[K
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE« ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Okrnjen dnevni red 6. zasedanja
DS
Za 6. zasedanje;delavskega ¡četa ZP je dnevni red obse-, jjsl naslednje pomembne toč-re: nadaljevanje sanacije tovarne v Sežani in razpis vo-itev v organe upravljanja te irganizacije; poročilo o izva-anju integracije med ZP /ŠKRA in RIZ Zagreb po 1.
1968: sanacija in konstitu-ranje tovarne »MIKRON« v ’rilepu; sklep o odpravi sub-¡idiame odgovornosti za ob-iteanostti organizacij -v ZP SKRA; soglasje k pravilniku i delovnih razmerjih Počit-iiške skupnosti in k spre-, hembam pravil o organizaci-. i, poslovanju in upravljanju ’očitriiške skupnbsti; razno. Predsednik DS je v uvodu jozval člane; naj se v bodo-1 e zasedanj obvezno udeležu-ejo in naj prihajajo topno,, aj • neresnost, 'kakršno .kaže ako pičla udeležba, nikamor [e vodi. Da bi DS lahko gla-frval je bilo. namreč treba sikati na prihod še nekate-ih članov kar 45 minut.
Glede na to, da je DS zah-eval k 1. in 3. točki dnevne-ia reda še nekatere dodatne zračune, podatke š. in' argumente, je bila razprava o to-'amah v Sežani in Prilepu (reložena na prihodnje zase- ■ lanje 7. februarja. Prav tako e bila preložena druga toč-ta — razprava o izvajanju ntegracije ISKRA — RIZ Za-
ZP
greb zaradi odsotnosti članov DS iz RIZ Zagreb.
. Po obrazložitvi:. sekretar* ja ZP Pavla Gantarja in predsednika UO ZP ing. Jožeta Tomšiča je nato DS brez razprave glasoval za odpravo subsidiarne odgovornosti za obveznosti organizacij v ZP ISKRA, za kar se je že prej odločila večina organizacij.
Prav tako brez razprave je po obrazložitvi Mitje Ančika, DS glasoval za predloženi pravilnik o delovnih razmerjih Počitniške skupnosti in za spremembe v njeni, organizaciji, poslovanju in upravljanju.
DS-se je strinjal s predlogom za izstop ZP ISKRA iz članstva v poslovnem združenji! »RUDIS«, umestno pa je dopolnil tudi sklep 40, t. 1, sprejet na 4. zasedanju.
Dokaj živahna .pa je bila razprava, ki se. je razvila ob 'vprašanju zakaj je bila po-' rabljena retencijska kvota za nabavo oz. plačilo prvega obroka za računalnik CDC 3300 tildi kranjske tovarne, ki se je odločila, da ne bo sodelovala v sofinanciranju računskega centra. Po razpravi, v kateri je direktor finančno-računovodskega področja podrobno pojasnil kako je s to stvarjo, je slednjič DS sprejel ustrezne sklepe.
Nabavna dejavnost
Pri. dobaviteljih v Zahodni Evropi se roki dobave podaljšujejo
Glede panoge 114 (železna netalurgija) ■ poroča Nabav-la organizacija ZP, da bo ¡kopska Železarna dobavila :a letošnji prvi kvartal 220 ;on.. dekapirane oz./hladno ialjane pločevine. To pločevino Železarna še ne proizvaja, marveč jo v .celoti uvaja iz Grčije: V Skopju pločevino le ravnajo, razrežejo IS določene dimenzije in pakirajo v pakete po dve toni. ''žlic tej dobavi, bodo naše /ovarne v tem trimesečju iporabljale še vedno v presni meri iz zahodnoevropskih držav uvoženo pločevi-
10.
Jeseniška Železarna je v jecembru nekoliko izboljšala dobave hladno valjanih iihamo- trakov, zato je preskrba s tem materialom ne-toliko boljša, vendar še ved-
no ni normalna.
Dobave neželeznih materialov iz minulega leta so po specifikacijah zaključene. Zakasnele so edinole dobave aluminijevih trakov, vendar bo tovarna TLM iz Ra-žin manko Še v tem mesecu nadoknadila.
Pri panogi elektroindustrije so dobavitelji poslali do konca leta malone ves naročeni material. V malenkostnem Zaostanku sta edino tovarni FKS Svetozarevo in ELKA Zagreb z nekaterimi dimenzijami lakiranih in ve-zalnih žic. Obe tovarni sta zagotovili, da bosta v januarju nadoknadili celotni zaostanek.
NO je prejela^potrjena naročila za letošnje prvo trimesečje in zagotovilo, da v prihodnje ne bo več zastojev
Pred nekaj dnevi je Prodajno-servisna organizacija odprla prenovljeno in prostorsko pove* čano industrijsko prodajalno na Reki. Ta naša industrijska prodajalna je zdaj ena izmed najlepših na Reki. V prihodnji številki bomo objavili širši zapis o tem
IZ TOVARNE ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO
Odločni ukrepi za rešitev stanovanjske prok-. tematike zaposlenih
To pot smo se odločili za razgovor s predsednikom sindikalne podružnice v tovarni elementov za elektroniko, tov. Alojzom Ladiho. Odgovoril je na mnoga vprašanja, vendar Smo se predvsem odločili za vprašanje, kako v tej naši organizaciji rešujejo stanovanjsko problematiko zaposlenih, id je že nekaj let dokaj pereča. Prav zadnje dni preteklega leta je s tem v zvezi delavski svet na predlog stanovanjske komisije sprejel vrsto konkretnih sklepov.
VPRAŠANJE:
Med člani vašega delovnega kolektiva je. gotovo še vedno precej, takih, ki jih tare stanovanjski vprašanje. Kaj ih kako skušate ta problem
glede dobav. ;
Panogi 117 in 120 v minulem mesecu nista- utrpeli za-' stojev pri dobavah materiala. Tudi -sklepanje pogodb za letošnje leto poteka v redu. Vse pogodbe bodo predvidoma podpisane še v tem mesecu,
Uvozna dejavnost je bila v decembru zelo razgibana, saj je NO uvozila- za 18,286.589 ND polizdelkov in surovin in š tem presegla mesečni plan uvoza za 53,72 odstotka. Tudi kumulativni plan uvoza je NO presegla za 6,10 %.
c Z zadovoljstvom to pot ugotavljamo, da so devizni predpiši za letošnje poslovanje popolnoma jasni. NO je dobila tudi potrebna dovoljenja za uvoz po režimih: RK, LB« in dr., kot avanse za prvo trimesečje. V celoti pa ni bistvenih sprememb glede režimov uvoza.
Glavni problem, ki bo v
ODGOVOR:
Prosilcev za stanovanje, oz. članov -kolektiva, /ki: stanovanjskega problema še niso/ uspeli rešiti, je ' pri nas še precej. V zadnjem obdobju tovarna temu vprašanju ni mogla posvetiti večje pozor-
naslednjem obdobju vplival, na proizvodnjo v naših tovarnah so dolgi dobavni roki naših domačih in zlasti tujih dobaviteljev. Pri dobaviteljih .v Zahodni Evropi so ti roki vedno znova daljši, in ne krajši. NO je že večkrat opozarjala naše proizvodne organizacije na to spremembo, vendar kot vse kaže, brezuspešno! Iz naših tovarn še vedno prihajajo naročila z izredno kratkimi roki, ki jih NO prav zaradi teh razlogov ne more izpolniti. Pri vseh teh naročilih je treba, torej računati z nekajmesečnimi zamudami, zlasti. pri nekaterih- osnovnih materialih//sestavnih delih in električnih ■ elementih. ■
: Tovarne - ELEMENTI, SPREJEMNIKI in AVTOMATIKA imajo na carinskih skladiščih še vedno velike ko--količine uvoženih polizdei kov in surovin.
M. K.
nosti. Odslej pa kaže, da bo stvar uspešneje tekla.
Konkretno. Stanovanjska komisija je predlagala seznam prosilcev, katerim so bila razdeljena razpoložljiva sredstva v višini 120.000 novih dinarjev. Le-ti prosilci, po številu jih je 12, so ta sredstva kot posojilo dobili bodisi za dograditev lastnih hiš, ali kot doplačilo.-za. - stanovanj e. Prosilci za. ta sreds.tv-a so. iz obratov »Keramika«,- »Orodjarna«, »Feriti«, »Žarnice« in »Upori«.
VPRAŠANJE:
Prej ste omenili določene sklepe vašega delavskega sveta v zvezi z reševanjem stanovanjskih vprašanj zaposlenih? S temi dvanajstimi prosilci najbrž še niso rešene vse vložene, prošnje?
; ODGOVOR:
Tako je. Stanovanjska komisija je do 26. decembra lani imela v reševanju še na-daljnih 45 prošenj prosile v, za katere- po sklepu delavskega sveta začenja resno reševanje stanovanjskega vprašanja.- Sklenjeno je bilo namreč, da bo tovarna dve leti po 40.000 N din mesečno vezala pri banki kot namensko varčevanje za stanovanja navedenih prosilcev. Leti- bodo s strani tovarne v dveh letih imeli v banki na voljo. 960.000 novih . dinarjev/ ostalo pa. jim bo kreditirala banka, če bodo 'seveda izpolnjevali obveznost' in tudi sami: namensko varčevali za nakup, /Stanovanja. S tem je praktično naša stanovanjska komisija rešila vse, do 26. decembra 1968 prispele prošnje. Na ta način bo/ tovarna za vsakega prosilca izmed teh 45 mesečno .vplačala pri banki, po 850 novih dinarjev, oz. v dveh letih po 20.400 novih dinarjev.
VPRAŠANJE:
Kdaj predvidevati, da bodo rešeni vsi sedanji stanovanj-
(Dalje na 6 strani)
rešiti?
¥ tovarni orodja dovolj dela, a premajhne zmogljivosti '
Pomanjkanje strokovnih sodelavcev najbolj pereč problem
Direktorju tovarne orodja na Stegnah, tov. Milanu Regovcu smo zastavili nekaj vprašanj o delu, perspektivi in problemih te naše najmlajše organizacije, ki si ob številnih težavah vendarle zlagoma utrjuje pot v nadaljnji razvoj. Preberimo torej, kaj je odgovoril na zastavljena vprašanja.
Ob ustanovitvi orodjarne v preteklem letu je bila naša glavna skrb zagotoviti si dovolj dela in tako zaposliti razpoložljive zmogljivosti. Pri tem smo imeli nemalo težav, vendar med letom nam je to s precejšnjimi napori v dobršni meri uspelo. Toda naše delo so spremljale veliko večje notranje težave kot smo računali. Vsi, ki smo se v začetku zaposlili v orodjarni, nismo predstavljali nekega homogenega kolektiva, pokazalo pa se je tudi, da so izkušnje strokovnega kadra pri proizvodnji orodja še preskromne, kajti vsakdo je v prejšnji službi delal pod drugačnimi pogoji.
Te težave so se odražale na vseh področjih, od konstrukcije, tehnologije pa do delavnice. Odtod zlasti sprva prepogosti zastoji, v nekaterih obdobjih čezmeren izmet, pa problemi z dobavnimi roki in povečane potrebe po delu v podaljšanem delovnem času, ob premajhnem številu strokovnih sodelavcev.
Lani smo na račun teh problemov izpolnili 70 % re-balansiranega proizvodnega plana s poprečno 70 zaposlenimi, kar pa je spričo tolikšnih težav kljub temu zadovoljiv rezultat, čeprav bi si želeli še boljšega. Popraše-vanje po orodju, tako na domačem, kakor tudi na tujih tržiščih v zadnjem času močno narašča in zato zaposlitev naših zmogljivosti ne predstavlja problemov. Nastaja pri tem drugo vprašanje, kako te zmogljivosti ustrezno razširiti in pridobiti dovolj novih tsrokovnih sodelavcev, da bi bili kos povečanim delovnim nalogam.
Prek PSO je bila podpisa-na pogodba s firmo WB Elektroapparate v Berlinu za izdelavo orodij po naročilu in v vrednosti približno 203 tisoč dolarjev. Prav v zadnjem obdobju je za naše izdelke veliko zanimanje v Poljski in CSSR, dobili pa smo tudi ponudbe iz Danske. Trenutno teko resni razgovori z večjo zahodno-nemško firmo za dolgoročno sodelovanje, od katerega bi orodjarna lahko imela velike koristi. Ta zahodnonemška firma nam je pripravljena pomagati pri osvajanju sodobne tehnologije, prav tako pa pri usposabljanju konstruktorjev in ostalih strokovnih
sodelavcev. Glede na potek dogovorov, za katere pričakujemo, da se bodo uspešno zaključili v bližnji prihodnosti, pa bi orodjarna morala tej firmi po naročilu izdelati vsako leto v razdobju petih let za po 2 milijona nemških mark orodij.
Kot že rečeno, ugodnosti po predvidena pogodbi bi bile za našo organizacijo velike, tako na področju hitrejšega osvajanja tehnologije, strokovnega usposabljanja konstruktorjev in drugih, zagotovili bi si za nekaj let plasman naših izdelkov in to približno polovico vsakoletne proizvodnje, hkrati pa bi si tako zagotovili sami pretežni del deviznih sredstev, ki so nam potrebna za pokrivanje obveznosti iz komercialnih kreditov.
Če pa bi hoteli uresničiti vse te možnost, oz. zagotoviti optimalno izkoriščenost naših zmogljivosti, moramo dobiti še nove strokovne sodelavce. Tu pa stojimo pred skoraj nerešljivim problemom. Strokovnega kadra, kakršnega potrebujemo, skorajda ni. Danes na primer bi morali imeti že okrog 140 zaposlenih, je nas pa komaj 80 in če v kratkem ne uspemo pridobiti novih delavcev, se bomo znašli še pred težjim problemom •— kako poravnavati naše dokaj visoke obveznosti.
V pridobivanju novega strokovnega kadra izvajamo nekatere akcije, pri čemer nam pomagata tudi organizacij sko-kadrovsko področje ZP in Zavod za zaposlovanje v Ljubljani, vendar spričo splošnega pomanjkanja strokovnih kadrov s tega področja pri tem uspevamo prepočasi.
S sedanjim številom zaposlenih bi letos lahko dosegli realizacijo v višini do nekako 300 milijonov starih dinarjev, medtem bo pa letošnji perspektivni plan orodjarne predvideva vrednost 840 milijonov starih dinarjev. Če bi naša intenzivna prizadevanja za pridobitev novih sodelavcev vsaj tja do maja rodila zaželene sadove računam, da bi letos lahko izdelali za okrog 600 milijonov starih dinarjev orodij, kar bi bil za našo delovno organizacijo prav ugoden rezultat.
Morda še beseda, dve o poprečnih osebnih' dohodkih v naši organizaciji. V lanskem tretjem trimesečju so bili na
primer poprečni OD iz rednega dela 108.900 din dejansko izplačani OD pa so znašali 125.000 OD. Do razlike med dejanskimi in poprečnimi OD je pa prišlo zaradi tega, ker smo bili glede na prej navedene pogoje in pomanjkanje strokovnega kadra prisiljeni k obsežnejšemu nadurnemu delu. Na večje dejansko izplačane osebne dohodke pa je vplivalo tudi to, da smo morali najemati tuje sodelavce za pievajanje tehničnih navodil, dokumentacije in drugega. Prav tako je bik) precej nadurnega dela v režijskem kadru, ki je sicer zaposlen v orodjarni v ustreznem številu, je pa lani
moral v podaljšanem delovnem času oskrbeti in pripraviti vse tehnične, organizacijske in druge dokumente, potrebne za poslovanje tovarne. Vse to Smo morali urediti čimprej, ni nam pa kazalo, da bi na ta račun razširili obseg režijskega kadra, ker so bile to občasne naloge. V drugih tovarnah vse to že imajo in to sproti le dopolnjujejo, mi pa smo morali, kot rečeno začeti iz nič in vse potrebne dokumente pripraviti čimprej. Letos, upam, da se bomo vsaj pri režijskem kadru delu v podaljšanem delovnem času lahko v dobršni meri izognili, problemi s strokovnim kadrom pa
tega v tolikšnem obsegu ] proizvodnji najbrž ne bo dopuščali. Vsekakor — ] četne, velike težave v ]; skem prvem letu obsto smo nekako prebrodili. Odj rajo se nam lepše možnos čeprav je do njih težka p prav spričo že naštetih, i sti pa še kadrovskih vpi šanj, toda prizadevali si j mo te probleme kar naji lje rešiti.
Prav zaradi tega pa boi tembolj veseli vsakega sol nega strokovnega sodelavi ki se bo vključil v maž j lovni kolektiv in po svoji znanju in močeh pomagal,-se ho naša organizaci ustrezno razvijala in krepi
eSBBBeBBBBBBBBBBBBBBBBBflBaBBBBBBUBBHaBaSBB&BBaBBBBflBBaflBBBBBBBBaBBBBaflg
»Avtoelektrika« Nova Gorica
d delu sindikalne organizacije
V delovni organizaciji, ki šteje 946 članov, in prav toliko članov sindikata — je 106 članov ZB, 65 članov ZK in 300 članov ZMS. Dela je dovolj, vendar vse kaže, da udejstvovanje ni tako, kot je v dokaj velikem kolektivu za pričakovati. Občni zbor sindikata je pokazal, da je moč iskati nekaj pomanjkljivosti v delu vodstva sind. organizacije, mlačnost pa je tudi najti med člani.
Kot je bilo povedano v referatu na rednem občnem zboru sindikata, odboru ni povsem uspelo dobiti kontakta z vsemi člani. Kot dokaz je služilo dejstvo, da se člani, ko naletijo na različne težave, premalo poslužujejo pomoči sindikalne organizacije. Naveden- je bil tudi primer delavcev v serijski proizvodnji, ki so zahtevali sestanek, ne da bi se prej posvetovali z izvršnim odborom sindikata.
Problematika osebnih dohodkov je bila tudi v tej tovarni deležna velike pozornosti. Sindikat si je zadal nalogo, da spremlja ta dogajanja in kolektiv sproti obvešča o proizvodnih rezultatih ker so le-ti ključ do uspeha in večjih osebnih dohodkov.
Kar se tiče prodaje avto-električnih izdelkov, je povpraševanje ugodno, kar daje kolektivu lepo perspektivo. To narekuje dobro organizat cijo služb, ki bodo skrbele za razvoj in napredek.
O	varianti sodelovanja s tovarno »Sprejemniki« Sežana, ki jo je predlagal gen. direktor, je navzočim govoril vodja fin. sektorja tov. Anton Bukinis. Orisal je nastanek omenjene tovarne in probleme. Jasno je, da bo moral o tem kolektivu dati svoje mnenje, zato je bil predsednik DS tovarne »Avtoelektrika« tov Slejko Humbert, ki
je član DS ZP zadolžen, da na DS združenega podjetja zastopa stališče samoupravnih organov tovarne.
Razprava je pokazala, da je bilo delo odbora skromno, vendar uspešno. Večji del pomanjkljivosti odpade tudi na finančne težave, vendar upajo, da bo bodoče vodstvo imelo manj zadevnih težav. Kljub denarni stiski je 10 uspelo v pretekli mandatni dobi odrediti socialno pomoč 4 članom v višini 1.500 N din, s čemer so rešili le najkri-tičnejše primere. Referat je nakazal trditev, da sodelovanje med 10, samoupravnimi organi in vodstvom — ni prišlo do izraza.
športna dejavnost sindikalne organizacije je bila dokaj pestra. Sodelovali so na vseh sindikalnih prireditvah v okviru občine in ZP v nasled-njah športnih panogah: nogometu, odbojki, streljanju, balinanju, kegljanju, namiznem tenisu in šahu. Lep uspeh so dosegli v nogometu in strelstvu. V vseh športnih panogah je sodelovalo nad 100 članov kolektiva, kar priča o sorazmerno široki udeležbi, pač pa je treba poudariti, da
je bila udeležba mladine m no prešibka.
Sindikalna podružnica organizirala tudi več izlet po Jugoslaviji in inozemsti vendar širokega odziva ni
lo.	Razlogi, kot kaže, so r lični: prevelka fnančna moudeležba, neposrečena bira krajev, lahko pa ti slaba obveščenost. Razpisa je bilo 6 izletov: Plitvice,; renze, Češkoslovaška, Gora ska, Zagreb, Pula. Za pr tri je bilo zanimanje izredi za ostale pa ne, zato so 16 odpadli.
V novi sindikalni odbor bili izvoljeni:
Bribušon Božo, Ambroi Dušan, Slejko Humbert, 1 sič Zmago, . Pičulin Albi Furlan Bruno, Čermelj Bra ko, Cemic Peter, Mudri Iva Gorkič Ljubica, Budihna i bin, Keber Vojko, Mede Lucijan, Modic Jurij, Skoi Stojan, Cener Jože, Skrt I ril, Špacapan Ana, Gulin Ra ko, Beč Ivica, Faganel Va Cotar Ana, Miška Silva, t rec Vinko, Marušič Albi Tomanovič Desanka, Lit Ljudmila, Bavcon Andi' Kokelj Vincenc in Štrukfl Alojz.
Lipnica: tiskanje številčnih kolutov
Bomba in računalniki
Zahodnonemška revija »Der Spiegel«, ki izhaja V Hamburgu v večmilijonski nakladi je objavila v letošnji tretji številki članek o konkurenčnem boju med dvema vodilnima ameriškima podjetjema na področju računalniške tehnike, med IBM ta CDC.
Ker je članek zelo zanimiv ¿lasti še za naše podjetje, ld zastopa firmo CDC v Jugoslaviji, ga objavljamo v celoti.
IVO JERANČIČ, dipl. ing.
Izbiranje In uvafanfe novih izdelkov
Ni človeka, ki bi znal posluževati ta stroj, ki nima ni-| enega gumba in niti enega instrumenta za odčitavanje /rednosti. Centralni možganski sistem napajanja petnajst tanjših elektronskih raču- i jalnikov. »Orjak«, tako piše ameriški gospodarski časnik Business Week, »sedi molčeč in računa.«
: Prejšnji mesec so demonstrirali te elektronske super-¡nožgane v majhnem ameriškem mestecu Chippewa Falls [Wisoonsin) nekaterim novinarjem — tehnikom. Izkazalo se je, da je to doslej jajvečja miselna naprava na ¡vetu. Njena oznaka je CD [600, izdelala pa jo je ameriška firma Control Data Corporation, (CDC) proizva-Llec elektronskih računalni-tov.
Prav tako je imenovana Inna poskrbela za senzacijo ja juridičnem področju: Fir-pa CDC, ki jo. primerjajo z pavidoiji (promet v ietu 1967:
1,6	milijard mark), toži IBM, Boliata med dobavitelji elektronskih možganov, (promet 1 1967: 21 milijard mark, do liček po odbitku davkov: 2,6 bilijard mark).
Pravni spor, sprožen pred »krožnim sodiščem v. Minne-¡oti utegne postati naijvečji pvilni postopek vseh časov. Obtožena je naj dražja firma na svetu: Akcije firme IBM (tržni delež pri komputer-skih poslih v zahodnem svetu: prek 70 odstotkov) predstavljajo trenutno borzno črednost v višini 140 milijard mark, kar je pribl. 35 krat več, kot vse akcije največjega nemškega industrijskega podjetja Volkswagen v Wolfs-burgu,
V obtožnici očita Control Data svojemu nasprotniku IBM monopolistične poslovne težnje, kar je po ameriškem kartelnem, pravu protizakonito. Ena izmed v obtožnici navedenih zahtev je, da se razbije pozicija obvladanja trga firme IBM, v skrajnem primeru z razkroj itvijo firme velikanke.
Tožba firme Control Data proti IBM in predvajanje no-vega*CDC računalnika v Chippewa Falls imata tesno povezavo. Z novim računalnikom CD 7600 dokazuje relativno majhna firma ponovno, da je na področju velikih računalnikov vodilna in da je prekosila IBM.
). Istočasno se bojijo vodilni ljudje pri CDC, da se bodo Pri IBM posluževali nezakonitih trnžih akcij, s katerimi bi lahko ogrozili možnosti prodaje naj novejšega super računalnika, j Velike firme, kot IBM, vr-zejo navadno v boj več sto milijon dolarjev in stogla-ve skupine strokovnjakov, za. razvoj novih tipov računal-
nikov. Kljub temu se doslej ni posrečilo nobenemu konkurentu CDC izdelati avtomatske možgane, ki bi lahko mislili hitreje kot stroji, ki jih je razvil genialni iznajditelj elektronskega računalnika in glavni konstrukter pri CDC, Seymour Cray, 41, s svojo skupino 35 mož.
Crayeva najnovejša naprava CD 7600, lahko v. vsaki sekundi sešteje več kot trinajst milijonov deset-mestnih števil. V enem samem delovnem dnevu opravi stroj dalo 200 milijonov ulužbencev, ki opravljajo svoje dela z navadnimi namiznimi računskimi stroji.
Celoten stroj sestoji le iz treh, dva metra visokih in 30 cm globokih omar, ki so razporejene v obliki črke U in nabite z elektronskimi deli. Računska zmogljivost tega giganta je tako- mogočna, da bi nastale takojšnje motnje v njegovi miselni poti in da bi se zaviral potek njegovih računskih operacij, kadar bi prišel človek z njim v neposreden stik. 15 majhnih računalnikov, ki so vključeni pred gigantom, mora prebaviti njegovo programsko hrano in vse podatke.
Znanstveni problemi so najbolj pomembno uporabno področje elektronskih možganov te velikosti. Serijsko lahko tak stroj razvija elektronske miselne eksperimente in pri tem razišče nove teorije Mi tehnične konstrukcije. Izvajanje dragocenih ali nevarnih eksperimentov ni več potrebno. S takimi računalniki so npr. preizkušali več tisoč atomamih glav, ne da bi lete dejansko prišle do eksplozije.
Kljub brezkonkurančoi tehnični zmogljivosti svojega stroja, se bojijo pri CDC velikega nasprotnika. Zgodilo se je namreč že enkrat, da so se CDC na podoben način pokvarile tržne, možnosti, vsaj za določen čas, in sicer zaradi »Papirnih strojev« in Fantomskega računalnika firme IBM.
Ko je spravila firma CDC na trg računalnik CD 6600 je upala, da bo ta novi stroj uporabila kot močno orožje proti trdnjavi IBM. CD 6600 naj bi zrušil sloves s katerim se ponaša IBM, namreč da lahko na vsak način dobavlja najboljše računalnike..
IBM se je takrat hranil z ukano, tako trdi CDC, ki je menda protizakonita. Takoj po pojavi novega 6600 je obljubil IBM elektronske možgane s še večjo zmogljivostjo in sicer model 90-serije. Kljub temu, da je ta računalnik takrat obstajal le na papirju, je zadostoval sam prestiž firme IBM, da so kupci verjeli, kar so pri CDC takoj opazili, saj so v istem tre-.
nutku izgubili kar 50 kupcev, ki so raje čakali na obljubljeno napravo firme IBM.
Toda čakali so zaman. Niti 20 modelov 90 niso izdelali pri IBM. Proizvodnjo so ustavili. Konstrukcijskih nedo-statkov prezgodaj najavljenega stroja ni bilo moč odstraniti.
Tudi sicer, tako pravi obtožnica, IBM odjemalcem daje neuresničljive obljube. Podatki o zmogljivosti strojev ne ustrezajo resnici. Medtem ko čakajo kupci na obljubljene stroje in sedijo konkurenti na svojih strojih; zasluži IBM še z najemninami za stroje, ki se jih poslužujejo kupci v dobi čakanja.
Obtožnica zajema le dvanajst tipkanih strani. Medtem pa se je pojavil še en nadaljni tožilec. Tako je v začetku tega leta prav tako vložila monopolno obtožbo Data Processing Financial and General Corporation, vodilna firma za izposojevanje elektronskih računalnikov, ki zahteva, od firme IBM povrnitev škode v višini 4 milijard mark. In kot sporoča ameriška radiodifu-zijska družba NBC, namerava tudi ameriško pravosodno ministrstvo, po dvo-letnih preiskavah, vložiti tožbo zoper IBM.
Na bitke pred sodišči pa se je obtožena firma že (pripravila: pridobila si je namreč znanega svetovalca Nienolasa Katzenbacha, bivšega pravnega ministra v vladi L. Johnsona, ki bo pri IBM prevzel mesto podpredsednika.
Prevod:
Zdravko Markošek
1.	februarja bo dospel v plačilo tudi kupon št. 5 z obveznic Posojila za obnovo ta Izgradnjo Skopja.
Kupen, prav tako pa tudi kupone J, 2, 3 ta 4, ki do zdaj še niso bili vnovčeni, bo mogoče vnovčiti na vseh blagajnah Službe družbenega knjigovodstva.
Vrednost vsakega . kupona je označena na njem (v starih dinarjih), zato lahko vsak sam ugotovi, koliko mora dobiti. Pri vnovčenju niso potrebne nobene formalnosti. Dovolj je, če lastnik obveznice predloži blagajni kupone, pa bo takoj dobil denar. Dobil bo toliko, kolikor, je napisano na kuponu, le če bo vnovčil kupon št. 2, bo dobil nekaj več, dobil bo namreč še 23% dodatnih obresti. To velja samo za tiste, ki tega kupona še niso vnovčili, ker so tisti, ki so ga že vnovčili, te dodatne obresti dobili že takrat.
Tehnična akademija v Ess-lingersu, Neckar je lani priredila seminar »Organizacija v konstrukciji na primerih iz prakse«, ki sem, se ga udeležil tudi jaz. Na seminar so prišli tehnični direktorji, direktorji razvojnih birojev in konstrukcij pa tudi standardizacij iz raznih tovarn Zah. Nemčije, Švice in Belgije. Predavatelji so bili znani nemški strokovnjaki iz področij organizacije dela, priprave dela kakor tudi standardizacije.
Med predavatelji je bil dan glavni poudarek na organizacijo dela pri uvajanju novih izdelkov v proizvodnji. Pri tem so zlasti poudarjali potrebo po temeljitem pregledu razmer v okviru proizvajalca samega, pa tudi izven tega na tržišču; V smislu tega je bil predstavljen vprašalnik, ki se ga izpolnjuje pred uvedbo določenega izdelka v razvoj in nato v proizvodnjo. Ker so kriteriji zelo kompleksni in kažejo kakšne predhodne analize je potrebno izvesti preden začnemo z delom na novem izdelku, jih zaradi zanimivosti tudi objavljam, posebno zato, ker so popolnoma aplikativni. Razdeljeni so po področjih kot sledi:
A)	PROMET
T. Usposobljenost obstoječe prodajne in servisne organizacije za prevzem novega izdelka,
2.	Potrebna sredstva in čas za organizacijo dodatno potrebne prodajne in servisne organizacije.
Kupone pa bo' mogoče, vnovčiti tudi prek poverjenikov v podjetjih in ustanovah in to tako, da bo nekdo iz podjetja pooblar ščan zbrati kupone ter jih vse naenkrat vnovčiti. S tem bodo ljudje še hitreje vnovčili kupone, saj jim ne bo treba vsakemu, posebej pred bančne blagajne.
Tisti pa, ki so vplačali posojilo za Skopje v tujih valutah (dolarjih, frankih — francoskih in švicarskih, markah, lirah, funtih itd.), morajo kupone predložiti Narodni banki Jugoslavije, pravzaprav' njeni Direkciji za državna posojila . (Beograd, Skadarska 23). Le-ta je pristojna za izplačilo kuponov, saj dobi predlagatelj povrnjeno posojilo v valuti, v kateri ga je vplačal, pa najsi bo v gotovini ali pa z nakazilom na osebni devizni račun. Na posebno zahtevo lastnikov teh obveznic pa je mogoče dobiti protivrednost, izplačano tudi v dinarjih, po uradnem tečaju.
3.	Vpliv novega izdelka na prodajo dosedanjega proz vodnega programa.
4.	Potrebne proste kapacitete za novi izdelek v odpremi.
B)	TRŽIŠČE
1.	Predvideni obseg tržišča, ki se ga bo zajelo z novim izdelkom.
2.	Potreben čas. za vključitev v tržišče.
3.	Stroški za vključitev v tržišče.
4.	Predvidena stopnja rasti potreb po novem izdelku.
5.	Odvisnost prodaje od sezonskih nihanj.
6.	Odvisnost prodaje od konjunktumih sprememb.
7.	Možnosti izvoza.
8.	Marže in stabilnost ozir. variabilnost cen na tržišču..
9.	Vpliv novega izdelka na prodajno po-Iitiko pri dosedanjem proizvodnem programu.
10.	Poznanost podjetja pri bodočih odjemalcih novega izdelka.
11.	Odnos do grosistov.
12.	Konkurenčnost izdeN
kom odjemalcev, ki kupujejo izdelke dosedanjega programa.	»
13.	Problematičnost nastopa na tržišču zaradi konkurence.
14.	Možnost nastopa močnejšega inozemskega konkurenta na tržišču (v okvira EGS, Kennedy-jeve runde, »EFTA«- ipd.)
C)	IZDELEK
1.	Potreben čas za razvoj novega izdelka.
2.	Možnost nakupa licence-.
3.	Možnost uvedbe izdelka v proizvodnjo po know-how.
4.	Predvidena življenjska doba izdelka.
5.	Stopnja zadovoljstva tržišča z dosedanjimi konkurenčnimi izdelki, ki se nahajajo na tržišču.
6.	Možnost zavarovanja novega izdelka s patentno zaščito.
7.	Predvideni odskok od konkurence z novim izdelkom.
8.	Diferenciranje novega izdelka od konkurenčnih izdelkov (kvaliteta, funkcija, oblika, cena itd.).
D)	PROIZVODNJA
1.	Razpoložljivost osnovnih proizvodnih sredstev za novi izdelek. .
2.	Razpoložljivost delovne sile za. proizvodnjo novega izdelka.
3.	Dodatno potrebni personal za proizvodnjo novega izdelka.
4.	Dosegljivost potrebnih surovin in možnost nakupa, potrebnih, elementov.
5.	Ugodnost lege proizvodnih prostorov za novi izdelek.
6.	Zahtevnost izdelave novega izdelka in delež tujih dobav.
(Drije na 5. strani)
OBVESTILO
Izplačevanje obveznic skopskega posojila
Pogled v montažno halo obrata ATN »Elektromehanika« Kranj
Perspektive ©brata za avtomatske telefonske naprave
Telefonski priključek že tudi pri nas ni več tako velika redkost, saj je vse naše življenje izredno razgibano. Telefonski aparat doma je okno v svet. To danes že verjamemo, čeprav smo še nedavno tega, na telefon gledali kot na napravo, ki ni tako nujno potreba vsaj v stanovanjih.
Razvoj teh pa nam je to mišljenje ohranilo tako, da smo pričeli verovati, da je resnica, kar so nam več kot pred desetimi leti pripovedovali Švedi. Pri njih se je namreč že takrat celo kmet odločil, da je v hišo prej napeljal telefon kot elektriko. Zakaj? Zakaj tega, ker si je glede razsvetljave, čeprav težko, le nekako pomagal, nasprotno pa mu je telefonski priključek omogočil vsak čas naročiti hrano, orodje ali zdravnika direktno v hišo.
Ni še davno tega, ko smo pri nas medkrajevno govorili tako, da smo morali na zvezo čakati tudi po več ur. čim pa smo pričeli z avtomatizacijo, so pogovori bolj pogostni, čas pogovora, je krajši in čakanje je manjše. Prav to pa je z druge strani vzrok, da se je v kratkem času število pogovorov izredno povečalo, odnosno, da PTT organizacije želijo vse več telefonskih central odnosno priključkov in tu pričenja naš referat o perspektivi obrata za avtomatske telefonske naprave Iskra Elek-tromehanika Kranj.
Ker so številke suhoparne jih moremo navesti le nekaj. V Beogradu zadnje čase montirajo zelo veliko priključkov tako, da bo en aparat vključen v javnem prometu na štiri družine. Do leta 1975 želijo število toliko povečati, da bo vsaka družina imela svoj telefonski priključek. Z drugimi besedami bodo imeli v Beogradu leta 1968 devet priključkov na 100 prebivalcev, leta 1975 pa 33.
V Jugoslaviji pa so še dru-ga mesta in poleg PTT organizacij še drugi kupci telefonskih naprav kot n. pr. ■železnica, JLA itd. Seveda ne
smemo pozabiti prodaje za sebnih telefonskih naprav in prodaje v inozemstvo, ne smemo pa pozabiti, da ni za telefonski priključek potrebna le telefonska centrala, pač pa tudi telefonski aparat. S številkami povedano bo potrebno že v letu 1969 izdelati 120.000 telefonskih aparatov, torej še enkrat več kot v letu 1968.
Če imamo vsa ta dejstva pred očmi, se moramo resno zavedati položaja v katerem smo. Naše kapacitete so premajhne. Obstaja pa tudi konkurenčna tovarna Nikola Tesla, Zagreb. Vendar menimo, da navedeni podatki niso . takšni, da bi nas strašili, nasprotno so takšni, ki nas morajo le vzpodbujati. Menim, da moramo naš obrat za avtomatske telefonske naprave samo še povečati, podobno kot že nekaj let proizvodnjo telefonskih naprav povečuje tovarna Nikola Tesla, Zagreb, če bomo to dosegli, bomo šli v korak s potrebami jugoslovanskih PTT podjetij, ki zahtevajo v celotnem načrtu dvig števila telefonskih priključkov z letošnjih 400.000 na 1,400.000 v letu 1975. Povečanje števila priključkov v letu 1969 je za 70.000, zato zopet 70.000 itd. To število Iskra in Tesla lahko dosežeta, odnosno to količino omenjeni tovarni že dosegata. še več! Obe tovarni zmoreta še več, tako, da celo morata prodajati še drugam. Ker pa je zunanji trg še odprt in, ker je naš izvoz nujnost, saj smo vezani na velik u-voz, se nam gospodarski načrt lahko kar lepo izide.
Obrat za avtomatske telefonske naprave je v štirih letih obstoja dokazal svojo življenjsko nujnost in uteme
Ijil takratno gradnjo, saj je v tem času proizvodnjo podvojil. Zaradi tega moramo pričakovati, da bo tudi v prihodnjih štirih letih proizvodnjo ponovno podvojil. Podatek je realen, vendar bo potrebno vložiti precej delovnega poleta vseh sodelavcev obrata za avtomatske telefonske naprave, da bo tudi dosežen.
Menimo, da je potrebno misliti tudi na povečanje prostorov, še prej pa je potrebno bolje izkoristiti prostorske rezerve. Tudi disciplina bi bila lahko boljša, posebno pa ni prav, da mnogi izkoriščajo bife, ki je zgrajen v korist delavcev tako, da imajo posebej malico in posebej odmor.
Vsekakor pa so ozka grla v zadnjem času na strani strojne obdelave posameznih delov, ker je potrebno namestiti še nekaj stiskalnic, obstoječe pa boljše izkoristiti.. Tu bo potrebno »izvleči« iz strojev več izdelkov, ki so dobri, tu bo torej potrebno zmanjšati- izmet in zares izboljšati disciplino. Najslabše podatke kažejo prav ti oddelki in naša naloga je, da te podatke zboljšamo, če pa temu ni tako, bi bili zadovoljni prav vsi v obratu ATN. Prav gotovo, da je s tem v zvezi velik problem v krogu gospodarske planske priprave in v krogu tehnične kontrole, če je izmet prevelik je škoda velika, delo stoji, služba načrtovanja pa ni točna.
Perspektive obrata za avtomatske telefonske naprave so vsekakor več kot velike in naša naloga je, da jih realiziramo. Prav gotovo pa mora živeti v nas zavest, da je to naša nujnost. V tem oziru se bo moralo močno potruditi vodstvo proizvodnje, mimo vseh drugih reči pa menimo, da je uspeh dela možen samo takrat, ko je ubrana vsa celota.

ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ
Organizacija:
TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO LJUBLJANA, Linhartova 35 razglaša
prosta delovna mesta za:
TEHNOLOGA
pogoj: inženir strojne stroke z vsaj 2-leti
prakso na delovnem mestu tehnologa, ali kot strukter orodij. — Pasivno obvladanje nemška ali angleškega jezika. Urejena vojaščina, ¡m
ORGANIZATORJA
pogoj: dipl, ekonomist — aktivno obvladaj
nemškega in angleškega jezika. Zaželena praks in urejena vojaščina.
ANALITIKA ČASA pogoj: srednja strokovna izobrazba —'teljil
strojne, elektro ali srednje ekonomske šole. Vsi nekaj let prakse ria podobnem delovnem mesj urejena vojaščina
TAJNICO SLUŽBE
pogoj: dokončana srednja strokovna izobrai ba — administrativne ali ekonomske strok: Pasivno‘ obvladanje nemškega ali angleškega ji zika, 2 leti prakse v poslovni korespondend obvladanje strojepisja.
MOJSTRA KLJUČAVNIČARSKE STROKE pogoj: strojni ključavničar splošne kljuk
stroke. Večletna praksa na delovnem mestu'moj stra — vodja delavnice ali oddelka.
OD po Pravilniku o delitvi OD tovarne. Nastop mogoi takoj. Ob nastopu poskusno delo, ki bo po Pravilniki o delovnih razmerjih.
Tovarna ne razpolaga s stanovanjem za razglašena ds lovna mesta.
Ponudbe z. opisom sedanje zaposlitve in dokazili o iz polnjevanju pogojev po razglasu, sprejema kadrovski soc. oddelek tovarne Ljubljana, Linhartova. 35, d« 13. februarja 1969. j
BiiaaaitaaBiiBBHBBaHeaManHMBSHSflaasBHaBHBaaaMHaBaaaaaHiMiniu
^«•BBBBBBB BB89BBOBBBBBBBBBI BSSBBBBBBBBBBBBBBBBBRBBBBBBI
Iz pisma iz Amerike
Naš nekdanji sodelavec tov. Jože Kadunc, ki je bil eden glavnih monterjev montažnega sektorja za posebne zasebne individualne avtomatske telefonske naprave, nas je pred časom zapustil in sedaj živi v ZDA, v New. Yorku. Kaj ga je gnalo v svet, mi sicer ni znano dn tudi ni, da bi o tem razpravljali, pač pa je zanimivo kaj naš čloyek v tem daljnem, tehničnem svetu doživlja; Sprva je opravljal vse mogoče elektrotehnične opravke, počasi pa je prišel k podjetju, ki se bavi s telefonskimi napravami — Western Electric.
Kot vsak Slovenec, hodi z odprtimi očmi in vidi marsikaj novega in zanimivega. Ko nam je pred kratkim spet pisal, nam je zelo zanimivo povedal o najnovejših hotelskih telefonskih napravah. Ker je snov zanimiva, vam ta del pisma posredujemo.
»Pred kratkim sem imel priliko videti hotelsko avtomatsko telefonski centralo v mestu Miami, kapacitete za 290 priključkov in sicer popolnoma avtomatizirano po tukajšnjih merilih. Telefonska centrala je namreč narejena za hotelske potrebe, vendar ima vgrajeno popolno avtomatiko za hotel-
sko administracijo. Z nji zvezi pa je še poseben čunski stroj, ki zaračunaj pristojbine, ki se tičejo lefonije in še drugih tia gostu. Ko sem namreč za ščal hotel, je receptorka posebnem numeratorju j sala številko moje sobe potrebno kodo, iz bližnjo teleprinterja pa je že »zid kompletni račun, ki je otj čunal: zajtrke, večerje, j novanje, telefonske pog« re in brzojavke. Vsi podi so bili spisani s strojeni ko, da sem lahko razbral čen čas, izbrane številki ločenimi tarifami za v> pogovor, posebej mestna rifa, posebej tarifa za -ffi krajevno zvezo in še e usluge. Preko te hotelske « trale lahko gost rezervira1 bo v ten\. hotelu teleprinl sko, ker imajo hoteli poS no namensko teleprinter odnosno telefonsko omrel V veži hotela pa sta nai ščena dva teleprinterja, se vključujeta avtomatsko stalno tipkata važne not za goste, cene surovin ali delkov na svetovnem trži! stanje delnic, itd.«
P. S.
Rekel bi, da je poda zelo zanimiv, vsekakor, kaže, da imamo »telefonu še dovolj dela.
inji
Izbiranje In uvajanje novih izdelkov
(Nadaljevanje s 3. strani)
E)POTREBNA DENARNA SREDSTVA IN RENTABILNOST NOVEGA IZDELKA
fj Možnost lastnega kritja potrebnih sredstev.
2.	čisti dohodek od novega izdelka.
Nekatere važne rezultate dobljene z analizo izdelka po teh kriterijih evidentirajo lia formularju z nazivom »Specifikacija izdelka«. Tako so poleg splošnih generali j q-izdelku tudi sledeče rubrike: opis izdelka (funkcija, upora-,ba tehnični karakteristike), skupni potencial tržišča, de-'lež konkurence, bruto in neto cena izdelka, stroški razvoja' (ločeno ‘ od materialnih stroškov), atestiranje (po VDE, SEV, SEMPO ipd.) ter grobi terminski plan opajanja izdelka od razvoja do časa, ko se začne z rednimi dobavami. Razumljivo je, da je dokument zaupen.
»Terminski plan osvajanja izdelka« pa je dokument, ki podrobno določa termine osvajanja novega izdelka. Na seminarju je bil tak terminski plan tudi predstavljen v naslednji obliki:
Naloga
Izvajalec
Začetek
izvajanja
Izvršitev
1.	Prva analiza prodajne službe
2.	Terminski plan razvoja
3.	Terminski plan
Jlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllir
I	Dopisujte	I
I	v	ISKRO!	|
p	—
E	s
iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimmm
priprave izdelka v proizvodnji
4.	Konzultacije ob izdelanih sestavnih risbah
5.	Izdelava podlog za izvedbo predkalkula-cije
6.	Konstruiranje orodij
7.	Dovoliti naročilo orodij
8.	Izdelava in tekoče izdajanje risb
9.	Izdelava vzorca
10.	Priprava in izdaja naročila za izdelavo
11.	Planiranje delovnih postopkov. .
12.	Naročilo priprav in naprav za proizvodnjo
13.	Pregled situacije
14.	Elementi za začetek dela na skladišču
15.	Izdelava končnega prototipa
16.	Izdelava montažnega plana
17.	Ničelna serija
18.	Prodajni razgovori
19.	Spremembe
20.	Začetek izdelave
Prodaja
Razvoj
Priprava dela
Konstrukcija
Konstrukcija
Konstruk. orodja
Predkalkulacija
Konstrukcija
Prototipna delav.
Planski odd.
Odd. za študij dela Priprava dela Vodstvo proizvodnje Skladiščna služba Razvoj/prodzvodnja Priprava dela Proizvodnja Konstrukcija Proizvodnja
To je bilo le nekaj detajlov s seminarja, za katerega mislim, da je bil zelo uspešen. Podobni seminarji in izmenjava mišljenj med strokovnjaki bi bila verjetno koristna tudi pri nas.
Pred kratkim je odšel v zasluženi pokoj tov. Evgen Benedik, rezkalec v ročni orodjarni kranjske tovarne. Ob slovesu so mu sodelavci izročili spominsko darilo in mu zaželeli še mnogo srečnih in zdravih let
Načrti in dogovori morajo voditi k uspešnemu delu
Predsedstvo konference ZM tovarne »Elcktromehanika« Kranj je že začelo z delom, ki ga je treba opraviti v letošnjem letu. Statut ZMS tovarne je v delu, nakar bo objavljen v našem glasilu »Iskra«. Akcijski program je v glavnem že izdelan, vendar bo verjetno treba še kaj dopolniti ali spremeniti. Ker v naši blagajni še nimamo denarja, bomo razna tekmovanja in kulturne prireditve morali preložiti na poznejši čas. Prvo, kar lahko in moramo izvesti, pa so proizvodne konference po delovnih enotah. Le-te so nujne, ker bomo le tako dobili pojasnila, kakšni so problemi mladih v proizvodnji.
20. januarja je bil sestanek predsednikov aktivov ZM tovarn TOSO, IBI, »Elektro-mehanika« in sicer v obratu »Stikala«. Povabilu se niso odzvali iz podjetja »Kovinar« Kranj in našega obrata v Lipnici. Pogovorili smo se o organiziranju skupnega seminarja' za mlade proizvajalce. Vsi navzoči so bili mnenja, da je sestanek potreben in da lahko prinese zadovoljive
in koristne rezultate. 24. januarja srno imeli na pobudo BPT (Bombažna predilnica Tržič) v Tržiču skupno sejo predstavnikov aktivov ZMS - podjetij. BPT, Tekstilinduš, Iskra, Elan in TRAK. Pogovarjali smo se o skupnem organiziranju in medsebojnem sodelovanju v športu in kul-turno-zabavnem programu.
Na 8. seji predsedstva ZMS »Elektromehanika«, ki je bila 23. januarja, so bili prisotni tudi predstavniki . OK ZMS Kranj, Tekstilindu-sa Kranj in TOSO Kranj. Dnevni red je bil naslednji:
1.	Seminar aktivov ZMS skupaj z IBI in TOSO; 2. Seminar, v okviru sindikata občine Kranj; 3. Medsebojno sodelovanje aktivov ZMS; 4. Razno. V razgovoru smo določili program seminarja, predavatelje in kraj. Za seminar, ki ga organizira občinska sindikalna podružnica, smo zadolžili našo kadrovsko komisijo, da izbere dva mladinca, ki bosta sodelovala na tem seminarju.
Poleg športnih prireditev je treba organizirati serijo skupnih kuitumo-zabavnih
prireditev, in sicer javnih. Govorili smo tudi 6 seminarju za pripravnike, ki ga bo v drugi polovici februarja organizirala kadrovska služba tovarne. Za sodelovanje med gorenjskimi aktivi bomo izmenjali tudi tovarniška glasila.
Predsedstvo vabi mladino, da v glasilu objavlja članke o delu mladine v delovnih enotah. Piše naj o uspehih, problemih in daje tudi predloge in ideje o bolj plodnem in še bolj razgibanem delu mladinske organizacije v »Elektromehaniki«. Želeni bi bili tudi prispevki, ki bi jih koristno uporabili na raznih prireditvah.
Predsednik konference ZMS, »EJektrome-hanika«
Alojz Debeljak
Pripis uredništva:
Pridružujemo se mnenju pisca: želimo da čim več pišete v naše glasilo. Problemov je dovolj! Tudi prispevke za mladinske prireditve pošljite nam, kot npr.: pesmice, prozni tekst itd.
^ v ./■ s	s s	& ¿ar s ¿eer s ¿s? s jasr s ¿ar s &sr *	r mr a ^r s ¿ar a ¿aa a	s ¿wr s asr a jasr jr ¿¡sr a	a asa a *mr jr ¿isr a ¿ara ¿ar a ¿sr a ¿ar a ¿sv a asm
Pred razstavo »Lepo in dobro«
V februarju razstava, ki jo propagandna služba Iskre pripravlja v sodelovanju z zagrebškim muzejem za umetnost in obrt
V februarju letošnjega leta bo razstava »Lepo in dobro«, katero pripravljata propagandna služba Iskre in zagrebški muzej za umetnost ih obrt. Razstava bo pre-nešena iz Zagreba tudi v Beograd, nato pa v vse naše tovarne. S tem v zvezi nam je kustos zagrebškega muzeja za umetnost in obrt, Radoslav Pudar, poslal naslednji sestavek, katerega v prevodu objavljamo v celoti.
Ideja industrijskega oblikovanja in opozorilo o potrebi po sistematični skrbi za goji-?®v. s°d°bne oblike izdelkov, ki jih proizvaja industrija, sta sev Pri nas pojavila že pred vec kot desetimi leti. To idejo m opozorilo so prinesli naši strokovnjaki, ki so se na svo-J'h službenih potovanjih pre-
pričali, a da industrijsko bolj razvite! države vse večjo' pozornost posvečajo industrijskemu oblikovanju svojih izdelkov. V teh državah so se pojavili številni instituti, ki skrbe za uvajanje industrijskega oblikovanja, osnovali pa so tudi dolgo vrsto posebnih šol, v katerih vzgajajo
strokovnjake za oblikovanje.
Danes prav gotovo ni več države z razvito industrijo, kj ne bi imela neke osrednje ustanove za industrijsko oblikovanje in šol, ki bi dajale bodoče strokovnjake s tega področja. Izredno veliko pozornost industrijskemu oblikovanju posvečajo v Združenih državah Amerike, na Japonskem, v Veliki Britaniji, v skandinavskih deželah, kakor tudi v Nemčiji, Franciji in Italiji, prav tako pa začenjajo vse bolj temu pomembnemu vprašanju posvečati pozornost tudi v socialističnih državah, še zlasti pa v Sovjetski zvezi, katera je v zadnjem času vložila ogromna finančna sredstva prav v razvoj in napredek industrijskega oblikovanja.
Ker dandanes vse materialne : dobrine, še posebej pa izdelke za široko potrošnjo, izdelujejo industrijsko, so se na mednarodnih tržiščih, kakor tudi v maloprodaji pojavile specifične razmere, ki vse
bolj in bolj terjajo sodobno oblikovane izdelke. Eden izmed argumentov, ki potrjuje to trditev o pomembnosti industrijskega oblikovanja izdelkov je tudi ta, da današnji kupec, bodisi na veliko, ali potrošnik iz množice, dobiva vse več informacij 6 posameznem izdelku in njegovi kvaliteti iz — oblike, ki so jo oblikovalci, skupno s kon-strukterji, dali posameznemu izdelku. Celo to — današnji kupec velikokrat niti nima drugega vira ' informacij o vrednosti nekega izdelka, razen njegove oblike, zato je njegova odločitev za nakup odvisna od vtisa, kakršnega bo posamezni izdelek naredil' nanj. Drugače kot z očmi navadno kupec v1 trgovini ne more preverjati kakovosti robe, zato vrednost lahko preceni prav prek oblike izdelka. Seveda imajo lahko tudi izdelki slabše kakovosti privlačno, sodobno obliko;' ki bo pritegnila pozornost in nanj napravila dober vtis. Eloksi-
rane površine, svetleči napisi, imitacija boljših materialov, modni dodatki na zunanjosti izdeika vse to so pomagala, ki imajo edino nalogo — pritegniti pozornost kupca. No, pogled vzgojenega in pozornega kupca bo znal razbrati, kaj je zgolj samo zunanji videz izdelka, a kaj je zanesljiv znak kakovosti izdelka, za katerega se zanima. Prav zato si splošne razvite kulture oblikovanja v industriji tudi ne morejno zamisliti brez istočasne in organizirane skrbi za dvig ravni kulture potrošniških množic.
V naši državi industrijskemu oblikovanju še ne dajemo tolikšne pozornosti, kot bi jo to pomembno vprašanje dejansko zaslužilo. ¡Za to so različni razlogi, vsekakor pa je škoda, ki zaradi tega nastaja, dokajšnja. Tudi v primerih, ko je domača industrija sicer sposobna svoje izdelke izpopolniti tehnično in konstruktivno do standardov, ki vladajo na mednarodnem tržišča.
■ B
ZP ISKRA Organizacija:
TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO
LJUBLJANA-PRŽAN	1
Kadrovska komisija
objavlja prosta delovna mesta za:
VODJO ELEKTRIČNE MERILNICE
pogoj: elektroinženir (šibki tok) II. ali I. stopnje
z najmanj 2 leti prakse na področju merilne tehnike
VODJO MEHANSKE MERILNICE
pogoj: strojni inženir II. ali I. stopnje z najmanj
2 leti prakse na področju merilne tehnike
VZDRŽEVANJE ELEKTRIČNIH INSTRUMENTOV pogoj: elektrotehnik (šibki tok) z najmanj 3 leti prakse na podobnih delih
DELAVNIŠKI KONTROLOR 2 delovni mesti
pogoj: poklicni delavec kovinske stroke (stružit J finomehanik ali ključavničar) z najmanj; 1 letom prakse Za vsa ta delovna mesta je poskusno delo. Zaželeno je, da je vojaški rok že odslužen.
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe z navedbo podatkov, na gornji naslov.	f
VPRAŠANJE:
Kako gledate na tozadevni sklep delavskega sveta za pospešeno reševanje stanovanjske problematike?
ODGOVOR:
Vsekakor z velikim zadovoljstvom, saj je stanovanjska komisija doslej imela res omejene možnosti. Sedanji učinkovitejši ukrepi v to smer pa so vsekakor odraz
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva. Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221; Sat. 333. V
Kako ocenjujete delo sindikalne organizacije v vaši tovarni?
ODGOVOR:
V nekaj, besedah težko dam izčrpen pregled dejavnosti naše organizacije, vendar menim, da je bilo to delo v preteklem obdobju dokaj uspešno. To trdim tudi za čaš, ko je bila v, tovarni začasna upravai, saj je zlasti tedaj sindikat odigral pomembno vlogo v sodelovanju z odborom začasne uprave. Aktivnost naše sindikalne organizacije, ki je še posebno živahna v obratih, pa lahko ponazorijo nekatere izmed naštetih akcij, kot na primer zelo številna udeležba članov našega kolektiva na proslavi 25-Iet-nice AFŽ, na zboru Iskre v Semiču, proslava dneva republike, obdaritev otrok za novoletno jelko, zabave ob novem letu, prav tako pa ak-
Učenci poklicne šote »Iskra« v Kranju pri praktičnem pouku v oddelku za elektromehaniks
Odločni ukrepi za rešitev stanovanjske problematike zaposlenih
(Nadaljevanje s 1. strani)
sik problemi članov vašega delovnega kolektiva?
ODGOVOR:
Naša stanovanjska komisija po 26. decembru lani sprejema še nove prošnje in jih bo skušala reševati individualno, v kolikor bodo po za-Ijučnem računu za preteklo leto na razpolago ustrezna sredstva. Glede na vse dosedanje načine reševanja teh vprašanj, še zlasti pa na račun namenskega vezanega varčevanja pri banki, računamo, da bo stanovanjsko vprašanje naših delavcev glede na sedanje število prosilcev, rešeno v celoti nekako v 4 do 6 letih, saj v tem pogledu šele prav zdaj prehajamo v največjo možno širino.
ugodnejših poslovnih rezultatov tovarne, zlasti pa tudi pristnejšega sodelovanja med vodstvom tovarne in družbe-no-političnimi organizacijami, kar vse pa tudi ustvarja ugodnejše pogoje za uspehe na tem pomembnem področju.
I
VPRAŠANJE:
Kako je z občnim zborom vaše sindikalne podružnice?
ODGOVOR:
Občnega zbora naša tovarniška sindikalna organizacija nima, pač pa so le-ti vsako leto po naših obratih. Razen v obratu »Upori« v Šentjerneju, so sindikalne občne zbore imeli že po vseh drugih obratih tovarne elementov v minulem decembru.
1 I
VPRAŠANJE:
tivno sodelovanje sindikata pri raznih pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov ter drugih. Naša sindikalna organizacija se je dobro odrezala z organizacijo lanskih zim-sko-športnih iger Iskre v Kranjski gori, kakor tudi z udeležbo naših športnikov na letnih igrah v Novem mestu. Vsako leto priredi sindikalna organizacija tudi srečanje in obdaritev upokojencev, vsekakor pa so še druga področja, kjer je čutiti aktivno delo sindikata tako, da lahko govorimo o njegovi uspešnosti. Pogrešam le tesnejših stikov in večje aktivnosti sindikalnega odbora ZP, kar bi verjetno poživilo tudi delo organizacij v naših tovarnah in enotah.
-C-
03
V JT jSSST Ji ,¡5327 jP jt
jih bo zunaj težko prodati, ker je njihova oblika takšna, da ne privlači kupca in potrošnika z razvitim čutom za kvalitetne in sodobne oblike izdelkov.
Iskra pravzaprav sodi pri nas med tista še redka podjetja, ki so spoznala potrebo po sodobnem oblikovanju izdelkov. V ta namen je osnovala v okviru Zavoda ca avtomatizacijo poseben oddelek za industrijsko oblikovanje, pod vodstvom Davorina Savnika, ki uspešno deluje že od 1.1962. Do danes je oddelek za industrijsko oblikovanje, tudi ob sodelovanju zunanjih sodelavcev, rešil vrsto pomembnih nalog s področja industrijskega oblikovanja in te naloge vselej niso bile takšne, da bi jih bilo mogoče izpeljati samo na podlagi rutinskih izkušenj. Nasprotno — bile so priložnosti, ko je bilo treba reševati to vprašanje ob spoštovanju relativno zelo neugodnih pogojev, kajti sodobne metode industrijskega
oblikovanja težko prenašajo improvizacijo in nezadostno stabilnost podatkov, katere mora industrijski oblikovalec upoštevati pri izbiri in določanju oblike nekega izdelka.
Kljub vsemu temu pa so nekateri rezultati oddelka za oblikovanje v Zavodu za avtomatizacijo bili tolikšni, da so nekateri Iskrini izdelki bili na pomembnih mednarodnih razstavah zapaženi in celo tudi nagrajeni. Te dosedanje uspehe nikakor ne smemo zanemarjati, ali jih celo podcenjevati, ker to mso edini dosežki tega oddelka in njegovih sodelavcev, pač pa so to dokaj «objektivni pokazatelji splošne zrelosti industrijske proizvodnje celotnega podjetja. V dobrih oblikah izdelkov nekega podjetja se namreč odraža tudi raven podjetja v celoti. Na drugi strani — dosedanji uspehi tudi ne bi smeli biti povod za precenjevanje doslej vloženih kolektivnih naporov za napredek industrijskega
oblikovanja v Iskri. Nujne potrebe, ki jih narekujejo razmere na mednarodnih tržiščih in napredni koncepti razvoja zares modernega industrijskega podjetja, zahtevajo napore, ki bodo razpoložljive sile še bolj intenzivno in racionalno izkoristile in razširiti in poglobiti njihovo dejavnost. To pomeni, da je neizogibno potrebno delo oddelka za industrijsko oblikovanje še razširiti in mu omogočiti večje pristojnosti za posredovanje v vseh fazah produkcije, od marketinga (od obdelave tržišča do propagandnega spremljanja izdelka potem, ko preide v fazo prodaje). Moderna načela industrijskega oblikovanja namreč ne zajemajo samo deia projektantov, ki oblikujejo zunanji, estetski videz izdelka, temveč tudi vse druge pogoje konstrukcije: od izbire materiala in načina izvedbe, do opreme izdelka, ko iz tovarniškega skladišča odhaja v trgovino. Vedno znova je treba ponavljati to, da in-
dustrijsko oblikovanje ni le izolirana dejavnost izpopolnjevanja zunanjega videza izdelka, pač pa je to krepko povezana in povsem logična veriga operacij, od katerih nobene brez, škode za celoto ne smemo zanemariti. Med dosedanjimi uspehi oddelka za industrijsko oblikovanje v Iskri je treba končno poudariti: šolski komplet merilnih instrumentov, merilne instrumente BN2 in BN 11, prenosni Hi-Fi ojačevalnik, transi-storski radijski sprejemnik Hockey 66, kinoprojektor' KA-12, prav tako pa tudi električni vrtalni stroj EVS-6, in družino avtomatskih telefonskih aparatov. Manj' očitni so uspehi, ki jih je oddelek dosegel pri oblikovanju družine kontaktorskih naprav. Vendar se prav na teh primerih (kon-taktorji) vidi, kako napredno industrijsko oblikovanje ni edina stvar zunanje dopadljivosti, pač pa predvsem naloga racionalizacije in standardizacije. In prav to so tisti ele-
menti v industrijski proizvod-1 nji, ki*na najbolj neposreden) način pozitivno delujejo naj napredek proizvodnje in po-j slovnost podjetja.
Že skoraj leto dni se medi Propagandno službo Iskre inf oddelkom za oblikovanje z j ene in zagrebškim muzejem;! za umetnost in obrt z druge I strani, razvija tesno sodelova-I nj,e z namenom» da, "bi naj razstavi javnosti prikazali d» j sedanje napore v smislu j dobrega industrijskega obli-.|: kovanja v Iskri, hkrati pa j naj bi razstava bila tudi* sredstvo, s katerimi bi vsa) j delno izboljšali pogoje za na;l daljnjo rast in razvoj indu-j atrijskega oblikovanja v zdru-j ženem podjetju Iskra.
V. teku navedenega sodelo-j vanja je bila upoštevana me® j most, da se javni prikaz dobrot oblikovanih izdeko.v ne sme! ocenjevati zgolj kot propan gandno razstavljanje, pač pa! je takšna razstava lahko tudi j nov način stika s tržiščem s

»Flp.lctromehanika« Kranj
Nabava materialov v IL polletju 1968
Po doikali neugodnih pogojih v začetku leta 1968 se je nabava materialov v II. polletju dokaj normalizirala. To seveda ne pomeni, da so odstranjene vse težave, vendar je za večino dobav urejeno tako, da teče ugodneje.
ZNIŽEVANJE ZALOG
Tendenca močnega znižanja zalog razreda 3 in 5 je na eni strani ugodno sprostila vezana obratna sredstva, na drugi pa močno angažirala plansko službo, ki je morala plane prirediti na vedno točnejše nabave materiala in dedov. Tako planiranje dobav pa je v posameznih primerih prišlo v drugo skrajnost, saj so bile dobave nesmotrno drobljene, proizvodne serije v produkciji pa neoptimalne.
Planiranje materiala je večkrat nesmotrno, pomanjkljivo in nepravočasno, kar planerjem nabave zelo otež-koča delo, tovarni pa prinaša neželene zastoje. Posebno kritično obdobje je na prehodu v novo poslovno leto,- ter pri menjavanju tipov artikla.
DOBAVNI ROKI
Nabava materialov domačih proizvajalcev je ¿lede na dobavne roke ugodnejša. Ti roki se gibljejo od enega do treh mesecev, v posameznih primerih pa so tudi daljši. Proizvajalcem, s katerimi -imamo sklenjene pogodbe, dajemo vnaprej okvirne letne potrebe, okvirne kvartal-ne potrebe, mesečno pa de-finitivnfi specifikacije, da nas lahko pravočasno vključijo v svoj proizvodni program. Količina materialov in delov namreč ni vedno v njihovem rednem programu, včasih pa tudi ne takšna, da bi jo imeli v kontinuirani proizvodnji. Poseben problem nam predstavljajo majhne količine specialnih
materialov, ki jih proizvajalci nočejo posebej vključiti v svoj proizvodni program, trgovska mreža pa jih ne drži na zalogi. Prav pri teh materialih pa je največkrat tudi planiranje nepravočasno.
Dobavni roki uvoznih materialov so zelo dolgi. Konjunktura — predvsem na zahodnem trgu — nam iz tedna v teden podaljšuje dobavne roke. Sem spadajo predvsem materiali 114 in 115 panoge ter nekateri elementi-. Trenutno najkritičnejša je dobava novega srebra za katerega je rok dobave že 6 do 9 mesecev. Zaenkrat imamo zagotovljene dobave po 7 ton mesečno, medtem ko so dejanske potrebe precej večje. Nabavna organizacija ZP se močno trudi, da bi nam pravočasno preskrbela dovolj velike količine. Zaradi te nenadne spremembe in podaljšanja rokov nam bo v prvih , mesecih primanjkovalo nekaterih materialov.
Kljub večkratnim opozorilom na dobavne roke, pa nam planske službe obratov še vedno postavljajo prekratke dobavne roke. Smatramo, da bi morale biti planske in tehnične službe tesneje povezane, planiranje pa pravo-časnejše in točnejše. Zaradi sprememb na tehnični dokumentaciji grejo večkrat že dobavljene serije v izmet. Smatramo, da bi pred spremembo morali pregledati tu-' da stanje naročil in zaloge, Dogaja se celo, da dobavni roki že zapadejo, preden dobimo potrebno tehnično dokumentacijo, vzorce, navodila, klišejne risbe itd. V takih primerih nabavna služba ne more prevzeti krivde nase, saj bd bilo nesmiselno posredovati proizvajalcem naročila brez potrebne tehnične dokumentacije, Sele z izboljšanjem poslovanja s strani planskih služb bomo lahko pravočasno prejela naročene
kaor tudi priložnost, da so v kontaktu s tržiščem pridobijo izkušnje za usmerjanje v nove napore za kakovostno industrijsko oblikovanje izdelkov.
Obstaja namen, da bi ra stavo »Lepo in dobro« pr nesli v vse glavne centre državi, jv kraje, kjer se nah | ]ajo večje naše delovne enot hkrati pa bi ta razstava lahl postala tudi zametek stali »muzejske« kolekcije v Iški Takšna kolekcija bi namr< j za obiskovalce in poslovi Partnerje lahko bila vir na bolj konkretnih informacij ; možnostih * in- sposobnosti ZP Iskra.
■ ¡Sil skrbno izbranih izde kov bodo na omenjeni razst, ,vi prikazali tako, da bod Posebno poudarjene prav n j I nove oblikovane kakovosti, r £?zneniarji in dokumentacij; r1 o'°d° spremljali posamezi izdelek, bodo argumentacij za več ali manj uspešno '§ i uustnjsko oblikovanje. Splo
na reakcija obiskovalcev razstave, kakor tudi -anketa, ki jo bodo izvedli za časa razstave, pa bo lahko dala dragocene informacije o mislih, vtisih in občutkih prav tistih, ki so jim ti razstavljeni izdelki namenjeni — torej potrošnikov. Nadalje ima razstava »Lepo in dobro« tudi ta smisel, da Se Iskra na splošno, s svojo dejavnostjo in prisotnostjo na domačem trgu približa množičnemu potrošniku, da bi se le-ta vsaj delno spoznal S procesom, katerega posamezni izdelek preide. v teku proizvodnje.
Končno — razstava »Lepo in dobro« ima tudi ta namen, da med potrošniki vzbudi zanimanje za dobre oblike industrijskih izdelkov, pri čemer bi še posebno v kraj ib, kjer so Iskrine tovarne, med samimi neposrednimi proizvajalci morala vzbuditi večje zanimanje, pomembnost in slednjič pogoje za nadaljnji razvoj in napredek industrijskega oblikovanja v Iskri.
materiale in dele. Razumljivo nam je, da bo potrebno nekatera naročila reševati po hitrem postopku, ne more pa se to posplošiti. PROBLEMATIKA NABAVE MATERIALA
Nabava po-teka prek nabavne službe in prek nabavne organizacije, ki nastopa s potrebami vseh tovarn Iskre pri večjih dobaviteljih. S tem se doseže boljše dobavne roke, nižjo ceno in ostale pogoje.
NABAVA IZ UVOZA Kakor smo že uvodoma zapisali nam nabava uvoženih materialov in delov stalno predstavlja največji problem. Materiali so v glavnem naročeni po postavljenih letnih planih, prihajajo pa z zamudo ali pa zanje nimamo potrebnega kritja z dinarskimi sredstvi. Večkrat materialov ne moremo plačati niti takrat, ko že prispejo na carinsko skladišče. To pa povzroča poleg zastojev tudi do-(Dalje na 8. strani)
AB&iBBBSSSflBBSBBBBBB&EESBI
S z sklepov

SKLEPI 19. SEJE UO (24. 1. 1969.)
© Upravni - odbor je bil seznanjen s poročilom o finančnem stanju tovarne na dan 22. 1. 1969.
© Upravni odbor je sklenil, da se pri dodeljevanju nagrad za 20-letno delo v tovarni šteje v to delo tudi zaposlitev v bivši tovarni »špik«, Kranj in zaposlitev v bivšem podjetju »Tulip« v Lipnici.
© Zaradi proizvodnje elek-troventilov, ki se na novo uvaja v enoti »produkcija delov«, upravni odbor soglaša, da se s 1. 1. 1969 dopolni sistematizacija delovnih mest v tej enoti z naslednjimi meti:
Vodja montažne skupine Kontrolor podsestavov in funkc. ventila Reparater ventilov Navijalka tuljav (3 del. mesta)
Urejevalka in spajkarica tulj. (3 delovna mesta) Montaža ventila (3 del. mesta)
Pripravljalka podsestavov in pakiranje
Obrezovalka — prebij alka membr.
Preizkuševalec funkc. ventila (dve del. mesti)
® Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo komisije za racionalizacije, po ' katerem je bilo v obdobju oktober—december nagrajenih 9 primerov racionalizacij V skupni vrednosti 4.307,34 din.
© Upravni odbor je obravnaval poročilo tehničnih služb o proučitvi kriterijev za dodatke na normo, ki naj bi bili enotni za vso tovarno.
© Upravni odbor odobrava 3 ure JERICA kot darila
»ISKRA« KRANJ PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA, LJUBLJANA, sprejme v delovno razmerje več sodelavcev na naslednja delovna mesta:
VEČ ELEKTROTEHNIKOV šibkega toka
Pogoj: končana TSš, smer šibki tok, s triletno prakso na področju visoko frekvenčnih naprav za dela na montaži in umerjanju, ali VK tt mehanik za področje VF naprave s petletno prakso.
Zaželeno pasivno znanje nemškega jezika.
ELEKTROMEHANIKA za zaščitno relejno tehniko“
Pogoj: VK elektromehanik s triletno prakso, ali KV elektro mehanik s petletno prakso na področju zaščitne in relejne tehnike.
MOJSTRA delavnice
Pogoj: dokončana mojstrska šola in petletna praksa na področju avtoelektrike.
VODJO sprejemnice
Pogoj: poslovodja s triletno prakso oz. KV trgovski pomočnik s petletno prakso v elektro stroki.
Zaželeno je pasivno znanje strojepisja.
Osebni dohodki so po Pravilniku o delitvi OS ISKRA PSO.
Pismene ponudbe pošljite Kadrovski službi Prodajno servisne organizacije ISKRA Kranj, Ljubljana — Masa-rykova 15.
Oglas velja do zasedbe delovnih mest.
iOBSsnBBBBBasBaBBBBBasBBisssiasssaiaBBSBoaiai
samoupravnih organov
za udeležence VII. zimsko športnih iger ISKRA, ki bodo letos 1. marca v Kranjski gori.
© Na prošnjo 'Zveze, slepih Slovenije je upravni odbor sklenil, da tovarna Elek-tromehanika stopi v izredno članstvo Zveze slepih Slovenije — odbora osnovne organizacije Kranj.
@ Upravni odbor je odobril učencem 4. letnika TSš Iskra Kranj 300,00 din prispevka za maturantsko ekskurzijo.
SKLEPI 20. SEJE UO
(30. 1. 1969.)
@ Zaradi potreb na področju panoge telefonije ter na osnovi sporazuma med PSO in Elektromehaniko na eni strani ter inž. Jožetom Unkom na drugi strani, upravni odbor soglaša s prehodom inž. Unka na področje prodaje in projektive za telefonijo.
S tem v zvezi se:
a)	inž. Jože Unk razreši dolžnosti šefa obrata ATN
b)	za vršilca dolžnosti Šefa obrata ATN imenuje inž. Peter Mihelič
c)	za vršilca dolžnosti šefa tehničnih služb imenuje inž. Danilo Dolgan
d)	Vse primopredaje je opraviti do 1. marca 1969.
® UO naroča inž. Unku in inž. Miheliču ter šefu kadrovske službe, da zaradi prijave inž. Marka Ranta, šefa proizvodnje v ATN, za delo v elektronskem računskem centru, imenovanega razrešijo dolžnosti, ki jo opravlja, in poskrbijo za potrebne kadrovske premike v obratu ATN najkasneje do
1.	3. 1969.
Merodajnim organom v obratu ATN priporoča upravni odbor, da naj na mesto
šefa proizvodnje imenuje inž. Jožeta Terana, na mesto vodje tehnične priprave dela pa inž. Primoža žontarja — oba iz obrata ATN.
© Naroča šefu organizacijske službe, da se izvedejo v obratu ATN dogovorjene korekture na področju planiranja, vodstvo obrata ATN pa naj preveri ustreznost obstoječe kadrovske zasedbe na tem področju.
© Upravni odbor je potrdil korekcijo normativov za nagrajevanje po kvalitetni normi in velja s 1. 1. 1969 dalje.
SKLEPI 8. redne seje DS (29. 1. 1969.)
@ Delavski svet je sprejel načrt fizičnega obsega proizvodnje za leto 1969 v vrednosti din 135,599.360.
DS se strinja s podanimi izhodišči za izdelavo gospodarskega plana za leto 1969.
® DS je po proučitvi predloga o planiranem številu zaposlenih in o normativu vrednosti proizvodnje na zaposlenega v januarju 1959 sklenil, da je planirano število zaposlenih (brez pripravnikov), v januarju 940 in da znaša normativ vrednosti proizvodnje na zaposlenega din 8.970,50.
® Delavski svet je potrdil predložen Načrt varstva pred naravnimi im drugimi . hudimi nesrečami ter tozadevno imenoval tudi štab.
© Delavski svet tovarne odobrava odkup zemljišča v približni izmeri 7.000 m2 ju-, go-zahodno od tovarne. Za sklenitev pogodbe pa pooblašča direktorja tovarne tov, Jožeta Eržena.
Nabava materialov v II. polletju 1968
(Nadaljevanje s 7. strani)
datne stroške. Nabavna organizacija je imela z uvozom precejšnje težave. Nov devizni režim in faktor so dobili šele junija, pa tudi ta razdelitev ni bila najbolj ugodna. Vezan je bil uvoz dekapira-nih pločevin iz vzhoda prek železarne Smederevo. Kvaliteta pločevin'.je bila slaba, dobava pa nepravočasna. Zaradi že omenjene konjunkture na zahodnem trgu pa so nastale posledice pri dobavnih rokih in sklepanju pogodb. Neverjetno komplicirana pa je tudi administracija z banko.1 Pri normalnem poslovanju se lahko dvignejo materiali šele v 7 dneh. Samo za res nujne stvari je možno urediti posle v 2 dneh'.
»Elektromehanika« je za svoje dobave imela v glavnem pokrit devizni saldo. Za mednarodno kooperacijo je ugodna devizna kompenzacija, ki ni pod nobenim režimom, zahteva pa ogromno administracijo.
Pri uvozu so bile težave z deli od Perlesa, vsemi umetnimi masami, visokotanski-mi zvočniki, magneti, kontaktnim materialom, nemir-
kami za stikalno uro TKM, test filmi za KO-6, zener diodami, elektroliti, novim srebrom, sestavnimi deli stikal, potenciometri, membranami in nihalnimi tuljavami za zvočne kombinaoije, uporovno žico za releje, silitnimi upori za telefonske naprave, trafo pločevino, PAPST-mo-torji, vezalno žico, osmi za številčni k, dekapirano pločevino, kontaktnimi zakovicami in krogičnimi ležaji.
Okvirne letne potrebe za leto 1969 je nabavna služba posredovala že 15. 11. 1968, za ostale neplanirane materiale pa je /NO sama predvidela porabo. Zaradi .ugodnejših dobavnih pogojev bi se morali čimbolj prebrientirati na Vzhod. Tam dobimo tudi 5-niesečni kredit. Devizna situacija za Zahod se ne izboljšuje. Vidi se tudi tendenca premikov pozicij iz GDK v RK. Vprašanje bo spet faktor GDK. Blagovni kontingenti predstavljajo zaščito domačih proizvajalcev, ki v monopolnem položaju ne dajo odobritve za uvoz. Kljub povečanju plana proizvodnje se še vedno nesorazmerno povečuje uvoz. Zato bo vnaprej potrebna še večja kontrola nesmotrnih naročil.
Nasvidenje v Kranjski g eri 1. marca 1969
Čeprav je pred dnevi kazalo, da se hoče letošnja zima vsaj v dolini že kar posloviti, danes z večjim optimizmom gledajo ljubitelji belega športa na novo snežno pokrivalo. Novo zapadli sneg obeta še dovolj priložnosti za smuko tudi tistim, ki so na tesnem s časom in si zavoljo tega ne morejo privoščiti resnejšega treninga in priprav za letošnje tekme Iskrašev v Kranjski gori. Tudi med tednom bodo tako lahko izkoristili urico ali dve in na bližnjih zasneženih bregovih malo »pokrmariii«.
Pripravljalni odbor za letošnje VII. zimsko-športne igre Iskre — vrli športniki tovarne elektromotorjev v Železnikih pa imajo med tem že polne roke dela. Odločili so se letošnje igre organizirati kar se da vzorno, pa čeprav tolikšne prireditve doslej še niso pripravili. Pri tem jim pomagajo izkušnje, ki so si jih pridobili pri organizaciji društvenih smučarskih in sankaških tekem v prejšnjih sezonah. Spričo tega lahko udeleženci letošnjih zimskošportnih iger Iskre pričakujejo, da bo 1. marca v Kranjski gori uspela prireditev, na kateri se bodo »udarili« številni naši smučarji in smučarke v že. tradicionalnem veleslalomu.
Prijave tekmovalcev iz posameznih naših organizacij že prihajajo in je upati, da bo njihovo število veliko, kar še, zlasti velja za »nežnejši« spol. Do 10. februarja je torej še ¿as za prijavo, česar ne pozabite vsi tisti, ki se leto za ietom udeležujete zirnsko-športnih iger Iskre!
Nasvidenje 1. marca v Kranjski gori!

DOMAČA NABAVA
V panogi črne in barvne metalurgije nismo imeli večjih težav, občasno so manjkali nekateri specialni materiali oziroma dimenzije, kd jih nismo uspeli dobiti niti pri proizvajalcih, niti v trgovski mreži. Zaradi specialnosti, majhnih naročenih količin ali neizdelanega orodja ni bilo mogoče doseči postavljenih dobavnih rokov. Delno je temu krivo tudi planiranje, saj so bile nekatere pozicije naročene šele po izdanih disciplinskih listih za delo v produkciji. •
Nabava, transformatorjev od »Elra« iŠkofja Loka je večkrat v. zaostanku zaradi pomanjkanja trafo listov. Te liste mora preskrbovati po pogodbi naša tovarna, ki pa' jt' manjka trafo pločevine iz uvoza. Tovarna kolektor.jev Idrija nam zaradi pomanjkanja materiala in slabe tehnologije ni pravočasno dobavljala kolektorjev. Elokširane in litografirane izdelke nam v glavnem izdeluje Saturnus Ljubljana. Ugodno je bilo rešeno vprašanje reklamacij. Odstotek slabih tablic po razrezanju nam Saturnus odšteje na fakturi za vsako poslano količino. Stalne težave pa nam povzročajo prepozna naročila s strani obratov, naštete tehnične spremembe na dokumentaciji, izdelava kdišejnih risb ipd.
Največje težave imamo s pravočasno nabavo raznih delov iz tovarn združenega podjetja Iskra. V prvi vrsti spadajo sem žični upori in preklopniki iz Horjula, plastni upori jz Šentjerneja, elektroliti, zvočniki in napisne tablice - iz Pržana; kondenzatorji iz Semiča in selenski stavki iz Trbovelj. Pri ostalih obratih nastajajo le občasno težave. Poleg uvoznega materiala imamo zaradi imenovanih problemov naj večje izpade v proizvodnji. Vzrok temu sp težave v proizvodnji Iskrinih tovarn, pomanjkanju kapacitet, težav z uvoznim materialom, velikimi- plani in težnjami za izvoz. Nekajkrat so bili vzroki tudi v neresnosti poslovanja, saj nismo zvedeli niti vzrokov. Večkrat nam dobavljajo razne dele šele po pokritju potreb za El NIŠ. Posebno mesto v problematiki zavzemajo še slušalke za PTI iz tovarne »Rudi Cajavca«, ter deli in radioaparati Simfbneta iz El Niša. Z nabavo ostalih delov im elektromateriala nismo imeli večjih težav oziroma smo jih hitro ugodno rešili.
Z licitacijo najugodnejših ponudnikov in proizvajalcev delov in materialov smo ob koncu leta izposlovali precejšnje znižanje cen in s tem velike prihranke. Kljub povišanju cen na tržišču smo v večini primerov uspeli zadržati stare cene oziroma dosegli večje rabate. Zaradi izredno slabega prevoznega parka v naši tovarni pa težimo k postopnemu prehodu na dobave fco naša tovarna.
Šef nabavne službe;
Anton Kašlivnik, inž.
S	OBVESTILO	fl
©	: a
2 Ponovno obveščamo kolektive, da se je flnančno-raču- 9 | novodsko področje ZP ISKRA KRANJ preselilo iz do- jh 2 sedanjih prostorov Miklošičeva 28, Ljubljana v prostore-*» © stavbe Skupščine občine Ljubijana-šiška V. nadstropje, 9 J telefon št. 55-021.
®®®©®®®®«@®®®©®®®©«®»®®®®®®®®®®®®®®®®®®®8:
Občni zbor SP »Iskra« ; Kranj
DVANAJST USPEŠNIH LET
Dvanajsto leto poteka od ustanovitve družine, številni ustanovni člani so že odšli iz »Elektromehanike«, izstopili iz članstva ali pa umrli. Družina kljub temu ostaja močna, uspehi se množijo iz leta y leto. Na mesta starejših -članov -prihajajo, mladij streloi iz tovarne in šolskega centra. Vsakdo pa prizna, da je sodelovanje in članstvo v družini prijetno. Mirno lahko rečemo, da gre zasluga za vse to takim članom, kot sta bila pokojna Dušan Lozar in Erih Vagaja. Oba sta s svojim delom in zgledom navdušila nove člane družine, da so radi postali in ostali aktivni člani. Tega se strelci današnje družine dobro zavedajo in so jima hvaležni za vse pridobitve, ki sta jih pridobila zanje, da lahko tekmujejo in vadijo v zares dobrih pogojih. Pa niso postali samo dobri tekmovalci. Na zadnjem občnem zboru družine, 22. januarja 1969 se je pokazalo, da so od starejših članov pripravljeni sprejeti tudi vodenje družine v svoje roke. To pa je še posebno priznanje ustanovnim članom, saj spoznavajo, da so se mladi povsem vživeli v delo in kot člani društva pravilno razumeli svoje naloge, pravice in dolžnosti.
Občni zbor je pokazal, da se je članstvo- v preteklem letu spet močno obnovilo, tekmovalci pa so kmalu dosegli precejšnjo kvaliteto in pripravili nekaj prijetnih presenečenj. To še posebej velja za mladinsko ekipo,.ki je pridobila naslov republiškega prvaka z zračno puško in za mladinca Branka Lozarja, ki je postal občinski prvak za leto 1968. Enako so zmagale v občinskem merilu članice, pa tudi člana Černe in Malovrh sta zabeležila nekaj vidnejših uspehov.
Omenjati je treba še to, da ObSZ Kranj vedno rada povabi k sodelovanju člane SD »Iskra«, kadarkoli pripravlja mednarodna srečanja (Italija, Avstrija, Nemčija). Sg
Ko so podajali obračun svojega dela v preteklem letu, so poudarili, da brez pomoči s strani tovarne takega razmaha* družina prav- gotovo ne bi bila zmožna. Zato se vsem, ki so jim finančno pomagali, lepo zahvaljujejo. Upajo pa, da bodo samoupravni organi .tovarne, še naprej 'z razumevanjem spremljali delo strelske družine, ki že . od ustanovitve častno zastopa športnike
kranjske »Iskre« na vseh sindikalnih, občinskih, republiških in celo državnih; t tekmovanjih. Poleta, imajo’, dovolj, ‘zato upajo, da bodo! uspeli opravičiti zaupanje, izvj kazano od vodstva tovarne-ali sindikalne športne komi--ri-je, -	- - -
Novi predsednik strelske družine je postal Rajko Rozman, ki je že v začetku resno prijel za delo. Tako je imela preteklo nedeljo SD »Iskra« v svojem domu v gosteh kar dve 10-članski ekipi. Takih in podobnih srečanj-ima v načrtu še več, samo če bo koledar obveznih tekmovanj to dopuščal. Branki Lozar, ki je kot Rajko, še mladinec, pa je prevzel pomembno vlogo tehničnega sekretarja. Njima in ostalim' članom upravnega odbdfa mirno lahko želimo obilici) športnih uspehov, saj so se ob pripravi in izvedbi omenjenega trojnega srečanja izkazali za dobre organiza-; torje in še boljše tekmovalce, 5
Božo Malovrh
i
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame MARIJE JERONČIČ se najlepše zahvaljujem sodelavcem iz' »Tehničnih' služb«, ki so meni; očetu -in bratu lajšali težke trenutke, darovali venec ter jo spremili na njeni zadnji poti.
‘ sin Ivo Jerončič, dipl. ing.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta CIRILA MARNA se -iskreno zahvaljujem DE »Produkcij a-Teimoplasta« m tovarne »Elektromehanika« Kranj za izraze sožalja', fH nančno pomoč, podarjeni venec in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sin Vladimir Marn •
ISKRA- glasilo delovnega kolektiva Iskra industrija za elektromehaniko teleko j munikacije elektroniko ¡n avtomatiko — Ureiuie urednij škj odbor — Glavni urednik, Pavel Gantar —* odgovofn'1 urednik: Janez /Šilc .— jfh| ja tedensko - Rokopisov ne vračamo — Tisk in kliš-ejli *.CP Gorenjski t -ek» Kvant