DOLENJSKE NOVICE
Doleiijtjlic Novice ÍKliujajo iMiiii čotrtdli; iiko : : je tii (lun praznik, tlaii liopi'tij. : :
Oeiia. jim jc mi celo leto 5 K, za pol leia K. Naročnina 7.ii Nemčijo, Hosno in druge evropske tlriSiivc zitaSa fV.'tO K, za Ameriko ii'ôO K. List in oglasi sie pliienjejo iiiii»rej.
: \fifi clupíme, tmroěnino in oziirmÍIh : : sprejemu tÍNkariia J. Ki-njec iirhI. :
Novo leto 1918. 34. letnih Đolenl. Novic.
Alnogo, nmogo našili cenjenil) naročnikov in čitalcljev, ki so před Ictoiii Še spi'ejeiiiali iiovoleína voščila, stoji daiios lialoĚ oil (loma na tem ali oiicin ))ojišćii. Marsikdo iziimd njili pa je že uinrl junaške smiti za domovino tď spí v tuji zeuilji smrtili aeii, iz kateivga ga prebudi §e-le poslednji dan k novemu vstajenju.
Prve naše novoletne íestílke ob za-i^etkii 34. letnika Dol. Novic veljajo našim vojakom-odjemalcein in bialcem na bojišču. Bog bodi z njimi tudi v novem letu, varuj, tolaži ill blagoslavljaj jih v vseh njihovih težkih dolžnostih in bridkostih! Naj bi obrodile njihove žrt+'c obilo sadn njim in domovini, njihovo junaštvo pa naj pribori Časten in trajen mir v novem leUi. Častnega, stalnega miru si želimo, no pa miru, ki bi pomenjal pripi'avo za novo vojsko, ^elimo, da pride z mirom za nas zopet (.as svobode nazaj, ki smo jo i)oprej vži-vah, a je nismo znali ceniti. dunaStvo naših oáetov, mož in sinov naj združi v itiogoňni Avstriji ves naš nai'od globoko noter do zadnje koěice bcneSkega Slovenca. Tako 1)0 srečno novo leto 1918 za cesaija in armado, za drŽavo in domovino.
Upajmo, da bode usoda slovenskega naroda že v tem novem letu lepša, svitlejša in srečnejša kot dosedaj. Slovenski narod si jo gotovo zaslužil s svojim izrednim junaštvom in z darovano ki'vjo tisočerih in tisočerih za domovino padlih vojakov, tla vživa v iiaši državi isto svobodo, iste ugodnosti, kol vsi diugi avstrijski narodi. Na naj višjih mestih so dobi o poiiieni ' o zvestobi, junaštvu iit vstrajiiosti slovenskih sinov. tJesar Karol sam je opetovano in jasno povedal, da spoštuje in visoko ceni naš slovenski narod. In naši slavni vojskovodje so jirepričatii o našem biezprimei'iiem junaštvu in drugih vzvišenih vrlinah in lastnostih slovenskega ljudstva. In četudi pride karkoli, slovenski narod se je že po lastni zaslugi povsptd tako visoko, da je izključeno, da bi ga še mogel uničiti kak diiig narod. Prepričani smo, da naiod, ki ima globoko vero v Hoga in temeljito udanost in ljubezen do svojega cesarja, in da ljudstvo, ki je naiodno zavedno ter ima močno podlago v svojih političnih, izobraževalnih in gospodai-skiii organizacijah, ne more propasti.
Torej proč z vsako malodušnostjo, proč s iSrnimi mislimi in pogubnimi dvomi! Leto 1918 mora biti za nas ]iot, ki vodi do boljše dôlie ves Cfdokupni slovanski narod vseh stanov. Ne bodimo tíh>venci nialodiišni, temveč zavedajmo se svoje vc-y^ve! Ne zgubimo pravičnega p<iguma, tembolj bodimo v novem letu vstrajni bo-1'itelji za veliko slovansko idejo, v Oa^t in slavo Avstrije in na^e mile ožje domovine!
Srečno in zdravo novo leto želimo ravnotako vsem ostalim doma, moškim in ženskam, ki bili dosedaj naši naročniki. Ob začetku 34. l^^tnika Dol. Novic se zopet obračamo nanje s prisrčno prošnjo, da nam «stanejo blagtdiotno	,„(][ ,itn|alje ter
Jiai'1 pridobe s piiporočilom našega lista kolikoi' najvei.^ mogoče novih naročnikov.
riolenjske Novice bodo ostale tudi zatiaprej vedno zveste svojenui dosedanjemu
programu. Trudili se bomo vestno in pošteno, da postrežemo cenjenim bralcem v vsakem ozirn kar najbolje. Ne bomo delali sicer preveč in prevelikih obljub, a delali in storili bomo, kar se da sploh delati in storiti v sedanjih vojnih resnih razmerah. Resni čas zahteva tudi resno in prav posebno resnicoljubno in zanesljivo poročanje. Razburljivega zunanjega kričaštva se bomo tudi v bodoče skrbno ogibali. Zastopali bomo tembolj kulturna in gospodarska, krščansko-narmlnopolitiČna iji socijalna načela ter Šli odločno jio poti, ki jo je nam začrtal naš ljubljeni višji pastir knezoškof, po poti resnice in pravice.
Dolenjci, Dolenjke, lepo prosimo, agi-tii-ajte prav Vi z vso vnemo za razšiijanje Dol. Novic, Naj bodo zastopane v vsaki hiši. Pošljite blagovoljno takoj 5 kron kot naročnino za leto 1918 in sicer po Vam že vposlanili položnicah. Kdor ne zmore naenkrat 5 kron, naj pošlje vsaj 3 in v drugi polovici leta še 2 kroni, pa bo za vse prav. Novi naročniki naj se prîglase takoj, da bodo dobili vse številke. Pozneje se ne bodo dobile številke nazaj, ker jih ne moremo imeti zaradi dražega papirja na razpolago.
Kdor bi pa iz kakoršnegakoli vzroka ne želel ostati dalje naš nai'oČnik, naj nam to naznani s tem, da nam jtošlje prvo ali vsaj drugo številko lista z naslovom vred nazaj. Kdoi' ne vrne vsaj druge številke lista, ga smati'amo za svojega dražega naročnika, ki ima pot.em paČ dolžnost, list tudi idačati.
Torej na delo! Vsi zastavitiio vse svoje moci za razvoj in obstoj Dol. Novic: naročniki in čitatelji, soti'udniki in dopisovalci, inserentje in i)rijateyi! Poklicani smo vsi, ki nam je ležeče bodoče blagostanje Slovencev. V Časopisju in v združenju je moč! Skupno delovanje za skupne interese bode doneslo skupni uspeli in blagoslov. Kar ne more doseči eden, gotovo lahko dosežemo vsi.
Naj velja vsem zavednim in dobro-mislečiin Dolenjcem in Dolenjkam, Slovencem in Slovenkatn nas najprisrčnejši novoletni ])ozdrav z nujnim pozivom: Na pomoČ Dolenjskim Novicam!
I rfidniStvo in upravuištvo.
Zborovanje zaupnikov Sloven, ljudske stranke.
v Njabîjani, dne 27, tiocenibrtt li)17. (['o Slovemni.)
I.
In prišli so možje iz naj oddaljenejši h naših krajev. Ustrašili so niso ne snega, ne sneženih žametov, ne burje, ne viharja, premagali so vse ovire in zapi'eke skrajno pomanjkljivih prometnih sredstev, da povedo, da stojijo slejkoi)rej trdno in neomajno ob strani .':^ioveii. ljudske stranke, da izrečejo na ves glas obsodbo tiad I'az-diralci, ki so poskusili razbiti Slovensko ljudsko stfanko in sejati seme razdora v našem naiodu z raznimi kmečkimi in meščanskimi strankami. 1'rišli so zastopniki katoliške, narodne demokratične ideje, da izpovedo javno svojo odiočno voljo in zahtevo po svobodni jugoslovanski državi pod habsburškim žealoni v smislu naše deklaracije, da izpovedo svojo obsodbo nad onimi, ki so zapustili naš skupen
prapor Jugoslovanskega kluba, ki dtiiži zastopnike jugoslovanskega naroda.
Dvoi'ana „Uniona" polna. Mož pri možu! iCrog 1000 jih je bilo. In kdor je videl to krepko in odločno voljo, to navdušenje niož-zaupnikov Slovenske ljudske stranke, zastopnikov naroda, ta bo vedet, da lioče slovensko ljudstvo kot eii mož si izbojevati svoj naroden ideal pod slavnim pi'aporom Slov. ljudske sti'anke. Nobenega nesoglasja, nobene needinosti — vihar navdušiiiija je šel skozi vrste naših ljudi, ljudi odločne volje in vere v našo stvar. Bil je to plebiscit našega naroda. Veličastna manifestacija za našo idejo. Iz izvajanj vseh naših govornikov je zvetiela trdna in globoka vera v lepšo bodočnost. Vse resolucije soglasno sprejete. Zbor zaupnikov SI. ljudske stranke v „Unionu", zastopnikov Vseslovenske ljudske stranke je najboljši dokaz zavednosti našega ljudstva.
Preiiovljena, mogočna Sloven, ljudska stranka. Vseslovenska ljudska stranka živita — zmagujeta, gresta naprej ! *
Prelat Andrej Kalan je otvoril zborovanje in jiredlagal za svojega namestnika dižavnega poslanca viteza Pogačnika. Nato je izvajal:
Slavni zbor! Na Šentjanževo smo sc zbrali, na dan, ko jo naš dr, Krek obhajal svoj god. Prosimo Boga, naj mu obilno poplača njegovo nesebično delo za blagor našega tiaroda. Naša dolžnost ])a je, da shod zaiipnikov napravi prisego, da bomo z isto žilavostjo, nesebičnostjo in vztrajnostjo delali za blagor naroda.
Cenjeni zborovalci! Zbrali ste se danes v nepričakovano velikem številu. Pred vsakim izmed Vas bi se rad odkril in vsakega posebej rad pozdravil, kajti poznam sedanje prometne razmere, težavno potovanje, katero sto morali prestati. Pozdravim naji.skrenejše Vas, ki ste prihiteli od vseh strani v tako obilnem številu. To je najboljši dokaz, da je naša stvar pravična in poštena.
Zakaj smo ilanes prišli? Prišli smo, zato, da izjavimo: Stara, zaslug poina Slovenska ljudska stranka živi! Take organizacije niso enodnevne muhe, da bi jih lahko razbil, kdor in kadar bi hotel. Taka organizacija je inoialna enota mož, ki so istih načel. D obstoju te ne smo govoriti satno en mož, ampak shod zaupnikov kot najvišja instanca, pred katero se mora vsakdo vkloniti, tudi načelnik stranke.
Zakaj je piišlo tako daleč? Ker je bivši načelnik stranke dobil v svojo oblast preveč poslov, ki jih ni mogel izvrševati. Bili so to nezdružljivi posli. On ni poznal našega vseslovenskega stališča. Će kedaj, moramo sedaj pozabiti, da smo Kranjci, sedaj, ko gre za samoodločbo narodov se moramo ravedati, da smo Slovenci, ki tukaj živimo. Tega bivši načelnik Vseslovenske ljudske sfrardte ni storil, sklical jii nobene seje naČelstva kljub opozorilu. Če ni l)ih) zdi iižljivo mesto načelnika te stranke z mestom deželnega glavarja, bi moral pač to mesto odstopiti drugemu. On je vedno povdarjal stališče deželnega od-boj'a. Vsa čast deželnemu odboru, kar je storil za deželo, ampak to je bila njegova dolžnost.
V vseslovenskem oziru smo šli nazaj, mi moramo nai)rej. Vsaka dežela naj ima
svojo krepko politično oigaiiizacijo. Vsi skupaj i>a skupno politično organizacijo v Vseslovenski Ijndski stranki. Tako bomo šli naprej, ko se bo šlo za uresničenje našili narodnih idealov.
Zakaj nasprotstvo glede volitev T delegacije? Tisti, ki so stali na deželnem stališču, so šli svojo pot, mi pa smo. šli svojo in edino pravo pot. Morebiti pa nismo storili vse mogoče, da bi ostala Slovenska ljudska stranka edina. Reči moram, da smo storili vse, kar je bilo mogoče, kar nam je dopuščalo naše prepričanje in naša čast. Takoj, ko smo videli nesoglasje, kako je šlo načelstvo svojo pot, smo Šli k načelniku in ga z lepa prepričavali, da tako ne gre, da bo to imelo slab konec. t)dgoyoril pa nam je: To so bagatele, to so marnje, postiansko reči, za katere se noben človek ne briga. Naprosili smo škofa (burne ovacije škofu), naj on posreduje. On je prevzel to nalogo in storil vse mogoče korake, da bi se sprava posiečila; toda dobre volje ni bilo. Kakor hitro je odbor Katol. tiskovnega društva storil sklep, da se hoče pogajati v smislu škofovih resolucij, ni bilo nobenega odgovora. (Klici: Škandal!) Namesto, da bi nam pj-edložil svoje pogoje kot enakopravnim, ni hotel o tem ničesar slišati, Nato je prišel izstop iz .lugoslovan-skega kluba in kar je nečuveno v zgodovini, 1'azsul je stranko (klic: Sebe je i'azsul !) in tedaj je rekel škof deželnemu glavaijn: Dejanja so nas prehitela. To Vam povem zato, da boste vedeli povedati tistim, ki neresnico šij-ijo. Voditelj katoliške stranke ne more biti, kdor gre preko škofa in proti Škofu. Ljudstvo je to odobrilo in ljudstvo je najvi.šja inštanca. Vse bi se aplaniralo, da ni prišla bomba iz državnega zbora, da sta dr. Šusteršič in Jaklič izstopila iz Jugoslovanskega kluba. In to v Času, ko se vse združuje, ko so se Nemci združili, da krepkejše nastopijo proti nam, v času, ko imamo tako izvrstno delujoč .liigoslo-vanski klub. (Viharno odobravaiije. — Burne ovacije dr. Koiošcu. Dr. Korošca dvignejo na rame.) Na vse to se je reklo, da se bodo Koroščevi volilci pasli na račun kranjske dežele. To je poskus, ki bo šel mimo.
Odkar politično delujem, nisem bil nobenega pojava tako vesel kot tega, da je naš narod tako liitro in tako dobro razumel pomen jugoslovanske deklaracije in da je to komedijantstvo s snovanjem novih, nepotrebnih strank tako hitro obsodil. To kaže politično zrelost in upanje, da bomo kmalu gospodarji v lastni hiši. (Viliaj'uo odobravanje.)
Menim, da nisem izrekel nobene žaljive besede, saj namena nisem imel. Katoliški kristjani smo, in biti moi'amo prizanesljivi. Kadar gre za načela, moramo držati vsi skupaj, biti tiioramo edini. Proklet naj bo, ki soje razdor.
Vabim vse tiste, ki še niso v naših vrstah, da sfi itrepriČajo in pridejo nam naproti, da so vse naše vrste stiiiijo. Združeni moramo biti, zvesti Bogu, zvesti cesarju, zvesti jugoslovanski domovini in zmaga bo naša. (Viharno, dolgotrajno odolii'avanje.)
Priporočamo v cenjena naročila svoje podjetje J. Krajec nasi, v Novem mestu: tiskarno, knjigoveznico, knjigarno.
Nove pavnalne cene za vino-
Diniajska ceiitialiiii komisija za pre-sknšanje ceii je Llosedaiijo ravnaliic cenu na vino mzvtíljavihi in je v vseh avstiijukili tieíĚelali titilcu'iiia sletleče, nove ravjialiie cene /,a srednje vino:
Za srednje vino avstiijskt^ga izvoi'a Ijri i)i'0(laji po jiriiielovalcn, od kieti pridelovalca za litiktoliter 300 K.
Za srednje vino avstrijskega ali ogrskega izvora pii [irodaji v vseli icconovinali izvzctnši Óeške;
a)	za veletrgovino: za vino v sodih belo 375 K, rdetíe 395 K za hekto-litei'; za vitio v s (,e k I e n i c » h po sedem desetink litia belo 4 K 20 li, rdeče
4	K 30 h za steklenico;
b)	v gostilni ali v nadrobni trgovini:
vino iz sodov, belo za litei' 4 K 60 li, rdefie 4 K 80 li; za vino v steklenicah po sedeni ilesetiiik liti'a, ako se pi'odaja gostom za poiabo v gostiiniškeni lokalu belo 5 K 80 Ii, rdeče 5 K 90 h za steklenico, ako se pa proilaja Čez nlico oziroma v tigovini na (ii'obtio: belo vino
5	K, rdeče 5 K 10 it za steklenico.
Za vino, ki ga toči pridelovalec ,.pod vejo" je določena cena 3 K iiO ii za liter.
Za srednje vino se smatra vino, ki je po izgtedn, dnlm in okusu brez napak in ima kot belo vino 9 do 10, kot rdeče vino (črnina) 10 do 11 volninnili, to je prostom in ski h odstotkov alkohola. Za vina, ki ao šil)kej8a kot srednja, veljajo pi'j prodaji po pridelovalen od njegove kleti naslednje ravnaliie cene:
Ako ima btslo vino 8 do !), oziroma rdeče vino 9 <lo 10 odstotkov alkohola, 270 K za hektoliter; ako ima belo vino
7	do 8, oziroma rdeČc 8 <Io 9 odstotkov alkohola, 24-0 K za hektoliter; ako ima belo vino 6 do 7, oziroma rdeče 7 do
8	odstotkov alkohola, 210 K za hektoliter; ako ima belo vino 4 do 5, oziroitui i'deče 5 do 6 odstotkov alkohola, 150 K za hektoliter.
Za vino iz naravnost rodečih, ame-rikaiiskih vi'st gi'ozdja, n. jir. „Izabela", ali pa iz drugih manj vrednih soit je določena cetia 100 K za hektoliter.
Kakšen razloček je tedaj med piej postavljenimi in sedanjimi I'aviialuinii cenami? Tj'cj postavljena cena za srednje vino je bila za pi idelovalca pri tias enaka kol seilaj, to je 30(.) K za hektoliter od kieti. Ni pa bilo povedano, kaj da je razumeti pod izrazom srednje vino. Sedaj nam predpis jasno pove, kaj da je razumeti pod srednjim vinom, namreč vino br(!Z v.seb napak, ki ima, ako je beio 9 do 10, ako je ])a rdeče aH črnina 10 do 11 piostorninskili (ali volumnih) odstotkov alkoliola. Nasa boljša, pozno trgana bela vina so letos gotovo dosegla to množino
alkohola (9 do 10 odstotkov) zgodaj ti'gana pa ne in bi se zato morala [itodajati po nižje navedenih cenali. Rdeče vino ali pa črnino bode pri nas redkokje dobiti, da bi imela nad 10 odstotkov alkoliola, tedaj bo redkokje mogoče zahtevati za njo na jiodlagi predpisanih cen po 300 K za hektoliter. Največ bo pri nas dohiti rtidečega vina z 9 do 10 odstotkov alkohola, za katerega pa je določena cena 270 kron za hektoliter.
Iz vsega tega vidimo, da so vinske cene, določene z novo naredbo centralnega ttiada za preskušanje cetr, za priilelovalca znatno znižane.
Cene pa, ki veljajo za vinskega trgovca in za gostilničarja, oziroma za nadrobno trgovitio, so bistveno drugače urejene kot s prejšno naredbo.
Medtem ko jo smel trgovec ali gostilničar popi'ej pi'ibiti k nakupni ccni gotove odstotke kot, zaslužek, se iini sedaj bi'ez ozij'a na nakupno ceno prodajne cene za vino nai'avnnst pi'edpisujejo. Seveda so te cene le ravnalne in zato se smejo pi'e-koi'aêîti, ako more pi'odajalec, bodisi da je i)ridelovalec, trgovec ali gostiiničai' to zvi.saiio ceno primerno utemeljiti, oziroma zagovarjati. Zlasti bo pa lahko zahteval vinogradnik primerno višje cene za lina, sortii'aiia bela vina, ki itiiajo gotovo nad 10 volumnih odstotkov alkohola. Takih vin bo letos pi'ecej, posebno tam, kjer se niso vinogradniki s trgatvijo prenaglili, rodpisani je sam v novomeški dižaviii trtnici, ki leži na mesttuli njivah pii' delal most, ki je kazal 20 odstotkov sladkorja, kar odgovarja 12 odstotkov alkohola, Seveda je bil ta nio.st iz finih vrst, pozno potrgainiga grozdja.
Ker so tedaj vinske cene sedaj urejene po množini alkohola, ki ga vino vsebuje, je tieba tudi to stran nekoliko pojasniti.
Iz sladkorja v moštn se razvija pri kipenju alkohol. Ako ves sladkor pokipi, ima vino več alkoliola, kakor če le deloma pokipi in čc ostane vino sladko, kot se je to letos pri mnogih naših finili vinih zgodilo. Taka sladka vina po nižjih cenalt zahtevati bi bilo nepravično. Sladkor se v tem slučaju mora preračunati na alkohol, pri čemei' se vsak odstotek sladkoija računa za Vio odstotkov alkoiiola.
Iz enega kilograma sladkorja v moštu se namreč razvije pi'i kipenju pi-ibližno pol kilograma ali 'Vio litra alkohola. Mošt, ki je n. pr. kazal jto klostei iieuburški nioštni tehtnici 15 odstotkov (to je petnajst kil sladkorja v sto litrih mošta) bo dal, kadar bo popolnoma pokipel, vino, ki bo imelo lókrat %o to je (15krat 6 je 90: 10) je 9 piostorninskih (volumnih) odstotkov alkoliola, ali. dingače leČeno, 9 litrov alkohola v 100 liirih vina. Tako belo vino, če je sicer brez napak bi smel tedaj pi'o-
dajati vinogradnik po 300 K iiektoliter od kleti, vinski trgovec na debelo jjo 375 K hektoliter, gostilničar pa po 4 K 60 h liter.
Ildeče vino v tej kakovosti bi smet vinogi'adnik juodati samo )io 270 kron hektoliter^ seveda tudi vinski trgovec in -gostilničar primerno ceneje kot belo.
Kdor ima mostno telitnico in je moŠt tehtal, ta si bo tedaj lahko izračunal, koliko alkohola ima njegovo vino in po čem ga sme prodajati.
lidor pa tega ne ^e, mora alkohol v viiiu določiti.
Najbolj zanesljivo alt natančno se določa alkohol v vinu s pomočjo destilacije ali pa s pomočjo ebulioskopa. Na ta način alkohol določati pa zlasti vinogradnik ne bode mogel, ker je k temu treba ne samo potrebnega znanja, temveč ttuli dragih apaialov.
Za to so kompetentna kmetijska pre-skušališča (n. pr. v Ljubljani). Ttnli podpisani je pripravljen, kolikor niii čas dopušča, proti primeiiii odškodnini jjtevzeti tako natančno določanje alkohola v vinu.
Za navadno pa bode zadostovala priprosta prijirava, ki jo pod imenom vinomer ali vlnometer prodaja c. kr. kmetijska družba v Ljub^ani.
Natančno navodilo, kako se ta priprava rabi, je bilo objavljeno v zadnji številki „Kmetovalca".
Z vinomerom se da vino na alkohol preiskati jako hitro, v par minutah, seveda ne tako natančno kot s prej imenovanimi aparati in je napaka ilo 1 odstotka alkohola in čez lahko mogoča.
1Î. Skalický.
V spomin Francu Lončarju,
In korakali smo za njegovo krsto... Žalostni, jokajoči akordi vojaške godbe so v sožaljn harmonično sočustvovali z Še žalostnejšiml srci njegovih prijateljev, ])red-stojnikov in znancev. Pi'etiusljivi nagiohni govori vojnega kurata, nadporočnika Niess-iierja in cnoletnika dr. Rybaka, glasni, turobni „miseiere", tiha molitev in — iio-ložili smo njegovo s cvetjem belih krizan-tem in šmarnic in z venci svežih palm in lavorik okrašeno krsto, položili Tebe, ne-pozabin Franci, v tujo zendjo feldkirško.
Še na predvečer te žaloigre si bil živahen, dovt!i»en in šaljiv. In di'ugo jutro v )»ostelji: trd, hladan, mrtev. Glavico nekoliko v stian obrnjeno kot bi sanjal o uresTiičenju vseh svojili velikih ciljev, ki si jih stavil v bodočnost, ki si jih obljubil svojemu imrodu. A kruto je bilo presenečeno spoznaige, da to niso bile sanje, to bi) je večni sen: blazinja nasičena strjene krvi, na steni v krogu krvave lise, Tvoja si'čna kri. Pokril sem si lice in glasno vzdihuil: „Fianci!" —Nobenega odgovoi'a.
Utemeljitev mest Črnomlja in Metlike.
[jcopold Pod logar.
Bela Krajina! — Njena zemljejiisna lega? — Pesniku, ki je preživel nekaj dobe med belimi Kranjci, je ta Krajina nai'očila, naj jo ohiani v spominu tudi potem, ko se bo od nje poslovil. Navdušeno izliva jiestiik svoja čutila ob slovesu od Bele Krajine v prelepe vrstice pesmi, ki jo je '/b»žii Belokranjcem v slovo. Iz prevala Goijancev ji kliče ob slovesu:
Pozdravljena Krajina biežiia, Rojakov mojih beli dom! Ozira se na nenasitljivega opazovalca Bele Krajine, na sivi Klek, ki nad Krajino liki stolpa ozira SÇ Že nniogi vek. Pod sehoj gleda prijazna mesla, ne velika, a ki'alje belega sveta: Črnomelj, Semič in Metlika.
Prcdno odide v jiribrežje počasne Krke, mu nagajivo pokaže svoje prijazno lice in nekako prezirajo Čezgorjance, pove v slovo, da
Temni jo meje Gorjanci In lihe Kulpe močni val.
Od Hrvaške jo loči temnozeletni Kulpa, proti vzhtidu se vspenja v Uskoke, proti severu v Gorjance, proti zahodu v kočevsko poljansko hiibovje.
Do sredine enajstega stoletja imamo nekaj, )ia prav nejasnih poročil o Beli Krajini. Od tega stoletja napiej dobi posebno ime: Slovenska (vindiSka) mai'ka. Marka, Ogei'ska mai'ka (Marekía Hnn-garica), pozneje Metliško (Mottling, I^íott-linger Boden).
Po naravni legi, ki jo druži s Hi vaško, je lîela Krajina res nekak pi'isiljeni privesek Ki'anjske. „Temni Gorjanci" jo porivajo na Hrvaško, a neizi»rosljivi zgodovinski pravec se jim ne uda in ne pusti, da bi se ločila od Ki'anjske.
In lakiat sem prijatelju zatisiiil oči. Te, Tvojo visoko, pravo omiko izražajoče oČi, ki so se utrujale v temni sedanjosti in se tako željno, hrepeneče ozirale v svet, v jasno bodočnost.
Karaktei'istikon Tvojega duševnega Življenja je izražen v ilveli dijametralno si nasprotujočih pojmih, ki sta se v Tebi strinjala v eno: idealist— realist. Spoznal seiii Tvojo gbiboko dušo. Pestia množica načrtov, telndčnih iziimkov, potez in re-Heksov je tekmovala v še nemirnejše okrožje višjih in oddaljenejših idealov. Življenje Ti je bilo vedno delo. Nisem Te videl miiovati: mislil si, Črtal, risal in pisal. Veliko j(! obetala Tvoja mlada duša narodu, ki bi nut bil Ti gotovo nekoč kristalnočisti vzor in dika. Prepričani smo o tem vsi, ki smo Te poznali; dokaz Tv()ja splošna piiljub-Ijeuost in nagrobni govor g. nadpoi'očnika Niessnerja in enoletnika dr. Rybaka, ki ostane vsem, ki so ga čuli, večno v spominu.
Spolnjeval si svoje dolžnosti kot odličen dijak, sjiolnjeval jih kot vojak, kar pi'iča Tvojim cenjenim i'oditeljem lasttio-j'očno pismo g. stotnika Henniga, poveljnika cenzure v Feldkirchu, in spolnjeval jih tudi kot narodnjak. Vem, da bi Te zabolelo, če bi znal, da Ti v tuji zemlji na zadnji poLi ni bil dovoljen na vencu trak s slovensko ti'obojnico in slovenskim napisom. A vedi: Tvoji prijatelji polagamo domovini v dar Tvoja dela, ki jih nikdar ne ziibi. Poleg Tebe, edinega in prvega Slovenca, ki počiva na prostranem pokopališču v Feldkii'cliu, spi večno spanje tudi enoletnik domačin in drugi vojaki, ki so enako žrtvovali svoje Življenje za domovino.
Prijatelj, snivaj ilaljesvoj sladki, večni sen! Tebi sije Že bodočnost, zlata in jasna, nam še temna in negotova. Švajca visoke, snežene gore stražijo Tvoje telo. Tvoj grob, a mi Tvoja dela. Viktor Markič.
Vojni pregled.
Italijiinsko bojlščo. — Potem, ko so se [iretekle dni po najljutcjšeiii topiiiSkciii ognju in ognjem miiiometalticv proti naSim posto j lin kum zahodno Monte Tomba podvzeti italijanski napadi izjalovili, je ^0. decembra po najljutejsi predpripravi z ognjem prešla 10. francuska iii'inatlîi geueralii Fayolle v prostoru mej Piuvo in v odseku Monte Grappa k napad«. Glavni sunek je bil naperjen proti našim postojankam na Monte Tomlia. Uvod k temu napadu je bilo večurno streljanje s težkimi topovi in m i no me talci. Po odbitju već uapadiibiib skupin, katere so se morale s težkimi i/j;ut)ami umakniti, posrečilo se je so-Tražniku, v Širini karih 1000 korakov, udreti v naSe postojanke. Protinapad našili Čet [»ričel seje 31. decembra zjutraj. Zapadno «d tu pričela se je tudi četrta italijanska aimariii živahno gibati. Zdi se, daje ta francoski sunek nekak uvod k večjim podjetjem eutentiiiili Cet ob poft'oraki fronti ob Piavi. Pri teb bojih sodelovalo je tudi 20 do ííO francoskih letal, od kateriii smo tri Fiestrelili. Kavno tako jc padel sovražni privezani halon 30, dccciubra
L. 1063. je poročil kranjski in isterski mejni grof UIrik I. (1058—1070) Zofijo, bčer ogerskega kralja Bela I. IJrngo Bélovo hčer je vzel v zakon zadnji hrvaški kralj Svinimir. Ta sopi'oga, lepa Jelena, je vsled neke hude zamere spravila Sviuimîra ob jireslol in hrvaški imrod ob kralja hrvaške krvi. Razžaljena je poklicala v Hrvaško brata Ladislava, ki se je polastil hrvaške kraljeve kione in kraljestva. Sestra Zofija jc prinesla kranjskemu mejnemu grofu Ulriku kot doto zahodno mejo ogerskega oziroma hrvaškega kraljestva, Metliško marko.
Po Ulrikovih ))otonicih je prešlo Metliško po možitvah in ženitvah najprvo v 1'oke grofov Andechs-Merancev. Za njimi so jo podedovali, le deloma, leta 1248. Ôp'inhajmci; vsa jim je prišla v last leta 125G., ko je umrla v Admontn mina Zolija, grolica Višnjegorska, soproga nieranskega grofa Henrika IV. (f 18. junija 1228).
Brat Zolijinega soproga Heniika IV., mejnega grofa isterskega, je bil oglejski
očak (patrijarh) Bertold (1218-1251). A^'ersko življenje je bilo takrat posebno po Metliškem Še na nizki stopiirji. Pravih župnij še ni bilo, Ic sem pa tja je životaril kak duhovnik, oddaljen od škofa, se bolj od Rima. V vei'skem oziru jc bilo ljudstvo zelo neuko, udano praznoverju in raznim izmotam. Zaradi pomanjkanja duhovnikov so ljudje umirali brez sv. zakraii.entov. Tudi je bilo še veliko paganskib običajev vkoreninjenih. Papež Gi'egor IX. (1227 do 1241) je očaku Bertoldu poočital, da so dobe v njegovi očakovini še malikovalci. Sporočeno mu je bilo glede tega verskega stanja po.sehno glede Metliškega, kjer razun nekaterih grajskih duhovnikov, dušnih pastirjev sploli ni bilo.
Andeški gi'oi Henrik ÍV. je naprosil svojega brata, očaka Bei'tohla, naj se po-bi'iga za versko dobro njegovih podložnikov, med katerimi je še mnogo poganstva in krivoverskih zmot Za Belokraiijce se je še poselino zavzela pobožna očakova svakinja Zofija, ki je odkrito povedala, da se boji razšii'jenja krivoverstva, (Oaij« »tcdi.)
lia tla. Vsied slalie^îi vremena siadiijili dui imeli KO na viSinuh tlo 15 stojMiij, na visoki planoti pa tlo 8 stopitij mraza. Sovražni napadi nn postojanke jugozahodno Aaiage in na Col de Iíohso izjalovili ao se vkljul) predpripravi po topiiiStvii v iiaSeni ognjn Htrojnili piiâk il) roiïiiih granat.
Huško iMiJi^^e. —■ Mirovna pogajanja v Brest Litovskem so do 4. janiiaija prekinili, v svrlio, da [loOakajo na odgovor líržav spo-rammia, katere je ruska vlada vnovič povabila, da se «deleže niirovnili pogajanj. Toraj 4. oziroma 5. t. m. se bo pokazalo se li pridružijo države sporazuma mirovnim pogajanjem ali no. Y alućaju, da se pridružijo, je mogoče, da se v kratkem sklene sploSen mir. Kljub temu, díl so vodilni državniki sporazuma zelo bojeviti, sc vendar §e ne ve, kakšno stalisče da bodo naisproti povabiUi na mirovna pogajanja v Brest Litovskem zavzeli. Ako se ne odzovejo, potem je mogoč poseben mir z Rusijo, vsled katerega bi četverozveza razpolagala z (Iva do dva in pol milijona v ognju preizkušenimi vojaki. l'o dosedanjih mirovnih pogajanjili soditi, smemo upati, da pride mej Četverozvezo in Rusijo do popolnega sporazuma. Velik del pota, ki pelje do miru je prekoračen, v glavnih točkah so se popolnoma sporazumeli, v drugih pa toliko zbližali, da se lahko pričakuje, 'da se tudi glede teh pobotajo.
líojišío pri Jeriizaloniii. ~ Obojestranska napadalna po(\jetja razuneia so dne 27. dee. severno in vzlioclno od Jeruzalema ljut Ijoj na široki fronti, v katerem so Turki dosegli celo vrsto lejiib delnih uspehov. Na levem krilu so napredovali do Ain-Dosija, dalje severno odbili so napad neke angleSke divizije, katera je imela pri tem težke izgube, nplenili dve strojni piiSki in zajeli ujetnike. (Severno Fell-el*Fid vzeli so viSino 814 ter jo obdržali kljub vsem protinapadom. Vzhodno Jiir Nebala držali so svoje postojanke kljiib močnim ponovnim napadom Angležev, zajeli več sovražnikov ter sestrelili oklopna vozila, ki so napredovala od Jcnizalema. Tudi severozahodno KI Kubele so sovražnika odbili,
Gospodarstvo.
Dobra kupčija. Poslanec di'. .lerzabck jc povedal iia ves glas v državnem zboru, (ia je židovski tovarnar M. Weiss v Bti-(liiiipcšti, ki proizvaja iz zvonov tuodro galico, zaslužil pri zvonovih 600 milijonov kron. Citatolj, kaj i'očeš k tenni?
Zakaj pa pri nas ne? Na Ogrskem se nainei'ava preskrbeti prebivalstvo moko 2a Čeírí. leta in s krompirjem za celo leto naprej. Pri nas pa rtíkvirírajo in rekvirirajo in Tiibče ne misli pri oblasti na tias, ali imamo kaj živil za bodoče mesece ali ne. 200 vagonov krompirja zmrznilo.
V Škofjilokt na Kranjskem je zmrznilo 200 vagonov krompij-ja. Bil jc vojaška last. Pred dnevi smo čitali v listih, da zmrznil» na potu v Gradec 10 vagonov krompirja, v Dunajskem Novem Mestu pa 35 vagonov! Tako se ravna z dragocenimi živili, ki se rekvirirajo na kmctili!
Pratika za leto 1918.
Leto 1918 je navadno leto in ima 365 dni, ali 52 tednov in I dan. Po starem Štetju ima 64 nedelj in praznikov, íjtíto se začne in konča s torkom. Zlato število je 19. Epakta aH lunino kazalo xvn. Soln r;nt krog 23. Rimsko število 1. Nedeljska tírka je F, ker pade prva nedelja na 6. dan novega leta, kakor je črka F v abecedi tndi e. erka.
Pomlad sc zaěne 21. marca, poletje 22. junija, jeseln 2.S. sept., zima 22. dec. Solnce bode dvaki'at mrktiil«, Uma pa enkrat; v srednji Evi'opi ne bode viden nobeden mrk.
Čas in praznike fačunanio kristjani 1)0 giegorijaiiskeni koledarju. Grki računajo izključno po julijanskem koledaiju in začno novo leto, ko imamo ml 14. ja-iiuaija. liulgari, ki so lačiiinili popiej po julijanskem koledaiju so sprejeli 1. 1916 tudi tiaš gregorijanski koledar. — Judje i'aČunajo svoj čas od stvarjenja sveta in bodo letos šteli 5678. in 5G79. leto. Za-0-eli so namreč novo leto 17. septembra 1917 in končajo (i. .septemlna 1918 ter ima 355 dni. Dne 7. septembra 1918 pa začnejo prihodnje novo leto, ki bo pomanjkljivo prestopno leto s 383 dnevi. —
Turki štejejo svoj čas od pobega svojega proroka Moliameda in bodo imeli letos 1536, in 1537. leto. Začelo se je 17. okt.
1917	in konča 6. oktobra 1918 kot prestopno leto s 355 dnevi. Dne 7. oktobi'a
1918	pa se začne tedaj diugo novo leto kot navadno leto s 354 dnevi.
Od Božiča do pepelnice je 7 tednov in 1 dan. Pustni Čas bo ti'ajal od 7. januarja do 12. febiuarja, tedaj 57 dni, ali 5 tednov in 2 dni. Postni čas bo letos 46 dan.ski.
Letni vladar je zvezda Mars. Ako računamo od solnca, je Mars četrta pre-mičnica. Tek okoli solnca zvrši v enem letu in 322, dneh. Maj's je 5 in pol krat manjši od naše zemlje. Od solnca je oddaljen skoro 31 miljonov milj. Mars ima dva mala meseca kot spi'emljevalca; njegov pieiner je 912 milj. Marsa je lahko spoznati, ker njegova velikost pada in raste kakor luna. Njegova luč je i'deča kakor ogenj in se ti'ese.
Marsova leta so bolj suha kot mokra; so i)aČ tudi male izjeme. Spomlad je navadno suha, neugodna in nnzla. Do 9. junija sta pog()stoma slana in mraz. Poletje je prav vroče in suho, tudi noči so vroče. Jesen je tudi bolj suba kakor mokia in je zaradi tega veliko sladkega grozdja in dobi'cga vina. V oktobi'U sicer večkrat zemlja nekoliko zmrzne, vendar je pa november Še potem dokaj topel. Pred adventom spîoli ni pi'ave zime. Zima je tinli suha ampak pi'ecej mi'zla. Tako napoveduje sl-oletna pratika, ki sicer marsikaj ugane, večinoma pa ne.
Ali žive na Marsu živa bitja? — Pred nekaj leti je sklenil v Bostonu zbor zvezdoslovnili učeiijakov preiskovati in poizkušati, če bi bilo mogoče najiraviti kako zvezo med našo zemljo in prebivalci na Mai'sn, seveda če se na njem sploh nahajajo ljudje. Mnogo znamenitih učenjakov je bilo mnenja, da hi bilo občevanje z ljudmi na Marsu mogoče. Od leta 1901 vemo, da se nahajajo na Marsu trije različni, kakili tisoč kilometi'ov med seboj oddaljeni, najbiže umetni viii svetlobe. Leta 1906 so dobivale namreč vse postaje brezžičnega brzojava novega in starega sveta skrivnostne signale (znamenja), in sicer vedno v polnoči, katerih vzroka ni mogel niliče spoznati, razumeti in odkriti. Ti signali niso prihajali od nobene znane postaje na zemlji, in slutili so, da prihajajo iz daljnega svetoVnega prostora, najbrž od Marsa. Sedaj se je pa §e dognalo, da sta se onim trem svetlobnim virom na Marsu še pridružila dva nova, t.ako da jili je sedaj petero. Te velike luči gorijo z iz-jtremenljivo in trepetajočo svetlobo, podobno kakor velikomestne svetlobne reklame. Presledki med svetlobo in poteiii-njevanjem so različno dolgi, so nekak ustroj preprostih signalov. Kaj pa naj ti pomenijo? Svet stoji pi-av letos v znamenju Marsa, ki je bil rimski vojni bog. O tem bomo kaj več poročali v mescu marcu, ki jc še posebno posvečen temu bogu. Morda se bode pa i'avrio letos dala spoznati zvezda boga Marsa trpečemu človeštvu na zemlji ? Kako bi bila srečna sestra Zemya, ko bi jej brat Mars zares prav kmalu poslal brzojav iz svoje sinje visočine: „Slir ti iiaznanjam, mir pride Če ne že v mojem mescu marcu, tako saj gotovo v mojem vladarskem letu 1918!"
Dal vsemogočni Bog, da dan zaže-Ijenega miru ni več daleč, da jc v pratiki novega leta 1918!
Raznotero.
Protestantovske hlače. Katoliški pater Sengers, ki jc v Rotterdamu na Holandskem jako znan in priljubljen, je videl nekoč dečka, čigar Itlače so bile zelo razcapane. „Fuj. deček!" je i'ekel pater otroku. „Steči k materi in ji povej, da ti mora kupiti nove hlače." — „Seveda, gospod, toda mati nima denarja," — „Kje stanuje tvoja mati? Pojdi z menoj in pokaži mi." Deček
ga pripelje k svoji materi in pater opominja ženo, da ne sme pustiti otroka, da bi letal v takih capah po ulici. — «Vse lepo, toda jaz nimam denarja, da nni kupim obleko." — „No, tukaj imate dva goldinarja, sedaj pa hitro po nove hlače." Žena ga pogleda začudeno, vzame goldinarja in reče: „Gospod pater, brez zamere, toda jaz sem protestantka." —- „No, dobro mati, pa mu kupi protestantovske blače. Z Bogom!"
Gospod v rožicah in trezni vlomilec. Neki vlomilec se je znal splaziti ponoči v neko stanovanje. Sredi med delom pa je bil neprijetno moten, kajti vrata so se odprla in v dotično sobo je prišel, oziroma se primajal gospod stanovanja. Bil je precej v rožicali. „Kaj hočete tukaj v moji sobi?" je vprašal z neokretnim jezikom vlomilca, „Kaj hočetii?" se je oglasil tat, ki je takoj piišel iz zadrege in že napravil načit. „To ravno sem vas hotel vprašati tudi jaz. Kako si vendar predrznete, prirobantiti ponoči v tuje stanovanje?" — „Kako, kaj? Menda se nisem zmoti!? Ali ni tukaj številka sedem?" je jecljal gospod. — „Nikakor, tukaj je številka enajst," — „Ah, l>otem pa prosim za oproščenje. Sem pač malo tako, tako ... In moj kijuč je odprl tudi vaša vi'ata." Nato sc je obrnil in je štorkljal ven. Ko se je čez pol ure vrnil — pognali so ga bili v par hišah na cesto — je tat že izginil in z njim kajpakda vse dragocenosti.
DomaČe in tuje novice.
Cerkveno. Pastirski list goriškega knezonadškofa se bode bral prihodnjo nedeljo v kajjiteljski cerkvi. List je ki'asen, zato se vabijo verniki, posebno goriški begunci, da ga pridejo poslušat.
Naznanilo, Na praznik Treh kraljev bo v tukajšnji frančiškanski cerkvi govor o misijonih ob pol 2. uri. K obilni udeležbi se vabijo vsi prijatelji in pospešitelji mi-sijonov pa tudi vsi drugi verniki.
Cesarice Elizabete javna bolnišnica v Novem mestu se najprisrčneje zahvaljuje v svojem in imenu bolnikov vsem blagim dobrotnikom in dobrotnicam, ki so z darili oziroma sodelovanjem pripomogli, da se je bolnikom priredila božičnica in da se jim je zamogel v praznikih dati priboljšek k hrani in pijači ter kadivu. Istotako izreka najtoplejšo zahvalo p. n. damam Rdečega križa, katere so s priznano požrtvovalnostjo se trudile nabirati darila, jostvine in pijače, îïog plačaj vsem obilo!
Razpis. Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu priredi tudi to leto sadjarski in viuičarski tečaj za mladeniče, ki sc hočejo praktično izvežbati v sadjarstvu ali pa vinarstvu. — Sad j a i s k i tečaj bo trajal od 15. febr. do 15, maja 1918. Sprejme se 12 vajencev v starosti od 15 let napiej. Sadjarski vajenci dobijo brezplačno hiario in stanovanje v denarju pa 10 K na mesec. — Vinarski tečaj bo trajal od 15, februarja do 31. oktobra 1918. Sprejme se B učencev v starosti od 15 let iiajncj. Viničarski učenci dobijo istot,ako brezplačno hrano in stanovanje v zavodu, v deiiaiju pa po 10 kron na mesec. — Prošnje za sadjarski in vini-čai'ski tečaj je vlagati pri kulturnem oddel k u deželnega odbora v Ljubljani najkasneje do 15.jan. 1918, Prošnjam je priložiti izpustnico ljudske Šole in krstni list ali pa domovnico.
Umrl je 30. dee. 1917 gimn, sluga v Novem mestu g. Avgust Ferlič, previden in v 62. let» starosti. Pokojni je bil skozi 40 iet vesten član novomeškega Prostovoljnega gasilnega društva in njegov soustatiovnik. Lep pogreb jo spričal, da je bil rajni občespoštovan. Naj jMičiva v miru!
Umrla je 1, januarja 191B v 70. letu starosti, po kratki bolezni in previđena prespo-Štovaiia gospa Ivana G ra i 1 a n d. Bog daj blagi i'ajni večni mir in pokoj!
Smrtna kosa je končala 44 letnemu ]iosestiiikn in predsedniku kr. šol. sveta v Čadrožah Ivanu l'^avlinu njegovo najlepše moško življenje, dne 30. dec,. 1917. Pokojni si je nakopal pri vojakih smrtno-nosno bolezen, ki ga je po daljšem bo-lehaiiju spravila v prezgodnji grob. Zapušča sedem malih otiok. Jviuta vojska, kako neusmiljeno nam pobiraš dobre in skrbne može in očete! lîodi vseskozi vestnemu poštenjaku Bog večni plačnik!
Posnemanja vredno. Za slepe slovenske vojake v Gradcu ste nam prinesle gospici Ana Mrvar in Kristina JakŠe 25 kron. Nabrale .so svoto i)ri .svoji do-jiiači igri v Škerjančah v Šmihelu. To je izvrstna misel! Mladenič Jakše Janez se je nujbolj potrudil, da jc napravil nekak oder, na katei'cm so igrali in peli vaški fantje in vrla dekleta. Ker je bila seveda prosta vstopnina, se je temveč nabralo lumtovoljnih milih darov za prepotrebne slepe slovenske vojake. Bog povrni tisočkrat! Fantje in dekleta, posnemajte tak priprost način nabiranju darov v dobrodelne namene tudi v drugih vaseh!
Darovi za slepe vojake. Gospa M. S., Rudolfovo 5 K, g. Marija Koračin, Ždinja vas 2 K, č. g. Ivan Brezovar, duhovnik v p., Šmartno pri Litiji 5 K, Bog plačaj!
Poroka. V Logatcu se je poročila 27. dec. 1917 učiteljica gospica Anica Turk-ova, hčerka ugledne rodbine sol. ravnatelja g. Turka, z iiadporočnikom v r. gospodojti Andrašom Faller. Obilo stanovitne sreče!
„Kam pa to pride, kam to gre ~ !" Z ozirom na poiočilo „Slika iz Življenja" v zadnji številki, javimo, da v sliki omenjeni dijak ni več dijak kake srednje šole, ampak je moral koncem preteklega leta Studiranje pustiti. To objavimo prostovoljno in resnici na ljubo, da sc ne bi morda osumili pošteni dijaki.
Zamenjala sem pomotoma na progi iz Novega mesta do Zatičine nahrbtnik, Dotičnik, ki ima tedaj moj nahibtnik, naj ga blagovoli pri)ti svojemu zamenjati v gostilni pri Kia-šovcu v Št. Vidu pri ZatiČirii.
Vesele božične praznike in srečno ter veselo novo leto 1918 žfli vsem znancem in pi'ijateljem Alojzij Moranc s pri-stavkom, da hi nam Bog poslal toliko zaŽeljeni mii'. Sporoča, da je sicer v velikem snegu na visokih hribih drugače vse dobro do sedaj.
Teden dni dopusta.
l'iâe Janoí Nep, (Jrzinií,
No, nasedeli smo se. Treba bo daljšega izpreboda. To se pravi, po mojem merilu, izdatnega števila kilometrov. Ne rečem s tem, da hočem požirati kilometre, kakor nekateri turisti bahači. Moje noge so take, da jim nič ne zaleže navaden četudi daljši izpreliod.
Teden dni dopusta v sedanjem težkem času je za enkrat dovolj.
Dobil se je kaj lahko.
Vprašanje pa je; kam, kako?
Kam? To je bila Že davno sklenjena stvar. Ali drugo vprašanje mi je delalo skrbi.
Najljubše prometno sredstvo mi je kolo.
Ne boš, je rekla usoda. Nebo, ki se mi je bilo več tednov prav poredno smejalo, ko sem škilil po njem preko duhomornih aktov, je delalo tako kisle obraze, da sem jih čutil baš v želodcu.
Barometer je postal nazadnjašk. Tam gori pa so se iz gole postrežljivosti nasproti njemu zbirali in nabirali oblaki. Hribovje krog mesta je bilo zastrto s tisto sivo kopreno, ki jemlje človeku zadnji pogum. Vrh vsega pa je bil svet zavit v tajinstveno temo. Sem pa tam si tudi žc čutil prav drobno rosico, ki je legala na konec tvojega nosu.
No, vse je kazalo na slabo vreme, kakršno se pri nas navadno pojavlja meseca oktobra.
Vedel sem takoj, da s kolesom ne bo nič.
Peš? Predaleč je. Zamudi se preveč časa. Za vsako uro dopusta je škoda.
Stopil sem pred se ter se posvetoval sam s seboj.
Železniški vlaki so bili zaradi vojaškili transportov vsi ustavljeni. Le eden edini je vozil na dan tja dol, kamor sem se namenil, pa še ta, o joj, ob deseti uri zvečer.
Težko je bilo odločiti se. Pomanjkanje petroleja nie je vsaki dan gonilo že ob osniiii, ,devetili v brlog.
Zmagala je misel, da pridobim cel dan, ako se zvečer odpeljem z vlakom. Naprej se bo šlo laiiko peš.
Kaj je zato, ako se vzame enkrat nerodni dežnik s sabo na pot.
Sigurno je sigurno.
Nahrbtnik je bil kmalu bogato naložen. Na deželi se v najboljši gostilni ne dobi nili črnega krulia.
Potovati in stradati — oj tega pa ne!
Poslovil sem se s solzami veselja v očeh od svoje preljube ženke, pa sem bušil skozi vrata.
Bušil? Da. Za mano je irčala dolga rešta sladkih besed. Posebno so se naglaiale besede: mast, jajca, fižol.
Zamrmral sem po tihem.
Še tovore bom prenaSal po svetu! Jaz grem na dopust pa ne na rekvizicijo.
Po polževo sem leze! proti dolenjemu kolodvoru. Zaradi večje oddaljenosti.
Že med potjo sem čutil čuden preobrat v moji osebi,
Bil sem svoboden, samec in sam.
Tiste čeniernosti, ki mi je neprenehoma grenila življenje, ni bilo nikjer več.
Postal sem dobre volje.
Nič si nisem storil iz tega, da sem priše! na kolodvor pol ure prezgodaj.
V	čakalnici ni bilo luči. Odkod neki?
Vojska je.
Ko odprem vrata, spoznam po govorjenju in smrčanju, da je čakalnica polna takih ljudi, ki z mano vred niso nameravali ostati tu.
Vzduh je bil gost, da bi ga rezal.
Vrglo me je nazaj.
Zdaj pa se je na peronu pričela promenada. Šlo je gor in dol in za premeno zopet dol in gor — brez konca in kraja. Nahrbtnik seveda na ramenih pa dežnik v roki.
Kdo pa se upa odložiti take reči, ko je zdaj več tatov na svetu, kakor poštenjakov,
V	uradu se ni nič ganilo.
Mislil sem že, da je tudi moj vlak ustavi en.
^omagalo nI nič, da sem venomer prižigal kiinčke ter gledal na uro. Saj sem imel celo težko pridobljeno škatljico vžigalic pri sebi,
Enajsta ura je bila že v večnosti, ko v uradu zaspano zabinglja.
Torej vendar nekaj.
Celo luč se je prikazala.
Tudi v čakalnici je nastala neka izpre-memba. Rekli so, da so jo razsvetlili. Jaz pa še danes ne verjamem, da je to res.
Blagajna se je odpirala.
Hitro sem vdrl tjakaj, da bi bil prvi.
Prepozno.
Uvidel sem, da bom za dalje časa mučenik svoje potovalne strasti.
Vgrizni sem se v jezik. V svoji Čakalni brezdelnosti sem skušal misliti na najlepše dogodbice svojega življenja.
Prestal sem.
Polem pa je šlo zunaj pred progo zopet gor in dol in dol in gor.
Gredoč sem že skoraj spal.
(l)aljD slùdi.)
5veti večer v ujetništvu v 5^verni 5ibiriji leta 1914.
(Op. Ui'.: Vesel Božič in srecino novo leto želé hvaležnim .sfi'cem slepi vojaki v Gradcu vsetit Čitateljem in ljubim dolenjskim (lolnotnikom. Havnotako lijdi njiliova preskibna in dobra mati (1 sestra Klara. Ob enem se prav toplo priporočujejo v iia-diiljno vtilikodušno naklonjenost in milostno podporo vsein, ki sočustvujejo s prežalostiio njiljov^o Usodo iti razutiieviijo njihov grozni položaj. Nasprotnojih tudi mi liajpi'isi'čiicjše odudravljamo in jiiti želimo ohilo dobrot-Jiikov, božji'ga blagoslova in nebeške pomoči in lolažhe. — Kot božični spomin naiti jc poslal naš znani domačin, slepi vojak Fi', Medle to-le črtico:)
„Vse na svetu je izpreiiienljivo. Vsaki dan se zgodi kaj novega, pa /,opet vse izgine, le s))omini nam Še ostanejo na nekatere stvari. Radi se spotninjanio na sv{)jc pietekle Življen.ske dogodke, posebno pa, ako so bidj žalostni, kakor so bili dogodki moji in mojih (ovaiišcv v vojnem lijelništvn, katere Vam hočem, di'agî bralci, nekoliko ja/,loŽiti. Jlogoče bode Vuk zanimalo, kako smo se imeli na sveti večer.
Kakor mnogo mojih tovarišev, tako sem bil tudi jaz že v začetku vojne v Galiciji prav Undo lanjen, tako, da sem izgubil takoj popolnoma svoje oči. Pot(;tii sem prišel krutemu soviažniku v roke. Ko so tiie Rnsi ujeli, me lioče eden ubiti, ker nisem hotel izpustiti pii.ške iz rok. lio so nekaj izgovarjam, priskočita dva Rusa ter mi izilereta puško h I'olc, potem pa me Še pošteno okradeta mojih stvai'i ter me pri tem vlečeta ptoti svoji strani in od tod sem moral iti v ujetni.št.vo, v mizlo liiisijo. Po Rusiji so nic prav piidno p(nnikali iiaijrej, tako, <ia sem okoli 20. oktobia prišel že v severno Sibirijo. Kako sem se tukaj milo spominjal nazaj na naše lepe dolenjske kraje, kjei' še sije toplo solncc, kjer so vinogradi še polni žlahtnegu grozdja in .sadno dievje polno sladkega sadja, tukaj v Sibiriji pa bui ja s snegom vije tako, da se vse kadi in mraz pritiska vsaki dan liujše. No, pu za pivi čas mojega sibii'-skega življenja še ni bilo tako slabo, ker prišel sem v neko mestno bolnico v Novo Nikolajevslcem. Tukaj v tej bolnici so imeli vse jako praktično napiavljeno in kot take so bile tudi postelje. Šii oke vreče s slamo napolnjene ter po tleh položene, in tako se ni bilo Ireba bati, da bi kdo doli padel in 80 poškodoval. Toplote smo imeli tnili precej. Saj je dejala neko jutro postrežnica, ko je pogledala na toplomer: danes itiia samo 11 stopinj mraza in zunaj iia dvo-1'iščti pa ga ima do 23 stopinj. Ali te sibirske dobrote so nas kmalu zapustile, kajti vživali smo jih le nekaj tednov, potem smo pa prišli jaz in nekaj mojih sobrafíív invalidov v neko rusko vojašnico. Tuliaj nas je bilo l(î in sicer jo bilo 11 mož, ki jim je manjkala po ena noga. Deset mož je namreč bilo, ki so bili vsi brez desne noge, in eden pa je bil bi'ez leve, in tako se je prvih 10 večki'at šalilo iz dotičnega, češ, da on ne sliši k njim, ker on je brez leve noge, <li'ugi pa vsi brez desne.
Pti l.ndi tukaj nismo dolgo stanovali, ker so nas Rusi izgnali drugam. Prišli smo potem v neko di'iigo ,sobo, ki je iitiela vse štiri stene ter strop in tla, ali di'uzega pa nič, ne postelje in ne družili stvai'i. Ali bilo je pa v sobi vse polno nekili nežnih Živalic, ki so nas z veseljem spiejele ter se nas tesno oklenile, čeprav smo jib na vso moč od sebe odganjali —- bile so uši.
Tako torej tukaj smo pričakovali svetega božičnega večera, o kateicm smo se večkrat pogovai'jali. Kako je bilo včasih pi'ijetno doma pri svojih dragih domačih na sveti vočei"! In zdaj pa tu v Severni Sibii'iji daleč od svojih domačih! 'i"ako smo večkrat govoj'ili, tarnali nad svojo žalostno usodo. Ali zgodilo se je vse drugače, kakor smo mislili. Približa se sveti božični večer, Bin'ja rjoVH okoli poslopja, kakor da bi se kdo z avtomobilom vozil. Mraz pritiska, da je groza, vsaj Rusi so pravili, da ga ima do 47 stopinj. Bilo je že precej nij'ačno, Čeprav je bila šele štiri ura popoldne. Nakar sto[)i v sobo neki vojaški zdravnik, hil je ujetnik, Avstrijec ter po rodu Poljak. Ta nas tolaži in zraven pa še obljubi, da nam pozneje prinese nekaj božičnih daril, kar jc gospod tudi res storil. Čez nekaj časa pride dotični gospod nazaj ter prinese obljubljene darove, katere smo z veseljem pričakovali. ííraven pa je i)rinesel gospod Še eno malo svečico, ki smo jo po.stavili na ))olico |»ri oknu; di'ugam je ni bilo kam postaviti. Nato jo inižgo, nakar je skrivnostno iazsvetljevala mrzlo sobo. Saj tako so drugi govorili, seveda je jaz, slepec, nisem videl.
Sedaj se prične naše božično veselje. Najprvo molimo skupno in na glas sveti rožni venec. Po končani molitvi se razdelijo obljubljeni božični darovi. Dobil je vsaki nekaj jabolk, orehov t(ir pcciva.
Seveda smo se pri l,ej priliki zopet sponnnjali nazaj v naše domače kiaje, na svoje drage domače. Razume se, da je marsikatereimi ])i'išla solza v oči. Ali nismo se dali dolgo motili s temi žalostnimi spo-
mini. Odprli smo svoja usta in veselo ter ki'iîpko zapeli „Tilia noč, blažena noč". K'o se jo pesem končala, smo jo zopet in zopet ponovili. Tako smo prepevali vedno na)ii'ej pozno v noč, dokler nam td nehala svečica svetiti. Potem pa smo to na.še božično veselje zaključili ter se podali k počitku — na g(da tla. Medte Franc.

Pratika
:a januar.
Mesec jamiar (prosinec) ima svoje ime od rimskťga boga Jaimsa, ki ima dva obraza, Z enim gleda v prihodnost, z drugim pa v pi'eteklost, zato se mu spodobi gospodarstvo )>rvega meseca v novem letu.
Janus je bi! najimenitnejši bog Rim-Ijanciv poleg boga Jupiti'a. Iz začetka je bil Janus íjolnčni bog, ki povzročuje in določtije spremembe naravnega življenja; letni in ča.sovni bog, ki privaža ljudem leto, mesce in dneve. Začetek leta je bil njemu posvečen in začetek mesca in dneva. Duhovniki so ga vsako jutio klicali na pomoč kot začetnika dneva. Pričetkom vsacega mesca so tiiu dai'ovali vino, kadilo in sadje. Na novega leta dan se je praznoval njegov najimenitnejši praznik. (V starejši dobi je bil pi'vi mesec leta marec. Tega me.sca so obiiajali jilebejci neki novoletni praznik na bregu reke Tibere, pri kateri priliki so se vdajali veselemu užitku v jedi in zabavi ter drug drugemu žfileli, da bi to in šc mnogo drugih let pieživeli v zdravju in blagoslovljein s posvetnim blagom.) Tega dne so se Rindjani vzdi žali vseh hudobnih besed ter se oblačiti v ])i'azniČiio obleko. Govorilo so je samo kaj dobi'ega in lepega. Pozdravljali so se s posebnimi čestitkami ter drug drugega razveseljevali s pomenljivimi darovi.
Začetek vseh časov je v Janovih rokah. Zaradi tega se je i'eklo, da je Janus prvi vladal v Italiji ter vsem drugim bogovom, tudi Jupitru in Bal urnu ustanovil svetišča,
Rimljani so pripisovali vsakemu začetku veliko važnost. Od dobrega ali slabega začetka je bil odvisen dober ali slab uspiih vsake stvari. 7jS. tega del je bil ravno Janus tako važen, v vse razmere privatnega in javnega življenja segajoč bog. Pri vsakem podjetju, pri začetku setve in žetve, jiri nastopu službe itd. so ga klicali na [lomoč. Pri vsaki molitvi so njega prvega imenovali. Ob velikih božjih ])raznikilt so najprvo njemu darovali, kajti on je odpiral po njihovih mislih molitvam viata nebeška,
Jamis je bil pa tudi bog Itrajevnega prehoda, ne samo Časovne sitremembe, bog vrat ali <luri, ki so se po njem imenovale tudi jaimje, Jani so .se zvali i)reho(ti mest.nega ohziilja. Jaiuis je čuval vhode in izhode ter odpiral duri in zapii'al. V ztiaitieiije tega jo nosil ključe v I'oliah. Nad durmi je navadno stala njegova podoba z dvojnim obrazom. Eden je gledal vuii, eden noter,
PoČetek vojske, kedar je vojaška četa korakala skozi odprte duri mesta v vojno, je bil za državo tako važen dogodek, da so se morali spominjati najprvo Jana, boga začetka in odpiranja. Potem se je slovesno oilprlo njegovo svetišče ter ostalo odprto tako dolgo, dokler se ni vrnila vojaška četa in se končala vojska.
Zahvala,
Vsem, ki 90 nas ob bolcïiii in pro-liiidki iigutii iiiiScfîa ijubljotiegív soprfiRa in oiíeln, odroma bratíi, sIHca in svaka, posjioila
ňvgusta Perlica
sluga C, Itr. drž, gimnazije, 40letni řlan Prostovoljnega gasilnega dniStva
lia kakréenkoli način Uiko Ijiibeï.njivo lo-laí.ili in spi-eiiiili v (ako časlnera štuvilii [Iraiega pokojnika k veíni?mu pofiíkn, osobito preĚ. [InhovSûinî, slavni l'oiiai'tii biainl)i novomeSki in njenemu g. načel-nikn, blagorodnim gospodom gimt). ravnatelju ill proÍBsoi-jcni, ižťekamo iiajpii-srĚnejÉo zahvalo.
Žalujoči ostali,
Novomesto, 1. jaii. 1918,
Izjava.
Podpisani prekličem, kar sem izjavil proti Jožetu Matkotu iz Rudolfovega, to je: da je t.isti par volov, ki so jih bili orožniki zaplenili, last, Jožeta Dretiika iz Bršljina št. 9.
Krka, dne iil. decembra lt)17.
Želi se kupiti aíi vzeti v najem
na stalni vodi, z nekaj zemljiščem. — Poimdbe naj ac pošljejo nx uprav-ništvo Dolenjskih Novic.
mlin
Januar hode bolj suh in ne j)rcveč mrzel. Okoli 5. bode jasno in mrzlo, okoli 12. sneg in veter; okoli 19. spremenljivo; okoli 27. oblačno. Tako se sklepa po luninih spiemenili. — Solnce stopi 20. v znamenje vodnarja. Dan zraste za eno uro in eno mimito ter je dolg od S ur 2G minut do 9 nr in 27 ndnut. ■— Če je dan sv, Makarija (2.) jasen ali meglen, takšna bo tudi jesen. Če sije na dan sv. Vincencija (22.) solnce, bo dovolj kmlia in vina. Ůe je dan spreobrnenja sv. Pavla (2,^.) jasno vi'eme, bode tudi dovolj sadja.
Razvedrilo.
Očitanje. „Anica, ti vendar ne moreš trditi, da sem jaz za teboj letal, predenj sva se zaročila!" — „Ne, Franci! Toda niišolovka tmU ne teče za miško, pa jo vendar vjame!"
V novi službi. Poslovodja: „Pomni najprvo dobro, da naš šef ne more videti nobenega papirčka na tleh!" — Pomočnik: „Kaj je tako močno kratkoviden V"
Nerazumljivo. „Sosed, zakaj si bil sinoči tako divji?" — „Jaz? — Jaz nisem bil divji, ampak divja je bila žena nad sosedom, ker je prišel pozno domov!"
Svojeglavka, Možu je padla žena v reko. Takoj jo gre iskat in sicer ob reki navzgor proti izviru z dolgim drogom v roki — ter išCe in išče po vodi, Jlimo pride neki kmet in ga vpraša: „Prijatelj, kaj pa vendar tako skrbno išČe.š in brskaš po vodi z drogom?" — Mož mu odgovoi'i: „Žena mi je padla v vodo, pa bi jo i'ad našel, da jo dostojno pokopljem !" — Na to s začudenjem viiraša kmet: „Vbogi revež, kako si že zmešan ! Ti more.š vendar iskati ob vodi navzdol, ne pa navzgor! Bogve, kam je med tem voda že odnesla truplo tvoje žene!" — Na to zopet mož: „Nikakor nc, prijatelj! Moja žena je bila vedno samoglava in trmasta! Vsikdar in pov-sod je vsaki stvari ita-spiotovala in vedno nasprot.no ukrenila, kakor drugi ljudje; kljubovala je clo na-1'avnim močem. Prepričan sem, da se tudi sedaj ni udala naravnem toku vode — ampak je uki-enila nasprotno smer! Jo dobro poznam!"
Kakor meni, tako tebi. Pri svétni-kovih v tretjem nadstropju je silvesti'ova veselica s plesom. Okoli 2. ure popolnoči pride najemnik iz druzega nadstropja h gospe svetnikovi in se pritožuje, da nc more spati vsied takega rojiotanja nad glavo. — „Oajte si vendar posteljo prenesti v drugo sobo," je nekoliiio osti'o odgovorila gospa svvtnikova. ~ „Oprostite, gospa, to je pač malo prenerodno! IMogoče bi bili pa vaši gostjo tako Ijnbeznjivi, da si sezujejo Čevlje!"
Dvoboj, Slikar je lazžalil nekega gospoda. Ta mu napove dvoboj s pištolami. Toda slikar se uiu je na ves glas zasmejal rekoč: „Vi se motite, gospod! Jaz sem vendar slikar, nc pa kak kanonir!"