75
7-2006
Gore nad So~o 
– ponovno
Julijske Alpe – Gore nad So~o 
(2. dopolnjena izdaja), Andrej 
Stritar, Sidarta, Ljubljana, 2006
Ko Stritarjevih Gora nad So~o 
pred nekaj leti ni bilo ve~ najti na 
knjigarni{kih policah, je domne-
va, da slovenska gorni{ka srenja 
postaja vse zahtevnej{a in vse 
bolj v {ir{i gorski prostor zagleda-
na (in po njem razgledana), posta-
la dejstvo. Ta srenja »modne tren-
de« tako ali druga~e znamenitih 
bo`jepotnih vrhov pu{~a zgolj se-
zonsko naravnanim mno`icam, 
zase pa i{~e svojemu osebnostne-
mu okusu primerne cilje. In prav 
Sto`jem nad Logom pod 
Mangartom do potresov in 
drugih naravnih ujm. Vse 
to je pustilo te`ko izbrisljive 
posledice tudi na licih gora, 
ki jih obravnava na{a vodni-
{ka knjiga. Tudi od tod avto-
rjev namen in dobra volja za-
lo`be, `e napisanemu doda-
ti najaktualnej{e spremem-
be na poteh in brezpotjih, 
tako da zdaj jemljemo v roke 
s {tevilnimi drobnimi, v~a-
sih komaj opaznimi popravki 
spremenjeno knjigo, zato pa je 
opaznej{a, »posodobljena« fo-
tografska spremljava, ki po svoji 
kakovosti vztraja v maniri Sidar-
tinih izdaj. 
Mitja Ko{ir
Pohodni{tvo v 
Sloveniji
Pohodni{tvo v Sloveniji, Sloven-
ska turisti~na organizacija, Ljub-
ljana, 2006
Propagandna bro{ura, ki jo je 
izdala Slovenska turisti~na orga-
nizacija v slovenskem, angle-
{kem, nem{kem, francoskem in 
italijanskem jeziku, v uvodu vse-
buje kratke opise Slovenske pla-
ninske poti (transverzale), na{e-
ga dela Vie Alpine ter evropskih 
pe{poti E-6 in E-7. Predstavi tudi 
Planinsko zvezo Slovenije, Zdru-
`enje gorskih vodnikov in Kna-
fel~evo markacijo kot vodilo tu-
ristom na pohodni{kih poteh. Po-
drobneje je opisanih 33 planin-
skih poti, ve~inoma kro`nih in z 
izhodi{~em v kakem turisti~nem 
kraju. Poti so vseh te`avnosti od 
vzponov na Triglav, poti skozi Pri-
sojnikovi okni, pre~enja Grintov-
cev do pohoda ~ez Pohorje in pre-
hodov skozi vinorodne gri~e ter 
po Kra{kem robu. [e najmanj je 
zastopana Notranjska. Od ~lanic 
PZS je to odli~no reklamno prilo-
`nost za planinske ko~e izkoristi-
lo le PD Ljubljana – Matica. Ker 
izdajamo planinsko vodni{ko lite-
raturo samo v sloven{~ini, bi bro-
{ura v kakem drugem jeziku pri-
{la prav vsaj pri tistih planinskih 
dru{tvih (in PZS), kamor prihaja-
jo tujci po informa-
cije in zemljevide. Brez-
pla~no se jo lahko naro~i pri Slo-
venski turisti~ni organizaciji (Di-
stribucijski center, Parmova 53, 
Ljubljana; boza.suljgic�slovenia.
info; faks: 01/28 08 872). Bro{ura 
je lepa, formata A4, opremljena z 
odli~nimi posnetki, preglednimi 
zemljevidi in jedrnatimi opisi, kar 
vse bi bilo lahko zgled tudi na{im 
piscem vodnikov.
Tone [karja
Terska dolina
Terska dolina – Alta Val Torre 
– Val Tor, uredila Milena Ko`uh, 
Dru{tvo Mohorjeva dru`ba, 
Celjska Mohorjeva dru`ba, 
Gori{ka Mohorjeva dru`ba, 
Celje, Gorica, 2006
^eravno knjiga Terska dolina 
o gorah onkraj meje ne govori 
kaj dosti, vendarle predstavlja 
svet, ki je za slovenske ljubitelje 
gora, ko ga odkrijejo, silno pri-
vla~en. Nekako med Matajurjem 
in grebeni Muzcev le`e ti skriv-
nostni kraji, tam, kjer se Julijske 
Alpe po~asi spu{~ajo v bene{ko 
ravan. Knjiga, ki jo je uredila 
Milena Ko`uh, je zanimiva `e 
sama po sebi – je trijezi~na (slo-
vensko, italijansko, furlansko), 
ponekod pa celo {tirijezi~na, ~e 
tersko nare~je {tejemo kot jezik. 
[tevilni avtorji govore predvsem o 
geografskih, zgodovinskih, etno-
grafskih, jezikovnih, kulturnih 
in umetnostnih vidikih krajev v 
terskih dolinah, Jurij Kunaver pa 
tak{nih je v gorah nad So~o ve~ 
kot dovolj, saj gre za sklenjeno 
gorsko pokrajino, ki se ji {e naj-
bolj prilega ljubezenska izpoved 
o ~arobnem prostoru, kjer s slo-
venskim gorni{kim pisateljem 
Francetom Av~inom (in ruskim 
pesnikom Turgenjevim) le ti{ina 
{epeta.
Od takrat, ko so Gore nad So~o 
iz{le prvi~ (leta 1997), je v njihovi 
reki preteklo `e veliko vode in se 
je v njenih nedrjih zgodilo veliko 
pomembnega, celo usodnega. Od 
grozljivega zemeljskega plazu pod