173. Številko. i petek S. avgusta I9Z1. LIV. leto LOfENSK Izhaja vaak daa popoldne, IsvsaaOt nedelje ln prasnite. Insaratl s Prostor 1 mlm X 54 mlm za male oglase do 27 mlm višine 1 K, od 30 mlm visine dalje kupčljski in uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 mlm K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust VpraSanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravntttvo »Slov. Naroda1* ln „Narodaa Tiskarna" Knaiiova ulica it 5, pritlično. — Telefon št. 394. Slovanski Narod* velja v Llual|aal ln po posti i H v Jugoslaviji: enoletno naprej plačan . K 300 — polletno....... H 150-— 3 mesečno......m 75*— \ - ....... 25 — V inossaaatvoi celoletno......K48d — polletno.......„240-— 3 mesečno.......,120'— ..........40 — Pri morebitnem povišanju se ima daljSa naročnina doplačati. Novi naročnini nai pošljeio v prvič naročnino vedno fUUjj* po nakjznici. Na sa:n>> nismeia naročili brez poslatve denar a se ne moremo ozirati. Uredništvo »Slov. Naroda11 Knaiiova ulica it S, I. nadstropje Telefon itev. 34. Dopise »preloma le podpisano in zadostno irannovsne 0sF~ Rokopisov ne vrača. ~Vjt osamezna Številka velja V20 K Poitnlna platana v gotovini. Pismo Iz Prage. Pričetek baš minolega tedna v poslanski zbornici je kazal na zboljšanje, ali, žal, se je to upanje zapet izjalovilo in situacija je vedno bolj kritična. Rešen je davek na vodne sile za kateri se je bil dolg in težak boj in sprejete so tudi nekatere iz* premembe zakona o direktnih dav* kih iz leta 1896. Pri razpravljanju o davku na vžigalice je prišlo do raz= burljivega intermezza s strani poslanca dr. Lehnerta. Ta nemški ljuck ski tribun kaže svojo mržnjo proti čsL republiki z nesramnimi psovka* mi nanjo, na prczidenta Masarvka in zmerja zborničnega predsednika Tomaška, ki ga je po brezuspešnem opominje vanj u izključil iz seje. Ali po njegovi izključitvi meščanski Nemci niso več prišli v zborovalno dvorano, marveč so se šli pritoževat k predsedniku Tomašku. Situacijo je poslabšala pasivna resistenca klerikalcev. Vzrok zanjo je spor glede zopetnega pokatoliče^ nja srednjih šol v Nitri, v Ružom* bcrku in v Banski Bistrici na Slova? škem. Gre za stvar načelne in poli* tične važnosti; gre namreč zato, kdo je vrhovni gospodar v srednjih šolah, ali država ali kaka cerkev? Po prevratu je bilo sklenjeno, da je go= spodar država, ali slovaški klerikalci z biskupom dr. Kmetkom. Jurigo in Hlinko načelu, hočejo, da bi se vzpo stavilo stanje pred prevratom, to je da bi cerkev imela vrhovno šolsko upravo. To je seveda v njihovem in? teresu, da bi mogli vzgojevati seda? njo generacijo v klerikalnem duhu. Proti temu prizadevanju se dvigajo ne glede na prvotne splošne odločit? ve vlade, soc. demokratie in narod? ni slovaški agrarni poslanci. Za vzrok svojih zahtev navajajo kljri? kalci, da hočejo na tak način zabra* niti napade številnih profesorjev na katoliško cerkev. Vlada ob sedanjih ramerah nikakor ne more klerikal* cem ugoditi, in zaradi tega so kljri? kalci pričeli v zborničnih odsekih pasivno resistenco. Odšli so iz pro? računskega, pravnega in soc. ooli? tičnega odseka. V resistenci so vztrajali tudi v petek in vsako na£o? varjanje za kompromis je ostale brezuspešno. Resistenca klerikalcev se mora vpoštevati, ker njihovi gla? sovi zagotavljajo vladno večino in tako v nevarnosti številne važne vladne preddloge. Spor slovaških klerikalcev z vlado se dotika vsega delovnega programa in mnogo je na tem, da bi bil do ponedeljka po^av? 31. julija!921. nan, to je v interesu neporušenega parlamentarnega dela. katerega je toliko, da bo zasedanje trajalo nai? brže do srede avgusta. — Predsednik Masarvk odpotuje iz Caprija 7. avg. in pride v Prago 12. avg., nakar se odpravi takoj na svoje poletno bi? vališče Lanv pri Kladnem. Na p o v? ratku je na 9. t. m. določen sestanek z avstrijskim predsednikom Haiuis schem. — Stavka bančnega uradni* štva je bila končana dne 28. r. m. po 5 tednih z dogvorom uradništva z Zvezo bank, ki pa pomeni po izja? vi samih voditeljev stavke za urad? ništvo popolen poraz. Med drugim se je pokazalo, da so ostale obljube socialističnih strank zgolj prazne ob; ljube brez vsakega pozitvnega rezul? tata. Akcija stavke je silno trpela ker je bila privlečena na politično polje in so se hoteli ž njo okoristiti socijalistični demagogi, v glavnem komunistična in sociialno?demokra; tična stranka. Poraz bančnega urad> ništva pomen j a tudi padanje prestiža socialističnih strank, zlasti še ob njihovih neuspehih v stavčnem bo? ju z zdravniki bolniških blagajn. Glavni predmet boja je bila sin/bena pragmatika, ki je bila končno sprejeta v mnogo težji obliki, kakor jo je predlagala Zveza bank pred pričetkom stavke, tako, da se ni do? seglo prav nikakega izboljšanja. Kaki so ti neuspehi se najlepše raz? vidi iz pogojev za likvidacijo stav? ke: banke sprejmejo zopet stavku-joče uradnike, ali samo po svoj! potrebi, nikakor pa ne onih, ki so se izpostavljali ob stavki. K zmanjša* nj osobjaje priporočal odb. za stav* ko vsem bankam, da bi se ozirale na kvalifikacijo starejšega uradništva Uradništvo sicer dobi plačo za čas stavke, mora pa vse zaostalo delo rečiti, ne da bi bilo zato je posebej plačano. Čas stavke se bo štel za čas dopusta. Nastop služeb se vrši na temelju posebnega dogovora. Urad; niki, ki bi bojkotirali takozvane stavkokaze, pridejo v disciplinarne preiskavo in bodo v ponovnem slu? čaju odpuščeni. Nihče izmed uradni kov ne sme biti prisiljen k pristopu v kako strokovno organizacijo. Te^ meljem teh pogojev bo odpuščenih nad 2000 oseb največ ženskih. Re* fleks stavke se bo kazal silno tudi v strokovnem delavskem gibanju, kar je tudi znak, da se vračajo redneiše razmere, da se gospodarsko živlie? nje med nami konsolidira. — Ta teden je izšla z zanimanjem priča? kovana knjiga dr. Kramara »Ruska kriza«, to je obsežno delo na 600 straneh velikega oktava. Svoje delo je pričel dr. Kramar pisati 1. 1918. pri početku razpadanja velikega car* stva. Delo se naslanja v prvi vrsti na lastno poznanje ruskih razmer in bogato literaturo posameznih strok, kaže pa tudi vzroke, zakaj je carstvo propadlo in zakaj ni uspela soeijalistična revolucija. Avtor se bavi z boljševizmom v podrobni kri* tiki, končno pa poživlja k dcmokra» tični politiki, resnično socijalni in) odklanja vsako nado na to, da bi se moglo priti do socijalnega raja s prevratom in nasiljem. Upa v gotos vo bodočnost nove demokratične Rusije in označa tudi poti njene bližnje rešitve in nadaljnega razvo? j a. — Te dni se je ustanovil v Pragi komite, ki bo omogočal ruskim di? jakom studiranje v čsl. republiki. Naloga mu je, da omogoči dijakom, ki so sedaj v Carigradu, na Grškem ali drugod, studiranje na čeških vi? šokih šolah in jim poskrbi mater j al? no in intelektualno podporo za čas studiranja. Pri tej akciji bo potreb? no tudi sodelovanje kraljevine SMS v tej meri, da se dijakom preskrbi tranzitni vizum. — Letošnjo jesen dne 31. oktobra bo 100 let, odkar se je rodil naš najznamenitejši in dose* daj še ne prekošeni politik in časni* kar K. Havliček Borovski. V njegov spomin se je vršila cela vrsta pro? slav v njegovem rojstnem kraju v Borovi na češko moravski višini. Dne 24. julija v nedeljo se je sešlo tam na tisoče češkega ljudstva, da izkaže svoje spoštovanje velikemu voditelju in poslušalo je slavnostne? ga govornika senatorja Sokola in ministra za šolstvo in narodno pro? sveto, ki je podal izjavo v imenu vlade. Ginljivo je, kako živi spomin na Havlička v njegovem rojstnem kraju in kako gre od generacije do generacije tradicija o njem zajedno z narodnim duhom in narodno za? vednostjo. J. K. S. Srbi, Srbija m mi. (Pismo Ko sem bil nedavno doma v Sloveniji na dopustu, sem cul vsakovrstno govorice o Srbih in Srbiji. Govorice nikakor ne odgovarjajo resnici, temveč take novice vodoma širijo, da begajo nas narod, da poiizročfvjo neza-upnost do srbskega naroda in do ustvarjajoče se države. V preteklem in tekočem letu sem imel priliko, da sem osebno in na licu mesta spoznal srbski naJrod. njegovo dušo, običaje in navade. Zato sem primoran, da podam uspeh svojih opazovanj slovenski javnosti brez vsakega pretiravanja. Kar so naši ljudje, pa bodisi uradniki ali častniki ali vojaki, ki so bili v Srbiji, pripovedovali o tukajšnjih razmerah: res ni bilo vselej spobud-ljivo. — nasprotno, naravna posledica je bila, da se je marsikdo bal, svojo službo nastopiti v Srbiji. Kes je. da je prvi vrisk, ko stopiš iz vngona, preeei orientalski, a kdor je služil v Avstriji po garnizonah na periferiji države, mu enaki vtiski niso nrznani. Prepričan pa sera, ako bi imeli nasi lin d je le malo veo zavesti, da so ravno oni poki ion ni kot rionirii kulture in bi imeli potrebno dobro voljo, bi v kratkem easu doeakali plod svojega vpliva. Govoril sem v Beogradu s Slovenci višjimi uradniki, ki so na tem temelju zastavili svoje delovanje in kojih položaj zaradi draginje, stanovanja in raznoga drugega ni ravno z rožicami postlan. Tudi pri njih sem našel pritrjevanje. Kes je, da je srbski narod konservativen v svojih nazorih, ni pa resnl- iz Niši.) ca, da je vsakemu praktičnemu modernemu in dobremu nenristop^n. Srb so da prepričati, ako vidi izvršeno delo. Star pregovor pa pravi: Deblo se ne poseka na en mah. Slovencu ni treba govoriti, pač pa mora delati. Za vsako vzorno izvršeno delo mu je priznanje gotovo. Ako hočemo srbski narod spoznati, je treba, da ga počnemo razmotrivati pri korenini, to je srbski seljak (kmet). Značaj v obče: skromen, z malim zadovoljen, delaven, kar treba, akorav-no večinoma nepismen, je bistroumen in rojen politik. Svoj narod ljubi iz vse preproste duše, vedno je pripravljen za državo, ako treba, življenje žrtvovati, trezen je in v uživanju alkohola zmeren. Seljaki žive v zadrugah. V eni hiši žive po štiri in še več zakonskih parov — oče, sinovi in vnuki. Kadar dopolni moški 18. leto, ga >domačin<: ženi: izbira mu nevesto. V resnici si jo je fant že prej zbral; privoli le tedai, kadar mu ^domačin« predlaga isto: drugače ima vsakovrstne izgovore. Hiša pridobi zopet brezplačno delavsko moč. Domačin vodi račune, njemu oddajajo vsi člani zadruge, tudi rokodelci, ves zaslužni novec, a domačin nabavlja vso potrebno, plačuje davke itd. Navadno ima vsak član svoje določeno delo: v izrednih slučajih, kot so obdelovanje polja, vinogradov, spravljanje sadu in mnogo drugosra, določi domačin zvečer prej vsakomur svoje delo, ki se potom izvrši brez vsakega ugovora. Ko domačin ostara ali umrje, pridejo njegove predpravice na najstarejšega sina, ali na člana, ki pa domačin smatra za naj- sposobnejšega. Ako jo zadruga nadaljo složna, ostane vse pri starem; v slučaju nesložnosti se pa vse imetje razdeli in se sestavijo nove zadruge. Enak slučaj nastane, ako jo sadruga te preobilna. Razdeli se mt dva ili več delov, a domačini novih zadrug ostanejo 5e daljo v neki gospodarski Evezi Hlapca ali dekle splošno ne poznajo; le gazde, večji posestniki, imajo do dva služite-Lja, služiteljic ni. * d»l"k • in čevlji izdelujejo doma. Ovčjereja je v zemlji običajna, prav tako se ^e:»* za domač 1 potrebo lan in konoplja; volna so nosi v mesto, kjer se na strojih pripravi za prejo, doma se sprede. pobarva in stke v približno pol metra šir<«k«> tkanino. Vzorci imajo ]■*> več paralelnih, bolj ?»li vanj širokih barv vsake vrste; obs< g rjave barve pri zimskih tkaninah nadkriljuje ostale boje. Krila so iz dveh komadov tkanin, se^ivana po dolženi. Ni videti ravno lepo, ker s«* boje gornjega in dolnjega dela ne ujemajo; pač p i je l< tna obleka, ki je sicer enako izdelana, a le iz belega platna, samo z rdečimi črtami, v len pogledu l>oli okusna. Več okusa ima tudi moška obleka, ki je izključno le rjave ) rirve in ob&itd s črnimi portami; hlače so spodaj ozke. proko njih so nogavice mešanih barv z nadkriljujučo črešnjevo rdečo, s precej lepimi vzorci. Enake nogavice nosijo tudi ženske. Tudi opanke iz ustrojeno ali pa samo posušene svinjska kož-1 so eiutko za oba spola ter tudi domače delo. Kot pokrivalo služijo mo>kim razne kučmo, nizko, a tudi do 40 cm visoke. Ženske nosijo kupljene robce, ki jih kra-e z nojevimi p< resi ali cvetlicami. Omožena žena nosi okraske na obeh straneh glave, dekle samo na desni strani. Tudi se krasč z zlatniki; največ se opaža lOOkronskib. ki jih je Avstrija svojčas namenoma izdelovala za Balkan. Na svatbah sem videl so-liakinje s pet do 10 stokronskimi zlatniki krog vratu. Nfoški so srednje velikosti, a precej jih je. ki so pravi velikani. Mnogi imajo idealno lepe obraze kar se o selja-kiniah, ki so vobčo bolj T okate, no more trditi. Lepi ženski obrazi so na selu redkejši. Ako prideš v selo. to seljak pozdravi brez vsakega poniževanja kot anakovrednega: no vsiljuje so ti: ako ga ogovoriš ti je mož popolnoma na razpolago. Njegov naziv >ti< vsakomur imponira, ker Srb s tem nekako izraža enakovrednost vseh ljudi. Razgovori se rad o kateremkoli predmetu, ki leži v seljačkom obzorju. Osnpnjen si o bistroumnosti tega tako preprostega in naravnega človeka. Slovenec, sedaj eden najvišjih ministrskih uradnikov, mi jo pripovedoval: Pred približno desetimi leti sem prepotoval v Informacije poljedelstva Avstrijo, Nemčijo, Dansko in Švedsko ter sem prijel tudi o priliki nekega zemljoradniekega zbora v Srbijo, Na zborovanja so bili tudi 3 ministri iz Beograd;?, ki so sedeli /a mizo na neki Alfonz Daudet: 36 Tarf arin na planinah Roman. Prevel dr. Ivo Šorli. Uprav so povečerjali, ko začujejo zunaj v temini težke korake in bližajoče se glasove Močni udarci prilete na vrata. Zelo vznemir= jen pogleda Tartarin vodnika... Nočni napad na teh višinah! Udarci se podvoje. »Kdo je?« zakliče junak in plane po svoj cepin. Toda že odlete vrata, in v kočo udereta dva velikanska »jenkija«, zavita v belo platne in vsa premočena od potu in snega, za niima pa vodniki in nosilci, cela karavana ljudi, ki hočejo tudi na Jungfrauo. »Dobrodošla, milorda!« ju pozdravi Ta* raskonec s široko kretnjo, ki kaže, da jima vloma ne zameri, kar je onima pa očividno precej vse eno. V hipu je miza prazna, skodelc in žlice pa so že v vroči vodi. Čevlji milordov se suše pred pečjo, onadva sama pa sta si za? vila bose noge v slamo ter čakata svoje čebul* ne juhe. Američana, dva rdečelasa orjaka s trdim odločnim in neustrašenim izrazom, sta bila oče in sin. Tartarin je ugibal po široko odprtih in čisto belih očeh v nabreklem, ožganem in raz* trganem obrazu starejšega, da mož ne more biti drugi nego sloveči slepi planinec. O njem je čul že v hotelu Bcllevue. Takrat niti verjeti ni hotel, da bi bilo vse to res: da je namreč ta, že v svoji mladosti sloveči hribolazec na-vzlic svojim šestdesetim letom in popolni sle? poti začel s svoiim sinom nanovo vse nekda; nje svoje ture! Bil je že spet na Wetterhornu in Jungfraui, češ, da ga planinski zrak in ta mrzla sapa z okusom po snegu napolnjuje z nepopisno radostjo in mu vrača vso njegovo vsakdanjo moč. — Pej vendar, je vprašal Tartarin enega izmed nosačev, zakai jenkija sta bila mrka človeka, ki sta na vsak poskus odgovarjala samo z »ves« in »no« ... pej vendar kako le mo= re plezati, če ničesar ne vidi? — O! gospod ima nogo kakor rojen hri* bovec. In saj je tudi sin vedno z njim in pazi na vsak njegov korak. Vsekakor se mu ni še nikoli pripetila kaka nezgoda. — Posebno, ko nezgode niso nikoli ne* sreče, kaj?... Zdaj je bil že docela prepričan, da ie vse skupaj sama sleparija. In Taraskonec je po; mežiknil začudenemu nosaču, se zleknil na desko, se zavil v svojo odejo, si potegnil ovratnico čez oči in kljub luči, ropotu, dimu iz to-bačnih pip in vonju po čebuli mirno zaspal.. »Mosje, mosje!« Eden njegovih vodnikov ga je budil za odhod, drugi je nalival vročo kavo v skledice. Tu je zaklel kdo izmed onih, ki so še spali, tam je oni jezno zagodrnjal, ko je sto= pal čez nje Tartarin nai prej k mizi, potem k vratom. In nenadoma je stal zunaj, jer ga ie zgra^ bil oster mraz, a ga v hipu omamil tudi bajni trepet mesečine, razlite čez vse te stri ene sla^ pove, in omamil ga je ogromni beli prt pod njimi, kjer se je vsa ta prelestna luč v globoki črnini odbijala od senc stolpičev, rogljičev in čeri. To ni bil več oni žareči kaos kakor po; poldne, tudi ne ono bledo kopičevje sivih senc, kakor zvečer — to je bilo zmedeno mesto z mračnimi ulicami, skrivnostnimi koti nejasnimi vogli med marmornatimi spomenik'" in razdejanimi razvalinami — mrtvo mesto z zapuščenimi trgi... Ura pa šele dve po polnoči! In vendar je bilo treba prav dobro stopiti če hočeš biti opoldne že na gori. . »Su!« je vzkliknil P. P. D. ves dobre volje in se je pognal v hrib, kakor da ga naskakuje. No že sta ga vodnika ustavila: po teh nevar* nih potih se je bilo treba privezati! O, primaruha — privezati?! Toda, no — če vama napravim s tem kako veselje... ! Kristijan Inebit se je bil postavil na čelo ter pustil tri metre vrvi med seboj in Tartas rinom; uprav v ti razdalji za njim je korakal Kaufmann, ki je nosil živc7 in zastavo. Ta* raskonec se je postavil danes mnogo bolje od včeraj. V resnici je bilo treba trdnega pre> pričanja, da še ni verjel kako presneto resna in težka je bila ta pot — koma i nekaj centis metrov široko in tako opolzko ledeno stezo, da je moral Kristijanov cepin izsekati stop* nico za stopnico, nato so še mogli le z največ* jo opreznostjo dalje. Tu se ie stezica zabliskala kakor nožev rob med dvema strašnima prepadoma. To* da zelo se motite, če mislite, da se ie Tartarin zbal. Komaj da ga je malo po vrh kože sprele* telo. Natančno po navodilih svoiih vodnikov je točno sledil stopinjam, ki jih je izklesaval Kristijan, in je napravil sploh vse, kar sta mu rekla. A vse je delal tako mirno, kakor v do* mačem vrtu, ko se je v največjo grozo zlatih ribic uril v hoji okrog vodnjaka. Za hip je postala stezica tako ozka, da je bilo treba jahati čez nio. Baš so si tu pomagali z vso opreznostjo in potiskajoč se tudi z rokami dalje, ko je nekje tam gori nekoliko na desno od njih strašno z a grmelo. »Plaz!« je vzkliknil Inebit in čakal nepre* mično, da se poležejo veličastni odmevi. A odmevov ni hotelo biti konec. Napolnili so nebo in zemljo, dokler niso izzveneli v dolg grom, ki se oddaljuje ali zamre, kakor da se je zvalil v brezdanj prepad. Potem je nastal spet molk, molk, ki je ta« kor mrtvaški prt vse pokril. * 34 Verandi. Neki seljak se oglasi pri pred-sodniku za >rec« in pravi: >Prav veseli nas, da nas naši ministri posecajo; a mi želimo, naj pridejo med nas, da se z njimi razgovorimo.< Želja se mu je seveda takoj izpolnila. Prisostvoval sem temu razgovoru, ki je bil povsem stvaren. Marsikdaj je opomnil seljak: >To ne vredi.c V resnici, nekako bojazljivo sem pričel svoj govor pred tem forumom, tako mi je imponiral srbski seljak pred vsemi drugimi seljaki iz raznih visoko kulturnih dežel.« Naši pojmi o srbskem narodu bazirajo torej še v večini na avstrijski vzgoji o balkanskih narodih. Slovenski kmetje, kakor ete posetili letos brate Čehe, tako pridite prihodnje leto na poset k bratu Srbinu. Spoznali ga boste kot lastnega brata; prepričali se boste na lastne oči, kako ljubi Srbin Slovenca, brata, ki ga je, kakor vam vsak pove s ponosom, osvobodil tujega jarma. Koliko skrbi je povzročalo Srbinu narodno ujedinjenje! Ponosen na sedanjo veliko državo, te vpraša srbska preprosta seljačka duša: >Pa kako misli naša braca >Jugosloveni« sa našim ujedinjenem?« — In oko se mu zaiskri, ko čaje pričakovani povoljni odgovor: >Pa kako bi! Tako, kao i ti: braca smo fala Bogu! Jedan narod — jedna država !< Nerazumljivo mi je, s kakšno pravico gotove slovenske stranke agitira-jo za separatizem ali avtonomijo z obsodbo kulturne vrednosti srbskega naroda. V is t ini ga niti ne poznajo. Tudi moja zibelka kakor tudi mojih staršev, je tekla v slovenski kmetski hiši. Zadnji bi bil, ki se ne bi potegnil za lastni rod. A to mi vendar ne dovoljuje govoriti neresnično sodbo o Srbinu. Dajte srbskemu seljaku šole za poljedelstvo in vinorejo, postavite jim vzorne kmetije, da vidijo uspeh dela, poglejte Srbina v Banatu in Sremn, kjer je imel za vzgled naseljenca Švaba, potem šele izrecite svojo sodbo o kulturni vrednosti tega naroda! Ne pozabite pa, da je bila južna Srbija do leta 1677 turski pašallk, kjer so Srbi-ni živeli kot raja! Vendar boste is njegovega vedenja spoznali, kako je ta preprosti narod sprejemljiv za kulturo. Evo vam par doživljajev! Pred sremskim sudom je stala gruča seljakov v živahnem razgovoru. Neki seljak je pripovedoval, a — mislim — njegov nasprotnik mu vpade v njegovo pripovedovanje. Seljak se obrne k njemu ter mu reče: >Molim te, dovoli, da sada ja govorim!« — Nehote sem se spomnil v takem slučaju kmeta, tako-imenovanega visoko kulturno stoječega naroda, ki bi zarohnel. >Ealt* Izvini, (opro-sit) pogrešio samolc Vsa afera je bila mahoma končana. Govoril sem s seljaki o bodočem imenu naše države. Pa mi pravi eden: >Xa ime Srbija bo mogel biti tudi vsak naš brat >prečan« ponosen. Vendar bi se zdelo, kakor bi mi naše brate podjarmili. Jugoslavija je zopet nam Srbinom popolnoma nekaj novega. Za to narod nima pravega razuma. Mišljenja sem, da bi se mi, ko smo zopet uedinje-ni, kakor potomci starih Slavena, zopet tako zvali kakor v starih Časih: Slaveni i naša država >Siavenija«. Vsako naše pleme, pa naj si bo srbsko ali hrvatsko ali slovensko nima vzroka se protiviti temu nazivu.« Mislim, da jo je Srbin pogodil. Morda pride kmalu čas, ko se zopet na to povrnemo. Ker umotvori brez narodne podlage niso trajne vrednosti. (Dalje prih.) Politične uesfi. = Demisija ministra Mlletića. V informiranih beojrradskih krogih se čimdalje bolj govori o ostavki dr. Slav-, ka Miletića. V tem slučaju bi Krsta Mi-letič postal minister za pošto in brzojav, Grgin pa minister za aerarno reformo. = Kombinacija o izidu novih volitev v Sloveniji. »Beogradski Dnevnik« piše na podlagi razgovorov v političnih krogih, da bi zedinjeni socialisti in klerikalci v Sloveniji mogli dobiti vseh šest mandatov, ki so po uničenju komunističnih na razpolago. — Tako namreč kombinirajo gotovi »politični krogi« v Beogradu. = Nove volitve. Beogradska »Pravda« piše: Ker so z zakonom uničene vse komunistične liste, se razpišejo nove volitve za ?8 mandatov. Zvedeli smo, da teh volitev iz tehnič-inih razlogov tekom tekočega leta ni mogoče Izvršiti. Po nekem načrtu bi se te volitve razpisale takoj pričetkom Jota 1922. = Neosnovan strah. Beogradska fl>Demokratija« piše z ozirom na »Slo-venčevo« razpravljanje, da »ustvarja uničenje komunističnih mandatov opa-sen precedens,« češ, »skupščinska večina lahko vsak hip uniči mandate manjšine, samo da se reši opozicije. Taka sredstva so jako nevarna, ker obstoji možnost, da postane manjvina enkrat večina in potem vrne šilo za ognilo.« »Demokratija« odgovarja na to: »Korošcev list se vara, ako meni, da bo mogoče postopanje napram komunistom uporabljati na vsako drugo opozicionalno stranko, kakor hitro postane vladi neprijetna. Ta nevarni precedens, o katerem govori Korošcev list, je nevaren samo za one, ki bi hodili po sledu komunistov, ki bi ustvarjali udruženja in organizacije s ciljem in delom, kakršna so imele komuni-stovske organizacije. Ali so ta udruženja taka, to je, da-li so v nasprotju Iz zakonom, o tem ne odloča vlada ali skupinska večina, nego sodišče. =Hrvatski blok. Zagrebški »Jutarnji List« je v ponedeljek poročal, da se je vršila v Zagrebu konferenca predstavnikov Radičeve stranke. Hrvatske zajednice, bosanske Hrvatske težačke stranke in Frankovcev. Seje so trajale v nedeljo od 8. do 18. ter da se je Ra-dičeva stranka pooblastila, da predstavlja ves takozvnl hrvatski blok, posebno proti Beogradu. To vest pa je zagrebški »Hrvat« popravil v toliko, da se definitivno še ni sklepalo, nego da so posamezni govorniki izrazili Šele svoje ideje. Izvoljen je bil medstrankarski odbor, ki se ima posvetovati, o programu in taktiki hrvatskega bloka. = V spomin Milorada Draškovića. Sekretarijat vlade demokratijc v Beogradu izda dogovorno s predsednikom glavnega odbora demokratske stranke g. Ljubomirom M, Davidovičem dopisne karte s sliko pokojnega Draškovića, katere bi pri dopisovanju v bodoče uporabljal vsak demokrat in domoljub: nadalje izda spominsko knjigo Milorada Draškovića, ki bo obsegala življenjepis in delo velikega narodnega borca, državnika in rodoljuba. Znanci in prijatelji pokojnega Draškovića se vabijo, da pošljejo svoje spomine na velikega pokojnika. Blizu vasi DragaČe-vo, ki leži na progi med Skopi jem in Gjevgjelijem, oddaljeno 10 km od Skoplja, v plodni vatrovski dolini, se je pred kratkim otvorila železniška postaja za potnike in za tovorjenje zelenjave, ki se ondi izvaža v velikih množinah. Da se ohrani viden spomin Miloradu DraškovićiL Čegar zasluga je tudi otvoritev te postaje, je odbor občine DragaČkovske sklenil da se zove postaja v Dragačevem odslej »Dra-škovič* — Glavni krivec atentata na Draškovića na Madžarskem. Novosadsko »Jedinstvo« poroča iz Beograda, da je glavni krivec atentata na ministra Draškovića pobegnil na Madžarsko ter da se je nastanil v Kapošvaru, kjer so ga navdušeno sprejeli. Naša vlada bo zahtevala od Madžarske njegovo izročitev. — Zagrebški listi pa poročajo, da je Hercigonja še vedno v naši državi. = Komunisti Iz Amerike. »Balkan« piše: Z ozirom na izjavo komunističnih poslancev v konstituanti, da Amerika ne izdaja odredb proti komunistom, objavljamo nastopno poročilo: Nedavno so izgnali sedem ali osem komunistov jugoslovenske narodnosti in sicer s potnimi listi, na katerih je stala označba »anarhist« s pripombo, da morajo v 24 urah zapustiti Ameriko. Ti komunisti so bili policijsko prepeljani do Dubrovnika, kjer so jih tam-kašne oblasti preiskale in našle pri njih razne komunistične brošure. V Dubrovniku so bili zaprti 6 mesecev, na kar so bili izpuščeni. Ti so bili člani komunistične organizacije v Beogradu. = Češkoslovaški poslanik Kalina je bil na svojem informacijskem potovanju tudi v Kotoru, kjer ga je sprejelo prebivalstvo z velikim navdušenjem. G. poslanik Kalina potuje te dni v Split. = Trgovska pogajanja z Italijo. Iz Beograda poročajo, da se sestane te dni komisija naših in italijanskih ekspertov, ki bo na licu mesta proučavala in določila zono skupnega ribolova v dalmatinskih vodah. Naši eksperti v ti komisiji so: dr. Ivan Krstelj, narodni poslanec iz Splita ,dr. Milan Lazare-vić, šef kabineta trgovskega ministrstva, Budislav Stipinović, pomorski nadzornik iz Splita, Ivan Pastrović in Maksim Ardolić, oba od pomorske oblasti v Bakru. Italijanska vlada je dala komisiji na razpolago posebno ladjo. — čehostlovaški poslanik g. Kalina v Splitu, Iz Splita javljajo: Cehoslo-vaški poslanik Kalina je dospel 2. t m. semkaj. Sprejeli so ga pokrajinski predsednik dr. Desnica, župan Tarta-glia, zastopniki oblasti in češkoslovaška kolonija. Poslanik Kalina je obiskal Trogir in Kaštelo, popoldne pa Cmiš in slap Cubavico. = Komunisti v skupščini. Iz akta preiskovalnega sodnika je razvidno, v koliko so obstajale vezi med komunističnim parlamentarnim klubom ter med atentatorji. Tu se čita, da so bile v samem klubu seje, pri katerih se ie sklenilo, da se na »Obznano < reogira z atentati na regenta in politike: v to svrho naj se organizu;eio tajne, teroristične organizacije po vseh večjih mestih države. Dalje se tu čita, da ie preiskava dognala, »da je bilo \ samem poslanskem klubu definitivno sklenjeno, da se ima centralni izvrSe-valnt odbor komunistične stranke brigati za izvršitev atentatov na odlične osebe.« Beogradska »Demokracija« piše: Torej narodni poslanci so pod varstvom imunitete v poslopju ustavotvorne skupščine pripravljali in organizirali akcijo brezzakonja ter aranžirali ubojstva, iskali in nagovarjali ubouce! Bolj cinično, bolj zahrbtno In ostudne-ie se menda še nikdar ni zlorabljalo pravice narodnega poslanca. Med tem ko so v eni dvorani poslanci razpravljali o ustavi, se je vršil sočasno v sosedni sobi dogovor o izvrševanju terorja. Na seji skupščine so poslanci govorili o prerogativah kralja, na seji svojega kluba pa so se komunistični poslanci posvetovali istočasno, kako bi kralju vzeli glavo! Pred javnostjo so pripovedovali o odgovornosti ministrov, v istem času pa so v svoji klubov! sobi ti komunistični poslanci pripravljali pokoli odgovornih ministrovi Ce bi ne bili nobenega drugega zla. že s tako svojo zavratnostjo so komunisti zastrupili naše javno življenje ter so zaslužili, da se jih uniči. =5 Aretirani komunisti- Iz Bjeline je bilo S. t m. pripeljanih v Zagreb fl komunistov, katere je policija izročila državnemu pravdništvu. Aretiranci so v zvezi s atentatom na bivšega ministra Draškovića = Italijanski poslanik Manzoni o odnošaftlt do naše države. Beogradski dopisnik ligrebške >Rijeci« je imel včeraj razgovor z italijanskim poslanikom grofom M a zoni jem. Poslanik se je prav rad odzval želji, da obvesti javnost po uglednih novinah o tekočih vprašanjih, ki se tičejo odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. Kar se tiče zavlačevanja evakuacije onih krajev, ki so po rapallski pogodbi pripadli Jugoslaviji, je vlada g. Bonomija in markija Della Torretta opetovano uradno izjavila, da se obveznosti pogodbe morajo izpolniti. Zavlačevanje izvršitve je samo rezultat težkoč, nastalih vsled povojnih težkih razmer, ki vladajo povsod, dalje je vzrok zavlačevanja tudi ta, ker v par dneh ali par tednih ni mogoče likvidirati cele cr6te upravnih in tehničnih vprašanj, ki so posledica dve in polletnega poslovanja. Gotova časnikarska tolmačenja, da se delajo težave pri evakuaciji zato, da bi Italija pritiskala na Čim povoljnejši izid trgovinskih pogajanj, niso točna. Italija vodi sedaj politiko miru. Treba se je varovati slabih informacij, kakor je te dni beograjski list objavil poročilo iz Dalmacije, da so t\l meji pri Jasenici videli italijanske Štabne častnike, ki da so se bavili s fiksiranjem strategičnih točk ob meji. Po informaciji gospoda poslanika so bili ti častniki člani naše mešane komisije, ki dela na razmejitvi. Kar se tiče ponovnega pokreta črnogorskega vprašanja, je izrekla Italija svojo uradno besedo in jo izpolnuje, vendar pa se ta stvar z ozirom na psihologijo italijanskega naroda in radi dvornih zvez ne more tako hitro likvidirati. O baroški luk i je priznala vlada v Beogradu, da je načrt italijansko - reško-jugoslovenskega konzorcija praktičen. Sedaj se dela na tem, da se na Reki ustvari zakonita vlada, potem pa se bodo začela direktna pogajanja. Poslanik upa, da bo Reka nova spojna točka med Italijo in Jugoslavijo._ Iz nase kralfeulne. — Bolezen ministrskega pred* sednika Pašića. Ministrski pred sednik Nakola Pašić se že od 2. t. m. ne počuti dobro in bo bržkone radi slabega zdravja moral ostati ne* koliko dni v svojem stanovanju. Pašić bo najbže na nasvet zdravnL kov odpotoval na zdravljenje v kak= šno francosko kopališče. as Minister PuoeiJ v Osijeku. Poljedelski minister Pucelj je nadzoroval te dni v spremstvu svojega sekcijske-ga načelnika poljedelskemu ministrstvu podrejene oblasti v Osileku. —Preiskava proti orožniku K ruši-Su. Zagreb, 3. avgusta. Preiskava proti orožniku Krušiću, ki je v vlaku ustrelil Zlatka Amolda, ie končana. Orožnika bodo izročili vojnemu sodišču v Zagrebu. — Proces šuila] v Zagrebu. Razsodba v procesu proti Šuflaiu se bo razglasila v soboto. — Eksplozija v Kruševcu. Vzroki eksplozije vojaškega skladišča v Kru-ševu še niso znani. Misli se, da je eksplozija morda nastala vsled razkrajanja municijskega materijala. Škoda je ogromna, pa še ni dognana. Človeških žrtev ni. Stvar preiskuje posebna komisija vojnega ministrstva. — Dovoljen slovenski ameriški list. Beogradski presbiro javlja: Z odlokom ministrstva za notranje stvari od 14. marca t. L je bil prepovedan uvoz v našo državo in razpečavanje lista »Pro-sveta«, ki izhaja v slovenskem jeziku v Chicagi in ki je objavljal tendencijozne vesti o razmerah v naši državi. Ker je list »Prosveta« sedaj izpremenil smer pisanja in piše korektno, je ministrstvo za notranje stvari dovolilo uvoz in raz-pečavanje tega lista v naši državi. Iz ministrstva za notranje stvari. ss Centralizacija policijske službe. Iz Beograda poročajo, da se izdeluje v notranjem ministrstvu zakonska predloga o ustanovitvi policijskega ravnateljstva v Beogradu, ki bo vrhovno vodstvo vseh policijskih oblasti v državi. — Z BaŠke. Slovenci iz Baske nam poročajo, da vlada tudi ondi neznosna vročina. Poleti ima ondotno morje normalno toplino 22°, zadnje dni pa je bila najmanjša toplina 28°. a največja 32°. Po sobah vlada ponoči taka vročina, da človek do 2. zjutraj ne more zaspati. Sveče se zaradi vročine v svečnikih kar krive. Tudi muhe so zelo nadležne, a uspešno jih preganjajo s tem. da prinašajo v sobe svežega pelina. Vsa dnevna hrana stane 23 dinarjev ter je povsem zadostna. Najmanjši novec je v Baski dinar. Limona stane dinar, enkrat oslička jahati stane dinar, enkrat kopati se velja dinar itd. Toda vse nadloge poplačuje v obilici prekrasno morje, čigar tla so pokrita z najfinejšim peskom. V Baski je tudi nekaj Ljubljančanov, ki so prav zadovoljni. — Vprašanje zavoda Sv. Jero* nima v Rimu je po poročilu split« skega lista »Nova Doba« krenilo na bolje samo v toliko, da je Bonorni* jevo ministrstvo ustavilo izvršitev odločitve prejšnje vlade, po kateri se je hotelo zavod izročiti kvesturi, da ga more dati v najem za pri vat* na stanovanja. Sledila bodo vseka* kor nova pogajanja« Telefonska in brznfaona poročila. najetje 500 milijonskega posolila o fnozeinstoiL — Beograd, 4. avgusta. (Izvir.) Zakonodajni skupščini je bil predlo« žen zakon o najetju 500 milijonske« ga posojila v inozemstvu. Včeraj je skupščina razpravljala v generalni debati o tem zakonu. Za zakon je glasovalo 157 poslancev, proti pa 29 Na današnji seji bo skupščina raz* pravljala o podrobnostih tega zako« na. Proti so glasovali poslanci Jugo* slovanskega kluba in narodni soci* j alci. — Beograd, 4. avgusta. (Izvir.) Narodni skupščini predloženi zakon o najetju 500 milijonskega posojila v inozemstvu obsega štiri člene: Pr- vi člen pooblašča finančnega ministra, da zamore ukreniti vse potrebno za najetje posojila v svrho kritja državnih obveznosti napram ino: zemstvu in plačila državnega dolga Narodni banki, kakor tudi v svrho prometnih investicij. Minister je po« objaščen najeti posojilo v efektiv* nih 500 milijonskih zlatih frankih ali drugi zlati valuti po pariteti. Člen drugi določa varnost tega po* sojila, kakor tudi višino kurza. člen 3. in 4. določa nadaljne formalnosti. Hkcllskl program Karla Habsburškega. — Berlin, 3. avgusta. >Berliner Tngblattc poroča, da se je vržil pretekle dni na gradu Armstein pri Luzemi, kier sednj biva bivši cesar Karel, kronski svet, katerega so so udeležili vsi njegovi zaupniki in sodelavci. Izdelali so velik akcijski program, katerega jo odobril rudi Karel. Glavne točk* tega programa so: 1. Madžarska mora zahtevati, da se jo pripusti v Zvezo narodov. Zahtevo naj predloži madžarski pooblaščenec v Bernu. 2. Zbornica so mora razpustiti in volitve razpisati o primernem času. 3. TTstvariti se mora gotovost, da bo večina armade, policije in žandarmerije naklonjena povrnitvi kralja. V Armsteinu sodijo, da morejo računati z gotovostjo, da bosta zvesti dve tretjini madžarske armade. 4. Pogajanja, ki sta jih pridela princ Win-dischgratz in ministrski predsednik Tel oki v Londonu in v Parizu, se imajo nadaljevati da srt doseže to, da bosta Francija in Anglija vsaj mirno trpeli povrnitev Karla Habsburškega na Madžarsko. Pravijo, da fe princ Windisch-gratz v Londonu za svoj načrt vzbudil simpatije pri Balfourju in Asquithu in da so sploh ti krogi naklonim načrtu podonavske konfederacije. List navaja potem svoje informacije o monarhisti<> ni organizaciji. Karlov zastopnik v Parizu je vedno princ Sikst Parmski, v Freiburgu baron Hey, ki vzdržuje rudi zvezo z Vatikanom, na Koroškem na« čeluje monarhistični organizaciji baron Morsev, na Prodarlskem baron Rom-berg, na Tirolskem centri 1 Pankol, na £tajer.=kem polkovnik Riedl, v Monako-vom vodi a Pravo Li-du< javlja da so nemška in češka socia-listirna stranka, strokovne organizacije in zadruge klonile pomožno akcijo v prilog Rusiji. vzhodnih gubernij Rusije Popolni poraz oolshe Kemal Pafie. — đ Beograd, 3. avgusta. Press biro poroča iz Aten. List Katimeri* ni« od 1. julija poroča iz Smirne: Po nekih vesteh, ki še niso potr je* ne, se je Kemal paša brzojavno obr* nil do velikega vezirja, kateremu priznava svoj poraz in ga pripisuje premajhni moči vojske in brezbriž= nosti vladnih krogov v Carigradu. V zvezi s tem odklanja Kemal paša od sebe vsako odgovornost za ne* prijetne posledice, ako carigrajska vlada v zadnjem trenutku ne stori, kar je mogoče, da pripravi Evropo na intervencijo za rešitev Turčije. KONFERENCA ZAVEZNIŠKIH FINANČNIH MINISTROV. — d Pariz, 2. avg. Konferenca zavezniških finančnih ministrov, ki se sestanejo dne 9. t. m. v Parizu, ima kakor poročajo listi, izvesti celo vrsto tehničnih vprašanj, ki jih repa racijska komisija ni mogla rešiti in jih je zaradi tega meseca junija predložila strokovnjakom, tako gle= de troškov vojaškezasedbe in razdes litve deležev, ki ga imajo dobiti male države iz nemške vojne od* kodnine. MADŽARSKA SPREJELA ZA* KON PROTI VELEIZDAJALCEM — d Budimpešta, 3. avgusta. Narodna skupščina je v svoji danas šnji seji sprejela tudi v podrobno* — d Beograd, 3. avgusta. Presbiro poroča iz Aten: Iz Smirne jav» Ijajo: Vse vesti iz fronte govore iz* ključno o utrditvi grške vojske na novo zasedenem ozemlju. Vspostav* ljen je železniški promet med Eski Šehirom in Starikonom na progi Eski Sehir * Ancora, — Beograd, 3. avgusta. Pres* biro poroča iz Aten: Po brzojavki iz Smirne je kralj Konstatin v spremstvu princa Nikole in višiih častnikov generalnega štaba dne 29. julija iz Utahije dospel v Eski Sehir, kjer ga prebivalstvo z navdušenjem sprejelo. stih zakonski načrt o premoženjsko pravni odgovornosti veleizdajalccv. toda z izpremebo, da se mora po« lovica fidejkomisov, ki preidejo v last države, razdeliti tekom enega leta med vojne invalide. — Pred* sednik je naznanil, da se bo imuni* tetni odsek sedaj bavil s kršitvijo imunitete bivšega zborničnega pred* sednika Štefana Rakovszkega in po* slanca Benitzkega. — Nato je zbor* niča prešla k interpelacijam. REVOLICIJA V LISABONL — Pariz, 4. avgusta. Listi objavljajo poročila da je v Lisaboni izs bruhnila revolucija. LTporniki so zasedli važne postojanke in obkolili vladne čete. Peoec CarasD. IHIgova zapnSCiM znala 30 mfllonoD, — d Rim, 3. avgusta. Listi Javljajo, da bodo truplo pok. tenorista Carusa balzamirali in ga posebno slovesno pokopali. Carusovo zapuščino cenijo na 9t) milijonov lir. Enrieo Caruse ie bil rojen 1. 1873. v Neaplju v Italiji. rsTjepova slava se je utrdila leta 1899. v Milanu, 1. 1902. je šel v London, 1. 1904 pa v Ameriko, kjer so ga slavili kot kralja in obsipali z zlatom. Imel je tudi velike sitnosti z amerikansko sodno oblastjo. Obetal je neki lepi Amerikanki zakon, a se je premislil. Ona pa je pa naznanila. Ker amerikanske postave v teh rečeh ne poznajo šale. Jo je komaj odvozil, da ga ni policija izgrda iz Amerike iztirala. Pozneje je pel po Ruskem in v Južni Ameriki. Imel je čudovito lep in mehak tenor. Igral je, zadnje čase vsaj, menda slabo, to pa nalašč, da je tem bolj pokazal moč svojega petja. Ko je bil na Dunaiu 1. 1013., so bogataši za drag denar najemali dunajske postopače, da 6o cele noči v gostih in natlačenih vrstah čakali na vstopnice. 173. štev, .SLUVriNSKl NAKOD\ dne 5. avgusta IHSftt. stran 3. fiouor krali, pokrajinskega namestnika g. luana Hribarja. Na slavnostnem banketu, ki le bil včeraj zvečer pri k. ministru in kr. namestniku Ivanu Hribarju in ki so se ga udeležili poverjeniki deželne vlade, načelniki vseh državnh uradov in oblasti, zastopniki vseučilišča, odvetniške zbornice, trgovske zbornice, ljubljanskega magistrata, cerkvene oblasti. Kmetijske družbe, društva leposlov-cev, društva hišnih posestnikov, državne in južne železnice ter raznih drugih korporacij in oblasti, je imel g. minister in kr. namestnik Ivan Hribar nastopni govor: S težkimi koraki je stopala zgodovina mimo nas. Zemlja se je tresla pod njo in tla so brnela pod našimi koraki. Strah in trepet je navdajal nas in druge ob tej nenavadni prikazni. Da, res nenavadni. Saj so posledice teh korakov tako ogromne, da si, ogledujoč jih, začudenja manemo oči. Zamaknjeni menih je poslušal petje rajske ptice samo nekaj trenotkov. Ko se je iz svojega zamaknjenja probudil, je videl izpre-membe celega stoletja. Mi, gospoda moja, trepetali smo ob orjaških korakih zgodovine štiri leta; a pred sabo imamo spremembe, kakršne porajajo le tisočletja. Kakor se ob navadnih DOtresih vrše obsežne geodetske izpremembe. so se vršile ob tem potresu kolosalne politične izpremembe. Še se oscilacija ni polegla; a konture izprememb so vendar že vsemu svetu očitne. Boj med Slovanstvom in germanstvom, ki ga je Clio stresla iz svoje toge, le doboievan. DobojeVan na korist Slovanstva. Če le pri tem tertiens gaudens tudi našel svoj delež, zmago Slovanstva to ne zmanjšuje. Kar nas boli in peče, ie edino, da pri tem krvavi ona slovanska Rusija. Ljubljana. 4. avgusta. katera le s krepko svojo Intervencijo končni izid boja odloČila. A to krvavenje je le prehodno. Rana ie sicer globoka, a ne pregloboka« da bi se ne dala zaceliti. Za nas, gospoda moja. so do-sledice zgodovinskega potresa epohalne. Slovenec državotvoren element, slovenski jezik državni jezik, bela Ljubljana rezidenca kralja jugoslovenske krvi. Posebne milosti božje je potreba za dostojno pojmovanje velikih teh resnic. In sedaj pride še večja: Srbi. Hrvati In Slovenci en narod, tvorec eno ter isto nedeljivo državo! Kdo iz Vas. gospoda moja, bi bil pred 25 leti. tedaj v Časovni razdalji ene generacije, kaj takega le zasanjal? Sedaj pa ie tu. Dovelo nas je k temu bezprimerno junačtvo srpskih vojnika, dovela diplomatska veština srpskih državnika, do-vela naša a dano doba sa elementarnom snagom izbivša volia. Ova volja neka sada sa ojačanom još snagom radi oko učvršćenja historijskim dogo-djajima stvorenog stanja. Bog je stvorio naše jedinstvo, braćo Srbi. Hrvati i Slovenci. A što je Bog stvorio, neka čovek ne pokuša, da ruši! Zato takih poskusov ne sme biti. Saj nas vse veže iskrena ljubezen do vidnih predstaviteljev našega državnega edinstva, ki sta naš istokrvni, naš rodoljubni, naš junaški kralj Peter I. in naš prejasni vladar princ Aleksander Karagjorgjević. V njima vidimo trdno vez vseh treh narodov, ki tvoriio državo, njima obečajmo, da bomo to vez prizadevali si še okrepiti. In v to ime zakličimo: Živela Ni. Vel. kralj Peter I. in Nj. Vis. naslednik prestola Aleksander! Živio, živio, živio! Dneune uesti. V Ljubljani, 4. avgusta 1921. — Odlična bolgarska gosta na Bledu. Bolgarski ministrski predsednik Aleksander Stambolijski in bolgarski poslanik v Beogradu Ivan Todorov sta dospela na Bled ter stanujeta že nekaj dni v vili »Ivana« poleg Petrana. Ministrski predsednik Stambolijski je predstavnik velike bolgarske kmetske stranke, ki ima izvestne prijateljske zveze z jugoslovensko kmetsko stranko. Stambolijski je bil vedno sovražnik vojne in neprijateljstva s Srbijo ter se trudi vzpostaviti z Jugoslavijo čim preje zopet nekdanje prijateljske ali vsaj dobre sosedne razmere. Nedavno je bil Stambolijski v Pragi, kjer se je trudil pridobiti oziroma obnoviti simpatije češkoslovaške republike do nesrečne Bolgarije. Poslanik Todorov ima s seboj svojo obitelj. G. Todorov je tudi ugleden bolgarski poet, ki je izdal med drugim tudi že dve knjigi svojih pesmi. Njegova gospa-pa je umetnica-slikarica. G. Stambolijski in g. Todorov odpotujeta te dni na konferenco narodov, na kateri bode po prvih sejah zastopal Bolgarijo g. poslanik sam. Njegova obitelj pa ostane med tem na Bledu. Oba bolgarska državnika se počutita na Bledu baje prav dobro ter sta navdušena nad lepoto naše zemlje. — češka pisateljica na Bledu. Na Bledu biva na letovišču ga. Gabrijela Preissova, znana češka pisateljica, odlična prijateljica našega naroda. Gospa Preissova je svoje dni često prihajala na Koroško, kjer je vzljubila naše tamošnje ljudstvo. Plod bivanja na Koroškem so njene >Koroške povesti«, ki so izšle tudi v slovenskem prevodu. Njena hiša v Pragi je bila vedno odprta Jugoslovenom, zlasti pa Slovencem, in pri njej je vedno našla zatočišče naša akademska mladina, kateri je bila ga. Preissova vneta zagovornica In pokroviteljica. Pozdravljamo iskreno odlično prijateljico našega naroda na naših tleh ter ji želimo, da bi se dobro počutila v naši sredini ter se vrnila z najboljšimi vtisi v 6vojo domovino. — Zlobno izmišljena senzacija. Peskovo glasilo je priobčilo vest. »da se v torek vršila v Narodnem domu v Ljubljani zelo burna seja načelstva JDS, na kateri se je raz« pravljalo o izključitvi dr. Žerjava, dr. Kramerja, Adolfa Ribnikarja in prof. Breznika iz stranke. Do defi« nitivnega sklepa baje ni prišlo, pri* čakuje pa se, da se bo izključitev izvršila.« Ugotavljamo, da je ta vest od kraja do konca zlobno izmišljes na fantazija, ker se v torek radi ne= sklepčnosti sploh ni vršila nobena seja načelstva JDS, torej se na njej tudi ni mogla vršiti burna debata še manj pa, da bi se bilo na njej raz s pravljalo o kakršnikoli izključitvi. — Zaprisega policijskega u radništva. Danes ob 11. dopoldne je bila svečana zaprisega uradništva in organov policijskega ravnateljstva v Ljubljani. Vsi so prisegli na novo ustavo. Zaprisego je izvršil višji svetnik V. Kerse-van. — Klerikalni fanatizem. V Ra* dovljici je umrl v soboto dne 23. t. m. Jože Brovč. Bil je od ustanovitve eden najdelavnejših članov radov* ljiškega »Sokola«. Od ustanovitve je bil odbornik, dve leti starosta in dokler mu je dopuščalo zdravje, pri* den društveni vaditelj. Pogreb se ie vršil v ponedeljek 25. t. m. popoldne Sokol se je hotel posloviti od svoje* ga zaslužnega delavca z nagrobnim govorom, katerega je imei govoriti društveni podstarosta I. Spicar. Res ditelj je to povedal župniku, ki je nagrobni govor prepovedal, ter na pokopališču prepoved reditelju še enkrat zabičal. Vsled te prepovedi je nagrobni govor odpadel, ter se ie društvo omejilo na to, da je starosta čakajočemu občinstvu sporočil prei poved govora s pristavkom, da se tej prepovedi ukloni, da se govor ne bo vršil, da pa ga ni, ki bi Sokolom mogel prepovedati, da se poslove od zvestega brata s poslednjim »zdra» vo«. Številno občinstvo je bilo nad postopanjem fanatičnega duhovnika, ki uči Kristusovo vero ljubezni in katerega sovraštvo se pa ne ubla. ži niti ob odprtem grobu, silno ogor; čeno in je prepričano, da preskrbi državna oblast enegično, da se na* pravi konec izlivom sovraštva onih katerih visok voditelj je pisal še sredi oktobra 1918 cesarju Karlu to* lažilno pismo, v katerem ga sloves« no zagotavlja, da si tudi samostojne jugoslovenske države ne more mi* sliti drugače, kakor pod Habsbur* Žani! — Potne legitimacije. Iz Beograda poročajo uradno: Da se omogoči potrebna evidenca potujočega občinstva v notranjosti države in mu olajša pri-skrbo potnih izkazov, so bila izdana oblastem po predhodnem sporazumu z ministrstvom za notranje stvari naslednja navodila: 1. Namen uvedbe potnih izkazov v notranjosti države je omogočiti, da se pri vsaki osebi lahko ugotovi indentiteta ter tako prepreči pohajanje vsakršnih sumljivih individuov do državi in olajša kontrola tujcev. 2. Temu namenu je zadoščeno, ako ima posamezna oseba z veljavno fotografijo opremljeno legitimacijo, izdano od kake pristojne oblasti v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki pa ne sme biti stara nad leto dni, ali pa. ako ima z veljavno fotografijo opremljen potni list za inozemstvo, vidiran po 20. juliju 1921. Za potovanje v notranjosti državnih mej ni treba osebam, ki se morejo policijskim organom legitimirati na ta način, Še posebnih dovoljenj. 3. Dovoljenje, ki je Izdano kaki osebi za potovanje v kak kraj in nazaj, ni treba pred povratkom ponovno vidirati. 4. Osebam, ki so znane kot popolnoma zanesljive, more pristojna policijska oblast izdati legitimacijo s fotografijo, s katero se jim dovoljuje potovanje v mejah države za čas enega leta in ni treba lastniku take legitimacije poseb-neg dovoljenja. 5. Kmetom iz okolice večjih mest do 30 km oddaljenosti, ki nosijo dnevno na trg Življenske potrebščine, morejo pristojne občinske in okrajne oblasti izdati stalne legitimacije, ki jih pooblaščajo za potovanje v mesto in nazaj za dobo dveh mesecev ter jim ni potrebno ponovno vidiranje za vsako posamezno potovanje. — Gerentstvo v Mostah. V Mostah pri Ljubljani imata v rokah občinsko gerentstvo Še vedno znana zagrizena Susteršičeva pristaša Karpe in Ora-žem. Gospodarita tako, kakor da bi bila Kranjska Še vedno pod avstrijskim gospodstvom in kakor da bi v deželi še vedno vladal dr. Ivan ŠusteršiČ. Dasi sta bila že opetovano javno do-zvana, da nabavita za občinsko pisarno sliki kralja Petra in regenta Aleksandra, je občinska pisarna Še \edno prazna, zginila je iz nje samo Susteisi-čeva slika. Nr se zato čuditi, da ie občinstvo s temi razmerami v Mostah skrajno nezadovoljno in da vedno elas-neie zahteva, da se vendar enkrat na« pravi konec gospodstvu Susteršičev-cev v moščanski občini. Vse se čudi. da se vlada v tem oziru čisto nič ne gane. Kakor čujemo, je okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico že zdavna deželni vladi predlagalo, da se naj izvrši potrebna sprememba v občinskem ge-rentstvu v Mostah. Zakaj se temu ored-logu na merodajnem mestu doslej ni ustreglo, nam ni znano, želeti pa bi bilo, da bi se stvar dalje ne zavlačevala, ker je pač v javnem, zlasti pa v državnem interesu, da se vendar že enkrat napravi red v Mostah. — V Za;ornji Šiški pričneta Kopač in drug z izdelovanjem glavnikov in gumbov na električni obrat Novo podjetje pozdravljamo, ker je nov korak k osamosvojitvi od tuje industrije. — Bol za slovensko zastavico. Na dan sv. R. T. so postavili v Oor. Novakih pri Gateievih po stari navadi pred domačo hišo mal mlaj in obesili nanj malo sIovensKo zastavico. Hiša stoji na samoti. Čez dva dni sta šla tam mimo dva finančna stražnika, ki sta v jezi posekala mlaj. Za zastavico pa se je unel boj med njima in (iateie-vima dekletoma Katarino in Jerico. En stražnik je pretenal Katarino z bajonetom. Jerica ie pograbila kamen in ga zagnala stražniku v prsi. Pred okrožnim sodiščem v Gorici sta bili cerkljanski dekleti radi tega obsojen* po § 305. avstr. kaz. zak. in sicer Jerica na tri mesece ječe, Katarina pa na štiri tedne zapora. Tako si Italja utrjuje svojo zapadno mejo. — Promovlral ie v R'mu g. dr. Anton S lami č iz Rocola za doktorja prava. To je že njegov tre'ii doktorat. Leta 1912. je promoviral Slamič za doktorja filizofije in leta 1917 za doktorja teologije v Inomostu. — šentjakobski semenj 7. avgusta na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti v prid knjižnici, gledališkemu odru In pevskemu zboru šentjakobskega naprednega društva obeta biti ena najprisrčnejših prireditev našega mesta. Na šentjakobskih semnjlh se nikdar nič ne odirajo obiskovalci, cene so vedno zmerne, pijača In Jedila pa prvovrstna. Pole* tega !e za duševno razvedrilo kar najbolj preskrbljeno. Vstopnina le 2 dinarja, otroci do 10 let v spremstvu staršev prosti. — Tat koles aretiran. Detektivu policijskega ravnateljstva Gerku se je po dolgih poizvedbah posrečilo prijeti drznega tatu koles. V Sneberjih je včeraj aretiral 261etnega trgovskega pomočnika Janeza Pevca, ki je priznal tatvino treh koles. Pevc je tri kolesa že prodal za 2000 K. Lastniki so kolesa prejeli nazaj. — Grozilna pisma tovarnarju Pollaku. Svoječasno smo poročali, da prejema tovarnar Pollak grozilna pisma, v katerih zahteva »tajna boljše viška družbac veliko odkupnino. Pisma so bila najprej datirana na Podutik, pozneje pa na Dobrovo. Ljubljanska policija je dolgo časa zasledovala storilce. Prepričana je bila. da je v zvezi s temi izsiljevanji znani Rudolf Sattler, toda niso ga mogli izslediti. Rudolf Sattler, ki je bil od porotnega sodišča vsled pomotnega krivdoreka porotnikov oproščen v senzacionalnem procesu zaradi ropa Pollakovega dečka, je bil zasledovan dolgo časa, toda znal se je skriti. Slednjič so dognali, da biva v Dugovesi v bližini Karlovca. Ljubljansko pol. ravnateljstvo je poslalo tja enega svojega uradnika, ki je Sattlerja aretiral in dal eskortirati v Ljubljano. V sredo 3. t. m. je prispel Sattler v sod-nijske zapore v spremstvu dveh orožnikov. — Roparski napad ob Tržaški cesti v Mariboru. Začetkom maja se jo po Mariboru mnogo govorilo in tudi v ljubljanskih listih pihalo, da so v noči na prvi maj trije moški napadli domov idočega zas. uradnika Ivana S. ter da so ga ob tej priliki oropali gotovine blizu 3000 dinarjev, da se je oropani zatekel na pomoč v artilerijsko vojašnico, nakar se je vojakom posrečilo vloviti enega krivca, ki je pozneje tudi druga dva izdal. Ti trije dozdevni krivci, železniški uslužbenci, so res morali sedeti po 7 dni v preiskovalnem zaporu, a f.o jih izpustili, ker se jim ni moglo ničesar dokazali. Razprava pred kazenskim sodiščem pa je cel dogodek spravila v čisto drugo luč. Državno pravd-ništvo je obtožilo dozdevno oropanega, ker se ie pri tej priliki onim trem predstavil kot — detektiv. Ker se jim je zdel sumljiv, so od njega zahtevali legitimacijo. To je dozdevnega policijskega agenta tako razburilo, da je napadel in ranil mu najbližie stoječega, nakar sta mu tovariša priskočila na pomoč. O kakem ropu ni bilo sledu in bo moral obdolžiteli vsem trem krivično preganjanim plačati odškodnino. Ker se je omenieni tudi v neki kavarni v družbi policijskih organov predstavil za detektiva, se je razprava preložila v svrho zaslišanja prič. —- 401etnieo službovanja bodo praznovali v Ljubljani v soboto, dne G. t. m., šolniki: Erker* Jurij. Funtek Anton, Furlan Jakob, Gale Franc, Jelene Luka, Klemeneič Ivan, Paternost Hinko, Poznik Ivan, Schmoranzer Josip in Wittretcb Ivan. — Vojaški koncert se vrši danes dne 4. avgusta od pol 9. do 11. na vrtu hotela »Union«. Vročina In suša, — Ljublfana, 4. avgusta. Temperatura ob 12. 38.5° C. Barometer rapidno pada. Kržo na neurie. — Dunai, 4. avgusta. Uradno vremensko poročilo ugotavlja, da še vedno vlada v Avstriji suša. Temperatura znače povprečno 32° C. Na Angleškem, Ho-lnndskem, v Severni Nemčiji in Skandinavskih državah je hladno. nalnoueiša poročila. SEJA DEMOKRATSKEGA KLU: BA. — PRED VLADNO KRIZO? — Beograd, 4. avgusta. Izvir.) Parlamentarni demokratski klub je imel včeraj dopoldne sejo, na kateri je predvsem razpravljal o vpraša« nju rekonstrukcije vlade. Določeni so bili trije delegati in sicer Ljuba Davidović, V. Marinković in Veli* kovic, ki bodo razpravljali o rekon. strukciji vlade z radikalnim klubom Demokratski klub je dalje razprav, ljal o zakonih, ki pridejo v pretres pred skupščino. Razpravljal je o službeni pragmatiki državnih uradnikov, o odnošajih v vojski, o a£rar* ni reformi, o pomiloščenju politie* nih zločincev in novih davkih. — Beograd, 4. avgusta. (Izvir.) Tekom današnjega dneva bodo £o= ri omenjeni delegati konferirali o rekonstrukciji vlade z ministrskim predsednikom g. Nikolo Pašičem V slučaju, da bi razgovori z radikal; nim klubom ne dovedli do uspehov, je pričakovati krize v vladi. ZAKONADAJNI ODBOR. — Beograd, 4. avgusta. (Izvir.) Na sinoćnji seji zakonodajnega odbora je bil sprejet nov poslovnik. Odbor se je iz tehničnih ozirov ra* zdelil v pet pododsekov. Prvi odsek ima razprave o unifikaciji naredb ministrstva financ in trgovine, dru gi naredbe notranjega ministrstva in ministrstva prosvete, tretji soci* jalno politiko in zdravstvo, četrti naredbe ministrstva pravde, vere vojnega ministrstva in ministrstva zunanjih del, peti promet, pošto, br< zojav in naredbe ministrstva šum in rud. NARODNA SKUPŠČINA. — Beograd, 4. avgusta. (Ivir.) Čim bo narod, skupščina dokonča* la razprave o najvažnejših zakonih, bo odgođena do oktobra. Zakondaj-ni odbor bo pričel svoje razprave o predloženih zakonih začetkom seps tembra. Do tedaj je tudi preložena volitev predsednika zakonodajnega odbora. Vse seje vodi sedai pod; predsednik poslanec dr. Gregor Žerjav. NOVE OB^rv^KE VOLITVE V KOMUNISTIČNIH OBČINAH. — Beograd, 4. avgusta. (Izvirno) Na podlagi novega zakona za zaščito drŽave bodo vsi občinski odbori s komunistično večino in župani razpn-ščeni. Vlada razpiše nove volitve v teh občinah. RAZMEJITEV MED ROMUNL JO IN NAŠO KRALJEVINO. — Beograd, 4. avgusta. (Izvir.) Delegacija, ki je imenovana v raz= mejitveno komisijo za določenje mej med Romunijo in Jugoslavijo, je začela s pripravljalnimi posli. Tej kom te'4a tedpa prične z razmejitvijo na licu mesta. OBČINSKE VOLITVE V ČRNIGORJ. — Beofrrad, 4. avgusta. (Izvirno) V Črni gori bodo v najkrajšem času razpisane občinsko volitve na podlagi srbskega občinskega zakona. IZVOLITEV JUGOSLOV. POSLANCEV POTRJENA. — Rim. 3. avgusta, V včerajšnji seje je sporojil predsednik da je volilni odsek izjavil, da ni nikakega zadržka glede potrditve izvolitve poslancev dr. \Yi liana, dr. Podpornika, Iavrenoiča in Sčeka v goriškem volilnem okraju. V proj-nji seji je predsednik sporočil, da ie potrjena izvolitev dr. Wilfana v Istri. Koncem včerajšnje seje je dr. \Yilfan izjavil, predsedniku, d i optira za goriško volilno okrožje. Vsled tega >o pozove v zbornico dr. Ulikse S'anirer za nnš isvobodne reško države.. Glede b.troskoga vprašanja se fe italijanska vlada znova obrnila v P>eograd. SESTANEK MASARVK — HAI-NISCH. —d Praga, 4. avgusta. Avstrijski poslanik dr. Marefc je prekinil svoj do- pust in se odpelie jutri na Dunai, da se udeleži sestanka dr. Masaryka z dr, Hainjschcm. PREVOZ ZAVEZNIŠKIH ČET SKOZI NEMČIJO. —d Berlin, 3, avgusta. Danes drv/ poldne so posetili državnega ministra zunanjih zadev francoski in angleški poslanik ter italijanski opravnik poslov ter mu izročili po vseli treh zastopnikih podpisano noto. v kateri se nemška vlada naproša, ukreniti vse potrebno, da se olaiša prevoz zavezniških čet skozi Nemčijo, kar bi mogel položaj v Gornji Šleziji vsak trenotek zahtevati. Ustno so pristavili, da ne gre za to. da bi( se čete odposlale že sedai, temveč le za/ načelno pripravljenost Nemčije, da to stori, kadar jo pozovejo omenjene velesile. Državni minister zunanjih poslov je odgovoril, da odgovarja ta zahteva stališču, ki ga ie sprejela nemška vlada v te zadevi in je izia.vil, da se o tem dogovori s prometnim ministrstvom. Gospodarske uesti. Borze. —d Zagreb, 3. avgusta. Devize: Berlin 216 50—217. Italija 750—753, London 635—636.50. Newyork kabel 177—177.75, ček 174.S0—175, Pariz 1360—1363, Praga 222—223, Švica 2910 do 2930. Dunaj 17.10— iS. Budimpešta 44.50—45. Valute: Ameriški dolarji 173.50—174.75. avstrijske krone 18 do 19, carski rublji 20—22, 20 kron v zlatu 596—600, francoski franki 1330—1350, napolcondori 595—602. marke 215 do 218, Italijanske l«re 745—747, turške lire v zlatu 0—660, angleški funti 0, češkoslovaške krone 22S—O. —d Beograd. 3. avgusta. Devize: Rim-Milan 188—1S9.75, Sofija 35 50 do 36.25, Solun 235—238, Ženeva 7?7 do 729, Berlin 54.20—54.225, Pariz 337 do 338, London 158.50—159, Ne\work 44.325—44.375. Dunaj 4.47S—4.50. Praga 55.75—55.90. Valute: francoski franki 335—336, ameriški dolarji 43.S0 do 44.10, bolg. levi 37-*-J7.75, rom. leii 56.50—56.70, nemške marke 53.75 do 54.25, drahme 230—233. avstriiske krc-en 0—5.10, napolcondori 148—148.50. ŽELEZNIŠKI PROMET S ČEŠKO, SLOVAŠKO. — Beograd. 4. avgusta. (Izvir.) V Pra£o je odpotovala posebna na-. ša komisija, ki bo z zastopniki žel. ministrstva Češkoslovaške republi* ke obširno razpravlja o direktnem osohnem in tovornem prometu med Češkoslovaško in našo kraljevino preko madžarskega ozemlia. IZVOZ KRME. — Beograd, 4. avgusta. (Izvir.) Poljedelsko ministrstvo ie izdelalo načrt zakona o izvozu krme. Načrt je bil včeraj predložen zakonodaj* nemu odboru v pregled in odobre* nje. —g Dobava 90.000 kg kalijevega soll-tra. Uprava smodnišnice v Kamniku je razpisala dobavo gornje količine kalijevega salitra potom licitacije za termin 15. julija t 1. Ker niso odgovarjale ponudbe predpisom, je Tazplsana nova licitacija in Je vložiti ponudbe najkasneje do 10. avgusta t. L za isto bligo in pod istimi pogoji, .ki so na vpogled pri trgovski in obrtnišk zbornici. —g Razprava o novem proračunu. Beograd, 3. avgusta. Finančni odsek bo pričel ra7ora\ijati o novem proračunu dne 1. septembra. — k Trsovima s hmeljem. Naš konzulat v Pragi poroča, da stopi z 2. septembrom v veljavo novi pravilnik o svobodni trgovini s hmeljem. Soknlstun. — Župa Ljubljana I. Ribniški Sokol praznuje v nedeljo 151etnlco obstoja z javno telovadi K). Župno predsedstvo poživlja br. društva k soudeležbi. Odhod iz Ljubljano v nedeljo ob pol 7, zjutraj, povratak ob 0. zvečer s poselv nim vlakom. Predsedstvo. — Sokol v Domžalah priredi 7. avgusta 1921 ob pol 4. popoldne javni nastop s sodelovanjem domžalske godbe. Po končani telovadbi velika veselica na vrtu br. Slokarja. Srcčolov, ples, dobra pijača in jestvlne. Železniška zveza jako ugodna. V nedeljo vsi v Domžale! — Sokol Lltija-Smartno pojasnuje vsem udeležencem javne telovadbe in sokol, veselice dne 7. avgusta v Litiji, da Imajo polovično vožnjo iz Ljubljane. Izkaznice se dobe pri JugOSL Sokol. Savezu aH pri So* kolski župi Ljubljana I. — Železniška zve* za nadvse ugodna! Zdravo! — Trboveljski Sokol priredi v nedeljo, dne 7. t. m. ob 4. popoldne Javno telovadbo z ljudsko veselico. Sosedna bratska društva in prijatelje sokolstva prosimo, daj upoštevajo to našo prireditev In se je: polnoštevilno udeleže. ♦ DruStuene uesti. — Prostovoljno gasilno društvo m Stožicah vabi na veliko vrtno veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 7. avgusta na vrtu g. I. PeČnlka v Stožicah št. 29, podo,j mače pri Urbančku.Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina prosta. Ker ie čisti prebitek namenjen za popravo gasilnega orodja in novih cevi, se preplačila hvaležno sprejemajo. Veselica sc vrši ob vsakem vremenu. Za mnogoštevilen obisk najvljudnel«(, vabi odbor. — Mestna ženska podružnica dražbe' sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vljudno vabi na letošnji občni zbor, ki se vtšI lL< avgusta 1921 ob 3. popoldne v društveni; sobi v Narodnem domu. — Planinska veselica v Rušah ob priliki 201etnice Podravske podružnice SPD dne 7. avgusta obeta biti nekaka posebnost Ne samo, da je obljubil sodelovati svetov-noznani cirkus Bufallo Bili s celim svojim šolanim osobjem, so se priglasili še razni drugi najboljši umetniki. Kdor še ni kupil vstopnice, naj to nemudoma stori, da ne bo v Rušah nepotrebnega navala ni blagajne. V nedeljo torej vse kar leze in gre4 naj bo planine ali ne, v Ruše! Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Ivan Podržaj, p laninske razglednice priporoča Udar, LJubljana. i se mala v m. s i ali bližnji okolici, cena od 83 do 100X00 kron. Ponudbe pod .Stanovanje 5348" na upravo Slovenskega Naroda. 5348 Proda se: 2 zlati damski uri 2 zlata prstana s kameni 1 križec z 9 briljanti v platinu. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 5333 Izurjeno i in Sprejme s 1. oktobrom t. 1. notari jat v Kozjem. Ponudbe s spričevali je poslati Otmarju Golobu v Marenbergu. 5350 Mesečno sobo s postrežbo eventualno tudi s hrano išče Adolf Lunaček višji poštni kontrolor. 5326 Kupim se na prometnem kraju za takoj ali pozneje. Dopise naslovite pod .Najem" poštno ležeče Rečica na Paki. 5356 Prodajo so trije Še nerabljeni dinamo-strojl, proizvodi tvrdke Dynamo-Werke A. G., Dunaj, za vrtiini tok in sicer 2 po KW 0 v. Naruda pod .Deklice 5309". 5309 Topilnica loja v Ljubljani, Poljanska cesta 87, kupuje po primerni ceni surovi in top jeni loj v vsaki množini. 5287 Isce se mesetna soba s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ah pa manjše stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri n.ijem- ninl. Ponudbe na postal predal Si. 53.____4^05 dobro ohranjen se pt ut A. VerCiC, Stari trg 26 1IL > 5301 Stanovanja p )dstrešno, dve sobi (v eni železen štedilniki v leta 1919 na novo ZtdsaJ hi*i v Goricah nad Kranjem se z 1. oktobrom oada Edvard Dolenc, T.rant. r itNTE&NATIONAL 11—17. septembra 1921. Obiskovalci velesemnja naj se radi stanovanj obrnejo na Wohnunifsnachwois der Wienermesse, Wlen n., Aspernbrfickengasse 2. Vsa pojasnila radi olajšanja štovanja pri arstr. konzularnih agentnrah ln v biroju Wlenermesse, Wlen II., Asporn- brftokengasse 1. Gledališčnj - koncertni - in kino-semenj od 4. do 23. septembra 1921. J i iipori i i o l Odio tltarica. Filiale: Beograd, Saš a k Split Brzojavi: Impez. Telefon 16-36. Podriale i talno iMadlite: svih vrsti Žitarica, zemaljskih plodina i mlinskih proizvoda. VRATISLAVA (BRESLAU) Jesenski semeni 4.-8. sept. 1921. Tkanina # Usnjeno blago # Umetna obrt # Pohištvo in gospodinjske potrebščine # Papir, papirno blago in pisarniške potreb* ščine # Sport in igre # Živila in hranila # cc=~™ Kemično • tehniški izdelki cc=xcc=x Karte sa kupca In vsa pojasnila (dapotevasja, potni Hat, atanovanje) daj« Breslauer Messe-Gesellschaf t Breslau I., Ohlauer Strasse 87. — Brzojavi: Messe Breslau. Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. pLPrevzems vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoJL Beograd. Celje. Dubrovnik. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. Jj ]. 3. _H=====B(^^==^3Eag£E 10 1188 C++:C 15 K7 ^870