» NtjT«£ji v V4tB Za pol leta.....(3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za Inosenutro celo leto $7.00 GLAS Iisfislavenskih.delarcevv Ameriki. TSLXF0H: OHslsaa 3—3878 mnUnd as Bscond Clam Matter September 21, 1903, al ths Post Offies at Hi »w York, N. Y., under Act of Oahgnm of March 3, 1870 TELETOM: CHelsea 3—3878 KO 267. — fiTEV. 267. NEW YORK, SATUBDA7, NOV EMBER 12, 1932. — SOBOTA, 12. NOVEMBRA 1932 VOLUME XL. — LETNIK XI« SOVJETI UPAJO, DA JIH BO ROOSEVELT PRIZNAL TRI ZAPOREDNE AMERIŠKE ADMINISTRACIJE SO ZAVRNILE RUSKO PONUDBO ZA PRIZNANJE Ruska vlada zaenkrat že mirno čaka, kako se bodo razmere razvile. — Amerika in Rusija imata na Daljnem iztoku skupne interese. — Trije težavni pogoji za priznanje. — Avstrija je vesela izida ameriških volitev, nadajoč se, da se bo njen izvoz izboljšal. Skoro 2000 žrtev viharja na Kubi PRIPRAVA ZA DOBRO PIVO MOSKVA, Rusija, II. novembra. — Mnogi Amerikanci so tekom zadnjh treh mesecev govoril: sovjetskim uradnikom, da bo izvolitev Franklina D. Roosevelta za ameriškega predsednika ugladila Zupan Cermak je narp-čil pivovarnarjem. naj se pripravijo. — Pravica za salon bo $1000.— Ječmen je poskočil v ceni. Chicago, 111., 11. novemubra. — M«rti» Cbieaffo je .skoro pozabilo na prohibiei>ko postavo, ko je ŠVICARSKA MESTA SO ZASTRAŽENA VODITELJI STRANK PRI PAPENU Ker se vlada boji ponov- Med povabljenimi vodi-nih spopadov med radi-j tel ji strank je bil tudi ka!ci in njihovimi na- Hitler, voditelj narodnih sprotnikt, je ojačila vo- socijalistov. jaške posadke. I-------- ------------------j Berlin Nemčija, 11. novembra. Ženeva, Švica, 11. novembra. Državni kaneler Frane vofk Papon ..... , j . . j - , Ker se vlada boji. d:i bi se pono- pot do boljših odnosajev med Moskvo in Washing- *upan ('Vmuk povedal pivovar- j vili kravali. ki SO zahtevali v sre- tonom Ker je sedaj ameriški narod izvolil demo-'J£,^ln- ila n:lj z:,kurij,> sv"jV»'> »"kaj enajst eioveikih žrtev, kratsko vlado, ruska vlada mirno čaka, kako se bo -' fyz n do razmere razvile in se noče vdati prenaglemu t« salom, roheisti so smejali v Ženevi. H*-rnn in L nrieslmvanui Itruekom. ki s'o vozili pivo. Zelo /i- pričakovanju. Vll,iria trpovina z ^m,nora seje! V» ™r<*i\u zvezne vlade v I ■ J nil IhhIu morali PORUŠENIH MEST NAJBRŽ NE BODO ZOPET ZGRADILI V prenapolnjenih tovornih vlakih so pripeljali včeraj v Camaguey na Kubi nad tisoč beguncev iz mesta Santa Cruz del Sur, ki ga je tornado popolnoma razdejal. V Santa Cruz je zahteval vihar najmanj tisoč človeških žrtev, dočim znaša število mrtvih v vsem opustošenem ozemlju skoro dva tisoč. pa in Loz.-im.jii. j j«* dala ojaeiti vojaške posadke so spikizi postali odpr-; po raznih mestih, predvsem in se noče vdati prenaglemu t' saloni. Polieisti so smejali^- Ženevi. Itruekom. ki rrwk«Tala. kar zadene pivo. | Pivo je še vedno po J."i t*ent«»v, toda žnpan Ormak je rekel, da tie Imp Ver dol<»0. ko bo pivo Zopet po ."> centov. sednikov — Hardinga, Coolidgea in Hooverja, — je Rusija imela veliko zaupanje, ki pa ni rodilo za željenega sadu. Zato pa se ruska vlada ne zanaša preveč na besede Amerikancev, ki so obljubljali boljše odnošaje z Ameriko, ako bo izvoljen Roose velt. Ko je bil izvoljen Harding je Rusija v skoro stičnih okoliščinah stavila vanj velika upanja, da bo zavzel prijateljsko stališče do Rusije. Tedaj je šlo za skupne koristi Amerike in Rusije na Dalinem Iztoku. Leta 1920 je Harry F. Sinclair skušal dobiti raz- , r'k/ ' P1' . i , . . , my „ vovarnarji proda j.uti sodeek piva ne koncesije za pridobivanje petroleja na Kamčat- po $1. in. kar tiee njeo-a "-a ki in na otoku Sahalinu. Sinclair je tedaj hotel do-(inorf'-i° prodajati in jim ni treba biti pravico, da zgradi dve pristanišči na Sahalinu. j II^lLT^"''^ ','7T I . • ... „ . . i i -i pivo dovoljeno in doloeen davek, ker bi bilo velike važnosti za slučaj kakih sovražno- bori o morali plaeati $T> davka za sti na Daljnem Iztoku. Pogoj za pristanišča je bilo! ^™va priznanje sovjetske Rusije, česar pa Washington - irteli dovolj (1f) hotel dovoliti. C ermatv. -w- * . . ... 11-iit fjoverner ITenrv I akoj po mavguraciji predsednika Har ,ioioeen davek namestnik komisarija, Litvinov, poslal v Uooiuiig-, p» $1000. Prohibieijski ravnatolj Malaelii demonstracij. ki so bili v (termi aretirani, zagovarjati pred vojaških sodiseem. Ženevski soeijalisli so Včeraj glasovali za generalni it raj k. Jutri se bo vriila velika protestna demonstracija v spomin na <>na>t soeija! istov. katere so vojaki iwtreliji. V namenu, da prepreči ljudsko demonstracijo pri pogrebu žrtev, je vlada odredila, naj vsakega pose h** j pokopljejo in naj .se pogrebi vrš«' na državne stroške. Štirje begunci so podlegli vče, je pozval k sebi voditelje nemških j raJ v bolnišnici poškodbam. Obla-strank. med njimi tudi Adolf a «*» zaenkrat na vse načine pri-Ilitlerja, voditelja narodnih soei- ■ zadevajo, preprečiti izbruh nalez-jalistov. Pri tej priliki je skušal . Ijivil? bolezni. dognat i, katere stranke bodo pod-I Med begunci, ki so dospeli v piraJe gospodarski program nem-! Camague. je nad štiristo ranje-ške vlade. jnih. 250 se jih nahaja v General To je storil Papen na izrecno Hospital, ostali r»o pa po raznih Željo predsednika nemške repu- { zasilnih bolnicah, blike. Ilindenbnrga. I Obsega škode, ki jo je napra- Poleg Hitlerja so s«» odzvali va-' vihar, kateri se je skoro isto. bi I n: voditelj nemških naeijonal-(«'asno z orkanom v Karibejskem eev. dr. Alfred Hujfenbreg. vodi- morju pojavil nad Xew Yorkom. telj cent ruma. dr. Ludwig Kaas.! I'ennsylvanijo in novoangleškimi naeelnik bavarske ljudsk« stran- t državami, ni mogor-e natančno doke Sebaeffer. in načelnik ljudske ffnati. stranke. Dingeldev. J Na iS t a ten Island-ii pri New J Centrum in bavarska ljudska * znaša povzročena škoda * stranka nasprotujeta kanelerjn Približno tristotUoč dolarjev, v kot os,-hi. do.* i m pripravljena Westchester County pa nad pol sodelovati v k.-diinetu narodne koncentraeije. ZADNJI MRTVECI SVETOVNE VOJNE STALINOVA ŽENA VČERAJ POKOPANA Pariz, Francija, 11. novembra, "'vlati ga bodo mogli Tri'<* fran J« - niena nena nje. ko je n^opil vlado predsednik Coolidge. če-gar nastopni govor je pustil za Rusijo odprta vrata za iniHovanj* piva. za zbližan je med obema državama. i siphon se rap«»ne. ki ima t^ i ; zakotjiiK pivovarn, bo ie dalje «»b- I edanji ruski zuanji komisar Jurij Cičerin je br-Jdržf! WToJe P^>«v»nje. zojavil predsedniku in pHporočal pogajanja. Dr-»^'rjTvii:ravnat,*'J žavni tajnik Hughes pa mu#je odgovoril: "Zdi se- — % Kupil in.m pivovarno -mi. da sedaj ni čas za poganja.'* Pogrebnih obredov se je udeležilo 50,000 ljudi. Umrla ie v Krem? ju. — Bila je bolna nekaj tednov. brli zadnji, ki .so žrtvovali svoje življenje v svetovni vojni. Vsi trije so bili ubiti eno ininu-' to prej. predno je trobenta na-! D. Ila r nov je rekel, da je bilo iz- znaiu,a kmm streljanja ob ena j-! Moskva, Rusija, 11. novembra, med 75 njegovih ajrentov Ze po- sti'1 «b»p*ddne 11. novembra 101*. Xad ."»M.Ooo IJ n«l i se je zbralo pred 1 o vira odpušT-enih in da bo treba i artilerijsko bombardi- oil p rt o rde.'-o krsto tovariš ice Xa- ranje je bilo ob 10.4.1. ko je nein- milijona dolarjev. V Pennsvlvaniji in v Jersey City pa znaša ve« milijonov. Vsi ambulaneni vozovi na Kubi niso zadostovali, da bi spravili ž njimi ranjene begunce v b^»l-nisnice. Xa pomoe so morala pri-1i letala, avtobusi in privatni avtomobili. . Zdravniške potrebščine in oble- KAJZER NOČE _ BITIKRIV V svoji izjavi označuje obdolžbo za laž. — Po zadnjih poročilih bo mogoče zopet poklican na nemški prestol. Doom, Holandeka, 11. novembra. — Bivši nemški cesar Viljem je v svoji izjavi na United Prem rekel, da Nemčija ni biLa odgovorna za svetovno vojno. Izgnani prejšnji nemški cesar, ki samotarsko živi na ovojem gradu v Doornu. odkar je pobegnil iz 'Xemeije vsled revolucije, j<* podal od leta 1928 svojo prvo izjavo. Po .svojem adjutantu je objavil naslednjo izjavo: — Xemejja ni"kriva, da je izbruhnila svetovna vojna. — Obdolžba. da je Xemcija za- k(» dovažajo z letali in ladjami, krivila sveto\*no vojno, je ne- %"em. kje j«» morem dobiti m »do ška baterija s J.V) milimeterski-mi topovi sipala ogenj na sovražnika pri mali vasi I>orn-le-MesniI. Francija je oh priliki obletnice premirja obhajala tudi *mrt treh zadnjih svojih junakov. I fvH-eni. In pričel bom veliko trgovino s pivom, kakor dovoljuje po stava. Ob nastopu vlade predsednika Hooverja je ko-misar Litvinov v svojem govoru slavil Hooverja kot tlcneSa predsednika zvišanje svojega izvoza, zlasti dobrotnika človeštva in s tem namigaval na priznanje Rusije, toda Hoover Rusije ni priznal. Ker ima tedaj Rusija slabe izkušnje.z ameriškimi predsedniki, je le malo upanja, da bi se tudi v sedanji izpremembi ameriške vlade hotela potegovati za ameriško priznanje. Združene drave so vedno zahtevale za pogoj priznanja tri stvari: prvič, priznanje dolga, ki ga je napravila Rusija pod carsko vlado; drugič, vrnitev premoženje Amerikancem, katerim je bilo zaplenjeno pod sovjetsko vlado, in tretjič, prenehanje revolucijonarne agitacije v Združenih državah. Med vsemi je zadnja točka največja zapreka._ DUNAJ, Avstrija, 10. novembra. — Avstrijska raznih vin. Vsi časopisi so na prvi strani razpravljali o izvolitvi in slavili izvoljenega predsednika. List "Die Stunde" spominja svoje čitatelje na Rooseveltovo obljubo, da bo znižal carino ter pravi: "V Roosevelttovih rokah je ključ do svetovne trgovine. Vse je odvisno od tega, kar bo napravil in kako se bo poslužil svoje moči." Demokratični "Neues Wiener Abendblatt" pravi: Izprememba iz leta 1928 do 1932 je velika. — Strašna kriza, ki se je pričela pod Hooverjem, je zlomila vero v republikansko gospodarsko zmož nost do skrajnega temelja. Roosevelt je obljubil odpravo prohibicije, ki je rodila zločinstvo in druge slabe posledice. Amerika, ki je upnica vseh evropej-skih držav, s svojo yisoko carino onemogočuje ev- dežile Allilujeve. Stalinove žene, v pala.'i osrednjega iz v«Mk val nega odbora na Udeecm trpu. Stalinova žena je umrla v to rek ponoei v Kremlju. Bolna je' bila Vee tednov. <'asopisi so proti d (»menjali samo kot t ova risi v o Allilujevo in kot požrtvovalno članico stranke, ženo in prijateljico ter pomočnico tovariša Stalina. Okoli njene kntte je bilo mno-•ro vencev krizantem. Oblečena je bila v črno obleko in če-£ prsa je bila položena rdeča zastava. Pokopana bo na bivšem samo stanskem Tajnik za javna dela. Onetti. j?* rekel, da so nekatera mosta tako temeljito porušena, da se jih ne bo več izplaealo nanovo graditi. Xajboli je bilo prizadeto mest o Santa ('ruz. v katerem ni o-stala niti ena hiša cela. — Šo nikdar prej nisem videl take tragedije, — je rekel tajnik. — Skoro pod vsako desko, katero sem dvignil, sem opazil mrliča. To je bilo nekaj strašnega. NEKDAJNI NAPOLEONOV SLON Ogrska, 1». nov. | Slon 4*Sianr\ katerega je cesar Napoleon.I. pripeljal iz Egipta v Francijo, se vedno živi v zveri-njaku v Budimpešti. 'Napoleon ga je dobil v dar od nekega egiptovskega poglavarja »n ga je odpeljal s seboj v Francijo. Toda bil je zelo divji in vedno je napravil kako škodo. V«led tega ga je Napoleon, bodisi, da se ga je rešil, ali pa iz prijaznosti, podaril svojemu tastu avstrijskemu cesarju Francu I. Ko je bil pripeljan na Dunaj, je bil po-! stavljen v schoenbrnnski zveri-njak. Ker pa je bil še vedno divji, ga je uprava sehoenbrurwke- sramna laž in vprašanje o krivdi Nemčije so že rešili zgodovinski preiskovalci. Znneilna pa so naslednja dejstva : 1. Oživljenje monarhističn«g.i gibanja v nemški republiki in možno sprijaznenje s Hohenzol-lernci. 2. Vedno večja udeležba biv-I šejri nemškega prestolonaslednika in njegovih bratov v nemški politiki. 3. Zahteva Nemčije po enakosti oborožitve. H. Zahteva, da se premeni ver-saillska pogodba ki zvrača vso krivdo vojne na Nemčijo. 5. Agitacija v Nemčiji, da se prekliče vojna krivda in da Nemčija zopet dobi svoje prejšnje kolonije. Viljem odločno va se vkrcala /. žen« s posredovanjem Metropolitan' Travel Bureau. 216 W. IS. St.. X. V. ('., vseskozi solidnega podjetja. ki uima primere. Dokaj sem že križani po oceanu — desetkrat najmanj«' sem prevozil širni Atlantic. a z mirno vestjo lahko trdim, da ni*em imel nikdar udobnejše vAzajc. kakor sedaj, in to za prav zmerno ceno. Seveda, tudi rojakov ni manjkalo,v družbi, kateri so celo pot. prav na poseben način kazali fige ameriški prohibiciji! Eden izmed na-šib potnkov se jo prijel Poraz je bil ros nekaj silnega, nikakor se pa ne smej šampanjca. — ker se mu je le do- ' padlo pokanje zamaškov. Vprašal sem ga. zakaj tako ljubi to j vino. — Odgovor je bil: V Ame-j riki stane steklenica $1?. tukaj • pa samo 12. to se reče. da prišpa-ram pri vsaki steklenlsci $10. in za*o »a pijem. Po pardnevni. nad vse lepi in u-dobni vožnji, smo «e izkrcati v Kraneiji. Pariz! SrodišV svetovne civilizacije in vsega lepega. Milijonske množice .se pod«* po tvojih lepili in prostranih trgih iu cestah. Ti trotovo ne poznaš krize! Pa kaj — mar se ta pošast p prav ničesar ne vč o teh neprijetnostih. In zopet zdirjarao dalje, po ozkih alprdcih dolinah. — dokler končno ne padema iz karavanskega tunela našim gorenjskim 4c-Kcniefm v naročje. , - , Zopet vrvenje: restavracija, bo možnosti uredila svoje račune . , . »•• 1 nienjaJnica. potni listi, tn slicnc v dolarski deželi. — pa najti, na- . . . • , - - , ... , _ . take stvari, ki *o neizogbue mi za j »"-cz veliko lužo. tja v senco Triglava, kjer šumi bistra Sava. kjer teče temnozelena Krka in se vali lena Kidpa. Bo«rme bratje — l'trnjena »hI gorečih pogledov gospodarske ra/zrvanosti, sita vednih udarcev, katerih iwma. kakor vsem drugim. ki si služijo kruh z delom svojih rok. ni prizanašala svetovna kriza, sva z ženo ) velikih obmejnih postajah. Tukaj pa še labko izst«»piš. da dobiš pravo kranjjsko klobaso in mah» sli-. vovke. katera ti dokaže, da si i skoraj domar~Ah. doma! Kar srce ti zaigra. k<» zopet po ; dolgih letili stojiš na domačih tleh i in se oziraš po -znanih ti plaui-nab. A. jrlej! Tovarniški dimniki in dim se vali iz njih. Tu delajo.* No. da! V takšnem obsegu sicer ne. kakftr v normalnih časih — a I vendarle, samo da gre naprej. In 1 da je kruh , . . PIVSKA DRUŠTVA njarfh držarak Aa* P O Z 6 R ! N O V K P »5 S M I S«*« maftkik ibfffv in nt me*an ckar. 1.t Materinski jraik moj. 2.« Port Tvojim oknom. .*!. • Pohabljen. 4.» Sen ruknlosti. 7k » Še stare ceste m». K. i VeftTnu itwm. 7.1 Smeje so It s.» Kadar korakaj)« v«ij;tfci. Cena iMisdDie^iiih thirk jc $2J>9. Pri večjem iiunxMlti S—in vr" l».-» $134. «I*oKrnina j«- pri teh <-e-nah všteta, t 1'ri vsakem mm^ilu ne ^litlf ua stavilo zhirk. 10 oil>4tiMkov popusta. HIŠITK IX XAItOOlTK TAKOJ I. E. ADAMICH 85-50 Forest Parkway. Apt. 5 C WOOOHAVKN. L. I« N. V. { Vlak ua.s potegne mirno iz sta- J lnu j,. napravil uslujrn in mu dal , rodavnc?a Kranj:t — tudi tu ka- f|eio in se tako pokazal kot lusuii-že dim iz dimnikov, da tovarne jjf.Mi Samaritan pri svojih prijadrajo. Xaprej proti beli LjuMj«- tel jih. medtem je pa v Clevelandu ni! Kako je vzrastla v Jnjrosla-1 ttsoee in ti*n«-e brezposelnih, viji! Res bela! j Mi delavci smo bili pozabljeni Povsod okoli se zida — naprej \n smo pozabljeni. Soči-' — naprej — lične vile — tam sta- j«fisti tudi nismo krivi, ako za-] novanjske hiše in zopet ceste, u- resnico. Ti ljudje »se ne lice, in oho! Tudi nebotičnik že| sramujejo .svojih laži. zakaj bi se! misliti, da gre pri tem za oseben poraz najvišjega izvršilnega uraVhiika dežele. llert>ert Hoover je par postal žrtev razmer. V sled svetovne gospodarske krize je tndl ta bogata dežela zelo prisad^ta. Število nezaposlenih je strahovito naraslo, trgovina je nazadovala. «-ena jvoljedelskim produktom jc padNu To so faktorji, ki so izzvali tako ogromno protestno glasovanja. Malo je pripomoglo tudi izjnlovljenje tnkozvanega Hplemenitega eksperimenta'\ trnla iiiluV ne more tajiti,'da je imel predsednik Hoover najlntljso vrdjo. da je storil vse, kar je bilo v njegovi mori, da bi premagal težave, kn-korKiiih svet »e ne pomni. Usoda Herberta Hooverja je precej tragirua. Boriti P* je moral Bkoro sam. Dosti najbolj vernih pristašev ga je pustilo na cedilu. Navzlic temu je bil pa prepričan, da )>o potom širokopoteznih odredb, ki jih pa še ni mogel iz-yeati, odpravil katastrofalno stisko, ee se mu la dovolj ea-fta in prilike la izvedbo načrtov. Narod je pa zahteval spreiiK*n^x». in narot. Naj v e<" j a težava je bila i*a pH tem. ker je imel opravka a kongresom, ki mu je bil sovražen. Predsednik Hoover je bil ril j mnogih neupravičenih napadov. Na njegov^ rame so zvraeali olrtiko. katoro je smatral za najboljaa. , / Novo vlado bomo dobili šele 4. marea prihodnjega Irta, Do tedaj je še precej daleč. Vse je razveselilo |>oročilo, da se "bosta Hoover in HooacTclt vkratkem sestala ter se domenila glede načrtov, kako bi bilo mogoče najbolj uspešno in najhitreje povesti narod i« sedanje depresije. ! • | lile za Koosevelta. in da, ako se razmere nc izboljšajo, ne bodo volili več ne republikanca in nc demokrata. PorAča se tudi. kakšno vesel ji*, je vial-alo po ulicah, ko je ljudstvo izvedelo. tla je Roosevelt zmagovalec. To je umevno, da kjer je dosti pijače, je tudi do*ti veselja, veselijo se. čeprav jih Roosevelt svari pred na«rl»co. Najbrž homo d'M'akali razočaranje, kot Se vsak i krat do«ed*j. Kar nas ni slon pohodil, na* bo pa še t osel ob real, tako da ua koncu bomo imeli vendar vsega d«»sti. Da pa ne b«« Mr. mislil, da fieni tako kratkih možganov, naj mu h»» povedano toliko. d:i jaz n«-mislim, da bo ta kriza prešla kar takoj čez noč. pa naj ho izvoljen, kdorkoli hoče. Vem tudi. da je ljiid«tv«» preveč izčrpano, da bi *e mu mop I o dati kar precej vsega, kar potrebuje. Prepričana pa sem. da bi se dalo lahko veliko pomapati. ako hi hili izvoljeni delavski kandidati v državne u-rade. Povedano naj bo twdi Mr. Š.. da s epi pripravljena vedno in povsod zagovarjati delavsko stranko po moji skromni moči. Xe sra-mujem se povedati in ne zapisati. da spadam v soeija lirično stranko Marv lleršič. Bngiwhtvri razliknjejo dve -rr-vrwti vere. V'saka. ki ni njihova. človekova iznajdba, doeim je njrhova božj«- razodetje. Najlepše govore krivični, ko dokazujejo trpečim, da jc njihova dolžnost trpeti krivi<*e. Nedvomno najlepše, ker iim irpeči vedno verjamejo. — Kd<« oče vašega otroka.' — Neki šofer, gospod sodnik, toda številko avtomobila sem po. zabila. za-Pl- ima jo. ki drznu pkda Ljubljanskemu «rradu v brke. Delavcev kar mrgoli okoli. Ni sicer tak velikan. kakoršne vidimo v Ameriki. ima le 14 nadstropij — a vendar naredi na potnika, ki pride v Ljubljano, zelo ugoden vtis. Tn tako smo zopet v stari naši domovini — Jugoslaviji. Res je. da tudi naši zemlji ne prizanaša svetovna kriza, kdo pa j« ne občuti danes.'.— vendar še odda leč ni tako občutljiva kakor drugod.. , Našim ljudem manjka izvoza blaga (lesa. žitine. prašičev itd.) ker so se tudi naši odjemalci skrčili na najmanjši izdatek. Kjer pa je blago, jc tudi drugo. Drugače pa poteka življenje povsem normalno. Vsem. ki nosijo križe svetovnega gospodarskega poloma in to poseno tam v daljni Ameriki, pa kličem: — Pridite domov, in tn počakajte boljših časov! Konečno naju veže še prijetna Pa saj si ne utegnemo niti od j dolžnost, da s- tvrdki Metropo-daleč ogledati tega A-elcmesta/cilj , htan Travel Bureau na tem meje pred nauii. In že nas potegne *tu toplo zahvaliva in to v iine-vlak proti Švici — domovini Vi-j uu vseh potujočih rojakov za res Ijema Telia — proti deželi, kjerjprijet.no in brezskobno potovanje res vlada blagostanje. Saj. če bi | v domovino. Priporočava jo prav ta dežHa nc imela ničesar druge- toplo slehernemu. Tam vam bodo ga, kakor svojo lepoto, bi imela | preskrbeli vse potrebno za poto-dovolj. Ti gorski velikani, pokriti I vanje, uredili listine, dali na-ve-z večnim snegom in ledom, ta : te in vas rešili s tem marsikatere prekrasna planin-ka jezera, kako Sitnosti na poti težko se človek loči od teh pri-' rodnih krasot. A mi moramo dalje! I^pa m. « Cleveland, Ohio. mi sramovali resnice. Nadalje piše. da mogoče mi-islim. da bo irnel vsak precej de-lo. če bo izvoljen socijalist„ Mr. S., v mojih dopi-ih ni bilo nikjer zapisano, da ho izvoljen socialist in to se mi še sanjalo ni. zato ker vem. da je še preveč delavcev. ki se ne zavedajo, da tisti, ki nas delavce izkoriščajo, imajo vsega voč kot preveč in to vse od Gilbert, Minn. Dragi urednik! 1'pam. da vam je znano, da mi j«* potekla naroč-, nina; Pod nobenim pogojem pa nisem mogel več skupaj spraviti, kakor tri dolarje. No. za nekaj časa bo že, medtem se pa lahko kaj izboljša. f"c se ne bo nič izboljšalo. bo pa še) ves svet k vra-) storimPravkar mi je neki fan- talin razbil izložbeno okno. — Obtožite njegovega očeta, naj vam škodo povrne. — Prav. dajte mi takoj o^cm dolarjev, hil je — vaš sin! — Moja žen:i je res pravi klad, pomajra mi piloti vsa sma. — Moja je pa šele napol poti k temu cilju. Zaenkrat mi piema samo odpira. * Nemoralno je. če sit lačnemu deli nemoralne nauke. Pride orožnik in kmetu. * Doma najde le štiriletnega d«-č-kri ki mn pove. da so v~i zdoma. — Oče je mlšcl z os!om na pašo. lahko ga hoste spoznali. Oče je oni s klobukom na glavi. * Zelo razburjen je prišel rojak k advokatu. Gospod odvetnik, kaj naj trn. nn Lepo se vam zahvalim, ker ni-te lista ustavili. Pozdravljam tudi Petra Zgago žuljev delavskih rok. Vprašanja nm predaleč ne zdi. naj pri- ...............J...... .. tudi nisem stavila nikomur, ko- j <](l v Minno<,otn k mPT1j na krvave — Popolnoma v redu. Moj ra- liko časa je v Ameriki in koliko, So prav okusne. Velike čun za nasvet znaša 15 dolarjev, predsednikov je že volil, kajti j niso mo ^ flinfov tt.hta vsak državljan ima pravico do Mislim, da pol ducata jih bo imel ene glasovnice, pa če je volil letos dovolj zaenkrat. č» Victor Volk. Avica. menda ni nikjer na svetn tako prijetne železniške vožnje. kaloir med temi gorskimi orjaki. Švica ima elektrifieirane železni- prvič »I? pa sedmič, je čisto vseeno. Piše. da ako bo denuikra* izvo-j .\,norjkc Ijen. ne bo dosti slnbš«*. bolj?«« j je pa lahko. Toraj izvoljen je ] — Roosevelt, bomo videli, kaj nam bo prinesla bodočnost. Želehi pa bi tudi jaz. da bi bilo boljše, želim. da bi se spomnili tudi pozabljenih. 'Navadno se spomnijo ~a-mo na v«»lilni dan. kadar potrebujejo na? glas in pa kadar potrebujejo od nas profit«. Delavstvo je pa še. toliko nezavedno, da sledi tem zavajalcem. IToover nam je ob«>ta!. da ne bo noben lačen prihodnjo zimo. •Roosevelt je za odpravo prohi-bicije. med tem ko je Norman Thomas priporočal "reapeal unemployment". brezposelno zavarovalnino in starostno pokojnino in opominjal je delavstvo, da pod sedanjim kapitalističnim sistemom ima prav velik trebušček. Pozdravim vse naročnike širom in Kanade. L. V. Iz Jugoslavije. V dolžnost si štejem, da pojasnim par stvari Mr. Škrjancu iz ln< r Eveleth. Minn. Ako misli, da ni clevHandski župan nič dobrega ne umre pričakovati boljših raz- ee in je vožnja tamkaj nadvse: napravil, je v veliki zmoti, kajti j prijetna in čista. Kako bi bili si-(napravil je veliko zase in pa za eer Zakajeni, po več kilometrov svoje prijatelje. Nekega človeka dolgih tunelih — tako pa Sv iea < je dobil celo iz drugejja mesta, da HAgAlSn i IZTOftTTJKMO ZAJIS-BLJTV0 a TOČKO KAKO* VAM POZAŽM M A 8TOPNI8BDUM . V ITAJLIJO •mm lUttU ▼ AMU 0UHHH1 * mm | % ftj» wšnm •1 . 99 euj» m 99 ur_e£*» n m 1 jSS ft* «- 5J5 z M 11 ateee v ** 99 j - fttJB ft MM4tew kraj a avl j Citam tudi. da se je ljudstvo i strašno maščevalo nad republikanci. Jaz pa ne vidim nobenega, maščevanja, pač pa ljudstvo je hotelo preobrata in ga je tudi dobilo. Pogovarjala sem se-z več o-sebami. ki so se izrazile, da so vo-' Skrivnostno izginula dekleta v Novem Sadu. Po uradnih podatkih novosad-^k« policije je pred kratkim izginila K. Sum je padel na zapeljiv-ce in trgovce z dekleti. Sedaj pa so dekle našli, vendar se zaradi preiskave vsa zadeva drži v tajnost i. Pred dvema mesecem^ j«' na podoben način izginila neka 17. letna zasebna uradnica ki pa je nekaj dni potem, ko je izginila, izvršila snmoumor. ker ji je neki pohotne/, storil silo. Pričakujejo .aretacij uglednih novosadskih o-sebnsti. ki so zapletene v to umazano afero. Božični Izlet • 1 T * * • T v Jugoslavijo priredimo na naiim rojakom poznanem parniku "PARIS 9. DECEMBRA Vozni list do Havre na parnikn "Poria" >77.— 2tlexnica od Havre do Ljubljane---% 14.73 foni list it Menr Yorka do Igubljane in nazaj do New Torka s parnikom "Pariz" samo--------$166.— h prv»-vrstnih Irknrnab. Nl'rj.A -TOXK ji« .«plo- ISnu f*w>ik:,. «»na ntivlja in ustvnrja n«vo mo<*. X<> j*>mljlt<» «Jra*Iln ii ka- ; tf-rih učinek SKfm* v par nrah. NtnA- lar za emmenKn» rflravijenj*. Nevarne naraščanje rek v Bosni. Zaradi močnega deževja so vse t*«'ke po Itogni močno narasle. Una je. pri Bosanskem Xnvem za 180., Vrbas pri Panji Lnki pa za cm nad normalo. t'e naraste Vna š«' za nekaj centimetrov, se bo zlila preko svojih bregov in nastane lahko nevarna poplava, ker »o zelo močni • tudi njeni pritoki. Precej wvarna je tudi Sava pri Jascnoveu. rišite tekaj za brezplačna pa vrata* davaljenje. Aa Vam METROPOLITAN TRAVEL BUREAU F R A H K .S A K S E- R York, n .1 «16 Wert iMi Street torej ste mi dolžrii še sedem dolarjev ! * Pričet kom prejšnjega tedna se je vrnil za par dni v Xe\v Jersey najnovejši slovenski farmer v gornjem delu nevrvorške države, inoj prijatelj in vrhniški rojak Pavle Zalaznik. Volit je prišel za Roosevelta in je r>b tej priliki tudi mene ot»-iskal. Lzročil mi .ie nešteto pozdravov, za katere se iskreno zahvaljujem. Hvala. Tonetu Keržičn v Cherry Valley, farme.rjem v Worcestru in okolicL in vsej veliki littletališki slovenski na-elbini. Pred pat* tedni sem bil pooblastil Pavleta, naj gre. namesto m«*-ne na veselico. Pa jc res šel. in š«' bo šel. toda pravi, da mene ne bo nikdar več zastopal. — Iludič — je rekel — saj sem ve.ndar kovač in še vedno precej tr«len. pa bi navzlic temu skoro omagal od prijaznosti in dobrot, ki mi jih izkazovali. — Kaj pa Masle? Ali si kaj videl Franka? — w>m fra vpra-saJ. — F-ejst fant. — je možato odvrnil. Zdi se mi. da ni »prijatelja Ma-sleta še nihče tako pravilno in tako liakratko označil kot ga je Pavle Zalaznik. . Z dvema besedama je povedal vse. prav vse." * Predno hvališ klobaso, se moraš najprej prepričati, kaj hvališ. •Nekoč Ke nii je že primerilo, ko «em hvalil klobaso, da mi je za- eela miffati z repom. * Mala Evien radovedno opazuje. kako mamica pred zrcalom o-blači novo večerno obleko. — Ah. mamica, zdaj pa že vem, — vzklikrtp naenkrat radostno. — to obleko si si dala narediti zato. da bi se lahko dala na hrbtu popraskati. ¥ 1'lovek je dobrodušna zver. dokler ni lačen. * Zlo ni v tem. da ljudje trpe. nego v t em. da ne vedo. zakaj trpe. * Slišal sem živahno ženico, ki je navdušeno pripoveodvala: — O moj mož je pa atraano temeljit. Predno ae kake fit vari loti, prej desetkrat premisli. Ja. v sedanjih težkih Časih j< res treba prej desetkrat premisliti. Jml.--' ■ r — 1FIWP OTW YORK. SATURDAY, NOVEMBER 12, 1932 TO LAKOMT mnw 8>AttT fr g. š. K KRVAVA DRAMA BERLIN SIE KOMCŠmč PEVKfT KROTKA KRAVA me*ta nekaj ur oddaljena. Xa delo vali kravo, kani da i»elje moža. in / dela .sem se vo/il zavtomobilom Tedaj pa je žival nekoliko port kravjih radičnik razpolpženili Ktaia in se ozirala na desno in l#*vo pa nisem nič vedri. Mislil sem. da in kmalu .sem izvedel, zakaj. Nekaj l»o sveže mleko ddbro za naše otro- sto korakov naprej se je namreč ke. Poizvedoval sem ok'»li |*o so- prikazal most. do katerega je vodi- po ka- Ko je naš vlak prisopihal iz ttie-«ta in njegove okolice ven na odprto ravnino, je v oddelku ta kadilce niož meni nasprori molčal, d va^soseda «t;» |»og ivarjala o I it i k i. poleg mene je pa srtdel človek /, žalostnim obrazom, zatop- st^ini in (totem kupil «kI malega la ste^a, izhojeua od živim Ijm v svoj časuik. Nihče ui po- kmeta kravo, ki se je ponašal« z teri se je hodila napajat, t.-gnil rig,;re. uihee m našrl doma-' dolgim repom. Lastnik mi jo je top- Da hi bil kelih grenkobo in >tra-pogovora o vsakdanjostih. ki |n priporočal knt doliro mlekarieo hn poln. se je nama v zadnjem troje običajen med potniki v vlaku. Zmenila sva se. da mi j » bo pri- nutku približal še velikanski škri- gnal drugo jutro po sklenjeni kup- pajoc voz. naložen s pohištvom, ki r-iji. Tedaj pa je moral iti /. doma se je sumljivo nagnil proti nama. in zato je poslal majhnega dečka ko *va dirjala mimo. k meni. češ. da je krava priprav-f Ko sva |*> vsi ti trnjevi poti kon-Ijena. in če hočem naj pridem kar eno \»endarle dospela do vode. se sam |»onjo. In hil sem tako ncspa- krava ni ustavila oh bregu, kaj še metru. da M-m privolil. ampak bredla je vanjo kar do vra- Se| sem na njegovo domačijo in tu in seveda tudi mene potegnila našel sivko /adaj za .skednjem, h vanjo. Polom se je pa prvikrat med kolu privezano. Ko sem se ji prihli- vso gonjo »zrla okoli srhe in me žal, mi njen pogled ni ugajal iu začudeno giedala. tudi tono. kako je mahala z repom. J. Oftsprtdje. jaz sem dober človek kako je s prednjo nc^jo grebla vi in nUem nikoli nikomur kaj žale- za leto 1933 .Mislil seni y.e. da sem obsojen na dolgočasno p< tovnuje. Vlak je rezal |m» pokrajini .s pazniki, po katerih #»e je paslo nešteto rojenih krav. Iz velikih skednjev »n gosjtoda rski h |Mw>lopij. ki >o vstajala v daljavi, .»ein oklepal, da *o to mle. karske krave, ki hranijo mesto dan /a dnem s sv-ijim mlekom. Kdeu sosedov je ozrl skoz okno. zagledal krave i>i \/kliknil: — Kakšna krasna živina! V kravi je nekaj čvrstega, hvaležnega pomeni i\eya. ( e gledaš kravo, vidiš v duhu mlekarske vozove, ualpžene r velikimi latvieami; mlekarne. kjer si kupujejo siromašni ljudje svoj skromen topel obed za majhen denar; slišiš jokati otroke mleku in zadovoljno gruliti. ka-dar .so ga dobili. 1'pam. da mi gospodje enakega mnenja kakor jaz. da .ie krava |»oleg človeka najvažnejša iu naj koristnejša žival na »vetu. zlasti zdaj. ko je motor iz-podrinil konja. Mn/ 7 /alivhiim ohrazoni je dvignil glavt in ga pre*tri*el: — -Vočem delati prostaskega vti-gospod, ampak če ne zamerite, blagovolite izbrati drug predmet za razgovor, prosim. Imam predsodek o teh živalih, »lezen m. ee se le sftomniiu nanje. — Oprostite. — je dejal tisti, ki »e je navduševal za krave; — ni-sfm vedri. Xe morem pa razumeti* zakaj mr'.ilf žival, bre* katere bi naša pa*ma skoraj ne mogla eksi-stirati. Ali ste morda imeli neprijetne -— hm —- doživljaje r. njimi* . t— Še preveč. XVem biti radoveden, mislim pa. da ste prvi človek, ki sem ga travo in tudi njeno mukanjo ne. Ko sem jo ochezal. je kar rada •»In. Ko sem jo pa za vrv potegnil, je povesila glav« tako blizn k tlom in tako sumljivo, da sem se hal. da me bo nabodla. T«»ga sicer ni storila. |>ač pa se jo spustila v lok in venomer mukala. Še pravočasno sem od.skočil, da se mi aerodniea ni zaletela v trebuh. Vrv mi je skoraj iztrgala. Razkoračil sem so in oprl na noge in z nekaj prisotnosti duha ovi} vrv okoli drevesa. To jo je >a hip ustavilo. pa tudi povečalo njeno jezn. Dvakrat si' mi je skušala iztrgati, pa som jo obakrat zadržal. Potom je pa sunkoma dvignila glavo in začela l»e.djati proti dolgi vr-ti grmovja. Takrat sem se ujezil. — Krava so pa z menoj ž* ue bo norčevala ! — .sem se priduše. val. Visel -sem na vrvi. krava je tekla, kar je mogla, mene na vlekla za .seboj. Prilx djola. oziroma privlekla sva se do žive meje. |)o takrat sem mi-ulil. da se krave ustavijo pred živ.t mejo. Hitro pa s<»m se prepričal, da si* ne. Drvela jo kar skoznjo in me potegnila ah seboj.'Moja obleka jej bila vsa razcefrttua. moj obraz in I ga storil, n če hi tedaj iinel kakšno peč pri sebi. bi jo kar na mestu ubil. Zdaj mislim, da boste uvideli. Takaj mrzim krave, in zakaj da ni-' ti slišati ne maram o njih. — Kako sto priili iz vso te zagate* — ga je sočutno vprašal nasproti sedeči mož. Pripovedovalec je zagrenjeno ••tisnil usta. potem pa odvrnil: — Gnal sem jo domov. imel sem pa pet ur strahovitega opravka z njo. a prignal sem jo vendarle .in če hi ne bilo zaradi prošenj mojih malih, hi jo takoj prodal najbližjemu mesarju. — Kje je zdaj .' — je vprašal eden izmed po«litšaleev. — Xajel som moža. da jo jo peljal uazaj k njenemu prejšnjemu gospodarju in pustil sem mu jo. čeprav mi ui hotel vrniti denarja. Iu od ti-stpga časa pogledam vedno v stran, kadar zagledam kravo in veste, da od tist»"ga časa tudi ne jem govedine in ne pijem mleka. T. K. * poznal, ki hi zapostavljal te kruš- r«ke vse opra«kanc. ko Me je on.stran | IZ MOČVIRJI VRTOVI ne matere čl«»\eškesu rodu. Oni drugi je vzdih nil. — W čem nikogar žaliti ali dolgočasili, če bom ra'.fo*il. zakaj mrzim to živali, ampak.... — Kaj zaenite. |»f«r>liiiHimo. — D<»bro. Pred dvema Trtouia sem ae na prigovarjanje svoje žene preselil iz mesta na kmete in ktipil majlmo kmetijo, ki je bila od trn-eve meje prava g »n ja šele ".a-! eeIn. .laz pa vendar ie vedno nisem \Tdel. kam hoče ta vražja krava. Preštrklal -va »e hrib iu prišla na Ko ho v Italiji pred nedavnim razstavili žita. so prvikrat pokazali velike Uispehe raznih ž.it. sadja in katorjev. Zveza med obema je bila s tem itfjotovljena, kajti bUo je izven dvoma, da je, oba jiotna lista popareclila ena in^ i«ta roka. ruske ga slikarja Mjasojedova. na katere. Xa kratko je bilo že zabeležena. ** sum' da je *liiyna tragedija 381etne berlinske kwaorl ™ ™Mtorjev. Mjasojedov je po ne |»evke tiertronle Hinderuoglov J 'lilk,h kriv-ki jo je te diti. ko je .zapuščala i>o-f I »»I op je Mestne o^iere, njen mož. ban* ' nato s^ v Berlinu izsle-- kir IiinUe. nevarno obstreiil. Strel /JA milijona ponarejenih - • iz bankir j eve pišfole je zadel ko- bankovcev, uied drugitn tudi za Y j , v. . . . morno pevtko v brbet in jo snirtnp- mark falsifikatov nemškega * Kdor JO hoče imeti, naj nevarno ranil. j denarja. V stanovanju nekega 1"- j Atentatorja so aretirali po iz- "al^kega-rdinoeva so se našle plo-vršeneill Činu. Xa prvi pitted se tiskanje bankovcev in drugi je 'delo, da je sprožilo atentat ljn» I »red met i. Polagoma s.- je sJika tal- • • fcosumje. pozneje pa se je izvede- j >»rikatorske i ponarejevalci pod -totnik. in pevka sta živela Is-ono. k'ju«Vm. se je začel , zasliševanje. Dokler sta imela skupno gospodinj !,a l»no fašisti Italijo zasužnjili, vzo- tovarwiee. Prišli pa so slabi časi. It ji v*ako svobodo tiska in giba- hanka je pmpadla. Bindemaglova nja. grad ho m kultura zemlje pa je izgubila w in se je čutila mora 1-so mnogo pridobile .s fašističnim no primoraim jamčiti za vloge reztnrom. Rimska kampanja, ki je svojih tovarišev. Zakonske ra»pr-bila za Rimljanov e;, sam evetoel tijo so bile od dneva do dneva V. č-vrt. pa se je pozneje spremenila V in ^ slednjič kom-:.le v ob-močvaro. se danes vrača v slavne_ upuim strelom v hrbet, rimske časi'. Tudi Maremme danes! no zaslužijo več izraza močvirje.' - V kraje, ki so bili Se pred nedavnim pusti in prazni, se danes tru-moma vseljujejo ljudje. V I^ontii-skih moč vara h je eelo zraslo mesto f Littoria. nam ptse^ Cena 20c s poštnino vred. "Glas Naroda" 21^ West 18lh Street New York, N. Y. BOLJŠA KAVA, KI MANJ STANE it V|. ptjaeo samo okusu /•■I« |NM-eni. h »biti nastopom mrzlega vremena vi. č. j,- primarna j ijemo vedno v.s'- kave. \' tem de- zelo izborno. že. pcm in mrzloni vremenu se nam » ikorija ne čaša kave najbolj prileže. k.ive pač je pa tudi V vsaki tnlgovini laltk Toda da dobimo ."-ašo dobre ka- škatljo FllAX<*K<»Vr <'lKl>KUK ve. moramo veleti, kako jo je tre- rent«.v. ki vam I*. trajala ha pripraviti. V najboljših re.stav- par mesei-ev. /V,>hi i. d/rm s.' r.iei.iah je kava /ato tak'o dobra. Kupite škatljo cikorije takoj. Ko k -r ji je primešana KRAXCKOVA b«Me kuhali kav,-, jo dajte malo v riKOKI-FA. V restavraciji prime huee ali precolal«»r. pa >.• Ij-.ste š;i kuhar Kranekovo Cikorjjo zmleti prepričali. koli!;o bol jši < kiis l,o I- i\i. ko jo pripravi za kuho. Cik,.- imela. (V je ne morete .(..hiti v >--rija da kavi fiu okus. čudovit duh. snjiiji trgovini, nam |M»;ijite deset u mno harvo in jo ojača. Tudi v . itov v znamkah, pa vam j.- bomo MAMONOV IN NJECOV MAMON Mar! domovini je kava vedno ]vri-jpravljena .s cikorijo, ka jti evropske '-.:,'p"dinje vedo. da ima eikoriia svt-j lasten okus in duh ter nai>r:i- epscljem poslali zavoj«"-ek. P"šite na : H FAS H. F H AS C K «t sttSs F LI'S HIS (i. S V. BRISAČA V ŽENINEM TREBUHU V Berlinu je za«"el t»« jiozahljivosri dru in obsegu takšnega značaja, da kirurgov, ki ostane brez hujših po-'skoro nima para v .svetovni krimi sledie. če ni prevelika, ali če se ne nalni zc ilovini. pojavi ob nepravem času. V sodnih Proti kom-u 1930. je prejela bor-dvoranah se tu pa tani govori o lin>ka centrala za ugotavljanje po-iffli ali pin--titi, ki jo hila slučajno narejenih bankovcev zaupno obve- ZLOČIN NATAKARJA, BIV- j PISATELJI IZPOD 13 LET ŠEGA MEDICINCA mašita v človeško telo ojwraciji. Taki primeri nis-.f nobena izjema, dogajajo se po vsem svetu, saj je stilo. da bo zela nekje na evropski celini obratovati nova faLsifi-katorska centrala. Kmalu nato so nazadnje Tfldj zdravnik samo elo- prišli v r^btok spretno ponarejeni vek in po' jbljir. kakor >o pozablji-1 bankovari po 50 dolarjev in sto vi drugi ljudje. Xegoda. ki se j«* funtov. Falzifikati .so s«- najprej O'račje dunajske družtv vznemirja zadnje dni nenavadna smrt 'J"»letih- mladenke .Matilde Nei-il. ne. veste ravnatelja neke mah- kavarne na Karmeličaiiskem trgu. Seidlova. j »o poklicu prodajalka, j t| je '2. oktobra nenadoma zliolela.i Dobila je vis»ko teni[>eraturo. /a-ra»li česar >«» jo odpeljali v« bol ni š-niet>. Tam so zrlravniiki ug<»tovili: ^-j. trebušni leirar. Po daljšem trpi je-' nju je mladenka Is. t. m. izdihni « i • cesto, ki je bila polna voznikov. Vi- zelenjav, ki so jih pridelali v o*u- delo .se jiui je. da jim zdi prav mUvuo. kako vleče splašena krava pn cesti moža. Xekateri so klicali m menoj, kani se mi mudi s kravo, drugi so se norčevali in vpraše- M O d K I Ž S M E Špacijaliat aa apolne boleani. SkHM.« ra\vj v«.- iikn .nl. in Uii^.- Aie.kHn >. inoč iu ilni^e notni Nje in izmMjeno k .le. krvi. hotemi. JtMERfiE CENt t« LtT PftAKSE V EVROPI IN tUKAj 205 K. 78th ST., N. Y. C. MSZPLAČIlt porrvt in naavct. I*TW v n) I*. do- i. »v. Ot> n^fl^.K.h rtd If dohol. «««je.-----Peeebn* idravijertje veeh ienmfcih nerednost<- »enem okraju, kjer so se še pred i ekaj leti razprostirala moč\irja na lla. Pa ne h- žjta in sploh polj-;>ka kultura, marveč tudi boj proti 11.« 1 ari j i j<- imel poselx-n oddelek na razstavi. Pop»amexui fotosrrafski pissnetki in zdravniške tabele *o i>okazdli. kako rap i dno jrinejo nia-larijske muhe anopheles. Že lem 10CX) je država brezplačno delila Uifd ljudstvo kininske tablete iu ... »- i - -f ii«-- lil \ ■ - J' miiMieilKH I -». I. III. IZUinill pripet, a madza.Nkemu speeiJfili>t,r pojaul. v Moekholmu. kjer je po- ^ ^ ^^ U f11Sk° )>oW/m Uor-t .e.ja pr.jela nih razširjeva lea. ne-j k(^nk.,. ^ ^ oIiHjskt.ln ko vat h u. pa setra daleč preko mej* kesa Pfahla. J . , . , . , , • * u • in.il • •• I . imsarijatu ovadbo, da je prodajal nav.-uloe zdravniške pozabljivosti.' V februarju lf»Hi je urifwl prvi . ^ . pozabljivosti.! v februarju 1 !»:■»! je pria«' Leta li>*20 je dr Ilorvath operi-} ponarejen bankovec za 100 ral ženo evan^elskejra 4': ka postala žrtev tran- štrtipljenja. donamerinira za-Zlo.' itia je osumljen ]>astorja kov v blagajno l erlmske Tr^owke . , . v , .. i , ■ - - i -i i - zaročenec, kavarniški ravnatelj m Kalmana. Operacija pa bolni zeni I druzJie. Nekaj mesecev porneje se „ , - . ..... 1 i . , .... . ifjejrov natakar, nivsi medjemee m prmesl.i olajšanja, teiim-e na- je v istem zavodu pojavilo »e ve.- «pijs> sprotno. Zdravnik je menil, da «rre, ^ličnih falsi fikatov. Ta denar jej za lii.-teri"-.io ženo in s vrt oval je prinesel hlagrajniku ministrski rav- 1UOŽII. ;iaj ravna z njo enerpičnoj natelj dr. Spiecker. ki je povedal. obtoženca taita strašno oh-j dolžitev. vendar pa *> prvi. —J narejen potni list. kakHJJlP{?fl KO Dve leti so novo operacija odlašal i" našli V Stockholmtl pri inŽPHPrjll falsifi 1 . --- 1 itui lir ti I | o Mlia^d I«;. IV I/ 'III! 1 »ti« «1 »I »M f ženi .so jx»k!ieali pozneje niestoepa j listin Rus zdravnika, ki je izjavil, da je po-i Policija DRUŠTVA D'NAitXAVAt! fttfltEDm VESELICE, - • i t ZABAVE i i i. mn> m i OGL^ŠjL/f TE Pošiljala tja predavatelje, ki naj. ko so pa končno položili uhfhfo ž.'- Manionovti. ki je bil vodja Hi l.i ljudstvo poučili o bistvu malari-lno na operacijsko mizo in je od--- je in o iHirbi proti njej. 1'spehi soj pri i trebušno votlino. sf» našli v uji SIVIM ASI ŠTUTIVNTII? se .skozi leta pokazali v visokem j brisačo v razmera 70x."»7 em. Se- olfULMI JluVEnlJt številu. Muha anopheles je zme-jveda je spravila to na nojre vse - < __ ^ roni redkejša, za no no pa tudi m rz- j zdravnike \ HudimpeSti. Zadeva lična obolenja reducirana na mini-j pride pred .s^xliš«*-e. Pa.stor Kalman mum. Ako pogledamo iuKnj&ena po-'toži dr. Horvat ha in zahteva 20 Ija. vidimo, da je od 31.1133.Kfial tfcoč pen-o odakodnine. 55drav«ik hektarjev zemlje vendarle še 8.442.! pa trdi da žive in mrtve, da on ni 400 hektarjev zemlje, kjer yada pozabil brisače, v ženinem trebuhu, malarija, a tudi tu le a- zmanjšanem ob«ekromneje Da poslušajo predavanja na vi šokih šolah tudi .stari dijaki, ni iii» novepra. Saj marsikomu pri Izpitih poeohto spodleti ali pa-sploh iif |>o-skuša jirihiižati se koneu študij in tako ostane na visoki šoli daleč preko običaju-ot-nimi listi. | a se kmalu vračajo. Za običajne jmtne liste je. treba plačevati zelo vLsoke pristojbine, ker hoče držaji omejiti paaečanje ino-po japonsko. Te bojazni in ti ra-j zemskih letovišč in zdravilišč. Štu-čuni so brezpredmetni, kajti na-: dentotn p« država m»če ovirati štu-rava si poišč«- >ama s-voje metode.' diranja na inozemskih univerzah, da zajezi prekomerno porast. Xi Oblasti so se začele kot riveno treba, da b» bile ti baš metode sve- zanimati popisto romanje sivo-tovnih vojd. |»ader rojstev, ki pa laaih študentov v inozemstvo, pa lahko povzroči sto vzrokov, je še jim niso mo^le do živega,, ker ao bi- bolj uciejjovito sredstvo. In kakor li njihovi indeksi inozemskih uni- ............. je videt L, je padanje rojstev do do- verz v redu. Končno je pa prišlo'j,. z njo žepet let itTae je tf*a"iK>-bro oWjudenih deželah vediy> wf- nekomu na miarl. preiskati viyiav- pol noma nasitil. Policija preiaknje Jtf. tak.1 da ^-saj za d ogledno bodoč- «ko centralo študentovRke piapm^'aadevo dalje in ventil i ra |K«ebno nmt prieaJtnrmli tako Baglega kjer m wrotovUi, da »o študent je j vlo^o propale^a medicinca. da je' uaraicanja števila prebivalcev ka- proti primerni pristojbini zlorab- ROstom v kavarni zapisoval recepte VAT flmn na Kili : ^__IS.K * ' __ *j__>__a.__I • . ______. Pokojna Natilda Seidl je nam-ree bila zauo-sila in njen jmnnVnor je prosit svojega natakarja, naj mu preskrbi kakšno sredstvo za 'nI i pravo plodu. Rei.ss. demoralizing človek, je obljrbil storiti vse. kar bo v njea!i v 1'raneiji. V^.- kaie. da -»r lu••'-«• triiiu-<»-kii literatura pomladiti ^ fautas.ijo najmlajših p!-sateljev. kar jih j - biro kdaj na >ve?u. Tekmovali lahko sani" pisatelji izpod 1-i let. Oglasilo je 2'f»» tekl«IOVale"V. od tr|| 2kim u<- najdem*« menda nikj»-r dru^jr. Sev«'(|a pa v-a ta kopira "literarnih del" ni za :abo. Vp«»štr\* je prišlo luo i-(«k(»pi^<.v. k -Tbila med njimi eelo dva romana Značilno za na»o dobo je. da *»• 1'o/na 1'ajitaziji trh mladih pisateljev vpliv kina. Med tekn»«»valei je ed.-n p<^.-bui» iznajdljiv. k»*r jr napisal razburljive opomine vojaške«.';! letalca. Mnogi no priznali modno nagnjenje k plagijatu. \e. ki dečko je mirno opijal dejanje slavnega "Traderhorna". drugi je prepisal rele -trani iz knjige ne-ke«ia znaneifa pisjitelja. Najzanimivejše delo je roman, ki vra je napistala in ilustrirala 12-letna drklira. Mladateljiea obravnav« ljubko zgodbo bolhe, ki prisili dobrodušno starko, da jo zarile ponori x svečo v roki loviti, kar povzroči požar. Pn-strašnia bolha se reši v hlaeab na pouiof pribit i všega jaxilca. v njeeovi rodbini rui.ide moibi in »i ustanovi prijetno domače ognjišče. To i|p-lo bo najbrž nagrajeno s prvo nagrado. Y komisiji, ki bo presojala dela pisateljev in pisateljie iz|>od i:{ let. -so slavili pisatelji kakor Andre Maurois. Robi za prodajalno. Tukaj je pil eno piv«* za drugim, ako je bil slučajno zbujen. Večji del dneva je prespal, ali dremal je z napol zaprtimi očmi. Na trg ni več vozil. Pse je dal od hiše; ni jih prodal, temveč jih je zamenjal za papigo. Znala je govoriti "papa", "mama". *'l»ri lačna", "gohfKxl** in "gospa". Spočetka je papiga zfrio zabaval* kuporalke; ko pa je trgovec malo nižje v ulici o tem izvedel, je kupil opico in vae dekle so kupovale pri njem. Vsak teden dvakrat ali trikrat jc voznik pripeljal nekaj zelenjave; pa je bila precej drago. In Režekova mati je spoznala, da •s ji odlaša starost. Niso mnogo pazili niti na zelenjavo, niti na sadje in vendar *e bilo ie vedno nekaj kupovalk, kajti Režekovi so bil še vedno vča-aih zabavni. Vedno je bila kaka novica. Pozimi je bilo po celi ulici dovolj govorjenja. Trudi je izpinila! Kar ni je bilo več. Kam je neki šla? Radovedne dekle so kar oblegale Režekovo klet. Kupovale so samo malenkosti in q>edtem je bilo polno vprašanj. sumničenj. obrekovanja in natolcevanja in uboga Režekova *e ni mogla braniti in izgovarjati. Spočetka je Režekova molčala, toda *»časom ji je molk lomil *ree. Pričrla je zopet govoriti. Kakšna nehvaležnost! Vse je žrtvovala za otroke, zdaj pa naredijo tako! Najprej Artur. zdaj pa še Trudi! Zjutraj je šla še skozi *obo. ko sta oče in mati spala. Se prikimala jima je in bolj prijazno kot ponavadi. — Zakaj pa si dane* tako prijazna! — jo še vpraša zdehaje mati, oče pa je še pol v spanju mrmral »a njo: — Vendar-le dobro dekle*. Mati.^e smeš biti tsko stroga proti njej. Človek je samo enkrat mlad! To jutro jc hIm iz IilAc in ni jc bilo več. Nekaj tednov zatem je mislita neka služkinja, da jo je videla peljati se v elegantni kočiji prav veselo z nekim mladim gospodom. To pa je bilu tudi v.se, kar so stariši slišali o njej. Da je Trudi pustila za mater poslovilno pismo, o tem je Režekova molčala in ni povedala niti svojemu možu. O njej nista več govorila. Welej jo je zabolelo v srcu. kadar je videla Ladiho. kako je prijazno odpiral vrata služkinjam — vse tipanje je šlo po vodi! S časom pa je izprevidela. da je iiue^ krive noj(e in roke tako rdeče! Ako je Kežek kdaj mislil na svojo hčer. tc«*a ni izdal. Njegova žena jc imela t+tt ni o *ree za Arturja! In Artur s«» je /opet vrnil. In ravno o pravem času. Trudi je bila že skoraj pozabljena, radovedne dekle so izostale, klet je bila zopet prazna — in tedaj je prišel Artur! Z glasnim krikom m vsa presenečena se mu obesi mati okoli vratu. Smeje se in joka obenem. Nobeno očitanje ga ni smelo zadeti. .Samo da je oče oilprl usta. je že zakričala nad njim : — Pusti Arturja v miru! Vedno se moraš prepirati! Artur. kako je a teboj? Kaj pa hočeš. Artur — Vsa je bila zaljubljena vanj. kot bi bila njegova zaročenka. Prve dni je mati ravnala ž njim kot z otrokom. Spati je moral do desetih in kavo mu je prinesla k postelji. Boječe je pazila nanj. da pa ni kdo pogledal od strani. In to mu je ugajalo. Najbrže mu je šlo zelo slabo, kajti njegove roke so bile razpraskane; njegova že večkrat zašila obleka je bila zelo tenka, čevlji raztrgani. 1-ica M) mu bila upadla in prsi vdrte. Artur je bil zelo molčeč. Mati je hotela vedeti, kaj se jc vse zgodilo ž njim, odkar je bil z doma. toda na vt-a njena vprašanja jo je tiho in temno pogleda) Konečno, ko ga mati ne neha izpra-ševati. se razjezi in ni ga hotela več dražiti in je zatajila vsako be-tedo. Zvonec je zopet pridno zvonil. Dekle so prihajale. Prvi teden je bila Režekova klet kot golobnjak. Notri rn ven. Vsaka je hotela videti Arturja in vse so bHe edine v tem. da ima na sebi nekaj zelo zanimivega, nekaj posebno privlačnega s svojim bledim obrazom in žalostnimi očmi. Znal bi kaj povedati, ako bi hotel. Arturjevo zdravje se ni nič izboljšalo. Za težko delo ni bil. Režekova mati že dolgo ni bila tako srečna, kot tedaj, ko Artur zaradi slabotnosti ni bil potrjen k vojakom. Tako prevzame po svojem očetu knjige, je zalival zlenjavo, bil je malo tukaj, malo tam in jc navadno počival. Artur sedi v prodajalni. Šlo je na poldne. Nikogar ni. Toda zdaj zasliši teike korake po stopnicah. Tap, tap! Počasi in premišljeno. Zvonec neprestano zvoni; malokdaj je -zvonec zvonil tako glasno. Pri vhodu se prikaže visoka postava z otrokom v naročju. Artur nsglo skoči pokonci — bila je Mina! " — Dober dan, Artur, — pravi mirno in mu ponudi roko. Kot ok.imenel stoji pred njo. Neprijeten občutek mu stiska, grlo. Pogleda jo, nato p« ga oblije rdečica in povasi oči. I Mina ni bleda, niti rdeča. >Na, njenih potezah na obrazu ni bilo Opaziti nikake tzpremembe. Samo. ko pokaže na svojega otroka, se je veselje razlilo preko njenega obraza. — Artnr, t o je hčerka! 1 Nevotjno zamahne z roko; hotel ji je podati roko. pa jo boje-' če «opet umakne. Na obrazu mu leži velika zadrega. —: Najina hčerka, — prsvi Mina zopet. Njegov mir je ni prav nič vznemirjal; otroka zaguga in mu ga položi v naročje. Mora #ft prijeti drugače bi padel. — Kako ji je imef — jeclja Artnr. \ si stojita jpolče nasproti. Otrok gleda __- BANKE IN POSOJILA ZA HIŠE V Združenih državah je bilo ustanovljenih dvanajst takozva-nih "Home Loan Banks" in vsaka funkcijonira v svojeiu okraju. Izraža se upanje, da vsled delovanja teh bank število hipotekar-nili dražb znatno zmanjšano in odpovedi dobrih hipotek bodo morda popolnoma izginile. Priseljenci imajo poseben interes za delovanje teh hišno-hipote-karuih bank. kajti skoraj trije milijoni tujerodnih družin lastn-jejo svojo hišo. Da prevladuje splošno^ nesporazumi jen je glede delokroga teh bank. je razvidno iz dejstva, da veliko število' hišnih lastnikov je navalilo na te nove banke, čim so bile odprte, v svrho. da zaprosijo za hišno pf»so-jilo. Dejstvo je. da le v jako redkih slučajih te banke posojejo denar direktno lastnikom. Te hipo-tekarne banke so bile v prvi vrsti ustanovljene v svrho izboljšanja razmer. kar se tiče odpovedi (foreclosures^ hipnih hi.potek (mortgages). Svrha teh bank je odpraviti prvotne vzroke težavnega stanja. Delovanje je nekoliko podobno onemu poljedelskih hipotekarnih bank (Farm Loan Hanks), ki nimajo direktnega posla s posameznimi farmer j i. pa vendarle prispevajo v znatni meri k boljšemu farmskemu kreditu. Da si dobro predstavimo delovanje kišno-hipotekarnih bank, treba pogledati malce nazaj in razumeti, kaj je j>ovzrnčba dotič-je stotisočero vlagateljev nega zakona dovoljuje direktno hitelo v svojo banko po gotovino, i posojilo lastniku le tedaj, ako ni Treba pomniti, da imovina teh bil v .stanu dobiti prvo hipoteko bank — razi:« hipotek in denarja drugje. Pričakuje se. da bo malo v blajrajni — obstoja v v glavnem , t**li slučajev. Kjer JP bila llipote-iz za dolžni c (bondov) in delnic! ka deloma plačana, bo Home (stock K Cena teh je tudi gjirbo-J Loan l»anks v stanu spremeniti o-ko padla in banke niso mogle iz-'stanek po-ojiia v novo posojilo z pogoditi si gotovno na njih. Pro-r manjšimi plavili na daljšo dobo. dati jih. bi pomenjalo tnko izsru- Home I.oan Banks za dvjmaj-bo. da utejrne dovesti do bankrn- storico okrajev se nahajajo v slutil. In dejanski mnogo bančnih ' dečih mestih : polomov .ie pripisati temu dej-1 Cambridge. Mass.. Newark, N. stvu. Ko je depresija nadaljevala -T.. Pittsburgh. Pa.. Winston-Sa-čez 1 !»30. mi in 1032. vlagate-1 leni. N. ('.. Cincinnati. O.. India-Iji bank so nadalje zahtevali go-! *naf>olis, Tnd.. Kvanston. III.. Des tovino, dočim banke, stavbena Moines. Iowa. Little R'n-k. Ark., posojilna društva in druffi liipo-\ Topeka. Kansas. Portland. Orc-tekami zavodi imajo-svojo imovi- in Los Angeles. Cal. no vloženo v hipoteke. Vsled tega j FLIS. Božični prazniki so pred vrati Letos ne bodo tako veseli kot so bili prejšnja le. taf toda sleherni jih bo praznoval v spominih na staro domovino. Nikdar ni spomin na domovino in na svojce tako jasen in svetal kot v božičnem času. Pa tudi naši domači o Božiču nestrpno cikajo pisma iz Amerike Veseli so pozdravov in voščil, najbolj jih pa razveseli denarna pošiljate v. DINARJI SO SEDAJ POCENI Pošljite božična darila v obliki denarne nakaznice s posredovanjem Metropolitan Travel Bureau (Frant Sakser) 216 West 18th Street Hew York, N. 7. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. JT.M METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA' POTOVANJE .liiiiir^i i i i l M »M 8;;.ii,in:i'mji ei'ei" rc ŽENSKI INSTINKT 12. novembra: V«|.iid;,m v Boulogne sur 111 r lie* v G^noa 15. novembra: Leviallian v Clierbourc in Hren* f 13 novembra: Vulcanki v Trst L'eutsi-hland v CherlH)urg 18. novembra: • •Ivnipir v Cherbourg Kuropa v Urt-men 23. novembra: •St. J^uis v Cherbourg I'r»-M. llardinir v Havre 2\. novembra: Gtii von Hieuben v Ilmnen 25. novembra: Lit r^ngiji-ia. v Cherbourg 26. novembra: Champlain v Havre AtlgiiMuH v <;>-ii<>a Mujmiii' v Cherbourg 29. novembra: Bremen v Bremen 30. novembra: New Y'irne »ur M«?r 1. decembra: Stul tgfirl v Premen 2. decembra: Olympic v Cherbourg 3. decembra : Hex V fjen>>a S. decembra: Rsifurniii v Trat IT«-m. l:n bile .skrivni boj proti svojemu močn^jS^mu nasprotniku — moškemu -spolu. Šele ko so se čutile dovolj močne, so na-J .stopile javno. Toda v odkritem bo-1 ju ne pomaga staro orožje, potrebna ni samo prebrisanost, temveč! tudi moe. Tako je vsaj naziranje moških. Ženske so pa. k sreči preveč piebrisane. da hi odložile preizkušeno orožje in nazadnje so prišle do prepričanja, da je instinkt zpIn koristna lastnost. Zato pazijo, dal mu svoboda ne škoduje. Moderna] psihologija dokazuje, da je razum j v človeškem življenju popolnoma podrejen. Instink je mnojro močne'ši od razuma in če ne zna človek rabiti rjegove moči. ne dosege* uspeha v življenju. 8. decembra: Berlin v Bremen 9. decembra: PAK1S (BOŽIČNI IZLET) Havre Albert Baliin v Cherbourg Majestic v Cherbourg 10. decembra: Roma v Genoa 13. decembra: Hamburg v Cherbourg 14. detembra: M a jest i.• v Cherlou rjr l!ereriK;.ri;t v Cherbourg Conte tli Su\ot& v Genia S5. decembra: Bremen Lcviallian \ 21. decembra: 1'res Hu-cling v Havre l»eiit.*-» Itland v Cherbourg 22. decembra: 1'remleri v Bremen 23. decembra: . Cbain|.lain v ll.ivre Olympic- v Cherbourg 17. decembra: Kui'1-a v l:r'-men •3 decembra: New York v Cherbourg ManhaItr.n v Havre :0. decembra: "luni.li- v Chert>our* Cherbourg Bremen V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parnucu CHAMPLAIN J6. MfVF.MHL'A L','/. Prmubra PARIS Dtctmbrn ■—20. Januarja LAFAYETTE /7. J a n na rja — 'J*. Januarja NIZKE CEN F. DO VSEH DELOV J L (»OSLA VI JE Za pojasnila vi<£ Dim papirju a platnenimi pregibi ------------------------------------------7 m: r okrajni ro#ni zemljevidi: Dravska Baoavina ______________________M Slovenake Gorice, dravske ptui sko polje ....................................M Ljubljanake in marttMr«ke eblaatl M Pohorje, Koijak _______________________M Prekmnrje in Mediunurje_______i* M —II ..J* Zdruienib Mat, veliki Mali ______________________ Nova Evropo_________ Zemljevidi: Alabama, Arkanaaa, Arizone. Colorado. Wan—a, Kenturk) In MoSw^MleBieeipFl. Waahini- tan, Wyoming, vsaki jk>__________ Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Middffan. Wisconsin, West Virginia. OWs. New \ork — Virginia, OMo, Now York — vsaki po------------- M Naročilom je pruožlti denar, bodisi v gotovini, Money Order all poitne znamke po 1 ali 2 nenta. Če poftljete gotovino, rekom an dira j t« pismo. Knjige podli amp pottnlne prosu "GLAS NARODA" nt W. It Itn^f Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Is-.ii^ •f . r *