•t 131 V Gorici, v četrtek due 17. novembra 1910. Uhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek *'in soboto ob 4. uri%popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana . vse leto . . 15 K .%:. io „ Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja »Soča" v, vseh tobakarnah. ima naslednje izredne, priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in -0radiščaaskem' m dvakrat v letu „Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Na naroČila brez doposlane na-cočuine se ne oziramo. ^ys?fn-;,r^r:i Tečaj ML. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo i nahaja v Oosposki uiici št. 7 Gorici v I. nadstr. na demo. ITpraviiištvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati Idco Gorica, Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po po-godbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Talcfon it. 83. — ..Goriški kirurgični sanatorij". Ob kavarni »Corso« v najlepši ulici goriškega mesta je bil otvorjen pred par dnevi »Oo r i s k i k i r u r g i č n i s a -n a t o r i j.« iniciativo sta dela zdravnika dr. VVeinlecliner in dr. Kiirner. Potreba takega sanatorija v goriškem mestu pa je bila že zdavnaj velika. Kirurgija napreduje in koraka od vspeha do vspeha. Dan na dan čujemo o vedno smelejših kirurgičhih "Operacijah, ki rešujejo ljudem življenje, vrnejo družini očeta ali mater, obvarujejo sina ali hčer gotove smrti. Kirurgija dela dandanašnji naravnost čudeže. Po bolnišnicah so veliki kirurgičui oddelki, kjer se dan na dan vrši operacijsko delo, ali poleg bolnišnic so nastali sanatoriji, kamor se zatekajo premožnejši ljudje, ki se hočejo podvreči kaki operaciji. Napredek kirurgije je vstvaril sana-torije in slednjič ima beležiti tudi goriško mesto pridobitev takega sanatorija. Cela hiša v ugodni legi je urejena uzorno od veščih rok, tako da odgovarja vsem potrebam in zahtevam; preskrbljena je z vsem, tako da stoji na višku in ni moči dobiti pomanjkljivosti. Veža je tako uiejena, da mora napraviti na vstopivšega človeka prijeten u ti s, da se nahaja v zavodu, ki kaže vzoren red, in nekaka fainiljarnost mu veje nasproti. Ordinacijske . be so v pritličju i'i dve operacijski sobi dr. \Veinlechnerja in dr. K urne rja. V prvem nadstropju so prostori za paciente, vse v najmoderuišem slogu. Tu ste dve operacijski sobi: ena za navadne, druga za event. nalezljive bolezni, vse urejeno po zahtevah moderne kirurgije; sob za paciente je 6. Kdor vidi, kako je vse lepo napravljeno, opravljeno, urejeno, kako preskrbljeno za snago, desinficiranje, kako je vse svetlo, zračno, voda pri rokah, kopališče, itd., vse v mirnem kraju, mu mora ta človekoljubna naprava imponirati in izre- ,,Gor. Tiskarna" A. Gabrgčck (odgov. J. Fabžič) tiska in zal. či se mora o njej le pohvalno. — Ni nič pretiranega v naših besedah, resnica je, kar smo rekli. Kdor je videl, mora res le I pohvaliti sanatorij. Kdor iz Gorice se je hotel podvreči kaki operaciji, je potoval v kako drugo mesto ali pa se je moral podvreči operaciji v neugodnih predpogojih; sedaj pa je za take tu sanatorij, kjer mu je na razpolago kirurgična pomoč z vsem, kar je potrebno in udobno, tako, t; s mu ni treba potovati v druga mesta, marveč se zdravi doma, in če reflektuje na pomoč iz svoje družine, sme ostati ona oseba v njegovi sob/ dan in noč. Pregledali smo pravilnik iu razne določbe. Vse je jasno in točno označeno. Sanatorij sprejema bolnike v svrho operacij oziroma v svrho opazovanja za morebitno operacijo. Nadzorstvo je najbolje, zdraviliška pomoč vedno pri rokah. Dnevščina znaša za one. ki bivajo v sa-natoriju. od 10 K naprej, všteti niso honorarji za operacije in posebnosti. Pripominjamo, da bo sanatorij na razpolago tudi drugim zdravnikom, da tam vršijo svoje operacije, pacienti pa ostanejo v oskrbi zavoda. Milo goriško podnebje privabi še tujce v novi sanatorij. Vodstvo sanatorija je poverjeno dr. Kiirnerju. Vsa čast gre zasnovatcljem tako koristnega zdravilišča; želimo najboljše uspehe! DOPISI. Iz krrninskega okraja. Višnjevik. — (Martinov v e č e r.) V soboto dne 12. t. m. se je vršil v Vi-šnjeviku Martinov večer. Čudno se bode komu zdelo, ker niso na deželi takšni družic ni večeri v navadi, toda upam, da se na;,'niča g. župana Fr. Obljubka, da je takr-ukoč s tem večerom postavljen kamen enakim prireditvam, udejstvi ter da boderno imeli odslej priliko večkrat poseliti enake veselice. Vsa čast za to prireditev gre vrlemu in požrtvovalnemu g. Fr. Turku, učitelju istotaiR Pripravil je lepo sobo v krčmi g. Kristančiča. Najprej je bila skupna večerja, potem nas je pa kratkočasil na odru. Smeha je bilo brez konca in višek je dosegel, ko nam je potoni čarovništva prinesel butiljko vino, s katero smo nabrali pri licitaciji 22 K 87 v za Sokola na Dobrovem. Tudi nabiralnik C. M. D. se je precej napolnil. Vsem navzočim kličem: Na svidenje pri enakih prireditvah! Na /.dar! Biljatia. (Po občinskih volit-vali). Za hrbtom imamo občinske volitve, na katere pa zremo s ponosnim srcem. Tiho je bilo videti pred volitvami in mislili smo vže, da sploh ne bomo imeli borbe, a varali smo se, kajti enakega boja menda še naše volitve niso videle. In šlo se je za načela. Poslušali smo mirnim srcem razna obrekovanja po časopisih. Tudi prižnica v Biljani je hotela izruti vso »ljuliko« kar samo z besedo, a prišel je dan, ko je stopil mož pri možu k srpu in pričel ruvati ljuliko, in temeljito so jo izruli, ter lahko upamo, da st tako precej ne pojavi več ta uničevalka dobrega klasja dobrega žita. Tudi g. bogoslovec Reja je čutil za potrebno ter prišel domov agitirat. A zmotil se je, kajti ravno iz Fojane, kjer se je on največ trudil so vsi volilci razun orgauista in g. vikarja volili za našo stranko. Pa saj je tudi naravno tako. Pred volitvami ni nobenega videti v Fojano, a kadar je imenik v občinskem uradu razpoložen tedaj se pomudijo na5i klerikalci tudi tje. Čemu pa naj bi bili Fojanci nasprotri napredni stranki, ko vendar jim gre la vedno na roko! Na vse zadnje pa vsaka reč en čas trpi, in tako tudi klerikalna zdražbarija! Čast Fo-jancem, da so se tako možato držali. Da da slavna gospoda nasprotnega tabora, marsikakšno laž ste spustili v svet, obre-kovali ste iu še celo Portugal ste privlekli v zadnjem hipu na dan v »Prim. I.« Vse to ni nič pomagalo, kajti čeravno je marsikatera skupina naših ostala doma za ognjem, smo vendar prodrli V tretjem .uzredu z 18 glasovi večine in volilci so dali s tem zaupnico našim možem. Pri volilnej agitaciji ste rabili kot orožje bivšega in bodočega g. župana, a ljudstvo je bilo drugačnega mišljenja, in šlo je preko vaših laži na volišče. Za tretjem smo zmagali drugi razred in za tem še prvi, kateri je bil doslej zmkaj Vaš. Pili ste vže v nedeljo na račun zmage, danes lahko pijete na obresti velike blamaže. Obetali ste nam popolen poraz, zabavljali ste vže čez nas, a danes stojimo mi tukaj zmagonosno in naša zastava vihra, a vaša leži na tleh poteptana v prah. Doslej smo nastopali Jako obzirno ali odslej hočemo in boderno bolj radikalni. Marsikaj bi imeli še povedati Vam gospodje nasprotnega tabora, a opustim to za sedaj, ker je ljudstvo vam dovolj povedalo*. Dobrovo. — (K 1 e r i k a I n e 1 a ž i. ¦>C u k i« s e p r e t e p a j o.) V vašem cenj. listu je bila natisnjena kratka notica o nekem pretepu, kateri se je vršil v našej vasi. Naš dopisnik je dobro vedel, kdo so bili ti pretepači ali ni hotel tega povedati. Ali glejte, kaj je dobil za plačilo? V zadnjem »Prksmojeneu« čitamp notico, da so bili ti pretepači — naši Sokoli. Hudobneži, ali vas ni sram? Vi, kateri se trkate na svoja krščanska prša, vi. ki veste, da lagati je greh, zakaj tako nesramno la-žete? Vsi, kateri so čitali tisto nesramno notico, so se zgražali nad grdim lažnikom, ker vsem je znano, da tisti pretepači so bili sami čuki, ali kot jih vi imenujete »orl«. Nočem opisovati pretepa, povedano pa bodi to: V krčmi so bili trije orli in neki drugi mož. pristen klerikalec. Na cesti, ko so šli domov, je nastal pretep in v tem pretepu je neki orel ranil moža. Druga dva orla sta pa še pomagala. Imena so na razpolago. Nesramni lažnivci, tu imate: Govorite in pišite resnico, le potem boste krščanski ljudje! Kapitan Hat teras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Inles ?erne. — Prevel 0. J. (Dalje). Od časa do časa je bruhalo žrelo razbeljeno kamenje, med plamtečimi plini; tuintam se je kak kos razletel v zraku kakor bomba in ga je razneslo na vse strani v velikanske daljave. Umevno je, kako nevarna je bila ta pot in kako brezumen je moral biti, kdor je šel na njo. Vendar je Hatteras stopal čudovito naglo, niti svoje okovane palice se ni posluževal in po najbolj strmih rebrih jo je udrihal brez postajanja. Kmalu je dospel do okrogle skale, na katere vrhu se je nahajala kakih deset črevljev široka ravninica; oblival jo je krog in krog razbeljen tok, le greben neke višje pečine ga je delil v dva dela; tako da je držala samo ozka steza preko toka; po tej stezi je Hatteras drzno smuknil. Tu pa se je ustavil, da so ga njegovi tovariši lahko došli, in meril je z očmi razdaljo, ki jo je Še imel prehoditi; vodoravna črta do žrela, to je do matematične točke tečaja, ni znašala več nad sto sežnjev. Navpično pa je imel še preplaziti nad petnajst sto črevljev. Tri ure so že hodili; Hatteras še ni kazal nrkake utrujenosti, njegovi tovariši pa so bili že pri koncu s svojimi močmi. Vrh ognjenika se je zdel nepristopen. Doktor je skle-vi.-i Hatterasu :»abraniti za vsako ceno, da bi se ne spuščal dalje. S prva ga je skuša! pridržati z lepa, toda kupita-! nova navdušenost je narastla do blaznosti. Med potjo že je kazal vse znake naraščajoče blaznosti in kdor mu je bil sledil v raznih odnošajih njegovega življenja, ga ni moglo to presenetiti. . Čimbolj se je Hatteras dvigal nad ocea-novo gladino, tem bolj je naraščala njegova raždraženost. On ni več žive! v človeškem okrožju in menil je, da z goro vred tudi sam raste. »Hatteras«, mu reče doktor, »dovolj! mi ne moremo več.« ^Ostanite torej«, odgovori kapitan s Čudnim glasom, »jaz grem še višje gori!« »Ne! kar vi počenjate, je nepotrebno, tu ste že na tečaju sveta!« »Ne, ne! višje!« »Prijatelj moj! jaz vam* govorim, jaz doktor Clavv-bonny! Ali me ne poznate?« »Višje, višje!« ponavlja blaznež. Toda ne! mi ne pustimo več ...« Doktor še ne konča teh besed, ko se Hatteras požene z nadčloveško silo preko toka lave in njegovi tovariši ne morejo več do njega. Tedaj zaženo vsi grozen krik; mislili so, da se je Hatteras pogreznil v ognjeni potok; toda kapitan je skočil na drugo stran in za njim Duk, ki ga ni hotel zapustiti. Izginil je v gostem djmu, in vedno slabše se je čul njegov glas iz daljave: »Proti Severu! proti Severu! Spominjajte se gore Hatteras!« ' Da bi kapitana dohiteli, na to ni bilo. misliti; dvajset razlogov je govorilo zato, da ostanejo na mestu, katero je preskočil z ono srečo in spretostjo, ki je lastna samo norcem. Nemogoče je bilo prodreti preko ognjenega toka, nemogoče tudi priti okrog njega. Zaman ga je skušal Al-tamont preskočiti; kdor bi bil hotel prodreti preko toka, bi bi! pustil v njem svoje življenje; tovariši so ga morali s silo pridržati. »Hatteras! Hatteras!« je kričal dokor. Toda Hatteras ni odgovoril, samo napol razločno lajanje Duka je odmevalo po hribu. Le tuintam se je Hatteras pokazal med gostim dimom in pepelnatim dežjem. Sedaj je pogledala njegova rama, sedaj glava izza pepelnatega vrtinca. Potem je zopet izginil in se prikazal višje gori na skalah. Čim višje je bil, tembolj se je manjšala njegova postava in v pol uri je bfl že za polovico manjši. Zamolklo je bobnelo iz ognjenika po zraku in v sori je bučalo^ kakor v vrelem kotlu, tako da se je čutilo, kako se je stresovalo pobočje. Hatteras pa je divjal dalje v spremstvu Duka. Od časa do časa se je odkrhniia za njim kaka velika skala, se drvila po rebri z vedno večjo hitrostjo, odska-kovala ob robovih in se pogreznila v globino tečajnega morja. Hatteras se pri tem še ozrl ni. Palica mu je služila za drog, na kateri je obesil angleško zastavo. Njegovi prestrašeni tovariši so strme spremljali z očmi vse njegove kretnje; njegova razsežnost je postajala nez-rjatna in Duk se je videl komaj še kakor kaka podgana, trenutno puhne enkrat veter velik *'zastor plamena proti njima; doktor zakriči od strahu; toda Hatteras se zopet prikaže po koncu, vihteč zastavo. Prizor strašne hoje je trajal nad eno uro. Eno uro boja z gugajočimi se skalami, s pepelnatim blatom, v. katerega se je včasih vdrl junak do polovice telesa. Sedaj je plesal, bprijemaje se s koleni zaraskavc pečine, sedaj je visel na rokah ob kakem ostrem grebenu in se zibal v vetru kakor posušena češulja. v šhhiitn se vrši Dlesni venček ..Sokola" v Mirnu. mi C/3 »C/9 oo J?lK!iluškcaa.okiaja. * Z Bovškega . — {A v t o m o b i 1 n e zveze). KBfli0r«AmoVže poročali, vozi rvšaR# da^ehkfaVnled Bovcem in sv. Lu~ . icrj^fJvoVni avt6mobiU 'kateri sprejema tudi osebe.'Z^š^Bovčane ie to velikan-ske važnosti;'';.:' " V:"' ' ';';Ž' rib.vim"Vetom' prične voziti avto-'rriSbirza osebe?namerava še tudi vrediti ' ;aytomobilno jp.ošto in s tem se oživijo naši lepf,kjraji.,'¦ •" '"'.""/'•?¦,' •.""'.•. . ;Nekai pa nam je tukaj na poti in sicer ( neznosni rklanci< med Trnovem in Srpeni- ( co. 'Več časa je preteklo, "odkar se je zgradila lepa cesta med Trnovem in Ko-1 baritoni. In sedaj kar naekrat tam, kjer je [ treba najpotrebnejši del popraviti, se delo ; .-.vstavlja brez vsakega vzroka. V to po-I klicani, poskrbite vže enkrat;"". da /še • zgradba, vsaj Tetos,. ko je pri,nas vboStva, t prične in s tem omogoči tudi avtornobilnc zveze. Iz ajdouskega okraja Iz Sela na Vipavskem. (Streljal je i z s a m o k r e s a. V soboto 12. t. m. ma imeli pri nas čuden prizor. Znani prisiaŠ klerikalne bande je hotel ustreliti sebe in svojo ljubico, ker so stariši preprečili, da ne sme več" ž njim občevati. Zaradi tega je prišel pred orožnike in v zapor v Ajdovščino. Batujski župnik Nace je lahko ponosen na svoje »izobraževalno« društvo m svoje čuke. Lepo so vzgojeni. Zmiraj se zaganja Nace v nas napredne Seljane, ali svojih podivjanih čukov ne vidi. Zabavlja in zmerja nas svojim strupenim jezikom, 'L pa naj ?.e le repenči kolikor hoče, mi osta-¦v nemo trdni kot so stene našega Čavna! Na svidenje. Načel! Iz kobariškega okraja. Na Lfvku so se vršile pred kratkim občhisfke voiiave. V občinski zastop so izvoljeni sami vrli napredni možje. Is goriške okolice. Dornberg. — (K a k o se čuki o b-jemalo. Prazne obljub e.) Preteklo nedeljo okoli polnoči so se naši čuki grozno objemovali in poljubljali med sabo. Bij je zgled bratovske ljubezni. Ali ne mislite, da so se objemovali z rokami, ne: § poleni m kamenjem. Poljubovali so se pa s kozarci, ne vemo. kje so jih dobili.... BHo je tuljenja in kletvine da se je nebo pooblačilo. . | ' Nekdo je na dan občnskih volitev vse ; obljubljal: vodovod, regulacijo Vipave* brezobrestno posojilo bodo v enem mesecu vsr prosilci vdobili. Kje je tisto posojilo, kaj je je komet vzel? Kje je vodovod, kje je regulacija? G. profesor Ber-buč, ali poznate tistega farbarja?! 4 Bog dal, da bi se tudi vaši volilci enkrat zdramili. Mislim pa da Vam bijejo zadnje ure. . . . / , Kmet. Iz Solkana. (S o c. d e m o k r a tič n e Vžigalice.) — Tukaj prodaja neka klerikalka samo soc. demokratične vžigalice. Morda jih dobi tudi kaplanova kuharica,.kj hodi v to trgovino. Zavedni ljudje jih zavračajo. Na vsako zavračilo odgovori, da so kupljene na »karrti«. Kupljene so po ceni, 10 zavojev za 2 vinarja, kaj ne *H--: Hpde' Kaj je Najbolj preizkušeno in od prvih avtoritet ter tisoče? praktičnihzdrav-Dikov tuzemetva in inozemstva priporočeno živilo za zdrave in na -¦ želodca bolne otroke in odrastle; ima veliko vrednost, pospeSuje tvoritev kosti in r '*'<> ureja' prebavo in je v rabi ceneno. Družba sv. Cirila in Metoda. -.. j BHjanl se je,nabr,al6rl0 K za C. M. D. pred volilci po občinskih 'volitvah v rondeljek 14..t. m. Mvala! ;::"'•; :'/^z seie 14. t. m. ¦ :-;>/" f J0ijfie$itimo že na kratko, da |e gp-vor&V tej-sili-tudi delegat Mandič. :>>;; ^t-Bavil, se"^ ;--Vx^ !;"." v svojem stvarem govoru v glavnem s .4Važnimi boseriškimi zadevami, in sicer: 1. Državnopravno razmerje Bosne in Hercegovine k avstro-ogrski monarhiji., V1 tem. oziru zahteva predvsem, da dohi bosanski sabor tudi svoje zastopnike v delegacijah. 2. Bosanska ustava ima to ime popolnoma po krivici. Tu gre predvsem ugoditi zahtevam; ki jih je stavil bosanski sabor v tozadevnih resolucijah. 3. Kmetsko vprašanje zahteva nujne rešitve. V interesu napredka v bosanskem gospodarstvu je, da se da kmetom v Bosni prostost. Naj se ne izvede .obligatorni odkup kmetov. 4. Četrto vprašanje pa so železniške zveze. Vse železnice v Bpsni h Hercegovini so zgrajene v interesu Ogrske, ne pa v interesu teh dežel, Dalmacije in Hrvaške. Pred vsem se zavzema za;, progo Argano-Bugojno in pa za zvezo Dalmacije z drugimi avstrijskimi kronovinami. Govornik se končno pritožuje nad dejstvom, da frančiškani v Bosni niso dobili volilne pravice v bosanski sabor. S kmetskim vprašanjem v Bosni se obširno peča tudi delegat Udržal, ki predvsem konstatira, da je bil položaj kmetov v Bosni pred okupacijo boljši in lažji, kakor pa sedaj. — Pred okupacijo so dobivali kmetje 49% vseh svojih pridelkov, sedaj pa komaj S\'/f. Ostro se obrača govornik tudi proti protežiranju, ki ga vživajo v Bosni in Hercegovini nemški in madžarski kolonisti. Odgovarjal je skupni minist. B u r i a n jako na dolgo in široko. Priznati je moral marsikatere napake ter se udati, da je bila kritika opravičena "za marsikatero reč. • ' ¦- ¦ ¦¦. > Zanimivo je res to, da je vlada hotela dati frančiškanom v Bosni volilno pravico za bo.fenskj sabor, ali duhovske oblasti so to preprečile!! Seja 16. t. m. Debata o bosenskem kreditu je bila včeraj končana. Dr.. P loj kot poročevalec je povdarjal, da je debata pokazala predvsem nujno rešitev štirih vprašanj, in sicer: 1. Ureditev državno-pravnega razmerja med monarhijo in Bosno ter Hercegovino. 2. Vprašanje bosanske ustave. 3. Kmetsko vprašanje. 4. Vprašanje železniške politike. Glede nedostatkov bosanske ustave in uprave je treba poudarjati, da je postala remidura na vsak način potrebna. Z veseljem je pa treba konstatirati, da se je bosanski narod pokazal politično zrelega. Glede kmetskega vprašanja večlfa soglaša, da je treba fakultativnega itivne obligatoričnega.. odkupa, toda stvar je sedaj izročena bosanskemu saboru. ' Vprašanja agrarne banke ni smatrati več za aktualno. Radi tega ne more poročevalec dr. Pioj priporočati dr. Šusterši-čeve resolucije. — »Sem pa tudi osebno,« nadaljuje poročevalec, »iz istili" motivov, ki jih je navedel delegat Baljak, proti njej.« Nočem dblžiti delegata dr. Šustešiča osebnih namenov, le moje mnenje je, da odklonitev njegove resolucije pomenja zaupnico skupnemu finančnemu ministru Burianu. Napram zahtevi dr.. Baerenreitherja, da naj viadar ustanovi v Sarajevu kulturni centrum Jugoslovanov, konstatira poročevalec, da je pač Zagreb s svojimi znanstvenimi instituti in po svoji naravni geografični legi za to predlstiniran. V Bosanski kredit se nato sprejme.. Dr. Šiišteršlčeva resolucija je odkio- ryka, ki zahteva , obligatorični odkup kmetov. Delegacije preidejo nato k tretji točki dnevnega reda k obravnavi vojnega proračuna. Detegat Se h i 11 i n gfcr' 4e je h-udo-val nad narodnostnim zapostavljanjem ,v častniških zborih, delegat Telschi*U je zahteval uvedio dveletne vojaške slp-žbe, delegat T o«ji a š e k je kritiziM zlasti postopanje vojne uprave, ki i& na lasno pest naročila dva d.readnoughta ,za 6V1 tnilijon kron ž^r da pri tem zašitimi podjetnikom horendne vsote. Obrača še tudi proti poniževalni instituciji častniških slugi ki se po vsej pravici imehpieio-6. kr. -.pestunje«. Delegat grof Lato ur se zavzema za zboljšanje podčastniškega položaja. Delegat knez S c h 6 n b u r g je zahteval skorajšnjo predložitev novega vojaškega zakona.' njena. Enako'tudi resolucija prof. Masa- Domače vesti. Cenj. naročnikom. — Zopet smo razposlali račune in položnice, ter ponovno prosimo cenj. naročnike, kateri so z naročnino v zastanku, naj takoj poravnajo na računih ozir. položnicah označeno svoto. Javni ljudski shod. — V nedeljo t. j. 20. t. m. se bo vršil javni ljudski shod v Sv. Križu na Vipavskem in sicer ob 3'/a pop. v Ferjančičevi dvorani. Dnevni red bo obsegal točki: slaba letina in položaj v deželi .Na shod prideta g. državni poslanec Š t r e k e I j in g. A. G a.b r š č e k. Poroka. — Poročil se je včeraj v Ljubljani g. inž. V e n č e s I a v S m r e-k a r z gdč. Bogomilo V o 1 a r i č e vo. Vse najboljše! Umri je v Gorici c. kr. davčni upravitelj Al. Osbat. Šusteršičeva resolucija — novo sredstvo v boju proti Ploju? — »Narodni Li-stv«.pišejo o dr. Šusteršičevi resoluciji v delegacijah, da je pravi.motiv dr. Šuster-šičevega nastopa proti Burjanu treba iskati v sarajevski knezonadškofijski palači. Zatrjuje se pa tudi, da dr. Šusterši-eeva resolucija ni naperjena toliko proti skupnemu ministru Burianu, kakor p a proti dvornemu svetniku dr. Ploju, ki kot referent o bosanskem proračunu že iz formalnih ozirov iir razlogov ne more glasovati za resr^ucJijo. »Narodni Listv« sicer v tako zlobnost dr. Šusteršiča ne morejo verjeti; pač pa poudarjajo, da je javna tajnost, da dr. Su-steršiču ne gre toliko za bosanske kmete, kakor za klerikalno propagajido. To bo zopet kričanja im zavijanja pri klerikalcih z bosenskimi kmeti bodo ubijali svojega nasprotnika. Vsako sredstvo jim je dobro za politične boje, zlasti pa še tako, pri katerem se bojevniki blestijo še za velike prijatelje kmeta!! EIsner in klerikalci. — Nemci dosegajo na Kranjskem že kar hočejo. Sedaj je imenovan za deželnosodnega predsednika nemški naeionalec EIsner. In kdo je temu kriv? »Slovenec« jo je že pogrun-tal: naprednjaki so krivi. Drugače ne velja pri klerikalcih napredna stranka čisto nič, ali kadar jim treba svoje grehe zvra-čati na rame drugih, takrat pa je ta močna, da zmeša klerikalcem račune ter prepreči njihove lepe namene. Hinavci in lažniki so klerikalci. Klerikalna stranka je močna, ima polno poslancev in na čelu . jej stoji vsemogočni dr. Šusteršič. In taka, stranka ne more preprečiti take pljuske v obraz slovenskemu narodu, kakoršna je imenovanje nemškega iracionalca za deželnosodnega predsednika rta Kranjskem. Sploh se niso klerikalci nič pobrigali za to, da bi prišel Slovenec na mesto deželnosodnega predsednika. Zakaj niso tega storili, že dobro vedo. Vlada pozna Šu-stešiča. Kadar treba spraviti na Kranjskem kakega Nemca na višje mesto ali storiti sploh kaj v prospeh nemštva, ponudi klerikalcem kako strankarsko reč pa jej pustijo proste roke, da dela za nem-štvo na dolgo in široko v slovenski kranjski deželi. Zato pa je skrajno neumno, da mečejo klerikalci krivdo radi Elsnerje-vega imenovanja na napredno stranko, še backi jim ne morejo verjeti, da zadeva krivda res naprednjake. — Nekaj posebnega pa je povedal »Slovenec«. Rekel je. da so skoro vsi sodniki na Kranjskem, liberalci. Iz »Slovenca« zveni očitanje, češ, ker so »Ijberalci«, pa se ne bo S. ^L. S. potegovala., za, nje 'irijii jej mar, če postane Nemec deželnosodni predsednik na Kranjs^m,,,sam o da ne pride na tako mesto kak; Slovenski.;liberalec*!:_. Susteršič je bil v kranjskem deželnem zboru nesramno nahrtilll sodnike, ho, seda je pa EIsner tu, da jih bo.mušfraf, kakor hoče Susteršič." Žalostno je, da so klerikalci tako zagrizeni strankarji, da postavljajo povsodi na prvo mesto stran-karstvo in privolijo vladi vse za strankarske koristi. Tako je tudi v slučaj El-snerjevega, irnenovanja. Skrb za .italljaiis^vo Gorice. — Italijane skrbi, kaj bo,, ker je vedno več »tujcev« v ,Goric.i.; »Tujek so' seveda Slovenci. Študirali so,- kaj bo, če pojde tako dalje in rtKli so, da treba kaj storiti ¦ proti »invaziji tujcev«. In kaj mislijo storiti? Ker dotoka »tujcev« v mesto ne morejo preprečiti, hočejo doseči, "da bi se naseljeval . laški element v Gorico. ,Neko lašk^dritŠtvo jefizVolfjp';odsekj3.|}^nov, ki imajo nalogo skrbeti za to, da s' priseli v Gorico kar največ Lahov. O, reve,! Niti enega ne bo, ker nimajo kaj iskati v. Gorici med Lahi; še tu rojeni Lahi zapuščajo Gorico, ker vedo, kako je z njeno bodočnostjo, ne pa da pridejo Lahi od drugod v naše mesto! Zrakoplovec Rusjan v Zagrebu. — Na kratko smo poročali v torek,, da sta dosegla Rusjan in Merčep lepe uspehe z vzletalnimi poskusi v Zagrebu. . »Narodne Novine« v Zagrebu od ponedeljka pišejo: »Brez reklalme in bobna-nja, mimo in skrbno se je posvetil zna,ni naš sportsman Mihajlo Merčep aviati-ki. Proučil je razne sisteme aeroplanov, v Parizu si je ogledal največje tovarne za aparate ter se potem lotil naprave aero-plana; V veliki strojarni »Societč d' impor-tation de chene« je izdelal s pomočjo mehanika R u s j a n a popolnoma ,noy aeru-plan z »Gnome«-motorom 50 PH. Ko mu je komo poveljstvo dovolilo, da si zgradi na velikem vojaškem vežbališču hangar, je bil prenesen aeroplan v ta hangar in tam povsem dogotovljen. Včeraj popoldne je bilo tako ugodno vreme, da je prvič po,-skusil in je poskus sijajno uspel, nad vsako pričakovanje. Pilot R u s j a n s e j e dvignil kak i h 30 m v i s o k o, >¦ z a -okr ožil nad celim . v e.žbaJ išče m te r se sreč no s p u stil n a zemljo«. , Tako je bilo v nedeljo.; : :V ponedeljek se je zopet vršil vzle-talni poskus. 1 : . >>Nar. Novine« od torka poročajo: »Po. vspelem vzletu v nedeljo, sta se odločila Merčep in Rusjan, da včeraj popoldne zopet poskusita vzletati pred nekaterimi povabljenci. .Okoli .3. ure popoldne so se zbrali na vojaškem vežbališču mnogi členi »I. lir vat. avtomobilnega kluba« ter več sportsmanov. Malo kasneje je prišel tud vojni poveljnik Rade G e r b a, ženijski major Uzelac je fotografiral ae-lopUm. Merčep in Rusjan sta raztolmačila vojnemu poveljniku in drugim povablje-nai-m konstrukcijo aeroplana ter vse pripravila za vzlet. MočaLn veter, ki je v raznih s ni e r e h ' d i v j'a 1 n a d v e ž b a I i š č e m, je zavlačeval vzlet. Pogumni Rusjan je končno sedel na aeroplan ter spravil motor v gibanje. Po p a r minutah- j e d a 1 znamenje in kljub dosti močnemu vetru s e je dvignil v z r a k. Pri progi samobor-ske železnice je zaokrožil proti zapadu in potem proti jugu. Na to je zavel močnejši veter in moral se je spustiti na tla. Poskusi se bodo nadaljevali Vsi navzoči so čestitali Merčepu in Rusjanu na lepem uspehu, ki sta ga dosegla kot prva slovenska avia-tika.« ..,' »Slov. Narod« ima obširno poročilo o Rusjauovem vzletu v nedeljo. Tam Či-tamo: Aeroplan je zdrčal po tleh, a se je že v nekaj trenutkih dvignil in vzdignil v zrak. Motor je vedno manj hreščal, aeroplan pa se je dvigal vedno više in više. Nato se je okrenil na levo in,v velikem loku obkrožil vojaško vežbališče. Napravil je še majhen krog in se tik pred hangarjem brez vsakega defetka spustil na tla. Vsi prisotni so pričeli burno ploskati in klicati »Živio!« — Nato so kar tekmovali, kdo bi Rusjanu preje čestital na krasnem uspehu. A Rusjanu ni samo krasno uspel polet, marveč je Rusjan dosegel svetovni rekord v zaletni razdalji. Zaletna razdalja, s katero je znani francoski zrakoplovee ( 13t6riQt, db>eg.eUdof»lej največji, svetovni kazul jako plašnega. Najprvo je rekel,' da se piše Primožič, potem pa je povedal končno, da Je Tončič ter da je ušel iz ljubljanske prisilne delavnice. V mlinu se je igral 9 letni deček Franc "ir ^'^^T^^riiLU^dpp^^^^^^^feg-t^tl^tiika. P«aem je prišel, ne ve se v ... n....._„ -.-----i„*.,i«; kako, z nogami pretilizu mlinskega kam- mi ter dobil težke poškodbe. Prinesli so .ga v goriško bolnišnico. ¦ Sedem lepih kokošij je bilo ukradenih v ulici G. Oiusti nekemu Oeotiju. Tatvino je naznanil,policiji. Baje so dobili tatice^ ko so lepo jedli v Ločniku fino pečene ukradene kokoši. Italijan iz kraljestva Antonio Braneti star 27 let, je izgnan iz Avstrije, ali do-, pade mu tako v Avstriji, da se pogostoma vrača v .njo. Predvčerajšnjim so ga aretirali, v Gorici. Priloga. — Današnji številki smo priložili »Slovensko gospodinjo«. Rusjanu aeropkui jel dvigati že po dalji iS Hivdr&mja po 'tleh. ¦¦¦.-, Ako bi pil motor napravil, kakor je bilo določeno, 1200 /obratov v minuti, bi bila*«atetna razdalja gotovo še manjša "CVVo "v^ir e*^4|iOk"ituiftdlip5^ napravita Merčep in Rusjan javen letalni poskus. Pozneje, nameravata, prirediti • vzietalne poskuse po raznih večjih jugoslovanskih mestih. "" Poroka, i—. Na 'Gržftiišču -pf i Uenčah poročila se je gospica Milka Sk o m i n a s Francetom V o 1 k o m. Pri tej pYiiiki je nabrala gospica Ro-zalija Pečenko 12 K za družbo sv. Cirila in Metoda. ¦• .-.>-,. Hvala'darovalcem in .Bog daj mnogo posnemovalcev! Dva »vohuna«. — V Tržaški ulici sta staia dva slovenska gospoda. Eden je imel v rokah »Edinost*. Stala sta pa pred hišo, ki je last jednega onih dveh gospodov. Nasproti po cesti jim pride majhen poročnik-' planinskega polka, pa vpraša onega, ki je držal »Edinost« v rokah, po nemško, - kaj da ima v rokah? Odgovoril mu je: list »Edinost«. Na to ga praša ..poročnik: Kako sliko imate tam. Gospod: oglas Schičhtov (na zadnji strani »Edin.«). Častnik se je potem odstranil, ko je. še pi;*ej svetoval gospodoma, naj gresta od tatn, dalie bosta imela še kake neprilike. Slovenca sta začudeno gledala, kaj to pomeni, odstranila pa se nista. Čež čas jih pride preganjat neki vojak - prostak, na to pa, ko sta bila na vratih veže, še poddesetnik. Torej gospodar hiše nasproti oni. vojašnici bi ne smel stati niti pred svojo hišo! Vse, kar je prav. Naj le iščejo vohune, če so res v Gorici, ali to, kar se je pripetilo onima dvema mirnima gospodoma, v katerih ne bo nihče iskal vohunov, je pa že skrajno smešno! Podružnica »Slov. plan. društva« v Cerknsm vprizori v nedeljo 20. t. m. Jaka Stokovo veseloigro s petjem v treh dejanjih »Moč uniforme«. Začetek ob 6. uri zvečer. Po igri. prosta zabava s plesom. Menažerlja Hagenbeck. — V sredo pride y Gorico potovalni oddelek svetovno znane, največje '-menažerije Hagcn-beek. S sabo pripelje 300 dresiranih živalih med temi 80 belvh medvedov. 40 levov, 10 tigrov, 10 slonov, 8 morskih levov, dromedarje, zebre,, lame in druge, ta oddelek je bil že v vseh večjih mestih in prihaja k nam iz Gradca. Goriška slovenska mladina naznanja, da se v nedeljo dne 20. t. m. ne bodo.vršile plesne vaje radi veselice Pevskega in tamburaškega društva »Podgora« v Podgori. Ker torej v nedeljo plesna vaja odpade, se vrši ista-'v soboto 19. t. m. od 8—12. ure zvečer v dvorani Trgovskega doma. Sviral bode vojaški orkester. Vstopnina za gospode 1 K dame in dijaki 60 vin. Gardedamc vstopnine proste. Odbor. Zidar Srečko Kos iz Podgore je po% pravljal nekaj na strehi pri papirnici, kar je zgubil ravnotežje ter padel kakih 5 rri globoko. Poškodovan je močno. Vojaki so se bili ponoči nekaj stepli »pod kapelo«. Precej ranjen je bil vojak •17. pešpolka R. Vihdiš. Iz prisilne delavnice v Ljubljani je ušel France Tončič. Prijeli so ga orožniki v Organu, kjer je 1?eSMf W še ptftelft prav dobro uspeh. Poleg gostilničarjev so se udeležili zborovanja zastopnik po-infLfi|?(Wstrg6s1)trd Čdrdin in načelnika obrtne zadruge in zadružne bolniške blagajne na Bledu. Tajnik pripravljalnega odbora Blaž Kamenšek je prebral pravila, pojasnil posamezne točke, katere so bile vse en bloc Vihar je na#ayil jia Reki Wkm 15;' t. m: veliko¦'¦'Škodo."' Bril jevmočan" južni . veter. Svetilnik na, pomolu je poškodovan. Neki parnik je veter' gnal na morje'; s težavo so ga spravili ha varno. Deset? železniških vozov je spravil satira vihar, sedem jih je prevrnil. Tolstoj pobegni]. —- Kmalu po rijego- od občnega zobor* odobrene. Voljeni so | vem begu se je izsledilo Tolstoja. Prišel bili sledeči gg.: Jakob Peterncl za načel- je v šarmandski samostan. Njegova dru- ¦nka, B. Kamenšek za namestnika, odborniki pa: Ivan Zrimec, Vrhunc Josip, Ro-pret Anton, Korošec Josip, Ravhekar Jos. Mencinger Ivan, Zupan Ivan ter Jos. Zu-mer. Namestniki so: Rus Ivan, Piber Matevž. Vrinšek Davorin in Čeme Miha. Sklenilo se je tudi enoglasno, da ostanejo vsi obrtni pomočniki gostilničarjev včlanjeni pri zadružni bolniški blag. na Bledu. Ker ni bilo drugega predloga zborovanje zastopnik obrtne oblasti zaključi, zahvaljujoč se vsem navzočim za udeležbo. Telovadne društvo »Sokol« v Mirim priredi v soboto, dne 19. t. m. ob 8. uri zv. plesni venček v okrašeni društveni dvorani pri g. Budihuu. Vstopnina K 2 — barva. — Dame so vstopnine proste. Vstop dovoljen le vabljenim in po njih vpeljanih gostom. — Svira orkester. Na zdar! Telovadno društvo »Sokol« v Mav-hinjah bo imelo v nedeljo dne 20. t. in. svoj občni zbor v gostilni brata Ivana Tcrčoua. Odbor. Politični pregled. Tržaški deželni zbor je imel sinoči burno sejo. Nadaljevala se je debata o noveli k stavbenemu zakonu. Martinis je kritikoval zakonsko predlogo s stališča interesov malih posestnikov; posestnik, ki ima ob novi cesti zemljišče vredno 5000 K, bi dobil po tem načrtu ščasom 4000 K dolga na istem zemljišču. Brai-dotti je rekel, da so nekateri člani večine proti zakonu zato, ker so kupili zemljišča, da postavijo na njih peteronadstropne hiše, ali po novem zakonu bi tega ne smeli. Krik je nastal, ko je zakričal dr. Puecher večini: »Izsesavalci mesta«! Članf večine so odšli. Opozarjamo na no c vrsto valjan'h »Pekaiet", enako Hotna d*lanim za juhoin prikuho. V dobivaj o se (e v rumeni i ovojih po '/» kg v najfinejših kakovostih z napisom in sliko: ,»ŠtIi'i rumenjaki" „Osimu rumenjakov*', Zveza narodnih društev. Pevsko in tamburaško društvo »Pod-gora« v Podgori priredi veselico z društvenim plesom v nedeljo, dne 20. t. m. ob 3'/« .url popoldne , v dvorani gosp. Breganta (pri železniškem mostu). Vspo-red: 1. Schonher: Slovenska 'koračnica«, orkester; 2. J. Aljaž: »Na bregu«, moški zbor; 3. Jaki: »Potovanje po Kranjskem«, .orkester; 4. V.. Vodopivec^: ' »Kovačev študent«, spevoigra v • treh' dejanjih s spremljevanjem klavirja, besedilo od Iv. Kovačič; 5. Parma: »Pozdrav gorenjski«, orkester; (\ Vogrič: »Temu treba se privadit«, kuplet, poje gosp. Iv. Perko s spremljevanjem orkestra. Društveni ples. Po končanem vsporedu prosta zabava in ples. Vstopnina: k veselici 40 vin., 1. sedež 1 K, II. sedež 60 vin. Morebitni čisti dobiček je namenjen »Sokolu« v Podgori. K,obilni udeležbi-uljudnb vabi odbor. Trgovsko-obrfne in gospodarske vesli. Zadruga gostilničarjev na Bledu je imela ,dn;e 14. t. m, svoj ustanovni občni zbor v hotelu EvrOpa na Bledu, kateri je Razne vesti. .-'• Portugalski jezuiti na Tirolskem. — Zgodovinski grad Taufers v Tauferski dolini na Tirolskehi je kupil monakovski zasebnik Rainer, ki. bo oddal grad iz Portugalske izgnanim jezuitom. Za Koroško je prišla Tirolska na vrsto. Občinske volitve v Sarajevu. — V žina je popolnoma pomirjena, odkar ve,! kje se nahaja. V svojem, zadnjem pismu na svojo ženo pravi Tolstoj, da ne prenese več vednih obiskov in gostov, prosilcev, kinematografskih in gramofonskih družb, in da so mu vsi ti zagrenili'življenje. On hoče miru in samote, hoče v uboštvu dokončati svoje nesrečno živ-Ijenjje. Organ »pravih ruskih ljudij« je priobčil članek, v katerem poživlja svoje bralce, naj molijo za Tolstega. Članek obravnava čudovito spreobrnenje.bandi-ta, krivoverca in iz cerkve izobčenega moža, ki p-retaka sedaj v cerkvah sol?,e. (Tako zamorc pisari le klerikalen list in tudi pri pravoslavnih Rusih so klerikalci, pa še kakšni.) Pred begom je baje omenil Tolstoj svoji ženi, da mora spisati še eno ' knjigo z naslovom: »Ruski Robinson«. I Snežni vihar v Bosni. — Nad 2067 ' m visoko Bjelasnico je razsajal grozovit vihar. Hitrost njegova je znašala 240 km v eni uri. V nekaterih vaseh ob vznožju hriba je porušil vihar hiše in izkoreninil drevesa. ' Samomor v šoli. — V trgovski šoli v Černovicah se je ustrelil med poukom ' učenec, ker je dobil slab red. i Huda kazen. — V Chemnitz-u na Saksonskem je »bil obsojen morilec Maks Mami. ki je v Mittweida obesil svoja dva otroka, ubil gospodinjo, zaklal njeno hčer in se hotel še obesiti, dvakrat na smrt in zraven tega še na 15 let ječe. Kneginja umorjena, ¦-• Kneginjo Ci-cianov so umorili roparji v njeni vili blizu Tiflisa na Kavkazu. Ponarejale! bankovcev. — V vasi Nemethv blizu Budimpešte na Ogrskem je izsledila policija družbo ponarejevalcev bankovcev. Devet premožnih kmetov je pondeljek so se vršile nove občinske vo- , že are,tirani,K Pri „,«, 80 dob|li ponttrejellc litve v Sarajevu..Po večini so bih izvol- «tntntp jeni prejšnji svetovalci. Od Mohamedan-cev je bilo izvoljenih 6 pristašev samo- 1 stojne stranke in dva člana nacijonalne ' organizacije, od Srbov dva radikalca in dva. pristaša zmerne stranke, od katoličanov pa dva klerikalca in dva naprednjaka. Praznoverno italjansko ljudstvo. — V Ostrimi (Južna Italija) so se dogodile stvari, ki spominjajo >res na srednjo , veško temo. Vsak dan se tu pojavljajo novi slučaji kolere. Vso zadevo je vzeia j v roke družba Rdečega križa, kaera tu- ' patam tudi energično nastopa. V nedeljo je pa razjarjeno, neumno ljudstvo naskočilo barake Rdečega križa, prisvojilo si mrliča, ki je umrl na koleri in ga nosilo v procesiji po ulicah. Policijo, katera je hotela vzeti nevarnega mrtveca, je ljudstvo nabilo. Padli so streli in zahtevali več žrtev. Noblova nagrada za literaturo. — Švedska akademija podeli letošnjo No-blovo nagrado za literaturo nemškemu' pi-satelju-novelistu, Pavel Heyse. Ta je obhajal letos svojo osemdesetletnico v Mo-nakovem. -....': stotake. Mali oglasi. HajmanJSa pristojbina stane 60 vin. Ako, Je oglas obseineJSl se računa ta vsako besedo 3 vin. HajpripravneJSe inseritanje za trgovce In obrtnike. Koliko Je racnjSib trgovcev in obrtnikov ˇ Gorici, katerih na deželi (in celo v mestu) nihfie ne po*na, ker nikjer ne inserirajo. Skoda ni majhna. Spretnega krojaškega pomočnika sprejme takoj Ivan Golob, krojaški mojster v ,-Solkanu. Fran'iSTbMs^i^MŠJ! občinstvu v mestu in na deželi. Postrežba točna in nista. V zalogi se dobi razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema tudi vsa lasničarska dela ter kupuje zmešane ženske lase od K 12 naprej kg. dobre za vožnjo, ne ____ prestari. Dva morata biti vajena voziti skupaj, eden pa sam. — Prodajalec naj naznani svoj naslov na uprav-ništvo „Soee". po zmerni ceni zemljišče okoli 5 johov v ulici Gir.seppe Domenico deli' Bone. — Več se izve pri gosp. Henriku Kodrinu ulica Macello 2o. Kupi se tri osle Proda se HAGENBECK PRIDE! Otvoritvena gala-predstava ^ v sredo, dne 23. novembra 1910 ob 8. uri zvečer. Gorica, Telovadili trgjbe*.m *sft KAJ BELA DAME KRASNE? D«d«s«žlji^a specijaliteta— Odvetniški koncipijeni tudi začetnik z uekoliko sodnijske prakse aH pa starejši flOfarSkl hOnCiplientr ki želi odvetniške prakse, se vsprejme. — Vstop kakor hitro mogoče. " ^AnArrr^f feve*ban na pisalnem strela, se 'OlClIl#lLriser inbd vsemi vini. smo .sestavil! skrbno ciji, kateri razpošiljamo v vm> 'eraje franko /.abujninc "in franko poštnin« in muim-' ' ilno vino! le in store; •, io želodčne ' mladih in . i.L'r. polj.--" udi i/.boivii JColrkr Kolekcija št. I. I htekl«'tui-a '»..-> I pcrltjtaega hukI.-Samurodoi- (Samorodnr-r) | .. 0.5 I osemletnega .. ¦ ., .. / „ 0.25 I petletnega med.-hamotora (Ausluiieh) 1r 0.25 l osemletnega „ „ „ j Kolekcija št. II. j pwt s»tt'kl 1 potletnaga med. - samotooa (Ausbruub) » ' ,i • 0.5 1 osemletnega „ „ „ j Kron 9' - brrz kakih drugih i*lafk..v! pruti povzetju ali pn-dplii- '"ilu gi»r. zneska, kron 63*50 l.r.v. kakih drugih i/latkov! franko zahojnine in .franko postajni plačati tekom .-'0 uuij od.dutuina na faLiuri. Akcijska družba tokajskih vinskih producentov (GesftHpchaft Tokajor Weinproduzenten A. G. Vertriebs-Abteilung) Budimpešta V., Lip6t-korut št. 2. ; Odlikovana »koraj v vseh državah! Zahvalna iu priznalna pisma od visoke in najvišje gospode. TBi>hn ssaslppnjki, ki imajo v'vi*# jcrygih rznance iti tudi dostop v te kroge, Hi.Jnhko »ngotčvd s.pri-pOj;of»njpm naših vin lep zVu&I;, oziroma tudi.htiilUo pladof' ¦' ' "