Ž49. jj ~ S. fe!0>‘ Poštnina pavSalirana. Posamezne številke i D. V Ljubki? '• soboto, 2i, oktobra 1922 ^aroCniaa za kraljevino SHS "esefno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: *te»eČno 20 D. Letno 240 D enostolpna mm vrsta JO para, večkrat popus JUGOSLAVIjh w V V« mm mmoTm W mWmm h, Uredništvo: «=«* l/L Teletom m v^hu ra"k0 ion 44 Lh Vprašaj Jublk»»- :Žn** Tudi radikale! la neve volitve. Beograd, 27. okt (Izv.) Včerajšnja ■Pravda* priobčuje daljši članek, v ka-^r6in se izvaja, da je treba čimpreje ^Pisati nove volitve, ker pomenjajo PODji izhod iz današnjega položaja in Jf Pa sičeva vlada ne more nadalje gttati. ;>Pravda« priznava, da se note Politični skupini ni posrečilo pro- dreti s svojim mnenjem radikalce. Kadarkoli je prišlo do nesporazumljenj v tem ali onem vprašanju med radikalci in demokrati, vedno je obveljalo nazi-ranje radikalcev. List zaključuje z besedami: Tako ne more iti dalje in treba se bo z radikalci razgovoriti. Stambolijskega pot v Beograd. strski predsednik Stambolijski Beograd. Ta poset komentirajo beograjski listi zelo različno. , Beograd, 27. okt. (Izv.) Včeraj je naš raster zunanjih poslov dr. Ninčič ob-P^til bolgarsko vlado, da nima ničesar ^Pti temu, ako poseti bolgarski mini- ItaSItev italijanske ministrske krise. ^OLiTTL ORLANDO IN FAŠISTI SESTAVIJO NOVO ITALIJANSKO VLADO. Rim, 27. okt (Izv.) »Agenzia Stefani« poroča: Danes so se zbrali ministri pri ministrskem predsedniku De Facti in so mu stavili na razpolago listnice ter mu prepustili popolno svobodo dejanja in ravnanja. Ako> se mu zdi umestne, naj politični položaj še enkrat prouči. Ministrski predsednik se je svojim kolegom zahvalil za zaupanje, ki so mu ga izrekli in si je odločitev pridržal. Rim, 27. okt. (Izv.) Ostavka ministrskega sveta, ki je bila snoči tako nepričakovano sklenjena na ministrski seji, se objavi uradno prejkone šele nocoj. Ministrski svet je bil sklican, ker je prejel De Facta Oriandovo brzojavko, v kateri mu sporoča, da je prišlo rned fašisti na eni ter Orlandom in Giolitti« jem na drugi strani do sporazuma glede udeležbe fašistov v vladi. Giolitti bi imel v tem kabinetu predsedstvo in notranje posle, Orlando pa zunanje zadeve. Fašisti bi dobili dve mesti. I Rim, 27. okr, (Izv.) Z ozirom na za-•JJfcčite«, kongresa fašistov v Napolju, So listi mnenja, da stoji ministrska kri-£* neposredno pred durmi, »Giornale ® Itali., napoveduje kabinet Giolittija j® Drianda ali pa zopei De Facie, pri ^ttier pa bi bili izključeni ministri Te-“eschi (notranji posli), Amendolo (kolone) in Alissio (pravosodje), češ, da so ministri fašistom sovražni. V Cavourji se je vršil razgovor med Giolittijem ® Orlandom, ki mu pripisujejo važen ®°tnen. Kakor poroča »Secolo«, je Gio-“Iti izjavil, da zahtevata današnji iinan-®te položaj države in padanje lire nujno odločitev. »Epoca« meni, da je zelo ver« pna kombinacija med Giolittijem, Or-®ndom in Bonomijem. »Tribuna« nasto-^ zoper razne razširjajoče se govorice Pozivlje, da je treba ohraniti mirno bi. Rim. 27. okt. (Izv.) Ministrski predsednik De Facta je, ko je prejel ultimat °d fašistov, podal svojo ostavko. HleFikalni shod o Uniona. Včeraj se je vršil v dvorani Uniona klerikalen shod, katerega se je udeležilo precej ljudi — ponajveč seveda iz radovednosti, ker je bil to prvi shod pred predstoječimi volitvami. Shod je otvoril dr. Stanovnik. Kot prvi govornik je nastopil dr, Perič, ki je govoril še dosti zmerno in kritiziral vlado radi neupravičenega razpusta zadnjega občinskega sveta. Za njim je govoril^ g, Kremžar, urednik bivšega »Novega Časa«. Njegov govor je bila demagogija »za hec in kratek čas«. Kot humorist je žel zaslužen smeh. Kje, kdaj in kako se razvijajo stvari, tega sicer ne ve, kot je to sam dejal, toda to ga ni motilo v njegovi veri na neumnost ljudstva. H koncu je postajal surov in je grozil z obletavanjem glav. Za svojo je lahko brez skrbi — ker slama ni dosti vredna. Za njim je govoril g. Makuc. Ta govornik se je tekom nagovora tako zakričal da je bilo poslej čuti le še hropenje. Mislimo, da je vseeno. — Dr. Stanovnik je nato prečital klerikalno kandidatno listo. Slišali smo imena dr. Perič, Makuc, Kremžar, dr. Stanovnik, Pirc, Klemenčič, Kralj, dr. Rožič, Orehek, Leban, Moškerc, Lemež, Mihevc, Jeglič, To« kan, Adamič, dr. Šarabon, Terseglav, dr. Gosar, Gostinčar, dr. Mazovec, dr. Natlačen, Čenčič, dr. Puntar itd. Nato je dobil besedo dr. Gosar, ki je govoril o potrebi klerikalno-komuni-stične zveze, za njim pa g. Fabjančič, ki je razlagal take narodno-gospodarsko nauke, da mora po njih propasti tudi najbolj bogata občina. Za njim je prišel k besedi g. Kralj. Druge nesreče ni bilo in g. dr. Stanovnik je zaključil shod v veri. da ljubljanski. volilci ne bodo izročili svoje občine nikdar v klerikalne boljševiške roke, ki bi v par mesecih uničile ljubljansko občinsko gospodarstvo. 28. oktober. Štiri leta se minula, odkar je bratski češkoslovaški narod vrgel s svojih ramen jarem, v katerega ga Je pred tristo leti vpregel Habsburgovec. Po beiogorski bitki se Je razdivjala pa zemljah češke krone najstrašnejša reakcija, katere nositeljlca je bila pod vodstvom rimskega klerusa habsburška dinastija. Tristo let je čakal češki narod na svoje osvobojenje. Toda nikdar ni zgubil upanja na zopetno vstajenje svoje samostojnosti. Tiho iu potrpežljivo je delal, pod avstrijskim! bajoneti se je pripravljal na odločilni boj. In ko so zagrmeli v svetovni vojni prvi topovi, je ves narod instinktivno čutil, da je prišla odločilna doba. Najboljši možje češkoslovaškega narola so zapustili svojo domovino in šli orat politično polje v tujino. Od vlade do vlade so šli in pripravljali samostojnost svoji domovini. Masaryk in njegov učenec Beneš sa razvila propagandno in organlzatorično delovanje, na katerega moramo zreti s spoštovanjem. In uspelo jima je. Prepričala s a zapadne velesile, da je samostojnost češkega naroda nujna zahteva človečanske pravičnosti in pogoj za zdrav razvoj evropskega državnega življenja. Češke legije so se borile kot legalno priznana armada na vseh irontab sveta za svobodo svoje domovine. Vendar pa jih centralne sile niso pripoznaie kot take in posledica tega je bilo, da je bil vsak češki legionar, kateri ie bil ujet, brez odloga obešen. Marsikomu bodo še v spominu vešala, ki so vzdolž Piave nosila trupla čeških legionarjev, katere so izdali njihovi lastni so« borilci — Italijani avstrijskemu krvniku. In tudi doma so delali Cehi z vso silo na pripravah za osamosvojitev. Češka »ma- fija« je vzdrževala reden stik s svojimi politiki, ki so se nahajali v Inozemstvu in « so bili točno poučeni o največjih državnih ifl vojaških skrivnostih avstrijskih. Vstralno so propagirali antlmilitarizem in zanašali v ar« mado seme revolucije. Tisoče in tisoče če* šklh vojakov je dezertiralo In prešlo k legionarjem in vse avstrijske grožnje niso mogle premagati jeklene volje češkega nat., roda do svoje samostojnosti. in prišel je 28. oktober. Ogromne množice češkega ljudstva so kakor na povelje zalile prostrane Vaclavske namesti in pr®= pevaie patrlotlčne pesmi ter vskllkale sv*2 bodni češki republiki, Masarvku in Bencin. Avstrija j* brez boja odložila svoje orožja in razpadla v svoji lastni trhlostL Štiri ieta je tega« Kakor so preje s* časa vojne Čehi gotovo bili aajaglinejši 1« najbolj disciplinirani v borbi za svobodo, tako so se podali na delo tudi takoj po dosegu svoje državne samostojnosti Niso se pustili dolgo opajati od nove svobode, tem* več pričeli so takoj reševati probleme, ka tere Jim jc postavila ta samostojnost. Is tudi pri tem deiu so uspeli v taki meri da se jim lahko brez pridržkov častita. Številni naši parlamentarci so se odpeljali v Prago, da se udeleže proslav* osvoboditve češkoslovaškega naroda In #'* tem dokumentirajo čustva, ki nas navdajajo na dan. ko bratski narod proslavlja svoj največji praznik. Prepričani smo, da bo Češkoslovaški narod sprejel naše čestitke ravno tako Iskreno, kakor so Iskreno prišle • iz našega srca. Naj bo skupna proslava današnjega dn* nova vez rned nami! ikspaze romunskega ministrskega predsednika. PROTEST PROTI MADŽARSKI. VPRAŠANJE BESARABIJE ZA ROMUNIJO ZAKLJUČENO. ZAHTEVA PO NEVTRALNEM PASU MED BOLGARIJO IN TURČIJO. zanjo zaključena stvar. Nasprotno se sovjeti branijo podati jasno izjavo. Romunija ne posije svojih zastopnikov v Bukarešta, 27. oktobra. (Izv.) Včeraj Podal romunski ministrski predsed-Vk Duca v parlamentarni komisiji zunanjih poslov nastopno izjavo: Romu-»Ua izroči madžarski vladi demaršo ra-dogodkov, ki so se pripetili v irnd-*krskem parlamentu povodom kronajta romunskega vladarja v Albi Juliji. Lake in enake mučne demonstracije hreprečajo vzpostavo dobrih odnošajev teed Romunijo in Madžarsko. Dozdeva da se tudi Jugoslavija priključi na-*®hiu koraku. Kar se tiče vprašanja ^zmerja do sovjetske vlade in razopo-*|tvene konference je izjavil Duca, da Obstoje v tem vprašanju posebne ležeče., Romunija se glede Besarabije Sploh ne bo pogajala. To vprašanje je Moskvo k razorožitveni konferenci. Izročila bo Poljski svoj mandat, da Pud-piše razorožitveno pogodbo. V vprašanju bližnjega vzhoda je Romunija poklicana, da igra eno izmed prvih vlog na orientski konferenci. Najvažnejše vprašanje, ki ga ima rešiti evropska diplomacija, je določitev turško-bolgar-ske meje, Dobro bi bilo, kakor je predlagano, da se v Trakiji ustanovi mednarodni nevtralizirani pas, ki bi ločil Turke in Bolgare in bi jih postavil pod isti režim, kakor Dardanele. S tem predlogom se strinja tudi Anglija. Posolile češkoslovaških bank. Beograd, 27. okt. (Izv.) Dne 30. t. m. bo vršila na beograjski borzi kon-torenea, katere se udeleže zastopniki ™8oslovanskih in češkoslovaških finan-Jfcov. Iskali bodo načina, kako bi mo-~e češkoslovaške banke dati posojilo bankam, ki trpe pomanjkanje de- narja. S tem posojilom bi se pomanjkanje denarja odstranilo in omogočilo živahnejše poslovanje, ki zadnje čase pojema. V svrho izvršitve tega načrta do-spo danes ali jutri v Beograd trije ravnatelji prvih češkoslovaških bank. Tclavno finančno slasti® francoske republike. Pariz, 27. oktobra. (Izv.) Tekom ”°računske debate v poslanski zborni je opozarjal finančni minister Deia-» eJ’rie na to, da izza leta 1913 prora-hni vseh svetovnih držav izkazujejo .jbhanjkljaj. Kar se tiče Francije, je te!?1 preveč nevednih glede naprednosti, ker še niso popolnoma pozabljeni časi, ko so nam v dobi Šušteršič-Lampetovega režima utepali klerikalno naprednost na enak način, kakor danes demokratje utepajo narodno edinstvo Hrvatom in Slovencem. Naprednost je na Slovenskem kljub vsem zlorabam vedno pomenila in še pomeni geslo proti klerikalnim reakcijonarnim tendencam, spraviti naše kulturno življenje pod omejeno in ozkosrčno svetovno naziranje duhovniške oligarhije in ga s tem zadušiti, za kar so nam — da ne navajamo neštetih drugih dokazov — nepobiten dokaz vse resolucije slovenskih katoliških shodov v zadnjih desetletjih. Nikdo ni tako naiven, da bi hotel klerikalcem verjeti, da so vse to zavrgli, klerikalizem je danes le iz taktičnih razlogov prisiljen uporabljati drugo taktiko, cilji so pa ostali isti. Za take cilje pa se NSS j tie da izrabljati. % Lahko bi Jih že spoznal. Dr. Perič z veliko nesigurnostjo zagovarja v »Zarji« svojo kandidaturo na klerikalni listi. Povedati ne ve drugega, kot da protestira proti obč. volilnemu redu in da je za socialno politiko. Seveda pri tem ne more izpodbiti dejstva, da je NSS tudi za vse to, kar smatra dr. Perič za najpoglavitnejše v svojem komunalnem programu. Nastaja samo vprašanje, kje bo mogoče uveljaviti socialna načela. V klerikalni večini gotovo ne. Klerikalcem je predvsem socialni program le dobrodošla programatič-ra fraza, ki naj zakrije njihove prave namene. Klerikalci so zmožni obljubiti benih zalog in bodo morali seveda, ker so bosi, nagi in lačni, eventuelno prejeti nabavni prispevek, takoj izdati za živllenske potrebščine. Tako izglcda v pravi luči skrb demokratske stranke za državne uslužbence. JDS stranka pa še nadalje ne bo namenoma omilila bede drž. nameščencev, kljub temu pa bo do volitev trobila med svet, koliko je storila za drž. uslužbence. Po volitvah pa bodo drž. nameščenci takoj spoznali, da so bili tudi sedaj prevarani. Tako je bilo vedno, ker demokratska vlada nima srca za državnega nameščenca. Če bi demokratska vlada res skrbela za državne nameščence, bi jim bila dala življenske potrebščine za 25% ceneje in nabavni prispevek takrat, ko je valuta padala, in je draginja skokoma rastla. Takrat bi bilo drž. uslužbencem res pomagano, sedaj bo pa kapitalistom. vse, samo, da dobe odločilno besedo v mestnem šolskem svetu, da spravijo v mestno službo klerikalno uradništvo in da izposlujejo iz občinskih dohodkov, subvencije za svoje zavode. Klerikalci si mislijo, kaj program, samo da imamo v svoji zvezi prvo besedo. Škoda, da tega g. dr. Perič ne uvidi! Klerikalce, bi po dosedanjih izkušnjah že lahko spoznal! Dr. Šušteršič v Ljubljani. Kakor izvemo, pride prihodnje dni v Ljubljano bivši nekronani vojvoda kranjski dr. Ivan Šušteršič in se naseli na Miklošičevi cesti, v hiši Ljudske posojilnice. Značilno je, da se je moral iz stanovanja umakniti dr. Brejc, da napravi prostor dr. Šušteršiču. Dvomimo, če bo Ljubljana najradostne.e pozdravila v svoji sredi meščana, ki ji je povzročil tohko škode. Za en del je pa popolnoma prav, da pride dr. Šušteršič ravno za občinske volitev v Ljubljano. Ljubljanskim volilcem se bodo vsaj tem živahneje obudili spomini, na ono dobo, ko je pri nas vladal klerikalizem. Kdor bo samo videl dr. Šušteršiča, bo gotovo z »največjim navdušenjem« glasoval za klerikalno listo delavnega ljudstva. Zopet nov občinski volilni red za Ljubljano. Beograd, 25. okt. Prispel je semkaj bivši minister dr. Kramer, da izposluje še pred predito-ječimi občinskimi volitvami spremembo občinskega volilnega reda za mesta v Sloveniji. Ker namreč tudi zadnja sprememba, ki daje relativni večini polovico vseh mandatov, ne bo imela za mladine zaželjenega uspeha, zahteva dr. Kramer, da se za slovenske občinske zastope dodeli večina vseh mandatov tisti stranki, ki bo imela — najmanj glasov. Tako upajo mladini dobiti” vse občinske zastope v svoje roke. Kakor se govori, niso radikalni ministri prav nič vneti za to idejo; Pribičevič pa je v svojem vzhičenju dr. Kramerja objel in namerava predlagati, da se ta način volitve sprejme za vse prečanske oblasti, tudi Za skupčinske volitve. Kdo bo volil? Beograd, 26. oktobra. Po volilnem redu za skupščino imajo volilno pravico tudi vsi ruski begunci. Isti bodo pod poveljstvom svojih častnikov dovedeni na volišče, da oddajo glasova za vladne stranke. Radi razdelitve glasov pa je nastal prepir med radikalci in demokrati. Dočim hočejo radikalci, da se glasovi razdelijo po znanem ključu, zahtevajo demokrati pariteto. Dr. Žerjav pa zahteva, naj se takoj 6000 Rusov preseli v Ljubljansko oblast. Sestavljanje nove koaliejske vlade v. Nemčiji. Državni kancelar dr. Wirth skuša stvoriti veliko koalicijo, t. j. da pripravi nemško ljudsko stranko do vstopa v vladno večino. SocijalnI demokrati to* do najbrže porabili odklonitev zahtev po ukrepitvi tečaja nemi#* marke za to, da iz. topijo 'u. koalicil* Najvažnejša sporna točka je vladna devizna naredba. Z mnogih strani *6 namreč zatrjuje, da je ta uevizna ua* redba učinkova.a katastrofalno na aein* ško narodno gospodarstvo in da se mora čimprej razveljaviti. Drugi pa pet zahtevajo, zlasti pod pritiskom uk* ce, da se naredba še bolj poostri. Na* sprotno pride posebno do izraza v **" držanju ministrstva za narodno gospodarstvo in državnega ministrstva. Druga važna sporna točka je občinska naklada. »Vorwiirts« piše, da je edina **' šitev kataster živilskih zalog v državk da se prepreči lakota, ker ni mogoč* misliti na uvoz živil iz inozemstvo, uso velja dolar že 5000 nemških mark. List preti z izstopom socialnih demokratov iz vlade, ako se vprašanje občinske naklade ne reši v kratkem v smislu njihovih zahtev. Na ta način je edina rešitev v sestavitvi nove vlade, ki naj bi J® tvorili centrum nemška ljudska stranka, demokrati in bavarska ljudsk® stranka, na čije čelo naj bi morda stopit dr. Stresemann. Gospodarstvo Sledenje kot gospodarski princip. Pod tem naslovom prinaša »Jugoslovenski Lloyd« zelo aktualen članek, t* katerega posnemamo radi velike važnosti za sedanje razmere glavne misli* Od konca vojne pa do pred kratke® je veljalo pri nas načelo, da imajo m®' terielne dobrine večjo vrednost kakor pa gotov denar. Tega načela se niso držali samo privatniki, ampak v prvi vrsti producenti in trgovci, zlasti veliki denarni zavodi. Prirodna posledica tega načela je bila, da je vsled spekulacije, ki je izhajala iz te mentalitete, vrednost blaga zelo hitro rastla in v isti Izmeri seveda tudi vrednost denarja padala. Nadaljna posledica tega je bila, da so se oprijeli prepričanja, da je blago veC vredno kot denar, tudi ostali stanovi, zlasti kmetovalci. Ker je na ta način denar res izgubil za nekaj časa svojo vrednost, so polagoma ljudje prišli do prepričanja, da se re Izplača štediti, ker je bil danes vloženi denar čez mesec dni mesto več, dejansko manj vreden. Tako je prebivalstvo polagoma izgubilo zaupanje v denarne zavode in veselj* za štedenje. Pred nekaj tedni pa se je situacij® močno izpremenila. Denar je pričel rasti, tuje valute so padle — blago se J® deloma pocenilo. Vračamo se k normalni produkciji in normalnemu trgovskemu obratovanju. Tu pa bomo mogli zaznamovati korak naprej in samo tedal» če bo vsakdo uvidel potrebo štedenja* Tako mali človek, kakor trgovec, tovarnar itd., mora stremeti za tem, da svoje izdatke čim bolj utesni in dene na stran vsak, še tako majhen prihranek* S tem si bo narod sčasoma stvoril močne pridobitne sile, na katerih temelfl naša bodočnost. Češka si je prva zgradila s Štede-njem svojo gospodarsko nezavisuost ® si s tem postavila temelj svoji traJm politični samostalnosti. — Istotako I® Francija po porazu pri Sedanu le s 5te-deniem dosegla uspehe, ki se jim 1® čudil ves svet. Tudi anša bodočnost bo zasiguran»> ako se oprimemo tega načela. Samo s štedenjem, to je z direktnim povečanjem mobilnega kapitala bomo prišli * stanje, da ustvarimo potom investic« temelje veliki produkciji, da bodo z®* Tudi naša bodočnost bo zasiguraO** zaslužek in preživljanje onemu del® prebivalstva, ki se ne bo moglo več življati s poljedelstvom. Le na ta načhj bomo stvorili temelje močni in zdrav* kulturi — kratko, na ta način si rimo svojo veliko in srečno bodočnoa*- livi mrtvec. | (K uprizoritvi.) V sredo so igrali v dramskem gledišču letos prvič L. N. Tolstega delo »Živi mrtvec« v enajstih slikah. Eno sliko so brez škode za celoto izpustili. Počasi skoro leno teče Tolstojeva beseda, utis ki ga napravi delo je sprva negotov. Režija je skrbela za hitri tempo igre in je z razumevanjem v dokaj živi Pestrobojnosti pogodila bistvo stvari: delo se je uprizorilo pravzaprav kot niz dogodkov iz življenja, videli srno slikovit roman in manj enotno zgrajeno dramo. H koncu pa, ko strahotno naraščajoči tok duše Protasova nenadno izbruhne in ko fizična smrt »Živega mrtveca« osvobodi njega samega, da vrne ženo in Karenina, življenju, tedaj se še enkrat zbero te slike pred očmi, da se rahlo zaziblje v duši. Fjedor Vasiljevič Protasov (Pedja) ... $oSta ie bil podan z inteligentnim (gi bkim razumevanjem in je v sceni pred preiskovanimi sodi.iaoiu in-stovna i i vzrascl do prepričevalne sile. Fedja je ! ruski človek, ki ni za obstoječo družbo ’ in on ne zanjo. Preko pisanih zakonov i in običajnega družabnega reda živi svoje življenje bolj čisto in svetlo kot je žive njegovi sodniki. On je človek notranjega sveta, nezmožen resnega boja. V uri odločitve pa postane junak in spozna, ca more poravnati njegov konflikt z družbo samo smrt. Ob zvokih ciganske pesmi, na strani ljubice Maše se mu odpre čudovit svet. V njem je srečen in tuja mu ostane človeška laž, ogabna človeška podlost. Dobro se zaveda, da ga hoče okolica spraviti z življenjem, ki mu je odvratno, a v sebi nima moči in ostane notranje sprt s seboj in z ljudmi. Gospod Šest je skoro preveč pov-daril vnanjo stran tega človeka, ono notranje dogajanje, ki sunkoma z globoko tragiko sili iz duše tavajočega, ona široka hoja izgrešenega življenja po poti navzdol se je čula preslabotno in ostala je slika, ki Jo je izvršil nedi-sponiran slikar. Slikar, ki se mu mudi 1 izdelati umotvor ... Tako je strei v zad- nji sliki počil tedaj bolj nepričakovano kot je bilo to treba... Izborna maska v zadnjih slikah in dobra soigra pa je — pri že znanih vrlinah g. Šesta — ugodno združila njegovo sicer zelo premišljeno igro. Elizabeta Protasova je ljubeča žena in mati. Udano nosi kar ji je namenjenega. Zruši se le z® hip, da znova vstane prerojena v trpljenju. Ga. Wlntrova, ki je igrala to vlogo je bila sicer od režije postavljena na svoje mesto (podobne vloge so zanjo), toda njena nesreča ni zagrabila za kEo, scena z materjo Karenina je bila slabotna. Iz sentimentalnih vzdihljajev ni bilo razbrati njene močne ljubezni in njenega boja s preteklostjo. Želeli bi več raznolikega, izrazitejšega. G. Gregorina kot Karenina ni bilo spoznati. Pred časom tako glasni dr. Hallemeier, tokrat umerjen, skoro dolgočasen Karenin kakor ga zahteva avtor. Morda se je skoro preveč občutila trda roka izborne režije ravn. Golie... Ne vem sicer, če je režiser zahteval tako močno poglajene kreacije, da je uplival kot trepetajoča vijolina, šiloma privita s sordino. Vsekakor je bil to velik napredek tega sicer temperamentnega in zmožnega igralca, da se je pokazal tudi v taki vlogi zadovoljivega. Maša ciganka je izraz elementarne ženske ljubezni, ki brez predsodkov intuitivno tiplje do nenavadne in čiste notranjosti Fedje, zato je treba tej vlogi več globine kot vnanje mikavosti. Na opasni meji je srečno drobila svoje korake g. Juvanova. Sem in tje je nekoliko izpodrsnilo, za hip je izginil demoničen čar skrivnostnega bitja. Pa zatajeno se je zopet skrila sama vase — in šlo je. Knez Abre-skov je tipičen ruski konservativen aristokrat. Francosko vzgojen, strogo pravoslaven, vnanje zlikan in silno moralen kot njegova prijateljica Ana D. Karenina, a vedno pripravljen razumeti sočloveka. V maski in igri je g. Skrbinšek v polni meri izpolnil to vlogo. Ga. Rogozova, Viktorjeva mati mu je bila verna podana družica, ki ima preko vseh družabnih predsodkov vedno le v mislih srečo svojega sina. Gdč. Rakarjeva ni mogla preko povprečnosti. sdč. Gorupova pa je v njena .•ttero opustila oni za diletante tako značil visok in rezek glas, ki na odru »pretres* ljivo« presune. Izboren tip ruskega V janca filozofa je iz nekam premedle lote ustvaril g. Kralj kot Ivan Petrov Zopet je bil doprinešen dokaz, da£ treba uprav za karakterne epiz° vloge (in v teh je v drami nebroj) _ močnih igralcev. Režija je to s * ,e razumevanjem spoznala. Prav dob«-bil Terčič kot glaVar ciganov. so sestavljeni po večini iz samih Pelo in igralo se je mnogo —• celo preveč — skupini pa bi ^ živahnosti in ne onega topega nja kot pri kaki pevski vaji. G- .. ^ nik ima smisel za masko in je neznatnih stvareh vedno zajeI"čs^nb®I stopil je skoro ves dramski en ^ in je drama dosegla lep uspeh. toliko čuti Tolstoja-filozofa, v njem tern delu je vrgel Tolstoj rJj-na oder živo in neizčrpno boga^ skega življenja in v tem ie ‘u vrednost »Živega mrtveca«. 4MA* »j Da novosadski produktni 225 °k** ^2: pšenica, bačka sremska 328. ječmen bački 275, s,;, v 278, oves bački 225, sremski bi’ ruza bačka 260- sremska 265, 0 *i7c°V^ p‘san’ 290, moka št. ot h- 2a ^u*10 ^0, ®t. 6 400, pšenični r0bi 125, svinjska mast 28, bačko ze- v glavah 75, bosanski orehi 475, če-b«la 3oo. v Prodaja stare obutve. Vojno ode-a radionica v Vevčah pri Ljubljani 0 Prodala na javni licitaciji dne 31. t. * °b 8. uri zjutraj obenem z raznimi opadki tudi 50.241 kg stare ponošene utve. Predmetni oglas je v pisarni treske in obrtniške zbornice v Ljublja-interesentom na vpogled, t + Prodaja starega papirja. Ravna-eijst v o državnih železnic v Subotici Proda približno 1 vagon starega papirji * onudbe je poslati najkasneje do 8. ®°vembra t. 1. 11. ure dopoldne ^ko-“°^U>kemu odelenju železničke direkcije Subotici. Predmetni oglas je v pisar-r trgovske in obrtniške zbornice v Dijani interesentom na vpogled. . + Dobava vrvarskih izdelkov. Ode-J*t'e za mornarico v Zemunu želi na-®aviti vrvarske izdelke in nekaj meha-^čtiega orodja. Predmetni oglas je v Pisarni trgovske in obrtniške zbornice * Ljubljani interesentom na vpogled. + Tržaško sladkorno tržišče. Trst * docela izgubil svojo važnost kot trgovsko obmorsko mesto, kar se najbolj jjDazi na prometu s sladkorjem, ki ’S *>il pred vojno najbolj razvit Leta 1913 je znašal okrog 2.3 milijona q, t j. 8 do 9% vsesa pristaniškega prometa. Leta 1920 je bilo sladkorja uvoženo že samo 359.476 q in izvoženo 244.676 q; leta 1921 nekaj več: 560.411 q in 393.702 q. Povprečni promet po vojni izkazuje potemtakem ogromno nazadovanje, 76 % na uvozu in 83% na izvozu sladkorja. i~ Uvoz jugoslovanske plemenske živine v Italijo. Italijansko notranje ministrstvo je dovolilo uvoz plemenske živine iz Jugoslavije. 4- Znižanje izvozne takse v Ceho-slovaški. Pri izvozu konzerviranih kumar iz Čehoslovaške se je plačalo do-sedaj 3% fakturne cene kot izvozna taksa. Od 15. sept. naprej pa je ta taksa znižana na 1/3% fakturne cene. -f Spremljevalci za transporte žive živine. Prometno ministrstvo je odredilo, da mora imeti vsak transport žive živine spremljevalca. Brez spremljevalca se ne bo sprejemalo pošiljatev žive živine. Izvzete so samo majhne živali, katere se pravažajo v lahko prenosnih in zaprtih kletkah. + Naš trgovski promet z Madžarsko. V prvi polovici leta 1922 je znašal izvoz iz Jugoslavije na Madžarsko za 724.7 milijonov ogrskih kron in izvoz iz Madžarske v Jugoslavijo 2.495.4 milijonov ogrskih kron. + Odgoditev beograjskega vinskega semnja. Otvoritev beograjskega vinskega semnja je bila preložena na mesec marc 1923, da se omogoči tudi razstava letošnjega pridelka. Dnevne vesti. — Današnji številki smo priložili potnice za vse one cenj naročnike, ki ^6 niso poravnali naročnine za oktober h november. Vljudno prosimo, da naočniki položnice takoj izpolnijo in nam Ukažejo naročnino, ker pri današnjih ^Žavnih razmerah nikakor nismo v *tanu, čakati mesece in mesece na zapadlo naročnino. Vse račune moramo kriti v gotovini brez zadržka, če ne celo v naprej in tako prosimo tudi cenj. na-fročnike, da store svojo dolžnost na-Dram listu brez zadržka. Potrudili se borno tudi v bodoče, da napravimo list popolnejši in zanimivejši. Naša iz-Vestiteljska služba, ki bo v nekaj dneh Pridela delovati v zelo povečanem ob-sogu, bo prvorazredna in čim najtočnej-$a. Karikature, kakor smo jih napovedali, bomo prinašali po možnosti vsak dan. Poleg novega podlistka, ki je Vzbudil silno zanimanje, bomo prinašali reden feljton ter izčrpno objektivna poročila o vsakojakih kulturnih in drugih Prireditvah. Zato upamo, da nas bodo vsi naši naročniki vneto podpirali in ®am pridobivali vedno novih bravcev in naročnikov. — V pojasnilo. Resnici na ljubo moramo izjaviti, da naša Zvezna tiskarna ni prejela nobene ponudbe in tudi nobene odposlala za tisk novega dnevnika, kakor Je bilo čitati v predvčerajšnji Številki »Slov. Naroda« in »Jutra«. — Razpisani mesti. V področju pokrajinske uprave za Slovenijo oddelka 2a kmetijstvo sta razpisani mesti veterinarskega referenta pri okr. glavarstvu v Konjicah in pri okraj, glavarstvu V Črnomlju, slednje s sedežem v Metliki. Natančneje določbe so v razpisu V Uradnem listu. — Začasna zatvoritev pošte Puconci (Prekmurje). Kakor nam poroča poštno ravnateljstvo v Ljubljani, se je pošta Pučonci (Prekmurje) zaradi pomanjkanja kompetentov začasno zatvorila ter se je njen okoliš dodelil pošti Murska Sobota. — Slovensko zidarsko in tesarsko društvo je na svoji redni seji, ki se ;e VTŠila v nedeljo, dne 22. t. m. soglasno Izreklo nezaupnico dosedanjemu predsedniku Antonu Merljaku, ki je kakor 2nano kandidiral -na JDS listi. Obenem je Merljaku odvzel mandat predsed-^a. Sam je izjavil, da zapusti s 1. jamarjem društvo kot tako. Tako so za-vedni narodni zidarji in tesarji pokazali, ^ v svoji sredi ne trpe zahrbtnežev in tovariških izdajic. Kje je sedaj Merljaka armada, ki jo je obljubljal kot general zidarjev »Jutrovcem«? P Sprejem dečkov v vojno godbeno s°Io V Vršcu. S 1. novembrom 1922 se prejme več dečkov v starosti od 12. ?? 16. leta v vojno godbeno šolo v XrScu. V Ljubljani stanujočim refleksom daje pojasnila mestni vojaški ‘‘Tad y Mestnem domu. n. ~~ Kolektivna pogodba z blagajnlč-k®* zdravniki. Novo kolektivno pogod-o. veljavno izza 1. julija 1922, ki jo je yožni urad za zavarovanje delavcev Ljubljani sklenil z Zvezo blagajničnih Ravnikov v Sloveniji, je Središnji r.ed za osiguranje radnika v Zagrebu pobril na seji svojega ravnateljstva e 20. oktobra 1922. - Usposobljenostni izpit iz steno-k naPravi'a &0SPa Ivanka prof. b*dova za poučevanje stenografije na llko *** n^m soro<^n^1 z °d- 7 Plače državnih uslužbencev v valuti. Državni nameščenec piše: »Jutro« je pred kratkim poro-da bodo plače in stanarine v novi službeni pragmatiki -določene v »zlatih dinarjih«. Seveda to ni res, ker ne vsebuje IV. poglavje službene pragmatike nobene tozadevne določbe, kakor jo je objavilo »Jutro« dne 25. X. 1.1. To potrjuje tudi od zakonodajnega pododbora na novo postavljeni čl. 46. sluz. prag., ki predvideva draginjske doklade. Če bi bile plače sistemizirane v zlatih dinarjih, bi ne potrebovali nobenih dragi’njskih doklad in bi bili drž. uslužbenci naravnost bogataši. Čemu prinaša torej »Jutro« raco o plačah v zlati valuti? Zato, ker je hotelo motivirati, zakaj je zakonodajni pododbor znižal od ministrskega sveta v načrtu služ. prag. sistemizirane plače. V bivši Avstriji je bil ministrski svet, odnosno finančni minister zapreka vsakemu poizkusu poslancev po zboljšanju gmotnega položaja državnih nameščencev, a pri nas je pa narobe, j — Neprestano deževje ne povzroča samo slabe volje, ampak ima še vse hujše posledice. Tako je bilo pred kratkem čitati, da se je obesil neki kmet, ker se je naveličal vednega deževja. Pred par dnevi pa se je vsled neprestanega dežja podilo v Apariru veliko poslopje tamka>r ie pivovarne. — Če bo to vreme trajalo ?e nc dalje, se zna zgoditi tudi v Ljubljani kaka nesreča, da se ud ere kak pasant — v blato. — Smrtna kosa. V Javorju pri Litiji je pretečeni četrtek umrl nagle smrti tam službujoči župnik gosp. Franc In-dof. Pogreb se vrši danes dopoldne ob 11. uri. N. v m. p.! — Medved. Pred nekaj dnevi je neznan sladkosnednež ukradel nekemu posestniku in krčmarju v Podsmreki štiri panje z medom in čebelami vred. — NezažeUen obiskovalec se je oglasil 25. t. m. v več hišah na Brezjah, obč. Dobrava, ter ukradel čevljarju Bergantu eno kožo in za par čevljev usnja, v tobakami Andreja Bornika pa 1 žensko bluzo in žensko krilo. Vendar so neprijetnega obiskovalca ljudje še pravočasno zasačili ter ga takoj nekoliko »pohvalili«, še večjo pohvalo bo pa dobil pri sodišču. — Obsodba. Dobro poznam dolgo-prstnež Andrej Kogovšek je začetkom septembra t. 1. vlomil v garažo ljubljanskega trgovca E.'Krisperja in pobral od avtomobila več delov, tako da je napravil pri avtu za več tisoč kron škode. Kogovšek je kmalu potem prišel pravici v roke in sedaj ga je deželno sodišče obsodilo na pol leta težke ječe. — Razne tatvine. Tatovi so vlomili v hišo posestnice Katar. Kotarjeve na Planini in ji ukradli 3200 kron. — Danijelu Berku na Brodu je bilo pokradenega več stotov sena. — V Borovnici je bila gostilničarju Josipu Zalarju iz podstrešja ukmdena 4000 kron vredna obleka. — Osveta zapuščene ljubimke. V Milanu je neka učiteljica, rodom iz Korčule, ustrelila mater svojega nezvestega ljubimca. Ko so jo tirali pred sodišče. je tam razburjeno izjavila: »To sem storila iz osvete. On je oropal meni vso srečo. S tem, da me je zavrgli, mi je vzel najdražje. Jaz pa sem njemu vzela najdražje, to je njegovo mater!« — Izgon. V Mariboru rojena in v Avstrijo pristojna 31 letna sobarica Marija Strohmajer je za vedno izgnaua iz Jugoslavije. Prijet ropar in morilec. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je v Zagrebu neki Johan Schrott umoril dva krojaška pomočnika, nato pa pokradel svojemu gospodarju mnogo denarja in obleke ter izginil neznano kam. Sedaj smo izvedeli, da je bil morilec včeraj prijet na Dunaju. Pri zasliševanju je zelo mirno, brez najmanjega kesa opisoval svoj grozni zločin. Mladi zločinec ima že toliko na svoji vesti, da bo težko odšel vislicam. Uuisiiana. = Prihod čeških gostov v Ljubljano. V soboto, dne 4. novembra t. 1. se pripelje iz Brna v Ljubljano pevski zbor Moravskih Učiteljic in priredi naslednji dan v nedeljo, dne 5. novembra ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union koncert. Zbor šteje 30 članic ter je pod vodstvom najznamenitejšega češkega vokalnega dirigenta prof. Ferdinanda Vacha, ki je obenem tudi dirigent pevskega zbora Moravskih Učiteljev, ki so na glasu kot najboljši pevski zbor v Evropi. Naše občinstvo opozarjamo na ta koncert, kojega spored priobčimo prihodnje dni. = Razne ustanove za reveže. Mestni magistrat razpisuje več ustanov za revne novoporočenke in za onemogle posle itd. Razpis je na magistratu javno razglašen in se naj interesenti tam bliže informirajo. = Umrla je v četrtek na Sv. Petra cesti št. 85, gospa Marija Černe roj. Dimnik. Pogreb se vrši danes popoldne ob 4. uri. Naj počiva v miru! = Našla sa Je denarnica z večjo vsoto denarja, v bližini glavne pošte. Izve se v upravi našega lista. == Posknsen samomor. Na svojem stanovanju v Sp. Šiški se je v samomorilnem namenu sunil z nožem v levo stran prsi Jurij Mohar, delovodja pri stavbeniku Matku Curku v Ljubljani. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se nahaja v obupnem stanju. Vzrok: ljubosumnost. = »Gde maš novac?« Dne 23. t. m. ponoči so pri Ižanski cesti trije vagabundi napadli 20 letnega Franceta Indo-fa. Eden ga je udaril s palico, druga dva sta ga grabila za prsa in kričala: »Ode maš novac?« Napadeni Indof se je spustil v tek in jim srečno ušel. = Napad. Ko se je mitniški nadpaz-nik Ignacij Burnik vračal iz službe domov, ga je na mostu, ki pelje čez Giin-co, napadel oblastem dobro znani vagabund Viktor Meran in ga vrgel z mosta v vodo. Burnik se je srečno rešil iz vode in hitel na bližnjo stražnico, kjer je naznanil ves dogodek. Stražniki so šli hitro na delo in kmalu nato so našli napadalca v Končanovi gostilni v Rožn* dolini. Vnel se je hud boj in Meran je enega stražnika prav po pasje ugriznil v roko. Končno je bil seveda premagan in hočeš nočeš, je moral v luknjo. Meran ima na vesti več tatvin. da namerava Glasbena Matica v Ljubljani pri svoji turneji po Sloviniji tekom letošnja zime posetiti tudi Celje in tukaj prirediti velik koncert. Prekljanje v ofciinskem svetu celjske okolice. O obč. svetu celjske okolice čujemo vedno kaj novega. Župan je soc. demokrat. Opozicija ima na »piki« nekega soc. dem. odbornika, in je stavila zahtevo vladajoči stranki, da tega odbornika izloči iz obč. zastopa, če se to ne zgodi, bo opozicija sabotirala vse seje obč. zastopa in onemogoči!-! redno delo. Soc. demokrati pa na to nočejo pristati. Razširja se vsled tega govorica, da bo občinski svet v najkrajšem času razpuščen. Pričakuje -e, da bo v slučaju razpusta imenovan ge-rentom ali lesni trgovec vV:o Kukovec, ali stavbenik Ferd. Gologranc. Sprememba posesti. Kakor čujemo, je g. Rebek svojo hišo, kjer je dosedaj stanoval in imel svoje delavnice, prodal g. Fr. Confidentiju, trgovcu v Celju. Gospod Rebek je svoje delavnice preselil v novo tvorniško poslopje na Mariborski cesti. Bratstvo. Danes 28. oktobra ob S. uri zvečer je članski sestanek »Bratstva« v Rudeči sobi »Narodnega doma v Celju. Dnevni red: Veselica, dne 4. novembra t. 1. Vabljeni so vsi tovariši in tovarišice, ki hočejo sodelovati. Novo krojaško delavnico namerava s 1. novembrom otvoriti v Vodnikovi ulici krojaški mojster g. Stipčič, v prostorih, kjer ima sedaj zastopstvo trgovine z olji g. Fric Confidenti. Sokolstvo. Dramatični odsek sokolskega društva na Viču vprizori v nedeljo 29. t. m. ob 8. uri zvečer v svojem d^mu na Viču Tucičevo dramo »Trhli dom«. Predprodaja vstopnic pri br. Jeločniku « Rožni dolini in br. Uranu na. Glincah. »Sokol« na —- pri:"!! drugo gledališko igro v tej sezoni v soboto, dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer Me-škovo dramatsko sliko »Mati«. Ponovitev igre v nedeljo ob 3. uri popoldne. Pridite! Gledališče in glasba. Maribor. Podoficirji Mariborske garnizije pri-rede 11. novembra t. 1. pod pokroviteljstvom komandanta mesta pukovnika g. llije Miladinoviča v Gotzovi dvorani v Mariboru plesni venček, katerega čisti dobiček je namenjen podoficirskemu podpornemu društvu. Vstopnina prosta. Vabilo velja kot vstopnica. V slučaju, da kdo ni prejel vabila in želi udeležiti te plesne prireditve, se vljudno naprošu, da se obrne pismeno ali ustmeno na društveni odbor, Maribor, Dravska vojašnica, soba št. 32. Štirje junaki so se ga precej napiii v pondeljek ter so v izvanredni korajži brez vsakega povoda napadli v neki gostilni poslovodjo Špindlerja, ter ga vrgli ob tla. Ko mu je hotel trgovec Felber pomagati, so planili z združenimi močmi nanj ter ga močno poškodovali po obrazu. Za ta junaštva jih bo odlikovalo sodišče. Ceile. Pozor! Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Celju priredi v soboto, dne 4. novembra ob 8. uri zvečer v vssh zgornjih prostorih »Narodnega doma« veliki zabavni večer. Na sporedu je predstava, koncert, srečolov in ples. Vse prijatelje domače in neprisiljene zabave opozarjamo že danes na ta večer! V soboto, dne 4. novembra vsi v »Narodni dom« na zabavni večer »Bratstva«! Komorni kvartet »Zika« priredi v Celju v mali dvorani hotela »Union«, dne 8. novembra ob 21. uri komorni večer z izbranim vsporedom. »Zikovci« so se pred kratkim vrnili iz zmagoslavne koncertne turneje po južni Nemčiji m so nazadnje koncertirali po Češkem. Občni zbor Glasbene Matice v Celju se je vršil v torek zvečer ob slabi udeležbi v mali dvorani »Narodnega doma«. Po pozdravnih besedah g. predsednika Grudna so razni funkcijonani podali svoja poročila. Koncem šolskega leta je obiskovalo šolo Glasbene Matice 75 učencev. Obisk je bil reden in uspeh zadovoljiv. Poučevali so na šoli štirje učitelji. Blagajniško poročilo^ izkazuje precej deficita. Letošnje šolsko leto sta se nastavili na zavodu dve novi učni moči, enega učitelja se je pa odpustilo. Če se hoče obstoj tega važnega kulturn. društva v Celju zasigu-rati, bo potreba, da se javnost za to važno kulturno institucijo bolj zanima. — Na občnem zboru se je tudi poročalo, Operni libreti — »Jenula«. Pravkar je izšel 2. zvezek zbirke opernih tekstov: »Jenufa« (Njena pastorka), opera iz moravskega kmetijskega življenja. Po drami Gabrijele Preissove uglasbil Leo-š Janaček, poslovenil F. G. — Cena 3 Din. — Premiera te opere bo v soboto 28. t. m. v proslavo praznika osvobojenja češkoslovašk. naroda kot slavnostna predstava pod protektoratom konzulata Češkoslovaške republike v Ljubljani. Kakor prvi zvezek te zbirke, ki obsega Smetanovo komično opero »Tajnost«, bo gotovo tudi tekst te muzikalno in vsebinsko velezanimive opere odličnega češkega skladatelja Leoša Janačka zelo dobrodošel vsem obiskovalcem našega opernega gledališča, da lažje sledijo razvoju igre. Libreti se dobivajo pri založnici »Zvezni tiskarni v Ljubljani«, Wolfova ulica. Razproda-jalcem običajni popust. Libreti sO v razprodaji tudi pri b’agajni opernega gledališča in pri gledaliških biljeterjih za izredno nizko ceno 3 Din. Iz g'edališke pisarne. V soboto, dne 28. t. m. se vrši v dramsko..; gloda!’.r premiera Ibsnove ('rame »Hedda Gab-ler«. Pri premieri in vse!; nuualin’.'i predstavah gostuje gospa Marija Vera, članica Narodnega pozorišta v Be . gradu. V nedeljo 29. t. m. popoldne ob treh Cankarjeva Vama »T,!meV. zvečer ob osmih se ponovi za izven Tolstega drama »Živi mrtvec« z g. Šestom v glavni in naslovni vlogi. Spored koncerta pevskega zbora Moravskih Učiteljic iz Brna, katerega izvajajo na koncertu v Ljubljani dne 5. nov. t. 1. v Unionski dvorani, je sledeči: 1. Smetana: Trije ženski zbori: Zaton solnca, Priletele lastavice, Moja zvezda. — 2. Foerster: Devica, Vijolica. — 3. Dvoržak: Moravski dvospevi s spremi je vanjem klavirja: Ujeta, V dobrem smo se sešli, Malo slavikovsko polje, Prstan. ,— 4. Janaček: Volčja sled, Belveder na Hradžanih. — 5. Suk: Ciklus ženskih zborov: Vile, Pastir in pastirica, Spomin, Zelja po ženitvi, Za Sitnico. 6. Rupeldt-Vach-Černik: Slovaške narodne pesmi: Globok jarček, Imam ljubega, Žalujka, Terice. Začetek koncerta točno ob 8. uri. Na klavirju spremlja prof. Tučkova. — Predprodaja vstopnic od pondeljka 30. t. m. dalje v trgovini Glasbene Matice v poslopju Filharmonične družbe na Kongresnem trgu. Sedeži po 18, 15, 12, 10, 8 in 6 Din, stojišča 3 in 2 Din. Iz pisarne Št Jakobskega gleda«* Skega odra: Vsled obolelosti g. Vere t glavni vlogi »Gospoda senatorja« go* stuje iz prijaznosti dne 28. in 31. okt g. Ivan Cesar, član Narodnega gledali* šča v Ljubljani. Dramska sekcija »Preporoda« uprl-zori v nedeljo, dne 27. oktobra v sokol-skem domu v Mostah Petar Petroviče-vo dramo v 3. dejanjih »Gozd«. Pri predstavi sodeluje orkester »Preporoda« pod vodstvom g. Bernika. Dijaštvu naklonjeno občinstvo vabimo na to prireditev. Marijonetno gledališče v Mestnem domu ima v nedeljo, dne 29. t. ra. ob 1 • in ob 18. uri predstave. Igralo se bode zadnjič v tej sezoni priljubljeno bajko Vt 6. prizorih »Kraljič Rožencvet in princesa Lilijana«. Tudi šaljiv prolog se se enkrat ponovi. Na praznik Vsih svetili (1. novembra) ni predstave. Društvene vesti. Društvo »Soča« naznanja, da prične v soboto dne 28. t. m. z rednimi predavateljskimi večeri. Svoje, sodelovanje je zagotovila cela vrsta naših znanstvenikov in politikov. Predavanja se bodo vršila v novo prirejenem salonu restavracije »pri Levu« na Gosposvetski ce* sti. Dne 28. t. m. bo predaval vseuOU-ški profesor dr. Pavel Grošelj. Začetelfi točno ob pol 9. uri zvečer. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Društvo vpokojencev južne železnice naznanja svojim članom, da je umr« la naša članica ga. Jožefa Fatur, mafl gospoda dr. Faturja, centralnega nadzornika južne železnice. Pogreb se vr3 v soboto, dne 28. t. m. ob 2. uri popot dne iz hiše žalosti Rožna uliva št. 24. Vabljeni ste, da se pogreba udeležite, — Predsedstvo. Pevski odsek »Bratstva« vabi tiste, ki imajo veselje do petja in še niso nikoli peli pri društvu, a imajo veselje in dober glas, kakor tudi brate, ki so pri društvu že peli, naj se zglase v torek 31. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni pri »Lozarju« Sv. Jakoba trg, kjer 10» sprejema odbor. — Načelnik odseka. Tovariši-Jadranaši! V soboto, dne 28. t. m. ob 20. uri se vrši v čitalnici j. n. a. d. »Jadran« sestanek celokupnega članstva s sledečim sporedom: t občni zbor C. T., 2. občni zbor Jadrana, 3. akademski svet, 4. slučajnosti. Udeležba je za vse člane obvezna. Kdor s«, ne udeleži sestanka, se mora pri odboru upravičiti, sicer se bo napram njenm postopalo po društvenih pravilih. Redni občni zbor »Jadrana« se vrši, dne 3U t. m. Tovariši-člani iz prejšnjih semestrov, posebno pa novinci se ponovno opominjajo, da obnove svoj vpis do občnega zbora. Kdor izmed tovarišev ni plačal članarine za lanski semester, se ne smatra več članom. Odbor j. n. a. d. Jadran. Šentjakobski gledališki oder. V soboto, 28. okt.: Gospod senator, veseloigra. V nedeljo, 29. okt.: Maškarada, veselo- igra. V torek, 31. okt.: Gospod senator, veseloigra. V soboto, 4. nov.: Mladost, ljubezenska drama. V nedeljo, 5. nov.: Mladost, ljubezenska drama. Spori in turastika. Atletiki, Celje: S. K. Primorje. Napovedana tekma med celjskimi Atletiki in »S. K. Primorjem« se vrši ob vsakem vremenu. Atletiki so v poslednjem času pojačali svoje moštvo s sistematičnimi treningi ter bodo nevaren nasprotnik domačega »Primorja«, ki pa topot nastopi vsled predstoječe prvenstvene tekme s »S. K. Ilirijo« 5. nov. v najmočnejši postavi. Obeta se torej napeta igra. Sodi g. Ochs iz Celja. Začetek tekme ob 15. na igrišču »S. K. Primorja«, Dunajska cesta za Aleksandrovo vojašnico. K predtekmi nastopita na istem igrišču ob pol 14. Lask In Primorje rez. S. K. Ilirija : S. K. Slovan. V nedeljo, 29. t. m. ob 15. uri se vrši na prostoru »Ilirije« pred državnim kolodvorom nogemetna tekma med »Ilirijo« in »Slovanom«. »Slovan« je bil pred leti resen tekmec »Iliriji«. Lansko leto Je prestal hudo notranjo krizo, letos pa lepo napreduje in razpolaga z dobrim moštvom ter stoji z »S. K. Jadran« na čelu prvenstvene tabele II. razreda v L. N. P. Tekma obeta biti zanimiva. E. Adamič: ili nart li. del (mešani zborii mr le izšel in se dobiva s Eni Migarni, Ljubljana Marijin trg 8. Cena Din 12*-. per:lo Za dame, gospode in deco, oprema za novorojenčke, po nainižjih cenah pri: B- Sinkovič n.si. K. Soss Ljubljana, Mestni trg 19. Stran 4. Tajinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) »Pojdite v Withecaple in poizvedujte, če je kakšna cipa Obrala kakega ubogega mornarja ali delavca za ves njegov zaslužek. Najbolje je, če najdete nekaj takih deklet. To ne bo težko. Potem naj dekleta hodijo zvečer ob bregu gori in doli.« »Toda, gospod ravnatelj! To bi vendar eno ali drugo nesrečnico gotovo stalo življenje!« »Kaj še! — Storite celo še več. Raztrosite po vseh pristaniških krčmah, da so dekleta neka svojih ljubimcev popolnoma izropale. Tajinstveni morilec bo za to seveda zvedel in napadel svoje žrtve. In sedaj moja ideja: Gotovo število policistov naj se preobleče za delavce in se poskrije po hišah, pred katerimi se bodo izprehajala dekleta. Ce se prikaže morilec, ga bodo policisti videli iz svojega skrivališča. Aretacija |e potem najložja stvar.« »Izborno! Se danes bom izpeljal ta res duhoviti načrt.« »Dobro je. Jaz vam dam polnomoč. Vzemite policistov, kolikor hočete. Tokrat nam morilec deklet ne sme uiti!« Detektiv se je poslovil. — V pisarni je še vedno vladalo isto razburjenje. Samo oba napačna stražnika ob vratih se nista vmešavala. »Mislim, da je najbolje, če sedaj zgineva,« je dejal eden drugemu. »Bog obvaruj! Sedaj postaja stvar šele zanimiva. Kar zanesi se na to, da je Davis nekaj izvohal. Počakati morava, da se vrne iz privatnega kabineta. Mogoče izveva, kaj da namerava.« — Ravnokar je vstopil detektiv. Mitro je stopal med policisti ln vsakega ostro premeril. Očividno jih je mnogo poznal osebno. Nekatere je poklical po imenu in jim nekaj zašepetal. Poklicani so takoj zapustili sobo. »Ti, tukaj se pripravlja nekaj hudičevega. Davis nekaj sumi, to je enkrat ena.« »Kar pusti ga! Nazadnje se bomo le mi smejali. Naš Jak je kos vsej tej družbi. Tiho — sedaj prihaja.« V tem trenotku je šel Davis mimo. Sicer ju je ostro pogledal, vendar pa se takoj obrnil v drugo stran. »Sedaj vidiš, kako dobro sva preoblečena,« je dejal eden ogleduhov. »Še celo zviti Davis ni zapazil ničesar sumljivega nu naju.« »Bog ve kaj namerava?« »To bomo hitro izsledili. Iti morava skrivaj za Davisem.« »Kar hitro pojdiva! Ravnokar zapušča pisarno.« Tajni policist je hitro krenil v smeri proti VVithechaplu. Ne da bi opazil, sta mu sledila dva moža v policijskem kroju.« Lov na Jaka. Drugi dan se je lahko na vseh oglih obširnega Londona in v vseh časopisih bral sledeči razglas: Tisoč funtov šterlingov nagrade’ Po časopisnih vesteh ve ves London, kakšna grozodejstva je zagrešil neki mož, ki se nazivlja Jak. Navedeni je bil celo tako predrzen, da je svoje zločine v naprej naznanil policijskemu ravnateljstvu. Ker policijsko ravnateljstvo do sedaj še ni moglo dobiti osebnega popisa tega moža, razpisuje gornjo nagrado, katero dobi oni, ki bo dal policijskemu ravnateljstvu po- i datke, na podlagi katerih se bo lahko prijelo tajinstvenega ' morilca deklet. Poleg tega se ovadilec za eventuelno svoje sodelovanje nima bati nikake kazni. Londonsko policijsko ravnateljstvo. Ta razglas je že itak prestrašeno londonsko prebivalstvo še bolj vznemiril. To je bilo naravnost nezaslišano. Londonska policija ne more prijeti moža, ki je svoje zločine izvršil tak°-rekoč pred očmi policijskih stražnikov! Največji strah je vladal v vzhodnem delu mesta, kjer je Jak najpogosteje poiskal svoje žrtve. Zopet je legel večer na zemljo. Davis se je podal na kraj, kjer je pretila nevarnost. Preoblečen je bil v navadnega pristaniškega delavca. „ Nekaj policistov ga je že čakalo na bregu. 1 udi ti so bili preoblečeni deloma v delavce, deloma v mornarje. Davis je šel z njimi v eno pristaniških krčem. Krčmar je bil že preje obveščen in je rezerviral zanje posebno sobo. V njej se je že nahajalo večje število stražnikov. Po večini so bili to v službi osiveli, toda krepki možje, na katere se je Davis zaneseL Ko je vstopil detektiv, so takoj vsi umolknili. Takoj je vprašal, kje da so dekleta. Nek policist je odprl vrata sosedne sobe in poklical cipe, ki so prestrašene in zbegane vstopile. Vsem se je čitala na obrazu bojazen pred bližnjo smrtjo. Dasi so bile skoro še vse mlade in lene, se jim je vseeno že od daleč poznal njihov poklic. Davis jih je nagovoril: »Kar brez skrbi bodite. Mi smo napravili vse potrebne korake, tako da se vam ne more prav ničesar pripetiti. Po bližnjih hišah ie skritih preko petdeset policistov. Ti vam pridejo takoj na pomoč, če bi se vam kak moški sumljivo približal.« »Ah, potem je že prepozno,« je stokalo eno Izmed deklet. »Strašni Jak ni človek kot drugi, to je vrag, ki nas bp razmesaril, predno bo prišel kak policist na pomoč.* žtev. 249 »Ne bodite no bedaste!« je dejal Davis. »Jak vendar n kak duh, da bi se mogel priplaziti k vam, ne da m ga kuu Izprehajajte se pred hišami in se držite v bližini vra .« »Moj Bog, vse smo izgubljene!« so vpile vlačuge. » a je povsod raztrosila vest, da smo odrle do golega {eV narje. Vse smo izgubljene, nobena ne bo ušla strasnem rilcu.« _ . .______ t„i,„ o.. * rt npvol. ... ur* temveč »Kako naj za vraga sicer primemo Jaka?« ie. ncvoljn® vzkliknil detektiv. »Na cesto! Kmalu bo ura deset. UD tej so se zgodili navadno umori. Ne cmerite se torej, pojdite.« Dekleta so končno uvidela, da jim vse nič ne _ so v topem obupu odšle na cesto, kjer jih je po njino mnenju čakala gotova smrt. ___ _ Nad Themso je ležala megla, toda ne tako g°st_a, kaja* poslednjo dni. Vsled tega so policisti lahko opazovali aeiu ki so promenirale ob bregu. , Toda vse je ostalo tiho in ničesar sumljivega se ni P -petilo. Že je bila ura enajst, ob kateri se morajo vračati m narji na krov. Pristaniške krčme so se pričele praznin kmalu se je zaslišalo pijano kričanje na krov vračajoctf mornarjev. Seveda so mcrn?.rji videli izprehajajoče se cip • Padla je marsikatera drzna beseda, toda dekleta danes n1 odgovarjale. ti Naenkrat je obstala ena izmed deklet ravno Pied hiso-kateri je bil Davis. Prestrašena je strmela proti ograji, omejevala breg. , Tudi Davis je' strmel izza vežnih vrat proti ograji. notna jasno ie videl temno postavo, ki se je počasi, popolno , počasi dvigala preko ograje. Bil je mož, to je detektiv spo* na prvi pogled. . Vlačuga je tresoča se po celem telesu obstala pred vratn*'* V svojem strahu je zastokala: »Poglejte — tam — tam!« Temna oostava je stala sedaj ob ograji. — Oster žviiS . presekal vzduh! — Policisti so se pognali preko ceste. Z® 5 prijeli moža, ki se je navidezno krčevito držal ograje. ^ »Imamo ga,« so policisti.zmagoslavno vpili. Porogljiv sin® jim je odgovoril iz Themse. Policisti so potegnili svoje svetiU*6 iz žepov. m »Prokleto!« je sedaj zavpil Davis. »To so vendar cunj® žaganje. Nekdo nas je potegnil, toda kdo?« Policisti so posvetili preko ograje. Svetloba njihovih sv tiik je razsvetlila površje reke. Toda ničesar ni bilo videti. (Dalje prih-) ■ nulS Boama PRODAJA: *OESTERRElClilSCHE VESETZ . KUN DE«. 1-4 debeli zvezki, krasno, v platno vezani, dobro ohranjeni za nizko ceno. Din 250.—. Kje, pove uprava 1>-•ta. 718 Stanovanje 2 sobi z pritiklinami takoj na razpolago. Ponudbe na upravo lista pod »Visokopritlična«. 721 HIŠO v ljubljanski okolici, 20 minut od glavne ocrtte. VEČ MOŠKIH OBLEK, dobro ohranjenih in zimskih sukenj, Linhartova ul. št 3. 727 LEPO POSESTVO, nova hiša, ovčnjak, njive, vinograd, velik gozd. Hiša ie zidana na bregu. Cena ugodna. Proda se radi preselitve. Barbara Špar. Qorr.il Laknec pri Mokronogu. 729 (dvojna), skoraj nova, po ugodni cenL Cena in na ogled pri Franc Jenko, Medvode 3. 717 C1RKULARNA ŽAGA. 5 konjskih sil z obratnim motorjem. Motor se nahaja v Celju, Glavni trg št. 5 pri Miha Kusu. Pojasnila se dobe tudi pri »GugalnicU v Tivoliju — Ljubljana. 733 POSTELJO z metra dolga. modreci, 2 1.50 Široka I lista. PLETILNI STROJ št. S, nekoliko rabljen. Cena po dogovoru. Naslov v upravi SLUŽBE s NADSTROJN1KA in KURJAČE i?.če velika tvornica špirita. Kompetenti moraio biti vešči v vseh poslih te stroke. Fonudbe z navedbo plače in referenc na upravo lista pod št. 726. POMOŽNI DELAVEC išče službe v tovarni ali tiskarni. Naslov: Erbeš Jakob, Tezno 28. Maribor. 725 UČENEC za dimnikarsko obrt se sprejme. Hfana in stanovanje pri mojstru. Veneel Malavašič, dimn. mojster. Vrhnika. 723 SPREJME se takoj v delo za daljšo dobo 12 dobrih delavcev, drvarjev za sekanje bukovega gozda, oddaljenega četrt ure od . postaje Zagorje. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe ali ustmene informacije daje I. Hočevar, Zagorje ob Savi. 730 TRGOVSKI POMOČNIK (izvežban skladiščnik, preje rač podč.) nujno prosi službe.’Obvlada slovenščino in nemščino, deloma tudi srbohrvaščino In italijanščino. Zmožen je tudi pisarniških del. Sprejme vsako službo in gre kamorkoli. Ponudbe prosi pod »Nujno« na upravo lista. 732 prometnem kraju išče veliko 'ndustrijsko podjetje. Plačamo eventuejno odstopnino Ponudbe na upravo lista pod sRegnis«. 722 PRODAJALKA, perfektna, samostojna moč z večletno prakso, dobra računarica, se sprejme takoj ali pozneje. =- Predstaviti se je pri F. Čuden, Prešernova u . 1 731 UShZMO: PROSTORE, prikladne za trgovino v glavni ulici na stim za pol leta. orevzetje dobroidoce karne. Ponudbe pod , štena vrnitev« na P°r,„/ $ RADI PRESELITVE se odda v najem pekarija v OTometnem ljutomerskem kraju z stanovanjem, 2 sobami in kuhinjo. Najemnino se plača za 3 leta naprej in potem poltemo. Vprašanje pod »Pekarija«, poštno ležeče Slatina Radenci. 73S mco bor. ►Jugoslavije«, H SOLIDNA TRGOVKA me manufakturno , komisijo za prodajo. se pod »Solidna na upravo lista. KDO BI POSODIL poštenemu človeku 15.000 do 20.000 K proti dobrim obre- AlORSKO TRAVO nudi V množino SEVER & Ljubljana, Wolfova ulic® ^ K OM?' 1» ► m 4 Potrtim srcem naznanjamo pretresujočo vest o smrti našega dobrega prijatelja, gospoda Franc Vončar bivšega hotelskega sluge kateri je včeraj dne 26. oktobra 1922 ob pol 4. uri pop. po mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v 63. letu starosti za vedno zatisni! oči. Pogreb predragega pokojnika se bode vršil v soboto, dne 29. oktobra 1922 ob 4. uri pop. iz deželne bolnice k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Mar. Oznanenja. V Ljubljani, dne 27. oktobra 1922. Zaiuioči ostali. _—.—_ Kislo zelje, £2 v sodčkih vsake veličine in pristno štajersko čebulo •sr razpošSSIa v vsaki množini -m m m AUTO Bencin. — Pneumatika Olje. — Vsa popravila. ; Mast — Irt vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi 3uso-Auio d. z a z. v Ljubljani. Uamo perilo za dame. gospode in deco priporoča tvrdka UDBLIAIUL .Mesini trato. O I ■ S Suhe soh in !nw km&m® Sbsbf 2 Os, Sijabiiaiia Wolfova ulica 12. Minska tata a. d. v BEOGRADU javlja, da bo pričenši z dnem 1. novembrom 1922 obrestovala pri vseh svojih poslovalnicah v Jugoslaviji stare in nove vloge no knjižice s čistimi 51 obresti. Vloge na tekočem računu se bodo obrestovale po dogovoru najugodneje, posebno pa vezane vloge proti eno-, tri-ali šestmesečni odpovedi. Največja izbira Različnih pletenin, majic, nogavic in rokavic pri tvrdki 3. SE. SRilBEKilE, Ljubljana, Mestni tnj fot. 10. Gradbeno podjetji iog. Hit 8 is Boiioriim uL 21) se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. ietolov 1920 in 1SZ2 skupno do 30 polovnjafco* proda Pokušnje samo za resne reflektante v zavod®** kleti dnevno od 10. do 11. ure. likal m Mestni trg 15 izdelovalen dežnikovi ?4a drobne! Ms debeie l i ZALOGA spiaisMli polit. Popravila tein© in solidno. Išče se lokal v Ljubljani met' primeren za kako trgovino, na razmeroma pron -nem kraju. Ponudbe pod „lokal" na upravo Prostovoljna dražba hiše štv. 38 na Opekarski cesti v Ljubljani s pritiklinami in z vrtom se vrši na l»c. mesta v nedeljo dne 29. oktobra t 2* url popoldne, izklicna cena 500.000 K. — Vadi) 10 °/o* "I Dražbeni pogoji se lahko upogledajo , pisarni notarja Hudovernika v Ljubija0*5 Sodna ni. št 6. JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD v LJUBLJANI . registr. zadruga z omejeno zavezo, TTiarijin trg 6 ob Ljubija^' Podružnica v MORSKI SOBOTI obrestuje hranilne v Pose na knjižice P° §vit> €ištih, brez odbitka rentnega in invalidskega Večje vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem rač^11 obrestujejo tudi višje po dogovoru. ^ ^ Telefon it ti. 54 Čekovni račun ** plaval in odgovorni urednik x.orko fakin. Lzdaia »Jugoslov, no vinsko d. d.«. Najstarej&a spedicljska tvrdka v Slovca*?* i R. RANZINGERL Ljubljana špediGijSna pisarna Podjetje za prevažanje blaga južne železnice. Brzovozni in tovorni pohistv met iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za Pr£vaza Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo- ©0^ .Brzojavi: Ranzinger. jnterurM iitSBSS iSKSSEk isto »Zvezoa tisltaraft*