Št. 13 (1807) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek,
29.	marca 1984
Cena: 15 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
$ * Delegati ★
★ zveznega zbora $
v Posavju
★-—  *
izmenjava £
J Koristna
mnenj in vprašanja
★
★
* KRŠKO — Na
★ delovnem obisku v
celodnevnem J Posavju so se ★ ★prejšnji petek mudili slovenski * ^detegali zveznega zbora skupščine J
★ SFRJ. Najprej so si ogledali ★ £jedrsko elektrarno in se zatem v * ^ Krškem pogovarjali še s predstav- J
★ niki posavskih občin, družbenop- ★ £olitičnih organizacij in zbornice. * ii Po ogledu in pogovoru z delavci }
★ Tovarne celuloze in papirja Djuro ★ £Salaj in Labodovega tozda Libna * *v Krškem so se krajši čas zadržali *
★ še v čateških Termah. Po splošni ★ Koceni je bil obisk obojestransko J
Posavci J
Kolpa združuje, ne loči
Počastitev praznika KS Adlešiči — Skupne akcije
£zelo koristen, saj so se
★ lahko podrobno seznanili s priza- ★ £devanji delegatov Slovenije v ★ + zveznem zboru. Slednji so pouda- ^
★ rili, da imajo delegati razvitejših ★ ★okolij, ki več ustvarjajo in dajejo, * if včasih (po nepotrebnem!) celo ne- *
★ kakšen občutek krivde v usklaje- ★ J vanju mnenj z glasnejšimi delegati * if iz manj razvitih okolij.	+
★ Ob izrečeni polni podpori pri- ★ J zadevanjem slovenskih delegatov J
★ v zvezni' skupščini je Valentin ^
★ Dvojmoč, sekretar medobčinske- ★ J ga sveta ZK za Posavje, vprašal, J
★ kje je moč delegacije v konsenzu, *
★ ko je lahko samo ena republika ★ J odločala o tem, kdo bo v repro- J
★ dukcijski celoti. Silvo Gorenc pa *
★ je opozoril, da delitev deviz v ★
★ Jugoslaviji pomeni tudi jemati del J
★ ustvarjene presežne vrednosti izv- 4.
★ oznikom in jo deliti tistim, ki* J imajo nizko storilnost. Skrajni čas J ★je, da ob zahtevkih splošne in *
★ skupne porabe ne seštevamo le* J potrebe, ampak prej povemo, kje J
★ je zgornja meja obremenitve, ki jo *
★ še lahko prenese gospodarstvo. £
★	P.P.*
SPET NESKLEPČNE SEJE
SEVNICA — V ponedeljek so se po neuspelem sklicu razšli delegati občinske raziskovalne skupnosti. Do sklepčnosti so manjkali štirje delegati.
***
IGK PRED KONCEM večletne AGONIJE?
RAČJE SELO — Večletno reševanje Industrije gradbene keramike na Račjem selu, ki se je nedavno priključila Novolesu, ni obrodilo sadov in sedaj je tozd v tako rekoč brezizhodnem položaju. Izgube, ki so sc kopičile iz leta v leto, letos zaradi predrage energije znašajo že 10 milijonov dinarjev na mesec. Ker v takem položaju ne bo mogoče dolgo vztrajati* se v tozdu, delovni organizaciji Novoles in v trebanjski občini že dogovarjajo, kako najti izhod. Kot je dejal direktor Novole-sa Janez Bajuk, bo potrebno poiskati celovito in trajno rešitev. Zato bodo v soglasju s trebanjskim izvršnim svetom še ta teden pripravili temeljito analizo, kakšna rešitev bi še bila mogoča, če ne celo o preusmeritvi proizvodnje. Svoje pa bodo morale reči tudi banke, gospodarska zbornica in vsi, ki so denar vlagali v IGK. Vendar pa še ni mogoče govoriti o stečaju te tovarne. Več o tem v naslednji številki.
VEČINO IZVOZIJO NA ZAHOD — Nekateri delegati zveznega zbora iz Slovenije se med ogledom Labodovega tozda Libna v Krškem, ki izvaža 65 odst. celotne proizvodnje, pretežno v Zahodno Nemčijo in še nekatere zahodnevropske države, kar niso mogli načuditi hitrosti in spretnosti šivilj. (Foto: P. Perc)
ADLEŠIČI — Adlešičani so letos še bolj slavnostno počastili spomin na 22. marec 1945, ko je bilo požganih sedem vasi v današnji krajevni skupnosti, ta dan pa so si izbrali za krajevni praznik. Letos namreč praznujejo 10-letnico pobratenja s krajevno skupnostjo Pri-lišče — Vukova gorica onkraj Kolpe.	<
Ob tej priložnosti so v nedeljo, 25. marca, v adlešiškem kulturnem domu podelili več priznanj v zahvalo za delo pri doseganju skupnih ciljev obkolp-skih ljudi in krepitvi bratstva in enotnosti.
Hkrati so na seji, ki so se je udeležili tudi predstavniki pobratenih KS Prilišče-Vukova gorica in Stara Ljubljana pa Mahična in Mrzljakov — ti so pobrateni z adlešiškimi gasilci — ter Karlovškega tednika, ki ima tam domicil, podelili častno priznanje Janezu Kranjcu, ki jim je lani poklonil
kip kurirja v spomin na kurirsko polki je vodila skozi vas. Gostinsko podjetje iz Ljubljane, pokrovitel adl-ešiške osnovne šole, pa je ob tej priložnosti obdarilo njene učence. V kulturnem programu so nastopili domači mešani pevski zbor, folklorna skupina, tamburaši in recitatorji.
KS Adlešiči, ki si močno prizadeva za razvoj svojih krajev, je v preteklem letu dosegla vrsto pomembnih uspehov. Najpomembnejši so: gradnja telefonskega omrežja Adlešiči — Žuniči, začetek gradnje vodovoda Adlešiči — Gorenjci, popravili so več vaških poti, nadaljevali z urejanjem kulturnega doma, pomagali pri postavitvi osemenjevalne postaje in adaptaciji šole v Marindolu. Najpomembnejši uspeh pomenita začetek obratovanja obrala Tonose in začetek gradnje mostu v Žuničih.
Tako je dejal častni občan Arnaldo Giachini iz Arcevie ob prazniku Ribnice — Milena Borovac je govorila o aktualnih družbenopolitičnih nalogah_________________________________________
proglasili za častnega občana občine Ribnica.
Na seji so podelili še priznanja občinskega odbora ZZB NOV Ribnica, plakete ..Jelenov žleb" in knjižne nagrade učencem za najboljše pisne in likovne izdelke, posvečene prazniku. V kulturnem delu programa sla sodelovala domači pevski zbor .Lončar" in recitacijska skupina KUD .France Zbašnik" iz Dolenje vasi, kije izvedla recital ,.Mi rod smo Petra
RIBNICA — Doseči moramo, da bo samoupravljanje res postalo tista osnovna oblika našega delovanja, preko katere bo delovni človek uresničeval svoje materialne in duhovne potrebe.
To misel je izrazila na svečani seji
občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij oh prazniku občine Ribnica podpredsednica občinske skupščine in članica predsedstva RK SZDL Milena Borovac.
občinske skupščine Stanko Rus pa se je v svojem nagovoru najprej spomnil boja v Jelenovem žlebu in Makoši, zasedanja SNOS pa tudi vseh padlih in
• Že prejšnji dan je bila spominska svečanost v Makoči. Na njej je o tej biti pred 40 leti govoril udeleženec boja Drago Horvat, bivši borec 9. SNOUB, delegacija te brigade pa je položila venec k spomeniku. Vod vojakov je izstrelil častno salvo. Na proslavo so prispeli tudi mladinci—pohodniki. Kulturni program na proslavi so izvedli učenci osnovne šole Dolenja vas in ribniška godba na pihala.
Seja je bila 24. marca v Dolenji vasi, udeležili pa so se je tudi predstavniki sosednjih občin, medobčinskih in republiških organov, partizanskih enot, JLA, častni občani idr. še posebno prisrčno pa so pozdravili predstavnike pobratene občine Arcevia iz sosednje Italije.
Krajevno skupnost Dolenja vas in njene uspehe v zadnjem obdobju je predstavil France Grivec, predsednik
KOČEVJE: PREDSEDNIK SPET NOVAK
KOČEVJE — Na ponedeljkovi seji zborov občinske skupščine Kočevje so izvolili za predsednika občinske skupščine Jožeta Novaka, za podpredsednik^ Maksa Šteblaja, za predsednika zbora združenega dela Feliksa Vidmarja, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Jožeta Furlana in za predsednika družbenopolitičnega zbora Jaka Lavriša. Vsi so dobili vse možne glasove, kar velja tudi za glasovanje o listi kandidatov za predsednika (Franc Popit) in člana predsedstva SR Slovenije (Janez Stanovnik).
Klepca".
J. PRIMC
USTANOVILI DRUŠTVO ZA JAVNO OBVEŠČANJE
NOVO MESTO — V ponedeljek, 26. marca, je bila v Novem mestu ustanovna skupščina društva za javno obveščanje. Temeljna naloga društva je obveščati javnost s časopisi in drugimi tiskanimi ter avdiovizuelnimi materiali. Letos naj bi društvo začelo izdajati družbeno informativni tednik za območje Novega mesta in revijo za družbena vprašanja. Društvo za javno obveščanje se bo vzdrževalo s članarino in dotacijami, stroške za izdajanje glasil bo krilo z dohodkom od prodanih izvodov in oglasnega prostora. V teku je postopek za formalno: pravno verifikacijo društva.
A. Giachini — častni občan
Zasluge za pobratenje Ribnice in Arcevie
OB PRAZNIKU — Priznanje prejema Majda Petrič iz Sodražice
po vojni umrlih borcev in še posebej komandirja prve ribniške čete Filipa Tekavca—Gašperjtr, nato je podelil letošnja občinska priznanja in nagrade. Poseben aplavz je požel član delegacije pobratene občine Arcevia Franco Manieri za misel v svojem govoru-, da ne smemo pristajali na delitev na Vzhod in Zahod. .Gradimo boljši in svobodnejši svet, zagovarjamo svobodo misli in še naprej bomo sodelovali, kot smo doslej," je dejal.
.Naše pobratimstvo, ki ima korenine že v medvojnem sodelovanju partizanov Italije in Jugoslavije, je kot hrast, ki ga ne poruši noben vihar," je dejal nekdanji župan Arcevie Arnaldo Giachini, ki so ga na lej svečani seji
★	RIBNICA — Ob prazniku občine Ribnica 26. marcu so za častnega
J	občana proglasili Arnalda Giachinija, dolgoletnega župana pobratene
★	občine Arcevia in prijatelja Jugoslavije.
J	Plaketo 26. marca so prejeli: France Mihelič, polkovnik JLA iz Sod-
★ ražice, France Zajc iz R1KO in podružnična šola Dolenja vas.
£	Priznanja občine Ribnica so prejeli: Ludvik	Benčina iz Loškega poto-
★	ka, Anton Dejak iz Lipovca, godba na pihala	iz Ribnice, INLES—tozd
★	Dolenja vas, Alojz Knavs iz Loškega potoka,	osnovna šola dr. Antona
★	Debeljaka iz Loškega potoka, Majda Petrič iz	Sodražice, Jože Puželj iz
£ Ribnice, vaški odbor Grčarice in Alojzija Zakrajšek iz KS Velike
★ Poljane.
★	Urbanovo nagrado pa sta prejela: Nonet .Vitra" iz Ribnice in Tone
★ Petek iz Ribnice.
Podvodna masaža iz Metlike
ZADNJE DEJANJE NAROČNIŠKE IGRE DOLENJSKEGA LIS I A  22. marca, je v prostorih uredništva Dolenjskega lista steklo zadnje dejanje naše velike naročniške akcije. Med stare in nove naročnike smo razdelili devetnajst nagrad, ki jih je prispevalo dolenjsko združeno delo. Na sliki: dobitek vseh dobitko-, darilo generalnega pokrovitelja IM V, je dobil naš stari naročnik Vinko Blažinč, upokojeni krojač iz Rigonc pri Dobovi. V imenu pokrovitelja so mu dan kasneje nagrado izročili predstavniki IMV Vida Kerin—Mamilovič, Simo Gogič in Iztok Vrčon. O ostalih nagrajencih naše akcije preberite na zadnji strani. (Foto: J. Pavlin)
V prodaji bo nova kad
METLIKA — Pred kraktim so v Tovarni kopalniške opreme, metliškem Novolesovem tozdu, začeli proizvodnjo nove kadi s pripravami za podtvdno masažo. Prve pripierke take kadi so razstavili lanskega novembra na beograjskem sejmu pohištva in so med obiskovalci vzbudili veliko zanimanja, saj podobnega izdelka do sedaj v Jugoslaviji še ni bilo. Doslej so imeli take kadi samo v fizioterapevtskih zavodih, poslej pa si jo bodo lahko omislili tudi ljudje doma. Seveda pa bo ta kad primerna tudi za fizioterapevtske ustanove.
V maloprodaji te kadi še ni, ker cena še ni odobrena, tovarniška cena bo predvidoma, upoštevajoč sedanje cene materialov, okoli 150.000 dinarjev, tako da bo v maloprodaji stala okoli 200 tisočakov.
Marca je v tem tozdu stekla tudi proizvodnja tuš kabin. Doslej so v Metlik' izdelovali le tuš kadi, zgornji del, kabine, pa v Straži, poslej pa bodo celoten program delali v Metliki, poleg tega pa nameravajo povečali tudi izbor. V načrtu imajo še proizvodnjo zložljivega zaslona, ki ga bo moč montirali na vsako kad. Ta paravan bo na tržišču čez nekaj mesecev.
Mii«
' za nakup mikroskopa
Posnemanja vredna po-teza DS SGP Pionir
NOVO MESTO — Delavci novomeškega SGP Pionir so kirurškemu oddelku novomeške bolnišnice namenili 1,5 milijona din za nakup sodobne medicinske opreme.
Pionirjcvci so pred časom dobili iz novomeške bolnišnice prošnjo za denarno pomoč pri nakupu operacijskega mikroskopa, izredno pomembnega pri sodobni oskrbi poškodb, in aparata za anestezijo. Vloga je prišla pred člane delavskega sveta, ki so se soglasno odločili za nadvse humano potezo. Sklenili so namreč, da prispevajo iz sklada skupne porabe milijon in pol dinarjev za celoten nakup operacijskega mikroskopa. Poteza je vredna posnemanja.
40 LET DENARNEGA ZAVODA SLOVENIJE
ČRNOMELJ — V torek, 20. marca, je bila v Črnomlju svečanost ob 40. obletnici ustanovitve Denarnega zavoda Slovenije, ki je bil osnovan v Črnomlju ob 1. zasedanju SNOS. Na slovesnosti, na kateri so bili prisotni člani izvršilnega odbora ter predstavniki ostalih organov in poslovnih enot banke ter predstavniki črnomaljske občine, je o zgodovini denarništva in njegovi vlogi v NOB in po vojni govoril predsednik KPO Dolenjske temeljne banke Sergej Thorževski, gospodarski razvoj črnomaljske občine pa je orisal predsednik občinske skupščine Jure Perko.
SPORAZUM ZA NOV RAČUNALNIK
ČRNOMELJ — V vsej Sloveniji imamo le pet knjigovodskih centrov, eden med njimi pa je v Črnomlju. 15 zaposlenih danes oskrbuje s knjigovodskimi uslugami 35 naročnikov, glede na obstoječo obdelavo podatkov pa bi lahko sprejeli le še nekaj strank. Računalnik, ki ga imajo sedaj, je namreč zastarel, obdelava je mehanska, zaradi kartic pa imajo tudi velike materialne stroške. Zato je Knjigovodski center sklenils strankami sporazum o združevanju sredstev za nakup računalnika. Po besedah vodje centra Draga La-dešiča bodo morali razmišljati tudi o novih prostorih, saj jim sedanji v nekdanjem črnomaljskem zdravstvenem domu kmalu ne bodo več zadostovali, zlasti še, če bodo dejavnost razširili še na metliško občino.
NA OTOČCU SO VESELI IZIDA REFERENDUMA — V krajevni skupnosti Otočec ob Krki niti pomišljali niso, da bi krajani glasovali proti, saj je šlo tudi za njihovo novo šolo. Z dosedanjim krajevnim samoprispevkom pa so tudi naredili več, ko je bilo mogoče, saj so iz vsakega dinarja naredili tri, kot radi povedo. Za oba samoprispevka seje izreklo skoraj devetdeset odstotkov krajanov. Na sliki: mladi volilci v šolskih klopeh stare otoške šole. (Foto: J. Pavlin)
SREČANJE MLADIH OB DNEVU BRIGADIRJEV
LOKVE PRI ČRNOMLJU — V počastitev dneva birgadirjev I. aprila bo v soboto, 31. marca, v brigadirskem naselju mladinske delovne akcije Bela krajina v Lokvah pri Črnomlju srečanje brigadirjev dolenjske regije. Okrog 100 brigadirjev iz vseh štirih dolenjskih občin bo urejevalo naselje, popoldne se bodo pomerili na športnih tekmovanjih, zvečer pa se bodo srečali na družabnem večeru.
tapugur
—
Na referendumu v novomeški občini izglasovali samoprispevek za šole — Sprejeti tudisamoprispevkizakrajevne^kupnosti_zj^	________
NOVO MESTO — 25. marca so občani novomeške občine izglasovali občinski samoprispevek za petletno obdobje, s katerim bo uresničen program izgradnje šol. Hkratni referendum za krajevni samoprispevek je prav tako povsod uspel z izjemo mestne krajevne skupnosti Šmihel.
večino samoprispevek izglasovan in ga bodo morali plačevali tudi tam, kjer so bili sicer proti.
Samoprispevek za potrebe krajevnih skupnosti je imel enako volilno udeležbo, rezultati pa se
V nedeljo je na običajna glasovalna mesta prišlo 93,57 odst. vseh volilnih upravičencev, ki so. se znašli pred dvema volilnima komisijama in dvema skrinjicama. V eni jih je 68,3 odst. oddalo svoj glas za občinski 1-odstotni samoprispevek v korist gradnje šol, proti je bilo 9088 glasov, neveljavnih pa je bilo 968 glasovnic.
Glasovanje za občinski samoprispevek ni uspelo edinole v mestni krajevni skupnosti Smihe. m še na 10 voliščih po terenu. Kljub vsemu pa je z 68,3-odstotno
ugotavljajo za vsako krajevno skupnosti jtosebej. Tudi v tem primeru je Šmihel zatajil, saj so bili občani tudi proti samoprispev-' ku za krajevne potrebe. Z vseh ostalih 31 krajevnih skupnostih na območju novomeške občine pa so krajevne samoprispevke izglasovali.
• Najbolje so svojo željo po napredku izpričali občani zaostalega področja Dolž. Tu so se odločali kar za 2-odstoten krajevni samoprispevek, referendum pa je najbolje uspel v vsej občini.
Nadaljevalo se bo spremenljivo vreme z dežjem v popoldanskem času.
Graja zamisli za proslavo dneva mladosti
Proti novi himni
LJUBLJANA — Zamisel o prireditvi ob dnevu mladosti, ki naj bi bila letos \ Beogradu, vzbuja kritiko in odpor. Pomeni norčevanje iz lika tovariša Tita. sramoto za Jugoslavijo in je žalitev' delavskega razreda. Tako je ocenila to zamisel ena izmed udeleženk razprave na zadnji seji medobčinskega sveta ZK I.jubljana-okolica. ki je bila 20. marca v Ljubljani. Tudi medobčinski svet SZDL je že poslal podobne pripombe organu, ki pripravlja proslavo v Beogradu.
Na isti seji je delegat Vrhnike izrazil mmenje, da ne potrebujemo nove himne, saj smo pod sedanjo šli skozi vse težave in uspehe v vojnih in povojnih dneh. Vprašal se je, če nekdo ne želi, da bi usmeril naša prizadevanja in razprave v drugo smer, se pravi stran od tega, kar je danes najbolj potrebno. Podobno mnenje so izrazili tudi drugi razpravljala na tej seji, pa tudi že na prejšnjih po občinah (na primer na seji občinske konference ZK v Kočevju).
J. P.
Manj ocenjevati, več spreminjati
Iz občin premalo pobud za razvoj političnega sistema in še te so skromne
r
LJUBLJANA — Med razpravo o tezah za sejo CK ZKS o razvoju političnega sistema se je na zadnji seji medobčinskega sveta ZK Ljubljana—okolica več razpravljalcev vprašalo, če bo ta seja pomenila korak naprej in bosta delegatski sistem in samoupravljanje bolj zaživela ali pa bo po seji spet vse po starem.
Predsednik medobčinskega sveta SZDL Ljubljana Milan Marinič pa je poudaril, da je potrebnih zdaj manj ocenjevanj, pač pa več spreminjanja sedanjega položaja. ..Sicer bo to ena izmed sej CK ZKS z bogato predhodno aktivnostjo in revnimi rezultati."
Sekretar medobčinskega sveta ZK Ludvik Zajc pa je ocenil razpravo, v kateri je sodelovala večina predstavnikov občinskih v odstev ZK. da je bilo v njej danih premalo pobud. Poudaril je. da sedaj ni potrebno ocenjevanje, ampak predvsem pobude, kaj naj bi v sistemu spremenili ali dogradili.
V delov nih organizacijah bi morali ugotoviti, če je samoupravnih aktov morda preveč in če niso preobsežni. Zaradi mnenj, da so dislocirani tozdi zapostavljeni, bi morali ugotoviti, če naj ne bi imeli vsi tozdi v centralnih delavskih svetih enakega števila delegatov. Zaradi občutka obljubljanskih občin, da jih Ljubljana izkorišča, bi morale občine povedati svoje mnenje tudi o načrtu ..Ljubljana 2.000". Ure-
diti je treba financiranje krajevnih skupnosti, saj zahteva preveč dela. če mora naprimcrcna KS za financiranje svoje dejav nosti sklenili samouprav ne sporazume / okoli 300 delov nimi organizacijami (iz kolikor delavci stanujejo na območju KS). Ugotoviti hi bilo tudi treba, če je potrebnih toliko
Sredi življenja in dela
Metliški komunisti o svojem delu v zadnjih dveh letih — Največ pozornosti gospodarstvu —
METLIKA — Tako iz obsežnega poročila o delu občinske organizacije Zveze komunistov v metliški občini, kot iz uvodnega referata predsednika in iz razprave, ki je tem poročilom sledila na zadnji programsko volilni konferenci ZKS Metlika, je videti, da je bila občinska organizacija ZK tudi v zadnjih dveh letih dejavna tako rekoč na vseh področjih dela in življenja v tej belokranjski občini.
Seveda so komunisti v tem času največ pozornosti posvetili področju družbenoekonomskih odnosov in stabilizacijskim prizadevanjem, saj sta zadnji leti na tem področju prinesli precej težav in zagat. Kljub temu pa je metliško gospodarstvo lansko leto zaključilo brez izgub in tudi večjega pomanjkanja repromaterialov ni bilo.
Gospodarstvo se je še posebej izkazalo na področju iz.voza in zmanjševanja uvoza. Kljub temu da ni izgub, pa z lanskim poslovanjem niso povsem zadovoljni, saj podatki o uspešnosti nedvoumno kažejo na precejšnje zaostajanje metliške občine za regijskim in republiškim povprečjem.
O DELU ZVEZE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN
METLIKA — Na nedavni pro-gramsko-volilni konferenci ZRVS v Metliki so ocenili delo v preteklem mandatnem obdobju in sprejeli smernice za nadaljnje delo te organizacije. Konferenco so na novo konstituirali iz delegatov krajevnih organizacij ZRVS in tudi po programskih usmeritvah bo težišče dela, zlasti kar se usposabljanja članov tiče, potekalo v krajevnih organizacijah. Izvolili so tudi predsedstvo in komisije. Za novega predsednika občinske konference ZRVS Metlika so izvolili Draga Vlaha, za sekretarja pa ponovno Zvoneta Hauptmana.
Precej pozornosti komunisti namenjajo vzgoji in izobraževanju, še posebej pa poudarjajo nujnost dograjevanja metliške srednje šole tekstilne usmeritve, 2agotav!janje ustreznih materialnih in kadrovskih pogojev za delo te regijske šole, ki je, kot poudarjajo, neprecenljivega pomena, ih to ne samo za tekstilno področje.
Kritično so spregovorili o delovanju in učinkovitosti komunistov na področju gostinstva in turizma v občini, saj na tem področju nikakor niso izkoriščene številne možnosti. Beseda je tekla tudi o idejni, organizacijski in kadrovski krepitvi občinske organizacije ZK, kjer je bilo v zadnjem obdobju precej narejenega, žal pa se povsod še vedno ne zavedajo izrednega pomena idejnopolitičnega izobraževanja za dobro in učinkovito delo in se do tega področja obnašajo zelo neodgovorno. Prav tako nekateri komunisti niso družbenopolitično aktivni v svoji krajevni skupnosti, kar velja predvsem za Metliko. Zato so iz ene prejšnje velike osnovne organizacije ustanovili tri, vendar ena od njih. OO ZK Breg revolucije, nikakor ne more zaživeti, ostali dve pa dobro delata.
Samokritično so ugotovili, daje žal še vedno prevečkrat la ko. da so komunisti pri sprejemanju pomembnih odločitev vednoenolni.pri uresničitvi posameznih konkretnih nalog pa ni več tako. Vsekakor pa drži, da so osnovne organizacije dokaj aktivne in učinkovite, ko gre za konkretne in aktualne zadeve, kar se je lepo pokazalo pri naporih za preprečevanje motenj v proizvodnji ali presrbe z življenjskimi artikli, anj zagrete pa so do bolj dolgoročnih vprašanj, kot so načrtovanje razvoja gospodarskih in drugih področij.
Na konferenci so podprli predlog za ponovno izvolitev Andreja Marinca za predsednika CK ZKS, Miho Ravnika za sekretarja predsedstva, izvršnih sekretarjev ter predsednikov in sekretarjev statutarne komisije ZKS. tovariškega razsodišča in nadzorne komisije ZKS.
A. B.
Ostre puščice
Iz razprave L. Zajca
KOČEVJE — ..Vse zadeve še vedno preveč urejamo od zgoraj navzdol, ni)mesto da bi jih obratno, sc pravi, da bi upoštevali bazo," je med drugim dejal v razpravi na seji občinske konference ZK Kočevje 17. marca sekretar Medobčinskega sveta ZK Ljubljana—okolica Ludvik Zajc.
V nadaljevanju je kritiziral nerazumljivo mečkanje, predvsem komunistov, v razpravah o preoblikovanju krajevne skupnosti Kočevje—mesto, ki poteka že nad pet let. Kritične misli je naslovil tudi na slabosti na področju hišne samouprave in sploh na delovanje samoupravne stanovanjske skupnosti. ker je stanovanjska politika odtrgana od ljudi, zaradi česar prihajajo pritožbe tudi na republiške organe.
Poudaril je nadalje, da mora komunist politično delovati tudi tam, kjer stanuje, in ne le lam. kjer je zaposlen. Spomnil pa je vse prisotne -— sodeloval je v razpravi delovne skupine za naloge komunistov na področju idejne in akcijske uspsobljenosti ZK — da je ZK po statutu avantgarda delavskega razreda. V ZK so lahko člani delavci in tudi drugi delovni ljudje in občani, ki priznavajo vodilno vlogo delavskega razreda. V praksi pa se dogaja, daje sprejetih v ZK več drugih kot delavcev. ZK ne bi smela biti stranka uradnikov in uradniško delovanje bi moralo biti ZK tuje.
J. P.
SIS in katere bi lahko /družili. Vsekakor pa je potrebno bolj upoštevali pobude i/ ba/e. sicer ne bo napredka in ne bo deloval, kol je zapisano v .Smereh razvoja".
JOŽI PRIMC
Prispevek proti telefonskemu >ifarktu?
MGZ Posavja podpira predlog PTT Novo mesto
BRI ZICi; — Posavje ima danes n;i razpolago 156 medkrajevnih telefonskih vodov, toda potrebovali bi jih najmanj 200. do leta I9K5 pa več kot 250. Ker Posavcem že dlje časa grozi telefonski infarkt, je tudi Medobčinska gospodarska zbornica Posavja podprla prizadevanja Podjetja pit promet Novo mesto, da bi posavske delavne organizacija in obrtniki sofinancirali gradnjo oddajnega centra na Trdinovem vrhu.
Preko lega centra naj bi ob koncu leta I9N5 vključili v promet dodatne telefonske zveze za promet med telefonskimi centralami Posavja proti glavni centrali v Novem mestu. Predračunska vrednost potrebne opreme za radiorelejno telefonsko povezavo med vozliščno telefonsko centralo (VATC) Krško in preko nje z VATC Brežice in Sevnica, preko Trdinovega vrha pa v (»ATC Novo mesto oziroma tranzitno telefonsko centralo Ljubljana. znaša 140 milijonov dinarjev.
Novomeško PTT podjetje, ima zagotovljenih 90 milijonov dinarjev, že Svet posavskih občin pa je podprl predlog Novomeščanov, da bi manjkajočih 50 milijonov dinarjev zbrali z združevanjem gospodarstva in obrtniki v brežiški, krški in sevniški občini.
Osnova za obremenitev je število telefonskih impulzov v zadnjih treh mesecih lani. združevanje pa naj bi potekalo do konca leta. Za dogovorjeni znesek nepovratnih sredstev bi bili združevalci obremenjeni v mesečnih računih pa pit storitve. Dokler ne steče združevanje sredstev, si Novo-meščani pomagajo s premostitvenimi posojili.
P. P.
Umrl je partizanski zdravnik dr. Julij Saje
Ob koncu prvega tedna letošn je pomladi se je za vselej ustavilo srce dr. Julija Sajeta. Daleč naokrog znani novomeški zdravnik, ki je še po upokojitvi rad prišel na pomoč z Mestnih
Več bolniške kot bolnikov
Po odstotku bolniške je kočevska občina že vrsto let na drugem mestu v ljubljanski regiji, v kateri je 18 občin, Ribnica pa je v zlati sredini
KOČEVJE, RIBNICA — Stalež dela nezmožnih (bolniška) je večji na Zahodu kot na Vzhodu, najmanjši pa je na Japonskem. Marsikje je prevelik in že moti proizvodnjo ter ogroža narodni dohodek, zato so začeli raziskovali vzroke zanj.
Med regijami prednjači ljubljanska s 5 odst. bolniške. Med 18 občinami te regije je imela lani najmanj bolniške Litija (4.5 odst.), največ pa Hrastnik (8,3 odst.), medtem ko je občina Kočevje že vrsto let pri samem vrhu (takoj za Hrastnikom). Ribnica pa se trti okoli povprečja.
Občina Kočevje je imela leta I982in že vrsto let povprečje okoli 7.2. Največ bolniške so imeli \ ZKGP. LIK. INKOP. Zidarju in Tekstilani. V Ribnici pa so vodili ITPP. INLES in ZKGP—tozd Gozdarstvo.
Po letu I982 opažamo spremembe v obeh občinah. V Kočevju seje bolniška do konca septembra lani spustila na 6 odst., v Ribnici pa je porastla in je bila nekoliko nad regijskim povprečjem. znašala je 5.2 odst. V Kočevju je bolniška najbolj upadla v Itasu. Melaminu. Liku. Tekstilani. Trikonu. ZKGP. H’ telu Pugled in Varnosti, narašča pr ' Kočevskem tisku. Zidarju. Trgof rc netu in Nami. V Ribnici ni večjih z ižanj. pač pa je porast v
Inlesu. ZKGP—to/d Gozdarstvo in Mercatorju.
Dolgoletne statistike kažejo, da obolevajo ljudje v mali Sloveniji približno enako. Se manj je zato lahko razlik med Kočevjem in Ribnico. Zakaj torej tako različni odstotki bolniške? Zakaj razlike med posameznimi delovnimi organizacijami? Vemo. da je v Jugoslaviji največ bolniške v rudarstvu in gozdarstvu, /ato se ne čudimo, če je ima ZKGP veliko. A zakaj so take razlike v trgovini obeh obči n?
To je dokaz, da bolniške ni kriva le zdravstvena služba, čeprav v Kočevju še vedno dolžijo zdravnike. Vodstvo Zdravstvenega doma Kočevje—Ribnica pa že dve leti zaman poziva, naj bi sklicali za obe občini posvet, na katerem bi se predstavniki združenega dela. obeh občinskih vodstev .sindikata in zdravstvene službe dogovorili, kako uokviriti bolniško v meje. ki so za Slovenijo običajne.
Razlog za bolniško, ki ni pogojena z resničnim obolevanjem, je strpen odnos vse naše družbe do tistih, ki zakonodajo izkoriščajo. Prav je. da socialistična družba za resnične bolnike dobro poskrbi, drugače pa bi morali nastopati proti tistim, ki trdijo.da jim nobeno zdravljenje (tudi bolnišnice. zdravilišča) nič ne pomaga, hk-
rati pa so zelo živahni (ko so v bolniški). saj doma delajo ali pa pridno podpirajo točilne mize v gostiščih. Z novim letom morajo delovne organizacije v glavnem same plačevali bolniško in so torej še dodatno tepene. Pa ne gre le za stroške! Z nepotrebno bolniško se rušita ritem in organizacija dela, kar vpliva na finančni učinek poslovanja. Če lake bolnike trpimo, je to lažna in škodljiva solidarnost.
Prav je pa. da /a resnične bolnike dobro poskrbimo. Ne poznam zdravnika. ki bi bolnika zavestno poslal na delo. V dvomljivih primerih pa smo zdrav niki seveda prev idni in skušamo s preiskavami ugotoviti, če je bolniška potrebna. Takega dokazovanja pa ni možno vedno hitro izpeljali. Zdrav ni-ki imamo svoja nečala in se moramo po njih ravnati. Zalo je neutemeljen strah, da bi v prizadevanju /a znižanje bolniškega staleža pošiljali na delo bolne in tako slabšali /draistveho stanje prebivalstva. Naši napori so usmerjeni le do tiste meje. ki je običajna /a obolevnost Slovencev oz. obolevanje v naši regiji in ki bo tudi v skladu s siceršnjimi pokazatelji obolevanja v obeh občinah. Jako bolniško pa je možno zagovarjati tudi s stališča stroke in družbe. Za dosego tega cilja pa moramo poprijeti vsi skt.pai,
DR. BO/ID \R VOI J<
njiv, je svojo življenjsko pot sklenil kot devetinscdemdesetletnik. Z njim ni odšel samo mož, kije poklicno delal pod Hipokratovo prisego.ampak Uidi človek, ki je s svojimi dejanji in ravnanji upravičil, da bi ga pisali z veliko začetnico.
Kajti dr. Saje je združeval toliko lepih lastnosti, da je znal biti obenem strokovnjak, tovariš in prijatelj. S temi lastnostmi so ga okronale izkušnje, življenje samo. Sam je za najdragocenejšo imel partizansko izkušnjo kot eden listih, ki so v usodnih dneh za našo domovino stopili na pravo stran in pomagali izpisati herojsko poglavje naše zgodovine.
Vedno je govoril, da mora biti zdravnik vojak, v prvih vrstah, ne v zaledju. Zakaj? ..Vedeli smo, da se ne bijemo samo zoper sovražnika. Šlo nam je. za čisto pravico, zato ni bil noben napor prevelik, nobena kaplja krv i preveč. Nismo se bali bolečin in smrti," je pribil.
Pravili so, daje partizanski zdravnik. sam pa si je prizadeval to ostali tudi potem, ko je nad bojišči zavladal mir, saj je bil prepričan, da mora biti partizanski zdravnik drugačen, da mora biti zgled, tudi ko gre /a skromnost in požrtvovalnost.
In pri dr. Sajetu tega res ni bilo pogrešati. S kakšnim entu/ia/mom je po vojni, ko je slekel uniformo sanitetnega referenta 7. korpusa, začel graditi zdravstveno službo! To so bili časi, ko je moral biti ne le strokovnjak,ampak tudi politični delavec. Ljudem je bilo treba z lastnim primerom dokazati, da gre resnično /a nekaj novega, velikega. bolj človeškega, samo našega.
Službovanje je dr. Sajeta naposled pripeljalo v rodno Novo mesto, kjer je leta I9h() pri dispanzerju /a žene ustanovil citološki laboratorij. Vseskozi pa je bil njegov cilj onkološki dispanzer /a zgodnje odkrivanje raka na rodilih. vendar je njegovo ustanovitev dolgo vrsto let zaman utemeljeval.
Dr. Julij Saje je veliko storil za zdravstveni napredek v Novem mestu. Prenekatera njegova pobuda še čaka na »stvaritev. Nedvomno je Novo mesto z njim i/gubilo človeka, kije bil — nenehno v službi plemenitega humanizma — trdno prepričan, da bodo novi rodovi zdravnikov in sploh zdravstvenega i/ohražensiva znali cenili in nadaljevati, kar je tako rekoč pionirsko zastav ilu.partizanska generacija z dr. Sajetom.
I. Z
NAŠA ANKETA
Lahko še zategnemo pas?
Zadnje čase taka dostikrat slišimo in beremo, daje treba zategnili pasove, kar pravzaprav pomeni. da se moramo navadili na pomanjkanje in skromnejše življenje. Toda če se govori o zategovanju pasu iz meseca v mesec, potem se človek lepega dne vpraša, ali ima na svojem pasu sploh še kakšno luknjo, če ni zategnjen že do konca. Razmere dandanes niso lahke, padanje življenjske ravni je očitno, kar trdo skušajo na svoji koži predvsem tisti, ki imajo pa so ve že tak o precej zategnjene. Bliža pa se tudi odmrznitev cen. ki lahko prinese nadaljnji padec življenjske ravni, če dirke cen ne bo mogoče kako obvladati. Bodo občani še lahko zategnili pasove? Katere luknjice na njem so še proste?
MILENA TURŠIČ, vodja izmene v Labodovem tozdu l.ibna. Krško: ..Čeprav imam nekaj večji osebni dohodek kot druge delavke (okrog 19.000), lahko z njim živim prej skromno kot razkošno. Ob (eh cenah naši štiričlanski družini ostane le nekaj malega za poletni dopust. Ker se nam obetajo še slabši časi, se kar malce bojim, kako bo."
MIRA KOLBEZEN, sekretarka AMD Bela krajina: ,.Ker se obeta odmrznitev cen, bomo doma postrgali ves denar in kupili stvari za hišo. ki jo gradimo. Ne bi tako hiteli, če bi ne bile cene na tako majavih nogah. Posebno tisti, ki poleg službe ne morejo zaslužiti še kakšen dinar ali vsaj pridelali kaj hrane, so najbrž svoje pasove že zategnili do konca.”
MATEJ STOPAR, sprevodnik na železnici, iz Trebnjega: .Moram reči, da meni za življenje ne zmanjkuje, saj imam 20.(MK) dinarjev plače pa še žena je v službi. J oda denarja vseeno za marsikaj zmanjkuje. Ta hip ne vem, kako bo z gradnjo hiše in drugimi načrti. Se bomo morali varčevati in zmanjševati stroške, sicer bomo res tenko piskali.”
OLGA POVŠE, frizerska pomočnica iz Novega mesta: .Varčevanja smo vajeni že od nekdaj, ker z možem nisva nikdar imela kaj prida osebnega dohodka. Odrekamo .se marsičemu že 20 let, ker toliko časa gradimo hišo. ki še vedno ni gotova. Zadnje čase smo zaradi draginje pas še bolj zategnili. Avlo srno že prodali, oblačil si skoroda ne kupujemo več, zelenjavo pridelamo doma, varčno trošimo tudi elektriko*
MIRA GOVEDNIK, medicinska sestra v metliškem zdravstvenem domu: .Smo štiričlanska družina in dograjujemo hišo v Slanini vasi. Danes je življenje strašno drago. Varstvo imam doma, nekaj sami pridelamo, pa komaj pridemo skozi mesec. Gradnja hiše je nekaj strašnega. Življenje je iz dneva v dan dražje. Dosedanje zamrznitve sploh ni čutiti. Kaj bo šele, ko bodo cene odmrznjene? Ne zmoremo več.”
JOŽE LISAC, upokojenec iz Kočevja: .Čeprav je treba vedno bolj zategovali pas, nisem ne lačen ne strgan in imam še toliko rezerve, da bi lahko pas zategnil še za nekaj lukenj.
Imam 17.000 din pokojnine, sem samski in ne pijem. Ko plačam vse stroške, ostane še nekaj denarja za na hranilno knjižico. Kdor ima več otrok, nezaposleno ženo ali je navajen na neskromno življenje, pa je gotovo v težavah.”
MARIJA PAHULJE in DANICA BELOBRK, trgovki iz Ribnice (izjavo sta želeli dati skupaj): .Zasluživa toliko, da najina plača zadošča za vrtec, elektriko, stanovanje, vodo in razne druge izdatke, plača mož pa gre za hrano, plačilo raznih popravil, za oblačila in podobno. Pasove smo zategnili do konca in ne veva, kako bo, če bo življenjska raven še naprej padala."
I ERDO SEPETA VC, upokojenec in borec NOV z Bizeljskega: .Prepričan sem, da so ljudje še pripravljeni potrpeti, če bi videli, da so kakšni rezultati in da res vsi na vseh ravneh varčujemo. Mislim, da delavci, ki imajo najnižje osebne dohodke, ne bodo mogli več dolgo zategovali pasu. Nekateri so že socialno ogroženi.
Jo velja tudi za ostarele kmete!1
LEON ŽELEZNIK, tehnolog iz
l.isee: „Ob teh cenah je potrebno resnično varčevati, marsičemu se je treba že tudi odpovedali. Največji zaje-dalee družinskega proračuna je kljub omejenim vožnjam avto. Hud izdatek je tudi ogrevanje. V našem bloku na Trgu svobode 32 nameravamo tudi zaradi tega preračunati, kako gospodarimo s kurjavo. Se po lokalih zavedajo, kako draga je ta kurjava? Opažamo, da v teh prostorih, v času, ko ne poslujejo, ne zmanjšajo ogrevanja na nujno mero."
V
l
kmetijstvo
Semena je letos dovolj
Pretekli ponedeljek so začeli v KZ Trebnje prodajati semenski krompir — Igor in dezire po 15 in 19 din
PRVI IZBOR VIN
METLIKA — Skupaj so belokranjski vinogradniki poslali za razstavo belokanjskih vin, ki bo v o k viru prireditve Vinska vigred, 325 vzorcev vin, od tega 183 belih in 142 rdečih. Komisija za pre-dizbor, ki joje imenoval organizacijski odbor in so jo sestavljali . predsednik inž. Stane Bajuk ter člani Mitja Kocjančič iz Kme-, tijskega inštituta in vinogradniki Ivan Vergot, Zdravko Cajnar, Malija Absec in Brane Derganc, je izločila 47 belih vzorcev in 8 rdečih. Glavne napake so bile nestrokovno kletarjenje (slaba posoda) in napake pri tehnologiji, sicer pa je lanski letnik zelo kakovosten. Glavna komisija bo vzorce ocenjevala danes, jutri in pojutrišnjem.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
26. marca zelenjavni del mestne tržnice sicer ni bil slabo zaseden, ampak ponudba ni bila kaj prida. Sveže zelenjave in solate razen na stalnih stojnicah ni bilo dobiti. Tudi regrata tokrat ženske niso prodajale, ena sama pa je imela nekaj motovilca. Skoro vse ženske so ponujale predvsem jajca, sirčke, smetano, kislo repo in zelje ter fižol. Posebnost tokratne ponudbe pa so bile sadike sadnega drevja. Z njimi je bilo veliko prometa, izbira pa tolikšna, kot je' kupci ne pomnijo.
Sejmišča
NOVO MESTO — Kupci so v ponedeljek lahko izbirali med 96 puški, starimi do 10 tednov, in 200 prašiči. Kupčija ni ravno cvetela, saj je lastnika zamenjalo samo 188 živali, preostali prašiči pa bodo še naprej žrli v domačem svinjaku. Za pujske je bilo treba odšteti 5 do 6 tisoč, za prašiče pa 6 do 7,5 tisoč dinarjev.	-
BREŽICE — V primerjavi z novomeškim je bila precej večja gneča na sobotnem brežiškem sejmu. Pujskov je bilo naprodaj 412, prašičev pa deset. Za 277 prvih so lastniki iztržili po 280 dinarjev za kilo žive teže, svi-njak pa je zamenjalo tudi 7 prašičev, in sicer so bili po 170 din kilogram žive teže.
SENTLOVRENC — Minule dni je bila pred skladiščeni semenskega krompirja v Šentlovrencu kar precejšnja gneča. Kmetje so se bali. da ne bodo dobili dovolj semena, po malem pa so že tudi nestrpni, ker se bo letos začelo sajenje krompirja nekoliko kasneje kot lani. Med kmeti, ki so čakali na semenski krompir, je bil tudi Ciril Sotlar iz Trebanjskega vrha.
„Lani smo konec marca posadili že ves krompir. Letos bomo morali počakali dva do tri ledne, da se zemlja
ČEBELARJI SE MNOŽIJO
BREŽICE — Zanimanje za čebelarstvo se zadnje čase povečuje. Uve-. Ijavlja se med ljubitelji in ljudmi, ki se s tem poklicno ukvarjajo. V brežiški občini so tega najbolj veseli poljedelci in sadjarji. Obojim čebele pomagajo do večjega pridelka. Občinska čebelarska zveza je o svojem delu poročala na občnem zboru 25. marca in sprejela sklepe za svojo dejavnost v prihodnje.
Hohoba — rastlina prihodnosti
Namesto nafte
Rastlina hohoba (jojoba), ki raste v puščavskih predelih Mehike in ki ji zadošča že pičlih 20 I padavin na kvadratni meter na leto, utegne vnesti pravo revolucijo zaradi svojih izrednih lastnosti in-velikih možnosti uporabe v medicini, petrokemični, farma-cevski, kozmetični in avtomobil ski industriji. Znanstvene raziskave kažejo, da bi s hohobinim oljem lahko uspešno zamenjali do 90 odst. naftnih derivatov.
Hohobino olje je odporno proti visokim temperaturam in pri tiskom, zaradi česar ga ameriški strokovnjaki že Uporabljajo pri motorjih vesoljnih ladij in pri dirkalnih avtomobilskih motorjih formule I. Tudi v kozmetiki bo novost očitno povzročila pravo revolucijo, saj v Mehiki že uporabljajo odličen šampon iz hohobe
ZANIMIVOST
in kremo, ki uspešno zdravi različne bolezni kože na obrazu.
V Mehiki razmišljajo, da bi zasadili več sto tisoč hektarov kmetijske zemlje s to rastlino, ki zraste do 3 m visoko. Računajo, da jim bo že v nekaj letih hohobino olje prineslo čez 200 milijonov dolarjev dohodka.
Ob vseh tem pa še ni znano, kdo bo prvi osvojil svetovno tržišče hohobe. Velike družbe so hitro spoznale, da prinaša gojenje te rastline (samo v Mehiki je okoli 200 milijonov hektarov puščav in pol-puščav, delno primernih za gojitev hohobe) sorazmerno lahek zaslužek zato množično kupujejo puščavske predele Mehike. Tudi ZDA in Izrael so s pomočjo tihotapcev že dobili ustrezno seme. ZDA načrtujejo gojitev hohobe na ogromnih plantažah, ki sojih nakupile v Braziliji in Kostariki. Tako se lahko zgodi, da bo Mehika ostala praznih rok. (Iz tržaškega Gospodarstva)
Kmetijski
Pridelki brez kemije
Razlogov za strah, pa četudi največkrat neutemeljen, je dovolj:
...	_	.	čeprav
raziskave potrjujejo, da se večina sintetičnih pripravkov razgradi in skorajda ne pušča sledov, je seme sumničenja zasejano.
Od tod pa je le korak do drugačnega, tako imenovanega ..biološkega" kmetijstva.
V razvitih deželah zahodne Evrope so se zadnja leta namnožile posebne trgovine, v katerih prodajajo hrano, ki je pridelana brez umetnih gnojil, pesticidov in herbicidov. Četudi je dražja, gre v denar, saj se ljudje bojijo strupov, ki po njihovem mnenju v običajno pridelani hrani. V ZDA gostitelj s posebnim ponosom postreže gostu s pridelki, ki so zrasli brez pomoči kemije. Videti je, da se ..biološko" vrtnarjenje ali ..alternativno kmetijstvo" ali ..čista agronomija" ali ..organsko biloško kmetovanje” ali kakor se novi način pridelovanja hrane še imenuje, po svetu širi in da bo zajelo tudi nas.
• V bistvu gre za korak nazaj (ali pa naprej?), ki pa ga ni treba prav nič obsojati ali smešiti. Človek je toliko pokvaril ravnovesje v naravi, daje ogrožen na vseh koncih in krajih ter je pripravljen tudi kaj žrtvova-ti za čistejše okolje. Pridelovanje hrane brez spdobne agrotehnike je dražje in po svoje zahtevnejše, terja več ročnega dela in dosega manjše hektarske donose, vendar obeta bolj zdrav pridelek.
Novi način posredno prispeva tudi k utrjevanju,bioloških pravil, kolobarjenja in drugih, zdaj često zanemarjenih načel v poljedelstvu, ki jih jc treba spoštovati tudi ob najsodobnejši agrotehniki. Še več, lahko bi rekli, da bo kombinacija biološkega kmetovanja iri z večjim posluhom za naravo in zdravo okolje odbrane agrotehnike tisti sprejemljivi kompromis, ki bo v prihodnosti dajal najboljše rešitve.
Inž. M. L.
*
*
*
*
\
*
*
*
S
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
malo osuši. Mislim, da letos s krompirjem kljub nekoliko pozni setvi ne bi smelo biti težav. Njive sem /oral že lani pred božičem, seme bom dobil, gnojil bo pa menda tudidovolj. Če semena ne menjaš in ne uporabljaš mineralnih gnojil, ni pridelka. Lani sem s krompirjem posadil 70 arov in porabil dve in pol toni gnojil. Tudi letos bom s krompirjem posadil enako površino. Seveda ga bom tudi letos prodal kmetijski zadrugi. Lani sem ga oddal 13 ton. plačali pa so ga po 9.10 dinarja. Zdaj bi sicer dobil okoli sto tisočakov več, a sem denar že zdavnaj porabil za nakup svojega prvega traktorja. Zanj sem odštel 420 tisoč dinarjev, zdaj pa so taki traktorji že po 700 tisočakov," je povedal Sotlar.
• Pospeševalec Kmetijske zadruge Trebnje Drago Sila ki je pretekli četrtek delil semenski krompir, je povedal, da bo semena za vse kmete dovolj. Na dan ga iz skladišča oddajo po 50 ton, kmetje pa ga jemljejo v poprečju po 500 kilogramov. Cena je 15 dinarjev za kilogram igorja in 19 dinarjev za dezire. Seveda to ni polna cena, saj zadruga regresira nakup semena po 6 oziroma 7 dinarjev za kilogram.
Na enajst hektarov veliki kmetiji poleg krompirja in drugih poljščin redijo tudi bike in oddajajo mleko. Iz hleva gredo na leto po trije biki, mleka pa odda po 4 tisoč litrov na leto. Dela je tudi s tem. dovolj, saj sta z ženo
Ciril Sotlar
večinoma sama za delo. medtem ko je sin zaposlen v Ljubljani, hčerka pa obiskuje šolo.
J. S.
LETOS OBNOVA KOSOVE DOMAČIJE V KRIŽAH
BREŽICE — Posavski muzej bo lStos sodeloval pri uresničevanju programa spominskega parka Trebče tako, da bo poskrbel za izdelavo dokumentacije za bizeljski grad, kjer so nujni nekateri sanacijski posegi. Muzej bo znova spodbudil akcijo za sanacijo mestnega jedra Biežic, da ne bi predolgo zastajala. V programu je tudi obnova Kosove domačije v Križah, ki jo bodo proglasili za kulturni spomenik. Vzporedno z obnovo načrtujejo v Križah raziskavo o materialni kulturi in načinu življenja tamkajšnjih prebivalcev.
Noričan namesto posavca
V Posavju izboljšujejo in večajo čredo konj s pomo-čjo sedmih noriških plemenskih žrebcev
Veterinarji sodijo, daje v Posa-	politiki prednostno mesto —	pri-
vju nekaj nad 1500 konj, seveda	vezane žrebice se p remi raj o.
predvsem kmečkih. Iz poročil/ki -r .	,	„
jih dajejo veterinarske službe, je renutno plemeni v Posavju 7 moč ugotoviti, da sestava konjske	P.r'znanih Plemenskih žrebcev no-
črede ni ustrezna, zato bo potrebno	r,ske Pasem ki jih oskrbujejo rejci:
zagotoviti ustrezno starostno, zd-	!,°.	Jelse
ravstveno in pasemsko sestavo S z/‘et*-'a) m^!v0 Yns.’ Ra„vne(l
žrebec), v občini Brežice: Željko
&:■£: iffi -vJš? . • -***	2jf£» t	Jurač, Sela (2 žrebca), v občini
Sevnica: Franc Požun, Lončarjev
dol, in Ciril Tratar, Trščina (po 1
žrebec).
N. KEŠE
EN
HRIBČEK BOM I KUPIL.-
. Ureja: Tit Doberšek
Teden cvička kot priznanje vinogradniku
Zaključek ocene lanskega pridelka vina na Dolenjskem je bil ..Teden dolenjskega cvička 1984. " Ta prireditev je ena najbolj obiskanih in najbojj znanih prireditev Novega mesta.
Prireditev se je začela s slovesnim sprevodom vinogradnikov skozi mesto s prikazom vinogradniških del in strojev V sprevodu so sodelovali poleg vinogradnikov iz okolice Novega mesta (zlasti s Kamene in Trške gore) zlasti vinogradniki z Malkovca in iz Škocjana ter znana trebanjska godba z značilno vinogradniško obleko. Pestri in množični sprevod je privabil trume Novomeščanov na ulice. Njihovo odobravanje je priznanje vinogradnikom za njihov trud. Poleg domačinov so se v dvorani po sprevodu izkazali zlasti številni vinogradniki iz Sevnice (dva avtubosa), Boštanja in Malkovca, ki so prevladovali v nabito polni dvorani in se pozno v noč .veselili ob dobrem cvičku. To je bila resnično veselica vinogradnikov Dolenjske. Vsak nepristranski opazovalec lahko potrdi, da si ljudje takih prireditev želijo, delovni ljudje potrebujejo sprostitve po dnevnih skrbeh.
Moralna pridobitev vinogradnikov
Dolenjski vinogradnik je na prireditev ..Teden dolenjskega cvička" (neglede na'to, ali so
na prireditvi točili njegov cviček) ponosen zato, ker je cvičku s tem dano priznanje. S to prireditvijo dolenjski cviček pridobiva ugled, saj opozarja na ta dragoceni pridelek naših goric. S tem pa se veča povpraševanje po tem vinu in ima posredno korist vsak dolenjski vinogradnik, ki pridela več cvička, kot ga porabi za dom. Tako je glavni namen Društva vinogradnikov Dolenjske izpolnjen, ker prireditev posredno koristi vsem dolenjskim vinogradnikom, čeprav društvo od same prireditve (razen ogromnega dela) nima nobene večje materialne koristi, ker so stroški prireditve veliki. Sodelujoče gostinstvo pa z izkupičkom od gostinskih storitev krije le stroške za dvorano in zabavo v času prireditve.
Strokovni del prireditve v petek in soboto v dopoldanskem času je bil sicer manj obiskan kot gostinski in zabavni del vsak popoldan in zvečer, vendar je v strokovnih krogih dal pobudo zlasti za razširitev dosedanjega trsnega izbora za Dolenjsko. Glede dopolnitve predpisov iz obširne zakonodaje vinogradniške stroke pa je razprava le načela to perečo problematiko in bo o tej temi treba še razpravljati ob večji angažiranosti delegatov republiške skupščine.
Vsem, ki so vinogradnikom pri tej prireditvi v eni ali drugi obliki pomagali, se Društvo vinogradnikov zahvaljuje in jih prosi še za nadaljnjo pomoč in sodelovanje.
Za Društvo vinogradnikov
tajnik: •TIT DOBERSEK
Kaj bo z našim kmetijstvom /6/
DIAMANT PLEMENI — Pri Packovih na Jelšah pri Velikem Podlogu imajo letos ponovno v oskrbi dva čistokrvna žrebca noriške pasme. Ob večjem Vulkanu že vso sezono uspešno plemeni tudi Diamant (na sliki), ki je nekoliko nižje rasti in ga lastniki manjših kobil raje izberejo za pripust.
strokovnimi posegi se zadnje čase izboljšuje, največ pa bo seveda prispevala uvedba novih, kvalitetnejših plemenskih živali.
Posavskim rejcem se še vedno toži po konjih nekdanje posavske pasme. Žal pa kvalitetnih plemenskih živali te pasme ni več, zato je v republiškem merilu sklenjen dogovor o izboljšanju obstoječe črede z uvedbo noriških plemenskih žrebcev. Gre za pasmo težjih, hladnokrvnih delovnih konj, primernih tudi za prirejo mesa. Njihova žrebeta imajo namreč v enakem času večji dnevni prirast, zato imajo seveda tudi v rejski
LETNA KONFERENCA ZDRUŽENJA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV
NOVO MESTO — Pred nedavnim so se na letni konferenci sešli člani novomeškega združenja šoferjev in avtomehanikov. Združenje je bilo ustanovljeno že 1951 in šteje zdaj nad 500 članov. Skoraj polovica teh se jih je udeležila tokratne konference, na kateri so razčlenili lansko delovanje ter si zadali obsežen načrt dela za letos. Podelili so tudi značke za jubilejno članstvo ter zlate in srebrne značke za posebne zasluge.
Strojna opremljenost anketiranih kmetij jc primerna, vendar je še vedno vsaka peta kmetija brez kakršnihkoli strojev. Slabo opremljenih (le z nekaj stroji) je 30% čistih in 40% mešanih kmetij. Popolno pa je mehaniziranih (z vsemi potrebnimi stroji) le 2,2% vseh kmetij, kar bi za vso občino pomenilo okrog 170 — 200 kmetij.
Izredno močna je Jraktorizacija": 56% kmetij ima traktor v poprečni moči 27,6kW (37 KM). Vendar pa kmetije, ki traktorjev nimajo, posedujejo okrog 30% vseh evidentiranih
Pustne litanije
Še
kmetijskih zemljišč. Znamke traktorjev so najrazličnejše, kar je za Slovenijo sploh tipično; prevladujejo pa tipi Eer-guson — IM T (22%), Zetor (17%), Ur-sus (13%), Universal (10%) ter TV
Čeprav je molzni stroj komaj na vsaki 8. kmetiji, pa se že 35% vseh krav molze strojno.
Opremljenost kmetij z važnejšimi stroji I. 1982 (število in delež v ):
om.7wo\
o Gašperjevem pokopu
M OŽELI—Med letošnjimi pustnimi oslarijami v Mozlju pri Kočevju so medtem ko je ležal na parah ..pokojni Gašper", krivec za vse oslarije v minulem letu dni, brali vsak večer dvakrat tudi litanije. Potekale so v obliki rubrike v Dolenjskem listu ..Občan sprašuje, medved odgovarja". Izbrali smo nekaj ..sur " iz litanij, ki se nanašajo bolj ali manj na kmetijstvo:
— Zakaj na Kočevskem ovčereja blazno napreduje?
— Ker Kooperaciji direktor Oven predseduje.
— Zakaj je kočevsko kmetijstvo v krizi?
— Ker je zeleni plan predolgo v analizi.
— Kako kmetijstvo bi rešili?
— Če vodilne s stolčkov bi spodili.
— Zakaj je Gašper suh in bled?
— Ker je bi! ubogi kmet.
— Zakaj lisice slekle so pred vrati?
— Ker se jih lovcem ne da streljati.
— Zakaj pa slabe so klobase?
— Ker v njih preveč je kostne mase:
— Zakaj le tozd ..Medved" ima dobiček?
— Ker kmetu divjad obere mošnjiček.
— Zakaj Kočevje ni razvito?
— Ker svinjarij prevečje skrito.
Pustovanje oz. pokop pokojnega
Gašperja bo v Mozlju postalo tradicionalno. Psi pa bomo v svojimi ..oslarijami" poskrbeli, da tudi v bodoče Gašper ne bo ostat brez grehov, saj hi bilo sicer pustovanje dolgočasno in celo odveč.
JOŽE PRIMC
Vrsta stroja	Čiste	kmetije	Mešane	kmetije	Vse	kmetije
	štev.	%	štev.	%	štev.	%
traktor	112	- 59,0	157	54,0	269	55,9
mot. kosilnica	91	52,6	134	46,7	225	48,9
obračalniki	97	56,1	119	41,7	216	47,0
samonakladalka	65	27,6	59	20,5	124	27,0
sod za gnojevko	26	15,0	20	7,0	46	10,0
motorna žaga	121	70,0	188	65,3	309	67,2
prevetr. naprava	18	10,4	10	3,5	28	6,1
molzni stroj	32	18,5	29	10,1	61	13,3
(9%) in Fiat — Štore (8%). Prav zaradi tolikšne pisanosti sta servisiranje in oskrba z nadomestnimi deli neurejena. Zaradi razgibanosti terena pa s traktorjem ni moč obdelati okrog 1/3 vse zemlje. Zato pride na en traktor na čistih kmetijah le okrog 6-ha, na mešanih še manj, 4,60 ha kmetijske zemlje. Če vemo, da bi s traktorjem lahko obdelovali vsaj okrog 20 ha zemlje, lahko ugotovimo, da so ti stroji na kmetijah občine Novo mesto le slabo izkoriščeni.
K traktorjem pa manjka priključnih 'strojev, zato služi traktor v veliki meri samo za transport in nadomešča prejšnje vprežne živali. Iz pregleda o številu m odstotkih najvažnejše mehanizacije je razvidno, da so kmetije najslabše opremljene s trosilniki hlevskega in mineralnega gnoja, saj jih ima le vsaka 25. kmetija. Skoro enako slaba je opremljenost s sejalniki za žito — koruzo. Premalo je kombajnov za krompir, žita in silažno koruzo, prav tako pa tudi prevctrovalnih naprav (kljub travniškemu značaju kmetij).
V strojne skupnosti je povezanih 18% kmetij, in to predvsem čistih, čeprav bi bilo pričakovati, da bo med temi več mešanih oz. manjših. Najbolj pogostni stroji v skupnosti so sejalniki za koruzo pa silokombajn in sadilnik za krompir, zraven še trosilnik mineralnih gnojil in sod za gnojevko. Še 15% kmetij bi se želelo vključiti v strojne skupnosti, nekaj pa tudi v vinogradniške in prašičerejske skupnosti. V splošnem je povezava za medsebojno pomoč s stroji nezadostna in bo tudi v bodoče. Mrmo tega so te skupnosti zaprte le v svoj ozki krog članov, nečlanom pomagajo bolj malo, le 3% kmetij dobijo pomoč za strojno obdelavo iz skupnosti.
Kmetije si med seboj precej pomagajo pri siliranja. Vendar ima silose šele vsaka 7. kmetija. Koruzne silaže delajo dosti več kot travne, čeprav prevladuje na kmetijah travinje. Komaj iz 6,5% vsega travnatega sveta se trava tudi silira.
(Nadaljevanje
prihodnjič)
USPEŠNI DOMAČI PREPARATI — Kmetijski inštitut Slovenije že dalj časa opravlja poskuse o uporabi domačih pektolitičnih encimov v vinarstvu, ki jih izdelujeta novomeška Krka in Tok iz Ilirske Bistrice. Te encime uporabljajo zlasti pri rdečih vinih za boljše izluževanje barvil iz jagod in za boljše čiščenje vin. Te poskuse, ki so pokazali, da so domači encimi tako dobri kot uvoženi, opravljajo tudi v metliški Vinski kleti, kjer je bila degustacija prejšnji teden. (Foto: A. Bartelj)
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Nove pravice
Tudi socialno skrb-stvo povsod varčuje
Ob stabilizaciji tudi socialno krepko prizadene splošno varčevanje. Letos bo v skupnosti za socialno skrbstvo novomeške občine na voljo 26 odst. več sredstev kot lani, pa vendar bo težko kriti najnujnejše iz.datke. O lej problematiki pravi Ana Bevc, tajnica SIS za socialno skrbstvo:
.Nove obveznosti nam nalaga zakon o duševno in telesno prizadetih osebah, ki bo začel veljati junija. Razen tega moramo zd okrog 30 odst. povečati družbeno denarne pomoči, po odmrznitvi cen pa pričakujemo tudi za 21 odst. povišane oskrbnine v raznih domovih, kjer imamo 294 občanov. Odpira se tudi novi zavod za duševno prizadete na Igu, 14 oseb pa je že evidentiranih za tamkajšnje bivanje."
— Katere glavne novosti prinaša novi zakon in koliko občanov zadene?
.Gre za najtežje duševno in telesno prizadete osebe, takih imamo 165, ki niso sposobne same skrbeti zase in pri katerih je invalidnost nastopila pred 18. letom starosti ali še v času šolanja. Doslej so bili taki v breme staršev in so dobivali v naši občini le skromno družbeno pomoč, medtem ko jim aovi zakon daje pravico do nadomestila za invalidnost. Ta znaša 6.390 din, možno pa je uveljaviti še varstveni dodatek za pomoč in postrežbo, če je seveda potreben."
— Kakšno finančno breme prinaša novi zakon novomeški občini in otl kod denar za zagotovitev novih pravic?
. Vse občinske skupnosti socialnega skrbstva bodo v Sloveniji dve leti zdruie vate 0.15 odst. sredstev iz prispevka od bruto osebnih dohodkov. iz skupne solidarnosti pa bodo tudi dobivale. V združenem delu prav zdaj odločajo o tem. vendar moramo poudariti, da ta odločitev
Ana Bevc: .Prej prepuščeni sami sebi, zdaj imajo pravico do nadomestila za invalidnost"
ne prinaša novih obveznosti in bremen. Gre za prerazporeditev sredstev znotraj SIS družbenih dejavnosti v občini, det sredstev pa zagotavljamo z notranjimi rezervami. Nove pravice v naši občini zahtevajo H. J milijone dinarjev."
— Od kod črpate notranje rezerve?
.Sito za pridobitev socialnih pravic je vse gostejše. Ne moremo biti več velikodušni, ampak zagotavljamo sredstva le tistim, ki so res potrebni."
R. B.
JANEZ GAČNIK PONOVNO PREDSEDNIK
METLIKA — Na zadnji seji zborov občinske skupščine Metlika so za predsednika občinske skupščine /a naslednje obdobje soglasno izvolili dosedanjega predsednika Janeza Gačnika, za podpredsednika pa Jožeta Matekoviča. Na skupni seji so s tajnim glasovanjem soglasno izvolili I ran-ca Popita za predsednika predsedstva Slovenije. Janeza Stanovnika pa za člana predsedstva. Člani posameznih skupščinskih zborov so izvolili predsednike in namestnike predsednikov zborov, /a predsednika družbenopolitičnega zbora je bil izvoljen Anton Matjašič, za namestnika Vinko Kepic; za predsednika zbora združenega dela Jože Gosenca, za namestnico Danica Puljak in za predsednika zbora krajevnih skupnosti Anton Žunič. za namestnika pa Ivan Žele.
IP^i
Jj
Ni možno povsem brez izjem
Namenska raba vseh površin v občini Novo mesto je z odlokom določena, sledi pa vrsta spremljajočih dokumentov — Uroš Dular ponovno izvoljen
NOVO MESTO — Prostorski del družbenega plana za to srednjeročno obdobje končno sprejet, s tem da so se odločili za štiri izjeme v namembnosti zemljišč. Na skupnem zasedanju vseh treh zborov novomeške občinske skupščine 21. marca Uroš Dular ponovno izvoljen za predsednika, inž. Božo Kočevar pa za podpredsednika občinske skupščine.
Po mesec dni trajajoči javni razpravi o prostorskem delu srednjeročnega družbenega plana, organizirani v 19 krajih za vse krajevne skupnosti, je pomemben dokument dobil končno obliko in pečal. V razpravi na terenu je sodelovalo 93 krajanov, vsega skupaj pa je prišlo 27 pismenih pripomb. Večinoma vse so se nanašale na zahtevo, da bi pridobili več prostora za pozidavo, vendar vseh pripomb ni bilo mogoče upoštevati. V štirih primerih pa so morali poseči tudi po spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč, in sicer za gradnjo soseske v Mrzli dolini, za gradnjo pokopališča na Marofu, za zaokrožitev razvojnega območja tovarne Novoles v Straži in pri zaokrožitvi pozidave naselja Šentjernej. V vseh primerih gre za velika, že vložena sredstva v infrastrukturo, ki bi ob ustavitvi gradenj propadla. Da pa ne bi bilo na škodi kmetijstvo, ker je del dobre kmetijske zemlje potreben za uresničitev teh načrtov, morajo investitorji teh gradenj prispevati za agromelioracijska dela, s katerimi bodo drugod
BRUSNIČANI SE PRITOŽUJEJO
BRUSNICE — Vaščani Gor. Suhadola imajočedalje več pritožb zoper neodgovorno odlaganje odpadkov iz čistilne naprave tovarne Krka. Poleg vasi je sicer uradno odlagališče odpadkov, toda s -kamioni vozijo odpadke ob javno pot v gozd in jih tam odlagajo. Buldožer odgrne jamo zunaj ograje, tam nastaja novo neuradno smetišče, voda pa odnaša odpadke proti potoku, razen tega sc širi smrad. V krajevni skupnosti Brusnice so se bali že ob premestitvi uradnega smetišča na njihov teren, da bo nastal drugi Žabjek, zdaj pa vse kaže, da se bo to res zgodilo. Delegacija krajevne skupnosti je zaradi tega na zasedanju zborov občinske skupščine zahtevala odgovor.
Drag
NOVA SEKRETARKA ZPM IN RK
METLIKA — Za novo sekretarko' občinske Zveze prijateljev mladine in občinskega odbora Rdečega križa so pred kratkim imenovali Marino Ja njac. ki je bila doslej učiteljica na metliški osemletki. Delovanje teh dveh organizacij je pred tem vodil Jože Nemanič. sedanji sekretar predsedstva občinskega komiteja.
material je snedel dohodek
Prvi vzorci v Ameriko
METLIKA — Čeprav je metliška Novolesova temeljna organizacija Tovarna kopalniške opreme pri svoji prizvodnji odvisna od domačih materialov. so imeli v celem lanskem letu prav pri oskrbi z materiali precejšnje težave in to je bil tudi eden od razlogov, da niso dosegli zastavljenega plana, marveč so bili kakih lOodst. pod načrtovanim.
Tako imenovani lizični obseg proizvodnje je bil zadovoljiv, saj so v lanskem letu izdelali okoli 15.000 različnih kopalnih kadi — delajo deset modelov kadi v različnih barvnih kombinacijah — na mesec pa izdelajo še kakih 7.000 ostalih kopalniških elementov. Z materialom pa niso imeli težav samo zato. ker ga ni bilo. marveč so njegove cene zalsti v lanskem zadnjem četrtletju skokovito naraščale in to je bil glavni razlog, da niso izpolnili zastavljenega finančnega plana.
Tako je ta temeljna organizacija lani ustvarila za 400 milijonov dinarjev celotnega prihodka, dohodek je znašal okoli 110 milijonov dinarjev in čisti dohodek okoli 80 milijonov dinarjev, akumulacija pa znaša 40 milijonov. .Težave pri preskrbi z materialom so nam prinesete še dodatne težave, ker smo morali izpade v proj/ovdnji nadomeščati z delom na proste dneve in ponoči." je povedal direktor tozda Tovarna kopalniške opreme Peter Drenik.
S prodajo izdelkov iz svojega programa pa niso imeli težav, saj je povpraševanje po teh izdelkih precejšnje, ta tozd pa je edini proizvajalec kopalniške opreme iz akrila v Jugoslaviji. Poskušajo tudi z izvozom, zlasti na Bližnji vzhod, sedaj pa se dogovarjajo tudi s kupci iz Amerike, pred kratkim so poslali prve vzorce v Ameriko in sedaj čakajo na odziv in na nadaljnje pogovore.
Letos bodo razširili in posodobili oddelek za poliestrsko ojačanje, kar jih bo z opremo vred veljalo okoli 25 milijonov dinarjev , dela naj bi bila končana do konca leta.
A. H.
pridobljena nadomestna kmetijska zemljišča.
Delegati so na skupnem zasedanju sprejeli še odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana za obdobje 1986 — 1990, potrdili so lanskoletni zaključni račun občinskega proračuna in sprejeli letošnji občinski proračun. Pri vseh finančnih zadevah pa je bilo očitno, da občinski proračun ni več .deklica za vse”, kot je bil še pred nekaj leti. marveč da je možno financirati le najnujnejše.
Po opravljenih volitvah predsednika in podpredsednika občin-
ske skupščine ter predsednika in člana predsedstva SRS so delegati zasedali še na ločenih sejah zborov. Tam so volili za novo 2-letno obdobje svoja vodstva. V vseh primerih ostanejo na dolžnosti dosedanji funkcionarji.
R. BAČER
SDL PRIHODNJIČ
Zaradi pomanjkanja prostora v listu bo namesto danes Skupščinski Dolenjski list izšel v prihodnji številki 5. aprila. V njem bodo tudi nekatere nujne uradne objave iz novomeške občine. Prosimo za razumevanje.
Uredništvo
Družno pri večjih delih
Krajevne skupnosti Novega mesta lepo uresničujejo skupne akcije — Kanalizacija po načrtu
NOVO MESTO — Letos bo kar 7 od 11 mestnih krajevnih skupnosti večino sredstev namenjala gradnji kanalizacijskega omrežja na svojem terenu. Skupnost krajevnih skupnosti, ki za vse opravlja tehnične, administrativne in finančne posle, ocenjena kot najcenejša skupna služba. O tem in uresničevanju lanskih ter letošnjih nalog na zasedanju delegatov skupščine SKS.
Obširno poročilo o porabljenih sredstvih, zbranih s samoprispevkom lani, so delegati z zaključnim računom vred potrdili. Zbranih je bilo s samoprispevkom 20,9 milijona dinarjev,od tega so krajevne skupnosti združile
16,4	milijona za skupno gradnjo primarne kanalizacije, s preostankom sredstev pa so same razpolagale. Gradnja osnovne kanalizacijske mreže poteka po programu navzlic vsem zaplelljajem in podražitvam. Za nadaljevanje del, kigredo h koncu, je letos še na voljo čez 10 milijonov dinarjev lastnih sredstev, za dokončanje kompletnega programa za gradnjo vseh kanalov in naprav pa bi v letu 1985 potrebovali še 14.milijonov. Zaenkrat ni trdnega vira za la sredstva, vendar so v skupščini menili, da bi morale dati svoj prispevek tudi delovne organizacije in investitorji stanovanjske izgradnje, ki doslej niso zagotovili svojega, sicer planiranega deleža.
Nasploh je bila gradnja kanalizacijskega omrežja v mestu ocenjena kot najbolj pomembna in uspela skupna akcija doslej. Iz programa dela krajev-
nih skupnosti za leto 1984 je razbrali, da bodo v večini krajevnih skupnosti namenjali sredstva za gradnjo kanalizacijskega omrežja na svojem terenu, le v skupnosti Kandija Grm so se odločili za gradnjo otroškega igrišča in v skupnosti Majde Šilc za gradnjo javne razsvetljave.
R. B.
Člani le osem ur
Komunisti Mestnih njiv: preprečiti komedijo v Beogradu
NOVO MESTO — Od 160 komunistov, ki stanujejo v soseski Mestne njive, jih je na prvi zbor vseh članov organizacije prišla tretjina. Nekaj je bilo opravičeno odsotnih zaradi dežurstev, dela v izmeni, veliko pa je še takih, ki raje v copatah pred televizorjem spremljajo dogajanja v družbi namesto da bi sodelovali.
Ko so v razpravi obravnavali akcijsko delovanje komunistov v krajevni skupnosti in v delegatskem sistemu, so dokaj ostre besede padle na račun članov, ki menijo, da sc po načelih rdeče knjižice lahko obnašajo le osem ur v službi, prosti čas pa imajo za nedotakljivo pravico.
Na Mestnjih njivah, kjer živi 1400 krajanov, je v tamkajšnjo v osnovno organizacijo ZK vključenih 21 komunistov, pretežno so upokojenci, ki pa so zelo aktivni. Organizacija ZK Mestne njive pa postaja v mestu prva, ki ustanavlja svet kot obliko stalnega dela in povezovanja med terensko organizacijo ZK in osnovnimi organizacijami v združenem delu.
Komunisti Mestnih njiv so med drugim tudi glasno zahtevali, daje treba preprečili proslavo 25. maja na beograjskem stadionu po zamislih, ki so bile predstavljene v tisku. Menijo, da scenarij z modrim vlakom in prihodom Tita. ki naj bi delil bonbone, hudo žali njegov lik in čustva delovnih ljudi.
R. BAČER
Prva poteza trgovcev
Leto dni je trajalo sporazumevanje med novomeški-mi trgovci o ustreznejšem delovnem času trgovin
NOVO MESTO — TrgovcEso se dogovorili za redna celodnevna sobotna dežurstva živilskih trgovin v Novem mestu, ob delovnih sobotah pa bodo obratovalni čas v vseh prehrambenih trgovinah podaljšali do 15. ur,e.
23. marca sprejeti -sklepi v sekretariatu konference delegatov potrošniških svetov ob navzočnosti predstavnikov trgovinskih delovnih organizacij pomenijo prvi korak k uresničevanju tega, kar kupci želijo. Končno so se trgovci sporazumeli za koledar sobotnih dežuslev v eni prehrambnih trgovin v mestu, med turistično sezono pa bodo sobotno dežurstvo zagotovili še v Dolenjskih Toplicah.
Odprtih pa ostaja še vrsta vprašanj s področja obratovalnega časa in preskrbe občanov. Predvsem gre za večje
kraje v občini, kjer zaenkrat sobotnih dežurstev niso predvideli. Tudi še ni dogovorjenih sprememb pri obratovalnem času v trgovinah z repromale-riali, nič dokončnega ni glede dežurstev v avtomobilskih servisih. Kar zadeva preskrbo s kruhom, je uradno ugotovljeno, da občasno zašepa ne po krivdi pekov, ampak trgovcev, ki naročajo premajhne količine kruha. Prav tako je dejstvo, da marsikje ni vedno dobiti sira, mlekarna pa ga ima dovolj na zalogi.
V splošnem je oskrba v zadnjih mesecih domala povsem normalna, saj primanjkuje le prave čokolade in mehčalca za pranje. Letos je promet v prehrambenih trgovinah za okrog 30 odst. manjši, kot je bil lani ta čas. Ljudje ne kupujejo več na vreče, ampak v manjših količinah.
R. BAČER
Denarja komaj za tri stroje
Novoteksova Predilnica v Metliki na robu rentabilnosti — Visoke obveznosti za nerazvite in energetiko — Polovica strojev odpisanih — Nizki OD
METLIKA — Novoteksova temeljna organizacija Predilnica Metlika, kjer je zaposlenih okoli .330 delavcev, od tega je nekaj več kot polovica žensk, je v lanskem letu poslovala na meji rentabilnosti. Vzroki zato so tako zunanji kot notranji.
Čeprav so produktivnost v primerjavi z letom 1982 povečali za štiri odstotke, so bili za dva odstotka pod načrtovano, vedeti je treba, da so večjo proizvodjo dosegli tako rekočs starimi stroji, saj so šele proti koncu leta dobili tri nove predilne stroje domače izdelave, za katere so odšteli 21
milijonov dinarjev, tako rekoč vso amortizacijo.
Lani so v tem tozdu proizvedli 1.155 ton preje raznih mešanic in večino so porabili v okviru Novoleksa, nekaj soje neposredno izvozili, nekaj pa proizvedli v okviru uslužnostne proizvodnje za ostale slovenske tekstilce.
Nov obrat v Žumberku
Novolesov tozd TKO začel v Radatovičih graditi obrat za izdelavo kuhinjskih pomivalnih korit
Metlika — Te dni bodo v Radulovičih v Žumberku začeli graditi obrat metliškega Novolesove-ga tozda Tovarne kopalniške opreme, kjer bo stekla proizvodnja pomivalnih korit i/ kerakrila. Predračunska v rednost te naložbe znaša z Opremo vred 150 milijonov dinarjev, nosilka investicije je Tovarna kopalniške opreme, največ potrebnega denarja bo v obliki posojila prispeval sklad /a nerazvita območja SR Hrvaške, zagrebška Ljubljanska banka, precej pa je tudi lastnih Novolesovih sredstev.
Predvidevajo, da bo poskusna proizvodnja stekla v začetku prihodnjega leta. vsekakor pa je to v veliki meri odvisno od tiste opreme, ki jo bo treba uvoziti. V prvi fazi bo v tem obratu zaposlenih 30 do 40delavcev in bodo izde-
lali okoli 30.000 kuhinjskih pomivalnih korit na leto. v drugi lazi. )io računajo na 70 do 80 zaposlenih. pci naj bi izdelali okoli 70.000 teh korit na leto. Ljudi za priučilo je v teh žumberških krajih dovolj, medtem ko bodo morali strokovnjaki vsaj v začetku prihajati v Raduloviče iz Metlike in. če bo potrebno, tudi iz Novega mesta.
'Za proizvodnjo kuhinjskih pomivalnih korit iz kerakrila so se v Novolcsu odločili v prvi vrsti zalo. ker je na našem trgu veliko pomanjkanje korit iz pločevine, poleg lega pa bovlo, zagotavljajo, nova korita po kakovosti enakovredna pločevinastim ali celo boljša, vsekakor pa jih bo lažje lepše oblikovati in tudi bolj funkcionalna bodo.
A. B.
Medtem ko je bil celotni prihodek lani v primerjavi z letom poprej višji za 58 odst., je bil dohodek višji za četrtino, čisti dohodek pa le za 19 odstotkov, kar gre na račun velikih obveznosti in visokih obresti. Ob majhni solidarnostni pomoči No-voteksovih konfekcijskih tozdov je bilo dohodka komaj dovolj, da so napolnili sklade in za povečanje poslovnega sklada ni ostalo tako rekoč nič. Kljub temu pa so morali poravnati vse obveznosti za nerazvite in energetiko, kar je zneslo kar 8,8 milijona dinarjev.
Posebno boleča točka so osebni dohodki, ki so bili sicer lani za 21 odstotkov višji kot leto poprej, vendar je povprečni osebni dohodek za lani še vedno zelo majhen, le 14.430 dinarjev, zlasti če upoštevamo. da kakih 80 odstotkov zaposlenih dela v treh izmenah. Zaradi tako nizkih osebnih dohodkov so imeli prejšnji mesec z. delavci po sindikalnih skupinah temeljite razgovore.
Kljub temu da za letos ne pričakujejo boljših razmer, so plan zastavili dokaj optimistično: pri skoraj istem številu zaposlenih načrtujejo, da bo njihova proizvodnja za osem odstotkov večja kot lani. a bo, predvidevajo, kljub temu dohodek komaj zadoščal za pokrivanje vseh stroškov. V prvi vrsti bi morali obnoviti in nabaviti nove stroje, saj je več kot polovica sedanjih že odpisanih. Ker pa bi bilo treba večino strojev uvozili. tega ni moč uresničiti brez mednarodnih posojil. Program za to prav sedaj pripravljajo.
A. BARTELJ
Novomeška kronika
RAJE PO TELEFONU — Vsaka trgovina ima pritožno knjigo, vendar je v njih zapisanih kaj malo pripomb občanov. Pač pa ti skoro vsak dan telefonirajo na upravo podjetij in se pritožujejo, bodisi čez oskrbo ali prijaznost trgovcev itd.
ZAPLETENO KADROVANJE — V skupni službi skupnosti krajevnih skupnosti v Novem mestu so razpisali mesto tajnika, ker odhaja seditnji v pokoj. Glede odločitve o novem kandidatu med tremi prijavljcnci pa je bilo doslej toliko sestankov, tudi burnih, da za nobeno kadrovanje, tudi na najodgovornejši položaj v občini, ni bilo toliko vroče krvi... Skupnost pa je brez prvega tajnika.
Ena gospa pravi, da pregovor o kovačevi kobili drži tudi za najožji krog prijateljev Dolenjskega lista. Med člani izdajateljskega sveta sta namreč samo dva naročnika tega časopisa....
'51
V času od 15. do 21. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Nevenka Brulc iz Dolenjih Kamene — Mateja. Viktorija Koza n iz Gorenje Straže — Romano, Zofija Cvelbar iz. Šmarja — Simono, Angela Škrbec z Rateža — Jurija, Slavka Košak iz. Dolenjega Maharovca — Barbaro, Jerneja Kovaljcv iz Šentruperta — Tadeja, Sonja Povhe iz Drnovega — Luka. Irena Glavan iz Dolenje Straže — Boruta. Silva Zupančič iz Gorenje Nemške vasi — Jureta, Ankica Kiri-nčič iz Metlike — Ivano, Danica Nučič iz Osrečja — Simono, Marjeta Jordan iz Dolenjskih Toplic — Katjo, Antonija Sintič izOStrca — Damjana, Mira Dular iz Krškega — Katarino, Andreja Pečjak iz Korita — Katjo, Jožica Školljanee iz Dolnje Brezovice
— Nino, Vera Mueller iz Črnomlja — Mojco. Vesna Tomc iz Kanižarice — Denisa. Tatjana Košele iz Gribelj — Primoža, Nada Božnik iz Mokronoga
— Estero. Majda Ostanek iz Marlinjc vasi — Tino in Tanjo. Olga Grm z Vrha pri Hinjah — Bernardo, Biserka Bukovec iz Bubnjarccv — Danijela. Manda Aščič iz Gorenje Straže — Sa-mirja, Albina Rihtar z Gornjih Orel — Stanko. Ankica Sodja s Sela pri Jugo-rju — Sabino, Ivica Primc z Dvora — Blaža. Jožica Kovačič z Dolnje Prekope — Nino. Katica Čadonič iz Zilj — deklico. Breda Mlakar iz Gorenje vasi — deklico, Jožica Marinčič iz Trebnjega — dečka. Majda Ivanušič iz Črnomlja — dečka. Kristina Petrič iz Prečne —deklico in Kristina Rožman iz Učakovccv — deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Radojka
l.ejič z Ragovske 6 — Željko, Nataša Kink- Kuhar iz Ulice Marjana Kozinc 68 — Živo, Cvetka Luzar iz Kristanove 34 —deklico. Martina Kumelj z Ljubljanske 43 — Jureta, Polona Derepasko iz Dilančeve I — Petro. Milka Venta iz Ulice Marjana Kozinc 62 — Maleja. Slavica Ivanjič iz.Šcgove 6 — Sandro in Vida Poštrak iz Vrhovčevc 18 — dečka. Čestitamo!
Sprehod po Metliki)
RAZMERJA, GLASILO OSNOVNI: ORGANIZACIJI-: ZSMS. so izšla v dveh letih desetkrat, kar kaže na prizadevnost in plodnost izdajateljev. Končno je bil izvoljen tudi izdajateljski svet. ki mu predseduje Ivana Radovič, člani pa so: Albina Tošeska, Jože Došen. Janko Butala. Jure Matekovič, Nenad Jclcnčič. Mateja Juran. Jani Bevk. Božo Elajšman in Rudolf Vlašič. Deseta številka Razmerij je vsebinsko bogata, v njej pa mrgoli. tako kol v vseh dosedanjih, neodpustljivo mnogo pravopisnih in drugih slovničnih napak.
LJUBLJANSKI RADIJC1 SO POSNELI V DELOVNI ORGANIZACIJI Beti javno radijsko oddajo Obisk. Restavracija je bila polna delavcev. ki so jih zabavali: Tot'. Rille. Lado Leskovar. Vili Vodopivec, plesni orkester radia Ljubljana z dirigentom Jožetom Privškom in drugi. Tovrstna prireditev je bila v Beti že tretjič zapored, pred kratkim posneta pa bo na sporedu 15. aprila ob 10.05 na prvem ljubljanskem radijskem programu.
MEDTEM KO PREBIVALCI VEČJIH mest plačujejo regrat tudi po šeststo dinarjev za kilogram, siga Metličani nabero kar po travnikih,njivah in vinogradih okoli mesta. Regrat je cenjen med ljudmi zaradi železa in vitaminov, ne gre pa prezreti tudi tega, da je zastonj. To pa je tudi nekaj v tem času.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
ČESA ŠE NE BO? — Križišče pri otroškem vrtcu v Semiču je v konicah tako obremenjeno, da bi potrebovalo semator, po tleh pa ni zarisanih niti prehodov za pešce. Pa ne, da je zebre zlizal sneg letošnje zime, oznak ni na cestišču že vse leto. Krajani, ki so negodovali, češ da ne bo reda, dokler ne bo počilo, so dobili pojasnilo, da najprej ni bilo barve, potem pa ne lepega vremena. Sedaj je oboje, kaj pa zebre?
MISLITI NA PRIHODNJO ZIMO
.^črnomaljskih ulicah je zadnje dni videti cestarje, ki pridno pometajo pesek, tistega ki so ga pozimi natrosili po zasneženem cestišču in pločnikih. Kaj naredijo s peskom,.ne vemo, sklepamo pa, da ga pridno shranjujejo za prihodnje, leto.
Ribniški zobotrebci
..ZAZIDAN" PRI RIKU — RIKO se širi in širjenja je potreben tudi njegov sicer pred nedavnim razširjeni ffarkTrni prostor. Če parkiraš v sredini parkirišča, se ti zelo lahko zgodi, da si ..zazidan" in ne moreš ven. Na srečo pa so ..zazidovalci” običajno obzirni in puste odprta vrata svojega avtomobila.
N E VA RN O K RI Žl ŠČ.E — K rižišče ceste in železniške proge med Inlesom in Rikom je nevarno in se je na njem zgodilo že nekaj hudih nesreč, saj sploh ni zavarovano, razen tega je slabo pregledno. Še posebno nevarno pa je pozimi, ko je zaradi visokega snega še manj pregledno. Riko se širi in prometa skozi to križišče je vedno več, zato ne bi bilo napačno, če bi križišče zavarovali vsaj z zapornicami, ki pa naj jih ne bi, kot počno drugod, zapirali pol ure pred prihodom in odpirali pol ure po odhodu vlaka.
BODOČE VOJAKINJE IMAJO ŠE ČAS
ČRNOMELJ — Lani se je v črnomaljski občini prijavilo za služenje vojaškega roka pet'deklet, a so bile tri odklonjene zaradi zdravstvenih razlogov. dve pa sta ostali doma zaradi osebnih razlogov. V Črnomlju so menili, da bo odziv boljši v letošnjem le* tu, a so tako kot še marsikje drugje v Sloveniji tukaj padli na izpitu. Rok za prijavo je 30. marec, vendar doslej želje po služenju vojaškega roka ni izrazilo še nobeno dekle. Na občinski konferenci SZDL pa le upajo, da ne bo naletel na gluha ušesa poziv, ki so-ga poslali vsem D PO, delovnim organizacijam oz. tozdom in krajevnim skupnostim.
Drobne iz Kočevja
POVPRAŠEVANJE PO, ZEMLJI — Obrezovanje dreves in grmičevja po vrtovih se je že začelo, čeprav je še precej snega. Zaradi skromnih zaslužkov in velike draginje bodo ljudje obdelali vsako zelenico. Za okrasno grmičevje in rože bo letos marsikje manj prostora.
DIVJAD PRIHAJA — Divjad prihaja vse do hiš in na vrtove ter obzira mladike sadnega drevja. Najbolj neovirano pride na vrtove novih hiš0 ki nimajo ograj okoli svoje posesti. Škodo delajo zajci, srne in jeleni. Lovci sicer trdijo, da je zajcev in srn malo, uničena stebla in sledova v snegu pa govore nasprotno.
POPRAVITI MOST — Zidani most proti Rudniku je potreben po-pravila, saj ga je zadnja zima precej poškodovala. Popravila so potrebni še posebno hodniki in ograje. Zaradi poškodovanega mostu lahko pride do nesreče, potem pa, kot običajno, spet ne bo nihče odgovarjal.
A. A.
— Zakaj je po mestu še sneg ali blato, le na ozkem pasu v Kidričevi ulici že raste zelena trava in celo rožice?
— Ker tu potekajo slabo izoli rane cevi centralne kurjave.
Trebanjske iveri
BO SNEDEL BESEDO? — Take gostilne še ni v trebanjski občini, pravi trgovski potnik iz Trebnjega, znan pod imenom Boban. No, zdaj je v resnici še ni, toda po Bobanovih oblju-, bali naj bi v njej že praznovali dan republike. Marsikdo, ki si z nejevero ogleduje okostje bodoče gostilne v Kamnem potoku, ne verjame, tla bo Bobanu uspelo. Drugi spet pa so si že rezervirali mize za slavnostno otvoritev. Ali bo Boban snedel svojo besedo?	*
NAJ ČAKAJO, KMETJE — Menda je treba na prodajalca, ki prodaja škropiva in gnojila v trgovini Kmetijske zadruge v Trebnjem, večkrat čakali. Malo bolj iznajdljivi kupci pa ga najdejo v bližnjem bifeju. Seveda si prodajalec tak odnos lahko privošči, ko pa je zaščitnih sredstev in gnojil manj kot kupcev zanje...
Nedoslednost pušča posledice
Črnomaljski občinski sindikalni svet je dobro opravil svoje delo
ČRNOMELJ — V minulem letu dni v črnomaljski občini ni bilo večjih zastojev v proizvodnji, izsiljenih sestankov ali prekinitev dela in podobnih anomalij.
Zahteva, naj v delovnih organizacijah vsaj enkrat na leto ocenjujejo vodilne
Po uvodnem poročilu na nedavni volilno programski seji in razpravah sodeč, je bilo delo občinskega" sindikalnega sveta uspešno. Zal pa tega ni moč trditi za vse osnovne organizacije. saj se morajo nekatere še vedno boriti za svoje mesto v delovnih organizacijah. Tudi v delegatskem sistemu OO niso opravile svojega dela. Dokaz za to so nesklepčne skupščine sisov, posledica tega pa, da so nekatere odločitve sprjete tudi mimo delavcev.
• Na programsko-volilni seji črnomaljskega občinskega sindikalnega sveta 22. marca so izvolili tudi novo vodstvo. Predsednik je ostal Julij Škrinjar, ki je to dolžnost opravljal tudi v dosedanjem dveletnem^ mandatu, podpredsednica Vi-da šutej, specialna pedagoginja v OŠ Milke Sobar—Nataše, sekretar, ki bo to funkcijo opravljal profesionalno, pa je Zvone Jakša iz Iskre.
Korak naprej bo moral občinski svet ZSS v sodelovarju z občinskim komitejem ZKS napraviti tudi pri dograjevanju notranje samoupravne zakonodaje, kajti veliko aktov je izredno zasterelih, dopolnjevanje gre počasi ali ga sploh ni, to pa ni hiba le manjših, ampak tudi večjih delovnih organizacij. Akti bi morali tudi resnično priti do ljudi, ne da zmanjka časa za razprave- in papirja za razmnoževanje, nujna je tud« preprečitev kršitve notranje zakonodaje, saj velikokrat vodilni kadri ne vedo ali nočejo vedeti, kaj so zapisali v aktih.
Za slab kruh ni kriva samo moka
Krivec tudi odnosi „ ■ s
ČRNOMELJ — V poslovni g enoti Žita v Črnomlju, torej v pekarni, so med zaposlenimi že dlje časa neurejeni medsebojni odnosi, prihaja do delovne nediscipline, neopravičenih izostankov z dela. neupoštevanja lastnih aktov, velikega bolniškega staleža, pa tudi do neodgovornosti do kvalitetne peke kruha.
O vsem tem je velikokrat razpravljal izvršni odbor njihove sindikalne organizacije, več pobud je dal družbeni pravobranilec samoupravljanja pa tudi črnomaljski | izvršni svet, vendar sprememb na S boljše skorajda ni.
Po besedah sekretarja predsedstva črnomaljskega občinskega komiteja ZKS Lojzeta Sterka so tudi komunisti pekarne na svojem zadnjem sestanku priznali napake, zahtevajo pa pomočvodsiva i tozda v Novem mestu in vodstva ; delovne organizacije v Ljubljani. S Glede na občutljivost te dejavnos- S ti pa bi po Sterkovih besedah mo- | rale temeljiteje ukrepati občinske S skupščine, če mrdrugače. tudi z j ukrepom družbenega varstva.
B. M J
kadre, pa je pripeljala do tega, da so ocene načelne in se velikokrat izmikajo slabim točkam posameznikov. Posledica lega je zaostritev notranjih odnosov, kar pripelje celo do družbenega varastva. V črnomaljski občini v letošnjem letu dve delovni organizaciji že imata družbeno varstvo, v dveh pa o lem razmišljajo. Med glavnimi vzroki za napetosti, ki nastanejo v delovnih okoljih, je tudi preslabo informiranje delavcev.
M. BEZEK
Prehud razkorak
Praksa šepa za teorijo
:
Trezna presoja, ne čustva
V Črnomlju razprave o povezovanju osnovnih šol
ČRNOMELJ — Že dve leti si v črnomaljski občini prizadevajo za tesnejše povezovanje osnovnih šol, ki so sedaj povezane v skupnost osnovnih šol. Le-ta je skupaj z izvršnim svetom pripravila elaborat, ki nakazuje nujnost tesnejšega po-
Bosi traktorji
Tehnični pregledi razkrivajo slabo oskrbo
TREBNJE -— Trebanjski sekretariat za notranje zadeve že nekaj let zapored organizira tehnične preglede traktorjev na terenu. S lem so kmetom prihranjena nepotrebna pola v.Novo mesto in dodatni stroški. Tak tehnični pregled traktorjev je bil tudi pretekli četrtek za trebanjsko železniško postajo.
..Danes bomo v Trebnjem pregledali 70 traktorjev," je dejal Jože Dežman, mehanik pri novomeškem Pionirju, ki opravlja te tehnične preglede. „ReCi moram, da so traktorji zdaj mnogo bolje vzdrževani kot pretekla leta, ko smo jih kar polovico izvrgli. Res pa je, da ha trgu ni dobili rezervnih delov, čemur seveda niso krivi kmetje. Ker morajo kljub temu opravili svoja dela na poljih,- se večkrat znajdemo v nerodnem položaju. Tehnični pregled je tehnični pregled in vozilo mora biti neoporečno. S slabimi končniki, žarometi, brez odbojnih slekel ali celo s slabimi gumami traktor ne sme na cesto. Mi se držimo kriterijev in take traktorje odklonimo,
Jože Dežman: ..Vzdrževanje traktorjev se je zadnja leta precej izboljšalo."
čeprav vemo,, da. bodo ktpeije vseeno delali z njimi. A lo ni več naša zadeva. Potrudimo se lahko te toliko, da manjše napake odpravimo kar tu, več pa ni vnašf moči."
.1. S.
vezovanja na pedagoškem, kadrovskem, finančnem dohodkovnem, pravnem in drugih področjih.
Gradivo je v teh dneh v obravnavi v političnih organizacijah in samoupravnih organih osnovnih šol, računajo pa. da bodo do sredine aprila v javni razpravi prosvetni delavci našli podobne interese in tudi predlagali dopolnila predloženemu gradivu. Elaborat ugotavlja, da nova organizacija ne bi bila dražja, da pa bi v veliki meri razbremenila ravnatelje opravil nepedagoške narave. Bolj učinkovito in poenoteno pa bi se razreševala tudi vprašanja svobodne menjave dela, izvenšolskih dejavnosti, šole V naravi ipd., a tudi v poenotenju osebnih dohodkov bi napravili korak naprej.
'Predsedstvo občinskega komiteja ZKS je na skupni seji z ravnatelji in sekretarji OO ZKS na šolah ugotovilo, da sedanje delo ni bilo dovolj organizirano, da so bile razprave'premalo utemeljene s podatki, zato je marsikje prihajalo do osebnih in čustvenih ugotavljanj, češ naj bi stanje ostalo takšno, kot je. Vendar so povezovanje šol podprli tudi v občinski izobraževalni skupnosti in vsi zbori občinske skupščine,
B. M.
KOČEVJE — Ce ne bomo urediti gospodarskega sistema, potem tudi politični sistem ne more dobro delovati. To je ena izmed misli, kije bila izražena na razpravi o uveljavljanju in razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja minuli četrtek v Kočevju in kiji tudi velja posebna pozornost. Razpravo je organizirala O K SZDL.
V razpravi je bita poudarjena vrsta slabosti, ki zavirajo delovanje samoupravljanja in delegatskega sistema. Politične organizacije premalo vplivajo na oblikovanje zavesti delavcev. Izobraževanje delegatov je slabo. V evidentiranje in kandidiranje je vključenih premalo občanov. Informiranje delegatov je slabo, povratne informacije pa ni.
Razen teh. že pogosto prežvečenih mislih je bilo izraženih tudi nekaj novih in takih, ki zaslužijo večjo pozornost: Visok lažni standard je zaviral samoupravljanje. Delavci preko delegatskega sistema odločajo o vedno manjšem delu dohodka.
Premalo odločno in preveč med vrsticami pa je bilo ugotovljeno, da samoupravljanje šepa predvsem zato, ker delavci dohodek ustvarjajo. o njegovi delitvi pa odločajo drugi. Premalo je bilo poudarjeno, da so temu kriva prav vodstva političnih organizacij, saj če bi ta dobro delala, ne bi bili v taki krizi, kot smo. Povsem pravilno je ugotovi! v razpravi Andrej Klun, ki je dejal, da kljub takemu stanju niso bile nikjer podane negativne ocene za nosilce odgovornih dolžnosti,
JOŽE PRIMC
Dve samostojni enoti
V črnomaljski šoli razmišljajo o spremembi
ČRNOMELJ — Črnomaljska osnovna šola Mirana Jarca ima učilnice kar na štirih lokacijah, in sicer /a nižjo stopnjo v OS v Zupančičevi ulici in v dijaškem domu, /a višjo stopnjo ter učence 1. in 2. razredov iz Loke pa v OS v Loki ter v centru srednjih šol. Prav zaradi te prostorskejazcepljenosti in mnogih drirgilj razlogov v osnovni šoli že dlje časa razmišljajo o dveh samostojnih enotah. Zakaj tako in o težavah, ki se jim ob tem gotovo ne bodo mogli izogniti, je pripovedovala ravnateljica črnomaljske osnovne šole Vera Zalokar.
Kakšni so torej dodatni razlogi za dve samostojni enoti?
..Naš kolektiv je zelo velik, saj imamo 84 zaposlenih, je pa zaradi prostorske razcepljenosti razbil. Poleg tega imamo že letošnje šolsko leto čez tisoč učencev, prihodnje leto pa jih bo že več kol 1.100. kar je za eno osnovno šolo veliko. V dveh manjših enotah z manjšima kolektivoma in manj učenci bi lažje organizirali in vodili delo. Z reorganizacijo smo zato poskusili že preteklo šolsko leto, a
Vera Zalokar
smo naleteli na težave, tako.da smo le delno rešili problem učencev iz Loke, ki imajo oddelke I. in 2. razreda v Loki."
Kaj je bil vzrok, da vam lani kljub poskusom ni uspela z razcepitev?
..Razlog,da nismo mogli vcelo-ti preiti na reorganizacijo pouka, je bil v tem, ker se je adaptacija šole v Zupančičevi ulici zavlekla do konca leta 1983, manjkala pa so tudi učila in oprema v obeh šolah. .Če hočemo osnovati dve samostojni enoti, moramo opremiti specializirane učilnice za biologijo, kemijo, liziko, dve za ■ tehnični pouk. za glasbeni pouk, matematiko, gospodinjstvo, likovno vzgojo in še dva kabineta v Župančičevi ulici, kupiti opremo za razredno stopnjo v Loki ter dodatno opremo za 6 učilnic v dijaškem domu. Če bi lahko letos ustvarili osnovne pogoje za delo, bi že jeseni prešli na popolno delitev."
In kako se boste znašli, če vam osnovnih pogojev ne bo uspelo zagotoviti, kajti znano je, da lastnih sredstev skorajda nimate?
„Ce ne bomo mogli usposobiti učilnic, razmišljamo o tem, da bi vsaj vsi učenci do 3. razreda iz Loke obiskovali loško šolo, če nam bo seveda uspelo dobiti v centru srednjih šol šeštiri učilnice, okblikor nam jih bo jeseni primanjkovalo zaradi večjega števila učencev. Če nam teh učilnic ne bo uspelo dobiti, pa bomo morali ne glede na to, ali bomo prešli na dve enott ali ne, zaradi prostorske stiske začeli z dvoizmenskim poukom.
M. BEZEK
SPOSOJENO TRNJE
• Sklepov, ki jih mi sprejemamo, ne bi mogli uresničiti niti mnogo sposobnejši od nas.	ježa)
Petdesetkrat več izvoza
Toliko bodo povečali v Riku izvoz na konvertibilni trg do leta 1990 — Republiško sbglasje za investicijo
RIBNICA — Republiška komisija za oceno investicij je minuli teden obravnavala tudi upravičenost investicije v delovni organizaciji Riko Ribnica. Ugotovila je, da je investicija upravičena in dala soglasje zanjo.
Nova investicija, katere vrednost znaša 650 milijonov dinarjev, je namenjena razširitvi in posodobitvi proizvodnje, potrebna pa je tudi za večji izvoz, ki se bo od lanskih 217.000 dolarjev do leta 1990 povečal na 12 milijonov dolarjev ali za okoli 50-krat. Na konvertibilni trg bodo izvažali predvsem
nakladalnike in obiralce datljev. Seveda tudi klirinškega trga ne bodo zanemarili in bodo tja izvažali predvsem razne stiskalnice.
V razgovoru z vodjo plansko-analitske službe Rika, Jadranko Brožič- Jamnik, smo zvedeli še da bodo v investicijo vložili 61 odst. lastnih in združenih sredstev (Commerce Ljubljana, Kovinoplastika Lož, SOZD Združena podjetja strojegradnje) 39 odst. pa predstavljajo posojila bank, izvajalcev del, dobaviteljev opreme itd.
J. PRIMC
Poročila obšla odgovornost
V LIK so se odpovedali »nezasluženemu” delu dohodka v korist skladov
KOČEVJE — Vsebina in kakovost podanih pismenih poslovnih poročil za obravnavo zaključnih računov za lani sta bili dobri predvsem v tistih delovnih organizacijah, ki so že v preteklem obdobju spoznale pomen obravnav rezultatov gospodarjenja, se pravi v Melaminu, Trikonu, Avtu, Vzgojnovarstveni organizaciji, Tekstilani in Elektru, večji premik na boljše pa je bil še v LIK, osnovni šoh T,Zbora odposlancev” in Prašičereji.
Konferenca ni dala odgovora
Na problemski konferenci o vzgoji in izobraževanju so razkrili vrsto žgočih vprašanj — Trebanjskemu šolstvu manjka 10 milijonov dinarjev_
TREBNJE — Razprava na problemski konferenci o problematiki vzgoje in izobraževanja v trebanjski občini, ki jo je pretekli četrtek pripravila občinska konferenca SZDL, je ponovno pokazala vrsto žgočih vprašanj, s katerimi se ubada trebanjsko šolstvo. Vendar pa ni nakazala nobene rešitve, še najmanj, kako naj v šolstvu pokrijejo razliko med prihodki in odhodki, ki znaša nekaj več kot 10 milijonov dinarjev.
Resda so ti problemfTplošno slovenski, toda v trebanjskem primeru bodo morali vprašanje šolstva reševati sami Trebanjci. A nikjtkor ne, brez pomoči vseh družbenopolitičnih organizacij in združenega dela, ki bo moralo za dejavnost posebnega družbenega
TEKMOVANJA V ZNANJU O SLO IN DS
ČRNOMELJ — V začetku aprila se bodo začela na vseh osnovnih šolah t črnomaljski občini tekmovanja v znanji: veščin s področja SLO in DS. Tekmovalci se bodo pomerili v praktičnim in teoretičnem znanju, poleg tega,pa bojo letos odgovarjali tudi na Vprašanja o zdravilnih in užitnih rastlinah. 10 najboljših ekip osnovnih , šol, osnovne šole s prilagojenim programom in izvenšolske mladine se bo konec aprila pomerilo na občinskem tekmovanju v Semiču.
pomena še Dotj oupreu svoje mošnjičke. Gre namreč za 'tip,, da je materialni položaj šolstva že kritičen. nič manj tudi prosvetnih delavcev. Prav zaradi kritičnega pomanjkanja denarja pa prihaja do vseh tistih ukrepov, ki so med prebivalci najmanj priljubljeni. Gre za reorganizacijo šolske mreže, za ukinjanje podružničnih šol, zmanjšanje števila oddelkov v osnovni šoli s posebnim programom na Mirni, morebiti celo ukinitev internata za te otroke itd. Škrata, problemov se je nakopičilo več kol preveč. Vsa ta vprašanja se porajajo zaradi zaostrenih ekonomskih razmer, po drugi strani je pa res. da je tako ukinjanje šol vse prej kot v skladu z načelom o podružbljanju šole. V krajih, kjer je bila šola še v ranjki Avstriji, bodo poslej prebivalcem ostale kot javne ustanove samo še cerkve.
Seveda vseh teh vprašanj ne bi bilo ali pa bi se pojavljala v manj jarki luči, če pred leti ne bi gradili toliko šol, ki bodo zdaj ostale prazne. Po ustanovitvi Vzgojno-izobraževalnih organizacij seje na področju vzgoje in izobraževanja marsikaj izboljšalo, tudi strokovno . delo, zato je ta organizacija dobila dobro oceno. Toda kadrovska dopolnitev, kakršno načrtujejo v VIO. zaradi pomanjkanja denarja ne bo mogoča, ukiniti bodo morali šolske avtobuse in jih prodati ..Gorjancem", ki bodo opravljali prevoze otrok. Nič boljši obeti niso tudi za celodnevno šolo, za katero so že bile sprjete družbene usmeritve, denarja in drugih možnosti pa zanjo ni. Prav tako bo z dopolnilnimi programi, na primer s šolo v naravi.
Naj povemo še, da je bila to prva problemska konferenca, ki pa odgovora na vprašanje, kako naj šolstvo preživi kritično leto 1984, ni dala. Vsekakor pa so delegati odločno odklonili, da bi za redno dejavnost šolstva razpisali samoprispevek. •
J. SIMČIČ
To je ena izmed misli iz ocene občinskega vodstva Zveze sindikatov, o kateri bo razpravljala tudi občinska skupščina.
Ocena ugotavlja, da se sindikalne organizacije niso povsod in odkrito opredelile do podanih poslovnih poročil. Nesprejemljivo je, da sprejetih dogovorov ne spoštujejo tam, kjer poslujejo z izgubo. Poročila tudi niso dovolj konkretno ugotavljala, kdo je odgovoren za uspešno ali neuspešno poslovanje.
V razpravah v nekaterih tozdih LIK so bile prisotne težnje, da bi zaradi uspešnega poslovanja delili več za osebne dohodke. Končno pa je prevladala ugotovitev, da so za večji dohodek zaslužne pred.--vsem tečajne razlike in so zato raje namenili več denarja v poslovni
sklad.
J. PRIMC
IZVOLILI NOSILCE DELEGATSKIH FUNKCIJ
TREBNJE — Na skupni seji vseh treh zborov trebanjske občinske skupščine, kr je bila v ponedeljek v Trebnjem, so delegati izvolili nosilce najodgovornejših delegatskih funkcij v občini. Vse naloge bodo naslednji dve leti opravljali dosedanji nosilci teh funkcij: Ivan Gole bo predsednik občinske skupščine, Avgust Gregorčič podpredsednik^ predsedniki zborov bodo Tone Žibert, Ivan Starič in Miran Bizjan, podpredsedniki pa Martin Železnik, Ivan Longar in Jože Zorenč. Na seji so opravili tudi nadomestne volitve za predsednika predsedstva in člana predsedstva SRS, ti dve funkciji pa bosta opravljala Franc Popit in Janez Stanovnik.
jLH
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
jj
Nared za pomoč ljudem
Ekipe RBK so krajane seznanile z zaščito
BREŽICE — Ta mesec so v občini zaključili niz oglednih vaj iz radiološke in kemijske zaščite. Po krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah so se vrstile od februarja dalje. Predavanja in praktične prikaze so spremljali komiteji za splošni ljudski odpor, štabi za civilno zaščito, člani svetov KS in krajevnih konferenc SZDL. V krajih zunaj Brežic so povabili zraven tudi večje kmete. Ekipe RBK so jim ponazorile zavarovanje ljudi in živali, prostorov in hrane in tako se je ponovno razširil krog ljudi, ki se bo v nesreči znal obvarovati pred sevanjem in nevarnimi kemijskimi učinki, V naslednjih vrsticah priobčujemo izjave treh deklet, ki so se usposabljale za delo v ekipah RBK.
JOŽICA KLANČAR: „Po poklicu sem kemijski tehnik in delam v laboratoriju splošne bolnišnice v Brežicah. Sem članica ekipe RBK v delovni organizaciji. Ta me je
Predelali smo veliko gradiva, se prebijali skoz učbenike in si ogledali tudi več filmov. Ob potresih, poplavah, prometnih in drugih nesrečah, ki nas lahko nepričako-
vano zadenejo, smo sposobni takoj ukrepati. To znanje nam veliko pomeni, in čeprav nam je bilo takrat težko, srna zdaj vsi zadovoljni Vredno je bilo truda.” MARIJA GLOGUŠEK, inst-^ rumentarka v brežiški bolnišnici:
poslala v tečaj, ki smo ga obiskovali v Dobovi. Ni mi žal, čeprav je bilo precej naporno. Veliko smose naučili in to znanje lahko v praksi takoj uporabimo, če bi nas doletela nesreča ali vojna nevarnost. Bilo bi nadvse koristno, da bi te veščine obvladalo čimveč ljudi v KS in delovnih kolektivih.”
TEA RF.GOVIČ: „^kipoRBK sem vključena v delovni organizaciji, v Zdravilišču Čateške Toplice, izpopolnjevala pa sem se v domači krajevni skupnosti. Predavanja smo obiskovali štirikrat na teden po štiri ure, po delovnem času.
„Tudi mene je poslala na usposabljanje delovna organizacija, kjer sem članica ekipe RBK. Zaradi dežurstev je bilo za nas zelo naporno. saj so bili to tedni brez prostega časa. Še težje je bilo to za tečajnike z družinami. Zadovoljni smo, da nekaj znamo in da bomo v nesreči lahko pomagali sebi in soljudem."	j	-j-
Iz prepolne Sole — v prazne
Zidovi so tako dragi, da je že misel na gradnjo razkošje — Z enakomernejšo raz-__________poreditvijo	otrok	bi	v	mestu preprečili drugo izmeno
BREŽICE — Prenatrpanost šole bratov Ribarjev v občinskem središču in slaba prostorska izkoriščenost osnovnih šol v Cerkljah, Artičah in Globokem zahtevata spremembe v organizaciji vzgojno- izobraževalnega dela. Pri iskanju novih rešitev naj bi poleg stroškov in možnosti za kvalitetno pedagoško delo upoštevali tudi interese staršev in učencev. Njihove želje bodo prišle na dan v široki javni razpravi, ki jo v občini in krajevnih skupnostih začenja Socialistična zveza.
Osnovno šolo obiskuje trenutno 2455 učencev, od tega 1041 v Brežicah, kjer imajo v oddelkih tudi največ otrok. Na tej šoli je v sedmih oddelkih po 36 učencev, v štirinajstih od 30 do 34, v dvanajstih oddelkih pa od 27 do 29. Ze sam ta podatek pove, daje delo v tako napolnjenih razredih zelo naporno za učence in učitelje. Za zdaj imajo v Brežicah pouk še v eni izmeni jeseni to ne bo več
mogoče. Drugi izmeni se lahko izognejo- sahio z enakomernejšo porazdelitvijo otrok po šolah. Zapolnili naj bi predvsem prazne učilnice v Cerkljah, Artičah in Globokem, po potrebi pa naj bi v naslednjih letih ponovno zasedli šolske klopi v Mrzlavi vasi, v Bu-
Kdo spi spanje pravičnega?
Posavci še čakajo na večino obljubljenih programov za pripravnike
KRŠKO — Po novembrski seznanitvi z noveliranim pravilnikom o pripravništvu Medobčinska gospodarska zbornica Posavja ni pozabita na naloge za izvajanje pripravništva. Koordinacijski odbor za usmerjeno izobraževanje pri M CZ je v razdobju petih mesecev pripravil tri sestanke, na katerih so se skušali predvsem pripraviti na „usmerjence", ki pridejo junija iz šol. Žal pa MGZ od republiške gospodarske zbornice ni dobila nobenega odgovora, kaj je s toliko pričakovanimi in obljubljenimi programi za pripravnike. Le svet za vzgojo in izobraževanje pri republiški konferenci SZDL je do konca februarja poslal samo 3 (tri!) programe za izvajanje pripravništva za gradbeno, gostinsko in kovinsko stroko. Od tega pa bodo imeli Posavci kaj malo koristi (razen programa za kovinarje), saj v regiji izobražujejo trgovce, papirničarje, elektroenergetike, pedagoge, tekstilce in še bi lahko naštevali. Za te pa še ni programov za pripravnike, ki bodo vsak čas potrkali na vrata'I
NADZOR NAD NAJEMNINAMI
BREŽICE — O oddajanju prostorov v najem do sedaj ni imel nihče točnega pregleda, zato bodo v prihodnje vodili tudi tovrstno evidenco. Ne gre le za oddajanje stanovanjskih prostorov in lokalov, ampak tudi za garaže, počitniške hiše in razna pomožna poslopja. Tovrstni dohodki« občanov gredo mimo uradnih zabe-ležek in zato tudi ni ustreznih podatkov za morebitno obdavčitev.
V slogi upokojenska moč
Z dobrim sodelovanjem do novih domov v Brežicah, Krškem in Sevnici — Uspešno tudi do stanovanj
KRŠKO — Posavski upokojenci so že večkrat pokazali, kaj pomeni uresničitev starega reka, daje v slogi moč. Bolje so se povezali in organizirali, med najpomembnejše dosežke skupnih prizadevanj društev upokojencev v Brežicah, Sevnici in Krškem pa se gotovo uvrščajo trije novi domovi za upokojence v treh občinskih središčih.
Letos nameravajo zgraditi dve stanovanji v Kostanjevici. Za prenovo in popravila stanovanj so letos namenili 5 milijonov dinarjev. Zasavsko-po-savska tekmovanja upokojencev v kegljanju, balinanju, streljanju in šahu imajo že lepo tradicijo. Med upokojenci je tudi precej ljubiteljev slovenskih in drugih pesmi, zato se povezujejo v pevske zbore.
InpSstov izvoz?
Tujci zadovoljni s kakovostjo in barvami
DOLNJE BREZOVO — Tovarna elastičnih pletenin Inplet so-vlagateljic Lisce, Laboda in Jutranjke je minulo poslovno leto zaključila z izgubo.
Drugače ob zagonu tudi niso pričakovali. Izguba je bila namreč predvidena po investicijskem načrtu. Kolektiv si jo je prizadeval zmanjšati. Tako so npr. proizvodni načrt presegli celo za 29 ost. Lani okrog 1. aprila je stekel prvi stroj, zadnji stroj je bil zmontiran konec avgusta. V tem času so osvojili nad 40 vzorcev različnih pletenin, barv pa nad sto. •
Minulo poslovno leto, kakorkoli je bilo še priučevalno, ponuja kolektivu pomembne izkušnje. Pomembno spoznanje je, da se mora tovarna tudi sama usmeriti v izvoz. Tako so s pomočjo Jugo-tekstila našli italijanskega kupca iz Bergama, za kakšne posle se bo odločil, bo jasno v naslednjih tednih. Inplelovi vzroci so tudi na Švedskem. Predstavnik tamkajšnjega Trofeja je bil že na Brezovem. Zanima se za blago za jesensko kolekcijo in s kakovostjo ponujenih vzorcev je bil zadovoljen. Kupce iščejo tudi vZvezni republiki Nemčiji. Stike imajo Z Goldzackom.
Če bo od teh poslov pričingljafo tudi kaj deviz, si bodo ne le zagotovili delo, temveč tudi denar za uvoz prepotrebnih surovin.
A. Ž.
Stanovanjske zagate so, uspešno premostili, skupno s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, z združevanjem denarja in štiriodstotnega stanovanjskega sklada. ..Življenje” temu je podaljšano do prihodnjega leta.
Samo krško društvo upokojencev je v treh letih pridobilo šest stanovanj, 12 pa so jih obnovili na Senovem.
,.V Krškem imamo sklad solidarnostne posmrtninske samopomoči v obliki, ki jo v Sloveniji poznajo le še Trboveljčani. Ustanovili smo ga leta 1980, vanj pa plačujejo naši člani letno 3 stotake, v primeru smrti pa sklad izplača kar 10.600 dinarjev. Tudi zatoje zanimanje za vključitev v naše vrste izrazitejše,” pravi predsednik krškega društva upokojencev Dušan Stupar.
P P.
Slovenci smo prvi na svetu v izdelavi papirja
Zato potrebujemo vse več papirničarjev
KRŠKO —Slovenija je prva na svetu v proizvodnji papirja na prebivalca. To^ni ne preseneča, saj vemo, da je krška Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj ena največjih tovrstnih tovarn v Evropi in da krški papirničarji zadostijo kar 80 odstotkom potreb po časopisnem papirju v Jugoslaviji. Čeprav je v Sloveniji 8.000 papirničarjev, potrebuje papirništvo vsako leto več novih sodelavcev, saj se ta dejavnost nenehno razvija, delavci pa seveda tudi odhajajo v pokoj.	j
Snežana Micič
„Pri šolskem centru v Krškem že četrto leto deluje oddelek ljubljanske srednje šole liska in papirja. Odtlej imamo precej manj težav pri pridobivanju strokovno podkovanih papirničarjev. Za triletni papirniški program v usmerjenem izobraževanju je v oddelku 20 učencev, potrebujemo pa jih 30. Zato bi radi v naš 2.000-članski kolektiv privabili še več mladih, ki bi končali to šolo. Pri nas omogočamo učencem štipendijo z dodatkom za deficitarnost poklica v času šolanja, proizvodno delo z nagrado med poukom in možnost nadaljnjega študija na višjih in visokih šolah. Zagotovljeno delo, urejena stanovanjska politika, organiziran letni in zimski oddih v športno-rekreacijskih centrih naše tovarne ter naposled tudi dober osebni dohodek z dodatki za nočno delo in delo med prazniki — vse to bi moral biti dovolj močan magnet za mlade,” pripoveduje Snežana Micič, referent za izobraževanje v krški tovarni „Djuro Salaj”.
P. P.
Spet so prekosili sami sebe
Presežen načrt del KS Sevnica — Zavrgli očitke o puščanju vodovoda
SEVNICA — V začetku marca se je polnoštevilno sestala skupščina krajevne skupnosti Sevnica.
Bogato je bilo poročilo o opravljeni komunalni dejavnosti v minulem letu. Dolg je spisek sosesk in krajev, kamor so lani položili asfalt. Izjemen uspeh so dosegli v telefoniji. Brez telefona so trenutno na vsem območju te velike krajevne skupnosti samo na Žigarskem vrhu, kamor bodo priklučeni na centralo na Blanci.
Nič manj zahteven ni letošnji načrt. Razširjena bo Šmarska cesta, upajo, da bodo našli rešitev tudi za most čez Sevnično, ki postaja nova ..črna točka”. Med Prešno Loko in Žurkovim dolom je ovira le še mostiček, zato tja še ne more avtobus. Avtobus pa že vozi po Drožanjski cesti. Razširiti nanie-
Ribniki, desni krak proti Pečju in del ceste na Grič.
Zastavljeno je bilo spet vprašanje o domnevnem puščanju vodo voda izpod Lisce. Miroslav Dobovšek iz Komunale je kategorično zavrnil take očitke, češ naj tisti, ki to vztrajno trdijo, tudi dokažejo. Pač pa je Komunala ledni pfičela obnavljati predvojni cevovod od Ljubljanske banke do Pla-
ninske ceste. Obnova je predvidena tudi v Hermanovi ulici. Računajo, da na teh starih odsekih izgubijo tudi do 40 odst. vode.
A.ŽELEZNIK
šeči vasi in še kje. Prazne šole so še na Bojsnem, v Sromljah in v Pečicah, vendar zadnji dve močno propadata in nista več primerni za pouk.
Vse šolske stavbe v večjih krajevnih središčih so bile v zadnjih letih preurejene, dozidane ali na novo zgrajene, zato lahko sprejmejo več učencev, kot jih imajo trenutno. Edino v Pišecah in Dobovi je še stiska, Novo dobovsko šolo gradijo in prva faza bo končana letos poleti. Tako bodo lahko v novem šolskem letu ukinili drugo izmeno, kako bodo pa to vprašanje rešili v Pišecah, še ne vedo. Vse je odvisno spremembe v organizaciji vzgojno-izobraževalnega dela v občini se bodo občani izrekli v javni razpravi. V gradivu je prikazanih pet variant. Za .vsako od njih je pojasnjeno, kakšne ukrepe zahteva. Večina jih predvideva prevoze učencev nižjih razredov na bližnje šole, ki so zdaj napol prazne.
Tako bi ohranili normalen pouk na vseh osnovnih šolah, v mestu pa ne bi potrebovali novih investicij za dograditev. Za učence, ki bi se prešolali v drug kraj, bi seveda zagotovili prevoz.
J. TEPPEY
Zmagalo znanje
Mladi Sevničani, republiški prvaki, trdno nave-zani na zemljo
SEVNICA — Naslov republiških prvakov, ki so si ga mladi sevniški zadružniki prislužili na nedavnem kvizu „Kaj veš v kmetijstvu" v Novem mestu, je prav gotovo v pravih rokah.
Jani Jazbec, zaposlen kot mlečni kontrolor pri TOK sevniškega Kmetijskega kbmbinata, je edini iz preizkušene ek ipe tega aktiva, kije doslej že dvakrat osvojila občinski pokal. Doma v Drožanju imajo lepo usmerjeno kmetijo za prirejo mesa in mleka. Jani o njeni prihodnosti razmišlja, da bi jo morda specializirali za rejo plemen^ skih živali. Dekle vekipi, Mateja Jene, je od mladih nog trdno navezana na naravo. Sedaj pa je v L letniku celjske kmetijske šole. Samo na videz je po stroki malo dlje od kmetijstva Ivan Kozmus. Kot ekonomski tehnik v kombinatu zadnje čase skrbi za obračune, secer pa tudi izhaja z velike kmetije.
Jani Jazbec ne skriva, da so se na tekmovanje temeljito pripravljali. „Za-res smo vzeli že občinsko tekmovanje, kjer je sodelovalo dosti več ekip kot na regijskem in republiškem tekmovanju
Jani Jazbec: „Škoda, da je bil v Novem mestu kviz kar v dvorani s cvičkarijo. V bolj zbranem okolju bi od vprašanj in odgovorov odnesli kaj več tudi poslušalci.” .
— kar 15. kar pomeni 45 tekmovalcev. Da, tudi zaradi tega se ne bojimo obveznosti, ko bomo ob letu gostitelji republiškega tekmovanja,” meni Jani.
A.ŽELEZNIK
Kako stakniti konce?
Nov problem: delavci z majhnimi zaslužki
ravajo tudi še cesto Lončarjev dol — Zigarski vrh. Z asfaltiranjem
ceste na grad bo izpolnjena tudi ta dolgoletna želja. Radioamaterji so se že obvezali za udarniško delo. Asfaltno prevleko dobijo
SOGLASNA IZVOLITEV
SEVNICA — Na ločenih sejah zborov občinske skupščine so minuli četrtek izvolili predsednike in njihove namestnike v posameznih zborih. Na skupnem zasedanju, vodil ga je najstarejši delegat Filip Korošec, so izvolili Jožeta Bavca za predsednika skupščine, izvolili pa so tudi člane predsedstva republike. Delegati so kandidate izvolili soglasno.
SEVNICA — Izdvojimo dvoje problemov s skupščine socialnega skrbstva, ki je bila 21. marca (od 14 točk dnevnega reda te seje).
Boleča je ugotovitev, da so nekako rešili vprašanje socialnih podpirancev, srečujejo pa se vedno pogosteje s težavami delavcev, ki so delali vse življenje, na koncu pa se izkaže, da nimajo dovolj niti za nastanitev v domu počitka. V taistih domovih, na I m polj-ci in Loki. pa po drugi strani tožijo nad zamrznjenimi cenami. Kje lahko človek še žiti za 220 dinarjev dnevne oskrbe?
Trenutno,' žal. tudi ni videti rešitve za delavnice pod posebnimi pogoji, kjer se na borih 46 kvadratnih metrih gnete 11 varovancev. Posebna komisija je po mestu pregledala vrsto stavb in se prepričala da bi sc verjetno že našel prostor, če bi našli nekaj razumevanja tudi pri sogovornikih. V občini so pred časom bili med redkimi v republiki. kjer so ustanovili takšne delavnice.
Sedaj pa se neustreznimi prerasli.
že predolgo ubadajo z prostori, katere so pač
A. Z.
Novo v Brežicah
NIKOLI NI PREPOZNO —Hudoj-mušneži resno predlagajo investitorjem; naj poslej gradnje zaupajo gasilcem, če želijo, da bodo objekti v roku dokončani. Tako se bodo izognili tudi podražitvam. Dom požarne varnosti je otipljiv dokaz za to: zgradili so ga brez . zamude in brez investicijskih prekoračitev. Nekaj denarja je celo ostalo. Naj se torej nikomur ne zdi za malo, ne bo pri gasilcih iskal nasvet. Doslej še nikomur niso odrekli pomoči.
UPORABNE SUROVINE NISO ZA SMETIŠČE — Zgled lanskega zbiranja železa in stekla v Dobovi in na Bizeljskem bodo to pomlad prei vzele tudi druge krajevne skupnosti. Povsod namreč pripravljajo velike očiščevalne akcije, vendar bodo tokrat varčnejši kot sicer. Zbirali bodo tudi odpadne surovine za industrijo, za odvoz pa se bodo dogovorili z Dinosom. Dobro bi bilo, če bi v akciji sodelovali tudi gobarji, saj poznajo vsa divja smetišča v Dobravi indrugih gozdovih, ki jih ljudje brezvestno onesnažujejo.
KOLEDAR
PRIREDITEV
ČATEŽ OB SAVI — V Čaleških Toplicah bodo letos priložili turističnemu prospektu koledar poletnih kulturnih prireditev, za katere se dogovarjajo z amaterskimi skupinami v brežiški in sosednjih občinah na slovenski in hrvaški strani. Nastopi bodo popestrili življenje v Zdravilišču, za marsikatero pevsko, tamburaško, godbeno ali folklorno skupino pa bo to priložnost, da pokaže, kaj zmore, in da turistom predstavi delček ljudske kulture. Prireditve se bodo vrstile skozi vse poletje in bodo pretežno na prostem.
Krške novice
TUDI TO JE V OPISU DEL IN NALOG... Pred krškim zdravstvenim domom je zadnjič parkirala avlo mamica, ki je z dojenčkom prišla z zdrav-niku. Ko se je vrnila, je opazila prazno sprednjo zračnico. Hišnika, kije storil to nadvse ..pogumno” dejanje, ni zanimalo, kako bo mlada mamica prišla domov, pomembno je, da je naredil nekaj, česar gotovo nima zapisanega v opisu del in nalog, čeprav je v šali dejal, da je pač tako, če ljudje ne parkirajo, kot se njemu zdi najbolj prav...
USTANOVLJEN KAJAK—KANU KLUB — Krški ljubitelji veslanja, ki so se pred časom odpravili na regato po Savi do Beograda, so bili poglavitni pobudniki za nedavno ustanovitev kajak-kanu kluba. Za predsednika so izvolili direktorja Kostaka od Radeč do Krškega v počastitev krajevnega praznika.
„SMO KMEČKISINOV1” — .Vse, kar ne spodbuja izvoza, je proti stabilizaciji. Smo kmečki otroci in vemo, da kadar nam je trda predla, nismo jedli prašiča in tudi precej jajc smo znosili na trg," je slikovito ponazoril, kako naj bi se obnašali v teh zaostrenih razmerah, direktor tovarne Djuro Salaj Silvo Gorenc na petkovem pogovoru s slovenskimi delegati zveznega zbora.
Sevniški paberki
OČISTJ L1 MESTO — Minuli teden so sevniški šolarji čistili mesto. Ob tem se jim je krajevna skupnost oddolžila tudi s prispevkom v šolsko blagajno. V vodstvu krajevne skupnosti so šolarjem in šoli hvaležni za pomoč. Bodo tudi krajani cenili ta prispevek, da vse skupaj ponovno ne bo prehitro nastlano s papirčki in drugo nesnago?
GLASBENO DOROLDNE — V soboto so člani delavske gasilske godbe na svojstven način počastili svoj šestletni jubilej. Pred Merxom so izvedli promenadni koncert. V sončnem vremenu so imeli kar dosti poslušalcev.
NE VEDO ZANJ? — Mlakarjeva ekspresna popravljal nica čevljev v nekdanjem vinotoču v Šmarju je še vedno premalo znana uporabnikom. Kako si je sicer moč razlagati, da mojster nima kaj prijeti v roke? In to ob dragih novih čevljih, ko jim lahko uvoženi podplat za lep čas podaljša življenje ob zanemarljivem strošku.
VREDNO POSNEMANJA — Čebelarja Viktor Kladnik in Franc Zagorc sla prispevala vsak po eno čebeljo družino za šolski čebelnjak. Mentor Jože Petančič in mladi čebelarji razmišljajo, da bi čebele preselili v manj onesnaženo okolje k podružnični šoli v Zabukovju.
OKREPITI SOLIDARNOST
SEVNICA — Tudi na ponedeljkovi seji skupščine občinske zdravstvene skupnosti, podobno kot na prejšnjem zasedanju, delegati niso sprejeli anek-| sa o prenosu bolniških nad 30 dni in poklicnih bolezni na združeno delo.
I Plačnik teh storitev naj bi bila še naprej občinska zdravstvena skupnost. Tak način naj bi bil v veljavi še vse do konca junija. S tem, predvsem pa za-I radi kronične izgube te skupnosti, bo še nemalo težav. Sprejeli so sicer letošnji finančni načrt, katerega bo očitno I treba kmalu popravljati.
kultura
in
izobra-
ževanje
Vsi prihajajo k Suzani
Za kulturo v Črnem potoku skrbijo mladi
ČRNI POTOK PRI KOČEVJU — „Ko je pred nekako dvema letoma vodstvo mladinske organizacije prevzel Roman Novakovič, je v naši vasi spet oživelo kulturno delo. Prej skoraj deset let ni bilo ničesar, zdaj pa nastopamo s kratkimi zabavnimi igrami, kijih najdemo v knjigah. Se raje gremo na oder z deli, ki jih sami napišemo. Tako laže igramo, saj je tudi beseda bolj domača," pravi Suzana Mihelič, dijakinja četrtega letnika ekonomske šole, ki ima pri mladinski organizaciji v Črnem potoku na skrbi kulturno področje. Po zatrjevanju mladih in starejših krajanov opravlja Suzana to delo zelo uspešno in odgovorno.
, In kako je s kulturo na vasi? V Črnem potoku imajo mladinci dramsko, folklorno in recitacijsko skupino, razmišljajo pa tudi o ustanovitvi pevske. Pri delu niso osamljeni, pionirji in celo cicibani večkrat pridejo k Suzani s prošnjo, Če bi smeli nastopiti, vendar da naj jih poprej nauči recitirati. Nekateri med naimlajšimi, denimo šestletni Jani Saver, se že kar dobro znajdejo v recitatorski ali igralski koži. Novih pobud in delavoljnih sodelavcev ne manjka, zato ni težko kaj pripraviti. Nikoli niso v zadregi, kadar je treba proslaviti praznik. Ob takih priložnostih je za uvod kulturni nastop, nato
morebiti ples, vmes pa še kviz ali kaj podobnega. Vsako prireditev, četudi je namenjena zgolj zabavi, izpeljejo čimbolj kulturno.
,.Za vaje pred nastopi ni veliko časa,” pove Suzana. »Mladi se dobivamo le ob sobotah in nedeljah.
Suzana Mihelič: »Za kulturno delo imamo na voljo le konec tedna.”
pač takrat, ko'se vrnemo v domačo vas iz šol oziroma iz internatov ali zdela. Ker se razumemo, delo kljub pomanjkanju časa dobro sleče."
J. P..
Revija instrumentalne glasbe
Na celovečerni prireditvi v Kozinovi dvorani nastopili učenci glasbenih šol iz Novega mesta, Črnomlja, Trebnjega, Krškega in Brežic — Martin Šušteršič pojde v
Celovec, Barbara Smolej, Ervin Čirič in Anton Črnugelj pa v Ljubljano
NOVO MESTO — Zapisano je bilo. da brez razumevanja ni pravega -užitka pri poslušanju glasbe, in tudi to, da si prizadevajo glasbo razumeti predvsem tisti, ki jo želijo izvajati, oziroma jo reproducirati. Vloga glasbenih šol je pri tem nepogrešljiva, za kakšno vlogo gre, pa je prejšnji teden znova potrdila medobčinska rev ija v Kozinovi dvorani novomeške glasbene šole. Na njej se je zvrstilo 35 mladih instrumentalistov, solistov in sestavov iz vseh glasbenih šol z območja Društva glasbenih pedagogov Dolenjske, ki je to revijo priredilo, torej iz Novega mesta, Črnomlja, Trebnjega, Krškega in Brežic. In še to velja zapisati, daje revija potrdila nesporno kvaliteto dela na vseh glasbenih šolah in da se kvaliteta povečuje iz leta v leto kljub kadrovskim, finančnim, prostorskim in drugim težavam, s katerimi se ubadajo še zlasti nekatere glasbene šole.
Koliko volje in vztrajnosti je potrebno, tudi izjemno nadarjenim, da jih instrument uboga! Potem pa pride en sam trenutek, ki pomeni ali zadoščenje in radost ali občutek poraza. Mladi so navajeni obojega, zato ne odnehajo. Kajti glasba je nenazadnje tudi sredstvo za potešitev v trenutkih razdvojenosti.
Kot rečeno, je hotela biti tudi la revija prerez dela vseh glasbenih šol, ki delujejo v dolenjski in posavski regiji ter se uspešno vključujejo v javno življenje kot pedagoška in kulturna žarišča. Ni pa moč prezreti, da je i mela revija še en namen: opozoriti na posebne talente, ki se razvijajo vdobre glasbene poustvarjalce že med šolanjem. Poleg tega pa je revija hotela bili priložnost za še večje zbližanje učencev in pedagogov z vseh glasbenih šol, za izmenjavo izkušenj in bržkone tudi za medsebojno pomoč.
Da revija ni vaja, marveč nastop, se razume samo po sebi. Za mladega človeka je to vsekakor dogodek, ki se ne pozabi. Če vse steče, kakor je treba, je nastop doživetje, drugače je razočaranje. Oboje, zadovoljstvo in polom, je jasno razbrati z obrazov mladih.
Dom kulture pred ustanovitvijo
O novi kulturni organizaciji bo skupščina novomeške kulturne skupnosti razpravljala prihodnji teden — Kulturni center za zdaj ne pride v poštev
NOVO MESTO — Ni več nejasnosti, kakšen pravni in samoupravni položaj riaj dobi tukajšnji Dom kulture. Po večmesečnih razpravah in tudi prerekanjih z zagovorniki drugačne rešitve seje v okviru občinske kulturne skupnosti dokončno oblikovalo mnenje, daje edino sprejemljivo in smotrno ustanoviti novo kulturno organizacijo. V to se bo Dom kulture spremenil že kmalu, skupščina kulturne skupnosti pa bo o ustanovitvi sklepala 4. aprila.
Za kako pomembno zadevo gre, svojem stališču, kar pomeni, da »ne
Predlagajo, naj bi Dom kulture kot nova kulturna organizacija začel delati I. julija in imel leto dni status organizacije v ustanavljanju.
I. Z.
kaže že dnevni red za to sejo, saj se namerava skupščina na njej posvetiti izključno ustanovitvi Doma kulture kot nove kulturne organizacije. Gradiva, na podlagi katerega bo razprava, je za zajeten sveženj, dobršen del so ga delegati dobili že pred novembrskim zasedanjem obeh zborov. Na tem zasedanju so na zahtevo predstavnika občinskega izvršnega sveta tudi prekinili razpravo o ustanovitvi nove kulturne organizacije
O nadaljnjem poteku priprav smo nekaj malega že pisali. Ponovimo, da jerskupščina kulturne skupnosti ustanovila delovno skupinoin ji naložila pripravo dodatnega gradiva. Decembra in januarja so o tem gradivu raz-" pravljale družbenopolitične organizacije, problematiko pa je pretresal tudi izvršni svet. Ustanovitev je dobila »zeleno luč” pri vseh razen pri slednjem. Izvršni svet je ostal pri
odobrava ustanavljanja nove kulturne organizacije, pač pa predlaga opravljanje dejavnosti organiziranja in posredovanja kulturnih prireditev in kulturnih vrednot pri obstoječih kulturnih organizacijah z razširitvijo njihove dejavnosti ter medsebojnim povezovanjem”.
Organi kulturne skupnosti so po ponovnem pretresu ugotovili, da ni moč tako raznolikih kulturnih dejavnosti (varstva narave in kulturne dediščine, knjižničarstva in založništva, organiziranja kulturnih prireditev in posredovanja kulturnih vrednot) združiti v enovito delovno organizacijo, v tako imenovani Kulturni center, kar ima še vedno v mislih izvršni svet. Pri tem so poudarili, da tako specifične dejavnosti, kot jo ima Dom kulture, tudi ni moč opravljati v okviru te ali one že obstoječe kulturne ustanove.
SOLA
— KULTURNI HRAM
ZDOLE — Kulturno-umetni-ško društvo Rudi Rožanc z Zdol je eno najprizadevnejših društev, ki so povezana v krški občinski zvezi kulturnih organizacij. Ob tem, da pogosto prirejajo razne kulturne prireditve, pa si nenehno z udarniškim delom in pomočjo tudi tistih krajanov, ki še niso vključeni v dejavnost društva, prizadevajo dokončati prenovo bivše šole na Zdolah. Zdaj je po vstavitvi oken že zaključen prvi del fasade, ker imajo pripravljen skoraj ves material, upajo, da bo »preobleka" šole končana še letos. Čaka pa jih še ureditev prostorov.
Nagrajeno znanje
Slavisti izvedli tekmovanje za Cankarjevo nagrado
NOVO MESTO — Sobotnega tekmovanja za Cankarjevo nagrado, ki ga je tu minulo soboto izvedlo Slavistično društvo Dolenjske, seje udeležilo kakih petdeset osnovnošolcev in srednješolcev. Prvi so se preizkusili v poznavanju del Cirila Kosmača,drugi pa Ivana Preglja.
Osnovnošolci so se razvrstili tako: 1. — 2. Bogdan Horvat z OŠ Semič in Alenka Camloh z OŠ Mirna, 3. Simona Puslavrh z OŠ Semič. Med tekmovalci prvih dveh letnikov srednjih šol so bile najboljše: I. Kristina Humar s Srednje šole pedagoške in tclmiško-naravoslovne usmeritve v Novem mestu, 2. Vesna Čančerz Družboslovne in ekonomske srednješole v Novem mestu in 3. Helena Vukšiničs Srednje šole Edvarda Kardelja v Črnomlju. Tekmovalci iz višjih letnikov srednjih šol pa so dosegli tale mesta: I. — 2. Alenka Beličič s Srednje šole Edvarda Kardelja v Črnomlju in Simona Bor-šlnar s Srednje šole zdravstvene usmeritve v Novem mestu, 3. Gorazd Straj-nar s Srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve v Novem mestu.
Slavistično društvo je ob tej priložnosti pripravilo srečanje in pogovor s pesnikom Borisom A. Novakom, letošnjim nagrajencem Prešernovega sklada. Recital njegovih pesmi so udeleženci tekmovanja poslušali v Kozino-vi dvorani glasbene šole, kjer je potekal tudi glasbeni program.
OD na kritični meji
DOLENJSKA — Na Srednji šoli pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve v Novem mestu, kjer ima v 41-članskem kolektivu 28 ljudi visoko izobrazbo, je bil lani povprečni osebni dohodek 20.710 dinarjev. Podatek ni iz trte zvit, je knjigovodsko preverjen, potrdili pa so ga tudi na nedavni okrogli mizi na tej šoli. Kot je bilo na tej okrogli mizi večkrat poudarjeno, se kaj z bistveno debelejšimi plačilnimi ovojnicami ne morejo pohvaliti niti na gmotno bolje stoječih srednjih šolah. Prišlo je celo tako daleč, da so se ponekod začeli primerjati s snažilkami, češ: Poglejte, opravljamo dejavnost posebnega družbenega pomena, za to pa dobimo plačilo kot najslabše plačani nekvalificirani delavec v bolje situirani proizvodni delovni organizaciji! Morda je v tem nekaj pretiravanja, vsekakor pa drži, da so osebni dohodki v prosveti, ob srednjem tudi v osnovnem šolstvu, tako nizki, da ne vzdržijo primerjave s prejemki vdru-gih dejavnostih. Na Dolenjskem, podobno kot v drugih regijah, že vrsto let ugotavljajo, da se materialni položaj učiteljev rapidno slabša in to kljub občasnim izboljšanjem osebnih dohodkov. Dela in sploh najrazličnejših obveznosti je čedalje več, temu pa nikakor ne sledi nagrajevanje. V Novem mestu so med drugim že zahtevali, naj se o neustreznem nagrajevanju prosvetnih delavcev začne razprava v okviru občinskega sindikalnega sveta in občinske konference SZDL. Stanjeje prav gotovo kritično. saj zaostrene gospodarske razmere ne vplivajo ugodno, | ^
Zanimivo tudi v Izoli
Knjigo „To mora biti onkraj” predstavili tudi na obali
IZOLA — Pesniško-likovna zbirka »To mora biti onkraj" Ivana Zorana m Tonija Vovka je po prvi javni predstavitvi v Trebnjem, kjer je izšla ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku, doživela še eno podobno srečanje z občinstvom, tokrat na slovenski obali oziroma minuli petek zvečer v izolski galeriji Alga.
To je bila v nekem smislu širša ponudba novomeške kulturne ustvarjalnosti, saj so celoten program pripravili Novomeščani. Zoranove pesmi je skoz vezno besedo in z recitacijami predstavila Irena Vide, medtem ko je navzoči Toni Vovko, ki je seveda tudi razstavil v knjigi objavljena likovna dela. obiskovalcem sam opisal svoj prispevek pri knjigi in nekaj več pove* dal o svojem slikarstvu. Za glasbeno popestritev programa je poskrbel na novomeški glasbeni šoli delujoči trio trobent, ki ga sestavljajo Vasja Burkat, Zlatko Avbar in Miro Saje.
Pripomniti je treba, da izolsko občinstvo ob tem dogodku ni skrivalo presenečenja, kar je seveda razumeti, da mu je celoten večer na moč ugajal. Povejmo še, da bo razstava Vovkovih del v Izoli na ogled še dober teden.
SREČANJE NAJBOLJŠIH TOKRAT V LJUBLJANI
LJUBLJANA — Tu poteka ta teden zaključna prireditev štirinajstega srečanja slovenskih lutkarjev. Načrtovanih je petindvajset lutkovnih predstav. Med nastopajočimi ni nobene skupine izdolenjske in posavske regije, pač pa bodo obiskovalci lahko zaploskali slovenskim lutkarjem s Tržaškega in Koroškega ter potujoči skupini iz Pančeva. V nedeljo. I. aprila. bodo izvedli dvanajsto skupščino slovenskih lutkarjev, na kateri bodo pretresli program dela za leto 1985.
fo, kar sc je zapisalo, je bolj razmišljanje. namig za ohrabritev listih, ki jim na reviji ni šlo tako, kot so pričakovali. Sicer je treba priznati, da niti napakic ni bilo kaj dosti opaziti,
• Po reviji so izbrali kandidate, ki bodo zastopali Dolenjsko, Belo krajino in Posavje na pomembnih pomladanskih glasbenihv prireditvah. Tako se bo Martin Šušteršič, učenec šestega razreda za kvalir iz glasbene šole Krško, udeležil skladbo »Ekoseze”. Na reviji glasbenih šol Slovenije, ki bo 21. maja v Slovenski filharmoniji v Ljubljani, pa bodo nastopili: Barbara Smolej, učenka šestega razreda za violino iz glasbene šole Krško, s Fioccovim »Allegrom” ter Ervin Čirič in Anton Črnugelj, učenca sedmega razreda za kitaro iz glasbene šole Črnomelj, ki bosta kot duet kitar izvajala »Rondo” in „Minore” skladatelja F. Carrullija.
kaj šele takih napak, da bi skladatelji zardevali. Ne. revija je v celoti izzvenela kol dovolj kvalitetna prireditev, tako da bi marsikatero točko lahko uvrstili med zahtevnejše nastope.
L ZORAN
GOSTOVALI SO Z „REVIZORJEM”
NOVO MESTO — Gledališka skupina iz Prečne je minuli četrtek gostovala v novomeškem Domu JLA s To-rkarjevim .Revizorjem”. To sodobno satiro, v kateri je dramatik razgalil ' pohlep, karierizem, neupravičeno bogatenje in kar je še lakih človeških nečednosti, so v režiji Anice Kozlevčar predstavili: Jože Šulc, Marica Čampa, Franc Kozlevčar, Irena Vehar, Martin Novak. Jože Pureber, Ema Dragan, Roman Kapš. Darja Krapež, Marjanca Glavan. Marjan Rešelič, Franc Kafcrlc in Franc Plut.
PREDSTAVITEV OB 10-LETNICI
NOVO MESTO — Deset let je že. kar v Novem mestu deluje enota Zgodovinskega arhiva v Ljubljani. Ta jubilej bodo počastili z današnjim pogovorom v mali dvorani tukajšnjega Doma kulture. Ob tej priložnosti bodo predstavniki arhivske službe spregovorili o poslanstvu novomeške enote in njenih načrtih za prihodnost.
0 življenju Belokranjcev
Od jutri v črnomaljski knjižnici na ogled gradivo za etnološko topografijo
ČRNOMELJ — V sodelovanju z Belokranjskim muzejem v Metliki bodo v črnomaljski ljudski knjižnici pripravili razstavo gradiva za etnološko topografijo črnomaljske občine. Razstavo bodo odprli jutri, na ogled pa bo do 14. aprila.
Gradivo je zbral na terenu ali po pisanih virih etnolog Andrej Dular iz Belokranjskega muzeja, in sicer v okviru vseslovenskega- etnološkega projekta. Razstava, pripravljena v sliki in besedi, bo prikazala del tega gradiva. Povejmo, da zajema gradivo način življenja od nekako 1880. leta do danes, in to v kulturi, šolstvu, sodnih območjih, zdravstvu, društvih, poštnih okoliših, prometu in na drugih področjih.
Ko bo gradivo dokončno zbrano in obdelano, ga bodo izdali v brošuri. V Črnomlju bo na ogled prvič.
Štoviček prvič v Beogradu
Krški umetnik v galeriji Doma JLA — Plaketa Muzeja 25. maj
KRŠKO — Akademski kipar in medaljer Vladimir Štoviček iz Leskovca pri Krškem bo od druge polovice aprila razstavil del svojih ustvarjalnih dosežkov v galeriji Doma JLA v Beogradu. To ho prva samostojna razstava umetnika. ki praznuje letos 88-lclnico.
Štoviček bo na ogled postavil 20 skulptur (večjih in manjših,plas-lik). 60 plaket in nekaj medalj. Umetniški svet galerije je z. zadovoljstvom sprejel tak izbor del za razstavo, ki jo bodo slovesno odprli že 12. aprila, odprla pa bo tudi preko prvomajskih praznikov.
Krški umetnik se je odločil za lepo potezo: Muzeju 25. maj bo namreč podaril plaketo »Nuklearna" v spomin na dogodek, ko je Josip Broz—‘l ito položil temeljni kamen za prvo jugoslovansko jedrsko elektrarno v Krškem.
P. P.
Belokranjci
Belokranjcem
V soboto v Črnomlju zaključek letošnjega belokranjskega glasbene-ga abonmaja
ČRNOMELJ.— Koncertna poslovalnica Bele krajine, ki deluje pri tukajšnji glasbeni šoli, uvaja v spored abonmajskih glasbenih prireditev tudi koncertni večer s sodelovanjem belokranjskih glasbenikov. Taka prireditev bo pod naslovom »Belokranjci Belokranjcem" v soboto, 31. marca, ob 20.30 (po novem času). Gre za prvo tovrstno prireditev, ki bo hkrati tudi četrti, zaključni koncert 7. belokranjskega glasbenega abonmaja.
Poslušalcem, ki bodo prav gotovo z. zanimanjem prisluhnili svojim belokranjskim rojakom, se bodo na koncertu v kulturnem domu predstavili: klarinetist Alojz Ravnikar, trobentač Anton Kralj, harmonikar DušanŠušt-ar, kitarista Sonnv Beronja in Zdravko Kunič ter pianist Andrej Kunič.
VOLiTVE IN POSLOVANJE
BREŽICE — V petek. 6. aprila, bo v Posavskem muzeju zasedala skupščina tukajšnje kulturne skupnosti. Najprej bodo izvolili vodstva skupščine in obeh zborov — predlagajo, da bi to tudi naslednji dve leti bili dosedanji funkcionarji, nato pa se bodo delegati posvetili razpravi o drugih zadevah. Med drugim bodo obravnavali uresničevanje lanskih nalog in lansko poslovanje kulturne skupnosti ter sprejeli ustrezne sklepe o financiranju v letošnjem letu. Od I. aprila bo kulturna skupnost zbirala prihodke po stopnji 0,46 odst. bruto OD.
Poslovalni jezik v SRS
144. izjava Jezikovnega razsodišča
Z Osnovne šole bratov Ribarjev iz Brežic sntv dobili naslednje pismo:
'..Pošiljamo vam fotokopijo dopisa, ki so ntlm ga poslali iz naše znane mariborske tovarne, in je toliko zgovorna, da najbrž ne potrebuje komentarja. Ker se morda še s kaki pisarniški glavi dogajajo podobni spodrsljaji, da si slovenski proizvajalec s slovenskim porabnikom dopisuje v polomljeni srbohrvaščine, bi mogoče ne 4)110 odveč ustrezno opozorilo Jezikovnega razsodišča, kako je s temi rečmi”. In dopis tovarne Zlatorog: ..Molimo vas. da nam odmah vratite TOp obrazne pet 31. KI. 1983 za tozd praškovi na saldo O. jer u prom nuni četno smatrati, da se sa stanjem slažete. Ša drug.irskimi pozdravi!”.
Žal se podobni spodrsljaji dogajajo tudi v nekaterih drugih uradniških glavah' in smo jih pri Jezikovnem razsodišču že večkrat grajali, očitno brez večjega uspeha. I o kaže tudi vabilo na roditeljski sestanek. ki so ga staršem svojih gojencev poslali iz Doma srednjih šol v 1 jutjljani. Začenja se takole: »Sv im rodileljima učenika Doma srednjih škola u Ljubljani. Predmet: Poziv na sastanak roditelja. Pozivamo Vas
na roditeljski sastanak. koji če se održati u našemdo-mu u subolu. dana 17. 12. 1983 u 10. časova dopodne."
• Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošljite na naslov : Jezikovno razsodišče. Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana. Komenskega 7.
V naši ustavi in zakonih je položaj slovenskega jezika kot uradnega jezika javnega življenja v SR Sloveniji jasno določen. Pred štirimi leti so v sklepih posvetovanja o slovenščini v javni rabi zapisali: »Slovenski knjižni jezik je jezik javnega sporazumevanja v SR Sloveniji (v občinah z italijansko in madžarsko narodnostjo skupaj z italijanščino in madžarščino), v SIR.I pa enakopraven zjeziki drugih jugoslovanskih narodov.“ Čas je že. da bi se lega zavedal sleherni pišoči in govoreči Slovenec. Ne vemo. iz kakšnih razlogov pri Zlatorogu in v Domu srednjih šol v Ljubljani ne upoštevajo ustavnih določil o rabi slovenskega jezika. Takih stvari pač ne moremo imeti za spodrsljaj. Očitno gre za malomarnost, podcenjevanje in zatajevanje lastnega jezika.
JEREBOVI I PRIPRAVLJAJO D ESI. 1 (.OS 103 ANJ — Po premieri in reprizi, ki jo je minuli leden pripravilo amatersko gledališče »Dušan Jereb" iz Novega mesta, bodo z delom »Dolirnik in požigalci" že v začetku aprila gostovali na sedmih odrih v novomeški občini, tri predstave pa bodo imeli tudi v Prekmurju. Ob koncu se bodo prijavili na revijo gledaliških skupin občine Novo mesto, ki jo vsako leto pripravi Zveza kulturnih organizacij. Na sliki nosilci glavnih vlog (od desne proti levi): Božena Petrov, Jože Crnčič. I ranči Čuček,.Jože Gutman. (Foto: J. Pavlin)
DOLENJSKI. LIST
Št. 13 (1807) 29, marca 1984
9*u Jfc!
tJ^od/nM)bwr £tvta/
MARLJIVO VADIJO
Učenci 7. in 8. razredov se marljivo pripravljamo na tekmovanje v obvladanju veščin, potrebnih v SLO. Ekipe se vadijo v prvi pomoči, promet ni-vzgoji, orientaciji pa tudi v streljanju s puško. Tekmovalci že komaj čakajo, da bodo na obrambnem dnevu lahko pokazali, česa so se naučili.
MATEJA PAVLINIČ OŠ Črnomelj
ZA BOJ PROTI RASIZMU
Šolski radip je ob sodelovanju članov krožka OZN 21. marca pripravil oddajo, posvečeno dnevu boja proti rasizmu. Beseda je tekla o nečloveškem izkoriščanju ljudi na črni celini. Učenci smo še zamislili nad strahotami, ki jih doživljajo tamkajšnji prebivalci.
IRENA SELAK OŠ Šentjernej
V DPM ŽABJA VAS SMO DELAVNI
Naša KS Žabja vas ima svoje prostore, to je iJom KS Žabja vas ob cesti, ki pelje v Ločno. Včasih je bilo v teh prostorih vojaško skladišče. V okviru KS Žabja vas deluje med ostalimi tudi DPM. Otroci se sestajamo v domu vsak četrtek med peto in sedmo uro popoldne. Pod vodstvom tovarišice Marte, Jožice in Majde se učimo raznih ročnih spretnosti. Za 8. marec smo izdelali vazice iz ščipalk ter jih skupno s šopkom pomladnih cvetic podarili ženam, ki so prišle na proslavo ob dnevu žena. Pod vodstvom tovarišice Jožice smo pripravili program za mamice, poleg tega smo prodali tudi nekaj svojih izdelkov. Denar od prodaje bomo porabili za izlet.
BARBARA VOLČJAK Na tratah 19
MARLJIVI MALI KULTURNIKI
KLINJA VAS — V tej mali vasi pri Kočevju so med najbolj aktivnimi na kulturnem polju otroci, ki pod vodstvom svoje mentorice, pedagoške delavke Blanke, pripravljajo proslave ob večjih praznikih. Nazadnje so se . prav lepo izkazali za dan žena. Njihove prireditve so vse zelo lepo obiskane.
M. MRAK
Nace Jerovšek
)
mm
SREČANJE DRUŽIN NA TUJEM
V gostišču družine Rutar so se 17. inarca v Bensheimu že četrto leto zapored zbrale slovenske družine iz Darmstadta in okolice ter skupaj z učenci slovenskega dopolnilnega pouka in gosti iz Heppen-heima proslavile dan žena. Otroci so pripravili kulturni program, sestavljen iz recitacij in pesmic. Tako srečanje je za Slovence na tujem vsakokrat veliko doživetje. Tokrat so se razveselili tudi obiska Jožeta Šagerja, konzula za šolstvo. DRAGICA NUNČ1Č—TURK
OBISKUJEVA ŽUNIČEVO TETO
Pionirji naše šole kar tekmujemo med seboj v pomoči ostarelim ljudem. Tudi jaz in moj brat ne stojiva ob strani. V naši vasi Geršiči živi Žuničeva teta. Stara je 88 let. Pogosto jo obiščeva, saj je bolehna in samo leži. Nanosiva ji tudi drv. Pred kratkim sva jo razveselila s šopkom zvončkov. Rada ji prisluhneva, ko pripoveduje o dogodkih med vojno.
DARJA JAKŠA
pisma
in
odmevi
PRI FARI NASTAJA AVTOCAMP
VAS PRI KOČEVJU — Vodstvo krajevne skupnosti Kostel, ki ima sedež v Vasi, si že od decembra 1982. leta prizadeva, da bi zemljišče pri naselju Fara, kjer je pred časom delovala asfaltna baza, uporabilo za t\vtocamp. Lokacijski ogled je bil opravljen ob sodelovanju predstavnika ..Kompasa" iz Ljubljane. Del zemljišča, ki je družbena lastnina so pridobili na razpolaganje, preostali del zemljišča pa nameravajo'odkupili za 2,400.000 din. Po vsej verjetnosti bodo stroški gradnje tega objekta precejšnji, saj bodo uporabili več kot 5 ha zemljišč. Gradnja bo potekala po posameznih etapah. Vprašljivo je, ali bo ta objekt dovolj izrabljen.
S ŠKARJAMI NA POMOČ — TZO Kmetovalec pri Kmetijski zadrugi v Novem mestu seje kot dedič Hmeljnikovih vinogradov na Malkovcu, v Grčevju in na Knežiji znašel v težkem položaju, saj vinogradništvo ni njegova dejavnost. Vinograda na Malkovcu in v Grčevju je s kooperantsko pogodbo oddal v najem zasebnikoma, preostala pa sta 2 ha slabo oskrbovanega vinograda na Knežiji, katerega so sklenili rešiti uslužbenci zadruge in kmetje kooperantje, ki so s prostovoljnim delom priskočili na- pomoč. V četrtek, 22. marca, je gdarniško obrezovalo trtje trinajst uslužbencev in kmetov, še več pa jih ho treba za preostala dela. ,,-Pripravljenosti za delo je med uslužbenci in kmeti veliko, vendar to ne more biti trajna rešitev, ampak le začasna akcija tistih, ki jim je v teh težkih razmerah žal vsakega pednja neobdelane zemlje, pa naj bo ta v družbeni ali zasebni lasti,” je dejal upravnik TZO Kmetovalec Jože Bobnar. (Foto: T. Jakše)
Proti spremembi himne
Za iskanji nove himne skriti komercialni interesi
.Pred letom in pol smo ob 70-letnici Naceta .lerovška izTrstenika pri Mirni zapisali, da je še strumen in čvrst. Vendar je bila bolezen močnejša in v vrstah borcev je spet zazijala vrzel: pretekli teden so se od Naceta na šent-ruperškem pokopališču poslovili številni soborci, krajani in sodelavci.
Nace Jerovšek je bil sin naprednega kmeta iz Trstenika. Po končani osnovni šoli seje kmalu povezal^ napredno mislečimi ljudmi v Mirenski dolini in bil tudi eden izmed najboljših telovadcev pri Sokolih. Za svoje izjemno lepe vaje je prejel številna priznanja in pohvale. Ob napadu na Jugoslavijo seje takoj vključil v vrste OE, sprejemal in širil ilegalno literaturo, zbiral orožje in strelivo, kot član narodne zaščite pa je opravil številne zaupane naloge. V drugi polovici leta 1943 je vstopil v Gubčevo brigado. Ob ustanovitvi varnostnoobveščevalne službe na Dolenjskem je začel delovati kol obveščevalec. V obveščevalni dejavnosti je sodeloval tudi kot član vojske državne varnosti in kasneje v KNOJ. Zaradi izrednih sposobnosti je v teh enotah postal komandir čete ter ostal v vojski vse do leta 1946, ko se je upokojil kol rezervni kapetan.
Na redni letni volilni konferenci krajevne borčevske organizacije in na sestanku OO ZK Krško — levi breg smo borci in komunisti podprli predlog organizacije ZZB NOV, naj se sedanja državna himna ne spreminja in ostane takšna, kakršna je.
Tudi moje mnenje je takšno. V predlogih o spremembi državne himne vidim komercializem in interese nekaterih glasbenikov in pesnikov. Borci ne smemo dovolili, da se posamezniki izživljajo z našo himno in iščejo spremembe. V tem vidim iskanje denarja, ne pa iskanje nove, boljše himne. Za tiste, ki se ukvarjajo z razpisi nove himne v današnjem
Po demobilizaciji se je vrnil v svoje rodne kraje, kjer se je kol zagnan družbenopolitični delavec vključil v obnovo. Bil je tajnik krajevnega ljudskega odbora v Slovenski vasi, kadrovik pri okrajnem komiteju KPS Trebnje, personalni referent pri izvršnem ljudskem odboru Trebnje, tajnik okrajne zadružne zveze, deloval pa je tudi v Zvezi borcev, SZDL, ZRVS. Po ukinitvi okraja Trebnje jo leta 1952 začel delati kot logar in je to dejo opravljal vse do leta 1972, ko se je upokojil. Za svoje bogato delovanje je Nace Jerovšek prejel več odlikovanj in priznanj' Žal je smrt preprečila, da bi letos marca praznoval 40-lctnico članstva v vrstah ZK. Zato pa ho nad' aljevalo njegovo delo sedem njegovih otrok, ki jih je vzgojil v socialističnem duhu.
J. S.
Mojstra ni več
Na radovljiškem pokopališču so prejšnji teden položili k večnemu počitku mojstra kulinarike Ivana Ivačiča, čigar slovčs je šel preko meja ožje domovine in preko jugoslovanskih meja.
Ivačič se je rodil v Dolah pri Krškem, mojstrstvo pa si je ostril in izpopolnjeval po vsem svetu, saj je živel med narodi, ki slove po svojih kuhinjah, Madžari, Francozi, Avstrijci. Po osvoboditvi je bil tako eden prvih učiteljev kuhanja v Jugoslaviji in od njegovega znanja so se napajale generacije mladih gostincev in tudi tisti, ki jim kuhanje ni poklic, saj je mojster Ivačič IO posredoval.ljudem tudi
/f
preko priljubljenih televizijskih oddaj. Njegove kuharske knjige so bile v rekordnem času razprodane, nič manj zanimanja pa ni bilo za tečaje, ki jih je imel po vsej domovini. Po upokojitvi se je ukvarjal s priredbo kuharske knjige Valentina Vodnika, vendar gaje sredi dela strla huda bolezen.
težkem gospodarskem položaju, bi bilo boljše, če bi se ukvarjali z dolgoročnim programom stabilizacije,s krepitvijo sistema SLO in družbene samozaščite ter negovanjem in razvijanjem revolucionarnih tradicij in tradicij NOB pa tudi s hitrejšim reševanjem stanovanjskih vprašanj borcev in borčevske zaščite.
DUŠAN VLAD1Č, st.
POVRŠNO DELO
Rad bi vsaj nekoliko opozoril na nesolidno poslovanje Zastava avta, tozd Servis v Krškem, kamor sem letos 26. januarja odpeljal svojo Zastavo 750, letnik 1975. Prosil sem jih, naj mi avto usposobijo, da bo v brezhibnem stanju za tehnični pregled. Avto sem prevzel zadnji dan v mesecu in skupaj z materialom plačal 27.247,50 din, od česar je material stal dobro tretjino. Že po 14 dneh sem ostal na cesti in znanec mehanik je ugotovil, da so na servisu zelo površno opravili svoje delo, saj vijaki na motorju niso bili dovolj pritrjeni, v ohišju sva našla podložke... Kakorkoli že, po prestanem tehničnem pregledu sem bil kmalu brez avta, ki mi je nujno potreben za prevoz na delo, ker druge možnosti nimam, tako pa sem ugotovil, da sta bili moji dve mesečni plači vrženi stran, saj nisem prevozil niti 500 km. Nazaj na servis si enostavno ne upam, ker se bojim, da bom moral spet odšteti veliko vsoto brez koristi. Menim, da je tako delo servisa površno in tudi nesramno do občana, BLAŽ KOLMAN Zdole 67
France Zobec umrl
(TELEVIZIJSKI SPORED]
Sredi marca je veliko ljudi pospremilo k zadnjemu počitku sovaščana in prijatelja Franceta Zobca iz Prigorice pri Dolenji vasi. Med ljudmi je bil Zobec, ki je umrl za posledicami prometne nesreče, zelo spoštovan, saj je bil široko razgledan mož, pripravljen poprijeli za vsako delo. Bilje tudi dober pevec, kol solist je nastopal v moškem pevskem zboru Lončar. To njegovo udejstvovanje je Bogdan Pogačnik. novinar Dela, v zapisu o pevskem taboru v Šentvidu 1978 označil takole: ..Morda še nikoli ni zvenela slovita Ribniška tako elementarno, kol so jo zapeli pevci zbora Lončar iz Dolenje vasi pri Ribnici z elementarnim solistom tesarjem An-drejčkovim Franceljnom." Tako so Zobca klicali domačini, pevci pa bomo pogrešali njegov žametni glas in zanosno pelje v ribniški himni.
ANDREJ PETEK
30.	III.
petek
8.50	TV V ŠOLI: Koledai, Zakaj, zakaj?, Angleščina, Odmor, TV gledališče, Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Zgodovina. Risanka, lz naših krajev, Mali program, Risanka, Velikani svetovne književnosti. Zadnje minule
17.30	POROČILA
17.35 JAZZ N A EKRANU: KVINTET CHANGES
17.55	MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za mladino
18.25	OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40	TURIZEM, MOŽNOST IN PRILOŽNOST: INDUSTRIJA GOSTOLJUBJA, izobraževalna oddaja
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 VČERAJ ZA JUTRI: NOVO LETO 1946, dokumentarna oddaja
20.35	NE PREZRITE, kulturna oddaja
20.50	TELEVIZIJSKI KVIZ
22.00 DNEVNIK
22.15ZGODBA O BUDDYJU HOL-LYJU, ameriški film Človek, o katerem bo govoril drevi-šnji film, je znan kot eden prvih rock and roli glasbenikov. Filmska pripoved o njerrfne odstopa od drugih tovrstnih stvaritev, prikazala bo Hollyjev prodor iz brezimnosti in njegovo slavo. Film bo gotovo pritegnil tudi z glasbo, zanjo je bil ovenčan z Oskarjem. Režiserske posle je opravil Števe Rash.
17.10	Test — 17,25 Dnevnik — 17.45 Vrtoglavci — 18.15 Podnebje in človek (izobraževalna oddajaj —
18.45	Želim vam zabaven dan — 19.30 Dnevnik — 20.00 Koncert nacionalnega orkestra iz Lillesa — 20.40 Zagrebška panorama — 20.55 Prizori iz preteklega stoletja (dokumentarna oddaja) — 21.30 Nočni kino: Zadnji film (ameriški film)
ZAGREB 1
16.30	Video strani — 16.40 TV v šoli:, Angleščina, TV gledališče — 17.40 Poročila — 17.45 Vrtoglavci — 18.1.5 Koledar— 18.25 Kronika občine Reka — 18.45 Pod zastavo .— 19.30 Dnevnik — 20.00 Marlowe (oddaja iz ameriške nanizanke) — 20.55 Pesnikove sanje in Divje jagode (zabavnoglasbeni oddaji) — 21.40 Dnevnik — 21.55 Paleta (kulturni magazin)
31.	III.
sobota
8.00 POROČILA
8.05 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O DVEH ČEVLJARJIH
8.20	CICIBAN, DOBER DAN: MOJ HRČEK JE ZBOLEL
8.35	MESEČEK
9.05 GLASBA ZA KITARO
9.30	SPOZNAVANJE NAŠE NARAVNE DEDIŠČINE: OD IZVIRA DO IZLIVA LJUBLJANICE, izobraževalna oddaja
10.00 ČLOVEK IN ZEMLJA: BO-NEL1JEV OREL, španska poljudnoznanstvena oddaja
10.25 NASELBINSKA KULTURA NA SLOVENSKEM, dokumentarna oddaja
11.25 DOKUMENTAREC MESECA
12.05 in 15.50 POROČILA
15.55	JUGOSLAVIJA : MADŽAR-
SKA, prenos prijateljske nogometne tekme
...PRENOS KOŠARKARSKE TEKME
18.30 SKRIVNOSTNI SVET ARTHURJA CLARKA: SKRIVNOSTNI KAMNI, angleška dokumentarna oddaja
19.00 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 NAŠE 31. SREČANJE, oddaja za razvedrilo
21.35	ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih' dogodkov
21.55 ČRNI SIN, ameriški film Mešanica socialne drame in komedije bo prikazala tegobe dokaj uglednega poslovnega moža. Kljub tečni, zahtevni ženi in nič boljši hčeri se prebija v visoko družbo, vse pa se zaplete, ko se mu predstavi 17-lelni fant, ki trdi, da je njegov sin... Igrajo George Segal, Susan St. James, Jack Warden, Denzel NVashington in drugi.
23.25	POROČILA
14.50 Test — 15.05 Majhno mesto j (bolivijski film) — 16.30 Lepotica in Zver — 17.10 Vohunska zveza (tele- ; vizijska drama) — 19.00 Slika in gla- ; sba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Koncert ob 30-letnici Glasbene mla- j dine — 21.40 Poročila — 21.45 Špor- i tna sobota — 22.10 Verdijevo življenje (oddaja izitalijanske nadaljevanke) ,j
ZAGREB 1
8.50 TV v šah: Koledar, Muzej mesta.'' Zagreba, Po reki Tari, Poštni nabiral-, nik. Predstavljamo vam, Poročila — j 14.10Zabavni koledar— 15.10Sedem dni TV — 15.40 Poročila — 15.45 Koledar — 15.55 Jugoslavija : Madžarska (prenos prijateljske nogometne tekme) — ...Prenos košarkarske; tekme — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ba- j rakuda, operacija Lucifer (ameriški | film) — 21.35 Dnevnik — 21.501 Odrske luči
1.	IV.
nedelja
1
9.25	POROČILA
9.30	ŽIVŽAV, otroška matineja
10.20	MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za mladino
10.50	O. Davičo: PESEM, zadnja oddaja beograjske nadaljevanke
11.40	625, oddaja za stik z gledalci
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA
13.00 POROČILA
14.35	MOSTOVI, oddaja za italijansko in madžarsko narodnostno skupnost
15.05	POROČILA
15.10 NADŠTEV1LNA, jugoslovanski film
16.40	ŠPORTNA POROČILA
16.55	METALOPLAST1KA r DU-KLA, prenos rokometne tekme
18.30 PESMI EVROPE, zabavnoglasbena oddaja
19.10 RISANKA
19.25	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
20.00 NEKAJ VMESNEGA, oddajaj iz. beograjske nadaljevanke
21.00 ŠPORTNI PREGLED
21.30	BURJA PRED TIŠINO: PORTRET DR. DANILA LOKTkRJA
22.15	POROČILA
9.00	Oddaje za JLA —	15.30	j
Nedeljsko popoldne — 17.45 Okno J (ameriški film) — 18.55 Risanka —j
19.30	Dnevnik — 20.00 Modrost tele- ; sa (dokumentarna oddaja) — 20.5u i Včeraj, danes, jutri — 21.10 Raskeno- j vi (oddaja iz švedske nadaljevanke) ;
2.	IV.
ponedeljek
1
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Povej mi, •povej, Italijanščina, Češčina, Ritem, ritem, Književnost med NOB, Poročila
10.35	TV V ŠOLI
17.20	POROČILA
17.25 MESEČEK
17.55 JEZIK, V KATEREM SE POGOVARJAMO, izobraževalna oddaja
I8.10ZNfANSTVENIKI, izobraževalna oddaja
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.40	PET MINUT ZA REKREACIJO
18.45	VAM, glasba za mlade
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	Milan Jesih: PEPELNICA, televizijska drama
21.20 STUDIO 2, kulturna oddaja
22.20 DNEVNIK
17.20	Dnevnik — 17.45 Slovenske ljudske pravljice — 18.00 Ilustrirane zgodbe — 18.15 Zgodovinska pripovedka — 18.45 Glasbeni album —
19.00 Telešport — 19.30 Dnevnik —
20.00 Raziskovanja — 20.50 Zagrebška panorama — 21.05 Dober večer (zabavnoglasbena oddaja) — 22.00 Ženska za pultom (oddaja iz češkoslovaške nadaljevanke)
3.	IV.
torek
8.50	TV V ŠOLI; Koledar, f ašistične sile napadejo Jugoslavijo, Za učitelje, Otroci ustvarjajo, Predstavljamo vam. Po reki Tari, Poročila
10.35	TV V ŠOLI
15.55	ŠOLSKA TV: Življenje zvezd
17.00	POROČII A
17.05	SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O DOBREM KOVAČU
17.25 SOKAČKA SVATBA, beograjska oddaja
18.25 NOTRANJSKI OBZORNIK
18.40	PISANI SVET: KAKO JE KUSOV TONE STOPIL NA MRAK
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME	.
20.00	C. Dickens: ŽIVLJENJE IN DOGODIVŠČINE NICHOLASA NICKI.EBYA, oddaja iz angleške-nadaljevanke
21.00 AKTUALNA ODDAJA
21.45	DNEVNIK
22.00 PLESNA SKUPINA AKT lZ CELJA
16.25	Dnevnik — 16.45 Mali svet —
17.15	Prenos košarkarske tekme,—
18.45	Mladi talenti — 19.30 Dnevnik — 20.00 F'olk parada — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Čas podvigov (dokumentarna oddaja) — 21.35 Zagrebška panorama — 21.50 Dnevi jazza
4.	IV.
sreda
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Obiščimo Samobor. Izlet k mlaki. Odmor, Socialistična revolucija v Jugoslaviji, Človekova hrbtenica. Poročila
10.35	TV V ŠOLI
18.10	POROČILA
5.	IV.
četrtek
1
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Krog, Življenje v vesolju, Otroci ustvarjajo. Perjad. Sava, reka, ki življenje daje. Poročila
18.15	CTCIIAn. DOBER DAN: POTOVALNA AGENCIJA
18.25 KOROŠKI OBZORNIK
18.40 MOZAIK'KRATKEGA FILMA: TEKMOVALNI VLEČNI PSI; ameriški film, SANKAČI, češkoslovaški film
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	F ll.M TEDNA: ČAS SE JEUS-TAVIL, madžarski film Madžarska kinematografija se uvršča med najboljše na stari celini, v
10.35	TV V ŠOLI
k 16.45 ŠOLSKA TV: Življenje zvezd
17.50	POROČILA
17.55 IGRAJMO SE Gl LIMI.IŠČE: KDO JE NAJBOLJ POMEMBEN?
18.25 POMURSKI OBZORNIK
18.40 DELEGATSKA TRIBUNA: SLOVENIJA 2000
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
primerjavi z vzhodnoevropskimi pa je znana po tem, da izjemno drzno kaže družbena stanja, bodisi v bližnji preteklosti ali zdajšnjosti. To potrjuje tudi film, ki ga je'1981 posnel Peter Gothar; prikazuje raznovrstne nevš-čnosti fanta, ki se ne more znebili • sence preteklosti, zaznamovan je s posledicami leta 1956, ko so sovjetski tanki prcokrcnili politično, javno in zasebno življenje. Igrajo Islvan Zuame-nak, Henrik Paner, Aniko Ivan, Agi Kakassv, Sandor Solh in še kdo.
21.40	LžNEVNlK
21.50	OMIZJE
20.00 TEDNIK
21.05	BORGI.ICL oddaja iz angleške nadaljevanke
22.00 DNEVNIK
17.25	Dnevnik — 17.45 Smogovci —
18.15	Znanstveni pogovori — 18.45 Želeli ste, poglejte — 19.30 Dnevnik — 20.00 Umetniški večer — 22.30 Zagrebška panorama
.
SME ŠOLA IMETI IZGUBO ?
Srednja šola pedagoške in tehniško—naravoslovne usmeritve v Novem mestu (naslednica stare, preizkušene, ugledne in vsaj deloma usmerjene gimnazije) je ob zadnjem zaključnem računu jadrala v nevarnem območju rdečih številk, kar v gospodarskem jeziku pomeni, da se ji je komaj še posrečilo pokriti vse stroške. V prenekateri proizvodni delovni organizaciji bi bili zdajšnje čase še kako veseli takega poslovanja, na šoli pa so menili, da je ob takem stanju potreben vsaj preplah oziroma dovolj zgodnje opozorilo pred nevarnostjo, da se izguba, ki so se ji zdaj srečno izognili, lahko pojavi kasneje, morebiti že letos.
Enako kot negotovega materialnega položaja se boje za nadaljnji obstoj šole, saj se je z zmanjševanjem oddelkov, pač zaradi manjšega vpisa, že v tem šolskem letu zastavilo vprašanje, ali taka politika ne vodi že k postopni ukinitvi šole. Na šoli so vsekakor prepričani, da se stopnja ogroženosti povečuje, zato ne morejo biti ■ povsem mirni in brezskrbni.
Čeprav vse skupaj morda niti ni „zrelo” za plat - zvona, pa ni moč preslišati klicev k razreševanju problematike. Tem bolj, ker na šoli prevladuje mnenje, da v ozračju, kjer je toliko perečih vprašanj, ni moč več normalno delati. Poudariti velja, da so se iz zagat poskusili izkopati sami in brez obešanja problematike na veliki zvon, pa ni šlo. Niti ena pot, kar so jih ubrali, redna ali izredna, niti delegatska ne, ni prinesla rešitve.
Ob izčrpanih možnostih normalnega razreševanja je šola poskusila še z eno — z okroglo mizo, meneč, da se bo morebiti v sodelovanju z zunanjimi udeleženci, ljudmi, ki imajo v občini oziroma v Novem mestu kaj besede, pokazalo kaj bolj otipljivega in uporabnega. Pri tem niso zamudili priložnosti, da so dali posvetu tudi politično obeležje, to pa so nakazali že s tem, da je okrogla miza potekala pod vodstvom osnovne organizacije ZK na šoli. Kot se je pokazalo, je bila politizacija te problematike povsem primerna, saj gre navsezadnje za reči, katerih odlaganje bi lahko imelo dolgoletne, da ne rečemo usodne, posledice.
Kaj so torej tista črna znamenja, ki so se zgrnila nad srednjo šolo pedagoške in tehniško—naravoslovne usmeritve ter jo začela ogrožati? Poglejmo najprej, zakaj je postal materialni položaj šole tako ogrožen.
Razlogi za to so starejši, segajo na začetek usmerjenega izobraževanja, ko je gimnazija začela z izobraževanjem po programu naravoslovno-—matematične tehnologije in pedagoške usmeritve. Razen milijona dinarjev posojiia občinske izobraževalne skupnosti in nekaj manj kot dva milijona dinarjev dotacije republiške izobraževalne skupnosti (takšne zneske so dobile vse srednje šolo v Sloveniji) novomeška gimnazija, če ostanem o	pri njej, ni dobila od drugod ene-
ga samega dinarja za pridobitev pogojev za izvajanje novih programov. Če si je hotela zagotoviti verifikacijo, je morala poseči v lastna, privarčevana sredstva amortizacije. Zdaj, ko gre za temeljito posodobitev pouka v tretjem in četrtem letniku, kar zahteva drago opremo in vrsto novih učil, pa spet ni denarja. Niti za nujna vzdrževalna dela na stavbi ga ni.
šola je tepena tudi zavoljo tega, ker izvaja tako imenovane neproizvodne izobraževalne programe. Financer ji namreč prizna le po 106 tisoč dinarjev materialnih stroškov na oddelek, kar seveda niti približno ni dovolj. Za primerjavo naj navedemo, da dobe šole, ki izobražujejo neposredno za proizvodnjo, po 234 tisoč dinarjev na oddelek. Za ilustracijo pa še tole: kar bo srednja šola pedagoške in tehniško—naravoslovne usmeritve dobila letos, bo dovolj le za nabavo kurilnega olja, skoraj nič pa ne bo za vzdrževanje, elektriko in vodo. K temu je kajpak potrebno dodati podatek, da je šola, ki je izgubila dva oddelka (ima jih le devetnajst), še ob dodatnih 2,1 milijona dinarjev.
„Krona” tega nezavidljivega stanja pa so bržkone osebni dohodki zaposlenih. Lani je bil povprečni osebni dohodek v kolektivu, kjer ima osemindvajset delavcev visoko izobrazbo, po trije višjo in srednjo, medtem ko šteje preostala sedmerica med kvalificirane ali polkvalificirane delavce, sramotno nizek, saj je dosegel vsega 20.700 dinarjev. Toda več, kot so pojasnili za okroglo mizo, za osebne dohodke niso mogli dati.
Ključ za pravičnejša delitvena razmerja, za izboljšanje materialnega položaja šole in odpravo drugih zagat imata v prvi vrsti v rokah obe financerki — republiška izobraževalna skupnost in posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev. Slovenske pedagoške šole, med katere se nedvomno uvršča tudi novomeška, so od obeh skupnosti že ob koncu minulega leta zahtevale drugačno obravnavo in drugačen način financiranja.
V protestnem pismu so vztrajale, naj se izenačijo materialni stroški za pedagoške in druge oddelke, ne pa, da bo še nadalje taka razlika na škodo ..neproizvodnih” oddelkov. S tem so tudi odločno zavrnile namige, naj se prizadete šole same znajdejo, kakor vedo in znajo. ..Odločno nasprotujemo, da bi se za svobodno menjavo dela skrivalo načelo .znajdi se. Nekateri namreč vztrajno dokazujejo, da so srednje pedagoške šole v slabšem materialnem položaju zato, ker so neiznajdljive," so zapisale.
Zares nerazumljivo: le s kom naj svobodno menjavajo delo in dohodek, če pa šolajo bodoče učitelje?! Morda s še bolj ogroženim osnovnim šolstvom? Protest za zdaj ni zalegel. Odnosi so ostali nespremenjeni, nerazumevanje je ostalo, vse gre po starem.
Za okroglo mizo se je zastavilo vprašanje: kaj potem kako naprej? Poenostavljeni odgovor bi se lahko glasil: poglejmo, kaj je moč narediti v domačih logih.
Ob uvedbi naravoslovno—matematične tehnologije združeno delo ni stalo ob strani in še uspešno sodeluje z raznimi šolami, žal pretežno le s tistimi, ki izobražujejo za proizvodne poklice. Zato bo za srednjo šolo pedagoške in tehniško—naravoslovne usmeritve rešitev skupen nastop vseh srednjih šol. Gre torej tudi za to, da
bi te šole bolj sodelovale ena z drugo in si pomagale, končna posledica pa bi bilo racionalno in cenejše delo. Dogovarjanje naj bi zaobseglo predvsem bistvene zadeve — od prostorskih do kadrovskih zmogljivosti posameznih šol, ugotovitve pa bi morali upoštevati pri porazdeljevanju oddelkov različnih programov. Če bi šli po tej poti, srednji šoli pedagoške in tehniško—naravoslovne usmeritve ne bi bilo več potrebno tako in drugačno problematiko razgrinjati pred širšo javnostjo in ne klicati na pomoč oblike, kakršna je, denimo, okrogla miza.
Za konec samo še to: čeprav okrogla miza srednji šoli pedagoške in tehniško—naravo- | slovne usmeritve ni pokazala poti do vseod- ; rešujočih milijonov, s katerimi bi se lahko Izkopala iz nezavidljivega gmotnega položaja, in tu- ! di ni mogla ponuditi dokončno pravilnih receptov za naprej, vseeno ni bila nekoristna. j Največ velja to, da je opozorila na problematiko in izluščila tudi nekaj bistvenih problemov, ki tiščijo tako rekoč vse srednje šolstvo v Novem mestu.
i	,';ty	IVAN	ZORAN
V neobvezen premislek
UTRIP JAVNOSTI
Naravnost neverjetno je, kako uspešni smo pri nas v ustvarjanju tako imenovanih političnih dežurnih tem, ki pospešujejo utrip najširše javnosti. Med lanskimi pasjimi dnevi smo se na moč razburjali ob napovedanih jn nato umaknjenih davčnih Škarjah, ki ne bi znale ali hotele ločiti tička od mercedesa, konec leta nam je zasladila razprava o skupnih jedrih, zdaj pa imamo v obdelavi kar dve zadevi: scenarij zaključne prireditve ob dnevu mladosti in natečaj za novo državno himno. Najbolj politična stran v prenekaterem časopisu so pisma bralcev.
Da se javnost vse bolj zanima za javne zadeve, je vsekakor razveseljivo in v-prid tezi o vse večji demokratizaciji naše družbe, zdi pa se mi, da gre pri tem veliko energije v nič. Porabimo jo za razpravljanje in odločanje o zade-
vah, ki zaradi nedodelanosti in nepremišljenih izhodišč sploh ne bi smele med ljudi, pri čemer ne bi bilo odveč tudi vprašanje o duševni, politični in kakšni drugi čilosti avtorjev.
Konec koncev se namreč le moramo vprašati, kdo in kakšni so ljudje, ki v predlogu za nove davke menijo, da je treba lastnika tička iz druge in mercedesa iz prve roke domala enako obremeniti, ljudje, ki bi temu ali onemu narodu preprosto odvzeli pravico do domačih pisateljev, ljudje, ki trdijo, da je treba spomin na velikega in spoštovanega človeka obujati s predstavami iz arzenala totalitarnih režimov in delitvijo čokoladnih bonbonov, ljudje, ki mislijo, da je državna himna potrošno blago, -ki ga po dovolj dolgi uporabi odvržeš.
Zakaj taki predlogi sploh pridejo v javnost? Mar njiho-
ve nedoslednosti, nepremišljenosti, nedodelanosti in še česa ni moč sprevideti že ob rojstvu za najbrž dobro zaprtimi vrati? Čemu vsi doktorji tilozofije, političnih ved in psihologije? Mar takšni in podobni predlogi niso podcenjevanje javnosti, ki potem (dobro misleča, pravična in zavedna) čustveno reagira? Na srečo z zdravo pametjo.
narkin podatek do danes ni bil niti potrjen niti zanikan.
•
Po mnenju strokovnjakov je mula neplodni križanec osla in kobile, mezeg pa neplodni hibrid konja in oslice. Vsem jo je zagodla Old Becky, mezga, ki živi na sveučilišču Texas. Najprej je skotila enega, po predpisanem času pa še enega potomca. Prvega je imela z oslom, drugega pa z žrebcem.
•
Viktor Emanuel II., prvi kralj združene Italije, je dajal svojim ljubicam precej nenavaden spominek. Nohtov na nogah si njegova kraljevska visokost ni dajala striči. Na točno določen dan v letu je kralj sklical oboževalce in si dal porezati nohte. Lepši primerek s palcev so obrusili in vdelali v zlato, nakar je bila tega nenavadna nakita deležna najljubša priležnica. Z največ kraljevskimi nohti se je okrasila grofica Mirafiori, ki-jo je kralj na koncu koncev vzel tudi za uradno ženo.
Leta 1739 je E. F. Bruck-mann objavil doslej največjo bibliografijo o bolhah. Avtor omenja kar 175 knjig, ki obravnavajo bolšje življenje, predvsem pa načine zatiranja tega mrčesa. Bruckman je bil profesor vseučilišča v Dres-denu.
Stari Kitajci niso brili le sebe, ampak tudi svoje prašiče. V najhladnejših in najbolj siromašnih krajih te dežele so ljudje stoletja spali skupaj s svinjami in se tako poceni greli. Dolgoletna „uporaba” svinj je pokazala, da žival greje precej bolje, če ji prej z britjem posnamejo ščetine.
•
Zena slovitega italijanskega skladatelja G. Puccinija je bila tako ljubosumna, da je soproga prisilila v nošenje spodnjic, ki so imele ključavnico, katere ključ je'imela samo gospa Puccini. Kaj je bilo tako skrbno zakljenjeno, ni težko uganiti.
Angleška beseda testimony (pričanje) je latinskega izvora. Razvila se je iz rimskega običaja, po katerem so vsi, ki so pričali pred sodiščem, ob zaprisegi posegli z roko v mednožje in rekli: „Naj mi odpadejo, če bom lagal.” Seveda so v rimskih časih lahko pričali samo moški.
V vsaki zgodovini mesta New York lahko preberete podatek, da je leta 1626 nizozemski kolonist Peter Mi-nuit kupil otok Manhattan (tam je danes središče New Yorka) za drobnjarije v vrednosti 24 dolarjev. To pa ni vsa zgodba. Najprej Minuit ni bil Nizozemec, ampak Prus. Otok je kupil od indijanskega plemena Montauk, ki pa ni bilo lastnik Manhattana. Minuit je moral danes dragoceni otok še enkrat kupiti od pravih lastnikov plemena Ca-rase. Ko so za to nerodnost zvedeli Minuitovi delodajalci, so ga odpustili.•
•
Novinarka Jana Delpiere je leta 1860 obvestila javnost, da v knjižnici vseučilišča v Cambridgeu v posebnih omarah hranijo nekaj sto knjig, za katerih pisce je nedvomno dokazano, da so bili debilni in imbecilni. Novi-
Zdi se mi, da ljudstvo ne bi smelo biti poskusni-zajček, na katerem bi najrazličnejše institucije in posamezniki preizkušali svoje ideje o resnično pomembnih stvareh. Normalna usoda dobrih idej je; da gredo v javffost v potrditev, in ne zavrnitev. To ljudstvo čaka še veliko veliko dela. Precej laže ga bo postorilo, če bo menilo, da imajo tisti, ki ga zastopajo, dobre, ljudske ideje.
MARJAN BAUER
nevarnosti, da bi sredico reaktorja poškodovali s klasičnim orožjem.
Drugače pa je s sistemom za hlajenje reaktorja. Če bi bil ta poškodovan, bi lahko nastale posledice, kakršne v normalnih razmerah niso možne, in sistem za hlajenje bi popolnoma odpovedal. Tedaj bi se sredica reaktorja stopila in prišlo bi do izpuščanja radioaktivnosti v okolico. Radioaktivni oblak, ki bi tedaj nastal, bi se v obliki cigare razširjal v smer, kamor bi pihal veter, in povzročal radioaktivno kontaminacijo. Žrtev bi bilozelo veliko, vendar znatno manj kot ob eksploziji jedrske bombe, in sicer zato, ker ne bi prišlo do udarnega vala niti do toplotnega sevanja.
Lokalna kontaminacija bi bila lahko dokaj močna, vendar bi motorizirane enote, katerih moštvo bi bilo opremljeno z zaščitnimi sredstvi, lahko prešle preko kontaminiranega ozemlja, pri čemer bi moštvo prejelo le majhne doze radioaktivnih žarkov. To velja zlasti za ljudi v oklepnih vozilih.
Poškodovanje jedrske elektrarne bi torej povzročilo hude ekološke posledice in žrtve med
prebivalstvom, ne bi pa zavrlo bojnega dejstvovanja vojaških enot. Negotovost glede vremenskih razmer zmanjšuje možnost, da bi nasprotnik uporabil jedrske elektrarne kot jedrsko orožje, oziroma orožjez radioaktivnim učinkom. Če pa hoče sovražnik elektrarno izključiti iz električnega omrežja in onemogočiti oskrbo z električno energijo, je to mogoče narediti veliko preprosteje in brez tveganja, na primer z uničenjem prenosnih napeljav.
Tehten razlog za uničenje jedrske elektrarne bi bil teroristični napad, ki bi imel namen demoralizirati prebivalstvo. Če bi bila nevarnost, da bo nasprotnik napadel jedrsko elektrarno bodisi iz pravkar omenjenega ali drugih razlogov, bi elektrarno lahko izključili..
Množična graditev jedrskih elektrarn po svetu povzroča strah, da bi bili ti občutljivi objekti v vojni lahko cilj napadov. O tem problemu je pisal zahodnonemški časopis Zi-vilverteidigung. Objavljamo nekatere njegove ugotovitve.
V jedrski elektrarni se energija proizvaja v sredici reaktorja, ki jo sestavlja približno 500 uranovih palic. Sredica reaktorja je v velikem jeklenem kotlu. Para se iz reaktorja odvaja k turbini, nato pa se v kondenzatorju spet utekočini in vrne v uparjalnik. Jekleni kotel, turbi-
Že nekaj ur po izključitvi se radioaktivnost v sredici toliko zmanjša, da najhujša nevarnost mine. Če pa je nevarnost, da bi se uranove palice vendarle začele postopoma topiti, bi jih lahko prenesli v varno zaklonišče, kar po tehnični plati ni zahteven problem.
Nekaj čisto drugega pa bi se zgodilo, če bi jedrsko elektrarno napadli z jedrskim orožjem. Posledice bi bile zelo hude, učinkom jedrske bombe moramo v tem primeru prišteti še izredno hudo kontaminacijo, ki bi nastala ob tako rekoč trenutni stopitvi sredice reaktorja. Eksplozija bi ta radioaktivni material raztresla po zelo velikem območju.
NAPAD NA
JEDRSKO
ELEKTRARNO
. Ameriški strokovnjaki so kljub temu proučili tudi najhujšo varianto, pri kateri bi reaktor stal vgosto'naseljenem predelu oziroma naselju, hlajenje reaktorja pa bi, čeprav za to obstaja izjemno majhna možnost, popolnoma prenehalo. Posledica take okvare bi bilo 2000 do 3000 mrtvih in 10000 do 15000 osevanih ljudi.
' Če bi jedrsko elektrarno napadli z bombami, raketami ali težkim topništvom in klasičnim eksplozivom, bi betonski zidovi in jeklo zelo dobro ščitili sredico reaktorja. Ni torej velike
na, kondenzator, parovodi in vodovodi predstavljajo primarni krog elektrarne.
Jekleni kotel je obdan z jekleno kroglo, zgradba rekatorja pa je zgrajena izželezobetona, debelega 1 meter, ki varuje reaktor pred potresom in drugimi zunanjimi vplivi. Zelo trdno je zgrajen tudi strojni prostor, v katerem so naprave za proizvodnjo elektrike. Vsi navedeni jekleni in betonski deli varujejo zunanji svet pred radioaktivnostjo.
VOJAŠKI KOTIČEK
«•
Zaradi sestave uranovega izotopa, ki se uporablja v reaktorju, jedrska eksplozija prak-* tično ni mogoča. Do izpuščanja radioaktivnosti bi lahko prišlo ob nezadostnem hlajenju reaktorja, torej ob motnjah v primarnem krogu oziroma v napravah za hlajenje. V tem primeru pa se reaktor hitro izkjuči. Če naprava za izključitev reaktorja odpove, verižna reakcija sama preneha že po nekoliko sekundah. Toda če bi hladilni sistem popolnoma odpovedal, bi se uranove palice stopile, kar bi lahko povzročilo izpuščanje radioaktivnosti. Da se to ne bi zgodilo, ima vsak reaktor nekoliko rezervnih sistemov. Tako se zaradi vseh varnostnih ukrepov ne more zgoditi hujša nesreča.
priloga dolenjskega lista
itJlž
priloga	dolenjskega	lista	GJ//
Šmarješke Toplice
z
LASERJEM
NAD
BOLEČINO
Mladina___
KAJ
HOČEMO
V
KRKINEM
KLUBU
•
Prostor Krkinega kluba v Novem mestu je bil na pobudo generalnega direktorja tovarne Krka po mladinskem kongresu jeseni 1982 odprt februarja 1983 za vso mladino, ne samo Krkino. Namen je bil, da postane to prostor, kjer se mladina shaja in druži, kjer pa lahko tudi kaj vidi in sliši, obenem pa ima možnost sodelovanja, torej tudi lastne ustvarjalnosti. Klub je upravljal programski svet, sestavljen iz predstavnika Krkine mladine, občinske konference ZSMS in zunanjih sodelavcev. Program so sestavljali sproti, torej brez točno določenih usmeritev in vstilu „za vsakogar nekaj" — potopisni diapozitivi, literarni in kantavtorski večeri, predavanja o kozmetiki, o New Delhiju, o malih živalih, večeri jazza, sodobnega rocka, disca in videa. Namen je bil pritegniti čimveč mladih, da bi na tistem, kar jih zanima, tudi delali.
Pričakovanega množičnega odziva ni bilo. Ali zato, ker pri mladih v Novem mestu še vedno prevladujejo gostilniške navade? Ali zato, ker česa takega, kot je mladinski klub, v mestu še ni bilo? Ali pa so krivi odnosi v kulturi (ki so podoba temeljnih družbenih odnosov), ki kažejo, da mladi še vedno nismo v enakopravnem položaju. Iz tega stanja in občutja zapostavljenosti se je veliko laže zateči v lep, sanjski svet, ki ga ponujajo televizija, ..mladinski" časopisi in komercialna glasba, kot pa se s takim svetom spopasti. Kdo se danes ukvarja z množično mladinsko kulturo, ki mlade privlači? Zakaj je samoumevno organizirati samoprispevke za jasli, vrtce, osnovne in srednje šole,
dijaške domove, ne pa tudi za mladinske klube? (In še: Zakaj je to v drugih republikah mnogo bolje urejeno? V Beogradu, Skopju, Zagrebu imajo že zdavnaj velike mladinske kulturne ustanove, v Ljubljani pa so komaj dobili še to, kar so. Je kriva mentaliteta prebivalcev najbolj razvite republike?)
Mladi v Novem mestu potrebujemo prostor, kot je mladinski klub, ki naj bi predvsem omogočal druženje in socializiranje mladine, obenem pa bi mlade izobraževal in razvijal njih ustvarjalnost na vseh kulturnih področjih. V mladinskem klubu naj bi dobile podporo tiste oblike interesov mladih, ki nimajo možnosti, da bi se uveljavile kje drugje ali kako drugače, oziroma ki odstopajo od klasične ponudbe kulture in klasičnega sistema posredovanja kulture, število in vsebino dejavnosti morajo oblikovati interesi mladih, ne pa da jim jih vsiljujejo od zgoraj, da drugje odločajo, kaj jih zanima.
Na prelomu v poletje se je v delo v klubu vključilo več mladih, ki so bili pripravljeni narediti kaj več kot samo tedensko dopolnjevati program. Zal je bil klub čez poletje in dober del jeseni, razen ob sredah (kinotečni filmski večeri), zaprt iz enostavnega razloga: ni imel lastne opreme za predvajanje glasbe. Izdelovalec ojačevalca nas je vlekel za nos do novembra, bile pa so tudi težave s financami. Nekaj navdušenih je le ostalo skupaj in tako od srede novembra 1983 klub spet odpira svoja vrata. Tokrat z bolj točno določenimi usmeritvami in tedenskim1 razporedom: ob torkih so tematski večeri glasbe oz. video glasbeni program, ob četrtkih filmi, ob petkih večmedijska dogajanja (kombinacije glasbe, filmov,
diapozititov, plakatov, koncertov), ob sobotah pa disco večeri. Osnovo programskih usmeritev sestavljajo naslednje dejavnosti: glasbena, filmska, likovna, foto, informativno-založniška, image-moda in gledališka. ____________________________________________ _
Namen glasbene dejavnosti je seznanjati mladino Novega mesta s sodobnimi glasbenimi dogajanji — rock in punk sta dobila podporo šale na mladinskem kongresu jeseni 1982 — preko tematskih večerov, koncertov in video programa. Glasba je področje, kije med mladimi najbolj pogosta oblika preživljanja prostega časa, zato naj bi zavzemala osrednje mesto v delovanju kluba (ostale dejavnosti ji seveda s tem niso podrejene). Filmska sekcija naj bi ponudila nekaj drugega, kot imamo možnost gledati v novomeških kinodvoranah: tematske, retrospektivne, avtorske projekcije in projekcije lastnega ustvarjanja ter razprave o filmih. Posebne pozornosti naj bodo pri tem deležni kratkometražni in dokumentarni filmi, katerih pot do gledalcev je zelo težka. Sekcija razvija sodelovanje s filmskimi delavnicami študentov AGRFT in Škuca ter povezovanje s tujimi kulturnimi centri pri nas. Likovna in foto dejavnost naj bi delovali na oblikovanje plakatov in klubskega prostora za posamezne prireditve, na organizacijo razstav, na fotodo-kumentiranje dogajanj v klubu, v pripravi pa je tudi ureditev fotodelavnice odprtega tipa. Naloga informativno-založniške dejavnosti je obveščati javnost o dogajanju v klubu preko plakatov, biltena, fanzina in sredstev javnega obveščanja, ureditev knjižnice s sodobnimi mladinskimi publikacijami in omogočiti izražanje mladim avtorjem proze in poezije
preko literarnih večerov in z idajanjem brošur. Tudi image-moda je del alternativne kulture, pomeni pa določen način oblačenja, obnašanja in izražanja mladih. Sekcija naj bi kreirala angažirane modele za posamezne prireditve in organizirala modne revije in stalen kotiček — izložbo. Gledališka dejavnost naj bi predstavila predvsem mladinska in eksperimentalna gledališča. Klub naj bi znotraj vsake dejavnosti omogočil tudi lastno ustvarjalnost. V ta namen nudi prostor finančno pomoč in mentorstvo, kolikor je to v moči kluba.
Zavedali smo se, daje program obsežen, a pričakovali smo ustrezno finančno podporo in vključevanje novih ljudi. Le-teh je bilo malo, od maloštevilnih delujočih v klubu pa jih je še nekaj odšlo k vojakom. Preostali pa smo ob redni zaposlitvi bili organizacijsko preveč obremenjeni, tako da je za ustvarjalnost ostajalo le malo časa. Veliko je bilo narejenega, a vse le ni teklo, kot je bilo predvideno, in vse dejavnosti niso zaživele. Klub v tem času ni doživel prave množičnosti in tudi na dobrem glasu ni, predvsem zato ne, ker seje kot ena alternativa pojavil sredi te zaspale malo-meščanskosti. Zakaj toliko nezaupanja do vseh oblik, ki si jih mladi izberejo kot način izražanja? Klub je začel orati ne njivo, ampak težko poraščeno ledino, na kateri je veliko ovip Le-te so tako v notranji ureditvi medsebojnih odnosov delujočih v klubu, kot vodnosu z okolico. Slišijo se govorice o zaprtosti delovanja klubovcev, skoraj nihče pa ne zbere toliko moči, da bi prišel in s svojimi idejami in delom obogatil dogajanje v klubu. Spet drugi poskušajo razvrednotiti klub, češ da se tam zbirajo narkomani — vemo, kakšne so lahko reakcije staršev na take govorice — do sedaj pa ni bilo nobenega posega ustreznih organov razen več ali manj rednih neuradnih obiskov. Omeniti je treba tudi uradne in neuradne pritiske, npr. zaplenitev revije PROBLEMI s punk problematiko, ki ni bila nikoli uradno prepovedana, ali preverjanje podatkov o delujočih v klubu....
Za okroglo mizo 24. 2. 1984 je bila o problematiki mladinskih klubov izrečena kritika, da je glasbeni program preozek in da ne zastopa širših interesov mladih. Delujoči na glasbenem področju v klubu so že pred okroglo mizo nehali delati v klubu, čeprav so že precej dobro razvili del glasbenega programa — punk, novi val- in so ga imeli možnost razvijati še naprej. Glede odzivnosti mladih na okroglo mizo ne moremo biti zadovoljni in se lahko vprašamo, ali je mladim resnično malo mar, kako preživljajo prosti čas. Ali pa je to odsev nerazumevanja pomena in vloge mladinskega kluba v novomeškem prostoru ali pa nezavedanja, da je sedanji klubski prostor enkratno dana možnost — vemo, kakšne so težave s prostori za mladino — in s tem izziv vsem ustvarjalnim silam posameznikov in skupin.
Potrebno bo veliko naporov, da bi Krkin klub pridobil zaupanje mladih in pomen, ki naj bi ga imel, kar pa ni naloga le nekaj sedanjih ..vzdrževalcev" delovanja kluba, ampak terja vključevanje novih rednih in občasnih sodelavcev in večjo podporo mladinske in drugih organizacij, odgovornih za razvoj novomeške kulture.
PETAR PAVKOVIČ
V okviru zdravilišča Šmarješke Toplice že •precej časa deluje nevrološka ambulanta, ki se je med prvimi v Sloveniji (leta 1978) lotila zdravljenja z akupunkturo, pri čemer je bila seveda ta terapija le eden od številnih načinov zdravljenja. Ambulanta, ki jo vodi dr. Emil Lučev, se je z leti okrepila s kadri in opremo, pri zdravljenju uporablja nove metode in aparate. Nekateri med njimi so zadnja beseda tehnike in terapev-tike. Ambulanta se je precej razširila, ima tri centre: ambulanto za zdravljenje bolečin, za cerebrovaskularne bolezni in posebej center za psihosomatske bolezni.
Klasični in elektroakupunkturi se je lani pridružila še laserska akupunktura. S tem seveda prvi dve terapiji nista odpisani, izkazalo se je na» m reč, da zahtevajo različne bolezni različno terapijo z akupunkutro. Ob terapiji z akupunkturo v zdravilišču Šmarješke Toplice je potrebno zapisati, da ambulanta aktivno spremlja zdravje več kot 500 svojih pacientov, ki so jih zdravili z akupunkturo. Zanimivo pri tem je, da so rezultati zdravljenja enaki ali podobni rezultatom, ki jih dosegajo v vodilnih evropskih klinikah, kot na primer v Inštitutu Ludvvig Boltzmann kliničnega centra na Dunaju. Akupunktura je uspešna predvsem pri zdravljenju bolečin, glabovola, lumboišialgije, in podobnega. Laserska akupunktura pa se je po besedah dr. Lučeva med ostalim odlično izkazala tudi pri hujšanju.
Med najsodobnejšimi metodami, s katerimi se v Šmarjeških Toplicah bojujejo zoper bolečino,
tako imenovani TENS, kar je kratica za transku-tano električno nervno stimulacijo. Zadevo je težko pojasniti v. nekaj stavkih. Najpreprosteje povedano, gre za aparat, s katerim na primer v hrbtenici stimuliramo tako imenovana hitra vlakna za bolečino. Ta vlakna nato s pomočjo posebne snovi delujejo na tako imenovana počasna vlakna za bolečino. Rezultat je ta, da sporočilo o bolečini ne pride v možgane, da bolečine torej ni. Seveda taka blokada ne odstrani vzroka bolečine, to je bolezni ali okvare, ki ju je treba zdraviti na drug način. Ne glede na to je TENS pomemben pripomoček v boju zoper bolečino, uspešen je predvsem pri bolečinskih sindromih v rokah in nogah. Zanimivo je, da je prof. dr. Jenkner, nevrokirurg z Dunaja, vključil
zdravilišče v Šmarješke Toplice v mednarodni projekt za zdravljenje in spremljanje terapija s TENS. .
Med novimi pridobitvami nevrološke ambulante v Šmarjeških Toplicah lahko omenimo tudi aparat, ki temelji na načelu tako imenovane biološke povratne sprege (bio feed back). Temelj te terapije so sprostitvene tehnike, s katerimi uspešno delujemo zoper nevrološke težave, nespečnost in tudi bolečino. Pri človeku, ki sproščeno sedi, ima zaprte oči in ne spi, narašča število tako imenovanih možganskih valov alfa. Gostoto valov lahko zdravnik kontrolira na encefalogramu, pacient pa svojo sproščenost zaznava po višini prijetnega zvoka. Višjo frekvenco ima zvok, večja je gostota valov
alfa, bolj sproščen je bolnik. S pomočjo te terapije oziroma alfa treninga lahko pacient ob zdravnikovi strokovni asistenci aktivno vpliva na svoje psihično in splošno zdravstveno počutje. Šmarješka nevrološka ambulanta ob razvoju te terapije tesno sodeluje z dunajskim inštitutom, ki ga vodi dr. Karel Stifter. Slednji je z metodo biološke povratne zanke dosegel pomembne uspehe tudi pri zdravljenju impotence in frigidnosti.
Omenjeno je samo del pridobitev zdravilišča šmarješke Toplice, ki .gta ga komisija zdravstvene skupnosti Slovenije in komisija komiteja borcev pred kratkim označili za najbolje opremljeno slovensko zdraviliško ustanovo.
M. B.
Pri starih Novomeščanih
NA KMETUJ
i S M
GOSPODARILI OTROCI
Jože Zorko, 81 let star, upokojenec uprave za notranje zadeve, stanuje v Jerebovi 4 Dobrovoljen možak je, a bolehen. Taka je kratka oznaka človeka, ki ga največkrat lahko srečamo v Ulici talcev, ko gre v samopostrežno trgovino. Sicer pa ga je po mestu malo videti Cim pride pomlad, z ženo domala vse dneve
preživita na vrtičku za Krko. Ljubezen do zemlje ima v krvi od najzgodnejših otroških let, samo da se je tedaj ukvarjal s kmetovanjem po sili razmer.
„Doma sem z Mokrega polja, s trdne kmetije, ki je imela 20 hektarov zemlje. Bilo nas je devet otrok. Meni je bilo 12 let, drugi so bili mlajši, ko je izbruhnila prva svetovna vojna. Oče je moral na fronto, mama, ki je vsako drugo leto rodila, je bila bolehna, vse breme kmetije pa je padlo na moja ramena. Še otrok sem bil, ko sem moral skrbeti za sedem glav živine, tri konje in vsa polja. Pri oranju je bil moj glavni pomočnik komaj osemletni bratec. Tri leta sem moral doma tako garati in za vse skrbeti, da se še danes čudim, kako mi je uspelo. Oče je prišet dvakrat na dopust za teden dni, nekaj časa smo imeli tudi hlapca za pomoč, a je moral tudi on k vojakom, pa sva bila z bratom spet sama. Mama je večinoma ležala, skrbela je le za manjše otroke, kolikor je pač mogla.
• Tiste čase nisem poznal otroških iger. Leta 1918 se je oče vrnil na dvomesečni dopust, ki pa so mu ga potem zaradi domačih razmer podaljšali, sicer bi nas bilo konec. Na kmetiji pa sem ostal do leta 1924, ko sem moral k vojakom, in še štiri leta po tem."
Tako je bilo končano prvo poglavje Zorkovega kmetovanja, ne da bi on slutil, kako mu bodo izkušnje z zemljo in živino prišle prav. Fant se je začel ozirati za državno službo, a jo je bilo tiste čase težko dobiti. Pa vendar: vzeli so ga k orožnikom. ..Najprej sem služboval v Horjulu, potem na Lukovici,' opravil v Ljubljani tečaj, leta 1931 pa sem bil premeščen v Beograd. Ob razpadu stare Jugoslavije so nas Nemci zajeli in poslali v internacijo.” Štiri leta in pol, do konca druge svetovne vojne, je preživel v Nemčiji. Iz taborišča so
hodili ujetniki delat h kmetom, ker pa je Jože znal ravnati z zemljo, saj je bil vešč vseh kmečkih opravil, si je s tem pomagal.
„Kmet, pri katerem sem delal, je res veliko zahteval, ampak ne morem reči, da bi t nami surovo ravnal. V domovino sem se vrnil avgusta 1945."
Še za časa službovanja v Beogradu se je oženil zdo-mačinko z Mokrega polja. Tudi to je zanimiv del njegove preteklosti. „Bili so taki predpisi, da se orožnik ni smel ženiti, če ni dopolnil osem let službe in ne z osebo, ki ni bila neoporečna. Za svojo sedanjo ženo sem izvedel preko njenega brata. Midva sva se zmenila, kajti rad bi imel za življenjsko družico ženo iz naših krajev. Ko pa sem izvedel, da je možnost celo prav v domači vasi, nisem nič okleval. Leta 1936 sem vložil prošnjo za poroko, leto kasneje pa je bila odobrena. Zena je prišla v Beograd, rodila sta se nama dva otroka, fant In dekle. Ko so mene odpeljali v Nemčijo, je družina izredno težko živela brez vsakih dohodkov. Ker je imela žena na srečo precej stvari iz svoje bale, je to s kmeti in prekupčevalci zamenjavala za živila."
V domačem kraju, na Mokrem polju, se je Jože Zorko pojavil malo pred prvimi volitvami leta 1945. Takoj je začel pomagati pri organizaciji, potem pa jespet iskal zaposlitev. Tudi družina je prišla na Mokro polje, vsi pa so čakali, kam jih bo zanesla nadaljnja življenjska pot.
„Ker tudi kot bivši orožnik nisem bil kompromitiran, poznal pa sem posel, posebno blagajniški, ki sem ga opravljal od leta 1934 dalje, sem dobil že leta 1945 službo pri notranji upravi. Začel sem na Raki, bil v Krškem do ukinitve okraja, potem pa smo se preselili v Novo mesto. Tudi tu sem opravljal pri notranji upravi blagajniške in administrativne posle vse do upokojitve."
RIA BACER
Priznanja
"J
£m
H i|
ivs yuu
IM I 1
Jana Jovič, modna kreatorka iz Novoteksa, je pred dobrim mesecem na beograjskem modnem sejmu za pomlad—poletje dobila ..Zlati prstan jelenčka". V skupini otroške konfekcije je bil njen jeans komplet hlač z brezrokavnikom ocenjen tako visoko, da si je Novoteks priboril ..Zlato košuto", kreatorka modela pa zlati prstan. Vreden je okrog 15.000 dinarjev, kar pri današnjih cenar res ni kdove kako pomembna gmotna pridobitev, več pa je vredno moralno priznanje mladi dolenjski kreatorki, ki se je prebila v sam vrh jugoslovanskih oblikovalcev mode. Taki prstani so v Sloveniji zelo redki.
Jovičeva je v Novoteksu zaposlena deset let, pravi pa, da je pot do takega priznanja dolga, naporna in včasih tudi trnova.
Kako ste se sploh odločili za kreatorski poklic?
„Po rodu sem Ljubljančanka. Oče in mama sta krojača, s šivanjem in modo pa sem se srečevala že od najzgodnejšega otroštva. Lahko bi rekla, da imam smisel za šivanje in modo že v krvi. Že v osnovni šoli sem si želela na šolo za oblikovanje, a so me doma pregovarjali, naj bi šla na gimnazijo in potem študirat, šola za oblikovanje je bila — ne vem zakaj — na slabem glasu, češ da je to hipijevska šola za „afnasta” dekleta. Pač malomeščanski predsodki, ki vladajo ponekod še danes. Ubogala sem starše in šla na gimnazijo, toda po prvem letniku sem domače le prepričala, da to ni zame. Ko sem naredila diferencialne izpite, sem nadaljevala šolanje v drugem letniku šole za oblikovanje. Končala sem šolo z odličnim uspehom, tako da mi ni bilo potrebno niti k maturi. Leta 1972 sem prišla v Novoteks kot prva modna kreatorka, iz Ljubljane pa sem se vsak dan vozila v službo. Ker pa takrat razen obetavnega začetka in razumevanja pri direktorju ni bilo pravega vzdušja za moje delo in je
bilo veliko ovir, sem izgubila voljo. Vrnila sem se domov, se vpisala na pedagoško akademijo in brez težav pririnila študij skoro do konca, ko so me iz Novoteksa vnovič prišli snubit. Tovarna je bila v sanaciji, nudili so mi stanovanje, zato nisem nič oklevala. Prišla sem, ostala in ni mi žal."
Kakšno je zdaj vzdušje v vašem kolektivu glede kreatorskih zamisli? Imate težave, preden z modelom prodrete v proizvodnjo?
„Med tem, ko mene ni bilo v Novoteksu, so zaposlili še eno kreatorko, Tatjano Dejak. Zdaj sva dve, obe sva začeli iz nič, imava pa polne roke dela. Kolegica se ukvarja predvsem s kreacijo hlač in kril, jaz z otroško konfekcijo in tako imenovanim jeans programom, ki postaja pri nas in v svetu čedalje bolj pomemben. Moram reči, da je po vrnitvi v Novoteks razumevanje za kreatorske zamisli bistveno drugačno, kot je bilo nekdaj. Težko se je bilo sicer uveljaviti z zamislimi, ki zahtevajo veliko detajlov, vendar so prav ti pri današnji modi najbolj pomembni. V proizvodnji namreč vsaka minuta dela na novem žepu, zadrgi, okrasku pomeni toliko minut več in podražitev modela. Ko pa so naši opazili, da tržišče lepo sprejema program za prosti čas, da je bila na sejmih ugodna kritika, in kosmotudi
v Ljubljani že dobili diplomo, sem dobila popolno svobodo pri oblikovanju modelov. Pozna se tudi, da imamo mladega komercialista, dovzetnega za želje in modo mladih."
Kakšna je pot od vaše zamisli do prvega modela, ki ga potem osvoji proizvodnja in ga kupimo v trgovini?
„Dvakrat na leto mi v tovarni dajo možnost obiskati svetovne sejme mode. Za modele, ki jih kreiram, pride najbolj v poštev koelnski sejem mode za prosti čas, kolegica pa obiskuje Pret a porter v Parizu. Dokaj dobro sva založeni z literaturo, ostalo moraš pogrun-tati sam. Da bo izvozno, praktično, všeč našim in tujim kupcem. Na osnovi modnih tendenc za najmanj leto dni vnaprej začnem skicirati modele, si zamišljati barve, ki naj bi čez leto dni najbolj ..vžgale”. Ko moje skice z opisi modelov in potrebnih materialov dobi komerciala, jih zadnje čase brez vsakih zapletov odobri. Potem gredo h konstruktorju modelarju. Ta naredi kroj, odreže blago, ki ga prevzame tehnolog-vodja vzorčnih šivilj, one pa ga sešijejo.
Prvi primerek (največkrat v več inačicah) predstavimo komerciali, ga preizkusimo na živem modelu, kako se nosi, potem šele pade odločitev, če gre v kolekcijo ali ne. Kreatorki pa sodelujeva ves čas pri
nastajanju modela, in tudi ko ježe v proizvodnji, često pogledava, če se morda zamisel v praksi zaradi malenkostne površnosti ne izniči.”
Priznanje ste dobili za kolekcijo v pomladno poletni sezoni, na mizi pa imate paleto vzorcev iz umetnega usnja. Je to že material za novo zimsko kolekcijo?
„Če bi šele zdaj kreirali za novo zimo, bi konfekcio-narji na tržišču pogoreli. Del naše zimske kolekcije je bil razstavljen že ob olimpiadi v Sarajevu in zanj smo dobili tudi najvišje priznanje „Zlato Skenderijo”. V tej kolekciji za bodočo mrzlo sezono gre za podložene jakne iz umetnega usnja, predvsem v črni, sivi in zeleni barvi, imajo pa efektne dodatke, predvsem veliko kovinskih okraskov in verig. Zraven delamo iz enakih materialov krila in hlače. To kolekcijo je izredno lepo sprejela mladina, saj dobivamo celo pisma z vprašanji, kdaj bo mogoče to dobiti v trgovinah."
Kreator se mora verjetno vživeti tudi v tistega, ki mu je model namenjen. Vi kreirate tudi modele za najmlajše. Je tudi zanje važen modni pečat?
„Pri oblikovanju kolekcije za baby program mi zelo prav pride dejstvo, da imam sama dva otroka. Čeprav sta že večja, seveda nisem pozabila, kaj je za otroka v plenicah najbolj praktično. Vem, da mora imeti žepže oblačilo za otroka v vrtcu, in vem, kaj si želi šolar. Najnovejša moda zahteva, da je tudi otroška konfekcija v istih barvah, kot so zapovedane za odrasle, ampak zdi se mi, daje v baby programu vendarle potrebno delati izjemo. Ob zdajšnji poplavi črne in sive barve ne moremo zahtevati, da se bodo najmlajši dobro počutili v tako turobnih barvah. Lahko so pri modelu upoštevane, vendar ob živahnejših kombinacijah.”
Od modne kreatorke najbrž okolje pričakuje, da bo sama oblečena po zadnji modi. Verjetno se k vam obračajo za nasvete tudi kolegice in znanke. Imate veliko dela s svetovanjem?
„Osebno se najbolje počutim v dolgih hlačah in športnih modelih, čeravno mi je všeč eleganca. Obedve s Tatjano pa imava precej svetovalnih poslov. Delali sva že obleke za pevske zbore, za Slovenski oktet, za gostinske delavce v Metropolu in druge."
In kako je bilo vaše priznanje v Beogradu sprejeto v kolektivu?
„Moram reči, da so bili v kolektivu vsi veseli. Mislim, da mi zlati prstan privoščijo, saj večina sodelavcev ve, koliko truda je potrebno vložiti, preden uspeš na tem področju. Konkurenca je huda.”
RIA BAČER
Oblikovanje
VAŽNO JE, KAJ DELAŠ, IN NE KJE žrvtš
Štirinajsto leto se izteka, odkar je Asja Valčič z družino zapustila Zagreb in v mirnem, od mestnega vrveža odmaknjenem Arnovem selu kot svobodna oblikovalka začela z ustvarjalnim delom bogato izpolnjeno življenje. V novem okolju se je hitro udomačila, ohranila pa je tudi stike z znanci in prijatelji, tako da Zagreba ne pogreša. Za človeka po njenem mnenju ni toliko pomembno, kje živi, ampak kaj počne. „Če delaš stvari, ki jih imaš rad,” pravi Asja, „potem ti ni nikjer dolgčas." Polna je idej in delovne volje. Loteva se oblikovanja najrazličnejših materialov: od lesa do gline, srebra, bakra, stekla, medenine. Srečo ima, da se z možem dopolnjujeta in da on tehnično izpelje nešteto njenih zamisli. Veliko jih od začetka do konca uresniči tudi sama.
V prodajnem ateljeju, ki ga je pred kratkim odprla v Brežicah, razgrinja pred obiskovalci vso barvno in oblikovno pestrost, nakita in drugih izdelkov iz srebra, bakra, keramike, medenine, brušenega ali poslikanega kristalnega stekla. Manjkajo le njene bronaste skulpture, ki so ji najbolj pri srcu. V modeliranju gline že od nekdaj preskuša moč svoje ustvarjalnosti, vendar se hkrati zaveda, da s skulpturami ne bi zaslužila niti za kruh. Izdelkov, od katerih živi, ne podcenjuje, le
trudi se, da bi bili ljudem dostopni. To pomeni, da ne smejo biti predragi.
Občinstvu se bo kmalu predstavila z razstavo ptic v bronu. Sestavlja jih iz ene same forme, na primer iz žlice. Potem, ko livar skulpture odlije, jih dokončno obdela Asjin mož, strojni inženir. Ptice bo pocenila tako, da bo naredila serijo, vsak kos pa oštevilčila in podpisala.
Valčičeva pripravlja tudi niz skulptur glave. Te so že v glini. Modelira jih svobodno in po modelu. Ko bodo odlite v bronu, jih bo razstavila. Kiparstvo ima nadvse rada, v njem izpoveduje svoj odnos do sveta in iz njega črpa življenjsko voljo. Med tovrstnimi umetniki ji je najbližji Anglež Henry Moore. Od domačih zelo ceni Dušana Džamonjo in Vojina Bakiča ter slovenskega
slikarja Jemca. Navdih išče v preteklosti. Prepričana je, da popolne izvirnosti ni, da je bilo vse od abstrakcij naprej že ustvarjeno in da je novo le to, kar umetnik osebnega vdihne svojemu delu.
Asja je dobila osnove za likovno oblikovanje v gimnazijskih letih, ko je obiskovala likovno sekcijo kiparja Despota. Po maturi se je znašla na razpotju. Oboževala je vse zvrsti umetnosti, od literature do glasbe, in ni vedela, kam naj se vpiše. Odločila se je glasbeno akademijo, saj je igral^jia klavir že od devetega leta dalje. Vzporedno je študirala primerjalno književnost in italijanščino in si tako naložila več, kot je zmogla.
Na pot likovenga ustvarjanja je stopila s triindvajsetimi leti. Takrat se je poročila in v moževi delavnici začela izdelovati skulpturice iz odpadnih materialov,
iz kosti in lesa. Prijatelji likovniki so se navdušili zanje in ji vlivali pogum. Izdelke je nato pošiljala v zagrebške salone in dobivala pohvalne ocene. To ji je dalo delovni polet za naprej. Ko so ji svetovali, naj skulpturice pošlje še Združenju likovnikov uporabne umetnosti Hrvatske, se je odločila tudi za ta korak. Združenje sprejema vsako leto nove člane in prireja razstave njihovih izdelkov. Valčičeva je razstavila srebrne miniature in bila takoj sprejeta med člane. To je odločilno vplivalo na njeno življenjsko usmeritev, v kateri je videla dovolj možnosti za obstoj in za iskanje lastnega izpovednega izraza v likovni ustvarjanosti.
Asja se je rodila v Tivtu v Boki Kotorski, kjer ježivela do šestega leta. Toda njeno mesto je Zagreb. V njem je prebila skoraj vsa šolska leta, vso svojo mladost, če odšteje krajše bivanje v Dubrovniku in Splitu, kajti oče je bil pomorski oficir. Ima še dve sestri, od katerih je ena ekonomistka in druga pesnica (Maja Perfiljeva), ki so jo Brežičani pred leti spoznali na recitalu njene poezije v Posavskem muzeju.
Asjina privrženost glasbi ter umetnosti nasploh sev družini prenaša naprej. Hčerka Asja je že s četrtim letom začela obiskovati glasbeno šolo. Danes jih ima sedemnajst in je v tretjem letniku akademije za glasbo v Zagrebu. Za svojo pridnost in nadarjenost je kot uspešna violončelistka dobila več priznanj. V Brežicah so jo že nekajkrat slišali. Najbrž bo poslej kdaj zaigrala tudi v novem ateljeju, kamor bo mama od časadočasa povabila svoje študentske kolege, da bi skupaj pripravili kak koncertni program. Atelje naj bi zaživel z mestom, naj bi ne bil samo prodajalna, ampak kraj, kjer se vedno nekaj dogaja. Zato bo Valčičeva imela v njem delovni kotiček, da bo lahko oblikovala manjše predmete. V začetku se je bala, da se je prenaglila, da so Brežice premajhne za tak atelje, a je zdaj prijetno presenečena. Ljudje z navdušenjem sprejemajo njene izdelke, najbrž zaradi tega, ker so tisti, ki jimjih ponuja tržišče, na zelo nizki, včasih kar sramotno kičasti ravni.
jdŽICA TEPPEY
Izboljšave
UbiM 11 IVI In ! KI
Smmi H Ml m- m ■ W 1 Im I 3 H X
*■■■ S	m g	a*®
v*		^W| IJ jp
		9 il \mof mm
Sevniški Stilles, znan po kakovosti svojega pohištva in opreme še iz časov nekdanje Mizarske produktivne zadruge, išče tako imenovane notranje rezerve tudi v tehnoloških in organizacijskih izboljšavah. Poskušajo spodbujati pri nas še vse premalo razširjeno inovacijsko dejavnost. Na prigod ni slovesnosti ob podelitvi nagrad inovatorjem te tovarne je bil med njimi tudi ta-petnik Marjan Levstik, zaposlen v novi tovarni stilnega
sedežnega pohištva v Kladju pri Blanci, sicer pa doma iz Boštanja. Tapetništvo, znano po svojih rutinskih opravilih, kjer je potrebna zvrhana mera ročnih spretnosti, je torej tudi delovno področje, kjer celo v taki novi tovarni, kot je pri Blanci, še ni vse dognano.
Marjana Levstika je bilo teden dni po podeljeni nagradi težko zaplesti v pogovor o izumiteljstvu. Da je to preveč'visoko zveneče, da vlada še vedno prevelika zavist, je prigovarjal. ..Izboljšave niso priljubljena zadeva, saj si z njimi človek samodejno dviguje norme. To pa pri prenekaterem delavcu, roko na srce, še vedno zbuja odpor," je pojasnjeval. Take pomisleke bridko izpoveduje marsikdo, ki je že predlagal kakšno izboljšavo. V Stillesu se tudi zategadelj držijo sprejete- ■ ga pravilnika. Komisija za inovacije podobno kot pri oklicih za poroko vnaprej objavi spisek imen inovatorjev in koristne predloge. Za morebitne prigovore je na voljo čas enega tedna. Sam sistem je izpeljan tako, da spodbuja ustvarjalno razmišljanje pri samih delavcih.
Marjan Levstik je od prvega dne svojega uka zaposlen v Stillesu.
Na marčevski seznam inovatorjev v Stillesu je prišel s predlogom o spremembi šivanja gumbov za fotelje in trosede. Pravzaprav sploh ni več uporavičeno govori-
ti, kot pravi, o zamudnem šivanju. Le-to ima ponavadi še to slabo stran, kar dobro vedo gospodinje in po hotelih, kjer imajo kaj oblazinjenega pohištva, da se
namreč prišiti gumbi prav radi trgajo. Ker so po Levstikovem predlogu gumbi zabiti, takšen gumb v najslabšem primeru lahko odneha le, če popolnoma razpade.
So pa tudi druge izboljšave. „Na stolih in oblazinjenem pohištvu je blago ali usnje zaključeno z obrobkom, podobnim traku. Tapetniki ga dandanes običajno kar prilepijo. Mazanje lepila s čopičem pa je zamudno. Izdelal sem pripravico, da gre to res hitro od rok. Menim, da je prihranek časa očiten. Pri petih stolih na primer je na ta način obroba nameščena tri minute hitreje, to je pri serijski proizvodnji že nekaj," je povedal Levstik.
Tapetniki morajo dostikrat pri delu nabirati naborke. Nekateri si pomagajo z vrvico, ki se pri tem seveda rada zatika, če ne kar strga. Levstik je to rešil na izviren način. Nekaterih zamisli pa mu še ni uspelo izpeljati. Tako je prepričan, da je odveč ročno napenjanje blaga na oblazinjene stole. Vse bi namreč šlo lahko hitreje s pnevmatsko napravo. Lep primer, kako mu je uspelo nadomestiti podobno rutinsko opravilo, je luknjač za rezanje krpic. Bistvena prednost je, da prihrani pri materialu. Pri eni postelji znaša prihranek 6 centimetrov dragega dekorativnega blaga.
A. 2.
nekaj prizadet pri dohodku, saj v času zdravljenja tako mleko, neprekuhano, ni primerno niti za živino. Več škode še vedno povzroča nečistoča. Je po tolikih letih oddajanja mleka o tem že odveč govoriti? Vsa stvar bi morala pridelovalcem mleka resda že dodobra preiti v meso in kri, žal pa še vedno ni tako. Strokovnjaki že leta govorijo in pišejo o umivanju seskov pred molžo in o tem, da je največ škodljivih mikrobov ravno v prvem curku mleka. Prvi curki ne smejo ne v golido, ne na tla, kjer bakterije naletijo ponovno na ugodne razmere za razvoj. Poglavje zase je mlekarska oprema, posebno cevi in filtri molznega stroja. Ni vsa ovira v tem, da je na trgu težko dobiti razkužila. Če vse te opreme natančno ne izpiramo precej po uporabi, nesnagi niso kos kasneje niti uvožena razkužila.
Zivinozdravniki bi se preveč zamerili, če bi javno povedali, pri katerih rejcih so najmanj snažni. Zanimivo je, da v sevniški občini ugotavljajo večjo snago predvsem pri rejcih z manj kravami. Pri rejcih z več kravami in sodobnimi hlevi so našli na devetih dvoriščih le dva primera vzorca. Ali ni škoda, če toliko denarja vloženega v hlev in stroje, in vsakodnevnega truda s toliko živalmi zatem zaradi nesnage propade?
Če že ne bomo javno žigosali nevestnih navedimo nekaj zglednih primerov. Res vzorno je pri Jožetu Mirtu z Blance. Pri Mirtovih pazijo tudi na ostale stvari, ne le da redno pomivajo tla v hlevu, če lahko drži vzorno snago pri mleku vdova Milka Simončičeva sšmarčne, ki je za vse delo na kmetiji sama, bi to zmogli tudi marsikje drugod. Res vzorno imajo v hlevu pri Volaričevih v Šentjurju pri Bregu. Oče Silvester ja lahko ponosen tudi na molznost krav. Lani so namreč Volaričevi od svojih štirih krav oddali kar 16.885 litrov mleka, priredili so pet telet. „Bila sem dosti po bolnišnicah, vem, kaj pomeni dobro mleko," pravi gospodinja Ivanka. „Če ni razkužila, je dobro tudi žganje, kajpak ne po grlu, temveč mlekarski opremi in rokah," pojasnjuje. Če se le da, ne zamudi nobene ekskurzije, prav na eni zadnjih v Polzeli je bila navdušena nad eno tamkajšnjih mlekarnic.
A. ŽELEZNIK
Industrija
BELT JE V VRHU JUGOSLOVANSKEGA LIVARSTVA
Začetki železolivarstva v Beli krajini segajo v železno dobo: na južnem pobočju Kučarja pri Podzemlju so arheologi odkrili tanke topilnice in temelj rudarske hiše. Zaradi z železovo rudo dokaj bogatega ..belokranjskega brezja", ki se razprostira v polkrogu od 2ežlja pri Vinici vse do Gradca. Podzemlja in Metlike, so v letih 1856—1857 v Gradcu dogradili za tiste čase veliko železarno, ki je zaposlovala 350 delavcev, večinoma domačinov. Strokovni kader je prišel iz Nemčije in Avstrije. Ker je bila železarna odmaknjena od pomembnejših prometnic in so bili izdelki dragi pa tudi zaradi nerazumevanje takratne vlade in vrste politi-
je proizvodnja skokovito dvignila in ob koncu leta je znašal zaostanek le še 3 odst. Še večje rekorde dosegajo letos, saj je po oceni februarska proizvodnja za četrtino večja od februarske lani. Ti podatki so toliko bolj spodbudni zategadelj, ker je pri ostalih jugoslovanskih livarnah stagnacija, pri sivi litini pa celo padec proizvodnje. Kljub temu da lani v Beltovi livarni fizičnih načrtov niso dosegli, so imeli izjemno dobre finančne rezultate, za kar se imajo zahvaliti tudi dvigu vrednosti klirinškega dolarja in dobri organizaciji priprave materiala, kjer niso presegli zastavljenih stroškov.
Težave pa so s kadri. Imajo sicer močno ekipo tehnikov in inženirjev, med ostalimi delavci pa ima le vsak peti ali šesti ustrezno kvalifikacijo. Letos zaključuje šolanje v skrajšanem programu prva generacija livarjev. V Livarni si prizadevajo, da bi v okviru črnomaljske srednje šole usmerjenega izobraževanja odprli dislocirani oddelek srednjega programa ža livarski in modelarski poklic jeseniške livarske šole, vendar so na Jesenicah naleteli na gluha ušesa, čeprav bi bili pripravljeni nuditi kader, učne pripomočke, prakso ter štipendije in zaposlitev. Po besedah vodje tozda inž. Petra štora je namreč delovnih mest vsako leto dovolj, saj je letna fluktuacija pri 580 zaposlenih kar 65 do 70 ljudi. Res, da so delovne razmere izredno težke in imajo delavci zato tudi beneficirani delovni staž, vendar odstotek bolniških izostankov pada. In kar je še bolj zanimivo: stalež zaradi nesreč pri delu je šele na 4. mestu.
M. BEZEK
Higiena
Strokovnjaki, ki se ubadajo z mlečno kontrolo, niso zadovoljni. Kmet, ki mleko oddaja in je bela tekočina zanj pomemben vir dohodka, pogosto misli drugače, da iščejo dlako v jajcu, posebno, kadar pridejo z epruvetami. „Če vsaj ni tako-veliko kot črv in se torej ne vidi, ne verjamejo, daje nesnaga ali še kaj hujšega," govori iz izkušenj vodja sevniške veterinarske postaje dipl. vet. Hinko Maver.
V našem mleku je dovoljeno število mikrobov na prvi pogled še vedno zastrašujoče veliko, namreč
500.000	na mililiter. Prav rado pa se dogodi, da jih je tudi več kot 70 milijonov. Strokovnjaki takrat govorijo o raznih boleznih krav, predvsem o mastitisu, kužnem obolenju kravjega vimena.
V sevniški občini so se lotili preventive, kar terja dodatno delo veterinarjev, seveda pa tudi sodelovanje kmetov. Na veterinarski postaji so za to nalogo zad-
čnih dogodkov v Evropi, je začel ta, prvi industrijski obrat propadati.
Tako je bil razvoj železarstva v Beli krajini za daljši čas prekinjen. V Črnomlju se je šele leto po prvi svetov ni vojni začelo porajati livarstvo. Leta 1955 pa je bila dograjena livarna Belt, ki je priključila tudi nekdanjo tovarno učil ter tako že prvo leto izdelala 2.500 ton različnih odlitkov sive litine. V preteklem letu je proizvodnja dosegla že 15.130 ton izdelkov, vzporedno z rastjo pa se je preusmeril tudi proizvodni program. Dobrih 90 odst. izdelkov livarne je danes namenjenih avtomobilski industriji, ostali pa elektroindustriji in za lastne potrebe. Livarne niso obšli organizacijski pretresi, saj se je leta 1969 pridružila Cosmosu iz Ljubljane, po njegovem razpustu leta 1976 pa je postala članica današnje poslovne skupnosti TAM. Livarska proizvodnja je kljub vsemu vztrajno rasla, na domačem in svetovnem tržišču si je Belt z zanesljivim poslovanjem pridobil ugled in spoštovanje.
V Beltovi Livarni nimajo težav s prodajo, saj so naročila večja od proizvodnih zmogljivosti. Na domačem trgu pokrivajo potrebe vseh večji proizvajalcev avtomobilov in prikolic, kot so TAM Maribor, Vozila Nova Gorica, Itas Kočevje, Tehnostroj Ljutomer, pa izdelovalcev traktorjev — OMR in Kron ter beograjske ga 21. maja, proizvajalca osebnih vozil. Hkrati je med jugoslovanskimi izvozniki ulitkov na prvem mestu, med največjimi kupci pa so Vzhodna Nemčija, Avstrija, Zahodna Nemčija in Egipt.Takokoličinskoizvozijo več kot 35 odst. izdelkov, če pa bi upoštevali še tako imenovani kontokorentni izvoz v madžarsko Rabo, ki
je v zadnjem času postala eden najmočnejših kupcev, bi prodaja na tuje zavzela kar polovico njihove proizvodnje.
Izdelki, ki jih izvažajo — ohišja motorjev, cilindrskih glav, vztrajnikov in cilindrski bloki — so kvalitetno izredno zahtevni in po tej plati predstavljajo vrh v avtomobilski industriji. Da je zatorej v te izdelke vloženega veliko truda, ni potrebno posebej razlagati, zlasti še, ker so v Beltovem tozdu Livarna po iztrošenosti osnovnih sredstev na zaposlenega na 36. mestu v Jugoslaviji, v Sloveniji pa na šestem: In le še za primerjavo: med livarnami so po tonaži livarskih proizvodov v Jugoslaviji na 9., v Sloveniji pa na 3. mestu, glede na zaposlenost v državi na 17., v republiki pa na 13. mestu, po dohodku ih akumulaciji na zaposlenega pa zasedajo med jugoslovanskimi livarnami 3. mesto.
Zaradi iztrošenosti osnovnih sredstev v Livarni že vrsto let vlagajo v opremo, samo letos pa so za dokončanje lanskih investicij ter saržiranje vložka v topilnici ter prvo fazo rekonstrukcije modelarne in čistilnice namenili 200 milijonov dinarjev. V investicije je vloženega veliko lastnega znanja, saj je na domačem trgu pomanjkljiv izbor opreme, uvoz pa je omenjen. Kako se jim vlaganje v opremo obrestuje, lepo pokaže lanski primer, ko so postavili kupulne peči, novi stroj za peskanje ulitkov in začeli z deli na indukcijski elektro peči.
Zaradi pomanjkanja dela v prvem polletju in dvomesečnega poletnega izpada proizvodnje ob rekonstrukciji topilnice so v devetih mesecih proizvodnji zaostajali za planom za 12 odst., po obnovi pa se
olžili absolventa veterine Zvoneta Košmerla. Oborožen z analizami, zdravili in spiski prizadetih dvorišč redno pregleduje območje občine. ..Spomladanski vzorci mleka na zbiralnicah so pokazali res nezavidljivo stanje. Od 256 vzrocev je bil pri 24 ugotovljen mastitis, preveliko število bakterij pa kar v 232 primerih! Res je sicer, da je bila v času jemanja vzorcev precejšnja vročina, toda dosti bolje ni bilo niti v pravem mrazu, v času jesenskega jemanja vzorcev. Od 205 vzetih skupinskih vzorcev smo ugotovili masi-tis v 23 primerih, 107 vzorcev pa je bilo nečistih. Pol mleka je bilo torej oporečnega. To lahko pomeni tudi
zdravju škodljivo mleko, saj nekaterih bacilov ni mogoče uničiti niti s pasterizacijo. Škodljivi so razni strupi, ki jih v mleko izločajo bakterije. Bacil kužne presušitve vimena v mleku je nevaren za nosečnice in dojenčke, ker povzorča drisko,” pojasnjuje Košmerl.
Živinozdravniki si prizadevajo v kravji čredi odkriti tako imenovane skrite oblike mastitisa, preden ta preide v akutnega. Za to so potrebne laboratorijske preiskave mleka. Denar, ki so ga za to veterinarjem v Sevnici dodeli minulo leto, je bil dobro uporabljen.
Vse zlo pa ni zgolj v bolezni. Ko jo ugotovijo, jo v večini primerov tudi uspešno pozdravijo. Kmet je sicer
K
POGLED VASE
smrti ublažiti z religijo, ki jo je nekdo označil kot „edino življenjsko, eksistencialno, vsakemu človeku dostopno, neeksaktivno filozofijo". Cerkev seže po pradavni iluziji o posmrtnem življenju, ki je v svoji popularni verziji že preveč naivna, da bi bila splošno sprejemljiva. Ateistu, npr. marksistu — ..človeku akcije", od katerega pričakujemo, da bo „delal in oblikoval svojo dejanskost kot iztreznjen, urazumljen človek", ki religijo zavrača kot „opij ljudstva", pa ostane pred obličjem smrti le trdi heroizem, ..gledati ji mirno in pogumno v oči, brez strahu, brez obupa in živeti srečno, zanosno in lepo." V samopozabi razdajanja za človeško skupnost izgublja smrt svoje grozljivo naličje:
 in kaj je življenje in kaj je smrt?
Bodočnost je ena, kdor zanjo umira,
se dvigne v življenje, ko pade v smrt."
V prejšnjem poglavju, ki zadeva organiziranje prostega časa, je opisano, kako za tisto obdobje — ure, dneve in tedne — ko obveznosti šole in zaposlitve popustijo, družba ponudi in'človek poišče vsebine, ki tudi po svoje pomagajo k duševni harmoniji. Poudarek je bil vendarle pretežno na zunanjih stimulacijah, ki naj človeka k temu privedejo.
Sola in služba ne tečeta ves dan in tudi program aktivno izpolnjenega prostega časa se včasih izčrpa. Potem je program v tem (kot pravi Hočevar), da programa preprosto ni. Za nekatere — mlade ali odrasle — ljudi so to obdobja mučne, tesnobne praznine. Pa ne bi smelo biti tako, če dojamemo in sprejmemo, da je vse naše življenje valovanje med aktivnostjo in mirovanjem, naporom in počitkom, budnostjo in spanjem, vdihom in izdihom, sistolo in diastolo, katabolizmom in anabolizmom, skratka valovanje med dvema nasprotjema, in te dvojice segajo nazadnje že globoko v človekov biološki ritem.
Kaj pomeni tista neznana tesnoba, ki spremlja praznino, potem ko se je aktivni program dela, šole in prostega časa, torej vsakdanjega zunanjega dogajanja, izčrpal? Marsikomu je to, da je treba iti spat ali pa da bi se kazalo s čim omamiti, če ne z drogo, pa s kakim praznim početjem, ki ubija čas in veže človekovo pozornost, tako da mu ni treba ostati sam s seboj. Kaj pa, če je ta tesnoba znamenje, da bi bilo prav zamenjati delovanje za mirovanje in zasukati pogled od zunaj navznoter?
Ljudje se, kot se zdi, na splošno takemu preklapljanju izogibajo. Kajti takrat se misel, če to želiš ali ne, s površine vsakdanjih skrbi potopi v globine, kjer čakajo na nas večna vprašanja o smislu in smotru našega življenja. In ob vstopu v to sfero srečamo spoznanje, ki ga je Camusov Kaligula doživel kot „sicer nekoliko bedasto, toda povsem preprosto in čisto jasno resnico, ki jo pa le mukoma odkrivamo in težko nosimo, namreč: .Ljudje umirajo in niso srečni.”' Človek mora enkrat stopiti čez ta prag. Je pač živel z zavestjo svoje umrljivosti. Do te zavesti pa ne preide vsakdo enako zgodaj. Laže je to dejstvo dojeti, kot ga čustveno sprejeti, zato človek rad teži k zavlačevanju tega koraka. Ob raznih katastrofah se nam ta razmišljanja približajo. Prva svetovna vojna je bil spet šok, ki je marsikoga spomnil na to nikoli zastarelo vprašanje...
V časih blaginje se večjemu delu ljudi taka razmišljanja izgube iz zavesti in je potem prepuščeno poklicnim filozofom, da si belijo glave s temi vprašanji. Skozi goščavo vprašanj in dvomov o človekovem bivanju so se misleči ljudje prebijali, odkar lahko govorimo o človeški kulturi. 2e v najstarejših zapisanih virih (npr. sumerijski ep o Gilgamešu ali hindujske Vede) so razmišljanja o smislu človekovega življenja. Modrosti, ki so bile v tistih tisočletjih in do danes o tem izrečene, ostajajo sveže in aktualne v vsakem času in povsod. Širša publika pa še naprej zapira oči pred takšno resnico, mogoče tako kot spoštovani pisatelj — realist Maksim Gorki, ki se je izrazil: „ln misliti na smrt mi je postalo iz naravnega človeškega ponosa zoprno in žaljivo."
Drugi si poskušajo tesnobo ob soočenjuz vprašanji smisla človekovega bivanja in
Pred nekaj leti je bilo v Združenih državah Amerike več kot 3 tisoč različnih verskih sekt, v katere je bilo vključenih mogoče celo 10 milijonov zvečine mladih ljudi...
Te sekte z nenavadnimi imeni (Božji otroci, Scientološka Cerkev, Ananda Marga, Misija božje luči in druge) so se pokazale večidel problematične, s svojimi vodji na čelu. Režim v teh sektah je bil zvečine utesnjujoč, često izkoriščevalski, in tistemu, ki se je vključil v takšno sekto, jo je bilo težko zapustiti in se izogniti povračilnim ukrepom. Mnoge od teh sekt pa so se hvalile, da njihovi ..verniki" opuščajo uživanje drog. Tako tudi ..Tempelj ljudstev", sekta fanatičnega psihopata Jima Jonesa, ki je končala z množičnim samomorom v Gvajani 1978. leta. Mnoge teh ..religij” vključujejo v svoje ideologije zahodnjaško izkrivljene fragmente iz vzhodnih modrosti, zlasti joge in zen-budizma, vendar v takih oblikah, da se izgube prave vrednote teh naukov v njihovi celovitosti. Tako so te ..instant" religije svojim vernikom obljubljale, da bodo z minimalnim trudom dosegli notranjo harmonijo in razsvetljenje.
Ti odklonski pojavi pa vendar ne bi smeli razvrednotiti modrosti, ki jo k spoznanjem zahodnih filozofij pridaja še Vzhod.
Legenda o princu Siddarthi, kasneje znanem kot Gautama Buddha (..Prebujeni", ..Razsvetljeni"), je poučen življenjski vzorec, kakršnega prve faze — seveda manj dramatično — preživljamo vsi, živeči v svetu, kjer je smrt nezaželena tema razgovorov, kadar smo postavljeni pred temeljne odločitve človeškega bivanja. Rodil se je 560. ali 566. leta pr. n. š. v deželi Shakyjev, na meji današnjega Nepala in Indije, kralju Suddhoda-ni, ki je pripadal kasti vojščakov in je želel, da bi sin nadaljeval njegovo bojevito tradicijo. Toda dečku je bilo ob rojstvu prerokovano, da se bo odpovedal svetu, odšel v samoto iskat razsvetljenja in da ga bo tudi našel. To pa da se bo zgodilo potem, ko bo srečal štiri znamenja: starca, bolnika, mrtveca in meniha asketa. Kralj takšne prihodnosti sinu ni želel in si je z vsemi sredstvi prizadeval Siddarthu onemogočiti, da bi mu tista znamenja prišla na pot. Umetno je ustvaril v svojem dvorcu in na posestvu razmere, v katerih res ni mogel videti starcev, bolnikov, mrličev in menihov niti ne slišati o teh pojavih. Deček je bil nenavadno nadarjen. Razvijal se je vsem v veselje, tudi kralju, ki je Je upal, da mu je uspelo usodo ukaniti in sina spraviti na svoj tir. Tako je princu teklo življenje vse do 27. leta. Takrat pa je vedoželjni Siddartha začel uhajati iz svoje zlate kletke — konfinacije, željan spoznati širni svet, in je po vrsti srečal
onemoglega starca, umirajočega bolnika, pogreb. Na koncu se je spoznal še z menihom asketom, ki je bil uvidel neizogibno pot vsega človeškega, pa je sedaj noan po svetu in učil ljudi, kako naj dobro živijo —za svojo pravo srečo. Kmalu potem, prav na dan, ko mu je žena rodila sina. je zapustil dom, si odrezal lase in z oranžno meniško haljo odet in s skodelo za pri prošeno hrano odšel v svet. Oče ga je zaman zadrževal...
Potem je Gautama Buddha vse do visoke starosti, ko je 480. leta pr. n. š. umrl, premišljal o tem, kako je človeku s kruto resnico o svoji minljivosti v zavesti vendarle mogoče srečno živeti. Zbiral je somišljenike in jim posredoval svoja spoznanja. Danes sprejema budistične nauke velik del prebivalstva Tibeta, Kitajske, Japonske in jugovzhodne Azije. Buddov nauk pa je gotovo očitno ali prikrito oblikoval odnos do bivanjskih vprašanj še mnogim ljudem drugod po svetu.
„Za budizem," pravi Horner, „mogoče .religija' ni najboljši naziv, saj se ne naslanja na pojem boga. Življenje po budističnih načelih ne pomeni'pripravljanja na večnost, temveč je to vzgoja za pravilno življenje tu in sedaj, torej za našo vsakdanjost, pa vendar po takšnem vzorcu, ki lahko, postopno-pa zanesljivo, privede do spoznanja najvišjega dobrega..."
Osnovno Buddhovo spoznaje je bilo tisto bridko uvidenje, da je življenje prepojeno s trpljenjem in se konča s smrtjo, travmatsko spoznanje, ki ni prihranjeno nobenemu človeku z razvitim razumom Nadaljnja razmišljanja pa vodijo v tej smeri: Trpljenje izvira iz neuresničenih poželenj. Poželenja sc bistveni del in motor človekovega Jaza, se pravi subjektivnega reprezentanta našega lucidnega odnosa do zunanjega sveta. Tu si dovolimo prestop na področje globinske psmologije- Sam ta Jaz pa ni Celovita Osebnost; le-ta vključuje in usklajuje poleg zavestnih čiovekovih funkcij še bogatejši, š»prav slabše pregledni svet individualne tn kplekhvne izvenzavesti. Prek teh sil in silnic človek čuti ali siuti svojo povezanost s Človeštvom, s kozmosom.
Doslej smo se skušali vživeti v tele vzorce odnosa do smrti:
— razmišljanju o smrti se skušamo izogniti;
— srdito se je branimo, na koncu jo heroično sprejmemo;
— vseskozi računamo z njo kot z neizogibno nujnostjo. ,
Končno je pa tu še tisti hinduistični vzorec, po katerem smo sposobni smrt sprejeti .ie le z vdanostjo nečemu neizbe-bežnemu, temveč kot nekaj novega, kar lahko sprejmemo celo z ljubeznijo, kot je n. pr. tega zmožen bhakta—jogin, ki si je bil v prizadevanju za samouresničevanje izbral pot ljubezni: "Ta mogočna ljubezen, pravi Vivekananda, ki vse objema, vodi za seboj občutje popolne predanosti in prepričanje, da karkoli se dogaja, nič ni proti nam uperjeno. Duša, ki ljubi, zatorej tedaj, ko pride bolečina, lahko tudi reče: .Bolečina, bodi dobrodošla!’ In če pride nesreča, bo rekla: .Nesreča, dobrodošla! tudi ti prihajaš od ljubljenega Gospoda!’ ...Ko se bo smrt približevala, jo bo bhakta sprejel z nasmeškom: .Počaščen sem, da vsi prihajajo k meni; vsi so dobrodošli.’”
Poudarimo pa, da ta ljubeznivi odnos do smrti ne pomeni sovraštva doživljenja. Tisti, ki je dospel do tod, bo znal z enako ljubeznijo sprejeti prvo in drugo fazo človekovega bivanja, kot je nadvse lepo zapisal Tagore:
„ln ker imam rad to življenje,
vem, da bom imel ravno tako rad tudi smrt.
Otrok zajoka, ko ga mati vzame od desne dojke,
a se že v prihodnjem trenutku potolaži na
levi."
Cernu smo v tole knjigo, ki je namenjena osvetlitvi pojava zlorabe drog in smernicam za delo, z odvisniki na koncu vnesli še poglavje s to na prvi pogled mračno problematiko?
V zlorabi drog vidimo danes obliko prikritega, izvenzavestnega samouničevalnega vedenja, ki ima v bistvu značilnosti tistega absurdnega ravnanja, kot ga je s svojim opisom tako dobro zadel Lukrecij: ..Večkrat prevzame ljudi iz golega straha pred smrtjo tolikšen gnus do življenja in gledanja luči, da v sami srčni tegobi zadajo si smrt, pa pozabljajo bedni, strah da ravno le-ta izvor je njihovim revam..."
Hkrati se pa v uživanju drog (zlasti halu-cinogenov) razodeva želja preseči plitvo potrošniško vsakdanjost in se dvigniti nad svoj ozki Jaz. V mlinu teh nasprotujočih si teženj so (zvečine mladi) ljudje, ki so se znašli v tej situaciji, zbegani, zavlačujejo odločilni korak v zrelost, kar pomeni soočenje z realnostjo človekovega bivanja, in iščejo lagodnejše rešitve v iluzijah, kakršne jim lahko pričarajo droge. Ce jim želimo osvetliti mehanizme, ki jih spravljajo v stisko, potem je najbrž prav, da jim odstremo pogled na resnicočlovekove usode. Odpreti lino v ta obzorja je za marsikoga presenetljivo. Toda ti razgledi sodijo tudi v inventar osebnostne ^relosti in so predpostavka odraslega modrejšega in manj egocentričnega življenja. Človeku, ki se je sprijaznil z neizbežnostjo svoje minljivosti, bo laže najti ..svojemu življenju duhovni smisel" in tudi zrelo sprejemajoč odnos do življenja in ljudi.
(Gornje besedilo je nekolikanj skrajšano zaključno pogiavie. ki ga je Lev Milčinski prispeval za kn|igo z naslovom ..Droge v svelu in pri nas ta. katere avtorji so Lev Milčinski. Martina Tomori in Franc Hočevar, je pred kratkim izftia pri Delavski enotnosti v zbirki človek družina, družba )
VRNITEV DOMOV
Bilo mu je 19 let, ko je odšel s trebuhom za kruhom čez veliko lužo v obljubljeno deležo. Ni se utegnil niti pošteno posloviti od staršev, bratov in sester. Nekaj časa je pošiljal pisma in se jim opravičeval. Dekletu je pisaril, naj ga čaka, da se bo kmalu vrnil.
V tujini je trdo delal. Zaposlen je bil v rudniku, kjer se je dan za dnem pehal, pot mu je lil po čelu in črn prah se mu je lepil po vsem izmučenem telesu. Nekdaj bele roke so otrdele, hrapava skorja jih je odela. Noge so postale okorne, kot bi ne bile njegove. Trdo je delal, da bi čimveč zaslužil, ves čas pa se je bal le tega, da bi se resneje poškodoval in bi ga vrgli na cesto.
Dolgo je nad njim viselo nekaj težkega, mračnega. Nekega večera, ko je posedal v zakajeni kavarni, kjer se ni nihče zmenil zanj, gaje preblisnilo: „To je tujina!” Hkrati pa gaje presvetlila misel na domovino, starše, brate in sestre, na dekle, ki najrž že dolgo ni bilo več njegovo. Ko si jo je ob vrčku piva priklical v srce, mu je bilo hudo, a tudi jasno, da je prepozno objokovati izgubljeno. Zamudil je najlepša leta svojega življenja, tridesetleten je videti, kot bi jih imel najmanj petdeset. Ameriški'udniki so mu zaorali prezgodnje gube na obrazu in mu zasekali globoke rane v srcu. Ta večer so ga skelele. Dolgo je bil kot brez čustev: življenje mu je teklo na delu in v lokalih, kjer je posedal s pijanci in rudarji ter skupaj z njimi zabavljal čez dekleta.
Kako drugače je bilo doma med prijatelji, na košnji, koso ga starejši kmetje pohvalili kot dobrega kosca! Govorili so, kako klen in trden je slovenski narod, doklei ima takšne fante in dokler tako ljubi zemljo, jo z ljubeznijo obdeluje in ve, da je njegova.
Mrzel pot ga je oblil, a že hip zatem mu je postalo vroče. V glavi mu je šumelo. Grenka kot pelin se je zganila v njem misel o tujini, nato pa se mu je strnila v upanja poln vzdih: „Nazaj!"
Tako je prišlo, da se je po petnajstih letih vrnil in stopi! na domača tla Bila je pomlad, ptice so pele in češnjevi cvetovi so se mu zdeti bolj nežni in bolj beli kot v tujini. Tudi trava je imela poseben vonj, ki ga je omamljal.
Materi je zastal dih, ko ga je zagledala na pragu. Očega je prijateljsko udaril po ramenih.
Ko je stopil v izbo, je za mizo zagledal dekle, ki je izbiralo fižol. Ob pogledu nanjo je zaječal. Mile dekletove oči so mu bile do bolečine znane, vsa je bila kot njegovo izgubljeno dekle.
„Oče,” je kriknilo dekle in se pognalo k njemu...
Ni vedel, da je dobil hčer takrat, ko je nenadno izginil v tujino. In nihče mu ni o tem nič pisal. Presenečenje je bilo zato popolno. Pa tudi kesanje in sklep, da bo poslej vse drugače. Zdaj je vedel, za koga bo živel...
Bila je pomlad in po hribih je kraljeval maj.
DARJA JORDAN
MARIJA
Obiskoval sem četrti razred gimnazije. Moji sošolci sože vsi imeli, kakor je bil običaj, svojo ljubezen, jaz pa, vihrav fant, sem imel srce vsepovsod in nikjer. Mojo mater je resno skrbelo, kaj bo z menoj, ker se ne zresnim in si ne omislim dekleta, s katerim bi resneje hodrl. Njena skrb je bila odveč. 2e nekaj časa sem s slastjo opažal, da me spremljajo sanjavi pogledi sosedove Marije. Dekle je bilo hitro zraslo in njene oči so izpod temnih las zrelo zrle v svet.
Bilo je marca, ko je sneg že skopnel in je bilo povsod čutiti prvi dih pomladi. Zaverovan v učenje, nisem takoj slišal, ko je potrkalo na hišna vrata. Ko sem čez čas dvignil pogled, sem zagledal Marijo.
..Prišla sem te povabit na poslovilni večer,” je tihodejala. „V Avstralijo odpotujem."
Od začudenja in razburjenja sem prijel dekle za roke, jo tesno držal in gledal, gledal.
..Odhajam. V Avstralijo,” je še enkrat tiho dejala.
Bilo mi je, kot da se mi udirajo tla pod nogami. Ne vem, kaj sem ji odgovoril, in ne spominjam se, kaj sem potem, ko je odšla, počel. Kot omotičen sem čez čas odšel v gozd onkraj Krke in tam v samoti preklinjal njo in sebe. Boleče sem se zavedal, da je ona moja sanja, moje dekle, moja ljubezen. fn še preden bi se najino čustvo lahko razvilo, je prišlo do konca. Odhaja. Spomnil sem se govoric, da ima očeta v tujini. Domislil sem se celo, da so sosedje govorili, da bosta z materjo kmalu odšli za njim. Vendar tega nekako nisem verjel. Vse se je zgodilo tako hitro in nepredvideno.
V soboto, ko je bil poslovilni večer, sem s težkim srcem odšel na zabavo. Že od zunaj je bilo slišati glasove harmonike in smeh. Ko sem vstopil, me je sprejela postarana Marijina mati. „Le pojdi noter, so že povprašali po tebi,” mi je dejala.
V prostorni hiši je mladina plesala veselih in razžarjenih obrazov, starejši pa so sedeli za obloženo mizo, se pomenkovali in si napijali. Vsa hiša je bila v zelenju in rožah.
Sredi vrstnikov je sedela Marija. Vsa drobna je bila videti. Stopil sem k nji in jo pozdravil. Več nisem mogel. Slišal sem, daje dejala; „Lepo je, da si prišel, Jože. Pogrešali bi te, če bi te ne bilo." Nič nisem odgovoril. V meni je vrelo... Potem sem prijel prvo dekle okoli pasu in plesal, plesal...
. Pozno zvečer, ko je veselje prekipelo do vrha, je Marija stopila k meni. „Ali si pozabil name? Ves čas sem čakala, če boš zaplesal z menoj," je dejala.
Tesno sem jo prižel k sebi. V srcu mi je prekipelo. Sklonil* sem se k nji in ji zašepetal: „Marija, jaz te imam rajši kot tujina.” Prebledela je in zadrgetala, kot ž>> zapihal leden veter. Zatrepetale so ji ustnice, a ni bilo več treba besed, stisk roke in pogled sta mi povedala vse. Čez čas je šepnila: „Jože, pridi na vrt za hišo.”
Zunaj je bila tiha pomladna noč. Drevesa so skrivnostno šumela v toplih sapah, mesečina seje razlivala po travnikih. Na Gorjancih se je svetil zadnji sneg. Sredi te pomladne lepote se pokaže Marija kakor prikazen z onega sveta.
Jože,” je dejala, „nisem vedela, da tudi ti tako misliš name." Oblile so jo solze.
Prijel sem jo za roke inzačel poljubljati njen mili, premili obraz — prvič in zadnjič v življenju. Izpolnila se je moja nezavedna sanja. Toda ni bil začetek, temveč slovo, saj sem jo takrat videl zadnjikrat v svojem življenju.
JOŽE K.
priloga dolenjskega lista
prebrali smo
veliki
pripovedniki
/„V času, ki ni naklonjen leposlovju, vas vabimo na predstavitev svežnja knjig svetovne književnosti, poskusne zbirke, ki smo jo naslovili Veliki pripovedniki.” Na tako začeto vabilo, ki ga je za Cankarjevo založbo podpisal njen glavni urednik Tone Pavček, se je pred dvema.tednoma odzvalo malo novinarjev. To najbrž ne pomeni, da so slednji obupali nad to in drugimi slovenskimi založbami, ki se na vse kriplje trudijo ob strahovito rastočih stroških spraviti skupaj kolikor toliko sprejemljiv obseg knjižnih izdaj. Očitno je namreč, da slovenski knjigi še nikoli ni bila potrebnejša tudi pomoč javnih občil, brez njihovega glasu bo redka in draga knjiga še bolj oddaljena od bralstva. Da pa bo slovenska knjiga čedalje redkejša in vse dražja, o tem nihče več ne dvomi.
Gmotni stroški so že opravili svoje tudi pri pričujočem svežnju Velikih pripovednikov: pet knjig je izšlo z enoletno zamudo, to je izdajo neznansko podražilo, in zdaj, ko bi moral po prvotnem načrtu priti na trg drugi sveženj, je jasno, da ima Cankarjeva založba malo možnosti za nadaljevanje tega zanimivega knjižnega posla. Še več, Pavček je na predstavitvi izrazil bojazen, da se ne bodo morali odreči samo tej zbirki, ampak morebiti kmalu celo prevodnemu leposlovju sploh. Glavni namen Velikih pripovednikov pa je slovenskemu bralstvu ponuditi dela iz tega stoletja (zvečine romane), ki so že poslovenjena, a že dolgo ne več dostopna, ob teh pa odkrivati stvaritve, ki jih je beroči svet že preveril, na Slovenskem pa jih še ne poznamo. Težišče , prvih petih knjig je na vnovi-.čnih izdajah, prvič pa imamo priložnost seči po enem južnoameriškem piscu.
Franz Kafka v sveženj ni uvrščen po naključju: ako bi knjige, med- njimi ..Amerika”, izšle lani, bi Slovenci pravočasno s knjigo počastili stoletnico rojstva tega velikega nemško pišočega pisatelja, čigar stvaritve so nesporno eden od temeljev sodobne svetovne književnosti, zlasti modernega romana. Med Kafkovimi romani, ki ne bodo nikdar prebrani tako, da bi do konca razkrili vsebujoče resnice človeškega bivanja, je „Amerika”, po nekaterih prvinah domala satirični roman o odnosih med posameznikom in okoljem, še najbolj dostopna, povedano
to mora
biti
onkraj
drugače, najmanj nenavadna ali skrivnostna pri razčlenjevanju ogroženosti, stiske, strahu kafkovskega malega, neobvladljivim družbenim silam prepuščenega človeka. Po poldrugem desetletju je roman spet na voljo v prevodu Janeza Gradišnika in z novo spremno besedo, ki jo je prispeval Anton Janko.
V ..Umetnikovem mladostnem portretu” seje angleški pisatelj James Joyce poslužil do mala vseh tistih pisateljskih prijemov, ki jih je nato do potankosti izčrpal v „Uliksesu” in si pridobil sloves največjega mojstra pripovedne tehnike tega stoletja. Tudi z romanom, ki skozi junakovo usodo (tako rekoč od zarodka prek prvih hotenj biti .imetnik do popolne 'zrelosti o? osveščenosti, da to res je) rizkriva prenekatero podrobni st iz pisateljevega življenja, se ne srečujemo prvič, prevod . ožeta Udoviča pa je z nekolik-.nj skrajšano študijo iz izdaje • Sto romanih dopolnil Janko Kos.
Ko je pokojna Vera Brnčičeva pred trinajstimi leti pisala študi o za prvo slovensko izdajo „Mojstra in Margarete”, je upravičeno opozorila, da je bil ruski književnik Mihail A. Bul-gakov dotlej pri nas docela neznan. Zdaj tega ni mogoče
	. .
-v,	
več trditi, ob omenjenem premoremo še dva romana, zbirko novel, dve drami. Da je roman ,,Mojster in Margareta” natisnjen že tretjič, kajpak ni nič čudnega, saj ni le prvovrstna pripovedna novotarija, ki je sredi šestdesetih let pritegnila beroči svet, temveč hkrati tudi knjiga, ki na popoln umetniški način terja svobodo umetniškega ustvarjanja celo znotraj tako zločinskih, človeka pogubljajočih režimov, kakršen je bil stalinizem: To pojasnjuje, zakaj je bil roman zamolčan skoraj tri desetletja. Beremo ga v prevodu J. Gradišnika, z značilno štihovsko premišljujočim esejem pa ga je tokrat ..dorekel” Bojan Štih.
Literarno ustvarjanje Andrea Malrauxa je tesno povezano z njegovo siceršnjo kulturno in politično dejavnostjo, ki je ime
la namen opredeliti idejna, politična in moralna vprašanja sodobnega človeka, trpečega zaradi vojnega, ideološkega in še kakšnega nasilja. V romanih ta Francoz kaže, kako naj človek z razkrivanjem neznanega kljubuje usodi, tja do obličja smrti. Eden od možnih načinov kljubovanja je upanje, da do nepreklicnega konca posameznika in človeštva ni nič povsem izgubljenega, tako tudi ne vrednota, kakršno je človeško dostojanstvo.- Kako so se zanj in za druge človeka vredne dobrine borili španski revolucionarji, je Malraux popisal v romanu „Upanje”, ki je po slabih treh desetletjih spet dostopen v prevodu in s spremno besedo J. Gradišnika.
Nekaj literarnih drobcev v revijah kajpak ni bilodovolj.dabi lahko razbrali/zakaj je argentinski pisatelj Jorge Luis Bor-ges deležen na eni strani velikega odobravanja, na drugi pa odločnega odklanjanja. Za prve je stilistični genij, ki je južnoameriške pisatelje naučil pisati špansko, za druge pa nazadnjaški estet, ki je literaturi samovoljno vrnil domišljijo, jo odvezal dolžnosti pričevanja o stvarnosti. Po ..Izmišljijah", prvi Borgesovi knjigi v slovenščini (prevod in kratka spremna beseda sta delo Jožeta Udoviča), tudi pri tukajšnjem bralstvu najbrž ne bo naletel na nedeljen odziv: zgodbe brez časovne in prostorske opredelitve, brez utelešenih, zato pa s toliko več duhovnosti nabitih junakov, ki zastavljajo in na svojske načine razrešujejo raznotera metafizična vprašanja, je mogoče (ne)dojeti tako .ali drugače.
Še na tole je treba opozoriti ob prvem (upamo, da ne zadnjem) svežnju Velikih pripovednikov. V času, ki slovenski knjigi res ni naklonjen, založba ne bi smela že tako dragih knjig še podražiti. Kaj pa je drugega kot svojevrstna podražitev to, da ni mogoče kupiti posamezne knjige, ampak le vseh pet skupaj, za ne dosti manj kot pet tisočakov? Bo tisti, ki že ima Kafko, Jo-ycea ali Bulgakova, pripravljen njihov roman nesmiselno podvojiti in tako za Borgesa ali Mafrauxa odšteti domala tretjino mesečne plače?
D. RUSTJA
ptiči
slovenije
V naši domovini Sloveniji, ki •se ponaša z gozdovi, jezeri, gorami in poetičnim dolenjskim gričevjem ter panonskimi ravnicami, se tem naravnim lepotam in vrednotam pridružuje tudi dokaj pisan živalski svet, v njem pa okrog 350 različnih ptičjih vrst. Nekatere vrste ptic
iz izložbe
vom Teitsa
vonj telesa
Zivojin Pavlovič je sicer bolj poznan kot filmski režiser, saj je med drugim režiral tudi nekaj slovenskih celovečernih filmov, vendar ga poznavalci srbohrvatske književnosti cenijo tudi kot dobrega pisatelja. Prav s svojim zadnjim romanom „Vonj telesa”, ki je nedolgo tega izšel v slovenskem prevodu Denisa Poniža v zbirki Vezi, ki jo izdaja Mladinska knjiga, je Pavlovič potrdil svoj ugled kot pisatelj in filmski režiser (posnel je namreč tudi istoimenski film in zanj prejel Veliko zlato areno).
Roman je zasnoval kot splet šestih osebnih pripovedi, ki so v obliki nagovora, pisem, telefonskega pogovora, izpovedi. V vsaki sestavini se predstavi eden od članov družine Prvanovič in oriše svojo življenjsko usodo, vse pripovedi pa se prepletajo in križajo na tak način, da preplet nadgradi osebna videnja življenj posameznih družinskih članov.
Če bi iskali skupni imenovalec vseh življenjskih usod, bi bil najbližji tisti, ki ga lahko imenujemo polom življenjskega smisla. Junaki pripovedi so razdvojene osebnosti, razklane med realnostjo in svojimi cilji. Pod težo dilem doživljajo osebne drame in v razmotrivanju lastnega življenjskega položaja odkrivajo, da je njihovo življenje izgubilo smisel. „Farbajo nas, da ima naše življenje smisel.” „Hitiš lastnemu koncu naproti in si izmišljaš vrednote... Potem životarimo. Prepuščamo se lastnemu izumu. Vesolje pa se vrtinči in sesipa iz niča v praznino.” To je tipično razmišljanje enega od junakov Pavlovičevega romana, ki pa je v osnovi značilno za vse nosilce dogajanja.
Ozdaje takšnih življenjskih premislekov in izkušenj je pravzaprav poseben družbeni položaj, v katerem se je znašla nova generacija družine Prvanovič. Izšla je iz partriar-halnega sveta in se vselila v urbaniziran svet s povsem drugačno kulturo in vrednotami. Trganje iz starega sveta in vraščanje v novega se na osebnih ravneh Pavlovičevih junakov kaže kot izgubljanje življenjskega smisla. Pod razkrojem starega pa je čutiti vstajajočo novo moč življenja.
V knjigi je objavljena tudi obsežna študija Marka Nediča „Dvojna resničnost v prozi Živojina Pavloviča” in kratek zapis o pisateljevem življenju. Kot dodatek je na koncu vstaljenih tudi nekaj posnetkov iz istoimenskega filma.
M. MARKELJ
žive pri nas le kratek poletni čas, druge so pravi ..rodoljubi” in prežive v naših krajih vse življenje, pa tudi take so, ki pri
nas le prezimujejo ali naše kraje le prelete na svojih skrivnostnih in dolgih selitvah. Ti pisani in nadvse pestri pernati prebivalci in gostje Slovenije niso le naravni okras, marveč so pomemben dejavnik za naravno ravnovesje. Ni si mogoče zamisliti, kolikšna bi bila škoda zaradi škodljivih žuželk in.glo-dalcev, če ne bi mnoge ptičje vrste skrbele za primerno število teh živali. Ne nazadnje pa nekatere ptice s svojim blagoglasnim oglašanjem lajšajo sodobnemu človeku utrujenost od zvočne onesnaženosti, če seveda še zna poiskati stik z naravo.
Prav slednje po svoje omogoča knjiga Iva Božiča „Ptiči Slovenije”, ki jo je izdala Lovska zveza Slovenije v svoji Zlatorogovi knjižnici (dobitnici mednarodnega priznanja Prix technique). Avtor v tej dokaj obsežni knjigi najprej opiše splošne značilnosti ptic, njihovo razširjenost in razvoj, njihove lastnosti, način življenja in
pomen, dodaja pa tudi nekaj nasvetov za fotografiranje, varstvo in zimsko hranjenje ptic. Osrednji del knjige zavzema sistematičen opis posameznih ptičjih vrst, ki ga spremljajo izbrane barvne fotografije, ki sta jih posnela avtor in Vittorio Peracino.
Knjiga je torej zanimiv in poučen vodnik po pisanem ptičjem svetu Slovenije, koristen lovcem in ljubiteljem narave, saj lahko cenimo in uživamo le v stvareh, ki jih poznamo. Knjiga pa je tudi opozoril o k primernejšem ravnanju z našim, okoljem, saj nas avtor v nji opozarja tudi na ogroženost in pomen posameznih ptičjih
vrst	M. MARKELJ
obsojeni
sodnik
Če je zasnova medzalo-žniške zbirke Žepna knjiga takšna, da naj bi bralcem ponudila tiste knjige, za katere je veliko zanimanja na knjižnem trgu, potem je Cankarjeva založba naredila pravo potezo, ko je v tej zbirki izdala slovenski prevod romana „Sodnik” Vuka Draškoviča. „Sodnik” je namreč ta čas predmet precejšnjega zanimanja javnosti predvsem zaradi sporne dramske prireditve, ki doživlja v jugoslovanskih časnikih plaz kritik in političnih ocen, ki so kar po vrsti odklonilne. Kaže, da je delo ..pridobilo” pri prestavitvi na oder nekaj novega, česar v samem romanu ni, saj knjiga ni bila deležna ne tolikšne' pozornosti in ne takšnih odklonilnih ocen. Ves krik in vik ok-
oli dramatizacije romana pa je nedvomno spodbudilo zanimanje tudi za knjigo, zato je kar prav, da je roman bralcem široko dostopen.
V „Sodniku" je Vuk Draško-vič opisal zgodbo o usodi nekega jugoslovanskega sodnika (iz opomb lahko sklepamo, da so v ozadju romana resnični dogodki), ki je z nekaterimi svojimi razsodbami pokazal, da se da gledati na dogajanje v naši družbi na drugačen način in da je mogoče sodbe opreti na drugačno osnovo, predvsem na etične temelje in na duha živega marksizma. Zaradi tega je prišel v konflikt z dogmatičnimi silami. Osnovni konflikt torej izvira iz nekakšne časovne neusklajenosti: sodnik razsoja in deluje na osnovah, ki segajo v bodočnost in razvitejšo demokratično socialistično družbo, razmere, v katerih deluje, pa niso takšne in jih obvladuje okostenelejše in dogmatsko razumevanje. Delovanje junaka romana je zato sporno in ga nujno vodi v polom. Sodnik po prvem navdušenju, ki spremlja njegove sodniške odločitve, doživi dis-
„To mora biti onkraj", je naslov pesniške zbirke, ki prihaja na slovenske knjižne police izTrebnjega. Izdala joje tamkajšnja občinska kulturna skupnost. Seveda je potrebno pri priči povedati (v brk apriornemu nezaupanju, s kakršnim smo se navadili sprejemati lokalne in samozaložniške izdaje, se pravi vse tiste knjižne projekte, ki nastajajo zunaj uradnih „velikih” založb), da imamo opraviti z eno najlepše opremljenih in najbolje urejenih zbirk, kar jih je bilo porojenih v zadnjem času.
Ta knjiga je uspešen poskus širše afirmacije dveh novomeških avtorjev: pesnika Ivana Zorana in slikarjaTonija
Vovka. Oba ciklusa, pesniški z ene in slikarski z druge strani, sta sicer po izrazu in vsebini avtonomna, čeprav v nekem smislu soodvisna. Slikar jevsv-ojih likovnih vizijah, nastalih na pobudo uredniškega jedra te izdaje, izrazil svoj odnos do pesnikove poezije in. njegove osebnosti, kar seveda še zdaleč ni kakršnokoli vizualno ilustri-ranje njegovih besednih vizij, temveč samostojna, lastna kreacija, ki kot taka v knjižnem natisu — na način reprodukcije — tudi polno funkcionira.
Središčnega pomena pa je vendarle sama poezija, vpeta v to lepo, dopadljivo likovno in hkrati grafično podobo knjige, ki jo smemo šteti za spodoben prispevek k sedanji slovenski knjižni beri. Ta knjiga je neke vrste galerijski prostor.
Zoranov pesniški svet se nam razkriva v dveh med seboj prepletajočih se razsežnostih ali plasteh. Ena, locirana, na začetek razgrnitve, je izrazito izpovedna in v tej svoji izpovednosti trpka, razbolena, samobdpov^dujoče nostalgična, zrelo spoznavna: ,,Vse je bilo zaman, kar si, iskalec, počel..." — „...kolikokrat ubit, pohojen, ničen, pohojen do srca in spet oživljen...” —
,,... nikoli potešen...” Ta samospozna-nja so — resnici na ljubo — upesnjena v znamenju prevladujoče deklarativnih, v šablonsko abstrahirano pesniško besedje ujetih prispodob, kot so „slasti iskanja", „temni blodnjaki” „daljni rešilni kažipoti”, „neprave poti", „brezna in labirinti” in kar je tem podobnih. Vseeno pa je naboj tega brodenja po lastnem spoznanju zdajšnjega petdesetletnika bivanjsko intenziven in v svoji ekspresivnosti prepričljiv.
Toda glavnina izraznega toka sega vendarle drugam, v poseben metaforični objem — v svet „kamenživljenja, kamenbesede, kamendežele, kamen-tišine, kamenžalosti, kamenljudi”, skratka: v trdi, neizprosni, neizogibni molk kamna, kamnitosti, okamenelega sveta in njegove negibnosti. Tej strašni ujetosti daje pesnik duška v celi vrsti upesnjenih konstatacij o bivanju pod pezo kamengore: „Tu imaš svojo kamendeželo, tu torej svoje kame-nživljenje živiš.” Toda ne bogu vdano, ne brez krika groze in ne brez hrepenenja po odrešitvi — po tistem, kar mora biti onkraj. Če je v ..kamensrcu kamen-praznina" in so v „kamenustih le
kamenbesede”, vendarle — ali prav zato — ostajata strast in vprašanje: „Kdo naj stori, kako stori, da bo v kamensrcu kamenkri, taka, ki se rdeč iskri, ko se v kamensrcu drobi. O, kako ječi kamenpraznina." '
Je spoznanje, je bolečina, je hrepenenje, ni pa izhoda — in je sprijaznjenost. „Je, kot je od nekdaj bilo, več se ne more zgoditi, tu ni kaj spremeniti, je, kakor vekomaj bo.”
K odklepanju vrat v obojni svet — Zoranov pesniški svet z ene in Vovkov likovni svet z druge strani — narti pomoreta v knjigi natisnjena spremna eseja. Pesnikov „svet protislovij in možnosti" skuša s svojo esejistično mislijo razkleniti Marjan Brezovar, slikarjevo „vero v odrešujočo moč duhovnega dejanja” Milček Komelj.
Te knjige smo lahko iskreno veseli — zavoljo duha bivanjskih spoznanj, ki vejejo iz nje, pa tudi zavoljo njenih povsem praktičnih obeležij: dokazuje nam, da so možni uspešni prodori tudi po alternativnih poteh realizacije knjižnih projektov, in hkrati nakazuje eno izmed takih poti, ki je obetavna in obvezujoča hkrati.
VALČI RAVBAR-NADRAH
kvalifikacije; izključijo ga iz ZK in mu prepovedo opravljanje sodniškega poklica, nazadnje pa še razveljavijo njegove sodbe.
V skladu s poetiko modernega evropskega romana je junak doživel polom zaradi ideje, s katero je želel spreminjati svet, ni pa z njim doživela poloma tudi sama ideja. Avtor ohranja notranji optmizem, ki se izraža na več ravneh same pripovedi.
Kot posebej aktualno se Draškovičevo besedilo kaže, ko na umetniški način razkriva resnico, da razvoj humane in demokratične socialistične družbe zavirajo interesi, ki delujejo s položrajev moči, njihovo delovanje pa uravnava nemarksistično dogmatsko mišljenje. Najverjetneje je vrednost Draškovičevega romana prav v tej plasti, medtem ko mu za umetniško celovitost zmanjkuje moči.
M. MARKELJ
priloga dolenjskega lista
w
15
00
TRPEK SPOMIN NA TUJINO
Pomlad za Starim gradom ni več samo slutnja. Resda severovzhodnik še ostro potegne preko grebenov in zna zarezati prav do kosti, niže, na sončnih pobočjih, kjer se je spočita zemlja dopolne že dobro razgrela, pa pomladi nič več ne more ustaviti. Tu se reže, privezuje, gnoji in orje, kupi rezinja se grmadijo ob vrstah, tu in tam zadiši po svežem dimu in povsod je čutiti v zraku klic olajšanja: „Končno”!
Če je vse naokrog polno kipenja, vrvenja, pomladanske nervoze, pa daje Jože Šime, sedeč ob kotlu za žganjekuho pred zidanico, čisto drugo podobo. Tenek curek slivovke enakomerno curlja v steklenico, droben plamen liže kotel, da se počasi ogreva in Jožetove besede kapljajo počasi in enakomerno, sledijo misli, ki so že zdavnaj zgubile mladostno ostrino. Starčevsko prizanesljive so, pa vendar polne globokih spoznanj o življenju, katerega bridke resnice je Jože okušal z velikožlico. Videl jetuje kraje, morja, ljudi, videl razkošje in bedo, doživel človeško prijateljstvo in pornič, pa tudi najbolj kruta izdajstva in tragedije. Kot edini -oprijemljivi spomin na te njegove avanture pa mu je ostala lesena proteza namesto desne noge, ki jo s sabo prenaša že več kot petdeset let.
Jože se je rodil kot drugi sin v številni kmečki družini na Plemberku nad Stopičami. Bilo je to pred enainosemdesetimi leti in kljub temu da je imel oče takrat kar dve kmetiji v skupni izmeri preko štirideset hektarjev, družini ni bilo postlano z rožicami. Dela je bilo dovolj za vse, iz tistega časa pa je Jožetu najbolj ostala v spominu žetev, saj se je, komaj nekaj čez deset let star, s srpom lahko kosal z najbolj izkušenimi žanji-cami na njivi. Po odsluženem vojaškem roku v starojugoslovanski vojski se je moral kot drugi sin na kmetiji že ozirati za dodatnim zaslužkom. Našel ga je pri delu v gorjanskih gozdovih in pri nameščanju telefonske napeljave od Novega mesta v Belo krajino. Misli pa so mu vse bolj uhajale, kot mnogim slovenskim mladcem v tistem času, v nove dežele onkraj Atlantika. V Severni Dakoti je živelo že več družin Simcev.
To so bili njegovi strici, s katerimi pa so med prvo svetovno vojno plemberški šimci zgubili vsakršen stik. Kljub prizadevanjem Jožetu ni uspelo dobiti njihovega naslova, zato se je vse bolj
ogreval za Argentino, kamor so Slovenci v dvajsetih letih trumoma odhajali. Potni list je imel že v žepu, ko je namero povedal tudi svojemu dekletu, Možetovi iz Stopič. Ta pa je bila hudo razočarana, in ker je imel Jože resne namene z njo, se ni izmikal. Hitro sta se poročila in se odpravila v Zagreb, da bi dobila še zanjo potni list. Vendar jima je agent odsvetoval, da bi potovala oba. Najprej naj bi potoval Jože, da bi videl, kako je v Argentini, potem pa naj bi šla še žena. Ta predlog se jima je zdel dober, čeprav se je Jožetu že tedaj porodila iskrica suma, da v Argentini morda le ni vse tako lepo in prav. Pozneje se je izkazalo, da je agent že dobil poročilo iz Argentine, da so tam z zaposlovanjem težave. No, Jože je z bratom in nekaterimi rojaki jeseni 1927 le krenil na pot.
V Argentini jih niso pričakali s svečanimi dobrodošlicami. Tam je že vladala brezposelnost in novodošleci so se morali znajti, kakor so vedeli in znali. Na srečo je bilo moč na vsakem koraku srečati slovenske rojake, ki so prišlecem pomagali in svetovali, kako naj pridejo do dela. Omenjali so jim tudi oddaljene krajezgradbišči, ki so bila za evropejske doseljence pravi pekel, zfasti zloglasna pokrajina Chaco. Tam je v močvirju razsajala bolezen, pri kateri so se črvi zaredili v živem telesu. Sam vrag je hotel, da so se naši Dolenjci prijavili za delo prav v tej pokrajini. Najprej tega še vedeli niso, saj jim je agent prikrival končni cilj potovanja, ko pa so severno od Santa Feja srečali kompozicije z delavci, ki so se vračali z dela, so jih ti posvarili, in kmalu so vedeli, koliko je ura. Jože je zbral svojo skupinico in jadrno so poskakali z vlaka in jo kar peš mahnili nazaj v Santa Fe. Tam so, že na koncu moči, srečali Murna, sina lectarja iz Kandije, ki jim je pomagal-do skromnega dela in zaslužka. Povedal jim je, daje že zdavnaj obvestil agenta Rozmana v Zagrebu, naj v Argentino ne pošilja več ljudi.
Tako se je za Jožeta in njegove tovariše pričelo delovno obdobje. Delali so na železnici, v sezoni pa so pri farmarjih obirali koruzo, kar je prinašalo <tudi boljši zaslužek. Prišlo pa je tudi razočaranje. Rojak, znan pustolovec in kvartopirec, je Jožetu iz suknjiča pobral ves njegov in bratov prihranek in jo popihal.
Tako je minilo skoraj pet let in Jože si ježe nabral nekaj prihrankov, med drugim z delom na gradbiščih v Buenos Airesu, kjer je gradil tudi podzemno železnico. Vendar mu sreča ni bila naklonjena. Marca, ko naj bi šel zadnjikrat obirat koruzo, ga je na poti povozil vlak in mu odrezal nogo pod kolenom. Jeseni leta 1932 se je vrnil domov kot invalid. S prihranki si je v Stopičah kupil manjšo kmetijo, na kateri sta z ženo končno le zaživela skupaj. Rodili so se jima trije sinovi in dve hčerki. Kljub leseni protezi — sedaj ima že peto — pa je Jože še krepko delal vse do današnjih dni. Med drugim tudi v gozdu in v kamnolomu peska v Stopičah. Danes dobiva kmečko pokojnino, saj tiste iz Argentine ne more uveljaviti, ker so se mu papirji izgubili, ko je že po vojni poskusil dobiti invalidnino za izgubljeno nogo v tujini. Iz tistih let so mu ostali tako le spomini, kijih rad deli z drugimi, medtem ko žganje počasi curlja v steklenico.
TONE JAKŠE
VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV
\
IpNl
ŠINTER
Zadnji trije belokranjski konjederci so bili doma iz Okljuke, vasice na desnem bregu Lahinje, ki šteje vsega pet hiš, od tega sta sedaj dve prazni. Prejšnja konjederca, oče in sin Pavel in Emil Dolar, sta že pokojna, zadnji tega poklica, in kot kaže, zadnji belokranjski konjač sploh, Tone Jurejevčič, pa se je invalidsko upokojil pred dobrimi tremi leti. ..Devetindvajset let sem bil konjač oziroma veterinarski higienik, kakršen je bil moj uradni naziv, in v tem času sem se nagaral in marsikaj skusil. To delo je bilo včasih jako težko, grdoK nevarno in slabo plačano,” je pripovedoval Jurejevčič, ki je bil v treh desetletjih svoje službe v vseh belokranjskih hlevih, ljudje pa ga po očetu kličejo Marko in tudi hiše se je prijelo ime „pri Markotu”.
„Svoje delo sem opravljal za obe belokranjski občini in okoli sem hodil z vozom, če sem moral odpeljati poginule ali obolele živali, ali pa s kolesom, kadar sem pobijal necepljene in klateške pse. Ljudje so mi seveda rekli šinter, kar mene ni motilo, moj sosed Dolar pa te besede ni mogel slišati in je imel na hiši obešeno tablo, kjer je pisalo, da je veterinarski higienik.” Jurejevčič je še kot fantič šel včasih s starim Dolarjem na teren in mu pomagal pri njegovem delu, da jezaslužil kakšen dinar. Potem pa je to delo prevzel od njegovega sina Emila. ..Triindvajset let sem bil takrat star, prišel sem od vojakov, denarja ni bilo, za zaslužek je bilo težko, doma sta bila še oče in mama, pa sem se prijel tega težkega in nehvaležnega posla. Najtežje je bilo nalagati na voz in pokopavati poginule živali. Za vse sem bil sam, nobenih pripomočkov ni bilo in sem se mučil, potem pa še vročina, muhe, smrad." Kolikokrat sem bruhal pri delu! Pa naverno je bilo, razteleže-vali smo, da je veterinar ugotovil vzrok smrti, pri prašičih je bila največkrat to kuga pa rdečica, pri konjih pa konjska smrkavost, vranični prisad, same nevarne bolezni. Strašno sem pazil, da ne bi česa prinesel domov na naše prašiče. Zato sem vedno zelo skrbel za higieno in sem se po vsakem takem delu razkužil z lizolom. Samo kaj, ko naletiš na vsake vrste ljudi! Včasih mi pri hiši niti vode niso hoteli dati, da bi se umil, kot da bi bil jaz kriv, da jim je žival poginila...”
Po desetih letih dela se je Jurejevčiču pripetila nesreča, ko mu je pri razkuževanju svinjakov počila cev in mu je razkužilo špric-nilo v oči. „Takoj so mi oči sprali z vinom in to mi je rešilo vid; potem me je veterinar odpeljal v ambulanto v Metliko, kjer so mi poma-
gali, konj pa je bil tako navajen, da mejesam pripeljal domov. Ampak od takrat mi je vid pešal in sedaj brez očal nič ne vidim. To je bil tudi razlog, da sem se predčasno upokojil. Kolikokrat sem hotel vse skupaj pustiti, pa me je žena pregovarjala, naj potrpim. Šest otrok je bilo pri hiši, so bili vsaj zavarovani, čeprav doklad večino časa sploh nismo dobivali, ker imamo zemljo.”
Še huje kot s poginulimi in bolnimi živalmi pa je bilo nemalokdaj imeti opravek z ljudmi, zlasti kadar je Marko pobijal necepljene pse. „To je bila včasih prava borba, vpitje, zmerjanje, kot da bi jaz to počel za svoje veselje, ne pa po službeni dolžnosti. Večkrat mi je kdo na koncu zabrusil: ,Na, pa ga požril’ Pa pri Ciganih je bilohudo, pri vsakem šotoru ali baraki so imeli po pet psov, cepljen pa nobeden. Na Gavgen hribu pri Metliki je stara prosila, naj jih pustim, češ da so ji pozimi rešili življenje, ko so jo ponoči greli, da ni zmrznila.
Največ joka pa je bilo, ko so crkavali prašiči. To je res hudo, tudi po 150 kil so imeli, pa sem jih moral potolči, če je bila kuga ali rdečica, da se bolezen ne br razširila. Spominjam se, da sem iz Trnovca v enem dnevu odpeljal 24 prašičev.”
Poginule in pobite živali je Jurejevčič najprej zakopaval blizu domače vasi, potem pa so uredili kar 13 metrov globoko okroglo jamo s premerom treh metrov pri Vranovičih in je zakopaval tam. „Aje bila tudi tista jama v nekaj letih polna in sem spet zakopaval na starem mestu. Gotovo sem v vseh teh letih zagrebel več kot tri tisoč živali, če psov, ki jih je bilo pa tudi tisoč ali dva, sploh ne štejem. Toda največ je bilo prašičev. Kolikokrat sem zjutraj našel razkopano jamo, crkovina pa je čez noč izginila! Spominjam se, da sem zvečer na britof pripeljal prasico, ki bi jo morali zjutraj raztelesiti, da bi ugotovili vzrok pogina, a je čez noč izginila. V Gradcu se je avto zaletel v konja in ga ubil, jaz sem ga razkosal in zakopal, ponoči pa so celega odnesli, in to v nahrbtnikih. Nekateri menda jejo tudi crkovino in jim ni nič,” je živo pripovedoval Jurejevčič. In ko je žena narezala izredno okusno suho klobaso, je hudomušno pripomnil, da je vse iz „pravega” mesa. Zena pe je povedala, kako so se nekoč pri žetvi ženske šalile in je ena, ko so malicale, rekla, da je potica spečena na pasji masti, pa se je neki punci jed takoj ustavila. Prav tako je bilo, ko so klali in so tesarjem, ki so pokrivali pod, prinesli za malico pečena svinska jetra in je mojster ..strokovnjaško" ugotovil: „To je bil pa velik pes, ko je imel tako lepa jetra..." Vajenca je v hipu minil tek.
Poleti bo štiri leta, od kar je Tone Jurejevčič, zadnji belokranjski konjederec, v pokoju. „Ni šlo več, nisem mogel. Oči, noge, križ! Moral sem v invalidski pokoj, čeprav bi bilo bolje, ko bi počakal do starostne. Prva pokojnina je bila 290 jurjev, prejšnji mesec pa sem dobil 780 jurjev. Kaj hočeš, zmeraj sem imel slabo plačo! Danes je mojemu nasledniku lažje: vozi Se iz Novega mesta, ima avto, nalaga z motorjem in menda, kot sem slišal, po žival pod 50 kilami sploh ne pride."
Poleg penzije Jurejevčič obdeiuje še zemljo, posebno veselje pa sta mu njegovi kobili. Konjereja ga že od nekdaj veseli in pravi, da se tudi bolj izplača kot ukvarjanje z govejo živino. ..Vaščani Okljuke pa si najbolj želimo, da bi dobili čez Lahinjo preprost most, če ne drugega, vsaj širšo brv, tako bi lahko prišli do avtobusa v Vranovičih, sedaj moramo daleč do Gradca po zelo slabi poti. pozimi pa smo skoraj odrezani od sveta.
A. BART^LJ
NAGRADA V KOČEVJE
Tokratna nagrajenka je MARI JAKOPIN iz Kočevja. Njoje izbral žreb izmed reševalcev naše male nagradne križanke in ji dodelil monografijo ..Petnajsta divizija” Lada Ambrožiča — Novljana. V nji avtor opisuje nastanek, bojno pot in delovanje te partizanske vojaške enote, ki je med drugim osvobodila tudi Kočevje. Tako bo knjiga za nagrajenko, prebivalko Kočevja, toliko bolj zanimiva. Rešite nagradno križanko in z malo sreče boste dobili lepo knjigo!
nagradna križanka - nagradna križanka 1 Opozorilni klici iz rek
mrorro
‘ Ljudje, ki nimajo prijateljev, so ljudožerci lastnih src.
F. BACON
Ne sramujmo se svojega materinega jezika!
M. POHLIN
Ljubezen je edini zdravi in zadovoljivi odgovor na problem človeške eksistence.
E. FROMM
Človek je doma predvsem v samem sebi. M R0ŽANC
DEL ELEKTR. ZDRU- IGRALKA STROJA ZENJEKNJEGARONER
L|K .GLHESTOtNAS|LNE2
NASLOV
BELG. TER-ME/KONEC USPEH
KATOL.
DTEMNJE NJE
JUG. ZA-ZABAVNO GLASB ANSAMBEL
VOZ S PLOHOM
IVAN
Pitni 'TAVCAR/GL rioLAL MESTQ JA
JS. ZAIMEK/ OTROCI
PLAHTA
PONSKE
EG. STVAR-
PISATELJ
ANDRIC/
PRESTOL
FRANCIJE
EG. BOG SONCA/IT TERME
ilK SVETA/; KDOR KAJ LOVI
RAKEV
NINO riOBIC/ REZULTAT LOVLJENJA
HALOGEN
ELEMENT
PSIKOV GRM
RILASTEK/ CESKA PRI TRDILNICA
BOLETA
AVSTRAL
MEDVED/
JANŠA
ANTON
IZDELOVALEC SVEC
TOM LAJE VE C
DEL PRSTA
ZASTRUPI-
OVALNA
SKLEDA
TEV S KISLI
Kaj se skriva za epidemijo raka pri ribah? — Pojav pomaga strokovnjakom raziskovati to bolezen
Ze tako boren kruh ogrožen
Škodljivci uničujejo manioke, kruh črne celine — Nadnje z živimi bombami, sve-______tujejo	znanstveniki	—	Dober	nasvet,	a denarja ni dovolj
Za Af ričane je kasava (škrob iz gomoljasto odebeljenih korenin manioka) to, kar je za Azijce riž in za Evropejce žito. Brez tega živila oziroma rastline bi črna celina še huje stradala, kot že sicer, saj jc prehrana kakih 200 milijonov Afričanov odvisna od jedi, ki jih pripravljajo iz listov manioka in ka-save: In ta dragoceni vir je ogrožen.
Pred petnajstimi leti so iz Južne Amerike z ladijskimi pošiljkami v Zaire in Ugando nehote prepeljali tudi dva rastlinska škodljivca: košeniljko in zelenega pajkovca. V poldrugem desetletju sta si oba škodljivca osvojila obsežna ozemlja in povzročila temeljito škodo prav na maniokih. Na nekaterih območjih sla uničila dve tretjini pridelka. Nevarnost je vsekakor velika, da pripeljeta Afriko v še hujšo lakoto in pomanjkanje.
Najhujše je to, da sta oba škodljivca odporna do insekticidov, Košeniljka je sploh odporna za najrazličnejše strupe, medtem ko je zeleni pajkovec že tako razprostranjen, da uničevanje s kemikalijami ne pride v poštev preprosto zato. ker ni mogoče tako velikih območij učinkovito zaprašiti z insekticidom.
Košeniljka, žuželka iz družine kaparjev, živi le kakih 50 dni, vendar v razmeroma kratkem življenju lahko naredi veliko škode. V liste manioka spušča strupe, zaradi česar se veliki listi zvijejo in na-rede zaščitni plašč okoli žuželke. Tako napadena rastlina sama ščiti škodljivca in njegov zarod, ki se v listu veselo razmnožuje, v zelenem domu pa ga ni mogoče zaprašiti z insekticidom. Za nameček je treba vedeti, da obširna zapraševa-nja niso najboljša tudi zato, ker škodijo drugim živalskim vrstam, tudi koristnim in živini, pa tudi ljudem.
Znanstveniki, ki se ukvarjajo s tem problemom, so zato sklenili, da bodo škodljivca napadli z drugačnim orožjem. Oba imata namreč nekaj naravnih sovražnikov, predvsem nekaj vrst hroščev, ki žro ličinke, ter neko oso. Strokovnjaki Mednarodnega sklada za razvoj kmetijstva (1FAD) pri OZN, s sedežem v Rimu, so izdelali načrt, po katerem naj bi vzgojili veliko množino os in hroščev, ki uničujejo škodljivca, nakar bi jih spravili v plastične bombice, velike kot nalivno pero, in bombice raztrosili po zahodni in centralni Afriki. Če bo bombardiranje uspešno izvedeno, potem računajo, da bodo ose in hrošči pospravili škodljivo nadlogo v dobrih treh letih.
Uporaba živali za borbo proti drugim živalim ni nič novega. Ta način boja s škodljivci so poznali že Kitajci, ki so v devetem stoletju poslavljali bambušne mostičke, da so mravlje lahko priplezale do mandarin in uničile listne uši. ki so žrle sadeže. Pred stoletjem so v Kaliforniji imeli veliko pustošenje po nasadih pomaranč. Krivec je bil kapar, ki so ga v Ameriko zanesli iz Avstralije in Nove Zelandije, Škodljivec je grozil, da bo povsem uničil donosne oranžne in
limonove nasade. Opustošenje so zavrli s pomočjo avstralske polo-nice, ki je kmalu naredila red in obdržala do današnjih dni biološko ravnotežje. Zanimivo je, da so to živalco uporabili tudi pri nas v Dalmaciji in z njeno pomočjo zajezili razmnoževanje kaparja.
Vendar uporaba živali za zatiranje škodljivcev ni tako preprosta, kot je videti. Nadvse skrbno je namreč treba pretehtati, katero žival uporabiti kot zatiralca, saj se lahko pripeti, da škodljivca nadomesti zatiralec in povzroči še večjo škodo. Strokovnjaki IEAD so porabili kar tri leta, preden so našli pravi odgovor na vprašanje, s čim se lotiti afriških škodljivcev. Odkrili so dvanajst možnih zatiralcev, vendar so na koncu dbrali le pet vrst, oso in štiri hrošče, za katere so ugotovili, da se hranijo z ličinkami košeniljke in poginejo, ko jim zmanjka te hrane.
Ob teh povsem strokovnih vprašanjih, ki sojih uspešno rešili, se je zastavilo bolj vsakdanje, a kot kaže, težje rešljivo vprašanje. Za izvedbo zanimive biokontrolne akcije v Afriki bi potrebovali okoli 34 milijonov dolarjev, na 1FAD pa imajo zbranih le 5 milijonov dolarjev, ker so pač organizacija, ki dobiva denar od razvitih držav po njihovi volji. Reaganova administracija je, denimo, plačala le polovico tiste vsote, ki jo je nekdaj tej organizaciji odre-
jal J. Carter. Razumljivo, da zaradi takšnih izpadov ne morejo izpeljati zastavljenih programov.
Znanstveniki v IFAD pravijo, da je brez. pomena čakali, kdaj se bo nabralo dovolj denarja za celotno akcijo. Položaj v Afriki je že skoraj brezupen in treba je začeti takoj, pravijo strokovnjaki. Predlagajo, da bi pripravili vsaj manjši obrat za rejo izbranih zatiralcev in vsaj eno letalo, ki bi začelo odmetavali ..biološke bombice” na ogrožena območja. Predvidevajo, da bi postavili gojitveno postajo v Nigeriji.
Medlem pa se škodljivec-širi in za lačni črni kontinent se bližajo še temnejši dnevi, če akcija zatiranja škodljivcev ne bo stekla. Znanstveniki so svoje naredili, našli so možno rešitev — zdaj so na potezi drugi.
MiM
(Vir: Newsweek)
Osebna svoboda je edini smisel in poglavitno moralno duhovno opravilo zgodovine in človeške usode v njej.
B. ŠTIH
Kultura in umetnost sta najmočnejše orožje, ki ga ima človek v boju za demokracijo in svobodo.
B. ŠTIH
Prihranek več
Lakiranje avtomobilov brez sušilnih komor
Iz Avstralije prihaja nadvse koristen izum, ki bo proizvajalcem avtomobilov, gospodinjskih strojev in najrazličnejših drugih naprav, ki jih zdaj lakirajo in sušijo v energetsko požrešnih lakirnicah in pečeh, prihranil precej denarja.
Alan Mclnnes je dobrih deset let izpopolnjeval svoj sistem lakiranja, ki ga je imenoval vapocure. Zdaj je svojo zamisel pripeljal do konca in ponudil industriji zanimivo tehnološko novost. Po njegovem sistemu se lakirni predmeti posušijo v desetih minutah pri sobni temperaturi, lak pa jc prav tako vzdržljiv, kot je lak, ki ga uporabljajo zdaj v avtomobilski in drugi industriji.
Osnovna zamisel izuma je preprosta. Izumitelj je uporabil le posebej sestavljen lak in mu primešal ustrezen katalizator. Sestavina obeh je seveda skrivnost, ki la čas že gre v denar, saj so proizvajalci barv že odkupili licence za izdelavo.
Trenutno je vse skupaj še nekaj dražje od navadnega lakiranja, ker so v stroških vračunani tudi razvojni stroški, kmalu pa bo nova tehnologija lakiranja cenejša od dosedanjih.
Rakasta obolenja niso samo nadloga, ki pesti človeški rod. Kol z zaskrbljenostjo poročajo znanstveniki, jc rak postal zelo razširjen tudi pri nekaterih živalih, predvsem ribali, ki žive v onesnaženih vodah.
Ze pred desetletjem so biologi opazili nekaj primerov raka na ribah. v zadnjih letih pa je teh primerov toliko, da govore že o epidemiji. Najbolj ogrožene so tiste ribje vrste, ki se hranijo na dnu rečnih korit. Tam se namreč odlagajo najrazličnejše kemikalije in druge onesnažujoče snovi. Ribe so tako postale zloslutni barometer obolelosti voda. Povezovanje njihove usode z. usodo ljudi ni pretirano: bivanje v onesnaženem okolju živim bitjem očitno škodi.
Poročila o obolelosti rib v ameriških rečnih in jezerskih vodah ter v obalnih morskih vodah ob večjih mestih so grozljiva. Kar 30 odst. somov in podobnih rib, ki žive in se hranijo na dnu nekaterih rek, ima kožnega raka, zaradi česar jih 80 odst_. ne dočaka niti tri • leta življenja. Štiri petine življa bele polenovke, starejšega od dveh let, ima raka na jetrih. Podobno število raka na jetrih odkrivajo tudi pri nekaterih rečnih ribah.
Raziskave namigujejo na to, da so zn razvoj raka krive škodljive, rakonosne snovi, ne pa virus, kol kažejo nekatere druge raziskave. Vsaj pri ribah je, kot kaže, tako. Prav zaradi tega se strokovnjaki zanimajo zn epidemijo raka med ribami. Upajo, da jim bodo te raziskave pomagale pri odkrivanju skrivnosti, v katero je še
Mama, ne pij!
Opozorilni napisi v javnih lokalih — Ugotovitve
V nevvvorških lokalih so se če/ noč pojavili napisi, na katerih piše: ..Opozorilo. Pitje alkoholnih pijač med nosečnostjo lahko povzroči okvare plodu." Pitje alkoholnih pijač med nosečnostjo lahko povzroči okvare plodu.” Seveda si napisa niso omislili lastniki lokalov, saj z njimi odvračajo pivke in izgubljajo del dohodka, pač pa je stopil v veljavo predpis, ki zahteva takšne napise.
Predpis je posledica več let trajajočih raziskavo vplivu pitja alkoholnih pijač na nosečnice. Rezultati raziskav so nedvoumni: uživanje alkohola škodi zarodku, kadar gre za stalno uživanje alkoholnih pijač. Zdravniki govore o alkoholnem sindromu pri novorojenčkih tistih mater, ki se niti med nosečnostjo niso odrekle rednemu pitju. Res je, da beležijo ta pojav predvsem pri kroničnih alkoholičarkah. vendar pa tudi pri materah, ki ne pijejo veliko, ni mogoče zanikati nevarnosti poškodb m. njihovih otrocih. Najbolje je pač čim manj oziroma sploh ne uživati alkohola.
Zdravje bodočih generacij je seč vredno kot denar v blagajnah lastnikov javnih lokalov, /ato opozorilnim napisom javnost ne nasprotuje.
vedno zavit nastanek rakastih obolenj.
Dosedanje raziskave so pokazale. da poleg bivanja v onesnaženem okolju in učinkovanja rakonosnih snovi na organizem vplivajo na nastanek in razvoj bolezni tudi nekateri drugi činile-Iji. Med njimi navajajo genetsko nagnjenost in stres. Tudi živali so namreč podvržene stresom.
Drugo vprašanje pa je, kako uživanje obolelih rib in sploh rib, ki žive in sc hranijo v zastrupljenem okolju, lahko vpliva na zdravje ljudi. V ribi se nabirajo nekatere škodljive snovi in se ne izločajo. Če jih človek z ribjim mesom zauzije, potem je tako, kot da jc popil na stotine litrov onesnažene vode.
„Ribe nam hočejo nekaj povedati”, pravijo znanstveniki. Kot kaže, nič veselega.
MiM
(Vir: Ncvvsvveek)
Odprta pot?
Ključ do rešitve v opicah? — Manj skrivnostna AIDS
Odkar se jc na zahodu pojavila skrivnostna bolezen AIDS, ki napada predvsem homoseksualce, so medicinski raziskovalci trudijo, da bi našli zdravilo zanjo. Pot do zdravila pa vodi preko dobrega poznavanja same bolezni, pri čemer jc bilo veliko ovir, med njimi sprva precejšnja redkost fe bolezni, potem pa še to, da je niso mogli študirati na poskusnih živalih. Slednja ovira jc pred kratkim padla. Strokovnjaki kalifornijske univerze so izolirali neki virus, s katerim so na poskusnih opicah povzročili bolezen, zelo podobno AIDS pri ljudeh. ’
lz krvi okuženih opic so s polnočjo elektronskega mikro--skopa izločili tako imenovani, retrovirus. Ho je virus iz posebne skupine, ki so jih sumili že od samega začetka raziskav, da so povzročitelji AIDS. O <J k r i tj c nudi znanstvenikom čudovite možnos-• ti za raziskovanje, kako virus napada samozaščitni sistem v organizmu in ga uniči. Resje, da raziskave potekajo na opicah in da podobnega virusa pri ljudeh, obolelih za AIDS, še niso izločili, vendar imajo tokrat vsaj možnost raziskovati procese, ki so zelo zelo podobni procesom, ki potekajo v obolelih ljudeh.
Poznamo le eno pravo radost — druženje z ljudmi.
P. SAINT—EXUPERY
Namerna omama je igra s smrtjo: igra žapadanja v nič in zopetno prebujanje iz njega.
■ A. TRSTENJAK
Janez Trdina
V
Črtice in povesti iz narodnega življenja
KMEČKI IN BERAŠKI ZAKONI
In tako je ostal v
naši hiši ljubi mir, med mano in mačeho pa prijaznost vkljub vsemu zmerjanju in zadiranju. Vidite, kolike dobrote so storili ta častiti starček meni in moji rodovini.
Pa da povem, kako se je naprej godilo. Drugi dan zjutraj pride Francelj k nam. Kaj bom tajila? Zdel se mi je lep kakor rožni cvet! Oh, ali se mu je podal mali kastor — klobuček z rožmarinom za trakom in rdeči svilnati robec okoli vratu in zeleni naprsnik s srebnimi gumbi! Kako sem zasmehovala prej vsakokrat svoje snubače —zdaj pa mi je zastala sapa in me je oblila rdečica in sem se tresla ko šiba in nisem vedela, kaj bi rekla in kam bi se dejala. Francelj mi poda roko, jaz jo podam njemu; Francelj mi ponudi krasen šopek dišečih cvetlic in jaz ga vzamem precej, sama ne vem, kaj mi je prišlo, da se nisem branila in se sramovala. Franceljnu se trese nekaj časa beseda, še bolj pa meni, ali ko postane on srčen in zgovoren, postanem tudi jaz srčna in zgovorna in tako je šlo z eno besedo tudi naprej: kakršen je bil on, taka sem bila jaz. Po kratkem pomenku sedimo za mizo, prinese se zajtrk, pozneje
kosilo, vina pa, kakor ježe navada, bokal za bokalom. Ne oče ne mati ne brat ne jaz se nismo mogli odtrgati od tovarišije. Vrstile so se zdravice s pogovori, šale z resnim pomenkovanjem, pripovedke s smehom, nazadnje tudi ples s petjem in petje s plesom. Vsi, kar nas je bilo, smo gledali v Franceljna kakor zamaknjeni. Oh, nemogoče je dopovedati, kako je znal ta fant razveseljevati celo društvo, kako dobro seje počutil človek na njegovi strani. Reči moram, da tako zadovoljna, tako prav od srca Židane volje nisem bila, kar pomnim, še nikoli v celem svojem življenju. Šla je od Franceljna neka posebna prijažnost, kakor gre svetnikom od glave tisto čudno sijanje, znamenje njihove svetosti. Veste, če je le zinil ali trenil ali namignil z očesom, ali pomajal z glavo, ali vzdignil prst ali roko: vse je pomenilo in naznanilo nam, da pripravlja društvu kako novo prijetno povest — pa če bi bil tudi molčal, bi ga bil gledal človek vedno rad; namesto jezika sp govorila, umevno vsaj zame, že taka znamenja. Prilizoval se ni nikomur nič, marveč je še rad kaj malo pozabavljal in vendar je znal govoriti nam vsem tako prečudno na srce. Hvalil je tako, da je bil tako tudi pameten človek njegove hvale vesel, nihče ni mogel reči, da se želi prikupiti, kakor so delali tisti neslani snubači, katere sem tolikokrat zapodila. Včasi je pravil po pol ure same smešnice, da smo se držali kar za trebuh, človek bi rekel, da je ustvarjen kakor nalašč za kakega predpustnega veseljaka, naenkrat pa mu je jela teči beseda tako počasno, zmerno, veste, prav: tk, tk, tk, kakor padajo na kamen debele kaplje izpod kupa, kake pol ure po močnem dežju, in te počasne, zmerne besede so
govorile tako pametne in premišljene reči, da so moj resni oče 'vsi navdušeni dvignili kupico na zdravje mlademu modrijanu. Sploh se je pogovarjal tako, kakor da pozna našo rodovino že veliko let; vedel je dobro vse', kaj sliši najrajši ta, kaj oni, in kaj slišimo radi vsi skupaj in kaj zopet bi žalilo mene ali koga drugega ali celo tovarišijo.
• Pa da bi bili slišali, kako lepo je popisoval in hvalil brata Urbana. Rekel je, obrnjen proti meni: .Verjemi, da je moj brat boljši od vseh fantov naše okolice in tudi veliko boljši, boljšega srca in boljše pameti od mene. Lagal se ni nikoli drugače, ne če bi ga ubil, razen kadar je zagovarjal mene poredneža proti očetu in sosedom, da meje otel zasluženi kazni. Dosti je, če rečem, dani razžalil nikoli z nobeno besedico ne kakega človeka in tudi živali ne, da je krotek ko golobček ali jagenjček v vsem svojem vedenju, pri delu pa tak junak, da ga ni še nihče došel. Urban je varčen brez skoposti, vesel brez šuma, svoje srce nosi na dlani in za prijatelja bi dal brez pomisleka življenje ali dušo.,
In tako ga je povzdigoval še dolgo. Ko pa je razlagal, koliko premore oče, se ni bahal kakor drugi. Povedal je vse natanko, koliko je polja, vinogradov in drugih posesti, ali ni zamolčal, katere so slabejše in katere popolnoma slabe, brez dohodka za hišo.
Rekel je ponosno: .Veste, spoštovana družba! Jaz sem prišel snubit za brata, zato vam govorim vse tako odkritosrčno, da mi pozneje nihče ne bo mogel očitati, da sem pobelil, kar je črno, in pokladal cekine v skrinjo, ki je prazna."
J
poročajo
Delavcu kazen, vodilnemu pohvala
Število disciplinskih postopkov proti delavcem narašča, vodilni pa za kršitev sporazuma ali dogovora požanje naslov uspešnega poslovneža
DENARJA NI NAŠEL — 23. marca so ugotovili, da je nekdo vlomil v stanovanje Angelce Roštan v Novem mestu. Storilec je vlomil skozi balkonska vrata in zalem razmetaval po stanovanju. Očitno je iskal denar, ki pa ga na srečo ni bilo v stanovanju, zato se je razočaran odpravil domov.
KDO JE ODVIL KOLESI? — V noči na 23. marec je zaenkrat še neznan tat iz traktorja Alojza Železnika v Drejčjem vrhu odvil kolesi, poleg njiju pa še cilinder za usmerjanje zraka, in tako lastnika oškodoval za preko 50 tisočakov.
OB KOLO Z MOTORJEM — Jože Kuhelj iz Šmarja je 25. marca žalostno ugotovil, da je ostal brez kolesa z motorjem. Tatvina se je zgodila pred bifejem Lampe v Šentjerneju, kjer si je lastnik gasil žejo, tat pa je to seveda učinkovito izkoristil.
Pravica do počitniškega stanovanja?
METLIKA — Ko je avgusta 1982 takratnemu direktorju metliškega zdravstvenega doma dr. Evgenu Bienenfeldu prenehalo delovno razmerje v zdravstvenem domu in se je odselil v Zagreb, ni odda! trisobnega stanovanja v bloku pri zdravstvenem domu. O tej zadevi bo v kratkem tekla beseda na sodišču v Črnomlju, ker metliška stanovanjska skupnost zahteva stanovanje, bivši direktor Bienenfeld oziroma njegov sin Josip pa, da se stanovanjska pravica do tega stanovanja prenese nanj, češ da je do tega upravičen.
Bienenfeldov sin naj bi bil upravičen do tega stanovanja, ker je od jeseni 1979 stalno prijavljen v Metliki. Že lani spomladi pa so z metliške postaje milice o tej zadevi povedali, da je zadeva malo drugačna. Josip Bienenjeld je bi! res stalno prijavljen v Metliki od septembra 1966 do spomladi 1968 in je v tem času s starši prebival v Metliki, potem pa se je z materjo odselil v Zagreb, kjer se je šolal, in je le občasno obiskoval očeta v Metliki. Res se je jeseni 1979 spet stalno prijavil v Metliki, kjer pa po zagotovilih postaje milice dejansko ne stanuje. Kot kaže, gre za tako imenovano f iktivno prijavo.
Na sodišču je, da odloči, kaj bo s tem trisobnim stanovanjem. Vsekakor pa drži, da ljudem ni prav. daje lepo stanovanje v Metliki že dalj časa zaprto, neizkoriščeno, če seveda ne štejejo tisti občasni obiski prejšnjega stanovalca. Nikakor ne bi bilo prav, da bi ob takem pomanjkanju stanovanj nekdo ' lahko imel nekakšno ..počitniško " stanovanje, kjer bi za še vedno krepko družbeno subvencionirano stanarino občasno preživljal dneve ob koncu tedna ali del dopusta. Metliški zdravstveni dom pa je mora! v letu kupiti dve stanovanji v novem bloku, a kljub temu stanovanjska vprašanja zaposlenih v tem domu še niso zadovoljivo urejena.
Žal je bilo v preteklem času takih, podobnih in še hujših primerov v naši družbi veliko. Kolikor jih je bilo, jih je bilo preveč in nikakor ni prav, da bi jih še množili. Nasprotno: prav bi bilo, ko bi kakšen tak .primer" načeli in rešiti sedaj, čeprav je že ..zastara!" in čeprav je razčiščevanje in uveljavljanje odgovornosti za stare grehe, napake in nesposobnosti pri nas hudo nepriljubljeno.
A. BARTEU
LJUBLJANA — Delavci se poslužujejo anonimnih pisem in prijav zato, ker ne verjamejo, da lahko odkrito opozarjajo na napake v svoji OZD, saj se boje posledic, a tudi zato, ker jim ne uspe rešiti svojih zadev prekosam-oupravnih organov v svojem kolektivu. Nad'90 odst. anonimnih prijav je točnih.
To so ugotovili med razpravo o delu družbenih pravobranilcev samoupravljanja na zadnji seji medobčinskega sveta ZK Ljubljana- okolica, kije bila 20. marca, podobna ugotovitev velja za območje občin Ribnica in Kočevje. Ugotovljeno je bilo tudi. da narašča število disciplinskih postopkov zoper delavce, zoper vodilne delavce pa jih
POTNICA IZPADLA MED PREVRAČANJEM
PRAPROT — Metličan Darko Vla-dič se je 23. marca popoldne peljal z osebnim avtom iz Semiča proti Gradcu. Pri Praproti ga je med vožnjo zaneslo na travnik, kjer se je avtomobil večkrat prevrnil, pri čemer je iz vozila padla sopotnica Alenka Štefa-nič iz Kočevja pri Črnomlju. Zaradi hujših poškodb so jo prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Gmotno škodo so ocenili na 150.000 din."
Traktorist umrl na kraju nesreče
Nezgoda s traktorjem terjala novo smrtno žr-____________tev___________
VINICA — Spomladanska poljska opravila že terjajo svoje žrtve, po „zaslugi" traktorjev seveda: minuli teden je bil ob življenje 26-letni Ivan Kobe iz Vukovcev.
Kobe se je 19. marca zvečer peljal s traktorjem iz Vinice proti domu. Med vožnjo skozi Kovačji grad je v klancu navzdol zapeljal na levi rob cestišča, vozil nekaj časa po škarpi, ki pa seje pod težo vozila zrušila. Traktor seje prevrnil meter globoko na njivo in pod seboj pokopal voznika, ki je podlegel hudim poškodbam že na kraju nesreče.
OTROK KRIV POŽARA
ŽUŽEMBERK — 21. marca je prišlo do požara na kozolcu Milana Fabjana v Zafari pri Žužemberku. Ogenj je poslopje povsem uničil, z njim pa tudi več orodja in 3 tone sena. Škodo so ocenili na 500.000 din, pri gašenju ognja pa so sodelovali vaščani ter gasilci iz Reber in Žužemberka. Preiskava je pokazala, da je požara kriva otroška igra z vžigalicami.
TRČIL V BETONSKO OGRAJO
KRAKOVSKI GOZD — Krčan Anton Musar se je 22. marca zvečer peljal z osebnim avtom med Ljubljano in Zagrebom, med vožnjo skozi Krakovski gozd pa je zapeljal na levo in trčil v betonsko ograjo podvoza. Pri hudem trčenju se je Musar težko poškodoval, da so ga morali prepeljati v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je bilo za 250 tisočakov.
praktično ni, kot da zakoni veljajo le za delavce.
Tudi samoupravne delavske kontrole ne delajo, ker e njih člani boje, „da se bo kasneje z njimi kaj dogajalo in se je tudi že dogajalo". V kočevski občini je bilo v zadnjem obdobju največ večjih kršitev v Kmetijskem gospodarstvu (22), od tega 11 v tozdu Prašičereja), v ltasu (18) in Komunali (10).
GOREČA TRAVA VNELA ŠE ZIDANICO
SUHADOL — Božičevi iz Novega mesta so 24. marca čistili parcelo na Hribu pri Gornjem Suhadolu. Vejevje so naložili na kup in ga zažgali, zaradi vetra pa seje ogenj bliskovito razširil na suho travo in potem po pobočju navzgor do zidanice Jožeta Brulca. Ogenj je zajel s slamo krito ostrešje in ga uničil. Božičevim so pri gašenju pomagali gasilci iz Brusnic.
PET VLOMOV V ENI NOČI
Izredno učinkoviti so bili vlomilci, ki so se na delo spravili v noči na 25. marec. Pri gostišču Prinovec so vlomili v osebni avto Stanka Pavlina iz Družinske vasi in iztočili 10 litrov bencina, prav toliko tudi iz avtomobila Ljubljančanke Marije Pance, ki je vozilo pustila pred Šmarješkimi Toplicami. Ob 10 litrov goriva je bil tudi Franc Dolinar iz Žiganje vasi, medtem ko je Ljubljančanki Milici Mirtič zmanjkalo 20 litrov bencina. Tatovi so se za nameček spravili še nad tricikel italijanskega državljana in tudi tam izpraznili tank za gorivo.
Egon Tomc (temeljno sodišče Ljubljana) pa je med drugim opozoril, da lovimo majhne prestopnike, velikih (kršitelje sporazumov itd.) pa ne in veljajo celo za uspešne poslovneže. Opozoril je, da je to devalvacija prava, pravnega in političnega sistema.
V bodoče bo potrebno več sodelovanja med družbenopolitičnimi organizacijami in družbenimi pravobrani-cli samoupravljanja. Delavske kontrole morajo spremljati uresničevanje samoupravnih odločitev. .Premaknili je treba tudi tehnico pravice na delavčevo stran." V delovnih organizacijah je treba okrepiti pravno pomoč za delavce, ki mora zastopali pravice de-' lovca, ne pa le interese vodilnega kadra in delovne organizacije.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Ponovno je bilo minuli vikend prelite nekaj nedolžne krvi. Kar pet kokoši je moralo z življenjem plačati neizpodbitno dejstvo, da predstavlja njihova mesnina svojevrstno gastronomsko doživetje. .Zločin” se je zgodil v Mihovici v kurniku Matije Cviblja.
• Podobno krvave dogodke soše isto noč imeli pri Mariji Mišič v Zalogu. Osem obglavljenih koko-dajsk kaže na gurmanski okus dolenjskih hudodelcev.
• NovomeščanJanezStrajnar,ki je konec minulega tedna parkiral svoj avto v garažah na Cesti herojev, se je naslednjega dne zaman trudil, da bi si jutranjo vožnjo olepšal z glasbo: radiokasetofon je bil tačas namreč že v drugih rokah.
Ceste terjale 25 življenj
Lani boljša prometna varnost na cestah v Posavju — Alkohol povzročitelj polovice nesreč — 395 odvzetih _________________________dovoljenj___________________________
KRŠKO — V Posavju je bilo lani bolje poskrbljeno za prometno varnost, kot predlani. To potrjujejo manjše število prometnih nezgod in tudi manj težke posledice.
Delavci organov za notranje zadeve so lani obravnavali 265 prometnih nezgod (predlani 265), od tega kar 25 s smrtnim izidom (predlani 31), s telesno poškodbo 184 (215), gmotna škoda pa je znašala preko 2 milijona -dinarjev. Lani se je smrtno ponesrečilo kar 5 voznikov koles s pomožnim motorjem (predlani eden!), manj pa kolesarjev — 2 (6) in pešcev — 2
(5).
Alkohol se je povzpel krepko na 2. mesto, med povzročitelji nesreč pa je bil prejšnja leta na 3. do 4. mestu, če pa bi ga lahko šteli kot posrednega povzročitelja, bi bil celo na prvem mestu, pred sedanjim najpogostejšim vzrokom nesreč — preveliko oz. neprimerno hitrostjo. Alkhol je zdaj, žal, povzročitelj dobre polovice nesreč!
lani 14). Črnih točk m več, odkar je zgrajen nov mirenski most pri Boštanju, zelo hude nezgode pa se pripetijo tudi na lokalnih cestah, čeprav po številu nezgod prednjačijo magistralke, zlasti Vrhovo — Sevnica.
Delavci ONZ so lani ubrali selektiven pristop pri obravnavi prometnih prekrškov, kar pomeni, da so preventivno delovali, ko niso zalegla opozorila ali pa je šlo za hujšo ogroženje prometne varnosti, so kršilce tudi kaznovali. Sodnikom za prekrške so izročili 3742 predlogov za prekrške, mandatno so kaznovali 3.692 udeležencev (predlani 5.178!), zaradi vožnje pod vplivom alkohola pa so začasno odvzeli vozniško dovoljenje 395 voznikom (540).
P. PERC
Kar 113, to je več kot polovica, težjih prometnih nezgod je bilo v naseljih. V teh je bilo 14 udeležencev smrtno, 127 pa hudo ali lažje poškodovanih. Kaj slabo spričevalo zaslužijo tisti vozniki, ki so lani po nesreči pobegnili, bilo jih je že 20 (pred-
Požigalec za zapahi
Pripor za 41-letnega Franca Z., ker sumijo, da je zanetil ogenj na domačiji A. Stariča v Gorenji vasi
GORENJA VAS— 19. marca v večernih urah je prišlo na skednju Antona Stariča do požara, ki je naredil škode za preko 700.000 din.
Ogenj, ki se je z bliskovito naglico razširil iz skednja še na sosednji kozolec, je navzlic hitremu posredovanju vaščanov in gasilcev PGP Beli grič mnogokaj upepelil. Tako je vske-dnju zgorelo več raznega orodja, 2-to-ni krompirja, mlatilnica, za nameček pa še 20 kubičnih metrov desk. Isti večer so opazili ogenj tudi na kozolcu. Alojzije Hruševar z Belega griča. Na srečo so požar še pravi čas pogasili, tako da nastala škoda ni omembe vredna.
Preiskovalci, ki so prišli na kraj dogodkov, so posumili, da gre za
požig in so že naslednjega prijeli 41-letnega Franca Z., ki živi začasno v Gorenji vasi. Ker sumijo, da je zanetil ogenj, je preiskovalni sodnik zanj odredil pripor.
UMRL V SAMOTI
KOSTEL — V trgovini v Vas-Fari v občini Kočevje so opazili, da že ptiri ali pet dni ne prihaja po kruh njihov redni kupec Jože Jakšič, star 75 let. Nekdo je šel pokukal skozi okno njegove hiše in opazil negibnega starčka, nakar so obvestili miličnike in zdravnika. Ti so ugotovili, da je Jože Jakšič že pred približno petimi dnevi umrl, najverjetneje za srčno kapjo.
TOVORNJAK PODRL STARČKA
MORAVA — Pešča Antona Klepca iz Morave 12 starega 87 let, je 17. marca na cesti v Moravi pri Kočevju podrl tovornjak, ki ga je vozil L A. iz Kočevja. Do nesreče je prišlo, ko je Arko prečkal cesto. Pešec je bil na srečo le lažje poškodovan in so ga odpeljali v zdravniško'oskrbo.
S ŠPIRITOM SE JE OPEKLA
NOVO MESTO — Med delom v Tovarni obutve se je 19. marca popoldne huje poškodovala 23-letna Marija Janežič iz Hrastulj pri Škocjanu. Janežičeva je med delom uporabljala špiritni gorilnik, ki pa seje prevnril in ogenj je v hipu zajel oblačila. Zaradi dobljenih opeklin je morala Janežičeva v novomeško bolnišnico.
ZA NAMEČEK ŠEOKRADEN— Radiša Markovič iz Titovega Užica je 18. marca opolnoči peljal tovornjak s polpriklopnikom med Zagrebom in Ljubljano. Pri Trebnjem sc mu je med vožnjo odtrgalo zadnje levo kolo, pri čemer je vozilo zdrknilo na levo in trčilo \ osebni avto, ki ga je pripeljal nasproti Zagrebčan Hrvoje Jirovšek. Gmotno škodo so ocenili na blizu 730.000 din. Jirovšek je po nezgodi vozilo pustil ob cesti in odšel v Trebnje, da obvesti o nezgodi svojce. To pa je izkoristil zaenkrat še neznan tat in mu medtem iz avtomobila uk-radel avtoradio in komplet ključev v skupni vrednosti 7.000 din.
DEČEK PRITEKEL PRED AVTO — Beograjčan Miroslav Aleksič se je 22. marca okoli poldneva peljal z osebnim avtom iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Jesenicah na Dolenjskem mu je ne-
nadoma pritekel pred vozilo 9-letni Damir H. Voznik nesreče ni mogel preprečiti in je lanla zadel ter zbil po bankini. Le izredno srečnemu naključju je pripisati, daje fant dobil le nekaj lažjih prask in je po pregledu v brežiški boinišknici lahko odšel domov.
Z AVTOM PREKO ŽIVE MEJE
GOMII A — Andreja Kolar z Mirne se je 22. marca dopoldne peljala z osebnim avtom od Mirne proti Trebnjemu. Pro Gomili je vozilo zaneslo preko žive, kjer se je večkrat prevrnilo, pri čemer je voznica padla iz avtomobila. Hudo poškodovano so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, škodo na avtomobilu pa ■so ocenili na 100.000 din.
Ion« Krkovič: ..Odbojka lahko sčasoma postan« prvi šport v Kočevju.”
S pogozdovanjem do denarja za tekmovanje
Sčasoma se tudi moška odbojka v Kočevju postavlja ob bok žensk
KOČEVJE — Kot kaže, dobiva mesto ob Rinži še eno kvalitetno športno ekipo. Govor je odbojkarjih, ki pod vodstvom predsednika kluba in člana igralske vrste Toneta Krkoviča zelo uspešno nastopajo v II. republiški ligi.
.Imamo možnosti, da bi odbojka sčasoma postala prvi šport v mestu," pravi Krkovič. .Imamo dobre pogoje za delo, mlado in perspektivno ekipo, in kar je najpomembnejše, dovolj zanimanja med mladimi za ta lepi šport. Upamo, da bomo temu ustrezno dobili tudi pomoč kočevskega združenega dela.”
Danes predstavlja kočevsko odbojko v bistvu ženska ekipa, ki nastopa v prvi slovenski ligi, letošnjo sezono pa jim je največji cilj obstati v tej ligi.
.Resda naša moška vrsta zaenkrat dela brez trenerja, vendar dosega dobre rezultate. Trenutno smo 2. v ligi in lahko čez leto, dve računamo na uvrstitev v L slovensko ligo. Seveda je pogoj temu, da pričnemo z delom vseh selekcij, kot jih imajo dekleta. Z denarjem zaenkrat še shajamo, največ po zaslugi našega prostovoljnega dela. Lani smo, denimo, pogozdovali, organizirali plese, vse to pa je vrglo kak dinar. Najboljboleča točka pa je vsekakor trenerski, strokovni kader. Temu smo letos posvetili še posebno pozornost in se dogovorili, da pošljemo nekaj igralcev na razne seminarje. Navezali smo stike z ostalimi klubi v Sloveniji pa tudi z našimi zamejci iz Doline pri Trstu in ekipo ZPS Martin iz Češkoslovaške.”
M. GLAVONJIČ
DEVET ŠAHOVSKIH TURNIRJEV
Črnomelj — Črnomeljska TKS je v počastitev 40-letmce zasedanja SNOS v Črnomlju pripravila 9 šahovskih turnirjev v Semiču in Starem trgu Med mlajšimi pionirkami je zmagala Gotobarjeva, med mlajšimi pionirji Kobe, starejšimi pionirkami Koceto-va, med starejšimi pionirji Horvat mladinkami Rauhova, mladinci Plut, članicami Štulčeva in člani Jerman. Ekipna zmaga je pripadla OŠ TO iz Črnomlja.
V. KOBE
KRŠKA PIONIRKA USPEŠNA V KARATEJU
Sem članica krškega karate kluba. Tudi ta šport zahteva veliko vadbe, zato imamo vaje dvakrat na teden. Pridobila sem že rumeni pas, tudi tekmovala sem večkrat in na področnem prvenstvu med mlajšimi pionirkami osvojila prvo mesto. Bili smo tudi na republiškem tekmovanju v Postojni. Tam sem bila med vrstnicami tretja in se tako uvrstila na medrepubliško tekmovanje, ki bo v Titogradu. Upam, da bom spel uspešna.
TEA ŽABKAR OŠ J. Dalmatin Krško
DEVET ŠAHOVSKIH TURNIRJEV
ČRNOMELJ*— Črnomljska TKS je v počastitev 40-letnice zasedanja SNOS v Črnomlju pripravila 9 šahovskih turnirjev v Semiču in Starem trgu. Med mlajšimi pionirkami je zmagala Golobarjeva, med mlajšimi pionirji Kobe, starejšimi pionirkami Koceto-va, med starejšimi pionirji Horvat, mladinkamj Rauhova, mladinci Plut, članicami Štulčeva in člani Jerman. Ekipna zmaga je pripadla OŠ TO iz Črnomlja.
V. KOBE
VELESLALOM KURETU
STARI TRG — Tamkajšnji TVD Partizan je na smučišču pri sv. Antonu pripravil veleslalom. Zmagovalci — mlajše pionirke: Šneljer; mlajši pionirji: Šterbenc; starejše pionirke: Kolarič; starejši pionirji: Malerič; mladinke: Koce; mladinci! Štrek; člani: Kure; veterani: Rade.	v.	K.
Smoletu dirka članov na kronometer
Izreden uspeh novomeškega zastopstva v  Zagrebu___________________
ZAGREB — Novomeški kolesarji so se v nedeljo udeležili tradicionalne dirke na kronometer okoli Bundeka. V konkurenci kar 140 kolesarjev iz vseh koncev Jugoslavije so zabeležili imenitne uspehe.
Med mlajšimi mladinci je na 6,5 kilometra dolgi progi zasedel Pavlič 4. mesto, medtem ko je bil Šmajdek 7. Pravo slavje pa je bilo v konkurenci starejših mladincev ter članov. Prvi na 13 kilometrov dolgi progi med mladinci je bil Srečko Glivar, uspeh pa sta dopolnila še Lavrič s 3. in Božič s .7. mestom. Enega svojih največjih uspehov je v članski konkurenci dosegel Smole, saj je bil najhitrejši na 19,5 km dolgi progi. Papež je bil 4., Novak 5., Bojane 6. in Robič 8., kar seveda pomeni, da so Novomeščani daleč najboljša ekipa.
Novomeško zastopstvo potuje v nedeljo na 130kilometrovdolgodirko v Pulj za ..Veliko nagrado Siporexa”.
Rezultati, ki obetajo
Občinska tekmovanja šolskih športnih društev prinesla množičnost in tudi kvaliteto — Sedaj __________regijska	prvenstva__________
ta), starejše pionirke: Urška Kusič (OŠ Grm), Alenka Lukan (OŠ
NOVO MESTO — Izredna množičnost in pa dokaj dobri rezultati sta najpoglavitnejši značilnosti številnih doslej izvedenih občinskih šolskih tekmovanj. Ker bodo že.v kratkem na sporedu regijska prvenstva, je prav, da pogledamo rezultate občinskih bojev šolskih športnih društev.
NAMIZNI TENIS — posamično: Marjan Hribar, Rok Gliha, Rado Medle (vsi OŠ Šmihel), dvojice: Hribar — Medle, Gliha — Vovko (oba OŠ Šmihel), Vil-ezič — Papež (OŠ Katje Rupena), ekipno: OŠ Šmihel 1, OŠ Šmihel 11, OŠ Katja Rupena I.
STRELJANJE! — posamično: Janko Tavčar (OŠ Vavta vas), Zlatko Kabur (OŠ Grm). Jože Malnar (OŠ Bršljin), ekipno: OŠ Vavta vas, OŠ Grm, OŠ Katja Rupena, mladinci posamično: Milan Povše (SŠTU), Sašo Novakovič, Marjan Novak (gimnazija), ekipno: gimnazija I,gimnazija II.
VELESLALOM — cicibani: Zdenko Hlavaty (OŠ Grm), Mitja Gorišek (OŠ Šmihel), Andrej Lavrič (OŠ Grm), cicibanke: Tanja Blatnik. Tinka Furlan, Tatjana Košiček, (vse OŠ Katja Rupena), mlajši pionirji: Pavle Zunič, Boštjan Vidmar (oba OŠ Šmihel), Miha Kordiš (OŠ Grm), mlajše pionirke: Maleja Kos (OŠ Grm), Kristina Morclla (OŠ Katja Rupena), Nataša Blažič (OŠ BršljinL' starejši pionirji: Vasja Čič (OŠ Grm), Sandi Mervar (OŠ Vavta vas)', Marko Skušek (OŠ Šmarje-
Vavta vas), mlajše mladinke: Aleksandra Žitnik (gimnazija), Špela Bele'(SŠTU), Nataša Bunc (gimnazija), mlajši mladinci: Gregor Koprivnik (gimnazija), Andrej Grandovec, Jože Jenkole (oba SŠTU), starejše mladinke: Mateja Popovič, Tjaša Kordiš, Helena Klemenčič (vse gimnazija), starejši mladinci: Andrej Petkovič (ŠŠTIJ), Tomaž Rešetič, Tomi Zupančič (oba gimnazija).
VELESLALOM, OBMOČNO PRVENSTVO: cicibanke: More, Furlan (obe Novo mesto), Zajc (Črnomelj), cicibani: Lavrič, Hla-vaty (oba Novo mesto), Gorišek (Metlika), mlajše pionirke: Kusič, Kos (obe Novo mesto), Starc (Trebnje) mlajši pionirji: Žunič (Novo mesto), Šturm (Metlika), Povhe (Trebnje), starejše pionirke:	Filak	(Metlika), Kusič
(Novo mesto), Guštin (Metlika), starejši pionirji: Čič (Novo mesto), Rogelj (Črnomelj), Bajer (Novo mesto), mlajše mladinke: Žitnik (Novo mesto), Jakša (Metlika), Lukan (Novo mesto), mlajši mladinci: Koprivnik, Grandovec, Ra-čečič (vsi Novo mesto), starejše mladinke: Popovič, Kordiš (obe Novo mesto), Roth (Črnomelj), starejši mladinci: Šturm (Metlika), Petkovič, Zupančič (oba Novo mesto).
Ekipna zmaga je pripadla Novemu mestu, sledijo Črnomelj, Trebnje in Metlika.
Itas že kroji vrh lestvice
Drugi spomladanski Inlesov poraz v II. ligi — V medrepubliški ligi zmaga Itasa nad doslej vodilnim Partizanom — Vrh Novomeščankam — V SRL nič novega
Medtem ko so rokometni drugoligaši v soboto odigrali že tretje spomladansko kolo, ki je Inlesu prineslo že drugi poraz, so prvič stopile na parket tudi ekipe v medrepubliških in republiških ligah. Krčani so tudi v Karlovcu dokazali, da so na nadaljevanje prvenstva odlično pripravljeni, enako kot Novomeščanke, ki so se po zaslugi izredne zmage Kočevk nad vodilnim Partizanom iz Raičev znašle na prvem mestu. Pogled v republiške lige ne prinaša toliko zanimivega, saj šentjemejska Iskra in Burja še naprej vodita mrtvo dirko v boju za prvo mesto.
ZAMET — INLES 21:18 (9:7) —
Rečani so v srečanju z Ribničani nastopili precej oslabljeni, vendar gostje, ki jim po tem porazu že močno gori pod petami, tega niso znali izkoristiti.
Zamet je presenetil predvsem z izredno borbeno, od časa do časa tudi grobo igro v obrambi, proti kateri Inles ni našel pravega orožja. Še največ sla pri gostih pokazala Mate in Jaoez Ilc, medtem k6 ostali niso dali pričakovanega deleža.
Inles: Kljun, Križman 2, J. Tanko,
4- Ilc 4, S. Tanko 2, Lukič, Mikulin 2,
»Antbrožič 2, Mate 5, Fajdiga !, Gel/e.
Lestvica po 14. kolu:-Iskra in Jugovič po 21 ...9. Inles 12, 10. Derventa II, 11. Vrbas 10. in 12. Borac 7 točk.
Nove točke bodo Ribničani poskušali iztržiti vsoboto, kobodo igrali doma s Krivajo.
NOVO MESTO — ARENA 29:21 (14:11) — Brez večjih težav so Novo-
meščanke opravile še z enim nasprotnikom na pohodu h končnemu uspehu. Očitno je bilo, da domačinke ne igrajo z vso močjo, pa vendar sy vseskozi vodile s prepričljivo razliko. Predvsem po zaslugi izredne Miče Mršnik in razpoloženih krilnih igralk Sitarjeve in lličinove so neusmiljeno stresale mrežo nasprotnic.
Novo mesto: Uilovč, Mrhar I. B. Kastelic, Pelko, Kramar 4, Sitar 2, Jakše 5, Mršnik 12. Godler, E. Zupančič, lličin 5.
ITAS — PARTIZAN 24:23 (12:13)
— Že prvo spomladansko kolo je prineslo derbi dveh ekip z vrha lestvice. Kočevke so zaigrale izredno dobro in dosegle dve novi točki. V boju proti doslej vodilni ekipi Partizana so še posebej navdušile v zadnjih minutah, ko so ujele vodeče gostje in si priigrale celo tri zadetke prednosti, kar je bilo na koncu dovolj za
LITIJA-—SEVNICA 2,5 : 1,5
LITIJA — V srečanju posavske regije za Titov pokal so se pomerili šahisti Litije in Sevnice. Čeprav so bili Sevničani pred zmago, so morali po petih urah iger vendarle kloniti. Litija se bo tako v odločilnem srečanju za zmagovalce posavske regije pomerila s trboveljskim Rudarjem. Za Sevnico so igrali: Levičar, Povše, R. Blas, Šorli).
Bodo prva tri kola odločila prvenstvo?
Novomeške rokometašice igrajo kar trikrat zapored doma
NOVO MESTO — Sobotna gladka zmaga novomeških rokometašic na startu spomladanskega dela prvenstva v medrepubliški ligi je zagotovo dober znak pred odločilnimi tekmami v boju za naslov prvaka. In če k temu prištejemo še zares dobre priprave, urejene odnose med igralkami in vodstvom. potem lahko upravičeno upamo na najboljše.
Trener Milan Kalin ima danes na voljo kar 13 igralk. Poleg standardnih Mršnikove. Jakšetove. Kramarjeve, lličinove. Udovčeve. Mrharjeve in Kastelčeve še povratnici v ekipo Godlerjevo in Sitarjevo, da mlajših ne naštevamo. Poleg tega se je v delo z ekipo kot tehnični vodja vključil rokometni delavec in sodnik Marjan Gregorčič, tako da se tudi za strokovnost dela ni bati.
V veliki meri pa gre na roko ekipi Novega mesta tudi to. da bodo kar tri srečanja na startu prvenstva igrali doma. Z Areno so torej v soboto že opravile, za njimi prihajata v Novo mesto še ekipi Djakova in novomeškega Branika. Šest točk iz teh srečanj bi lahko ob dejstvu, da ostali neposredni nasprotniki v boju za vrh lestvice tačas dvakrat gostujejo, prineslo odločilen razplet. Tri ali morebiti štiri točke naskoka bi zanesljivo izredno ugodno vplivale na sicer psihološko dokaj labilno vrsto Novomeščank in verjetno bi to že tudi pomenilo, da je prvenstvo, vsaj kar se vrha tiče, odločeno, če seveda Kočevke na čelu z izvrstno Deličevo ne bodo poskrbele še za kakšno presenečenje. Za vodilnim Novim mestom zaostajajo namreč vsega tri točke.
B. BUDJA
presenetljiv uspeh.
itas: Štefanišin, Delič 5, Klarič, Bejtovjč, Novak 5, S. Jerič4, M. Jerič 3. Ilešič I, Oražen 3, Zalar I. Saftič.
S to zmago so Kočevke pomagale Novomeščankam, da so te same na vrhu lestvice. Sicer pa si poglejmo tabelo:
1. Novo mesto 19 točk. 2. Lokomotiva in Partizan 17, 4. Itas Kočevje 16 itd.
Kočevke potujejo v 13. kolu k Zadru, Novomeščanke pa bodo igrale vnovič doma, tokrat z Djakovim.
DUBOVAC—KRŠKO 28:25 (13:15)
— Poročila iz Karlovca govore o
izredno dobri igri Krčanov, kar konec koncev potrjuje tudi podatek, da so gostje večji del tekme vodili. Res škoda, da so Krčani v zadnjih minutah tako popustili in Karlovčanom dovolili, da zanesljiv poraz spremene v zmago.
Krško; Kastelic, Kekič 2, Grilc. Perič, Starc ll, Bizjak 3, Avguštin 5, Šebalj 3, Šerbo 1, Iskra, Pereč.
Lestvica: I. Istralurisl 24. 12. Krško 6 točk.
Do tretje zmage v prvenstvu bodo skušali priti Krčani v soboto, ko bodo igrali doma z Varteksom.
SEVNICA — PONIKVE 18:20 (8:9)
— Zaman so maloštevilni gledalci na startu spomladanskega dela prvenstva v republiški ligi pričakovali zanesljivo zmago domačinov, saj so gostje s Po-nikev povsem zasluženo odnesli obe točki.
Lestvica: I. Usnjar 15 točk, 4. Ponikve 14, 9. Sevnica 11.
V naslednjem kolu igrajo Ponikve z Jeklotehno, Sevnica pa v gosteh z Mokrcem.
V ŽENSKI SRL PO STAREM —
Rokometašice šentjernejske Iskre so s pričakovano zmago nad Preddvorom s 27:13 (13:7) dokazale, da so dobro pripravljene za spomladanske boje, podobno kol tudi igralke Metlike, ki so v Tolminu presenetile Eto in zmagale s 27:25 (15:9). Nobena skrivnost ni namreč, da bodo skušale Metličanke ujeti eno od mest pri vrhu lestvice, ki prihodnjo sezono še zagotavlja vstop v prvo slovensko lige.
Lestvica: 1 Iskra in Burja po 20, 6. Metlika 11 točk.
V naslednjem kolu igrajo: Duplj-c—Iskra, Metlika—Jeklotehna. Burja—Peko itd.
V vzhodni skupini so Brežičanke doma izgubile proti Dravi s 14:18 (5:11) in so tako po 12. kolu na predzadnjem mestu z vsega 4 točkami. V soboto potujejo k ekipi Polane.
Ko da bi oboji trenirali
Za slovo od zahodne skupine 2. ZKL so novolesovci izgubili tudi zadnjo tekmo pred novomeškimi gledalci — Ilirija zmagala s 138:96 (65:44)
TEKMA ZA JUBILEJ
LOŠKI POTOK — 21. marca je jilo v Loškem potoku tekmovanje lionirjev v veleslalomu, posvečeno tO-lctnici prvih smučarskih tekov pio-tirjev, ki so bili še med vojno v Loškem potoku. Udeležilo se ga je jreko 50 pionirjev in pionirk iz 15 šol z občin Ribnica, Kočevje ter Ijubljan-ikih in še nekaterih obljubljanskih rbčin,
Najboljši so bili: L Primož Satler OŠ Boris Kidrič, Lj.—Bežigrad), 2. lanez Čadež (OŠ Tine Rožanc, Lj,-— Bežigrad), 3. Zvone BambičlOŠdr. \nlon Debeljak, Loški potok) itd.
Organizacija tekmovanja je bila od-ična, proga izredno dobro pripravlje-ta. Čase so merili elektronsko, rotrebno opremo /a merjenje pa je rosodil Smučarski klub Ribnica.
J. P.
NOVO MESTO — Košarkarski nastop, kakršnega sta v soboto v novomeški dvorani pod Marofom opravili moštvi Novolesa in Ilirije, je bil v vseh ozirih prej podoben malce bolj zagnanemu treningu kot pa prvenstveni tekmi. Znabiti od tekme novomeški ljubitelji košarke tudi niso pričakovali kaj več, zato se jih je zbralo samo petdeset ali kaj.
Ne za ene ne za druge tekma ni odločala o ničemer, novolesovci se selijo v slovensko ligo, ob morebitni spremembi ligaškega tekmovanja pa se jim -bo pridružila tudi Ilirija, saj kolo pred koncem nima več nobenih možnosti za zmago v ligi in napredovanje. Razlogov za dober spopad torej ni bilo, odtod igra, ki jo na kratko lahko označimo takole: oboji so docela zanemarili obrambo,.vse sile so usmerili v napad, pri čemer so bili gostje neprimerno natančnejši od novolesovcev, ki so po nepotrebnem zapravili kup priložnosti, da bi žogo spravili skoz obroč. Nekoliko živahnejše je bilo le v zadnjih minutah, ko so se igralci Ilirije očitno domenili, da novolesovcem ne bodo dovolili doseči stote točke — in to jim je z igro mož na moža po celem igrišču tudi uspelo.
Šport iz Ribnice
MEMORIALNI TURNIR INLESU — Ob občinskem prazniku je domači RK Inles pripravil tradicionalni turnir ..Lovšin — Zobec", na katerem so nastopile tri ekipe. Rezultati: Inles
— Ponikve 20:10 (9:5). Lipa — Ponikve 14:10(7:4), Inles — Lipa 14:11 (8:6).
RAČUNAJO NA PRVO MESTO
— Nogometaši Ribnice so pred nadaljevanjem prvenstva v ljubljanski nogometni ligi optimistično razpoloženi. Trener Hojč jc povsem zadovoljen s pripravami, takoda Ribničani, navzlic temu da so jesenski del končali šele na 5. mestu, upajo na vedrejšo pomlad. Nekateri polihem upajo celo na prvo mesto. Sicer pa počakajmo do 7. aprila!
V NEDELJO SMUČARSKI TEKI
— TVD Partizan iz Sodražice organizira v nedeljo. I. aprila, tradicionalni smučarski tek med Travno goro. Jelenovim žlebom in nazaj. Tek bo posvečen počastitvi občinskega praznika, ker gre za zadnjo množično tekaško prireditev letos, pa računajo na množično udeležbo.
ZMAGA KOl.L TL — Na dvoranskem prvenstvu, ki ga je organiziral TK Kočevje, jc med 23 tenisarji. ki so se pomerili v treh kategorijah, največ znanja pokazal Koleta. ki je v finalni borbi članov ugnal Poklača z 2:1. Pri mladincih jc zmagal A, Gregorič. med dvojicami pa Koleta in Juvan.
M.GLAVONJK
Koše za Novoles so dosegli: Kek 20, M. Cerkovnik 19. Bratož 4, Lalič 31. Skube 20 in Plantan2. V zadnjem kolu bodo novomeški košarkarji igrali z Montingom v Zagrebu.
D. R.
Pomembna zmaga Kočevk v boju za obstanek
Srečanje med Brezovico in Pionirjem preloženo
Zaradi gostovanja slovenske mladinske odbojkarske reprezentance je bilo srečanje 14. kola v republiški ligi med Brezovico in novomeškim Pionirjem preloženo na kasnejši datum, vendar do zaključka redakcije nisnto mogli dobiti rezultata. Omenimo naj ob tem le, da so igralci Salonita, edini tekmec v Novo-meščanov v boju za vrh lestvice, zabeležili pričakovano glad ko zmago proti Turbini..
GOLOVEC—KOČEVJE 0:3 (-2, -13, -5) — V 14. kolu ženske republiške lige so odbojkarice Kočevja dosegle pomembno zmago v boju za obstanek. V Celju so v pičli uri oprav ile z domačinkami, ki niso pokazale kaj dosti truda.
Kočevje: Kljun, Levstik, Lapajne, Piškur. Ahac. Kočevar, Drobnič. Turk.
Lestvica: Bled in Ljubno po 22, 8. Kočevje 12 točk.
V naslednjem kolu potujejo Kočevke v Maribor k mladinkam Paloma Branika, odbojkarji Pionirja pa igrajo doma s črnuškim Partizanom.
VELESLALOM KURETU
STARI TRG — Tamkajšnji TVD Partizan je na smučišču pri sv. Antoni pripravil veleslalom. Zmagovalci — mlajše pionirke: Šneljer; mlajši pioni rji: Sterbenc; starejše pionirke: Kola rič; starejši pionirji: Malerič; mla dinkc: Koee: mladinci: Šlrck; člani Kure: veterani: Rade.
V. K
v
SMUČARSKI TROBOJ DOMAČINOM
JAVOROVICA — Minulo nedeljo je ŠŠD Polet iz šentjernejske osnovne šole organiziralo na Javorovici troboj v veleslalomu, ki so se ga poleg domačinov udeležili še mladi smučarji iz Smarjetc in Brežic. Med cicibankami je zmagala Recljeva iz Šentjerneja, med mlajšimi pionirkami Pavlinova iz Smarjetc in starejšimi pionirkami domačinka Sclakova. Ekipna zmaga je ostala doma. Pri cicibanih jc bil najboljši Šuštaršič, pri mlajših pionirjih Turk in starejših pionirjih Kovačič (vsi Šentjernej), takoda je tudi v konkurenci funtov ekipno slav je pripadlo Šentjerneju.
J. 'KUIII.LJ
OD 1. APRILA
Soz
dotenjka
DEŽURNE	TRGO
V NOVEM MESTU OB SOBOTAH
KIT KZ KRKA TOZD Oskrba —
Blagovnica Žabja vas MERCATOR TOZD Standard,
Potrošniški center Ločna MERCATOR TOZD Standard,
Potrošniški center Zagrebška EMONA DOLENJKA TOZD ENGRO-DETAJL MARKET DRSKA
EMONA DOLENJKA TOZD ENGRO-DETAJL SAMOPOSTREŽBA PRI MOSTU EMONA DOLENJKA TOZD ENGRO-DETAJL MARKET LJUBLJANSKA EMONA DOLENJKA TOZD ENGRO-DETAJL MARKET RAGOVSKA
EMONA DOLENJKA TOZD ENGRO-DETAJL MARKET CESTA HEROJEV EMONA DOLENJKA TOZD ENGRO-DETAJL MARKET KRISTANOVA	2/6,	4/8
Trgovine z živili bodo ob delovnih sobotah (7. 4., 21. 4., 5. 5., 2. 6., 16. 6., 7. 7., 4. 8., 1. 9. in 22. 9.) odprte do 15. ure, ostale sobote pa do 13. ure.
7/4, 9/6, 11/8 14/4, 16/6, 18/8 21/4, 23/6, 25/8 28/4, 30/6, 1/9 5/5, 7/7, 8/9 12/5, 14/7, 15/9 19/5, 21/7, 22/9 26/5, 28/7, 29/9
NARAVA VABI!
in se prebuja. Prav zato smo v Metalki v Blagovnicah v Ljubljani in Mariboru, v prodajalnah v Domžalah, Kamniku, Metliki in Ptuju pripravili še posebej bogato ipbiro orodja, strojev, opreme in vseh pripomočkov za vrtičkarje in kmetovalce, sadjarje, vrtnarje, vinogradnike. Za vse, ki si urejate vrt, opremljate svoj zeleni kotiček, je Metalka pravi kraj za nakup. V Metalki vas pričakujemo!
0 metalka
Petrol—DO Trgovina Tozd Trgovina na drobno Brežice 68250 Brežice, Tovarniška 2
objavlja
1 štipendijo za II. letnik višje upravne šole, V. stopnja strokovne izobrazbe
Kandidati naj pošljejo vloge in izpolnjen obrazec 8,40 v 15 dneh po objavi na naslov Petrol DO Trgovina, tozd Trgovina na drobno, Brežice, Tovarniška 2.
238/13-84
MLADI ATLETI ZA OBČINSKE NASLOVE
NOVO MFSTO — Pred dnevi je bilo v novomeški špoTtni dvorani občinsko atletsko prvenstvo osnovnih šol. O posamičnih rezultatih kdaj drugič. tokrat poglejmo le ekipne zmagovalce, Pri cicibanih so to Dolenjske-Toplicc, med mlajšimi pionirji Grm ter med starejšimi pionirji vnovič Dolenjske Toplice. Med cicibankami je zmaga pripadla Dolenjskim Toplicam, sledita Katja Rupena in Šentjernej. med mlajšimi pionirkami Šentjerneju (sledijo Cirm in Dolenjske Toplice I ter med starejšimi pionirkami Šentjerneju (sledi jo Dolenjske Toplice in Grm).
J. KUIII LJ
KRKA
KRKA, tovarna zdravi!, n.scLo. Novo mesto
vabi k sodelovanju
a) Diplomirane inženirje elektrotehnike, fizike, matematike, diplomirane ekonomiste, diplomirane organizatorje dela — računalniška smer ali diplomante VI. stopnje navedenih smeri za delo na področju računalništva v službi za avtomatsko obdelavo podatkov.
Zaželeno je pasivno znanje angleškega jezika.
b) Inženirje strojništva za delo na konstrukcijah in energetiki v temeljni organizaciji Tehnoser-
c) Elektrikarje za delo v centralnih delavnicah temeljne organizacije Tehnoservis.
d) Več kvalificiranih kuharjev in natakarjev in nekvalificiranih delavcev za opravljanje del in nalog v počitniškem domu Vrsar in Piran.
Za delo v počitniškem domu Vrsar bomo, sklenili delovno razmerje za določen čas, od maja do 30. 9. 1984, za počitniški dom Piran pa od 10.6. do 10,9.1984.
in objavlja prosta dela in naloge Kleparja
v kleparski delavnici temeljne organizacije Tehnoservis
Pogoji: končana poklicna šola in eno leto delovnih izkušenj
Vse, ki so zainteresirani za sklenitev delovnega razmerja z našo delovno organizacijo, vabimo, da oddajo pisne ponudbe v kadrovski službi, Cesta herojev 45, Novo mesto, v 8 dneh po dnevu objave.
®
inles
industrija
stavbnega
pohištva
61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija
telefon:(061) 861-411
inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva polkna notranja vrata vhodna vrata garažna vrata lamelirani profili lamelirane plošče
Obrtna zadruga „Hrast” Novo mesto Obrtno združenje Novo mesto
razpisujeta
na osnovi sklepa skupščine zadruge z dne 19. 11.1983 in izvršnega odbora združenja z dne 20. 3. 1984
natečaj
za oddajo v najem poslovnih prostorov na Glavnem trgu 14 za našlednje obrtne dejavnosti:
1. popravilo RTV aparatov, radioaparatov in kasetofonov
2. popravilo gospodinjskih aparatov — elektrosecvis, vzdrževanje
3. izdelava ključev, brušenje rezil, žag in svedrov
4. krojaško-šiviljska stroka:
— skrajševanje oblek, hlač in kril
— šivanje zadrg
.5. vzdrževanje vodovodnih instalacij in centralne kurjave
6. krpanje nogavic
7. torbarstvo, sedlarstvo in popravilo dežnikov
8. brušenje stekla, vaz, kozarcev in izdelava vitraž
9. 'kemično čiščenje
Vsi zainteresirani naj pošljejo pismene prijave z vsemi podatki najkasneje do 20. aprila 1984 na naslov:Obrtno združenje Novo mesto, Glavni trg 14, z označbo: Za poslovne prostore.
Poleg navedenih obrtnih dejavnosti se lahko prijavijo tudi ostali.
Pri razdelitvi lokalov bodo upoštevani tisti prosilci, ki bodo nudili najboljše pogoje.
Vse dodatne informacije dobite v Obrtni zadrugi Hrast, Trdinova 4, Novo mesto, vsak ponedeljek, sredo in petek med 12. in 14. uro osebno ali po telefonu 22-802 ali 21-927 ali pri Obrtnem združenju Novo mesto, Glavni trg 14.
KIT, KMETIJSKA ZADRUGA Črnomelj, n. sub. o.,
Živinoreja, n. sub. o.,
Črnomelj
Razpisna komisija tozda Živinoreja razpisuje
prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa — Vodja tozd
Za opravljanje razpisanih del in nalog morajo kandidati poleg splošnih pogojev, določenih v 511. členu ZZD, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo končano visoko ali višjo šolsko izobrazbo biotehnične ali ekonomske fakultete, z dve leti delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah ali
— da imajo končano srednjo krpetijsko izobrazbo z najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih in nalogah.
Dela in naloge razpisujemo za 4-letno mandatno dobo, do ponovne izbire.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa z oznako „Za razpisno komisijo tozda Živinoreja" na naslov: KIT, Kmetijska zadruga Črnomelj, Kolodvorska 39. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po preteku roka za prijavo.
Srednja šol? za gostinstvo in turizem Novo mesto Ulica talcev 3
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
Enota Gostišča na trgu:
1. KV natakar polni delovni čas, nedoločen čas — 2 izvajalca
2. KV —PK natakar polni delovni čas, določen čas — 2 izvajalca
3. KV kuhar polni delovni čas, nedoločen čas — 2 izvajalca
4. PK kuhar polni delovni čas, določen čas — 2 izvajalca
5. KV prodajalec (ž) polni delovni čas, nedoločen čas — 1 izvajalec
Enota Restavracija Breg:
1. KV—PK natakar polni delovni čas, nedoločen čas — 1 izvajalec
2. PK kuhar-slaščičar polni delovni čas, nedoločen čas — 1 izvajalec
Stanovanja niso zagotovljena.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po odnevu objave.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav.
217/12-84
SOP Krško
tozd Ikon Kostanjevica na Krki,
Krška cesta 6,
68311 Kostanjevica na Krki
razpisuje
javno licitacijo
za prodajo osnovnega sredstva
vozilo „IMV” 2200 D kamionet
letnik 1977 v voznem stanju Izklicna cena je 160.000,00 din
Javna licitacija bo v četrtek, 5. aprila 1984, ob 14.00 uri v prostorih tozda Ikon.
Ogled je možen štiri ure pred pričetkom licitacije.
Pri ogledu morajo zainteresirani kupci plačati polog v višini 10% izklicne cene.
Kupec plača na doseženo ceno še prometni davek.
248/13-84
Žito Ljubljana
tozd Pekarna in slaščičarna Dolenjska
Novo mesto, Ločna 21
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge v pekarni Novo mesto
1. vzdrževanje strojev in naprav
2. kurjenje nizkotlačnih kotlov
3. obračunsko administrativna in strojepisna dela
Pogoji:
pod točko 1: poklicna šola — ejektro smer Pod točko 2: tečaj za kurjenje nizkotlačnih kotlov 'Pod točko 3: poklicna administrativna šola
Rok za prijavo kandidatov je 15 dni od dneva objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh. Vloge kandidatov sprejema komisija za delovna razmerja Žito tozd Pekarna in slaščičarna Dolenjska Novo mesto, Ločna 21.
Toko Domžale 61230 Domžale, Kidričeva 1
Vabimo vas na obisk naše nove poslovalnice v Novem mestu, Glavni trg 32.
Poleg izrazito modnih izdelkov iziisnja vam predstavljamo tudi izdelke ža široko uporabo, kot so potovalne torbe, kovčki, pasovi, drobna galanterija.
OBVEZNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI BO LETOS PO NASLEDNJEM RAZPOREDU:
Ponedeljek, 2. aprila
ob 8 uri Brod ob 9 uri: Srebrniče ob 10. uri: Jurka vas ob 11 uri Vavta vas ob 12 uri Drganja sela ob 13. uri: Rumanja vas
Torek. 3. aprila
ob 8 uri Cegelnica ob 9 uri Prečna ob 9 30 uri Podgora ob 11 uri: Dol Straža ob 12 uri Gor Straža ob 13 uri Gor Polje
Sreda: 4. aprila
ob 8 uri: Soteska ob 9 uri Podhosta ob 10 uri Podturn ob 11 uri Poljane Ob 12.30: Dol Toplice
četrtek, 5. aprila
ob 8 uri Dol. Kronovo ob 10 uri Brezovica ob 11 uri Smarjeta ob 12 uri: Gorenja vas
Petek, 6. aprila
ob 8 uri Ruperč vrh ob 8.30 pri Birčna vas ob 9 30 Uršna sela-vas ob 11. uri Uršna sela-
zadružm dom ob 11 30 Dobmdol ob 12. uri Gor Sušice ob 12 30: Dol. Sušice
Sobota, 7. aprila
ob 8 uri: Gotna vas ob 9 30: Crmošnjice ob 10 30: Dol Težka voda ob 11. uri: Nova gora ob 12. uri: Vel Cerovec ob 13. uri: Podgrad
Ponedeljek, 9. aprila
ob 8. uri: Ratežr ob 9,30: Vel Brusnice ob 11 uri: Gabrje
Torek, 10. aprila
ob 8. uri: Vrhe ob 8.30: Dolž ob 9 uri: Zajčji vrh ob 9 30: Vel Orehek ob 10. uri: Stopiče ob 12. uri: Stranska vas ob 13. uri: Dol Lakovnice
Sreda, 11. aprila
ob 8 uri: Jablan ob 9 uri: Goriška vas ob 10.30: Sred Globodol ob 11.30: Biška vas ob 12.30: Jablan - Sranga
Petek, 13 aprila
ob 7 30: Gor. Kamenje ob 8 ur. Dol Karteljevo ob 9 30: Kamenvrh ob 10.30. Dol Kamence ob 12 uri: Gor Kamence ob 13 uri: Potočna vas
Sobota, 14. aprila
ob 8. uri: Bajno! ob 9 uri Otočec ob 10.30: Stari grad ob 12 uri Novo mesto-veter postaja Ločna
Ponedeljek 16. aprila
ob 7 uri. Šmihel ob 9 uh Skrjanče ob 11. uri Vel Podljuben ob 12 uri Mali Podljuben ob 12.30. Vrh pri Ljubnu ob 17 uri: Novo mesto-Loka
Torek. 17*. aprila ob 8 uri Žabja vas ob 9 uri: Mali Slatnik ob 10 30: Smolenja vas ob 12 uri: Hrušica
ZAMUDNIKI sobota, 21 maja ob 8. uri: Novo mesto — veter postaja-Ločna.
Na območju Šentjerneja in Škocjana
Ponedeljek. 2. aprila ob 8. uri: Cerovi log ob 9. uri: Orehovica ob 10.30: Dol. Mokro polje ob 11.30: Polhovica ob 12. uri: Gor. Gradišče
Torek, 3. aprila
ob 8 uri: Gor. Brezovica ob 9 uri: Gor. Maharovec ob 10 uri: Dol. Maharovec ob 11. uri: Gomila
Sreda, 4. aprila
ob 8 uri: Gor. Stara vas ob 9 uri. Loka ob 10. uri: Mihovo ob 10.30: Gor. Vrhpolje ob 11.30: Dol Vrhpolje
četrtek, 5. aprila
ob 8 uri: Dol. Stara vas ob 9. uri: Groblje ob 10 30: Ostrog ob 11.30: Šentjakob
Petek, 6. aprila
ob 8. uri: Šentjernej
Ponedeljek, 9. aprila
ob 8. uri: Javorovica
Torek, 10. aprila
Ob 8 uri: Mihovica ob 9 uri: Drama ob 10. uri Dobrava ob 11.30 uri: Zameško
Sreda. 11. aprila
ob 8 uri: Dobruška vas ob 9 uri: Grmovlje ob 10 uri: Dol Dole ob 11 uri: Gor. Dole
Petek, 13. aprila ob 8. uri: Zagrad ob 9.30: Zbure ob 11. uri: Osrečje ob 12. uri: Škocjan
ZAMUDNIKI:
Torek, 17. aprila
ob 8 uri: Šentjernej ob 10 uri: Škocjan
SUHA KRAJINA:
Petek, 6. aprila
ob 8 uri Ajdovec ob 9 uri: V Lipovec o9b 10 uri: St. Lipovec ob 11 uri: Trebča vas
Sobota, 7. aprila
ob 8 uri: Budganja vas ob 9 uri: Gradenc ob 9 30: V Lipje ob 10 30 Lašče
Torek, 10. aprila
ob 8. uri: Stavča vas ob 8 30: Jama ob 10 uri: Dvor ob 11 uri: Sadmja vas
Ponedeljek, 9. aprila
ob 8. uri: Drašča vas ob 8 30: Klečet ob 9 uri: Šmihel ob 11. uri: Vrhovo ob 11.30: Praproče
Sreda, 11. aprila
ob 8 uri: Lopata ob 8.30: Visejec ob 9. uri: Sela ob 10. uri; Ratje
Petek. 13. aprila
8. url Hinje ob 9. uri: Prevole ob 10. uri: Žvirče
Torek, 17. aprila
ob 8. uri: Reber ob 9. uri: Žužemberk — levi breg ob 10. uri: Žužemberk — desni breg
ZAMUDNIKI:
SQbota, 21. aprila
ob 8 uri: Žužemberk ob 9 uri: Dvor ob 11. uri: Hinje
četrtek, 12. aprila
ob 8.	uri:	Mirna peč	_
ob 9	uri:	Železniška postaja ob	9	uri:	Vel. Ban
ob 11.	uri:	Dolenja vas	ob	10.	uri:	Vratno
ob 12.	uri:	Šentjurje	ob	11.	uri:	Šmarje
Na podlagi republiške odredbe in Uradnega lista SRS št. 41/83 je cepljenje psov obvezno za vse pse, stare nad 4 mesece Zaradi natančne evidence cepljenih psov prosimo, da pse pripeljejo k cepljenju odrasle osebe
DODATNO OPOZORILO:
Vsi psi, ki zaradi nedosežene starosti v tem cepljenju ne bodo zajeti, morajo biti cepljeni takoj, ko dosežejo starost 4 mesece.
241/13-84
IGMP SAVA KRŠKO
tozd industrija gradbenega materiala
komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge Vodenja komerciale
Pogoji:
visoka ali višja izobrazba ekonomske ali gradbene smeri ter 2 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 3 mesece, delo jeza nedoločen čas in s polnim delovnim časom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: IGMP' Sava Krško, Cesta krških žrtev 59.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
Komisija za delovna razmerja
delovne skupnosti Jugobanke TB Ljubljana
objavlja
dela oz. naloge:
Vodenja ekspoziture v Novem mestu
Za opravljanje objavljenih del oz. n Jog se zahteva:
— končana 1 stopnja ekonomske ali pravne fakultete,
— 3 leta delovnih izkušenj na področju bančnega ali deviznega poslovanja,
— aktivno znanje enega tujega jezika
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v oddelek kadrovskih zadev Jugobanke — TB Ljubljana, Titova 32, 61000 Ljubljana, v 8 dneh po objavi.
O izidu izbire bomo kandidate pisno obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa.
Komisija za delovna razmerja tozda Elektroliti Mokronog
objavlja
prosta dela in naloge:
1. Skladiščnik materiala — 1 delavec
Pogoji: za sprejem: poklicna šola trgovske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, šoferski izpit, odslužen vojaški rok, , po možnosti opravljen izpit za viličarja
2. Strojni vzdrževalec — 1 delavec
Pogoj.-za sprejem: poklicna šola kovinarske usmeritve, 3 leta delovnih izkušenj, odslužen vojaški-rok £J' Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pismene ponudbe z dokazili p izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA — IEZE, tozd Elektroliti Mokronog (splošna služba, za komisijo za delovna razmerja). Kandidate bomo obvestili v roku 30 dni po opravljeni izbiri.
222/12-84
„SOP” Krško, specializirano'podjetje za industrijsko opremo, delavski svet tozda Klepar, Krško, Gasilska 3
objavlja
prosta dela oz. naloge 4 kleparjev ali ključavničarjev
Pogoj:
končana poklicna šola kleparskeali ključavničarske stroke Delo se združuje za določen čas za dobo 3 mesecev, s polnim delovnim časom. Osebni dohodek po pravilniku o osebnih dohodkih.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo na naslov: „SOP” Krško, kadrovska služba. 68270 Krško, v 8 dneh po objavi oglasa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Svet srednje šole tehniških in zdravstvene us-rrieritve Boris Kidrič Novo mesto
'objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
— ravnatelj — predsednik kolegijskega poslovodnega organa
— vodja enote kovinarske usmeritve — član KPO
— vodja enote elektrotehniške in gradbene usmeritve — član KPO
— vodja enote zdravstvene usmeritve — član KPO
— vodja šolskih delavnic — član KPO
Kandidati za vsa navedena dela in naloge morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— končana visoka šola
— pedagoško—andragoška izobrazba
— 5 let delovnih izkušenj na področju vzgojno—izobraževalnega dela
— aktivnost na samoupravnem in družbenopolitičnem področju
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov:
Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič, Novo mesto, Ulica Milke Šobar 30.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v30dneh po preteku ro-Ka za sprejemanje prijav.
»Novotehna”, trg. pod. na debelo in drobno, p. o. Novo mesto Glavni trg 11
*	s-
Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge:
1. trgovski potnik za področje Dolenjske, Bele krajine in Ljubljane z okolico,
2. samostojni prodajalec v PE št. 5, Trebnje — 1 delavec,
3. samostojni prodajalec v PE št. 11, Kostanjevica na Krki, 1 delavec,
4. mizar v PE Mizarstvo Mirna peč — 2 delavca,
5. kontrolor plinskih priključkov v PE št. 4 Cikava — 1 delavec,
6. avtomehanik v PE Servis Trebnje — 1 delavec.
Pogoji:
Pod 1) '
srednja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj v stroki ali VKV izobrazba trgovske smeri in 5 let delovnih izkušenj v stroki ali KV izobrazba trgovske smeri in 8 let delovnih izkušenj v stroki, opravljen izpit za voznika „B" kategorije in lastno prevozno sredstvo. Pod 2 in 3)
KV izobrazba trgovske smeri in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca,
Pod 4)
KV ali PK izobrazba ustrezne smeri in 1 oziroma 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca.
Pod 5)
KV ali PK izobrazba ustrezne smeri in 1 oziroma 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca, opravljen vozniški izpit B kategorije, lastno vozilo. Delavcu omogočimo opravljati izpit za kontrolorja plin. priključkov. Pod 6)
KV izobrazba avtomehanske stroke in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca — poskusno delo 3 m. Za objavljena dela in naloge bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas. s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo na naslov v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Tobačna tovarna Ljubljana tozd Tobak, n. sub. o., Ljubljana Tobačna ul. 5
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
prevzem, izdaja in razvoz blaga za organizacijsko enoto v Krškem
Pogoji:
poklicna šola trgovske stroke šoferski izpit B kategorije 2 leti delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema organizacijska enota v Krškem. Cesta krških žrtev 11.8 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja
225 13-84
Tobačna tovarna Ljubljana tozd Tobak, n.sub.o., Ljubljana Tobačna ul. 5
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
prodajalca (2 delavca) za prodajalne v Novem mestu
Pogoji:
poklicna šola trgovske ali druge ustrezne smeri 1 leto delovnih izkušenj poskusno delo 60 dni
Delo je za nedoločen čas.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema organizacijska enota v Novem mestu. Zagrebška ul. 5. 8 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po sklepu komisiji za delovna razmerja.
224/13-84
Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj”, Krško tozd Transport
objavlja prosta dela oz. naloge:
strojnik za upravljanje razkladalne naprave za premog — za 7 delavcev
Pogoji:
— poklicna šola — tri- ali dveletna kovinska ali avtomehanična usmeritev
— 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj
— odslužen vojaški rok
— delo v 3 izmenah
Navedena dela oz. naloge so za nedoločen čas in s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba naše DO 8 dni po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
„Blagovno transportni center Ljubljana, -tozd Skladišča Novo mesto, Ljubljanska c. 27,
objavlja prosta dela in naloge
opravljanje transportnih del
Pogoji: končana osemletka, strokovni izpit za transportnega delavca, 1 mesec delovnih izkušenj, 2 meseca poskusnega dela
oziroma: nedokončana osemletka in 6 mesecev delovnih izkušenj v skladiščno-pretovorni dejavnosti.
Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi komisiji za MRD BTC Ljubljana, TOZD Skladišča Novo mesto, Ljubljanska cesta 27.”
249/13-84
„SOP” Krško specializirano podjetje za industrijsko opremo
komisija za delovna razmerja tozda Ikon Kostanjevica na Krki
•*
objavlia
prosta dela oziroma naloge:
čistilec delovnih prostorov — 1 delavec
Pogoji:
— nedokončana osnovna šola
— do enega leta delovnih izkušenj
— odslužen vojaški rok
— 1-mesečno poskusno delo
Kandidati naj pisne vloge pošljejo na naslov: „SOP” Krško, tozd Ikon Kostanjevica na Krki, v 8 dneh po objavi oglasa. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
____________i_______________________________________________
Iskra, industrija kondenzatorjev Semič tozd mehanski deli in naprave
Komisija za delovna razmerja tozd Mehanski deli in naprave DO Iskre Semič vabi k sodelovanju več moških, da sklenejo delovno razmerje v njihovi tozd.
Če odhajate nadelo v drug kraj, se oglasite v kadrovski službi Iskre Semič, da se pogovorimo in vam ponudimo zaposlitev bliže doma.
'Kandidati, ki jih potrebujemo, morajo biti polnoletni in z odsluženim vojaškim rokom.
„Labod”, tovarna oblačil Novo mesto tozd Commerce
Komisija za delovna razmerja tozd Commerce
objavlja naslednja prosta dela in.naloge:
1. inštruktor tehnolog kooperacije
Pogoji:
— VIŠ, SS
ing. konfekcije, konfekcijski tehnik
— 1-2 leti delovnih izkušenj
— 3-mesečno poskusno delo
2. pregledovalec tkanin PŠ
Pogoji:
— SS — tekstilni tehnik (tkalska ali predilska smer)
— 1-2 leti delovnih izkušenj
— 2-mesečno poskusno delo
Delovno razmerje za objavljena dela in naloge se sklene za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 8 dneh po dnevu objave na naslov: Delovna organizacija ..Labod” — tozd Commerce, Cesta herojev 29, Novo mesto, za komisijo za delovna razmerja.
Z A II V A I. A
V 7S. let i: starosti nas je po daljši bolezni zapustila mama. teta in sestra
MARIJA PAVEC
i/. Šmihela 29
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov v Šmihelu za v zorno nego ob njeni težki bolezni, kaplanu za tople poslovilne besede in opravljeni obred ter pevskemu zboru iz Šmihela. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: sin Vlado z. družino
obrtno zadrugo metli ko
OZ Metlika obvešča vse člane — kooperante in druge poslovne partnerje, da smo s 5.3.1984 odprli novo predstavništvo za vse kiperske in špedicijske prevoze v Krškem na Cankarjevi 3 N. m. 068/21-794 in 24-279.
Se priporočamo!
/Juti oče si nam bil. s svojim zgledom si živeli nas ličil, lilio in nenadoma si odšel, naj li ho lalika zemlja, ki si jo loko rad imel.
Z A II V A L A
U>. marca nas je nenadoma, mnogo prezgodaj in za vedno zapustil naš dobri in skrbni mož. atu. stari ata in brat
ANTON GAŠPERŠIČ
iz Pekla pri Trebnjem
Ob boleči izgubi našega dragega moža in ata se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali pokojnemu dvetje in ga v tako v elikem številu spremili na zadnji poli. Posebno se zahvaljujemo dr. I lumarju iz Zl) Trebnje, osebju oddelkov za poškodbe m •intenzivna nego Splošne bolnišnice Novo mesto, pevcem za zapete pesmi, kaplanu za opravljeni obred ter godbi na pihala iz Trebnjega.
Žalujoči: žena \ ida. otroci Ione in Nada z družinama, sestre in drugo sorodstvo
** * i V;. a ,Tv
* d' r.	H
tedenske
m
Četrtek, 29. marca — Jernej Petek, 30. marca — Branimir Sobota, 31. marca — Modest Nedelja, I. aprila — Hugo Ponedeljek, 2. aprila — Prane Torek, 3. aprila — Rihard Sreda, 4. aprila — Izidor Četrtek, 5. aprila — Vincenc
LUNINP M L N L 1. aprila ob 13.09 —mlaj
1LJ
BREŽICE: 30. in 31. 3. francoski film Sok. 31. 3. hongkonški film Zmeda v Bell Kriku. 1. in 2. 4. hongkonški film Mladi tigri. 3. in 4. 4. ameriški film Beli pes.
ČRNOMELJ: 29. in I 4. ameriški Ulm Zakrinkani jezdec. 30. in I. 4. nemški film Ljubezenski hotel v Tir-olu. "3. 4. ameriški film Megla. -5. 4.
angleški film Buck Rogcrs — junak vesolja. Predstave so oh 17. in 20. ta t. 111 DOLENJSKI: TOPLICE: 31. 3. in I. 4. angleški lilm Dama. ki izginja. I. 4. matineja — Dolgi nos zajca dolgouhca.
KOSTANJEVICA: 3,1. 3. angleški film Razbito ogledalo. I. 4. francoski film Žandarmerija proti marsovcem. 4. 4. nemšk r film Gole zgodbe.
KRŠKO: 29. 3! ameriški film Človek z Bogartovim obrazom. I. 4. ameriški film Pasji sinovi. 3. 4. angleški lilm Zaporniški blues. 4. 4. angleški lilm Skrivnostna moč. 5. 4. ameriški film Zlati salamander.
NOVO MESTO — KINO JLA: 30. 3. in 1.4. francoski lilm Otok strasti. Od 2. do 4. 4. domači film Nedeljsko kosilo.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: Od 29. 3. do 1.4. japonski film Carstvo čutil. 4. 4. filmsko gledališče: Lesa.
SEVNICA: 30. in 31. 3. ameriški lilm Smešna stran zgodovine. I. 4. ameriški film Prevarant hitrejši od policije. 4. in 5. 4. italijanski film Policija proti tolpi.
SLUŽBO DOBI
MIZARJA ali priučenega delavca redno zaposlim. OD /elo dober. Matjaž JURKOVIČ, Gor. Straža lil.
NATAKARICO, kvalificirano ali priučeno, takoj zaposlim. Delo dopoldne, dve soboti, vse nedelje in praznike prosto, možnost stanovanja. BITE Janez KOS, Ločna 7, Novo mesto.
TAKOJ ali po dogovoru zaposlim KV NATAKARICO in DEKLE za pomoč v kuhinji. Stanovanje in hrana zagotovljena, OD po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na naslov GOSTILNA ČERNIVEC, Mariin Turk, 64243 Brezje, ali se oglasite osebno!
TAKOJ ZAPOSLIM KV natakarico ali kuharico. Nedelje proste. Gostilna pri Marički, Milan Kroflin. Vel. Bučna vas 22/a, Novo mesto.
KURILNI ODBOR naselja Majde Sile razpisuje prosto delovno mesto kurjača. Pogoji: izprašan kurjač in vzdrževalec toplovodnih naprav. Nastop službe takoj, plača po dogovoru. V perspektivi zagotovljeno stanovanje.
GOSTILNA na Dolenjskem sprejme natakarico (lahko priučeno), ki ima veselje dodela. Hrana, stanovanje, in plača po dogovoru. Javite se pod šifro: ..POŠTENA"
TANOVANJA
GARSONJERO na Cesti herojev prodam. Ponudbe pod šifro: „NA KREDIT".
IŠČEM GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Jože Železnik, Velike Brusnice 21. 68321 Brusnice.
ŽENSKI ALI DEKLETU nudim stanovanje brezplačno, da pazi na hišo. Naslov \ upravi lista (1558/84).
POŠTEN MLAD PAR išče garsonjero ali enosobno stanovanje za dobo vsai dveh let v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe na telefon 21-817.
GARSONJERO, centralno ogrevano, v Novem mestu zamenjam za večje stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1555/84).
MLAD PAR z otrokom išče stanovanje v okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (1556/84).
Motorna vozila
Z 101, letnik 1976, prodam. Telefon
24-026.
LADO 1500 SL, prevoženih 23000 km prodam. Ogled v petek popoldne. Becele, Lobetova 18, Novo mesto.
Z 101, letnik 1975, dobro ohranjeno, prodam. Stefan Spudič, Valantičevo 22, Novo mesto.
126 P, letnik 1980, prodam. Jože Škedelj, Dol. K amenec 44. Novo mesto, telefon 24-544.
FIAT 750, letnik avgust 1975, poceni prodam. Mačkovec 23. Novo mesto.
PRODAM nov R 4 GTE in R 4 GTL, letnik 1982. Informacije na tel.
25-863. •
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Kocjančič, Lebanova 26. Novo mesto.
LADO 1600, letnik 1980. prodam. Lenart. Sntolenja vas 41. Novo mesto.
Z 101, letnik 1976^ prodam. Martin Simonič. Sadež 40, Črnomelj, telefon 51-477.
NSU 1000, letnik 1972. prodam. Jože Rcduš, Gorenja Gomila 8, Šmarješke Toplice.
LADO 1300 S, staro 15 mesecev, prodam. Vinko Malerič. Vojna vas 16, Črnomelj, tel. 51-437, popoldne.
R 4, letnik 1978, registriran do marca 1985. prodam. Počrvina. Ragovska 16. Novo mesto.
R 4 GTL, letnik 1978, prodam. Repovž, Srebrniče 2 a. Novo mesto.
LADO 1200, letnik 1973,. dobro ohranjeno, prodam. Jože Škrbec, Jugorje 4, Brusnice.
ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do leta 1985, prodam. Anton Zamida, Gor. Vrhpolje 6, Šentjernej.
AUSTIN 1300, nevozen, prodam. Groblje 8, Novo mesto.
ZASTAVO 101, leto izdelave 1
76. registrirano do 2. februarja 1985. prodam. Oglasite se pri Simec, Stopiče
77.
LADO 1200 ugodno prodam. Oglasite se na telefon 21-570 v dopoldanskem času.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek. Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 15 din. Letna naročnina 900 din — Za delovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OG-ASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 325 din, z t razpise, licitacije ipd. 455 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnj' strani 495 din, 1 cm na prvi strani 650 din. Vsak mali oglas do 10 besed 180 din, vsaka nadaljnja beseda 18 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski lis* ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100-603-30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Germova 3, p p. 33, telefon (068) 23-606 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p.p 33, telefon (068) 24-006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica. Ljubljana.
Z 435 L, letnik 1979. ugodno pro-dum. Dolinar, Šentjernej 209 a.
Z 750 LE, letnik 1983, prodam. Ogled v četrtek, petek, soboto. Dušan Štih. Gor. Polje 21. Straža pri Novem mestu.
Z 101 L, letnik 1980.prodam. Informacije po telefonu 21-475, od 15. ure dalje.
PRODAM I AP 13 K kiper v voznem stanju. Naslov \ upravi lista (1559/84).
Z 750. letnik 1974. in R 4. letnik 1978. prodam. Telefon 25-370.
PRODAM moped, nov. s ščitniki, brez registracije. Milič. Črnomelj, telefon (068) 51-837. popoldne.
PRODAM OPEL KADETA, letnik 1978. Telefon 24-725. od 15. ure dalje.
\VARTBURG, letnik 1981. prodam. Nečemer. Bršljin 18. Novo mesto, telefon (068) 24-177.
126 P, letnik 1978. prodam. Jože Martinčič, Brezje 3. 68310 Šentjernej.
LADO 1300, letnik I9e7. prodam. Mala Cikava 8. Novo mesto.
ZASTAVO 101 M, letnik 1980. prodam. Jovič. Šegova 16. Novo mesto, telefon 24-063.
ZASTAVO 101, letnik 1977. garaži-rano. prodam. Verstovšek. Volčičeva 13, Novo mesto.
FIAT 126 P, letnik 1978, prodam Jože Ribič. Nad mlini 41, Novo mesto, telefon 23-066.
FIAT 126 P, letnik 1978. prodam. Zglasite se pri Martinu Jazbinšku. Dalmatinova 5, Krško.
LADO 1200, letnik 1975, prodam. Jože Žičkar, Cankarjeva 69, Senovo.
A Ml 8 v voznem stanju prodam. Ogled /večer ali telefon 88-829, Tržišče.
KOMBI 435 K, letnik 7/80. 22000 km. garažiran, prodam. Telefon (068) 24-433. popoldne.
V\Y 1200. starejši letnik, registriran do decembra 1984, prodam. Anica d i.žar, Mirna peč 102.
15 SLC, prevoženih 1800 km, tehnično brezhiben, letnik 1981, prodam /a 4.8 M. Alojz Sporat. Boštanj 12/a.
PRODAM malo žabo GS, potrebno poprav ila motorja (je še v voznem stanju). ali kupim motor zanjo. Anton Klemenčič. 68231 Trebelno.
ZASTAVO 750, letnik 1972, registrirano do 14. marca 1975, prodam.
I rane Tomšič. Gruča 6, Šentjernej.
ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Cešenče 3, Mirna peč.
DIANO, letnik 1978,prodam. Alojz Jarc, Ivanja vas 8. Mirna peč.
JAWO 350 ccm, potrebno manjših popravil. ter os za traktorsko prikolico. Aloj/ Erlah, Veliki Slatnik 39, Novo mesto.
Z 101, jetnik 1977, prodam. Telefon 23-190. popoldne.
ZASTAVO kombi 430 K. letnik 1976, registrirano, prodam. Ogled možen vsak dan popoldne od 15. ure dalje. Martin Kirar, Bučka 40, Škocjan.
Ugodno prodam Z 750 in motor MZ 250 TS zaradi odhoda v JLA. Bojan Florjančič, Gor. Karteljevo 28, Mirna peč.
PRODAM moped Tomos T 12 na tri prestave. Informacije na telefon (068) 24-871.
Z 750 prodam za 2M. Cesta herojev 33 a. Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Telefon (068) 25-842. vsak dan od 16. do 19. ure.
•*
•2 I/	■	|	■	.	■	■	22
•; Kmetijski stroji -j
s*	s,
■ ■■.■■■■■■......■a........a....a...........
■•■■■■■■••■■.■ai.,.Bia.aaiaiaiai,aaa..a.a.a
PRODAM tračne grablje SIP 220. Anton Cekuta. Dol. Prekopa 35, 68311 Kostanjevica.
Prodam novo sejalnico za koruzo. Stanko Kolar. Trebnje, Pod gradom.
PRODAM traktor Zetor 5711 in avto DIANA 6, letnik 1977, 791)00 km. registrirano do 20. januarja 1985. Tone Hrovat, Gor. Brezovica 31, Šentjernej.
MLATILNICO, s popolnim čiščenjem, prodam. Gor. Kamenee I. Novo mesto, telefon 24-026.
TRAKTOR TV 522, star 6 mesecev, prodam. Tel. (068) 24-783, popoldne.
TRAKTOR FIAT ŠTORE 554, popolnoma nov, prodam. Informacije na telefon (061) 645-120,
PRODAM
5 Ion sena m puhalnik za seno (T ajfun) z motorjem 10 KM. malo rabljen, v bližini Brežic, prodam za 60.000 din. Tel. (061) 343-806.
PRODAM kavč in dva fotelja. Tel. 23-200.
PRODAM •novo prikolico za TV 730, mizarski kovinski cirkular, kompresor, z dvema batoma, prikolico za osebni avlo in dvokolesno samokolnico. I ranči Plaveč, Malkovec 2, 68295 Tržišče.
PO UGODNI CENI prodam športno kolo Favorit. Alojz Može, Srebrniče 4 a. Novo mesto.
PRODAM 12 brejih ovac. plemenskih. 4 jagnjeta. 3 za zakol, in pribor za striženje. Izidor Vovk, Dvor 68361.
PRODAM 3 leta staro kobilo, brejo 9 mesecev. Repče 8, Trebnje, tel. 44-685.
PRODAM magnetofon znamke 1 i-lips up 4422. T el. 22-524.
POCENI PRODAM 3 rabljena klasična zasteklena okna 140 x 140 in novo tuširno kad. Tel. 24-481 dopoldne, Žulič.
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK in
drugo je v prodaji. Zora Kolar, Kosova 4. Novo mesto.
PRODAM 2 novi traktorski gumi 10-28. Slak. Jordan kal 3.
PRODAM 30 AŽ panjev čebel na K) satov, zaradi starosti.
Čebele so zdrave. Anton Turk, Gor. Stara vas 10, 68310 Šentjernej.
PRODAM 10.000 kg sena. Ignac Kušljan. Šentjernej 58.
PRODAM lisičjo kožo. nestrojeno. Nunič. telefon 23-103, po 15. uri.
PRODAM 1000 kg sena. Franc Je-ralič, Šmarje pri Šentjerneju.
ČELADO NAVA II prodam. Cesta herojev 33 a. Novo mesto.
PRODAM dva radiatorja (30 in 18 členov). Silvo Palčič. Rumanja vas 56, Straža.
PRODAM televizor — črnobeli — RIZ. Telefon 23-403.
SPALNICO, omaro za dnevno sobo z mizico in glasbeno skrinjo ugodno prodam. Šeruga, Kristanova 34. Novo mesto, telefon 23-462, popoldne.
UGODNO PRODAN nov jesenov lamelni parket in električno pištolo za lakiranje. Tel. 22-893.
PRODAM 150 komadov kostanjevega kolja za vinograd. Blažič, Brusnice 80.
PRODAM novo karoserijo za R 4. Marjanovič. Stranska vas I, Novo mesto.
PROD AM teličko, staro 14 mesecev. Anton Oklešen, Gor. Kamenee 13, Novo mesto.
PRODAM črnobeli televizor Gorenje. star 1,5 leta. Telefon 24-932, po 15. uri.
PRODAM električni harmonij (7 registrov). Tomaž Glivar. Korita 6, 68211 Dobrnič.
SENO in otavo (2 t) prodam. Antonija Gazvoda. Birčna vas 9, Novo mesto, pri želežniški postaji.
PRODAM 1000 kg sena. enega ovna in ovco, I m’ smrekovih plohov debelih 8 cm. Stanko Kosec, Češča vas 22, Novo mesto.
PRODAM dva prašiča do 100 kg. Telefon 32-086.
PRODAM otroško posteljico z jogijem. stolček za hranjenje in italijanski otroški avtosedež z varnostnimi pasovi. Telefon 24-971, popoldne.
PRODAM 100 nr gradbenih elementov l.5m v 2,5m. Tel. 22-387, popoldne.
PRODAM rabljeno ostrešje (grušl) 8x9 m ter desni blatnik in priključek za golfa. Tel. 24-234.
PRODAM sedežno garnituro (raztegljiv kavč in 4 fotelje), visokotlačni pretočni bojler .10 1, štedilnik na trda goriva širine 40cm, pečna kurilno olje znamke Singer. Majda Slijepčevič, Dol. Gradišče 8, Dolenjske Toplice.
PRODAM rotacijsko koso znamke FAHR. kosna širina 135 cm. Jože Žerjav. Sp. Pohanca 15 a, 68253 Artiče.
PRODAM kompletno enofazno dvigalo z nosilnostjo 150 kg. Jože Žerjav, Sp. Pohanca 15 a, 68253 Artiče.
PRODAM 2 novi gumi Continental 650—17. Jože Žerjav, Sp. Pohanca 15 a, 68253 ARtiče.
PRODAM kovinsko cisterno za kurilno olje, volumen 2000 L Tel. 71-924, vsak dan od 16. do 18. ure.
PRODAM ponyavtomatik, odlično ohranjen, za 1.6 M. Tel. (068) 69-796 od 7. do 17. ure.
PRODAM avtoradio—kasetar in diatonično harmoniko (Hohner, C, F, B). Tel. 85-981.
PRODAM 5000 kg kakovostnega sena. Vidič. Zajčji vrh 18. Stopiče.
PRODAM 120-basno harmoniko za 3 M. Tel. 85-116.
PRODAM 200 m' kombi plošče, garažna vrata (2.30 x 2.10). Kovač, Prečna 51. Novo mesto.
PRODAM mlade orehove sadike. Anton Skrbinck. Dol. Leskovec 18. 68280 Brestanica.
PLET ILNI STROJ Standard, dvo-redni, prodam. Zabukovec, Gotna vas 37. Novo mesto.
TV GORENJE color, nov, z daljinskim upravljanjem, prodam. Tel. 23-539
SADIKE ŽIVE MEJE prodam. Informacije Pokornv, tel. 24-289, Novo mesto.
PRODAM kabel PPR 3 x 2,5 00 m in 2x1.5 100 m. Milan Muran, Lobetova 8, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjeno ostrešje (grušt) z opeko (6 x 12). Darko Hočevar, Dobrava 15, Škocjan.
PRODAM 10 ton sena, 2 tone koruze. Vehovec, Trebnje, tel. 44-19, PRODAM ponv expres v dobrem stanju. Božidar Klobučar, Dol. Dobrava 5, Trebnje.
KUPIM
KUPIM trezo za traktor Tomo Vinkovič 730. Vinko Grlica, Bitna vas 7. Trebelrfo.
KUPIM italijanski športni voziček, zložljiv v marelo. Telefon 24-006.
KUPIM traktor Tomo Vinkovič ali temu podoben, od 20 do 30 KM. Lado Kotnik. Čužnja vas 29, 68230 Mokronog.
POSEST
PRODAM 1000 m zemlje v bližini Šmarjeških Toplic. Telefon (061) 783-349.
HIŠO, novo, v zaključni fazi, z adaptirano zidanico—kaščo, brajdo in mladim sadovnjakom, v bližini Vinice pri Črnomlju, prodani. Primerna tudi za obrt. Informacije po telefonu (061) 573-881.
HIŠO za stanovanje, takoj vseljivo, oddam. Voda in elektrika v hiši. Poleg je tudi malo zemlje. Anton Bevc. Brezje I. Trebelno.
V Brežicah prodam novo vseljivo hišo z vrtom in majhno njivo, skupaj 24 arov. Cena po dogovoru. Telefon dopoldne 62-512.
PRODAM Šimčevo kmetijo na Vel. Cerovcu, na drobno, in skedenj (pod). < linica Poklukar, Prihodi 29, 64270 Jesenice na Gorenjskem.
PRODAM vinograd z zidanico \ Borštu pri Ajdovcu. Naslov v upravi lista (1557/84).
PRODAM vinograd v izmeri 25 aro\ (600 trt). Vinograd se nahaja na relaciji ceste Pišece — Orehovica. Interesenti naj se oglasijo na naslov: Marija Kostrevc, Dednja vas 31, Pišece.
PRODAM vinograd v Golobinjku (lOarov). Elektrika na parceli,dostop z avtomobilom, primerno za gradnjo. Franc Turk, Ivanja vas 20, Mirna peč.
ZIDANICO in 10 arov zemlje*prodam. Hlača. Šegova 6, Novo mesto.
POLAGANJE IN DOBAVA parketa, tapisona, itisona, plastičnih mas konkurenčnih cenah: Zvone NOVAK, Ragovska 10 A Novo mesto, telefqn 23-853. Se priporočam!
IŠČEM kakršnokoli honorarno delo v prostem času. Novakovič, Ivana Roba 17, Novo mesto.
V VARSTVO vzamem otroka. Telefon 23-403.
VEČJE POSLOVNE PROSTORE oddam obrtniku. Jože Bregar, Dobrava pri Šentjerneju 41. Informacije po 20. uri.
KAMEN oddam na dostopnem kraju. Medle, tel. 23-673.
m
tiet^
VINKO RODIČ, Novo mesto, Maistrova 5, opozarjam vse, da so vse prodaje premoženja last Franca pen-ca, Smolenja vas 12, Novo mesto,brez soglasja določenega skrbnika neveljavne.
RUDI UMEK, Slovenska vas 5, Šentrupert na Dolenjskem, preklicujem medsebojni dogovor z MARJANOM UMEKOM in njegovo ženo MARIJO UMEK z Mirne, ker ne izpolnjujeta obljube, kakor je bilo glede domačije v Slovenski vasi številka 5.
SREČKO ŠTRICELJ, Dol. Ponikve 37, Trebnje, in JANEZ STROJIN, Dol. Ponikve, začasna številka I. Trebnje, prepovedujeva hojo in pašo kokoši po najinih parcelah. Kdor preklica ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
MATILDA ŽIVANOVIČ, Semič67, prepovedujem pašo kokoši in delanje' kakršnekoli škode po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
OSEBjV ki je izgvvbila očala \ rjavem etuiju na Zagrebški cesti 9 (na pločniku), jih lahko dvigne v oglasnem oddelku našega lista.
68-letna upokojenka s pokojnino želi spoznati upokojenko ali upokojenca za skupno gospodinjstvo. Roza Dvoršak, 63260 Kozje.
DOSMRTEN DOM in vso oskrbo nudiva osamljeni upokojenki ostarela zakonca v zdravem okolju Dolenjske. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro: ..DOBROSRČNA".
NUJNO POTREBUJEM inštruk-cije iz fizike in kemije za gimnazije. Se prilagajam pov svojih zmožnostih. Majda Kuhelj, Žužemberk 163.
OSEBA, ki je 22. marca v zobni ambulanti Zamenjala črn plašč, naj se oglasi na naslov: Jožefa Avsec, Mačkovec 21, Novo mesto.
Dragemu očetu STANKU PUNGERČARJU iz Gruče za njegov 56. rojstni dan želijo obilo zdravja in sreqe žena Tončka, otroci Stanko, Tone, Milena. Jožica z družinami ter Lojze in Jože. Čestitka velja tudi sinu Tonetu za 30. rojstni dan in hčerki Jožici za 24. rojstni dan.
Dragi in dobri hčerki PEPCI KULOVEC iz Uršnih sel želimo za 50. rojstni dan vse najboljše in mnogo zdravja. Mama, štirje bratje in pet sestra. Čestitkam se pridružujejo tudi njena družina, mož Lojze, sinova Branko in Miran ter hčerka Nevenka.
^OBVESTI LA I
SPLOŠNO KROJAŠTVO ŠTAN-GEL-BUKOVEC, Ivana Roba 19, Novo mesto, telefon (068) 23-924. Obveščamo stranke, da izdelujemo uniforme po meri, ženske leostime in moške obleke po meri. Se^priporoča-mo!
GRAVERSTVO Aleksander KEČ-KEŠ — delavnica Šentjernej, telefon 32-048; Novo mesto. Novi trg 1 (hotel Metropol), telefon 21-348. Se priporočit m!
OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo EKSPRES ČEVLJARSTVO — Rudolf Cikanek, Čitalniška ulica, Novo mesto, zaradi bolezni do nadaljnjega zaprlo. Stranke lahko že popravljene čevlje dvignejo vsak ponedeljek, sredo in petek od 12. do 16. ure.
Uprava za notranje zadeve Novo mesto
objavlja javno licitacijo
za prodajo rabljenih motornih vozil in druge opreme:
— 2 kombija IMV 1600
— 2 osebna avtomobila Zastava 101 SNO ih SUP SC
— 1 osebni avtomobil VW 1200
— 3 računski električni stroji
— 1 pisalni mehanski stroj
Licitacija bo v soboto, dne 7. 4.1984, ob 8. uri na sedežu UNZ Novo mesto, Jerebova ulica 1. Ogled je mogoč 1 uro pred licitacijo.
Interesenti morajo predložiti 10 odst. varščino od izklicne cene pred začetkom licitacije. Prometni davek in ostale dajatve v zvezi s prenosom plača kupec.
Nakup na javni dražbi ie po sistemu „videno—kupljeno".
Tiha misel zablestela nad večernim krajem, duša odblestela z zlatim je sijajem.
ZAHVALA
Po kratki bolezni seje strah pred neizogibno izgubo prevesil v pretresljivo bolečo resnico, da nas je za vedno z.apustila naša
LIJA KOS
roj. FABIANI iz Smarjete pri Novem mestu
Hvala vsem, ki so tako nesebično skrbeli zanjo v njenih zadnjih dnevih ha nevrološkem oddelku v novomeški bolnici in Kliničnem centru v Ljubljani in nam jo skušali ohraniti pri življenju. Posebej hvala dr. Pečetovi in medicinski sestri Anici za njuno prvo pomoč, delovnim kolektivom Zdravilišča Šmarješke Toplice in upravi tozda, IMV—TOZD COMMERCE in PTT Novo mesto za vso pomoč in razumevanje v teh težkih trenutkih. Prisrčna hvala Hočevarjevi družini in sosedom, ki so nam nudili vsestransko pomoč, nas tolažili in naredili vse, česar mi v naši bolečini nismo zmogli. Hvaležni ostajamo župniku iz. Šmarjete za pogrebno svečanost, posebej pa še predstavniku PTT Novo mesto tov. Kukcu, ki je ob odprtem grobu čudovito orisal lil^ naše drage. Hvala številnim prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovalcem cvetja in vsem, ki so pokojno takoštevilno v torek. 13. marca, pospremili na njeno zadnjo pot na pokopališče v Šmarjeti.
Njeni: mož Lojze, sinovi Damjan, Marjan in Tomaž z družinami, sestre Stanka, Mara in Ivica ter
svakinja Ančka z družinami
Šmarjeta, dan pred pomladjo, 19. marca 1984
. .:
)
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama
MARIJA MOVRIN
iz Velikega Nerajca
Najlepše se zahvaljujemo znancem, sosedom in vaščanom, ki so pokojno mamo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se za podarjene vence ZB Dragatuš, DO GOK in TOZD Obrt Črnomelj. Hvala pevcem iz Dragatuša, tov. Leopoldu Bečaju za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustila naša preljuba mama
JOŽEFA UDOVČ
z Bučke
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in našo mamo spremili na zadnji poti. Hvala kolektivu IMV, Pedagoški akademiji tn družini Kocjan za podarjene vence ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerke Zalka in Tina, Tončka ter Štefka z družinami
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in babica
MARIJA SLADIČ
iz Črnomlja
Zahvaljujemo se kolektivu BLTI Črnomelj, IMP Ljubljana, sorodnikom in znancem, prijateljem, ki so pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebna zahvala velja sosedoma Šlajdohar in Brus ter Mirkovim osebnim prijateljem. Hvala sostanovalcem, kaplanu za lepo opravljeni obred in tov. Mariji Butala za poslovilni govor. Vsem, prav vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: sin Mirko, Matija z družino, hčerka Marija z družino ter ostalo sorodstvo Črnomelj, 15. 3. 1984
ZAHVALA
V 61. letu nas je zapustil našdragi mož, oče, stari oče, brat in stric
IVAN RETELJ
Črmošnjice 2
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ter sosedom, ki so našega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Lepo se zahvaljujemo GG Črmošnjice, Iskri Semič, Iskri Novo mesto in pivovarni Union za podarjene vence. Posebna zahvala tov. Šebeniku za ganljive poslovilne besede in duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
DOM JE PRAZEN IN TIH,
KO TEBE D RA O A MAMA NI.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama
JULIJANA SMREKAR
iz Dola pri Trebnjem
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in _ znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, po-' darili pokojni cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Ivaškoviču, dr. Fornazariču ter internemu oddelku bolnišnice Novo mesto. Zahvaljujemo se obema pevskima zboroma za zapete žalostinke ter duhovniku za tako lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Vsi bodo dosegli svoj cilj: le ti ga ne boš.
Ognja polna, polna sil la ko mlada k pokoju si legla.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj, stara komaj 15 let, nas je zapustila draga hčerka in sestra
LJUBICA KUMP
iz Novega mesta, Kristanova 34
Ob boleči izgubi naše drage hčerke se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so pokojni darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni delovni organizaciji TTN Iskra Novo mesto, sostanovalcem Kristanove 34. Zahvaljujemo se internemu oddelku za veliko požrtvovalnost, OŠ Dragotin Kette za podarjeno cvetje in OZSM Stranska vas ter pevskemu zboru Ruperč vrh. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem.
Žalujoči: mamica, očka, brat Drago ter ostalo sorodstvo
Vsa sreča je minila, ko tebe. draga, ruja zemlja je pokrila.
Mnogo mnogo prezgodaj je ugasnilo življenje naše ljubljene mamice, žene, hčerke in sestre
LJUBE RENKO — STROHMEIER
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih slovesa in sočustvovali z nami.
Vsi njeni
Friedberg, Mokronog, Ljubljana, 16. marca 1984
Z A H V A L A
V 88. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, bral in stric
FRANCE KREVS
iz Biške vasi 6
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem IMV Novo mesto. Beti Mirna peč za podarjene vence, za izrečeno sožalje in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Franciju za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem za zapete žalostinke in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
2. aprila bo minilo leto žalosti in praznine, odkar nas je za vedno zapustila naša draga, dobra žena, mama, stara mama in sestra
ALOJZIJA KERMC
Dol. Kronovo 25
Med nami živiš v lepem spominu, v naših srcih pa je neizmerna bolečina, žalost in tako prazen dom. Hvala vsem, ki seje spominjate in obiskujete njen prerani grob.
Žalujoči: mož Ignac, hčerka Cvetka, sin Nace z družinama tetos-talo sorodstvo
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra in skrbna mama. stara mama, sestra in teta
FRANČIŠKA ŽUKOVEC
iz Preske 17 pri Dobrniču
Zahvaljujemo se vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkem trenutku pomagali, pokojni darovali vence in cvetje, jo spremili na njeni zadnji poti^nam pa izrekli sožalje. Zahvalo izrekamo' tudi kolektivu Iskre Žužemberk in župniku za opravljeni obred. Vsem skupaj vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem. in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj, komaj 49 let star, nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, sin in brat
NIKOLAJ BALKOVEC
Hrast 29 pri Vinici
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem. Posebna zahvala tov. Miranu Frankoviču za poslovilne besede, DO Bell, IMV Črnomelj, Integral Črnomelj, Novoteks Vinica, OŠ Vinica in GD Hrast — Perudina. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje, godbenikom in župniku za opravljeni obred in tolažilne besede.
Vsi njegovi
Kje si ti, naš dragi ati, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož in ata
FRANCE SMRKE
iz Hrastja pri Mirni peči
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo GD Hmeljčič in Mirna peč, tozdu Krka, Novotehni, Mercator, Sekciji za vleko Novo mesto, tozdu za TVD Ljubljana, vaščanom iz Hrastja in Dolenje vasi, duhovniku za opravljeni obred in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Jožefa, otroci France, Anica, Tone, Jožefa in Lojze z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 78. letu starosti zapustil
ANTON BRODARIČ
upokojenec iz Podzemlja 23
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za vso pomoč, osebju'internega in kirurškega oddelka bolnišnice Novo mesto za vso skrb in nego. Hvala vsem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje, tov. Šegini za poslovilne besede ob grobu, Dl) Gradac in Podzemelj, ZB Gradac in Podzemelj, kolektivu OŠ Podzemelj, kolektivu Vrtec Metlika in godbenikom. Hvala duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 55. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
ZVONKA JAKLIČ
roj. Zupanič iz Gribelj 35
Prisrčno se zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, nam pomagali v najtežjih trenutkih, pokojni darovali cvetje in vence ter jo spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Splošni bolnišnici Novo mesto in osebju zdravstvenega doma Črnomelj. Hvala tudi župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Jože, hčerke Sonja, Marinka, Jožica in Nada z družinami, sestra Vida z družino in ostalo sorodstvo
*
*
5»
a
*
%
*
*
*
France
Prvi povojni meseci. Neizrekljivi občutki ob zmagi in svobodi, občutki sreče ob prihodu na cilj, za katerega je bilo potrebnih toliko žrtev, in občutki grenkobe ob spominu na vse, ki jih ni bilo več, ki so omagali na dolgi poti. Ruševine, uničenje, splošno razdejanje. In vendar — svoboda. Načrti o odpravi razdejanja, zavihani rokavi, prvi prostovoljci za delo, ki ni poznalo delovnega časa, niti plače. Prvi kandidati za šolanje delovnih strokovnjakov v pri-
$ Ja,eOski Češki. Med mnogimi
^ desetinami fantov, ki so se od-
A pravili na dolgo pot po znanje v
^ tujino, je bil tudi droben, komaj A petnajstleten fant. kateremu je
iz velikih, svetlih oči še odseval strah preslanega in radovednost pred novim. France Zajc iz Kota pri Ribnici, Možinčkov po domače...
Učna leta na Češkoslovaškem vse tja do zloglasnega informbirofa leta 1948, so bila eno samo čudovito doživetje. Pa tudi trdo delo in zavzeto učenje. Domovina je potrebovala različne strokovnjake in lahko smo % jih dobili le na ta način. Kmečki
fant z roba Ribniške doline je zamenjal puško za svinčnik in risalno pero. motiko in koso za ključavničarsko orodje, svobodna domovina, neodvisna in potrebna slehernega para rok pa mu je ležala globoko v srcu.
V*«	'	'
• France Zajc se je z večino tovarišev vrnil s šolanju in posvetil vse svoje moči in znanje obnovi, kasneje pa izgradnji domovine. Prve čase je dela! strokovno, družbenopolitično in društveno v Kočevju, nato je za nekaj časa odšel na postojnsko, pred dobrimi dvajsetimi leti se je vrnil v Ribnico, kjer je najprej vodi! servisno delavnico pri stanovanjski skupnosti, zdaj pa že dvajset let vodi izobraževalni center na Riku. Prav zdaj se počasi že odpravlja v zasluženi pokoj, potem ko je domovini in družbi da! vse, kar je lahko in kar je moral. Tega pa je bito ve-liko.
Ni znan daleč naokrog le kot izreden ključavničarski mojster ter vzgojitelj številnih rodov kovinarskih delavcev v Ribnici, pač pa kot zavzet družbenopolitični delavec. Že kot otrok se je navzel takega duha v napredni družini, kasneje pa je večji del svojega časa posveča! družbenim aktivnostim. Je eden tistih ljudi, ki osebne koristi in življenje podreja družbenim, tako že od mladosti. Dobra tri desetletja njegovega življenja so napolnjena z aktivističnim delom v mladini, sindikatih. Socialistični zvezi, Zvezi borcev, Zvezi komunistov, organizaciji rezervnih starešin, predvsem pa na kulturnem področju, kjer je kot igralec v mnogih amaterskih skupinah ustvaril vrsto zanimivih igralskih likov ali sodelovat v več zborih kot pevec. Seveda samo naštevanje funkcij ne pove vsega, bolj zgovorno je opravljeno delo. Za tega pa pravi, da ga je bil vedno pripravljen opravili kot skojevec in komunist, kot član te naše družbe po najboljših močeh in vesti.
Plaketa 26. marca, ki jo je prejel ob letošnjem občinskem prazniku Ribnice, ni plačilo za opravljeno veliko delo. Le skromna zahvala in priznanje je, ki je prišlo resnično v prave roke.
FRANCE GR1VEC
umr
KOMISIJI KNJIGE — Komisijo, kije nadzorovala javno žrebanje, so sestavljali trije stari naročniki in zastopniki IMV, generalnega pokrovitelja. Vsem smo podarili monografijo Božidarja Jakca, ki joje založil Dolenjski list. (Foto: MiM)
Sreča je ravnala pravično
Počitniško prikolico Adria caravan 380 QLS je žreb prisodil Vinku Blažinču iz Rigonc, ki je na Dolenjski list naročen že 25 let — Znanih tudi 18 dobitnikov ___________________________________ drugih	premij
NOVO MESTO — Zdaj, ko je vse za nami, lahko rečemo, da je sreča v podobi 6-letne Lee Brulc ravnata pravično, ko je počitniško prikolico Adria caravan 380 QLS, premijo premij v nagradni igri Dolenjskega Usta in dolenjskega združenega dela, podelila Vinku Blažiču iz Rigoncev, ki je naš zvest naročnik že 25 let.
da jih kapljica še vedno čaka v našem uredništvu. Polnih steklenic pač ne moremo pošiljati po pošti.
Prikolico smo izžrebali najprej, tako daje imelo vseh 27.000 starih in novih naročnikov (3.000 izvodov prodamo v kolportaži) Dolenjskega lista enake možnosti. Žrebanju je prisostvovala posebna komisija, sestavljena iz naročnikov DL, v gosteh pa smo imeli tudi zastopnike IM V, generalnega pokrovitelja naročniške akcije.
Lea Brulc je nato še osem-najstkrat segla v prozorno stekleno škatlo, v kateri so bila imena naših naročnikov, in odločila, komu in kam bodo šle ostale premije.
Gugalnike tovarne Novoles iz Straže dobijo: Pepca Kužnik, Trebča vas 14, GOŠ, Belokranjskega odreda, Semič, Jože Šporar, Krška vas 51 A, Jože Bratkovič, Cesta herojev 68, Novo mesto, Ignac Perpar, Dobrava 11 pri Dobrniču, Martin Semenič, Trnje 25, Stanko Kralj, Vojna vas 15, Alojz Ribič, Mestne njive, blok 7, Novo mesto, Franc Hren, Sadinja vas 31, in Janez Vrščaj, Otovec 2 pri Črnomlju.
Črno-beli televizijski sprejemnik, ki ga je podarila Novotehna iz Novega mesta, je dobil Štefan Hrženjak, Gubčeva 1, Krško. Lastnik keramičnega kamina, darilo SGP Pionir iz Novega mesta, je Fanika Bregar iz Tomažje vasi
PLANINCI BODO ZBOROVALI
METLIKA — Metliško Planinsko društvo vabi vse člane in tiste, ki bi želeli postati planinci, na redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 31. marca, ob 20. uri v sejni sobi sisovna Pungar-tu. Po zboru, na katerem bodo izvolili novo vodstvo, bodo novi člani lahko dvignili planinske izkaznice, vsi pa poravnali Članarino in kupili znamkice za letošnje leto.
Se bodo podusti še drstile v preurejenem ustju Mirne?
Sevniški ribiči zaskrbljeni nad posegom
OB DELU JIM DAN HITREJE MINE
BREŽICE — Stanovalci Doma upokojencev so te dni predstavili vrsto zanimivih izdelkov, ki so jih pod vodstvom Marjane Černošove napravili v urah aktivne rekreacije. Večino teh so napravile ženske, ki so del znanja prinesle s seboj. Med razstavljenimi kosi so bila pletena volnena oblačila. gobelini, tapiserije iz volne, mak-rameji. vezeni ali kvačkani prti in prtički, knjižni ovitki iz jute, večnamenske lično oblepljene škatle, pletene košare terpredpražniki indru-gi izdelki iz ličkanja. Zdaj želijo najti ustrezno zaposlitev tudi za moške.
DOLENJI BOŠTANJ — SEVNICA — Pred durmi je letošnja drst podusti v Mirni. Razen običajne skrbi zaradi krivolovcev obhajajo letos ribiče še druge bojazni.
Po prestavitvi izliva te rečice v Savo in urejanju preostalega dela ustja stoletja znamenitega po obilnih drsteh podusti so ribiči upravičeno zaskrbljeni. Po opravljeni regulaciji je videti ustje kot
• Ni še rešen spor zaradi izpusta mazuta v Mirno v istoimenem kraju. Kavno tako še ni rešen spor zaradi pogina rib v Mirni I. oktobra 1982. Zaradi spuščanja gnojnice z goveje farme v Visočah v Sevnično se tožarijo že sedem let. Spisi potujejo s sodišč do Sevnice do Šentjurja, uspeha pa ni.
Psi napadli srne
Pri Sv. Gregorju našli šest pobitih srn
RIBNICA — Velike količine zapadlega snega v februarju in marcu ter visoki snežni zameti niso ovirali le prometa, ampak so škodili tudi divjadi, predvsem srnam.
Vsako zimo. tudi letošnjo, ima divjad težave s prehrano. Lovci ji pomagajo tako, da jo na določenih mesih oskrbujejo s hrano. Kljub temu pa so zadnja leta našli lovci na območju vseh lovskih družin veliko poginule divjadi. Največ je bilo med njimi srn, ki so jih napadli in pomorili psi. katerih gospodarji niso imeli.privezanih.
Tudi te dni so člani lovske družine Velike Polajne našli na območju Sv. Gregorja samo v enem dnevu šest mrtvih srn. ki so bile boli ali manj obžrte. Pravijo, da so jih pomorili tavajoči psi.
Lovci skušajo divjad zavarovati tako, da organizirajo pogone na pse, ki zaidejo brez gospodarja tudi daleč od hiš in naselij. Lastnike tavajočih psov čakajo tudi de-, narne kazni, saj je morjenje srn in druge divjadi gospodarski prekršek.
M. GLAVONJIČ
nekakšen mrtev industrijski kanal. Ribiči pogrešajo nekdanje plitvine, ki so služile tudi za počivališče ribam. Pred samim posegom so se z novomeškim Vodnogospodarskim podjetjem dogovorili, da nasuje v strugo kamenja. Tako bi nekako ustvarili podobne razmere v vodi ko nekdaj. Vodarji te obljube, kol so ugotovili ribiči na
nedavni konferenci, niso izpolnili. Najbolj črnogledi celo menijo, da drsti sploh ne bo. Morda pa ribe po prastarem čutu novega ustja M;vne le ne bodo zgrešile?
Posebna odškodninska komisija, ki se ukvarja z onesnaževanjem voda, nima lahkega dela. Predsednik sevniške komisije Franc Hru-ševar opozarja na zatikanja pri dosedanjih sodnih obravnavah škod, ki jih je povzročila industrija. Zadeve se vlečejo po sodiščih leta in leta. Upajo, da bo morda po novem bolje, ko je te zadeve od temeljnih sodišč prevzelo gospodarsko sodišče, ki naj bi bilo manj dovzetno za razne lokalne vplive. Posebna težava pri teh sporih je zavarovanje dokazov onesnaženja voda. Poslej ima komisija v svojem sestavu tudi biologa Franca Potočnika z Mirne. V takih nezavidljivih razmerah gospodarjenje z vodami, ki jih vse brezve-stneje onesnažujemo, se sevniški ribiči zatekajo h gradnji ribnikov. Lep tovrsten uspeh je novi ribnik v Lokah.
A.ŽELEZNIK
27.000 IM EN— V stekleni posodi, iz katere je Lea potegnila imena lastnikov 19 premij, je bilo več kot
27.000 listkov z imeni.
24. Zamrzovalno skrinjo, prispevek Emone Dolenjke iz Novega mesta, je dobila Zora Mravinec iz Sečjega sela 12. Dvajset kvadratnih metrov ploščic IGK z Račjega sela je žreb prisodil Slavku Mu-hviču iz Dolge vasi pri Kočevju. Dva kubična metra novoterma, darilo Krkine tovarne Izolacije, je dobil Ivan Kocjančič z Vrha pri
• Srečnežem iskreno čestitamo. Kako bodo prišli do nagrad, jih bomo obvestili po pošti, dobitniki Novolesovih gugalnikov in dobitnik keramičnih ploščic pa lahko nagrade dvignejo v našem uredništvu na Germovi 3, Novo mesto.
Žužemberku. V smučarskem dresu, darilu Novoteksa iz Novega
mesta, bo hodila Anica Pacek, Vrtnarska pot 12, Leskovec. Vikend turistični paket za dve osebi v Šmarjeških Toplicah je žreb prisodil Jožefi Hočevar s Ponikev, enako nagrado v Dolenjskih Toplicah pa Jožetu Trlepu iz Starega trga 18 pri Trebnjem.
Seveda moramo ob tem omeniti tudi Mercatorja iz Novega mesta, ki je za nagrado—premijo prispeval športno opremo, smuči, s katerimi smo nagradili tisočega in tisočpetstotega novega naročnika Dolenjskega lista.
Vse, ki še niso dvignili tekočih nagrad Dane z Mirne in KZ Metlika, ob tej priložnosti obveščamo.
Ni mogel verjeti
Prikolico je dobil Vinko Biažinč iz Rigonc pri Dobovi
NOVO MESTO — Medtistimi, ki so bili nagrad Dolenjskega lista najbolj veseli, je bil prav gotovo 62-letni Vinko Biažinč, upokojeni krojač iz Rigonc 27 a pri Dobovi, ki mu je sreča dodelila dobitek vseh dobitkov — počitniško prikolico Adria caravan 380 QLS, prispevek Industrije motornih vozil iz Novega mesta, generalnega pokrovitelja naše igre.
..Nisem mogel verjeti. Mislil sem, da meje kdo potegnil, kosem prejel brzojavko, naj pridem po prikolico. Se nikoli se ni zgodilo, da bi mi sreča kaj prinesla. Z ženo sva menila, da bo najbrž pomota, saj sva mislila, da so nagrade le za nove naročnike”, je v petek dopoldan v našem uredništvu pripovedoval Vinko, ko je za mizo sedel skupaj s hčerko Marjetko in predstavniki IM V, zunaj pred uredništvom pa ga je že čakala prikolica, zadnji model, ki še ni v redni prodaji. Ob predaji ključev in dokumentov Vinko in Marjetka nista mogla skriti sreče. Delavci IM V so njuno stoenko priredili tako, da sta prikolico še isto dopoldne pripeljala na domače dvorišče.
Na koncu zapišimo še to, daje Vinko Biažinč naš zvesti naročnik že 25 let. „To je edini časopis pri hiši in ga preberemo prav vsi od prve do zadnje strani. Se najbolj pa smo veseli novic iz Dobove, Brežic in okolice,” je povedal.
UPOKOJENCU PRVA NAGRADA — Glavno nagrado v veliki naročniški igri Dolenjskega lista in združenega dela je dobil Vinko Biažinč iz Rigonc pri Dobovi. Ključe nove prikolice mu je v imenu generalnega pokrovitelja IM V izročila Vida Kerin—Mamilovič.
Čigav bo tomosi avtomatic?
V tekmi za tomos avtomatic, ki ga bo uredništvo našega tednika podat- , rilo tistemu pismonoši, ki bodo 1. maja letos pridobil največ novih naročnikov Dolenjskega lista, ni spriš- , memb. V torek, 27. marca, je bila I lestvica naslednja:
1. Tomislav Pavlič, pošla Novo mesto, 84 novih naročnikov,
2. Jože Vidmar, pošla Dvor, 78 novih naročnikov,
3. Feliks Kastelic, pošla Žužemberk, 46 novih naročnikov,
4. Marija Ban, pošta Škocjan, 43 novih naročnikov,
5. Milan Škoberne, pošta Senovo, 42 novih naročnikov,
6. Anton Jene, pošta Škocjan, 39 novih naročnikov,
7. Leopold Peterle, pošta Mokronog, 30 novih naročnikov,
8. Slavka Kolenc, pošla Mirna peč, 28 novih naročnikov,
9. Anton Dragoš, pošta Črnomelj, 26 novih naročnikov,
10. Jože Kuplenik, pošta Otočec, 22 novih naročnikov.
KRKIN KLUB TA TEDEN
NOVO MESTO — V Krkinem klubu bo v petek, 30. marca, od 19. ure dalje glasbeni večer novega vala, naslednji dan, v soboto, pa bo ljubljanski glasbeni kritik Marjan Ogrinc predstavil novi rock. Za nedeljo, 1. aprila, pa v Krkinem klubu pripravljajo prvoaprilsko presenečenje — od 17. ure naprej bo „žur" in to brez vstopnine.
TABORJENJE MED POČITNICAMI
NOVO MESTO — Občinska zveza prijateljev mladine iz Novega mesta ima velike načrte za delo z mladimi. L Tako je prejšnji teden svet za rekreacijo in letovanje otrok pri ZPM pova- j bil na pogovor vse, ki bi lahko pomagali, da bi čimveč našim otrokom zagotovili prijetne počitnice v naravi. Kljub temu da so poslali 22 osebnih vabil, se je sestanka udeležilo le šest vabljenih, zato svet ponovno sklicuje sestanek danes, v četrtek, 29. marca, ob 15. uri v sejni sobi SIS skupne službe (kletni prostori). Na sestanek vabi vse, ki jih zanima taborjenje v naravi.
KONFERENCA RK MAJDE ŠILC
NOVO MESTO - Krajevna organizacija RK Majde Šilc vabi na redno programsko-voliino konferenco, ki bo v četrtek, 29. marca, ob 19. uri v dvorani na Ragovski (bivša
novi
»Ela"
SEST RANJENIH V TRČENJU
MEDVEDJE SELO — V ponedeljek popoldne okoli 15. ure je prišlo na regionalni cesti med Trebnjem in Mirno pri Dolenjem Medvedjem selu do hude prometne nesreče. Voznik tovornjaka s priklopnikom, 32-letni Ivan Koren iz Kopra, je namreč zapeljal na levo stran ceste in tam silovito treščil v avtobus, ki ga je na sproti pripeljal 24-letni Vilko Bunderšek iz Podboršta. Trčenje je bilo tako silovito, da sta se vozili zarili eno v drugo, šoferja pa sta ostala vkleščena med pločevino vse do prihoda novomeških gasilcev. Oba, hudo ranjena, so prepeljali v novomeško bolnišnico, enako tudi štiri izmed 45 potnikov v avtobusu. 56-letno Jožico Ločičnik z Mirne in 6-Jetno Mimo Pečar iz Dola pri Škofljici, ki sta bili hudo poškodovani, ter laže ranjena Leopolda Klančarja in Ladka Kolenca. Materialno škodoso ocenili na kar 2 milijona din.
promet na cesti pa je bil zaradi nesreče dalj časa zaprt.
• • •
BI JIH PRITEGNIL HONORAR?
kozerija •••••••••••••••••••••••
PODRUŽBLJANJE OSNOVNE ŠOLE
Uživanje mamil in tablet, pijančevanje in podobno bi moralo zanimali širok krog mladega rodu. Zato so med predavanja, kijih je vodstvo mladine iz novomeške občine pripravilo za mladince iz krajevnih skupnosti, nedavno uvrstili tudi to temo. Človek bi pričakoval. da se bo na predavanju trlo poslušalcev, pa je bilo narobe. Očitno današnjo mladino bolj privlači uživanje mamil, alkohola ipd. Kot pa razpravljanje o teh žgočih pojavih. Naj torej mladinsko vodstvo, ki se trudi pridobili predavatelje, pripravljene sodelovati brezplačno, denar odtegne manj pomembnim dejavnostim in ga nameni za honoriranje poslušalcev na takih predavanjih'.'
Glavno besedo je imel tovariš Mozgič, izvedenec za osnovnošolski! vprašanja.
..Osnovna šola je eden temeljnih subjektov procesov podru-žbljanja. Kot strokovna družbena institucija ima pomembno vlogo in mora biti pobudnica, usmerjevalka in v veliki meri uresničevalka naprednih razvojnih procesov v vzgojno-izobra-ževalni dejavnosti."
Na javno tribuno vabljeni prosvetarji so poslušali: eni so živčno kadili, drugi pa so zrli topo skoz okno v sončni dan.
»Učitelji so v okviru šole temeljni uresničevalci razvojno preobraževalnih procesov in
torej tv;cti procesov podružblja-nja vzgojno-izobraževalnih dejavnosti," je nadaljeval tovariš Mozgič.
»Učenci naj bi vzgojno-izo-braževalno dejavnost v vedno večji meri sprejemali in osvajali kot svojo notranjo potrebo, zato jih moramo aktivno vključevati v celovit vzgojni proces in procese, ki se z njim povezujejo, ter jih motivirati za takšno aktivnost. Učenci naj bodo v skladu s svojimi razvojnimi zmožnostmi in pristojnostmi zares samoupravni subjekti podruž-bljene vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ni odnehal tovariš Mozgič. od prisotnih prosve-tarjev pa je nekdo zakašljal, nc
ve se, ali namesto pripombe ali iz resnične potrebe.
»Sola se mora v procesu pod-ružbljanja povezali s starši, družino in skrbniki, staršem mora omogočati tvorno sodelovanje, jim prt tem pomagali in svetovati. S prevzemanjem določenih neposrednih vzgojnoizo-braževalnih nalog in uspešnim opravljanjem teh šola družino razbremenjuje in ji pomaga, da bo čimbolj zaživela kot intimna skupnost ljudi in temeljna celica družbe. Krajevna skupnost, občina, širša skupnost imajo v podružbljanju vzgojno- izobraževalne dejavnosti in šole zelo pomembno vlogo. Razvijati morajo interes za vzgojo ter prevze-
ti del skrbi in odgovornosti za razvoj vzgojno-izobraževalne dejavnosti," je zaključil samogovor tovariš Mozgič.
Prosvetarji so utrujeno strmeli v prazno. Na poziv k javni razpravi se je oglasila profesorica Trikotnik:
»Vse lepo in prav, to s podru-žbljanjem. Toda spregovoriti bi morali še o nečem drugem: mislim na učiteljeve osebne dohodke, ki so v primerjavi z gospodarstvom na repu. Od učitelja zahtevamo vedno več, damo pa mu vedno manj."
To je bil bencin na ogenj. Prosvetarji so se tako razvneli, da sploh opazili niso, kdaj je tovariš Mozgič zapustil sejno
sobo.
TONI GAŠPERIČ
I
P
!=
I!