Poitniizi plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din. Št. 46. Uto XIX. - Kranj, 16. novembra 1935. Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg štev. i. Telefon št. 73. .Gorenjec*1 izhaja, vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefianki-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za „Gore*jCBft'. celoletno 40 Din, polletno 20Din, četrtletno 10 Din, pos.it. I Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosvete j. Kresna noč nam je prinesla novo smer naše notranje politike. Voditelji, ki so uživali zaupanje širokih plasti ljudstva, so se združili v skupni misli, da je treba državi zagotoviti notranji mir in rešiti njeno gospodarstvo iz zavoženega kolovoza. Vsi pa so se zavedali, da se notranjega miru r.e da doseči z nasiljem, denuncijacijami in nepriznanjem narodnih osobito-sti in tradicij; vedeli so, da zavoženega gospodarstva ni mogoče popraviti z novimi davki in bremeni, kakor se je preje dogajalo. Zavedali so se težkega položaja, v katerem so dobili vso državno upravo, pa so kljub temu pogumno pristopili k državnemu krmilu in skušali zaustaviti širjenje vedno večjega sovraštva med lastnimi državljani v državi in preprečiti gospodarsko katastrofo, ki je pretila državi in državljanom. Prevzeli so to pasivno zapuščino po JNS. Vpostavili so zopet zaupanje ljudstva v oblast in dali svobodo, kakoršna je po obstoječih zakonih sploh mogoča. Tudi v gospodarstvu so storili vse, kar je bilo pri obstoječih razmerah sploh možno. Izkazalo pa se je, da niti v notranji politiki niti v gospodarstvu brez spremembe političnih zakonov, ki naj bi zlasti omogočili svobodo zborovanja, tiska in volitev, ni možno ustvariti zdravih temeljev za popolni sporazum in popolno enakopravnost med Slovenci. Hrvati in Srbi. Tudi aparat sedanje državne uprave se je izkazal preoko-reii in manj sposoben, da bi mogel u-stvariti trajne pogoje za zaupanje ljudstva do državne uprave in za boljše gospodarstvo. Za odpravo vseh teh pomanjkljivosti pa ne zadostuje samo voditelj, ki sicer uživa zaupanje vsega naroda, ampak je potrebno združenje vseh onih. ki vidijo v teh voditeljih prave zastopnike naroda. I.e v organizaciji vseh onih poštenjakov, ki hočejo te nezdrave razmere v naši državi enkrat za vselej odpraviti, ki pa se zavedajo tudi odgovornosti za sodelovanje na državni oblasti, je mogoče ustvariti zanesljivo sredstvo /a izvedbo nove smeri naše notranje politike. Brez take organizacije ni prave demokracije, brez prave demokracije pa ni svobode. Ko se je združila bivša SLS z bivšo radikalno in muslimansko stranko v skupno radikalno zajednico, je naš narod takoj razumel smisel in dalekose-žen pomen te nove organizacije. Brez uradnega pritiska in groženj je naš narod po svoji ogromni večini pristopil k novi stranki ter s tem dokumentiral, da razume pomen programa nove stranke, saj temeljni nazori programa te stranke med drugim pravijo, da mora materijalno stanje dvigniti s podkrep-1 je van jem pridomtne zmožnosti ljud-v, -*stva> in s pravično razdelitvijo državnih ^bremen. Stranka si bo prizadevala v svrho, uresničenja tega programa izvršiti potrebne reforme v državi v najkrajšem času. Stranka je mišljenja, da je načelo samouprave v širokem obsegu najboljši sistem za ureditev državne uprave v smislu ljudskih želj in potreb. 'Državno upravo in upravljanje d^ftfrE! je ¡ treba tako urediti, da se da iiijiiiHsuaHni' krajem možnost, da svoje irajevne potrebe, upravne, gospodar* ske, MiMirČiie, kulturne in druge sami urejujejo, y kolikor so v zvezi-z dotič-nimi Itrajv'seveda n& način, da krajevna uprava ne pride navzkriž z državo, njenimi nameni in potrebami. Vse državne oblasti morajo biti enako pristopne tako Srbom, kakor Hrvatom in SI vencem. Po teh nazorih programa je neobhodno potrebno medsebojno zaupanje med Srbi. Hrvati in Slovenci. Vporabljati se ne smejo preživele metode in s tem ustvarjati nove občutljivosti. Organizacija stranke pa se povoljno razvija tudi v ostalih delih države. Na- šefa ljudstva ni strlo nobeno preganjanje, maloštevilni so bili oni, ki so se radi koristi in iz bojazni pridružili o-pričnikom in prisklednikom. Manj odpora so pokazali nekateri prvaki bivše radikalne stranke, katerih precejšen del je pač špekuliral na dve strani. Toda soekulacija z ljudstvom se jim ni obnesla; ker se jih pri organizaciji nove stranke ni moglo tako vpoštevati, kakor bi oni želeli, so se seveda nekoliko pokujali, toda tudi to se jim ni izplačalo. Tudi srbski narod odklan;.^ ljudi, ki v stranki vidijo le sredstvo za svoje špekulacije. Tudi oni so morali spoznati, da ne bodo več igrali prve vijoline, da pa jim narod ne prepoveduje sodelovanja, če bodo brez vsake špekulacije hoteli po svojih zmožnostih sodelovati pri vpostavitvi notranjega miru in gospodarstva ter pametne preureditve naše uprave. Po načelih resnične demokracije sestavljena pravila omogočajo ljudstvu, da samo določa svoje zastopnike in voditelje. Kdor ni član vsaj ene krajevne organizacije, ne more biti mandatar stranke. Končno odloča le narod sam. Kdor torej išče narodovega zaupanja, mora pač imeti čisto vest in čiste roke. Ta način izbiranja zastopnikov vodi sam po sebi do razčiščenja naših nezdravih političnih razmer. Z vztrajnostjo in požrtvovanjem, s kakršnim je vzdržal v preteklih dneh sodeluje naš narod tudi sedaj pri težkem delu vpostavitve svobode in gospodarstva. K temu sodelovanju pa vabi tudi one, ki so spoznali pogubne metode voditeljev brez naroda in ki hočejo pripomoči, da se izvede program stranke in popravijo vse krivice in se postavita pravica in poštenje na prvo mesto. POPRAVEK Velecenjeni gospod Kari Eržen, odgovorni urednik tednika ..Gorenjec'" v Kranju. Z ozirom na članek priobčen v Vašem listu z dne 9. novembra 1935 štev. 45 na prvi strani v drugem in tretjem stolpcu pod naslovom „Slike iz Kranja — Čudni pravni nazori" zahtevam v smislu čl. 26 odst. 1 in "5 ter čl. 27 zakona o tisku z dne 6, H. 1925, da priobčite v prvi ali drugi prihodnji številki Našega lista sledeči pop ravek: V cit. članku navajate dobesedno: ...... zlasti, če bi še šlo za kakšno hudo stvar, kakor so bile recimo sodbe v šen-čurskem procesu, ki so imele za predmet tako strašne dogodke, da se ne bi smele po mnenju našega g. Pirca^ drugače zbrisati, kakor samo s krvjo"," Ni res, da bi bil takega mnenja in ga tudi napram nikomur nisem nikdar izrazil. V Kranj u, dne 12. novembra 1935. C. Pire. Priporočeno s povratnico! Velecenjeni gospod Kari Eržen, odgovorni urednik tednika „Gorenjec" v Kranju. Z ozirom na članek priobčen v Vašem listu z dne 2. novembra 1935, štev. 44 v drugem, tretjem in četrtem stolpcu pod naslovom „Veliki Kranj" zahtevamo v smislu čl. 26 o tisku in čl. 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o tisku z dne 6. 8. 1925, da priobčite v prihodnji številki Vašega lista sledeči popravek: Ni res, da se je za proučevanje tega vprašanja (sc. priklopitve okoliških vasi) odločil samo pet članski odsek, ker se sedem-članski ni mogel sestaviti, ampak je res, da bi se sedem-članski odsek lahko sestavil iz odbornikov občinske večine, ki je pa hotela pritegniti k odgovornemu sodelovanju tudi zastop- nike občinske manjšine, ki so pa prevzem te odgovorne funkcijje odklonili, občinski odbor pa ni smatral za potrebno ta odsek pomnožiti še s člani občinske večine. V Kranju, dne 12. novembra 1955. Občina Kranj: pečat Anton Engelman C. I irc obč. delovodja. predsednik občine. Priporočeno s povratnico! Beraška nesreča vsepovsod V zadnjem času je postal naval beračev na naše mesto tako velik, da so že skoraj upravičene pritožbe proti tej nadlogi. V Kranju n. pr. je njihov „u-radni dan" petek. Na ta dan obišče posamezne trgovine in privatne urade do 100 in še več beračev, potrebnih in nepotrebnih. Vrhu tega se pa med tednom oglasi še vsak dan kakšen prosjak, tako da pravzaprav ni ves teden miru p red temi obiski. Poznamo naše ljudi in njihovo darežljivost ter vemo, da radi pomagajo potrebnim; zato smo tudi pre- ftričani, da ne tarnajo nad beraško nad-ogo radi kakih egoističnih ozirov, ampak jih k temu silijo popolnoma drugi oziri. Ravno sedaj, ko se bliža zima, je to vprašanje še bolj pereče, in ne bo na odmet, če se cela javnost pozanima za to res važno vprašanje. Dejstvo je, da imajo naše občine precejšno število starih iznemoglih in revnih ljudi, ki so izključno vezani na miloščino dobrih ljudi. Za take navadno skrbi občina na ta način, da jim določi pri vsaki hiši gotovo število dni prehrane in prenočišča. Takim bi bila torej potrebna samo še obleka. Za to naj bi skrbela deloma občina, deloma pa dobrodelne organizacije, kjer te obstojajo. Tako bi izostala vsakršna potreba beračenja pri teh revežih. Drugače je seveda z brezposelnimi, ki so še dela zmožni. Ti reveži so res večkrat prisiljeni beračiti, da si ohranijo golo življenje, čeprav bi tudi tega ne bilo ravno treba snričo tolikih delavskih u-stanov javnega in privatnega značaja, da jim niti imen ne vemo. Te ustanove naj bi predvsem posegle odločilno v to vprašanje. Veliko se je že pisalo o tem perečem vprašanju in naš „ veliki besednik" Finžgar nam je posvetil prav v globino te naše narodne rane. Kljub temu se nam zdi, da se naša javnost prav nič ne zmeni, da bi to vprašanje dokončno rešila. Kdor dobiva dan za dnem take o-biske in gleda med resničnimi reveži tudi prave profesionalne potepuhe, ta ne more ostati ravnodušen. Danes je prosjačenje postalo nekaterim ljudem zelo doprinosen poklic. Najbolj žalostno pa je to, da starši pošiljajo svoje otroke na beračenje. To so otroci v predšolski dobi od 5 do 7 let. Kaj vendar misli naša oblast, da dopusti in mirno gleda kako se-otroci že v mladostni dobi uče pohajkovanja in brezdelja? Kdo bo takega otroka, ko do-raste učil dfcla? Ali ne bodo nekoč ti nesrečneži polnili "prisilne delavnice in ječe? Ne zapirajmo oči pred ttem vprašanjem! Če že drugega ni mogoče storiti, potem naj se vsaj otrokom prepove in prepreči beračenje. Tudi ni treba, da nekateri prosjaki v največjem mrazu vodijo s seboj male otroke napol gole, .ue vedno iz potrebe, ampak popolnoma v reklamne svrhe. Apeliramo na naše občine, da skli-čejo anketo glede rešitve problema beračenja. Pri tej anketi naj bi sodelovale predvsem naše humanitarne organizacije, katere gotovo vodijo ljudje globokega socialnega prepričanja pa tudi zdravega in treznega vzgojnega prev-darka. Ne gre tukaj samo za to, kaj bo oni ali ta nesrečneš danes jedel, ali kje se bo v trdi zimi ogrel. Tu gre za vse večja in važnejša vprašanja, za vzgojo teh revežev in za njih bodočnost. Občine naj bi si resno stavile vprašanje: ali ne bi bilo mogoče, da vsaka občina svoje reveže sama nreskrbi ter ima pri tem tudi kontrolo nad njimi? Mogoče bi se dalo to izvesti tem lažje, če bi srezka načelstva ne dovoljevala pobiranje milodarov ljudem ki prihajajo k nam iz cele države. Ti naj bi skušali premestiti olajševanje svojih težav v svoj domači kraj. Verujemo, da se bodo našle osebe ki imajo dovolj vpogleda v težko socialno stran tega vprašanja in da to res ne bo ostalo samo ideja, ki ue bi našla svojega ostvaritelja, f Angela Hafnerjeva Na svojem rojstnem domu v Savskem predmestju je umrla dne 13. novembra gospodični. Angela Hafnerjeva, ki je dolgo dobo let služila v sosednem Šmartnu. Pokojna gospodična Angela je bila vzor krščanske učiteljice, ka-kakršnih si želijo naši ljudje. Sama je bila iskreno versko vzgojena in je verna ostala vse svoje življenje. Znana je bila kot vzorna učiteljica, ki je dosegla v šoli krasne uspehe. Otroci so jo srčno ljubili in ji bili iz srca vdani; to se je pokazalo posebno tedaj, ko j* morala zapustiti šmartiaske otroke in oditi v 5t. Lenard nad Laškim. Pokojna gdčna Angela se je zavedal., da poklic učiteljice ne obstoja smo v tem, da vJije v otroške glave raznovrstno znanje kakor žal mnogi vzgojitelji pojmujejo svojo vzgojno nalogo. Ona je bila prepričana, da obstoja poklic učiteljice predvsem v tem, da vzgoji otroke za dobre, plemenite in krepostne člane človeSke družbe. Toda ta velik cilj je pa mogoče doseči edino le s temeljito versko vzgojo. Njen pouk, posebno njeq lastni življenski zgled ni nikdar podiral verske vzgoje, ampak nasprotno, odlično je vedno sodelovala pri verski vzgoji njej zaupanih otrok. Zavedala se je da so ji starši izročili svoje drage otroke v vzgojo in pouk; ona je pač vse storla, da bi bili dobri in pošteni, da bi bili prav posebno dobri kristjani. In ravno ta okolščina je bila tista, da so pokojno gospodično Angelo tako spoštovali in ljubili, otroci, kakor tudi starši otrok. Vsa je živela za šolo in silno težko ji je bilo, ko ni mogla več hoditi v šolo. Pokojna gdčna Angela se je zavedala, da more in mora svojemu narodu koristiti tudi i/ven šole. 2e tekom svojih študijskih let je rada sodelovala pri katoliških kulturnih društvih in sicer v Kranju in Šmartnem. Spomnimo se le, koliko truda in žrtev je položila v delo za orliško organizacijo. Neštetokrat je predavala dekletom, jih učila iger, kremenite vzgoje in olikanega nastopa. Pri vseh večjih povojnih prireditvah v Kranju in Smartnem je bila zraven in pomagala. Posebno pa nam je imponirala pri pokojni Angeli njena doslednost in neomahljivost. Bila je sama strogo katoliško vzgojena in na tem stališču je ostala tudi tedaj, ko je to za učiteljico lahko postalo nevarno. Pri njej nismo nikdar opazili najmanjše omahljivosti ali tako priljubljene oportunitete. ona je ostala zvesta svojim ^katoliškim tnačeloro. Povdariti pač moramo, da imamo malo tako značajnih ljudi, kakor je bila pokojna. Vedela je. da se za njo pripravljajo persekucije, toda zaradi tega ni za las popustila od svojega prepričanja- Offebi pokojna gdčna Angela komu kaj hudega* prizadela, nismo nikdar slišali. Njeno delo je bilo delo Bogu v čast bližnjemu v dobro. In vendar so se naSli krimu?$fnj tipi ljudi, katerua je bila požrtvovalno^,, pridnost." vzorno (HBTV JoH i„ izven Me. i^Mk^r-sko življenje pokoj»ice. tr» v spatfL g£T da mara zapustiti Smartin in je bi)a po beni po***!" prestavljena v St. tšaWL, Laškim. Ta prestavitev je ..mm ^«jS>^tbko zdravj« katastrofalno vplival*, fftčEltV Teto je smrtnonevarno zbolfla in vsi sp mislili, d« bo že tedaj podlegla. V letošnjem polet j« m je njeno zdravje sicer nekoliko z boljšalo, toda pokazalo se je samo navidezno. Polna upov in veselja do dela je z letošnjo jesenjo začela poučevati na šmartinski šoli, kamor je bila med boleznijo prevedena. Toda dolgo ni mogla vzdržati. Pustiti je morala šolo in predvčerajšnjim je dokončala tek svojega življenja, ki je bilo posvečeno Bogu in nurodu. Umrla je kot Žrtev nemoralnih po-. litičnih metod polpretekle dobe. Počivaj v miru blaga dušaf Preostalim naše sožalje! Str-.-s 2 zrrr: 100.000 Din. Poročali smo. da je pri zadnji občinski seji g. Pire poročal, da mestna občina nima na razpolago sto tisočakov, da bi s tem denarjem delala -štimung" za svoje poslovanje. Že tedaj smo prosili g. Pirca. da nam to zadevo pojasni, ker se javnost za njo zelo zanima. Pričakovali sn;~> tudi. da se bo mogoče o-glasil kdo, ki bi nam mogel pojasniti to zadevo, posebno še, ko je ..Gorenjec" v zadnji številki na tako viden način spraševal za pojasnilo. Vendar ni bilo uspeha. Tudi ofieijelno poročilo o zadnji občinski seji v ^Slovenskem Narodu" ni niti omenila to izjavo g. Pirca. še manj pa odgovorilo na naše vprašanje. \ sled tega se bojimo, da bo odgovor na naše vprašanje sploh izostal. Ker se pa kranjska javnost zelo zanima, kaj je s temi tisočaki, skuša na vse načine dobiti točne podatke O tem, ali je morda res kdo dobil 100.00 Din. da bi „štimun- go" delal, kedaj in pod kakšno pretvezo. Mogoče g. Pire, ki tako rad namiguje, da -drugi delajo, ker so plačani" misli na kake konkretne tisočake, in če misli, na katere? Nas je začela ta zadeva s sto tisočaki res zelo zanimati. Ker smo mnenja, da gospod Pire ne govori kar tako brez vsake podlage in ker so sto tisoči res že lepa vsota, bo za raz-čišcenje kranjskih prilik vendarle dobro, če bi se o teh tisočakih v Kranju malo več pomenili in če bi nam g. Pire odgovoril na tako ..vidno" vprašanje v zadnjem »Gorenjcu". Upamo, da bo g. Pire dosleden v svoji sodbi o -Gorenjcu'" ter se bo oziral na njega tudi v tej zadevi in spregovoril jasno besedo, ker smo prepričani da spada on v red njegovih naj-zvestejših bralcev, kateremu ni sodba in poročilo »Gorenjca" popolnoma in-diferentno: če ne drugače pa vsaj s popravkom. Tedenske novice KRANJ Društvo posestnikov novih hiš v Ljubljani — podružnica za Kranj in okolico je imelo dne 10. nov. l0-55 ob 15. uri svoj ustanovni občni zbor v dvorani hotela -Stara pošta" v Kranju. Udeležba je bila povoljna, društvo šteje že do 50 članov, kar je seveda še premalo. Ustanovnemu zboru je predsedoval g. Krelj. iz Ljubljane pa sta se udeležila tega zbora gosp. dr. Kodre, mestni mapistratni višji svetnik in gosp. Kos. Obrazložila sta program, ki stremi za tem, da se obrestna mera in zgru-darina za nove hiše zniža. Pristopnina znaši 20 Din. članarina pa si- bo šele v letu 1056 pobirala in znaša letno 20 Din. Društvo bo izdajalo časopis, ki ga bo vsak član prejemal brezplačno, kar je vsekakor važno, kajti list bo stalno obravnaval vsa važna vprašanja tako. kakor v drugih listih ni mogoče. Izvršile so se tudi volitve po listah A in B. nakar je sporazumno in enoglasno bila določena lista A, ki je določila kot društvene funkcionarje gg.: Krelj Franc. Kranj Vari Štefan Klanec. Klemene Franc Kranj. I sten ič Štefan Kranj. Bašar I ranče Stražišče. za namestnike so bili določeni Ramšak Ivan Zlatopolje. Brešar Andrej Cirčiče. in Strupi Primož Naklo. V nadzorstvo so bili določeni: Rotar Filip Kranj. Krnic Rudolf Klanec in Grašič Ignacij Kranj. V razsodišče je bil določen g. Torkar Janko Kranj. Zanimiv je bil pogled na udeležence, ki se jim še po večini po/na prestani napor dela. To usta- navljanje podružnice posestnikov- novih hiš nuj se ne smatra kot kako objesto manijo ustanavljanja društev. Ti možje zaslužijo nekaj več obzira. Ali so gradili v prvih povojnih letih, ko je bil materijal in delavstvo drago, ali pa že v časti gospodarske stiske, ko je odnesel kapitalist groš na varno, sam sebi pa je rezal 'e kupone." Ti ljudje so povzročitelji ukinitve stanovanjske zaščite, ti ljudje so imeli pogum in niso bili .cagovci" da so ob največjih žrtvah zgradili majhen ali srednje velik dom za se in še za koga drugega. V skrajnem pomanjkanju stanovanj Je vlada dne 8. 2. 192w — v kateri je bil tudi dr. Gosar — vnesla določila, da se mesto osnovnega in dopolnilnega davka od novih hiš plačuje samo 3°/i> od Čistega dohodka najemnine kot zgradarina. Pa prjj^lo je kmalu drugače in če se ne najde skorajšnja od pomoč, bo velika večina teh posestnikov novih hiš, ki so zgrajene cesto z osebnim delom in naporom, na dolg, ob vse. Neprimerno v boljšem položaju je bil posestnik stare hiše. ki si jo je pridobil v normalnih okolščinali z nakupom, ali ki jo je morda podeloval. Že iz tega je videti, da društvu posestnikom novih hiš ni kaka manija ustanavljanja nepotrebnih društev, temveč da je tako društvo v resnici potrebno. Vsi ki se žele včlaniti, naj pridejo v soboto dne 16. nov. 1955 v restavracijo Peterlin, hotel ..Kranjski dvor", kjer bodo ob 20. uri zbrani vsi funkcionarji podružnice. Delati moramo po opravičenem geslu: _Čo smo fo prestali, da smo se rešili iz tuje hiše v lastno, rešimo se še s tem. da se branimo, da ne pridemo zopet v tujo hišo." Gradbeno gibanje. Cujemo. da je mestna hranilnica v zadnjem času v svoji hiši izvršila velike adaptacije, ki jih pa na zunaj ni videti. Skoda, da ni dala prenoviti svoje fasade, ki je tudi potrebna popravila. V kako velikem obsegu so bile notranje adaptacije se da sklepati iz okolnosti. da se je menda porabilo samo železnine in podobnega materijala za cca 19.000 Din. kar je vse dobavil član ravnateljstva in obenem trgovec. Pomočniški izpiti! Skupno /druženje obrtnikov v Kranju obvešča svoje člane, da se vrše pomočniški izpiti dne 12 decembra t. 1. Prijave sprejema pisarna združenje najkasneje do 25. noveubra t. I. Prosvetni večer. G. Mirko Javornik iz Ljubljane bo dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer predaval v Ljudskem domu o Abesiniji. Seznanil nas bo z evropsko, zlasti angleško in italijansko ko-lonijalno politiko. Abesinija je edina še sam-stojna država v Afriki, ki ni vpletena v to politiko. Prikazal nam bo Abesinijo v njeni zgodovini s prebivalstvom, njene naravne krasote, izobrazbo, poljedelstvo, obrt in trgovino. Tudi stremljenja sedanjega cesarja Hajle Selasija za neodvisnost in povzdigo Abesinije nam bodo nazorno prikazana. Ker je tvarina tako aktualna, bo gotovo privabila veliko število poslušalcev. Na ljudski univerzi predava v nedeljo 17. t. m. ob 9. uri dop. v gimnazijski telovadnici višji drž. tožilec univerz, docent dr. August Munda o odpravi plodu. Fantovski odsek prosvetnega društva v Kranju se bo ustanovil ter je bil dne 15. t. m. na sestanku že izbran pripravljalni odbor, ki bo izvedel organizacijo ter res tako nujno potrebne ustanove za naše fante. Odsek bo imel redne sestanke vsakih 14 dni in to v sredo zvečer ob H. uri. Prihodnji sestanek bo 20. t. m. Alt si že ogledal, bogato zimsko zalogo sn-kenj. oblek in perila v trgovini A. Jazbec — Kranj? Znana tvrdka ..Soko obleke" si je uredila v Kranju novo prodajalno v hiši :re. šavnik. poleg lekarne v Prešernovi ulici 11. Nova ..Soko" prodajalna je lepo urejena, ter ima lepo moderno izložbo, katera je ena najlepših v Kranju. Omenjena trvdka je popolnoma domače podjetje, ki razpolaga izključno z domačini kapitalom. Ima svoje lastne tovarne za izdelavo potrebnega tekstilnega blaga. Svoje pri d i-jalne ima pa po vseh večjih meMiii Dravske banovine. Kar je pa razveseljivo, je dejstv >. da so konfekcijski izdelki, katere prodaja v svojih prodajalnah, ročno delo naših slovenskih krojačev. Na Frjavčičevi cesti v Ljubljani, si je o-menjena tvrdka na novo uredila svoje krojaške prostore, kjer je dobilo dela nad 100 naših krojačev. V času splošne gospodarske depresije, in po zaslugi raznih tujih tovarniških podjetij je bil naš krojač hudo prizadet. Zato z veseljem pozdravljamo našo domačo tvrdko, ki daje dela in zaslužka našim ljudem. Toplo pa priporočamo vsem. da se držijo gesla ..Svoji k svojim" in kupujejo oblačilne predmete pri tvrdki -Soko obleke". S tem pomagajo našim krojačem in neposredno tudi sami -c-bi. Pozdravljeni! V Kranju se je v škofiji naselil stric našega g. župnika g. kanonik Škerbec Matej, ki je dosedaj pastiroval na prijaznem Olševku. Iskrena pozdravljeni med nami! Malo pojasnila. Da se bodo naši obrtniki in industrijalski obrati znali ravnati v zadevi pobiranja občinske trošarine prinašamo najvažnejše določbe sodbe upravnega sodišča v ( elju giede tega: 1. Protizakonito je pobiranje trošarinp vseh predmetov, ki prihajajo v Kranj v svrho predelave v obrtniških in industrijskih obratih. 2. Občinsko trošarino se sploh nc sme pobirati na trošarinske predmete pri tovarniških podjetjih, skladiščih, trgovcih in t o č i 1 c i h na debelo, vse dotlej, dokler ne prodajo blaga za potrošek v področju dotične občine. 5. Občinsko trošarino je mogoče uvesti in pobirati le od onih že izdelanih predmetov, ki so namenjeni osebni potrošnji in to le v oni občini, kjer in kadar se dajo taki predmeti v promet radi potrošnje. 4. Pravilnik o občinski trošarini občine Kranj je v nasprotju z zakonom v kolikor krši zgo-rajšnja načela. TR2IČ Novi grobovi. K večnemu počitku smo položili Franca Koprivnika v petek 8. t. m. Bil je star 49 let, izučen za usnjarskega pomočnika. Bil je vedno trpin. Svoja mlada leta je mnogo potoval, kakor je bil običaj mnogih usnjarjev. Kljub temu. da je preživel več let v tujini, pa je ostal zvest sin svoje slovenske matere in tudi zvest katoliškim načelom. Mnogo vrsto let je bil član Društva sv. Jožefa in drugih katoliških organizacij. K večnemu počitku so pa nosili društveniki. Kljub slabemu vremenu in neprimernemu času se je zbralo lepo Število njegovih sorodnikov, prijateljev in članov naših organizacij v -prevodu. Po težkem truda-polnem življenju naj mu Pravični plačnik podeli večni mir! Njegovim sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje. Umrla je na Slapu Antonija Mrak. siara 55 let. /ena papirniškega delavca. Bolehala je že Gorenjci rt o s i i o TIVAR-3eve obleke, Ker so d o fc» r d nekdaj nagiba k pobožnemu življenju. Imela je več ženinov na ponudbo. To je popolno razumljivo, ker jo imajo za izredno lepo deklico. Ne snubijo jo toliko zaradi večje dote. nego zaradi njene vzorne vnanjosti. Pa jo sili tja. kamor sama noče. Sicer bi bil jaz zadnji, ki bi jej branil v samostan. Slišim, da je več mladenk iz višjih rodbin pri belih nunah v ondotnem samostanu. Naj preoblečejo še našo. Dobro bo za Lambergo-vo plemstvo, če bo imelo iz svoje srede Bogu posvečeno .mladenko, ki bo zadostovala za naše slabosti. Z veseljem bom dal, kar samostan pri vstopu od novink zahteva." Gospa Agneza si ni nikdar predstavljala, da bo sprejel Jurij s tako lepimi besedami njeno obvestilo o Kraneiki. Spoznala pa je tudi. da je zdaj najugodnejša prilika za končnoveljavni razgovor o tej važni zadevi. Poslala je po Franeiko, naj pride k njima v sobo. Mlada grofica je vstopila. Lahna rdečica je bila razlita pa njenem belem obrazu. Pravkar je dovršila dvajset spomladi rosne mladosti. I3nše-slovec bi bil pa lahko čital še nekaj drugega iz sijaja njenih oči. Lepoto, ki je še ni omadeževala sapa posvetnosti. „Izvedel sem. da bi rada stopila v velesovski samostan" — je govoril oče z dobrovoljnim na- smehom. ..Nič ti ne branin>. ker mislim, da imaš poklic za redovno življenje." Kako prijetne besede za Franeiko! ..I oda nič se ne mudi*" — je dostavil oče. ..Poprej bom šel sam tja pogledal, da poizvem o pogojih za sprejem." Ni še minul teden po tem razgovoru, ko se je odpravil Jurij Lamberg v Velesovo. čeprav je rekel, da se ne mudi. ga je gnala zdaj neka sila. da vidi samostan, kjer bo prebivala Francika vse svoje življenje. Jahal je skozi Križe na Golnik, od tu pa mimo Goric in Trstenika proti starodavni župnijski cerkvi svetega Peira v Preddvoru. .\jena nadvlada je segala v tistih časih ob severni strani do koroške meje. ob južni pa prav dol do Kranja. Veležupnija, ki je imela In podružnic in 7 ur obsega. Iz Preddvora je peljala Lamberga pot čez Tupaliče in Viševek v Velesovo. ležeče v zaokroženi dolini ob vznožju Kamniških planin. Z glavne poti je obrnil konja proti župni cerkvi sv*. ' Margarete na Trati. Od tu ni bilo daleč do saui«- • stana, ki je gledal naravnost tja dol prusU.Ljub-..7 Ijani. '•• I ,,; Gutenberški graščak je imel navadno• Kakega -spremljevalca s seboj. Danes je bil sam/Konja je izročil samostanskemu hlapcu in stopil najprej v Marijino cerkev, lepo, nekoliko temno gotsko zgradbo. (Sedanja cerkev in samostan sta bila na novo pozidana leta 1720.). Velesovski samostan ima starodavno preteklost. Ustanovljen je bil na podlagi pravil sv. Avguština in sv. Benedikta leta 1J">S. Prve bele nune so prišle iz Spodnje Avstrije. Prednico so si same volile. Oglejski očak jo je potrdil, če se ni v določenem času nihče pritožil zoper izvolitev. več let. a na zadnje je skoraj nenadoma nastopila smrt. Pogreb je bil v nedeljo 10. t. in. N. p. v m. Prosveta. \ prizori.ev .Boštjana iz predmestja" je kar dobro izpadla v vsakem ozirn. Obisk je bil zelo dober. Režiser, kakor igral« i so zopet pokazali svojo dramatično zmožnost. Občinstvo je bilo zadovoljno in splošna želja je. da se igra ponovi. V pnndeljek 18. t. m. se vrši zopet običajni prosvetni večer v ..Našem domu". Pridite! RETEČE PRI ŠKOFJI LOKI Igra. l. decembra uprizori Kat. pros. društvo igro iz francoske zgodovine v štirih dejanjih _Krasna Gospa Masabelska". Občni zbor. Kat. pros. društvo je imelo v nedeljo 27. oktobra redni letni občni zbor. V odbor smo postvili nekaj novih moči. Tudi pri dramatiki se je narrdila potrebna reforma, kar smo že toliko let želeli. Društvu želimo, da gre z novimi močmi na novo dele. Predavanje. V torek ob S. uri zvečer bo ime! v Društvenem domu predavanje o misijonih na Kitajskem g. Demšar, misijonar i/ Ljubljane. Vabimo k obilni udeležbi. Miklavž. Že se bliža sv. Miklavž. Žal. da se v naši dvorani ne l>o n«č oglasil. Smo trotovo preveč poredni, takih pa on nc mara. PREKLIC. Podpisani Zupan Josip, posestnik na Hudem št. 4- preklkujem in obžalujem vse neresnične vesti, katere sem razširjal o Rožiču Francu, posestniku na Hudem, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Kranj, dne 11. novembra 19"5*>. Zupan Josip. 1. r. Sv. Miklavž že kupuje Siurološki kaplan Janez Veider. Naši kulturni spomeniki Novo odkrite slike in druge zanimivosti crngrobške cerkve. Prejšnje, sedaj pokvarjene slike .-*> enostavno pobelili in jih neznovu slikali. Pač pa so slikali tudi oni del nove južne stene te ladje ki odgovarja na novo slikanemu delu severne stene. Ta del naravno dosedaj še ni bil slikan, saj je bila siena Šele sedaj nova, ko so cerkev razširili in vanjo vstavili tri ladje, mesto dosedanje ene. Od teh zadnjih -Ükah pa imamo k sreči točne podatke. Ohranil se je pri prvem oknu tik altarja napis k< ga je slikar sam iz-gotovil. V latinskem jeziku nam pove, da je to slikarsko delo napravil v letu Gospodovem 1455. slikar Bolfgang, ki je pripisal tudi kraj svojega domovanja, ki pa je žal tako zabrisan, da se zaenkrat ne da citati. Poglejmo ton j to zanimivo delo slikarja Bolfganga. ki je dobro ohranjeno. Le tri slike, ki so bile slabo ohranjene, so sneli za muzej, da se se-daj vidijo spodnje starejše slike. Okrog altarja so kot omenjeno marijanske slike. Na loku nad apsido so se nam ohranile pač najlepše naše slikane gotske jaslice. Odbita je sinu desna polovica, leva pa je krasno ohranjena. Slika je skombinirana v nikotinsko čelo. ki . ga tvori zadnji obok pted nltnrtent in- stena« PREDOSLJE Prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 17. in 24. novembra obakrat ob 3. uri popoldan V Domu pretresljivo dramo iz svetovne vojne ..Konec poti". S tem se društvo želi oddolžiti vsem našim faranom, ki so se žrtvovali v svetovni vojni. Pridite v obilnem številu, ue bo vam žal! Kdor želi naročiti vstopnice, naj javi to na teielon št. 74! ŠMARTJN PRI KRANJU Prosvetno delo pri nas prav dobro napreduje. Preteklo nedeljo smo videli naše nove igralce v uprizoritvi .Dom". Dasi prva taka predstava, ftipičnega kmetskega življenja, odkar je oživelo zopet življenje v našem domu. se vidi takoj spretno roko režiserja in duh volje. Večina igralcev je rešila svoje vloge prav zadovoljivo. Želimo vsi. da bi se nam kaj podobnega še pokazalo, saj smo prepričani, da bo z tako požrtvovalnostjo tr. režiserja moiroč še marsikater uspeh obenem bo pa izobraževalno delo. pod to taktirko, doseglo ono mesto, ki je vredno takega vodstva in črez katero je postavljen za nepristransko udejstvovanje v prosvetni družini. Prihodnje nedeljo bo ob 5 uri popoldne igra ..\aruj mi dom in študiraj", katero uprizori drugi del naših stari!' diletantov. Obeta se nam prav lep užitek pri tej veseli burki. Miklavžev večer bo priredilo naše prosvetno društvo na predvečer dobrotniku pridnih malčkov. Vršil se bo ob 5. tiri popoldne. Vso one, ki bi radi videli obdarovanje svojih otrok naj se zglase 1 uro prej v domu. Sv. Miklavž bo obdaril tudi pridne otroke Marijinega vrtca. Ker se ob takih prilikah nabere tudi mnogo takih, ki ne spadajo na ta večer, bo odbor skrbel da ostane ta večer na dostojni višini in bo prirejen v prvi vrsti samo našim malim. Saj bo ta težko pričakovani stric iz nebe^ razveselil gotovo vso pridno mladino z praktičnimi darovi. Težav je z darovi vedno več. bo Toliko bolj poiskal res vredne in pridne otroke. Obdržimo ta naš lep običaj. Slovo. Te dni odhaja od nas naš dolgoletni organist g. Kovačič. Pri cerkvenem, kakor pri društvenem pevskem zboru je porabil ves svoj vpliv in liubezen. da je privedel petje na višino, da smo lahko ponosni. Saj je za tako veliko faro kot je naša. tudi primerno (ia se upe'je na splošno zadovoljstvo. Pevci kot farani ga spoštujemo, ker je s svojo voljo in nesebičnim delom pokazal mnogo uspeha. Tudi /. naraščajem je žel že lepe sadove. Mi se mu zahvaljujemo za vso požrtvovalnost. Mnogo uspehov tudi na novem mestu. ŠMARTNO PRI CERKLJAH Ker mi Smarčnni nečemu zaostajati smo se •udi mi potrudili in prenovili cerkev sv. Mar-tina, saj je bila že zelo potrebna. pastirce. Oglejmo si ohranjeno polovico slike. \ levem kotu sedi sv. Jožef, oblečen v uteniško knto. Nad ognjem drži ponev z belo v sebino, ki mu je vskipela, čeprav jo z veliko žlico v desnici skrbno meša. Njegov krasen obraz, z belo brado in lasmi je obrnjen nazaj k Mariji. Na glav i nosi velik klobuk. Proti sredi slike pomaknjena kleči prekrasna postava blažene Device. Nad krilom ima ogrnjen dolg bel plašč, ki ji v sijajnih gubah leži po tleh. Nežni roki sklepa v pobožni molitvi. Nepopisno mil j,' njen mladostni obraz, ki ga je nekoliko -klonila. Nepokrito glavo / dolgimi lasmi ji obdaja velik tlimo, »ločini je Jožef brez njega. Pred obrazom je vidna odprta knjiga, ki jo je naj-brže držal angel, od katerega so ohranjene le razprostrte peruti, in ki je splaval prav nad božjim Detetom, /a Marijo in Jožefom je preprosta lesena odprta stalita, stoječa sredi travnika tako, da v njej raste kar trava in rožice, da se kar tu lahko paseta živinici. Pred Marijo je ležalo na tleh Dete. od katerega se je ohranil le sij. Vrhnji del slike je bil odločen od spodnjega dela po nekakšnem mestnem obzidju, nad njim pa velik angel z razprostrtimi peruti, ki je izpolnil ves vrhnji kot slike. Od njega je ohranjena le leva perut. Na sredi je slika odbita, ker so tu začeli vstavljati novi prezbiterij. — Nižje od rojstva je bila upodobljena poklonitev treh kraljev, ki so jo sneli za muzej. Spet je bil na nad slavolokom. na,U apsido. Slike se, je ohra-« uxj sličen stoječ Jožef kot zgoraj. Spredaj je la tista polovic*, ki predstavlja-Jožefa in Mti-"^^,^« stolu veličastna Mati Zakaj je perilo no desni bolj betof Ker je perica zo perilo no desni rabila boljše milo. Terpentinovo milo Zlatorog daje obilno gosto in belo peno, ki raztopi in izvleče iz tkanine vsako umazanijo. Z malo ročnega dela postsrte perilo kot do je novo, snežžio belo in duhteče. rijo, druga mrtéfma pT>lnvieB*»tw prfftatnviJala» ležečega Je/tiščka in najbrž*' pred njim klečeče božja z Detetom, kf se je sklanjalo k klečečemu kralju. Ta slika je bila za polovico ožja kot rojstvo zato, ker se Slikarsko ,'n pleskatsko delo je napravil slikarski mojster g. Vombergar Jernej iz Cerkelj, ki narn je cerkev res mojstersko preslikal v lepih harmoničnih barvah. Seveda tudi zelo poceni. Z njegovim deiom smo zadovoljni in smo mu za njegov trud tudi hvaležni. Tudi križev pot je prenovljen; ta dela je izvršil g. Janežič Anton iz Zaloga pri C erkljah ter se po mojstrski izdelavi vidi njegova sposobnost in trud. Altarji so zelo lepi v baročnem slogu. V velikem gospoduje sv. Martin na konju, v stranskih pa sv. Jurij in sv. llijeronim. Kip sv. Martina je napravil Aleš janežič I. 1852. stranska altarja pa je naredi! Peter Janežič. 1. 176'J. Oba Janežiča sta prava rojaka iz Zaloga. Križev pot smo blagoslovili v nedeljo dne 20. oktobra. Cerkev je bi'a lepo ovenčana in ostane še do Martinove nedelje, 17. 11. ko bo ob K) uri sv. maša z govorom. S prenovitvijo naše cerkve smo res zadovoljni ter moramo izreči svojo zahvalo požrtvovalnima khtčeirjema Janezu Bolku in Jakobu Keršnarju. posebno pa moramo biti hvaležni č. g. dekanu Francu Dolinarju v Cerkljah, da je s svojimi nasveti in trudom pomagal do tega uspeha. CERKLJE Igra \ nedeljo 17. novembra popoldne po Kršč. nauka priredi tukajšnje Kat. prosvetno društvo priljubljeno igro ..Pri kapelici'. Vljudno vabljeni Cerkljani kakor tudi okoličani! SPODNJI BRNIK Kaj smo we mi in kaj bi tako radi vse imeli? Pred par leti se je ustanovilo prosvetno društvo. In danes kje je? Nekateri so se ob oživitvi prosvetnih društev vpisali v cerkljansko društvo, ker je bolj častno, kot da bi domačega poživili^ tako da sploh še ne moremo biti v domaČem društvu. Pri kat. akciji smo tudi vpisani. Ali tudi ne zato. cla bi se po njenih načelih kaj ravnali ali živeli, samo povišujemo se večkrat radi. Pobožni smo. ali z:i sv. zakramente in mesečno pobožno prejemanje istih pa nismo. Za cerkev skrbimo. — ali da bi kdo drugi kaj dal. Harmonij bi tudi radi je tu začela odprtina v apsido. Slika je bila slabo ohranjena. Sedaj je tu vidna najstarejša rrngrobška slika križanja. — Poglejmo še slike na obkrajnih stenah ladje. Na severni steni je na vrhu v oglu slikarjev patron sv. Vol-benk: mladostni doprsni škof v bogatem plu-vijalu. z orjaško miiro in velikim pastoraloin. na katerem visi trak. V desnici drži cerkvico. Pod Volbenkom je že popisani napis slikarjev z letnico. Poleg napisa je bila lepa slika sv. Ane Samotretje z Marijo in Jezuščkom. ki so jo morali tudi sneti za muzej, ker je zakrivala starejše slike. Se nižje doli je naslikal Bolfang že sv. Martina, ki niti je sedanji alta r posvečen. Najbrže je ob tej sliki bila postavljena altarna miza, da je bil tu ob steni četrti altar, posvečen sv. Martinu. Sedaj je na tem mestu vidna slika Marijine smrti iz prve plasti slik. — Poglejmo še slike na južni steni te stranske ladje. Pri tleh sta karaenita stebra, med njima šilast lok in nad lokom omenjena poslikana stena. Takoj nad lokom je lepa skupina štirih svetnic: sv. Katerine s krasno ohranjenim obrazom in s krono na glavi. Poleg nje stoji slabše ohranjena Barbara s stolpom, nato Marjeta in nazadnje sv. Elizabeta, ki ji na levi izredno ljubeznivi Jezuščck podaja košarico rož. Jezuščck kleči na enem kolenu, ima ljubke kodraste laske in lepo gitbasto obleko. Nad to sliko v vrhnjem oglu je upodobljen doprsni sv. Jernej z nožem v roki. Tudi partija na stropu med temi slikami je lepo ornamentalno slikana in obrobljena / detaljnim okrasnim pasom. To so torej slike Bolfangove iz leta 1453. imeli če bi ga kdo kupil. Preže smo zadnji čas dobili enga ..jurja" pa bomo vse pojedli in popili, pri nas še ni krize! Tudi zabavljamo prav radi eden čez drugega seveda brez pravice! O. cla bi se tudi k nam kaj kmalu vrnila pravica in ljubezen do bližnjega! STRUŽEVO Z velikim zanimanjem smo vaščani Struže-vega čakali na izid zadnje seje kranjskega občinskega odbora, ker smo slišali, da je na dnevnem redu tudi sklepanje o priključitvi naše vasi Kranju. Že več let se trudimo, cla bi se naša vas, ki je danes pravzaprav kranjsko predmestje, priključila tja, kamor gospodarsko že zdavnaj spada. Ne malo smo bili začudeni ko smo zvefcleli. da seje zadeva zavlekla. Razočaral nas je zopet enkrat zlasti gospod, ki je menda še danes predsednik JNS in vodja vseh onih uradnikov, ki so še do danes člani JNS: on je tudi, če smo prav podučeni predsednik društva upokojenih uradnikov, od katerih mnogi stanujejo v Struževem. Gospod Košnik je svojčas sam propagiral priključitev naše vasi Kranju; menda je podal celo svojo odvojeno mnenje, ko se je pred 2 leti vprašanje priključitve pri kranjski občini razmotrivalo, sedaj pa je ravno on stavil predlog, da naj se stvar proučuje, kar se z drugimi besedami pravi, naj se predlog odloži ad kalendas graecas. Upamo pa. da se bodo vendar lc našla sredstva in pota. da stvar ne bo za vedno odložena. Poleg občih interesov, ki jih imamo za priključitev naše vasi Kranju pričakuje od priključitve doseči malo večje zanimanje kranjske občine za glavna pota, ki vodijo iz Struževega do Kranja, kakor jo kaže sedaj, ko dopušča, da je glavna in najbolj uporabljiva zveza naše vasi s Kranjem vsak čas vsled poplave neuporabljivu. Znano je. tla naša cela vas uporablja za peš-hojo V Kranj skoraj izključno pot, ki vodi ob Savi skozi stari drevored. To pot je prejšnji občinski zastop lepo popravil ter izpeljal še eno paralelno pot tik ob Savi, ki je bila zlasti našim letov iščarjeni zelo priljubljena. Zadnja leta so zač:-!i lastniki Majdičeve e-lektrame dvigati savski jez. Posledica tega dviira je višji vodostaj re' ■ Save. ki je že tako visok, da preplavlja občinsko pot v starem drevoredu ob Savi skoro stalno, tako da ta pot sedaj ni več uporabna. Do dano pa še nismo culi, da bi kranjska občina proti tej u-inetno povzročeni poplavi svoje poti kaj ukrenila. Posledica višjega vodostaja Save je tudi, da je nadaljna pot. ki vodi od starega drevoreda do naše vusi pri vsakem deževju preplavljena ier neuporabna, tako t!a moramo v takih dneh. če hočemo v Kranj, napravit' velik o-vinek. Utegne kdo opozoriti, da si vendar ne bo pustila cela vas kar meni nič tebi nič odvzeti glavno prometno pot. osobito, če oblast ni dala dovoljenja za zvišanje savskega vodostaja. Tudi mi Struževčani smo bili tega mnenja. Cim smo zapazili, da se vodostaj Save polagoma a stalno zvišuje, podali smo se večkrat do gospoda sreskega načelnika dr. Ogiina ter mu svoje križe in težave potožili ter prosili, da se temu odpoinore. pa naše pritožbe žal še do danes niso rešene. Upamo pa, če se nam posreči, da pridemo v občino Kranj in te bomo imeli tudi kakega zastopnika naše vasi pri kranjski občini, da se bo potem kranjska občina za nas zavzela, ter dosegla, da se nam ne bo smela glavna prometna zveza brez našega pristanka odvzeti. PODBREZJE NaŠe slov. kat. izobraževalno društvo prihaja že s tretjo prireditvijo, odkar je oživelo iz prisiljenega spanja. Niso nam toliko škodovali kakor so mislili, kajti s tem prisiljenim, odmorom so nam dali priliko spo/nati, 'kaj^ani jč naše druitvmnr kako iagieda far a .brez njega. Po/iveliv-so. na#N$uVsmo se ga sedaj (ikjkjMrili : Hotel 'Stara pošta< Kranj Igra: Jolly Jocker in Zajc-ev jazz. ceni. - priredi na Martinovo nedelja/ dne 17. nov. 1935 domače žegnanje s plesom v dvorani in v vseh prostorih. — V kavarni redni koncert. - Poskrbljeno je za Martinovo gos, bobe in potice. Izborna vina po najnižji Začetek ob 5. uri popoldan. — Vstopnine ni. Za obilen obisk se priporočata Franc in Francka Lieber. vso vnemo in vsem. srcem, da nadomestimo tisto za kar smo bili prikrajšani. Na občnem zboru smo ustanovili dramatični odsek, ki naj skrbi, da bomo zabavali naše dobre ljudi s pošteno zabavo in jim poleg zabave nudili tudi pouka in vzgoje. In tako igro, pretresljivo dramo, ki bo gotovo zadovoljila prav vsakogar bomo ijrrali v nedeljo 24. novembra popoldne. To je prelepa igra ..Župnik 5, je bil za Olše-vek vesel in bridek dan! Bilo je bridko, ker se je ta dan poslavljal olševski dušni pastir — gospod kanonik Škerbec Matej. Osem let je deloval na Olševku z največjim uspehom. Toda neizprosna bolezen mu je vzela vid. Kljub popolni slepoti je z železno voljo še dve leti vršil vsa dušnopastirska opravila. Zdaj se je odločil, da odide v Kranj v tihi mir. Olševčani so se le težko sprijaznili s to odločitvijo. Ali vse prošnje,' naj ostane, so bil zaman! Zato so se Olevčani v nedeljo poslovili od g. kanonika tako ljubeznivo, da je bil dan težkega slovesa obenem tudi vesel dan. Saj so Olevčani poka- Naročite sv. Miklavžu, lepo uro ali prstan, zlato ali srebrno verižico s krasnim obeskom, ali drug zlat ali srebrn predmet, „Bleikristal", jedilni pribor v srebru in Chromu itd. zali, da so njih srca še vedno krepko navezana na Cerkev in duhovnika! Odhajajočemu g. kanoniku so priredili za slovo nepričakovano u-spelo akademijo, pri kateri so se krasne pesmi cerkvenega zbora pod taktirko g. Naglica Jakoba vrstile s številnimi govori in deklamaci-jami pod vodstvom ge. Ferjun Marije, ki je za to priliko zložila celo vrsto nežnih in duhovitih pesmi! Proslavljali so g. kanoniku kat modrega in vnetega dušnega pastirja, kot požrtvovalnega narodnjaka, ki je v Istri dolga leta budil narodno zavest in pod fašisti odločno pokazal neustrašeno zvestobo slovenske misli, kot moža z železno voljo, ki ga niti izguba vida ni mogla streli pri njegovem delu! V zahvalnem govoru je povdaril g. kanonik, da ga poslovilna akademija najbolj veseli zato, ker mu je jasen dokaz, da je olševska mladina zmožna tudi lepih in velikih del! Vzel je slovo z željo, naj ta mladina ostane tudi v prihodnje zvesta Cerkvi in izobrazbi! Bog izpolni njegove blage želje! Gospodarstvo Razstava sadne izbire za Gorenjsko. Sresko načelstvo v Kranju je s pomočjo okrajnega kmetijske odbora sestavilo zbirko sadne izbire jabolk za Gorenjsko, od vsake vrste par plodov. Zbirka se nahaja v posebni stenski omari na hodniku sreskega načelstva, tik uradnega lokala kmetijskega referenta. Omara bo po možnosti stalno na tem mestu, le ob pondeljkih bo razstavljena na Glavnem trgu v Kranju v občinski hiši. Priporoča se, da si sadjarji ogledajo to zbirko gorenjske sadne izbire, tla se seznanijo z vrstami, ki so primerne za gorenjske kraje. To je posebno važno za kmetovalce, ki nameravajo zasadili novo sadno drevje, a tudi za one, ki mislijo neprimerna drevesa precepiti. Dobro bi bilo, da občine in kmečke organizacije, zlasti sadjarske podružnice opozorijo kmečke sadjarje, da si ob prvi priliki ogledajo razstavljene vrste sadja. „ï(UnO" Jnič nudi asa jesen Garantirano nepre-močljivo juhtovino boks ševrete usnje za moderno damsko konfekcijo (pasove, in dr.) usnje za suknjiče itd. itd. Oglejte boguto zalogo vseh predmetov v trgovini B. Rangus Kranj I. zlatarska delavnica na Oorenjskem potem šele naročite, kaj naj Vam prinese. VINA Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani, l'rr.iikopanska ulica 11. Pri Jazbecu v Kranju dobite vse kar potrebujete za zimo: Suknje Površnike Trenchcoate Hubertus platče -Damah« plašče V*a*ovr*ttt€ •bleke i H MMtki 'v VeflB »MH. Klobuke po kon-kurencniltoahah. Zimsko perilo itd. Priporoča se Albin Jazbec Kranj največja trgovina z oblekami na Gorenjskem m H L I OGLHSI Za vsako besedo v maiih oglasih r«e plača 0 50 D Najmanjši znesek je 6 Din Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje^ ter se priporoča Viktor Tonejc tapeinik, v hiši g. F. Ažmana. Priporočam svojo zalogo vseh vrst dežnikov. Sprejemajo se popravila in preobleke. Izvršujem jih točno in solidno Jenko Alojzij dežnikar KRANJ, (poleg trgov. g. Jazbeca) Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj. Fotograf Rovšek izvršuje poročne slike s 25",,, popustom. Pride tudi nu dom brezplačno. Slike za legitimacije stanejo štiri samo Din 25.— Kranj, Cojzova 4 (pri pokopoliSču). Oddnsta se takoj dobro vpeljani trgovini s čevlji na Jesenicah in v Kranju z blagom in inventarjem v lastno režijo. Potrebni kapital po dogovoru. Natančne informacije dobite pri Jadransko posavski čevljarni — Kranj. Odda ne soba v sredini mexta gospodu. Naslov v upravi. Prodam po nizki ceni 2 slamoreznici dobro popravljeni, Peric — Naklo. Sobo z eno eventue.lno dvema posteljima oddam takoj. Pirnat, pek, Primskovo. Sostanovalko skromno in pošteno sprejmem. Naslov v upravi lista. Pralnica, svetloHkalnica, kemična čistilnica in barvanje oblek F. Potočnik, Kranj Vljudno naznanjam, da sem preselila svojo obrt iz Jenkove ulice št. 4 (Rožna ulica št. 90.) na Bleiweisovo c. 29. (na Podrtini v Prevčevi hiši, poleg salona g. Vajta) Priporočam se Vam za nadaljno cenj. naklonjenost z zagotovilom, da bodern izvrševala naročila točno in po najnižjih cenah. Z odličnim spoštovanjem Mara Potočnik Sobo z dvema posteljima se takoj odda. Naslov v upravi lista. (Ljudski dom) r. z. z n. 2. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. Sigurno si boste najlažje izbrali Damski plašč, moško sukno, kratki površnik, nepremočljivi Hubertus, Trenčko, obleko, smučarsko obleko, hlače, pumparice, volneno odejo, zavese i. t. d. Za dame, gospode in deco v naši novo otvorjeni prodajalni v Prešernovi ulici. Kroj in izdelava prvovrstna. Dobro blago in skrajno nizke tovarniške cene. Ogromna izbira. Naši izdelki so ročno delo slovenskih krojačev — domači proizvod! SOKO OBLEKE Prešernova nI. ftRAN l Tavčarjeva 6. (poleg lekarne Savnik) j 1 3B Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju. Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik