za vsakega knjigovodjo, ki ne dela le mehafiiško, pravi užitek, ker se mu vrti podoba za podobo in ker se mu končno ob sklepanju glavne bilance vse to zlije in strne v verno sliko vsega podjetja, pa najsi bo to podjetje še tako obširno in mnogolično. Izmed dvostavnih sistemov nudi posebno amer. to prednost, da se lehko ludi sredi poslovne dobe, bodisi ob koncu kakega meseca ali le kake dekade hitro pride do jasnega pregleda o vsakojakem stanju podjetja, kar je pri drugih dvostavnih sistemih cesto kaj težko delo. Niti misliti pa ni, da bi bilo ob vodstvu enostavnega sistema ali kake druge improvizirane metode mogoče nenadno napraviti brezhibno, točno sklepanje vseh računov. Iz vseh teh razlogov stoji dandanes že sleherni knjigovodstveni praktik na stališču, da je enostavno vodstvo vselej zavreči, kjer gre za pregledno in brezhibno razlago pod-jetjinega stanja, popolnoma za nič in celo škodljivo, v mnogokterem pogledu pa utegne postati vsakemu podjetju knjigovodstvo, ki temelji le na površnem rnanju njega pomena in namena in ki zato navadno glede jasnosti in pravilnosti že v najkrajšem času popolnoma odreče. Bogato pa se poplača podjetniku trud, ki ga ima z npeljavo dopike. Ne le, da dobi ž njo tudi manjši podjetnik pravilno Kliko o gibanju v sleherni panogi in da mu nastane s tem počasi zelo dragoceni statistični materija!, tudi prepotrebne inicijative lehko sproti črpa iz vknjiženih podatkov in marsikaj bo — če hipoma in brez truda •zadevo dobro premotri — lehko v prid svojega podjetja bolje učinil, kakor če se more zanesti le na spomin ali na nezadostne in nejasne računske podatke LMnnski Veliki Semen]. Prihod gostov iz Beograda. Z včerajšnjim brzovlakom je prispel v Ljubljano minister poljedelstva g. Ivan Pucelj. V spremstvu so: Miloš štibler, še! kabineta; Džordže Mitrovič, načelnik živinorejskega odelenja v kmetijskem ministrstvu, Joža Tašner, reterent za Slovenijo v ministrstvu za agrarno reformo; dr. Vojislav Janič, sekretar narodne skupsCine; Milan Miloradovič, nar. poslanik iz Požarevca, član kluba samostojnih seljakov; dr. Nikola Ristič in M. TajSič. nar. poslanika radiakalnega kluba. Razen tega so prispeli poslanci ze-mljoradpiSka kluba gg. Stesana Benin (Val. Bečkerek), Džoha Ristič (Travnik \ Bosni) in Sirna Krstič (Sarajevo). Odlični gostje so posetili ljubljanski sejem, danes so odšli na Bled, na veliki kmetski praznik. Velika kupčija na ljubljanskem velikem .semnju. Vsak čas se zve na semnju za kako novo veliko kupčijo. Posebno živahno je povpraševanje po tekstilni industriji, papirju, železnini in pohištvu. Več tvrdk je svoje zaloge že razprodalo in so dobile še naročila za več mesecev naprej. Tako je n. pr. tvornica pletenin M. Franzi sinovi, ki je imela že v torek vse tekstilne izdelke razprodane, dobila včeraj naročilo za 100 ducat, pletenih kravat za Pariz. Zbirka Informacijskega materijala. »Balkan«, del. družba za mednarodne transporte se je pod vtisom uspelo-sti ljubljanskega velesejma odločila zbrati naslove in opise podjetij razstav-Ijalcev, zlasti njihovih specialnih strok, z namenom, obdržati ta podjetja v trajni evidenci. Iz vsega zunanjega trgovskega sveta prihajajo namreč dnevno poizvedbe po naslovih tuzemskm interesov, različno blago. Razen tega se pa že od nekdaj obračajo razni trgovci južnejših krajev naše države na »Balkan« s prošnjami za naslove dobaviteljev blaga, katero rabijo. Taki seznami tvrdk, katere bo »Balkan« sestavil, bodo na vpogled interesentom pri vseh njego-vin poslovalnicah, kakor v Ljubljani, v Mariboru, Zagrebu, Beogradu, Rakeku, Trstu in na Dunaju, kar bo z ozirom na trgovske stike važnega pomena. Vsled lega se vljudno naprošajo vsi razstavljale! ljubljanskega velesejma, da podajo v pavialjonu »Balkan« na sejm-skem prostoru v pisani ali tiskani obliki kratice opise svojih podjetij in pro-zvodov. Izum ruskega inženirja Bogatyrja na velikem kejmu. Ruski inžen. Bogatyr je izumil sistem peči, ki so silno ekonomične. Prirejene so tako, da z malo množino kuriva, ki gori pol ure, skuha telo kosilo za ‘25 oseb ali več. Toplota ne more uhajati, ker so peči skrbno izolirane. Zato ostanejo peči vroče še dolgo potem, ko je ogenj ugasnil. Tako se kosilo kuha dalje. Izolacija je tako skrbna, da se spodaj v peči nahaja hladilnica, do katere ne pride najmanjša toplota od zgoraj. Mogoče je napeljati vročo vodo iz peči ludi po ceveh v sobe, kar služi za nekako centralno kurjavo. V Beogradu kuha vojaštvo na Bogatyrjeve peči. Donavski polk si jih je omislil prvi. Tudi v invalidnicah jih misijo vpeljati. Te vrste peči pa lahko skuhajo za 300 oseb. Na ljubljanskem sejmu se je zadnje dni zgradil poseben paviljon, v katerem r.o tri Bogatyrjeve peči: ena za 300 oseb, dve za 25 oseb. V soboto opoldne bo poskušnja. Opoldne bodo zakurili ogenj, ob pol 2. uri bo kosilo gotovo, kruh pečen in tudi svinjska pečenka K tej prvi posktišnji so,vabljeni zastopniki oblastev in časopisja. Naslednje dni h.: io poskušnje za /širše občinstvo. Na ta velevažni izum že sedaj opozarjamo. Izvoz in uvoz. Izvoz sliv. Ministrstvo za promet je sklenilo, da napravi v Klenku stalno postajo,- da bi kolikor mogoče olajšalo letošnji izvoz sliv iz Mačve in Posavine. Svoboden izvoz žita iz Bolgarije. P° poročilih iz Sofije je izvoz žita iz Bolgarije dovoljen in popolnoma prost. Mno joipoaatsKe zadeve. Trgovina. Cene za drva v Zagrebu. Kupčija z drvami je tako živahna, da je spravila producente v zadrego, ker nimajo velikih zalog na razpolago. Zato so tudi cene za drva znatno poskočile. Bukova drva stanejo 4500—4700 K. Cene so se zvišale seveda tudi radi pomanjkanja krme, ker se je radi tega prevoz drv iz gozda do železnic jako podražil. Le energičen dovoz drv more ustaviti skakanje cen. Trgovske zveze z Nemčijo. Ministrstvo trgovine iu industrije naznanja, da se bavi tvrdka »Sachsisclier Lloyd, Ex-port Gesellschaft m. b. H. Dresden« z izvozom in uvozom mehaničnih industrijskih produktov in da ima sedaj v zalogi: tekstilno blago, stroje, lokomotivo, vagone, avtomobile, ladje, motorne čolne, poljedelske stroje, orodje itd. Podraženje mesa v Trstu. Izza 4. ,t. m. so v Trstu cene mesu zvišane. Goveje meso prednji del stane 7.80 lir, zadnji del s privago 9.20 lir, meso brez kosti 13.60 lir. Cene so se zvišale radi tega, ker je uvozna carina u Jugoslavije za živine zvišana od 171.70 na 364.80 lir po komadu. Tedenski semenj v Karlovcu. Iz Karlovca poročajo: Tedenski semenj je bil zelo obiskan. Dogon živine je bil posebno velik, prodaja pa izvanredno živahna. Cene so bile nekoliko višje kot navadno, ker je prišlo na semenj mnogo Habjanov, ki so nakupili okrog 250 glav živine, ki je šla v Milan, Brescio, Bologno, Vene-cijo in Ancono. Na semenj je bilo prignanih: 1050 glav goveje živine, 550 konj, 112 telet, 800 svinj ter 920 ovc in koz. Prodanih je bilo 680 glav goveje živine, 152 konj, 86 teličkov, 460 ovc in 510 • svinj. Cene za kg žive teže so bile sledeče: voli 14—22 K, krave 10—18 K, junice 12—18 K, svinje ( debele) 26 do 32 K, ovce 10—14 K, konji po, komadu 5000—15.000 K. Žrebičke so plačeval' po 1000-7000 K. :ndustrl|a. Novo industrijsko podjetje pri Celju. V Gaberjah pri Celju, blizu tvornice cinka, se gradi nova tvornica, ki bo proizvajala žico in podobne predmete. Kovinarska zadruga v Mariboru je prešla popolnoma v slovenske roke. Nemci, ki so bili gotovi, da dobe zopet upravo, so odklonili sporazum s Slovenci, kar jim je prineslo popolen poraz. Zapisniki se bodo od sedaj naprej vodili le v slovenskem jeziku. Želeti bi bilo, da prenehajo vsa nasprotstva in da se s slogo pomaga industriji do napredka, kar so tako lepo začeli češki in nemški indu-strijalci. Brodarska delavnica v Zabrežju. ;Viiniustrski svet je dovolil 35 miljonov kron za ustanovitev brodarske delavnice v Zabrežju. Podražeuje medi v Nemčiji. Radi zvišanja cen surovinam, so nemške tovarne zvišale cene medni pločevini na 2400 K, mednim palicam pa na 1400 K. Denarstvo. Likvidacija »ZagrebaSke lndustriulne banket d. d. Pne 21. t. m. se bo vrfill izredni občni zbor delničarjev iZagrebač-ke industrialue banki «, na katerem bo st; vi jen in sprejet predlog, da se zavod likvidira. Prva iHdjijska kreditna banka bo povečala svojo glavnieo. Prva indjijska kreditna banka bo povišala svojo glavnico, deloma tudi z gratis delnicami. V to svrho sklicuje na 9. oktobra svoj izredni občni zbor. Podržunica Slavenske banke v Per-manoštru. Slavenska banka d. d., ki je v zadnjem času razvila celo mrežo podružnic v Jugoslaviji, je otvorila sedaj svojo podužnico v Monoštru (Baranja), ki je že začela poslovati. Podružnica se bavi z vsemi bančnimi in menjalnimi posli. Na kolodvoru obmejne postaje v Monoštru pa osniva lastno menjalnico, ki bo v glavnem služila interesom potnikov za tu- in inozemstvo. Menjalnica bo menjala denar po najnižjih dnevnih kurzih. Avstrijski tisočkronski bankovci. Avstro-ogrska banka je odtegnila z 31. avgustom t. 1. iz prometa nemško-avstrij-ske žigosane tisočkronske bankovce z nemškim hi madžarskim besedilom. Avstrijske tisočkronske novčanice, ki nosijo na obeh straneh le nemško besedilo, o-stanejo še nadalje-v prometu. Premestitev sedeža Anglo-avstrijske banke. Vlada je predložila avstrijskemu narodnemu svetu zakonsko osnovo, o premestitivi sedeža Anglo-avstrijske banke v London. Tihotapstvo z dukati. Ministrstvo financ je bilo obveščeno iz Pariza, da se med Zagrebom in Parizom tihotapi zlato. Konstatirano je nekaj faktov. Baje je Ljuba Pavlovič sprejemal avstrijske dukate, katere je menjaval v Banque Na-tionale du Credit v Parizu in uvažal v Zagreb napoleondore. Ministrstvo financ je povodom te afere poslalo v Zagreb u-radnika finančnega ministrstva, g. Matkoviča, ki je zadevo že preiskal. Csrlna. Nova izvozila tarifa. Finančna sekcija zakonodajnega odbora ima predlog ministrstva financ, ki obsega nove izvozna tarife, spremenjene po nasvetih, željah in sporazumu s strokovnjaškimi krogi. Davki. Žigosanje kvart in domin. Po točki 26 čl. 83 taksnega in pristojbinskega pravilnika z dne 20. 7. 1921 št. 10700 Uradni list z dne 30. 8. 1921 št. 268 kos 104 se imajo vse enote (igre) kvart iu uomin, kar se jih nahaja dne 1. septembra 1921 v državi, iznova žigosati in razlika v taksi 10 (deset) dinarjev se moro plačati najkasneje do 1. oktobra t. I. V območju delegacije bode izvrševal to žigosanje davčni urad za mesto Ljubija- , na. Lastniki kvart in domin morajo v svrho žigosanja donesti pismeno nekol-kovano prijavo, v kateri imajo navesti koliko že rabljenih in koliko še nerabljenih iger kvart in domin donesejo v žigosanje. Prijave je napraviti posebej cd ze rabljene in posebej za še nerabljene kvarte in domine. Se nerabljene, nove kvarte, po trgovinah in pri zasebnikih, za katere se je že poravnala taksa po lačasnih predpisih, se bodo žigosalo in opremile s takso po točki 3 in 4 čl. 83 taksnega iu pristojbinskega pravilnika na Ui način, da se bo udaril žig pod prejšnji žig ih sicer tako, da se na tem mestu zavoj nekolko pretrga in da se bo nova taksa dolepila ter uničila poleg stare takse. Že rabljene kvarte se bodo pa žigosale na ta način, da se no- vi žig udari pod starega, a taksa se doplača in nalepi na prijavi. Domine se imajo žigosati kakor kvarte, vendar po predpisih točke 15, čl. 83 navedenega pravilnika. Stare in nove domine se bodo žigosale na isti način, le na nove, še nerabljene domine, se lepi taksa da skrinjico poleg stare takse, a taksa za že rabljene domine se dolepi in uniči na prijavi. V obeli slučajih se ta taksa t niči ■/. žigom, s katerim se žigosajo kvarte. Taksa 10 (deset) dinarjev se doplačuje le za one kvarte, na katerih se pozna stari žig, in za domine, le glede kalečih se vidi na skrinjici dosedanja taksa, drugače je plačat celo takso po tar. br. 236 začasnega zakona o drž. trošarini, taksah in pristojbinah ■ z dne 27. 6. 1921. Stranke izven Ljubljane lahko oddajajo prijave in za žigosanje določene kvarte in domine pristojnim oddelkom finančne kontrole, ki jih službenim potom odpremi jo na naslov davčnega urada za mesto Ljubljana. Promet. Anketa radi pomanjkanja pokritih vagonov se je vršila koncem preteklega tedna v Zagrebu pod predsedstvom g. Ivulivoja Kerdiča. Ker se po informacijah iz Beograda pokriti vozovi uporabljajo za prevoz živine in sl ji v, je anketa sklenila, da vloži energičen protest proti favoriziranju posameznih panog, na škodo ostale trgovine. Transporti sladkorne repe. Na naših železnicah se delajo vse priprave za transporte sladkorne repe. Postajnim načelnikom je odrejeno, da stavijo za take transporte takoj vagone na razpolago, ako tvornice zanje zaprosijo in da se tvornicam ne sme delati nobenih težav. Prostor za repo naj se odredi blizu ramp. V slučaju, da se javi več tvor- il ic, se mora ta prostor pravično in enako razdeliti, tako, da ne bo nobena tvornica zapostavljena, če pa razmere delitve ne dopuste, naj ima ona tvornica prednost, ki je transport prva prijavila. Olajšanje prometa med evropskimi državami. Od 13. do 17. decembra se bo vršil v Amsterdamu mednarodni trgovinski kongres, na katerem se bo pretresalo vprašanje olajšanja blagovnega prometa med evropskimi državami. Promet med Zagrebom in Reko. Po brzojavnih poročilih iz Rima je med našimi in italijanskimi delegati baje dosežen sporazum o direktnem prometu med Zagrebom in Reko. Železniški objekti in proga, katero so poškodovali fašisti, je spravljena v red, tako, da ni nobenih zaprek, ki bi ovirale na tej progi direkten promet. Madžarske železniške investicije. V madžarskem državnem proračunu za 1. 1921/1922, je za železniške investicije predvidena svota 1324 milijonov kron. Zvišanje železniških pristojbin v Nemčiji. S 1. oktobrom bodo v Nemčiji zvišane železniške pristojbine v osebnem in tovornem prometu za nadaljnih 25 odstotkov, da se, kakor smo že poročali, zvišajo uslužbencem plače. Zadnje zvišanje pristojbin, 1. aprila t. 1., je znašalo 50—85 odstotkov. | Pred Škofijo šfi. 3 lingerfeva ulica priporoča sukneno, manufakturno in pleteno blaga rto Prodaja na debelo in drobno. Ustanovljeno leto 1869, Brzojavne zveze. Minister za promet dela na vzpostavitvi direktnih brzojavnih zvez ined Beogradom, Parizom in Prago, v sporazumu z obema državama. Dobava, prodaja. Nabava ciklostilov. Ekonomski oddelek ministrstva vojne in mornarice bo nabavil dne 5. oktobra potom pismene ofertne licitacije 60 ciklostilov. Pravilno kolekovane ponudbe naj se pošiljajo v zapečateni kuverti na sledeči naslov: Gospodinu ministru vojnom i mornarice, ponuda za nabavu ciklostila. Vadij znaša 5 odstotkov, oziroma 10 odstotkov, ponudbene cene. Nabava 100.000 kg moke 0. Inten-dantska skladišča druge armijske in bosanske divizijske oblasti v Sarajevu, bodo nabavila 12. t. ni. ob 10. uri dopoldne, potom direktne pogodbe 100.000 kg moke št. 0. Prodaja drv. Kr. državni gozdarski urad v Vinkovcih bo prodajal dne 15. t. m. potom pismene dražLe 10.653 kub. m. žganih drv v dvanajstih skupinah, ki se nahajajo v področju drž. gozdarstva: Novska, Nova Gradiška, Županja, Nijem-ci, Morovič in Jamina. Natančnejše podatke dajejo navedena gozdarstva, dočim zamorejo Interesenti nabaviti pri gozdarskem uradu v Vinkovcih golice in ku verte za ponudbo za 5 K. Velika nabava snkna. Uprava vojne '»preme rabi za mornarico 577.000 metr. sukna za hlače in 196.000 m sukna za bluze ter 300.000 m podloge. Licitacija se bo vršila 1. in 15. oktobra. Natančnejše podatke dajejo Službene Novine z dne 3. septembra t. 1. pod št. 10.698. Dobava znaša okrog ‘25 milijonov kron. Razno. Vabilo na izredni občni zbor, »Tovarne za dušik, d. d., Rušeč, ki bo v soboto, dne 17. septembra 1921 ob enajstih, v sejni dvorani banke »NiederOster-teichische Escompte-GesellscbafU, Wienj 1., Am Hof 2. Dnevni red: 1. Predlog upravnega sveta, da bi se spremenilo besedilo društvene firme v besedilo: sTvornica za dušik, d. d., Ruše« in da bi se v zvezi s tem izpremenila družben pravila (§ 4.). 2. Predlog upravnega sveta, da bi se izpremenil § 14., odstavek 1. pravil,glede povišbe maksimalnega števila članov upravnega sveta. Občnega zbora se smejo po §§ 30. in 31. pravil, udeležiti oni delničarji, ki polože delnice s seznamkom številk najkasneje do vštetega dne 1‘2. septembra t. 1., pri Kreditnem zavodu za trgovino iii industrijo v Ljubljani ali pa pri banki »Nie-derčsterreichische Escompte-Gesellsckaft Wien, I., Am Hof 2. Na podstavi položenih delnic se izdado legitimacije, glaseče se na ime, z označbo števila deponiranih delnic in glasov, ki pripadajo delnicam. Vsakih 25 delnic upravičuje do »'nega glasu. — Na Dunaju, dne 2. septembra 1921. Upravni svet. Velikanska radio-postaja v Nižjem Novgorodu. Rusija, ki ima danes 508 ra-dio-postaj, namerava zgraditi v Nižjem Novgorodu še eno velikansko postajo, ki bi bila ena največjiJa na »vetu. Boljše-viki se pač najbolj brigajo za to, kako bi mogli svoje naprave uporabiti v svrho propagande s tujimi narodi preko imperialističnih držav. Koliko stane v Avstriji hrana? Sta- listična centralna komisija na Dunaju je '"'dela podatke, ki kažejo, koliko stane irana v posemezniih avstrijskih mestih. a !» ?8tikeJe razvidno, da je življenje n JS t°h do dneva dražje. Družina sestih članov rabi na Dunaju mesečno 7352 K, v Linču 5955 K, v Salzburgu 5592 K, v Grazu 6250 K. če se pomisli, v Avstriji še ni tako strašna draginja v primeri z našimi cenami, ker tam vlada pomanjkanje živil, o katerem pri nas ne moremo govoriti. Švica je odgodila Avstriji rok za plačanje dolga. Zvezni svet je sklenil, da odgodi rok, v katerem uaj bi Avstrija poravnala dolg, na 20 let. Dolg znaša 25 milijonov švicarskih frankov. Tržna pernate. Trg;. Tržne cene v Z»,grcbu. Goveje meso I. vrste prednji del 26 K, prve* vrste v-adnji del 30 K, II. vrste prednji del 16 kron, II. vrste zadimi del 20 K. — Te- lečje meso: prednji del 20 K, zadnji del 24 K kg.’ — Svinjsko meso 40—44 K kg, rebra 36 lv, slanina 54 K do 58 K kg, salo 60 K, mast 62 K, suho meso 44—54 kron, suha slanina 48—56 K. Loj goveji 16—24 K. — Perutnina: piščanci par 40—70 K, kokoši komad 20—50 K, race 60—80 K par, gosi nepitane komad 60 do 80 K. Purani komad 60—140, pure komad 100 K. — Poljski pridelki: pšenica 100 kg 1100—1150, ječmen 100 kg 830-850 K, oves lOOkg 750—840 K, koruza 100 kg 885-900 K. - Moka: pšenična 0 kg 16—18 K, št. 2 kg 14.40 do 16.60, št. 6 kg 14—16 koruzna kg 10 do 12 K, pšenični zdrob kg 17 K, koruzni kg 12—14 K, ječmenova kaša kg 9—11 K. Kruh: iz pšenične moke 0 kg 16 K, iz pšenične moke 2 kg 15 K, iz pšenične moke 6 kg 14 K, iz koruzne moke kg 9 do 11 K. — Zelenjava: čebula kg 6 K, česen kg 40 K, krompir kg 3 K, koleraba kg 5 K, leča kg 13 K, paprika kg 14 kron. Glavnata solata komad 1—3 K. Mlečni proizvodi: Mleko liter 7 K, sir sveži kg 10 K, sir polusuhi kg 14-16 K, sir suhi kg 20—30 K, sir ovčji kg 44—48 kron, surovo maslo kg 60 K. — Sladkor kg 38—52 K, paprika kg 48—120 K, mak kg 30—34 K, jajca komad 2.50— 3 K, sol kg 6—7 K, jesih liter 5—6 K, petrolej liter 20—22 K. — Gorivo: trdi les kub. m. 225—300 K, trboveljski premog 100 kg 95-105 K. - Krmila: seno 100 kg 400—700 K, detelja 100 kg 650-800 K, slama 100 kg 250—300 K. — Jabolka kg 4—6 K, hruške kg 4—8 K, sljive kg 5 do 6 K. Gajdobra: pšenica 1030-1050 K, ječmen 920 K, ovsa je na trgu zelo malo, plačuje se po 770 K, koruza franko postaja natovor. 780—800 K, fižol beli 950 kron, brez vreče. Moka 0 K 1530," druge vrste po kvaliteti 1 K ceneje. Svinjska mast 56 K. Odpošiljanje blaga je vsak dan težje, posebno v odprtih vagonih. Berlin. 100 kg v markah: riž, franko Berlin 410—411, pšenica 403—412, pšenica iz Šlezije 402—405, rž 332 -338, ječmen, jari 470—492, oves 336—342. Hmelj. XVI. brzojavno tržno poročilo. 2atec, 6. 9. 1921. Mirno, pa čvrsto 6500-7000 č. K za 50 kg. Uvoz in dovoz hmelja na Čehoslo-vaško zopet dovoljen. Nlirnberg: Ugodnejše, 6300—7200 M za 50 kg. Borza. Zagreb, devize Berlin 209 do 210, Bukarešta 210 do 220, Miian izplačilo 840 do 850, ček 840 do 842, London 723, Newyork izplačilo 194, ček 194 do 195, Pariz 1390. do 1500, Praga 240 do 247, Švica 3300, Dunaj 15.85 do 16.05 Budimpešta 46, valute: dolar 192 do 193, avstrijske krone 17 do 18, rublji 20 do 22, funti 715 do 720 napoleoni 650, do 658, marke 208 do 209.50, lire 830 do 835. Jadranska banka 1875. Ljub. kreditna banka 820 do 830. Beograd, valute: dolar 48, funti 180, franki 365, leji 53 marke 52.50, deviz« London 182, Pariz 368, Že- rPVco In’ ?0,un 248> DunaJ 3-97- Berlin 52.50, Praga 59, Milan 211 testenine in a, r mn. e 1 a, <3. a, MjraJM ID. d.. ,Trig:la,Tr‘ v Šmarci pri Kamniku. SEMENA vse vrste priporoča tvrdka Josip Urbanič LJOBLJAHA, vis a vis hoiei Kupuje tudi suhe gobe, laneno seme in druge domače pridelke. Tovarna zamaškov — rl.'voriiioa čepovn. Telefon interurban štev. 7. Na Ljubljanskem veiikem sejmu Paviljon E, oddelek številka 57. TRGOVCI! Ne pozabite ob priliki Ljubljanskega velesejma obiskati tvrdko VASO PETRIČIČ “JL: I. SAMEC MESTNI TRG ŠT. 21. veletrgovina galanterijskega In norim-berškega blaga, šolskih potrebičln, sukanca, nogavic, igrač itd. Itd. Itd. Prazne nove in rabljene vreč# (djakove) v vsaki množini fiaj* nižje pri FR. SIRC, KRANJ. Kupujem suhe gobe, fižol, brl-njevo olje. MODNA TRGOVINA A. PERSCHČ PRED ŠKOFIJO ST. 21. priporoča svojo najvejšo Izbiro vsakovrstne svile, vse modne predmete, perilo in trikotažo. Dvorni trg3 LJUBLJANA Dvorni trg3 špecijalna zaloga angleškega sukna, deinlh plaščev in vseh krojaiklh potrebščin. Promenadne, modne In športne obleke, površniki, raglanl Itd. Konfekcija za gospode in dečke ter moderna izdelava oblek po meri v lastnem modnem salonu po najnovejšlh krojih. Solidne cene! Soliden izdelekI Zunanja naročila se izvršujejo točno po poštnem povzetju I ======== Zahtevajte vzorce I - 1 ...... Razstava lastnih izdelkov na „Liubljanskem velesejmu" od 3. do 12. septembra 1921 (paviljon H. Stav. 270). Razpošillalna .MERKUR, veletrgovina z rnanu-: fakturo na debelo : Maribor. Priporočamo našo zalogo prvovrstnih fabri.catov čeho-slovaškega proizvoda vseh vrst manufakturnega blaga po dnevni konkurenčni ceni. AAAAA/NA / Veletrgovina s > A. Šarabon < ^ v Uubllanl ( \ prlporoC« / Špecerijsko blago ^ raznovrstno Iganje moko / In deželne pridelke ^ raznovrstno rudninsko ^ 22,10-10 vodo, / UiIm praiarna za kavo \ In mlin sa dISav« / s elektrUnlm obratom. \ k Conlkl na razpolago. ^ \/WV\AA/ tfSSSSi Specialitete: Orion Mariner, Praha. Čokolada alla Vaniglla Mlačna čokolada Leinlkova čokolada Napolitanke Mlgnon Robat Lakun Bonboni z likerji Bonboni dessert Karamele Pepremlnt Zaloga na debelo: JOSIP VITEK LJUBLJANA KREKOV TRG 8. LJUBLJANSKI VELIKI SEMENJ. No]vef]i M. tekstilne iuornico«Mn, Ruška cesta it. 45. izdeluje konfekcijo za moške, obleke za delavce, dečke šport in perilo. Naročite takoj! Vsako količino samo na debelo. Tehnični oddelek Beograd zida elektr. centrale dobavlja vse stroje. Oglejte si Paviljon E stojišče 30 in 49. „SISCIA“ d. d., tovarna finih kož v Sisku izdeluje prvovrstno Sevro, £evret, boks, glase Itd. v vsaki barvi More najuspešneje konkurirati z vsakim fabrikatom. Vzorci izloženi v paviljonu štev. 387 prej: A. Zanki sinovi. MedIC, Rakove & Zanki, Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. O. * o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavi: Merakl Ljubljana. Telefon: 64 Emallnl laki, Pravi tirnei. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbollnej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski Čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti »MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«, Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo! Večja vodno moč na Gorenjskem pred časom tam večja tovarna, katera je pozneje pogorela je na prodaj vsled opuščene rrisli graditi novo tovarno. — Naslov pove uprava tega lista. Radi opustim oblatil naprodaj razni modeli sza Izdelavo cementnih cevi, stroj za cementne kvadre holbloke, stroj za zidno opeke, razni modeli za stopnice, stroj sa mešanje betona in razno drugo k temu obratu spadajoCe orodje. — Naslov pove uprava tega list«. Radirke »SAVA« v prid Jugosl. Matici Oroslav Čertmič Import. Eksport. Trgovina z mešanim blagom na debelo in drobno. Ljubljana, Sv. Petra c, 3, nudi: vsakovrstno kolonijalno in Špecerijsko, norimberško ter manufakturno blago po najnižjih dnevnih cenah. Specijalna zaloga kolomaza »Viktoria« Zahtevajta ceniki Stročnice vseh znamk. Cigaretni papir. Radirke »DRINA* v prid Jugosl. Matici mm m TAPETNIŠKA DELAVNICA pisan iilture, sarnlške žim- spalne in Jedilne sobe, oprave, hldl«, klub garn nice In kuhinje po najniZJih dnevnih cenah. BRATA SEVER UU3UANA, Kolizej. M ii lit strojno in elektro tehnično ]: odjetje v Ljubljani. Sedim testa 4. Telefon št. 442. Projekti in proračuni. Oradba električnih central in naprav za visoko in niško napetost. Popravljanje vsakovrstnih [motorjev. — Lastna preiskuševalnica za aparate in števce (Aistation). Prodaja motorjev in elektrotehničnega mater ijala. HecLžet Sz 2Coritn.i3s: — ITra^čišlra^sIlsia, -ulica, 4= "to 1 a, gr ©"v 33.1 c a. cleToelc leiiii s mm LJUBLJANA Stritarjeva ul. 4. Ungar] eva ul. 2. Trgovina s suknenim, modnim in manufakturnim blagom Na debelo! Na drobno! IMPORT I EXPORT! PATERNOST & REMIC LJUBLJANA, RIMSKA CESTA ŠTEVILKA 2. TRGOVINA ŽITA, MOKE IN KRMIL TER JUŽNEGA SADJA NA DEBELO 2 n im :: reglstant* Ziitea z o. z. Postaja ŠMja lota - Slowja. Izdeluje se raznovrstna posoda iz mehkega lesa, kot sodi za zelje, repo, sadjp, med ti; ribe, nadalje sodi za mast, barve, cement itd. Naročila se izvršujejo v vseh poljubnih velikostih; izvrSitev naročil točna in po ugodnih dnevnih cenah. Za cenj. naročila se priporoča podpisana Sodarska zadruga v Železnikih tovarna dežnikov In solnčnikov Ljubljana pred Škofijo VolilM 79lfl(19 dvokoles, otroških vozičkov, Vclind bdlUyd Šivalnih in različnih strojev, pnevmatike in vsakovrstnih delov. P. Bajtel, Ljubljana, Star! trg 28. Sprejemajo se v popolno popravo, za emajliranje z ognjem in ponlkljanje: dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji in deli. Mehanična delavnica: Karlovška cesta 4. Jugoslovansko Importno in eksportno podjetje. Trubarjeva ulica št. 4. MARIBOR Trubarjeva ulica št. 4. Telefon št. 82. Velesejem paviljon I 385. popolne opremo induslrljsbih poletij. Stroji za vsako industrijo — lesno in kovinsko, Poljedelski stroji in orodje — hidravlične m ročne stiskalnice, Lokontoblll in motorji, Stavbeno in konstrukcijsko leleso — Jeklo, v sedanjosti najboljši sveder za kovine. Cesbo Raznovrstno pohištvo nudi po jako ugodnih cenah, stara, po celi Sloveniji znana tvrdka LJUBLJANA, DUNAJSKA C. 17, (Medjatova hiša). Detajlna prodaja Izdelkov iz tovarne upognjenega pohištva I. Bahovec, nasl. Duplica. - mehanična vrvarna -in terilnica, predilnica KRANJ - GROSUPLJE CENTRALA GROSUPLJE. priporoča svoje vrvarske izdelke vsake vrste in množine. TU'tfOUM Tomo TRŽIČ liDprodalaoadei LJUBLJANA, Breg it. 20. Izdeluje vsakovrstne čevlje za gospode, dame, dečke, deklice in otroke iz boks, ševro in lak usnja ter druzega materijala. Prvovrstna kvaliteta! Najmodernejše oblike! Konkurenčne cene! Mm v Mrnžltl Slovenija priporoča svoje izdelke, kakor politirane gostilniške in kavarniške stole, vrtne, zaklopne stole, mize itd. Ceniki na razpolago. PRODA SE KOMPLETNA MODERNA KAVARNIŠKA UPRAVA V KRANJU PRI TISKARNI »SAVA« D. D. kemična TOVARNA SHS ;pri priporoča aluminijev hidrat, aluminijev sulfat, glinozem, galun, lelefon: 351. - - Brzojavi: Kemična Moste — Ljubljana. Trgovina s klobuki In perHom G. ČADfiŽ, Mestni trg. I ■■■ .11.1 ■■'■■I- ..-M ..«!»■ umk I . .1 ... dalanterlja, pletenine I. KORENČAN Mestni trg št 20 in reklamni paviljon H — 263. Papirna in galanterijska trgovina IVAN OAJŠEK, Sv. Petra cesta 2. Modna trgovina PRAN EGER Sv. Petra cesta 2. Modna In Iportna trgovina P. MAGD.Č Šelenburgova ul. in Aleksandrova cesta telef. št. 438. pleskarji In slikarji JOSIP JUG, Rimska cesta 16. Vulkanlzlranj* gumija PETER ŠKAFAR, , Rimska cesta št. 11. Trgovina s poljskimi pridelki PATERNOST <&REMIC, Rimska cesta 2. Trgovina s železnino ERJAVC&TURK »pri zlati lopati«, Valvazorjev trg 7. Papir In galanterija IVAN BAHOVEC, Sv. Jakoba trg 7. Trgovina z urami, zlatom in srebrom. IVAN PAKIŽ, Stari trg 20. Špecerijska in delikatesna trgovina J. FON, Stari trg 6. ..........— n 1 ,v................... Konfekcijska trgovina za dame, gospode, detke In deklice FRAN LUKIČ , 19_ Ivan Jelačin Ljubljana Uvoz kolonljalne robe Telefon interurban številka 7. Na Ljubljanskem velikem sejmu Paviljon H, oddelek številka 284a. •oact«c3ec3«ciec3aogc3MMae Oiioiojte v,Trgovskem ustn‘l •caocaecagcagaecaBagcaecae CIGARETNI PAPIR iimnate in usnjate vezalke, čistilo (krema), ličilo, mast za usnje, pralno in toaletno milo, fine sveče; nadalje KRTAČE za obleko in likanje, ribanje brez in korenino, konjske, mazalke, zobne, omela, motvoz (Spaga), čevljarsko prejo, TRŽAŠKE BIČEVNIKE iz prave koprive^ razne biče, NOGAVICE ženske In moške, sukanec, „Modere“, kvačkanec. ŽLICE nože, vilice, plpce itd. nudi po najnfžjlh cenah veletrgovina damska konfekcija samo na debelo. LJUBLJflM, MM. 8, Galanterija, drobnarija, papir in plertarski izdelki na debelo. Jurjevo, Ilirija, Cipulin-krema po tovarniških cenah. Baloh In Rosina M AHI BOR, Grajski trg it. 3. J. KORENČAN Galanterija, pletenine MESTNI TRG ŠTEV. 20. in razstavni paviljon H, Stev. 263. r TDIRUilJI** tovarna dvokoles In '* 1 otroških vozičkov. ■eeee»aaee««eaaaaa»aaaeeeaaeaaBeea«»a ■*»*« aa a iai as a a aia a «a v a &, «aaa a a a »' f nUBKIWHk.JMl't|.! uMM. bMCHM.Tbnta.taZ OTROCI,EVO BIZJAKOVIf K&$W!(53 : fc\ §>py s*cy. TO tar/ SL\ Semena Ljubljen?. v Kupujemo I suhe sobe ^ i-n vse v našo stroko k spadajoče predmete. Uvoz in prodaja raznovrstnega inozem skega manufakturnega blaga. Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo. EmasramoBn ZDRUŽENE PAPIRNICE VEVČE, GORIČANE IN MEDVODE delniška družba V LJUBLJANI Telefon št. 1—67 (Ljubljana). Brzojavi PAPIRNICA VEVČE. t. č. centrala PAPIRNICA V VEVČAH. Pošta D. M. v Polju pri Ljubljani. Postaja južne železnice ZALOG. Papirnice v Vevčah, papirnica — tvornica celuloze in lesovine v Goričanah in tvomica lesovine v Medvodah, Mesečno proizvajanje 100 vagonov raznih vrst papirja: Papir iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni papir. Strojepisni, bankpost, karton in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept — meliran, nebeljeni konceptni papir; srednjefini pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustnike (stročnice). — Navadni tiskovni kular in papir za lepake v vseh barvah. Rotacijski — tiskovni — papir. Ovojni papir iz čiste celoluze in navadni ovojni papir. Lastni razstavni paviljon na »LJUBLJANSKEM VELIKEM SEMNJU« 3. — 12. septembra 1921. V. BIZJAK & DRUG ZDRAV1L1ŠCF. ROGAŠKA SLATINA, « Prvovrstne za rodbinsko obrt in industrijo k« livitrminniiM »)» >9' kolesa, plašče in cevi ter vse v to stroko spadajoče predmete priporoča IGN. VOK unuatu, mm ulita st. 7. podružnica: USVOMEITO, M trg St 73. Razstavni paviljon H, št. 282. ^□coooooo; AL-____________________________________ Lastnik: Konzorcij za izcejanje »Trgovskega Lista«. — Olavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: ILanjo Zebal. — liska vlskarna Makso Hrovati.1 v Ljubljan« I. JUGOSLOV. TOVARNA GUMBOV V SLOV. BISTRICI SPREJEMA NAROČILA TUDI V RAZSTAVLJALNICI. PAVILJON E SIJ a F. ČUDEN IManiM »liki semenj 3. ds 12. septembra. LJUBLJANA. ENCiROS. Double amerik., double srebrna bižuterija Ure stenske, budilke tovarne »Becker«. Zlato in Srebro, izdelki »Zlatarke« (Pacchiaffo), tovarne v Celju in Zagrebu. China-srebrni jedilni pribori »Sandrik«. Alpaka jedilni pribori za hotele in restavracije. Zlomljeno zlato v vsaki množini, kupujemo po najvišjih cenah. SOLSKj ZVEZKI za ljudske in srednje šole, na razpolago v vsaki množini. Priznano najboljši lastni izdelki iz belega, finega papirja. Ril, Frančiškanska ulica št. 6. Zahtevajte ceniki Najnižje cene! Točna postrežbaI Ljubljanski veliki semenj, paviljon E, štev. 4. Papir no veliko prodaja tvrdka KASTELIC IN DRUG V UUBUANI Miklošičeva cesta Stev. 6/1. (nasproti hotelu »Union« ) NAJFihSEJS! IZDELKI TVORNKE KEKSUV, PREPEČENCEV, VAFELJNOV IN SLASČIC. CMfOCtMtjft