Poltntna platana r gotorlnt t' Cena Din !>*• Izhaja viah dan zjutraj razven f ponedeljkih In dnevih pa praznikih. Posamezna itevilka Din 1*—, lanskoletne 2*—; mogočna naročnina Din 20*—, za tujino 80’—. Uredništvo t Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva 80-70. BO-69 fn 30-71. Jugoslovan Rokoplio* n« vračam«, Oglasi po tarifi (n dogovora. Opriva v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-G8. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta SL 24. tel 29-00. V Celju: SlomSkov trg 4. PoM. ček. raS.1 Lfublfana 1!V62f. St. 136 Ljubljana, sreda, dne 17. junija 1931 Leto II. Kancelar dr. Ender, predsednik odstopivše avstrijske vlade. Belgijski glas o napredku Jugoslavije Bruxelles, IG. junija, o. ?/L' Indčpendance Betge« prinaša v svojem gospodarskem dodatku psmo iz Jugoslavije, v katerem v začetku podčrtava uspeh v Parizu zaključenega posojila in pravi, da je bil jugoslovanski delež posojila vpisan v prav kratkem času. To govori dovolj jasno, da ima jugoslovanska javnost mnogo zaupanja v opercije, ki jih začenja njena vlada. List govori nato o aktivnosti Jugoslavije, ki da je zelo velika, dalje o letalstvu, o turizmu itd. Potem pravi, da so v Jugoslaviji z zadovoljstvom doznali, da meseca septembra poseti skupina belgijskih turistov Jugoslavijo. List končuje z ugotovitvijo, da vsi tujci, ki prihajajo v Jugoslavijo, občudujejo vetike spremembe, ki so nastopile v nekoliko letih in ki pričajo o volji upraviteljev države, da uveljavijo vse možnosti jugoslovanskega prebivalstva. Holandska kraljica v Parizu Pariz, 16. junija. AA. Včeraj ob 1645 je dopotovala v Pariz holandska kraljica s knezom soprogom in prestolonaslednico Julijano. Kraljica se je nastanila v svojem dvorcu Chevreusu, Prvi nastopi predsednika Doumer-a Pariz, 10. junija. AA. Predsednik francoske republike Doumer je danes prvič sprejel diplomatski zbor. Člani diplomatskega zbora so prišli pozdravit novega predsednika. Pariz, IG. junija. AA. Na današnji seji ministrskega sveta, ki ji je predsedoval novi predsednik republike Doumer, je predsednik vlade Laval pozdravil novega predsednika. Minister za trgovsko mornarico je obvestil vlado o svojem potovanju v St. Nazaire in o katastrofi parnika »St. Fifiberk. Bolgarska zunanja politika Sofija, 16. junija. 1. Bivši predsednik vlade Cankov je imel na agitacijskem volilnem zborovanju velik govor, v katerem je naglasil, da ne namerava uvesti diktature v Bolgariji, ker «o vse politične stranke proti njej. Vlada dela sedaj na tem, da dobi Bolgarija moratorij za plačevanje reparacij. Hkrati podpira akcijo Nemčije za spremembo Youngovega načrta. Bolgarska vlada pa bo podpirala nemško vlado tudi pri akciji za revizijo mirovnih pogodb in se nadeja, da bo ta akcija končno le uspela. Podmornica »Poseidon« končno zgubljena Šanghaj, 16. junija. AA. Podmornico »Poseidon« bodo pustili na mestu nesreče, ker je zaradi globokega blata ni mogoče dvigniti. Na ladjah, ki so sodelovala pri reševalni akciji, je bila ganljiva poslovilna služba božja. Po poslovitvi od ponesrečenih žrtev so se ladje vrnile v pristanišče Cefu. London, 16. junija. AA. Tajnik admiralitete javlja, da so reševalna dela podmornice »Po-seidon« ustavili. Podmornik se je pogreznil globoko v blato, tako da je ostal zaman ves napor, da ga dvignejo. Pomorska katastrofa pri Nantesu Nantes, IG. junija. AA. Danes dopoldne so ogromne množice obiskale kapelo, v kateri leži na mrtvaškem odru 79 trupel ponesrečencev parnika »St. Filibert«. Prišlo je do pretresljivih prizorov, ko so nekateri svojci dognali identiteto trupel. London, 10. junija. AA. Ministrski predsednik MacDonald je izrazil francoskemu ministrskemu predsedniku Lavalu svoje sožalje ob katastrofi francoskega izletniškega parnika »St. Filibert«. Po zadnjih poročilih je utonilo 342 ljudi. Doslej so našli G9 trupel. Pariz, IG. junija. A A. Pri katastrofi izletniškega parnika »St. Filibert« je umrlo približno 500 oseb. Razlika med prvimi in poznejšimi poročili je nastala, ker približno 150 otrok niso zabeležili v knjigah paroplovne družbe. Demisija avstrijske vlade Dr. Ender je izročil včeraj ostavko vse vlade - Krizo je izzval notranji minister Winkler Komplikacije v aferi Kreditanstalta Dunaj, 16. junija, d. Večtedenska pogajanja vlade za sanacije Kreditnega zavoda so dovedla danes do vladne krize. Zvezni finančni minister dr. Juch je namreč angleškim in ameriškim bankam, ki imajo pri Kreditnem zavodu kratkoročne kredite, dovolil državno jamstvo v višini 80 milijonov dolarjev, da jih je pripravil do podaljšanja teli kreditov. Zastopnik Kmečke zveze v vladi dr. Ender, notranji minister Winkler, pa je že na včerajšnjem ministrskem svetu, ki je trajal preko polnoči, vložil protest proti koncesiji angleškim in ameriškim upnikom. Ker jc li-naučni minister dr. Juch neglede na ta protest podpisal nato se nanašajoči dogovor z zastopnikom angleških in ameriških upnikov, je notranji minister Winklcr danes dopoldne podal svojo ostavko. Minister Winkler je na stališču, da je odgovornost za to tako velika, da je njegova stranka ne more prevzeti nase. Avstriji bi postalo s tem nemogoče, da bi v doglednem času izvedla kakršnokoli kreditno operacijo. Tako odgovornost more kvečjemu prevzeti kncentracijska vlada, v kateri bi bile zastopane vse stranke. Temu nasproti pa je postopal finančni minister dr. Juch v glavnem pod vtisom izjave inozemskih upnikov, ki so dejali, da bi se Avstriji odtegnili vsi inozemski krediti, če ne podpiše omenjenega jamstva. Z izstopom ministra Winklerja iz Ender-jeve vlade so tri ministrstva nezasedena, in sicer ministrstvo za socialno upravo, pravosodno ministrstvo in notranje ministrstvo. Razen tega je tudi minister za vojsko, kakor znano, na daljše dopustu. Že v opoldanskih urah je bilo znano, da je zvezni kancelar dr. Ender odločen, da ne bo dalje vladal s tem okrnjenim kabinetom. Za popoldne je bil sklican ministrski svet, na katerem je bila po krajši debati sklenjena ostavka vse vlade. Zvezni kancelar dr. Ender je ob pol G popoldne odšel k zveznemu predsedniku Miklasu in mu izročil ostavko vlade. Zvezni predsednik je ostavko sprejel in poveril dr. Enderju nadaljnje vodstvo vladnih poslov. V teku večera in teku jutrišnjega dne bo zvezni predsednik Miklas vodil pogajanja z voditelji strank. Dunaj, IG. junija, d. Danes je stanje sanacijske akcije Kreditnega zavoda to-le: V prvi vrsti gre za to, da se pripravijo tuji upniki dunajskega Kreditnega zavoda do tega, da kratkoročnih kreditov nekaj časa še ne odpovedo. To akcijo vodi poseben angleški pomirjevalni (jamstveni) odbor, čigar zastopnika sir Robert Kinderlejr in mister Gannon sta prišla na Dunaj. Oba odposlanca angleškega pomirjevalnega odbora zastopata okrog 120 upnikov, v glavnem angleške in ameriške banke, ki so svojčas Creditanstaltu dovolile kratkoročne kredite v višini 80 milijonov dolarjev. Druga pomožna akcija se nanaša na plasiranje 150 milijonov šilingov zakladnih bo-ntJV, iz izkupička katerih bi morala država plačati prevzeto kreditno akcijo. V tej točki pa pride že v poštev interes avstrijske Narodne banke, ki je dosedaj dajala predujme na to transakcijo. Ta akcija je pred zaključkom. Njej bodo sledili nadal-nji francoski krediti. Tretjič je potrebna neposredna pomoč Narodni banki, ki se je prenatrpala z menicami Kreditnega zavoda in bi sedaj rada del teh menic z re-eskomptom naložila v inozemstvu. O tej točki se vrše še pogajanja. Nemčija na usodnem razpotju Bajka o finančni izčrpanosti - Sijajen položaj zunanje trgovine v maju - Naloga kan* celarja Briininga - Parlament ne ko sklican - Nemški odgovor Poljski Pariz, 16, junija, r. Ostra notranje-poli-tična kriza v Nemčiji je stalno v ospredju zanimanja vse javnosti. »Temps« podaja vnovič analizo položaja ter naglasa, da obstoji naloga kancelarja Briininga v teni, da zbere okoli sebe vse zdrave elemente za nastop proti neredu in anarhiji. To je edini način — nadaljuje list —, da se popravijo posledice napak, ki jih je zagrešila Briiningova vlada v področju zunanje politike. Za Nemčijo je neobhodno potrebno, da zopet vzpostavi zaupanje, ki ga je v zadnjem času zapravila. Brez tega je izključeno, da bi mogla dobiti v svoji sedanji stiski kakršnokoli izdatno pomoč. Položaj dr. Briininga je izreden: on je, kot vse kaže, edini nemški državnik, ki bi mogel biti kos sedanjim težkočam. On je dalje deležen popolnega zaupanja s strani predsednika Hindenburga, ki pa sam grozi z odstopom, če bi se Briiningova vlada morala umakniti. V tem slučaju bi nastopila v Nemčiji kriza režima, ki bi pomenila grozen skok v temo. Briining končno razpolaga z oblastjo, ki mu dovoljuje nastopati tudi neodvisno od pritiska posameznih strank. Vse vprašanje za nemškega kancelarja je v sedanjem hipu v tein, da ostane trden v nevihti, ki divja sedaj proti njemu, da ne skliče še parlamenta, da ohrani v veljavi zasilne odredbe' ter jih prilagodi novim potrebam. Ako se mu posreči, da vzpostavi v prihodnjih dneh politični položaj, bo prišla finančna vzpostavitev sama ob sebi. Pariz, 16. junija, r. Razpravljajoč o finančnih te®očah Nemčije, priznava večina listov, da je ta položaj težak, da pa pretiravanje ni nikakor na mestu. Napačno bi bilo misliti, da je Nemčija v finančnem oziru izčrpana. O tem pričajo razni izdatki, kot n. pr. za gradnjo novih vojnih ladij, za draga javna dela in za vsenemško propagando, ki se vzdržuje po vsem svetu. Vse zlo izvira iz zunanje-političnih napak zadnjega časa. Nemčija je vztrajno nasprotovala racionalni organizaciji razo roži t-vene konference, z načrtom unije z Avstrijo je pokazal, da odklanja politiko pravega evropskega sodelovanja. V istem hipu, ko bi nemška diplomacija hotela doseči ublažitev reparacijskih dajatev in celo pomoč v obliki mednarodnega posojila, pa dopušča berlinska vlada demonstracije >Stahlhelma« in drugih nacionalističnih organizacij proti mirovnim pogodbam. Končno so hoteli nemški ministri izrabiti tudi zadnji vljudnostni obisk v Angliji, da bi znova postavili vprašanje reparacij. Vsi ti načrti so se večinoma ponesrečili in v teh ponovnih neuspehih je prava razlaga sedanje krize v Nemčiji. S tem, da se je nemška vlada vdajala pritisku nacionalistov, ni odsegla nič drugega, nego da je le popolnoma zapravila zaupanje inozemstva. Berlin, 15. junija. AA. Po včeraj objavljenih podatkih je Nemčija maja izvozila za 2.800 milijonov Din več blaga kot uvozila. Tudi če se odbijejo reparaeijske dajatve, je višek izvoza še vedno zelo velik. Reparaeijske dajatve so znašale maja približno 500 milijonov Din. Objava teli podatkov je zelo dobro vplivala na borzo. Berlin, 16. junija, d. V starešinskem svetu državnega zbora so danes opoldne proti glasovom narodnih socialistov, nemških na-cionalcev, komunistov, gospodarske stranke in stranke kmečkega ljudstva odklonili predčasno sklicanje plenuma državnega zbora. Število mandatov strank, ki so bile za sklicanje, ne doseza polovice vseli sedežev v državnem zboru, t. j. števila 289, kajti stranke, ki so bile za sklicanje, štejejo samo 265 poslancev. Tako je manjkalo 24 glasov do večine. Nato so socialni demokratje predlagali, naj bi se sklical proračunski odbor, ki bi se posvetoval o spremembi zasilne nared-be. Komunisti in narodni socialisti so si pridržali, da kasneje zavzamejo stališče k temu predlogu. Načelnik frakcije nemške ljudske stranke Dingeldey pa je podal iz- javo, da bo ljudska stranka, ki je že pri prvem glasovanju bila proti sklicanju državnega zbora, glasovala tudi proti predlogu, da se skliče proračunski odbor. Prav tako je izjavil zastopnik gospodarske stranke, da njegova frakcija nima nobenega interesa na sklicanju tega odbora, ker se po njenem mnenju v tem odboru ne da doseči cilj takojšnje postavitve reparacijske-ga vprašanja, ki jo je njegova stranka označila kot nujno. Po nalogu državne vlade je državni tajnik Piinder naslovil na stranke nujen apel in izjavil, da bo državna vlada na vsak sklep o sklicanju državnega zbora ali proračunskega odbora odgovorila s takojšnjo ostavko. Starešinski svet je nato odgodil svojo odločitev do G. !ure. Berlin, 16. junija. AA. Nemški odgovor na poljsko noto zaradi skupščine Stalilhel-ma v Vratislavi je bil izročen varšavski vladi. V odgovoru poudarja nemška vlada, da Stahlhelm nima vojaških ciljev. Vrhu lega ta organizacija ni službena. Nemška vlada ne more priznati stališča, da bi smele tuje vlade zahtevati od nje, naj nastopi proti zasebnim ustanovam in organizacijam. Naposled opozarja nemški odgovor na to, da je bil 3. junija v poljski Gornji šle-ziji zbor, ki so se ga udeležile regularne in iregularne čele in ki je ostro nastopil proti Nemčiji. Kulturno-bojna napetost na Španskem Podrobnosti o izgonu primasa Seguire — Požigi cerkev in samostanov se nadaljujejo Madrid, 16* junija. AA. Aretacija toled-skega nadškofa 111 španskega priinasa Seguire je napravila v tukajšnjih krogih silen vtis. Kardinal, ki je odpotoval pred tednom v Rim, da poroča papežu o zadnjih dogodkih v Španiji, se je vrnil v domovino, da poseti Toledo. Vlada je odredila, da se nadškof aretira. Pozno ponoči je orož-ništvo 34 milj od Madrida ustavilo nadškofov avto in odvedlo nadškofa na prefekturo. Nadškof ni hotel govoriti s prefektom in dejal, da potuje v svojo palačo. Prefekt je nato telefoniral notranjemu ministru Maitri, ki je rekel, da vlada ne dovoli kardinalu bivanje v Španiji in da mora takoj zapustiti deželo. Kardinal je ostal ponoči v samostanu in odpotoval včeraj popoldne v Heudaye na špansko-francoski meji. Predsednik Zamora ni hotel podati o izgonu španskega primasa nobene izjave. Madrid, 16. junija. AA. Zunanji mini- ster Lerroux je govoril na ljudskem shodu v Burgosu in dejal, da bo Španija postala plen anarhije, alio vlada propade pri volitvah. Govornik je obžaloval izgrede in rope cerkev in samostanov, ki se še vedno ponavljajo. Madrid, 16. junija. AA. V Sevilji in Cfl-dixu je ukinjeno obsedno stanje. Pariz, 16. junija. AA. Iz San Sebastiana poročajo, da je davi ob 5. prispel v Hen-daye škof Seguira, potem ko je prestopil Špansko mefo. Madrid, 16. junija. AA. V Pampeluui so se vršile prvič po revoluciji velike rojalistične demonstracije. Sprevoda se je udeležilo na tisoče ljudi, ki so izjavili, da so pripravljeni boriti se proti republiki. Razširila se je vest, ki jo pa oblasti zanikajo, da se skriva blizu Pampelune pretendent na španski prestol Don Jaime. Po demonstraciji je prišlo do velikih nemirov, kjer je bilo 20 oseb ranjenih. irez naroJnegd pon©ia Ne pomaga vse nič in vedno znova in tnova je treba govoriti o premajhni narodni zavednosti naših ljudi. Tako je, kako« bi jim bivša nesvoboda zalezla v kri in meto, da nikdar več ne morejo vzravnati svojih hrbtenic. V zasebnem in javnem življenju se vedno bolj kaže listi žalostni rešpekt pred tujcem, kakor da se naši ljudje res še ne čutijo svobodne in kakor da se res ne smatrajo za enakovredne s tujcem. In kar je najbolj žalostno, je lo, da je tega hlapčevskega mišljenja danes več ko med vojno. Samo pomislite nazaj na zanosne dni septemberskih dogodkov, ko je šel čez vso Slovenijo naravnost val narodnega navdušenja, da je bila skoraj na mah očiščena Slovenija od dvojezičnih in samonem-ških napisov. Dane« pa lezejo te napisi zopet na dan in v skrajnem ogorčenju nam je pripovedoval prijatelj lista, kako se na Bledu zopet blesti na prvem mestu napis i>Weinstube«. Dejali boste morda, da je to malenkostno in da zaradi enega nemškega napisa ni vredno napisati niti ene besede. Žalibog pa tu ne gre le za napis, temveč tu gre za mišljenje, za ono servilno in samo materialistično mišljenje, ki ne pozna ne narodne zavesti, ne narodnega ponosa in ne žrtve za narod. To je ono mišljenje, ki pravi, da je zaradi dobička vse dovoljeno in ki zaradi ljubega prolita tepta tudi največji na-T(xini interes. Malenkostna stvar je morda samo nemški napis, ni pa malenkostno, da ves kraj trpi tak napis, da ni proti njemu nobenega ugovora in da se nihče ne gane, da bi ta napis nadomestil vsaj z dvojezičnim. Iz tega se vidi, da je nacijonalna brezbrižnost že splošna bolezen. Prav zalo pa je treba o njej govoriti in sicer tako dolgo, da jo bo že enkrat konec, ker jo mora biti. Saj vemo vendar vsi, kako drugod ravnajo z ■našimi napisi. Ali so morda tudi Nemci malenkostni, ali so morda tudi Italijani malenkostni? Njim tega nihče ne očita, pač pa ne bo malo naših ljudi, ki bi hoteli očitati nam malenkostnost, ker hranimo nacijo-nalno pravico, ki se povsod drugod po svetu razume samo po sebi. Ce že hočejo nekateri posnemati tujce, potem naj slede tudi njegovi narodni zavesti, potem naj bodo tudi tako narodno ponosni, kakor so tujci. V zadnjem času pa smo doživeli tudi, da so pričela nekatera naša znanstvena društva objavljati v svojih publikacijah tudi sa-momemške razprave. Pravijo, da je to v interesu znanosti, da je to v dobro slovesa naših znanstvenikov in tudi to pravijo, da bo s tem glas o naši kulturi šel po vsem h vetu. In še več sličnih lepih razlogov vedo povedati, ali vsi skupaj niso vredni niti piškavega oreha. Kajti nasproti vsem tern razlogom stoji, da je mrtvo za narod vse delo njegovih znanstvenikov, če ni to delo dostopno za one, ki govore le narodni jezik. Veak narod mora zahtevati, da mu znanstveniki govore v njegovem jeziku, ker šele potem ima zanj delo njegov znan-ifittunikov smisel. Ce pa znanstveniki s sa-monemškimi članki dopovedujejo narodu, Jnora se naučiti tuj jezik, če se hoče dokopati do znanstvenih rezultatov, potem je za narod mnogo bolj praktično, da briše vse dzdatke za lastno znanost in naravnost jemlje vse iz tujega znanstvenega zaklada. Ce je že tako, da moramo mi vedno črpati znanje le iz nemških knjig, potem je tudi odveč vse delo za naše lastno znanstveno življenje. Dovolj drago je to življenje in ni treba narodu dosti pripovedovati, kako bi *e ta denar mogel bolje in praktičnejše uporabili. In niti tajiti ni mogoče, da bi bila v tem zelo jasna logika. Najtežje na vsej zadevi pa je to, da se s lemi nemškimi članki v od nas izdajani ueviji dopoveduje narodu, čeprav nehote, da je njegov jezik za znanstvene razprave preslaboten, da ni torej enakovreden tujemu. Obenem pa se širi s temi nemškimi članki ona nemška imperijalislična misel, da je vsa Slovenija nemški jKulturboden«, da objema nemško jezikovno ozemlje tudi vso Slovenijo. Eno ko drugo pa je naravnost smrt >.a naše narodno življenje in za vso našo kulturo. . Naj bo komu prav ali ne, resnica zahteva, da se vse to pove naravnost in brez ovinkov. Te nacijonalne brezbrižnosti in lohkomišljenosti je res že preveč in je že podobno, kakor da bi se kot pravi otroci igrali z ognjem. Toda drugod takih otrok ne trpe, še manj pa njih nevarne igre. Ali «mo res tako močni, da bi si smeli mi dovoliti stvari, ki si jih večji narodi ne dovolijo? Povsod po svetu je nacijonalni ponos dolžnost državljana, pa tudi kulturnega človeka. Le pri nas naj bi bila nezavednost pridobitev 1 ■Egpg.-aaBa* 'kjbzs Nova polemika med vatikanskim glasilom in fašisti Fašistovski tisk očita Vatikanu agresivnost napram Italiji in fašizmu Kim, 16. junija. Na proteste vatikanskega glasila sOsservatore Romano« proti zadnjim demonstracijam v Italiji fašistični listi odgovarjajo. Tako se je znova začela pred kratkim ustavljena polemika. »Te-vere« smatra, da Vatikan s svojim postopanjem žali Italijo, ker iOsservatore Romano« neprestano prinaša opise položaja katoliške cerkve v Italiji in ostro protestira o dogodkih v drugih državah, zlasti v Španiji, kjer je katoliška cerkev preganjana, pa se vatikansko glasilo noče izjaviti. Razen lega da prinaša »Osservatore Romano« brzojavke in dopise, po katerih se ves katoliški svel zgraža nad tem, da se katoliški cerkvi v Italiji delajo tako strašne krivice. Zakaj ne dviga takega protesta proli drugim državam, v katerih katoliški cerkvi tudi ne cveto rožice, temveč dela to samo glede Italije? iTevere« kritizira postopek papeža Pija XI., ker ni poslal svojega odposlanca na svečanosti v Padovo, kjer so proslavljali 700-letnico smrti sv. Antona, pač pa je v Marseillu na svečanostih Notre Dame de la Garde prisostvoval poseben papežev delegat, čeprav je bilo za prireditev procesije v Marseillu potrebno posebno dovoljenje civilnih oblastev. »Tribuna« na to pripominja, da Vatikan napram fašistični Italiji nastopa agresivno, med tem ko je do drugih držav koncilian-ten in niti ne protestira proti temu, da je v Marseillu potrebno dovoljenje civilnih oblastev za prireditev procesije, med tem ko v Italiji procesije sam Vatikan prepoveduje. V Italiji se prepovedujejo verske manifestacije, in to baš v fašistični eri, ki je katoliški cerkvi zavarovala vse pravice. Ta prepoved je pri duhovnikih in pri vernikih izzvala popolnoma napačno mnenje o položaju v Italiji. »Tribuna« meni, da protestov, ki jih objavlja vatikanski »Osservatore Romano«, ni treba upoštevati. Postopa naj se tako, kakor je reagiralo fašistično prebivalstvo v kraju Afragoli, ki je kljub prepovedi cerkvenih oblastev priredilo procesijo in se ni oziralo na duhovnike. Kot odgovor na brzojavke, ki prihajajo v Vatikan, objavljajo fašistični listi pozdravne brzojavke, ki so jih poslali fašisti iz mnogih krajev Italije Mussoliniju in mu izrazili neomajno vdanost. Romunska vlada o svoji zunanji politiki Romunska zunanja politika temelji na ideji pravice in na mirovnih pogodbah — Odstop ministra Hatziegana Bukarešta, 16. junija. AA. Rador poroča: »Neamul Romanul«, poluradno glasilo romunske vlade, prinaša to-le pomembno vesi: Smatramo za popolnoma odveč ponoviti, da Romunija pod nikakršnimi okolnostmi ni krenila s poti zunanje politike, po kateri je šla dozdaj 111 s pomočjo katere je Romunija uresničila svoje narodne težnje. Orijcnfaeija romunske politike, ki jo hočejo perfiilno označiti za nestalno, temelji na ideji pravice, zaradi katere je Romunija šla tudi v svetovno vojno, in na tistem stanju v Evropi, ki so ga zgradile mirovne pogodbe. Dokler obstoji solidarnost zaveznikov in dokler živi ideja revanše v nekaterih državah, Romunija sploh nima izbere med namišljenimi raznimi politikami. Bukarešta, 16. junija, k. Sinoči je podal ostavko minister brez listnice Julijan Hatziegan, ki se vrne zopel na svoje prejšnje mesto rektorja vseučilišča v Cluju. Poset jugoslovanskih bojevnikov v Franciji Navdušene jugoslovansko-francoske manifestacije v Chambery-ju Chambry, 16. junija. AA. Včeraj ob 14. so dospeli sem bivši jugoslovanski bojevniki. Na postaji so jih sprejeli predstavniki Poilus d’Oricnt in oblasti, na čelu z vojaško godbo, ki jc igrala jugoslovansko državno himno. Formirata se je nato povorka, ki je šla v mesto pred magistrat. Povsod na ulici je ljudstvo pozdravljalo naše bojevnike s klici »Vive la Yougosla-vie«. Naši bojevniki pa so odgovarjali »Vive la France«. Bojevniki so nato odšli v mestno hišo, kjer jih je pozdravil podpredsednik občine Vellard. Potem ko je bila servirana zakuska, se je zahvalil v imenu jugoslovanskih bojevnikov za lepi sprejem polkovnik Stefanovič. Medtem je prišel tudi predsednik občine, ki je gostom istotako zaželel dobrodošlico. Pozdravne govore so imeli še predsednik sekcije Poilus d’Orient, jugoslovanski delegat Djuričič in poslanec za savojsko okrožje Pierre Costet ter generalni tajnik prefekture. Vsi so v svojih govorih slavili junaštvo jugoslovanske in francoske vojske. Na kolodvor so spremili jugolovanske goste predstavniki mnogih organizacij in oblasti 2 vojaško godbo na čelu. Prebivalstvo Italije Rim, 16. junija. AA. Listi poročajo, da je na osnovi zadnjega štetja bilo v Italiji 42 milijonov 118.435 ljudi. Od leta 1921. je število prebivalstva narastlo za 3 in pol milijona. Listi smatrajo, da je moč naroda odvisna ne samo od kvalitete, temveč tudi od števila. V rim tega je sedaj italijanski narod prešinjen z Mussolinijevim duhom. Težkoče z madjarskim zunanjim posojilom Pari*, 16. junija. Predsednik madjarskega Kreditnega zavoda se je mudil v Parizu v svr-ho najetja večjega zunanjega posojila. V pariških finančnih krogih se zatrjuje, da je Francija odklonila posojilo posameznim državam v Srednji Evropi. Problemi posojil se rešujejo lahko samo kolektivno za večje število držav oberoem. Amerika je predložila podatke o stanju svojega oboroževanja Ženeva, 16. junija. AA. Združene države severne Amerike so kot prva velesila predložile Društvu narodov poročilo o svoji oborožitvi. Washington hoče s tem dati primer za prihodnjo razorožitveno konferenco. Poročilo o stanju oborožitve se nanaša na čas od 20. junija 1929 do 30. junija 1930. Manevri nemške mornarice ■Willielinshafen, 16. junija. AA. Nemška mornarica je včeraj odplula na vežbe v Norveško morje. Na visokem morju so se Ji pridružili oddelki mornarice, ki so staeijonirali v Vzhodnem morju. Vežbe bodo trajale do 5. julija. Ladje se bodo vežhale v plovbi po hudem morju. Istočasno bodo strelske vežbe. Avstrijska podmornica najdena v morju Ancona, 16. junija. AA. Na podlagi prijave ribičev, da se jim zatikajo mreže, je remorker »Tritone« našel v oddaljenosti 6 milj od obale avstrijsko podmornico, ki leži 25 m pod gladino. Po dosedanjih ugotovitvah je podmornica nepoškodovana in jo bodo skušali dvigniti. Potapljač Ivan Gersellic, ki je ugotovil kraj, kjer leži podmornica, se je smrtno ponesrečil. Po nezgodi podmornice »Nautilus« Newyork, 16. junija. AA. Križarki »Wyoming« in »Arkansas« sta prispeli do podmornice »Nautilus«, ki je postala plen Oceana. Stroji niso več delovali in vsi akumulatorju so bili izčrpani Poškodovala .jo je huda nevihta. Smrt direktorja zagrebške drame Zagreb, 16. junija, k. Danes ponoči ob 1. url je umrl lu znani igralec Ivan Rajič, direktor drame. Prepovedane publikacije Beograd, 16. junija. AA. S sklepom notranjega ministra št. I 17492 z dne 10. .Junija t. J. je prepovedano uvažanje in širjenje v naši državi časopisa »Magazin fur alles«, ki Izhaja v Berlinu, ker piše v komunističnem duhu. Beograd, 16. junija. AA. S sklepom ministra notranjih zadev I 17807 z dne 12. junija t. 1. je prepovedano uvažanje in širjenje po naši državi brošure »Durch Lug und Trug, durch Gewalt und Morde«, ki jo je v nemščini izdal na Dunaju Gustav Perčec. Prepoved prodajanja srečk tujih loterij Beograd, 16. junija. AA. Na podlagi čl. 23 zakona o ureditvi državne razredne loterije je prepovedano prodajanje srečk tujih loterij vobče. Sestanek žitnih borz srednje Evrope Bukarešta, 16. junija. AA. MTI javlja: Na včerajšnjem sestanku žitnih borz srednje in vzhodne Evrope je bilo sklenjeno, da bo prihodnja konferenca leta 1932. v Bukarešti. Obenem je naprošena uprava borze v Buk; ešti, da bi prevzela predsedstvo na tem kongresi;. Zagrebški proces Zagreb, 16. junija, k. Danes so se nadaljevali govori braniteljev v kazenski razpravi proti Ilraniloviču in tovarišem. Danes dopoldne sta govorila dva branitelja, in sicer najprej Soldi-nov in Bezmarovičev, zatem pa Križnjakov in Javorjev. Na smrt obsojeni morilki Budimpešta, 16. junija, n. Danes je bila v Szolnoku izrečena obsodba proli ženi Pavla Ju-hasa in ženi Valenta Sordata, ki sta z arzenikom zastrupili svoje može. Obe obtoženki sta bili obsojeni na smrt na vešalih. Pri čitanju obsodbe sta se onesvestili. Juslifikacija se bo izvršila v sredo zjutraj ob 6. uri na dvorišču okrožnega sodišča v Szolnoku. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 16. junija (d). Pretežno Jasno, le zmerno nagnjenje h krajevnim vročinskim nevihtam; verjetno Je, da bo sedanja vročinska perioda trajala dalje časa Poljski novinarji v Splitu Split, 16. junija. AA. Poljski novinarji, ki potujejo po naši državi, so prispeli snoči s parnikom Dubrovačke plovidbe »Dubrovnikom« semkaj. Na vožnji jim je kapitan ladje izkazal posebno pozornost s tem, da je dal na prvem jamboru razobesiti poljsko zastavo. Občinstvo v Splitu je poljsko zastavo pozdravilo z velikim navdušenjem, potniki pa so se ganjeni zahvalili kapitanu za toliko pozornost. V Splitu so si gostje ogledali park na Marjanu, zvečer pa jim je predsednik občine Rašič v imenu splitske mestne občine priredil banket, na katerem so bili razen zastopnikov banske uprave in mestne občine tudi predstavniki vseh oblasti, mnogoštevilni novinarji in drugi odličniki. Banket je potekel v prisrčnem in prijateljskem razpoloženju in med toplimi zdravicami z obeh strani. Nabiralniki za zračno pošto Beograd, 16. junija, o. Poštna uprava je v večini mest postavila posebne pisemske nabiralnike modre barve z napisom »Vazdušna pošta« in s sliko letala kakor tudi z označbo časa, ko se nabiralnik izpraznuje. Izpraznjevanje nahi-ralnikov je urejeno tako, da se pošiljke lahko o pravem času odpravijo s prvim prihodnjim poštnim letalom če je v dotičnem kraju letalsko pristanišče; če pa v kraju ni letalskega pristanišča, se pošiljke odpravijo s prvim prihodnjim vlakom do najbližjega letalskega pristanišča in od tam dalje z letalom. V pisemske nabiralnike se mečejo samo navadna avfjonska pisma in dopisnice. Priporočene avijonske po--šiljke pa je v interesu samih pošiljateljev treba izročati na pošti, ki izda pismeno sprejemno potrdilo. Tako je treba izročati ludi tiskane stvari, poslovne papirje in blagovne vzorce. Na krajnih straneh nabiralnikov je pritrjena tariTa za zračni prenos pisem in dopisnic. V pristojbini je obsežena redna in dopolnilna poštna pristojbina in po tej pristojbini je treba taksirati pisma in dopisnice, preden se vržejo v nabiralnik. Premestitev Beograd, 16. junija, AA. S sklepom ministra za socijalno politiko in narodno zdravje in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta je postavljena za višjega pristava Doma narodnega zdravja v Mariboru dr. Amalija Šimenc, višji pristav šole za sestre-pomočnice v Zagrebu, na lastno prošnjo. Nadškof Šarič v avdijenci pri papežu Rim, 16. junija. AA. Sveti oče je danes sprejel v avdijenco sarajevskega nadškofa Sariča. Hud orkan nad Hrvatskim Zagorjem Zagrelt, 16. junija, k. Včeraj popoldne je t llrvatskem Zagorju besnel hud orkan, ki je imel srediBSe v Zlataru. Orkan je bil tako močan, da v teh krajih ne pomnijo enakega. Rkoro vsi posevki na polju »o uničeni. Drevesa so bila s koreninami izruvana iz zemlje. Vihar jih je odnašal 10 m daleč po zraku. Večini hiš je veter odnesel strehe. V Krapinskb Toplicah je bil poškodovan zvonik in ni dosti manjkalo, da bi se zvonik ne porušil. Med prebivalstvom je vladala velika panika. Padala je tudi toča. Posamezna zrna so bla težka do 15 dkg. V vseh tamošnjih občinah je napravljena velikanska škoda. Osijek, 16. junija, k. Sinoči je nad vso Slavonijo besnela litina nevihta. Ne ve se še, koliko škode je nevihta napravila, tzgleda pa, da jo je dosti. Telefonske proge so bile danes dopoldne pretrgane. Krvavo maščevanje na ulici Odpuščen delavec je napadel z nožem inženjerja Kulhaneka Ljubljana, 16. junija. Okoli pol 19. ure se je pripetil na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo razburljiv dogodek. Ko je inženjer Anton Kulhanek, ki je nameščen pri tvrdki Siemens Schuckert, pregledoval dela pri gradbi cestne železnice, se mu je nenadoma od zadaj približal delavec Josip Kalar iz Viča in ga napadel z nožem, še preden se je inženjer zavedel, kaj mu delavec hoče, je občutil silno bolečino na tilniku. Napadalec mu je zadal z nožem veliko rano, iz katere se Je vlila kri. Na srečo rana, ki Je zelo krvavela in Je moral inženjer takoj iskati zdravniške pomoči, ni nevarna. Delavca Kalarja so včeraj odpustili iz službe, ker ni hotel izvršiti neko odkazano mu delo. Takoj po odpustu je delavec grozil, da se bo že maščeval. Krvavo maščevanje je res izvršil. Policija ga je takoj po napadu aretirala. Toča je uniči a vse Obupna poročila o posledicah neurja v ponedeljek Sv. .lurij ob juž. žel., 16. junija. Nevihta s točo je v ponedeljek 15. t. m. popoldan divjala po vsej okolici in napravila ogromno škodo. V Dramljah je padala toča, debela kot pest in popolnoma potolkla vinograde in oklestila sadno drevje. Tudi žito in drugi poljski pridelki so do tal potolčeni. Kjer so v ponedeljek dopoldne še bili lepi zeleni vinogradi, tam je sedaj vse rujavo, niti ene zelene veje ni več. Ljudstvo je obupano in si ne ve pomagati, saj je vsa letina, ki je tako dobro kazala, popolnoma uničena. — Tudi proti Planini je padala toča, debela kot kurja jajca. Skoda je nedogledna. Oblasti bodo morale nesrečnim krajem priskočiti na pomoč. — V Dramljaii je na ljudski šoli pobila toča okoli 60 šip. Šmarje pri Jelšah, 16. junija. V ponedeljek popoldan je toča v Šmarju pri Jelšah in okolici napravila strahovito škodo. Na sodišču in na šoli »o vse šipe pobite. Še hujša pa je škoda na poljih, kjer je vse zbito. Enako je v Ponikvi, kjer kmetje ne bodo imeli kaj kositi. Ustanovitev Gostilničarske pivovarne J. J. Laško Uspel ustanovni občni zbor v Laškem — 3020 delničarjev je podpisalo 22.696 delnic v znesku 11 milijonov 348.000 Din — Zvišanje glavnice na 15 milijonov Laško, 16. junija Danes je g. Majcen Ciril, predsednik priprav- jLJama—smmcammaaacma S&1k€}lsfw>£> Ijalnega odbora »Gostilničarske pivovarne d. d. Laško« in restavrator na Zidanem mostu otvoril ob 11. uri v liolelu »Savinja« ustanovni občni zbor te delniške družbe. Pozdravil je vse na-vaoče izredno številne delničarje in zastopnika kr. banske uprave sreskega načelnika g. Pin-kavo, načelnika dr. Roša, predsednika Kavčiča iz Ljubljane, notarja Pristana ter zastopnike dnevnikov. G. Majcen je nato na kratko obrazložil, kako je snujoča se družba dobila začasno koncesijo za postavitev nove pivovarne v Laškem. Prečital je zadevne odloke oblastev in ugotovil, da je bilo zadoščeno vsem predpisom za sklicanje ustanovnega občnega zbora. Predpisano število delničarjev je pri ustanovnem občnem zboru navzoče. Bilo jih je celo več. Zaradi tega je bil ustanovni občni zbor sklepčen. 3020 delničarjev iz vse banovine G. Majcen je še na kratko pojasnil, zakaj so sklenili gostilničarji ustanoviti svojo pivovarno, že obstoječ pivovarniški kartel namreč izkorišča glavne odjemalce piva gostilničarje in zato so tii vprašali, ali ne bi kazalo ustanoviit svojo pivovarno. 01 tega bi imeli dobiček gostilničarji i,n konzumenti, ker bi se zadovoljili z manjšim dobičkom in bi dajali dobro pivo poceni. Začetek akcije je bil zelo težek. Pripravljalni odbor je moral premagati velike ovire, toda z vztrajnostjo, voljo in vero vase so bile premagane vse ovire in danes je že manj dvomljivcev v ti. 'coijo, nasprotno pa je zanimanje za njo vedno večje celo v krogih, ki so jih sprva najbolj nasprotovali. Sicer je pa 3020 delničarjev, ki jih ima zdaj družba, močan kader iz ljudstva dn najr Ijše jamstvo, da družba ne moire biti muha enodnevnica in da ji je uspeh zagotovljen. Zahvalil se je še vsem, ki so se kakorkoli žrtvovali, da je akcija uspela, tako tudi našemu časopisju in nekaterim zagrebškim listom. Zanimivo tajniško poročilo Zanimivo je bilo tajniško poročilo tajnika pripravljalnega odbora g. Tropa Ognjeslava, posestnika in hotelirja v Laškem. Poročal je, da je nekdanja pivovarna v Laškem polagoma propadla, ko je je kupila družba »Unionc, in tako sy bili odjemalci izročeni na milost .in nemilost pivovarniškim kartelistom. To je dalo vzpodbudo v osamosvojitvi. Dne 17. avgusta 1929 so »e se»lQli pr viž možje, ki so začeli s to akcijo in so položili temelj za družbo, k. uri v operi ponovi. Cene sedežem od 10 Din do 3 Din. Stojišče 1’50 Din. Vabimo deco, starše in šole. ■ Podružnica bolniško-podpornega društva priv. nameščencev »Merkur« opozarja vse člane, da je pisarna podružnice odprta vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 19. ure, v sobotah samo od 11. do 14. ure. Ob istih urah se sprejemajo •tudi novi člani. Pisarna se nahaja na Dunajski cesti št. 29/1 (fliša Gospodarske zveze). Od 20. t. m. bo imela telefon št. 30-39. ■ Ženska Ciril Metodova podružnica priredi v nedeljo, dne 21. junija »dan bonbončkov« v korist družbe. 1459 ■ Najboljši liker sveta »Uromožovka« Maribor, Maistrova. ■ Operna produkcija naših konservatoristov. Danes zvečer ob 20. uri bo v dramskem gledališču javna produkcija gojencev operne šole ljubljanskega konservatorija. Nastopijo gojenci učiteljev ge. Škerlj-Medvedove, ter kapelnikov Neffata in dr. Švare. Na sporedu so te točke: 1. Iiumperdink: Janko in Metka. Scena iz I. dej. Izvajajo: Arkova, Mezetova, Dolenčeva. 2. Thomas Miignom. Scena iz III. dej. Izvajata Vedra-lov.i in Juvanec. Lortaing: Wormski orožar, sklepna scena I. dej. Izvaja Mlekuševa. 4. Gou-nod-Faust: Scena in arija iz III. dej. Izvaja Arkova. 5. Čajkovski: 3. slika Onjegina. Izvajata Mezetova in Vedralova. 6. Puccini: Plašč. Izvajajo: Švigelj, Arkova in Burger. 7. Smetana: Prodana nevesta. Scena iz II. dejanja. Izvajata: Dolenčeva in Krmpotič. Tej točki sledi kratek odmor, v I. delu produkcije pa se izvaja II. dejanje Mozartove opere Figarova svatba. V posameznih vlogah nastopijo: Švigelj kot grof Alma-viva, Mezetova — grofica Rozina, Suzana Arkova, paž: Obenvalderjeva, Figaro: Magolič, Marcelina: Mlekuševa, Bartolo: Se k ul a, Bazilio: Sancin in Antonio: Franko. Podrobni spored se dobi v pr ’ redflji in pri uiljelerjih. Opozarjamo, da se vrši predprodaja vstopi ni c cel dan pri dnevni blagajni v operi 'n od 'AH. ure dalje v veži dramskega gledališča. \ stopnice so od 10 Din navzdol. ■ Sklepne produkcij«; gojencev drž. konservatorija se bodo vršile v sledečih dneh I. v petek, dne 19. v Filharmonični dvorani, II. v torek, dne 23. v Unionski dvorani, III. v sredo, dne 24. v Filharmonični dvorani in zadnja IV. v petek, dine 26. v Filhanmočni dvorani. Pričetek produkcij vsakokrat ob 20. uri. ■ V mestni klavnici ljubljanski se bo v četrtek 18. t. m. ob 15. uri prodajalo na prosti stojnici prašičje meso. ■ Nepobolšljiva samomorilka. Rozka M. se je že večkrat hotela odtegniti življenju in je že nekaterikrat poizkusila samomor. Nedavno je obiskala neko svojo prijateljico natakarico in jo vprašala, kje je toaleta. Ker Rozike dolgo časa ni bilo nazaj, so jo poiskali in jo našli zvijajočo se v hudih krčevitih popodkili. Takoj so jo prepeljali v bolnico, boječ se, da se je Rozka ponovno zastrupila. V bolnišnici so ji izprali želodec, vendar niso zasledili nikakega sirupa. ■ Nezgoda dolgoprstneža. Slikarski pomočnik Ivan A. je v ponedeljek zvečer vdrl v trgoviuo Franca Rotarja na Jesenicah v namenu, da si prilasti tujo lastnino. Pri njegovem početju ga je zasačil lastnik in ga hotel prijeti. Nepridiprav se mu je izmaknil in je skušal skočiti skozi odprto okno. Trgovec Rotar je hitro pograbil železen drog in z njim udaril talil po desni nogi. Tat je plačal svoje početje zelo občutno. V ljubljanski bolnišnici so dognali, da ima zdrobljeno nogo. Mavih €>i? m Nastop Sokola Maribor I. V nedeljo, dne 21. t. m. bo imel Sokol Maribor I. svoj drugi javni nastop. Spored je jako pester in je razviden s plakatov. Opozarjamo samo, da lio nastopilo tudi vojaštvo. Po sporedu bo tekma" v odbojki med člani Sokola I. in med gojenci inženirske podčastniške šole. m Poroka. Na Dunaju sta se te dni poročila tukajšnji industrijalec g. Karel Franz in gdč. Ingeborg Lopan, hčerka tukajšnjega upokojenega polkovnika. m Iz gledališča. Ker je gospod Edo Grom nenadoma obolel, je proslava njegove 25-letniee odgodena na poznejši čas. — Namesto predzadnje dramske premijere dobijo abonentje še enkrat Kienzlovo opero »Evangeljnik« v abonma-nu. Vršili se bosta pa le dve predstavi, in to za ab. A in za ab. B. Med ta dva obonmaua bo razdeljen ab. C. Tozadevne nakaznice, ki bodo veljale za opero »Evangeljnik« ter za zaključno predstavo, bodo prejeli abonentje C pri nocojšnji predstavi »Evangeljuikas. ni Kinematografi. Grajski kino: od četrtka dalje zvočni velefilm »V službi cesarja« z Renato Mullerjevo. Kino Union: do vključno četrtka zvočni film »Atlantik« s Fritzem Kortnerjem in Willyjem Forstom. m Rokoborbe. Mednarodne rokoborbe ISSK Maribora so se v ponedeljek končale sledeče: Prva sta nastopila Bolgar Belič in Romun Pe-cascu. Napeta borba se je po 22 minutah končala z zmago Beliča. V odločilni borbi sta se spoprijela na to Nemec Frank in Sedmogračan Csoutos; po par raznih razburljivih prizorih je bilo v 33 min. proglašen za zmagovalca Frank, ker je sodnik Csoutosa neupravičeno diskvalificiral. Zadnja sta se borila Afričan Tom Sayer in Zagrebčan Krajčevič; zmagal je po 6 minuti zamorec. m Zakaj ljubljanske drama ne gostuje v Mariboru? V javnosti je bilo že večkrat omenjeno čuduo in nerazumljivo razmerje med ljubljanskim in našim mariborskim'gledališčem, zato nas je tembolj razveselila vest, da bo ob zaključku letošnje sezone vendarle gostovala v Mariboru ljubljanske drama. Objavljen je bil tudi že repertoar — nenadoma pa je vse padlo v vodo. Ne vemo zakaj, govbri pa se, da po krivdi ljubljanskega vodstva? Če je to res, potem moramo tako postopanje odločno obsoditi. Naša gledališča so javne institucije, namenjene vsemu našemu narodu in ne posameznikom. Interesi našega kulturnega napredka zahtevajo najtesnejše sodelovanje med Ljubljano in Mariborom ter obratno. To sodelovanje pa bi se najlepše pokazalo z gostovanji Ljubljančanov in Mariborčanov v Ljubljani. m Nenavadna smrt na cesti. V ponedeljek krog 20-45 je našel 10-letni čevljarski vajenec Ivan HeriČko v Vrbanovi ulici v bližini hiše št. 27 v cestnem jarku starejšega neznanca, katerega je s pomočjo še nekega drugega pasanta Jz d.vu.&ih banovin Lep napredek naše civilne avijacije Otvoritev nove zračne črte Beograd-Podgorica V ponedeljek je bila otvorjena nova zračna proga Beograd-Podgorica. Na aerodromu v Zemunu se je vršila najprej svečana blagoslovitev trimotornega letala »Farrnan«, s katerim se bo vršil zračni promet. Blagoslovitve so se udeležili predsednik društva za zračni promet Novakovič, komandant zrakoplovstva general Nedič, komandant aerodroma podpolkovnik Tomič, francoski vojni avijatičarji in ves oficirski kor bežanijskega aerodroma. Na dano povelje je krenil »Farman« vzdolž Save proti Šabcu. V letalu je bilo poleg potnika 6 potnikov. Ko jo preletel Šabac, se je dvignil aei*oplan nad Cersko planino, kjer se je zmagovito borila srbska vojska. Ko je preletel Drino, je letel nato aero-plan čez bosenske šume ter ob 9.45 pristal v Sarajevu. Tu so se pridružili še nekateri potniki, aeroplan pa je nadaljeval s hitrostjo 180 km na uro dalje proti jugu. preletel Nevesinsko polje, Durmitor in se dvigal vedno višje ter dosegel višino 2600 m. Točno po 11 urah se je spustil aeroplan v Podgorico, kjer so priredili Črnogorci vsem potnikom iskren sprejem. S tem je naša civilna avijatika dosegla zopet nov lep uspeh. Vsi potniki pripovedujejo z največjim navdušenjem o lepi in sigurni vožnji aero-plana. 130 ljudi aretiranih Sodišče v Beranu je odredilo aretacijo 130 ljudi, ki so obtoženi, da so koncem leta 1919. in začetkom leta 1920. pokradli deske in drug materijal strugarju Rustemu Agoviču in njegovemu drugu Arsenijeviču. Aretacija tako velikega števila ljudi je izzvala največjo senzacijo. Aretiranci so večinoma kmetje iz okoliških vasi. Takoj po tatvini desk je Arsenijevič vložil tožbo proti 14 kmetom iz občine polimske. Policija jih je pred 14 meseci aretirala in izročila sodišču. Na podlagi njihovih izpovedb pa je nato odredilo sodišče aretacijo vseh 130 kmetov. Ker je zapor beranskega sodišča premajhen za toliko število ljudi, je sodišče najelo še neko hišo kot zapor. Nekateri mislijo, da so te tatvine že zastarele, drugi pa, da so že bile likvidirane vsled amnestije. Vrednost ukradenih desk se ceni na okoli 300.000 Din. Rodbinska tragedija V čelopeku blizu Tetova se je pred tremi leti ločil Trpko Dimitrijevič iz ene najbolj uglednih rodbin v eClopiku od svoje žene Dilbere, ki se je skoro nato zopet poročila. Nato se je Trpko seznanil z neko Jeleno, lepo ženo iz prečanskih krajev. Trpku je la žena zelo ugajala in predložil ji je, da živi z njim skupno. Ona je na to pristala. Ko pa se je pred kratkim vrnil Trpkov mlajši brat Dušan iz tujine, se je Jelena zagledala vanj in nagovarjala Dušana, da živi z njo, sicer da ga ubije. Dušau je nato govoril Trpku, da ženo zapodi, kar pa ta ni hotel storiti. Vsled tega je Dušan sklenil, da Jeleno ubije. Ko se je ta vrnila domov, je zagrabil za puško in sprožil. Zadel pa je mesto žene svojega brata Trpka, ki se je takoj zgrudil. Dušana so zaprli. Bivši madjarski poslanik po 16 letih priznal umor žene in hčerke V vasi Rabej pri Senti je živel 1. 1916. bivši madjarski poslanik Bela Feheri z ženo in .18-letno hčerko Marijo. Živel je v najlepši slogi z rodbino. Ko pa se je seznanil z neko javno žensko, je pričel vedno bolj zanemarjati svojo ženo, pa tudi svoje veliko posestvo. Ker je večkrat peljal svojo hčerko v stanovanje svoje prijateljice, se je nasprotje med njim in ženo še povečalo. Nekoč je prišel pijan iz Segedina domov. Kakor hitro je vstopil v hišo, je potegnil nož in zaklal svojo ženo; ko pa je prišla v sobo hčerka Marija, je zaklal še njo. Nato je zapre-gel konje in zbežal v Romunijo. Več let je taval okoli po svetu in na tse zadnje vstopil v francosko tujsko legijo. Vest pa mu ni dala miru in po 16 letih se je vrnil ter se javil sodišču. Policija sedaj vodi preiskavo. dvignil. Pri tem je pa ugotovil, da je.neznanec mrtev ali vsaj nezavesten in obvestil rešilno postajo. Ta je po prihodu svojega moštva ugtovi-la samo še smrt in odredila prevoz pokojnikovega trupla v mrtvašnico na Pobrežje. Med tem je policija tudi že ugotovila, da je pokojnik bil 60-letni Peter Gajger, posestnik iz Jelovca pri Kamnici. Mož je bil v Mariboru po opravkih in se je naposled tako napil, da je na povratku proti domu ves čas padal. Nekateri pasanti so ga sprva pobirali, ker je pa bil aroganten, so ga naposled pustili v jarku. Po zdravnikovi ugotovitvi je Gajgerja zadela kap in je bil takoj mrtev. m Radi kvalitete in ceno — samo »Karo čevlje!« 985 m Pijte original »CHABESO«. 1114 m Padec s senika. V pondeljek zvečer je v št. liju v Slovenskih goricah padel s senika na cementna tla 54-letni hlapec Alojzij Kokol in se težko notranje poškodoval. Zdravi se v tukajšnji btlnišnici. m Samomorilni poskus. V Ložnici stanujoča delavčeva žena, 40-letna Ivana S. si je v ponedeljek zvečer v samomorilnem namenu prerezala z britvijo vrat. Sosedje so njeno početje še pravočasno opazili in pozvali rešilni oddelek. ki je ranjenko prepeljal z avtom v bolnico. Njeno stanje je še vedno nevarno. m Smrtna nesreča na železnici. V noči od ponedeljka na torek je pri pesniškem predoru povozil zagrebški brzovlak služkinjo Marijo Kožuhovo. Bila je takoj mrtva. Ker je nesreča skoraj izključena, je Kožuhova najbrže izvršila samomor. Vendar bo resnico ugotovila šele uvedena preiskava. m Bik napadel starca. V Boračevem je besen bik napadel 60-letnega posestnika Vinka Krainerja in mu zdrobil spodnjo čeljust. Nezavestnega so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. m Karamliol. Na Radvanjski cesti se je neki osebni avtomobil zaletel v dvovprežni voz posestnika Franca Pristovnika iz Radvanj in ubil enega konja. m Dan nesreč in samomorov. Pretekli ponedeljek je bil dan nesreč, samomorov, nezgod itd. Rešilni oddelek je moral nastopiti v 15 slučajih, med katerimi sta bila dva smrtna. m Vlom v skladišče. V noči od ponedeljka na torek je neznanec s ponarejenimi ključi odprl kletno skladišče trgovca Vertovška v Franko-panovi ulici in odnesel 28 litrov bučnega olja, več kilogramov masti, masla itd. Skupna vrednost še ni precenjena. Policijsko predstojništvo je uvedlo najstrožjo preiskavo in zasledovanje. m Obsodita kaznjenca. Včeraj je bil pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča obsojen na 2 leti težke ječe kaznjenec Anton Arš, ker je letos 11. marca v tukajšnji kaznilnici napadel paznika Kaniča in ga 4-krat tako udaril z železom po glavi, da je moral v bolnišnico. m Tatvina kolesa. Petru Močniku je v ponedeljek izginilo iz neke veže v Jurčičevi ulici 700 Din vredno kolo znamke »Diana«. m Vloin*v železniški voz. Med postajama Pragersko—Maribor je v ponedeljek /.veter neznanec vlomil v brzojavni prtljažni voz posebnega vlaka ter ukradel več pošiljk, naslovljenih na mariborske trgovce. V enem zavoju so bile gramofonske plošče, v ostalih pa samo galanterijsko blago. Tatvina je bila odkrita šele v Mariboru. Ccljfe * Redovne vaje za župni zlet se vršijo za brate, ki imajo slavnostne kroje, skupno s telovadci v četrtek 18. in petek 19. t. m., obakrat točno ob 20-15 na dvorišču mestne narodne šole. Kdor se teh vaj ne bo udeležil, ne bo pripuš-čen k povorki. — Načelnik. * Občili zbor Muzejskega društva bo v četrtek 18. t. m. ob 20. uri v rdeči sobi Narodnega doma. * Občni zbor Ribarskega društva se je vršil pretekli petek v hotelu »Hubertus« pod vodstvom predsednika dvornega svetnika g. dr. Kotnika. Zelo obsežno tajniško poročilo je podal g. Zorko. Celjsko Ribarsko društvo je sodelovalo pri delu na novem ribarskem zakonu in so bili njegovi predlogi sprejeti. Sicer pa je preteklo društveno leto bilo izpolnjeno s stalno borbo za čistost Voglajne in Savinje, ker je nevarnost, da uničijo industrijski odpadki tovarne VVesten vse ribe. Društvo je vso to zadevo sploh spravilo v tek in sodelovalo pri vseh vlogah, komisijah in deputacijah. Žal, da vsa prizadevanja niso imela uspeha in da ribe naprej ginevajo. (/akaj to? Zakaj se odloki ne spoštujejo? Op. ur.). Društvo je sodelovalo pri pravilniku za banovinski davek na ribarske karte in mu je uspelo doseči znatno znižanje takse. Ribarsko društvo namerava v Celju ustvariti ribji trg s paviljonom, ki bi bil dvakrat na-teden odprl in ki bi zalagal mesto ter vsa bližnja zdravilišča s postrvmi in drugimi ribami. Obširno poročilo je podal tudi vodni nadzornik g. 1 ramsehegg. Letos je društvo imelo v svojem vališču 160.000 iker potočne postrvi, iz katerih se je izvalilo 142 postrvi. Volitev se ni vršila, ker se voli odbor na dve leti in je bil sedanji odbor izvoljen lani. * Avtomobilska nezgoda. V ponedeljek popoldan ob pol petih, ko je ravno močno lilo, je hitela 19-lelna služkinja Deželak Terezija iz trafike Kovač v Aleksandrovi ulici. Proti Glavnemu trgu je tedaj pripeljal osebni avto, ki ga je vozil šofer L. Ker je močno grmelo in ker je imela Deželakova razpet dežnik, ni opazila avtomobila ler naravnost pritekla predenj. Šofer je avto takoj ustavil, vendar je nvto podrl Deželakovo na tla- in ji je šlo prednje kolt Srez stegno. Iz drogerije »Sanitas« so takoj telefo-nično pozvali rešilno postajo, ki je v najkrajšem času prispela ter z rešilnim avtom prepeljala ponesrečenko v bolnišnico. * Nalezljive bolezni v Celju in okolici. V času od 22. do 31. maja je bilo stanje nalezljivih bolezni sledeče: legar v okoli rt 2; davica v okolici 1; šen v okolici 1. * Mestni kino ostane radi poletnega časa do nadalinega zaprt. * Najdbe. Na Kralja Petra cesti je bil najden zlat uhan. — V Jurčičevi ulici je bila najdena moška palica. — Pred mestno elektrarno je bila najdena denarnica z drobižem. — Vse se dobi na policiji. laši javnosti! Zdi se nam potrebno, da povemo naši javno sti, da se pripravlja ukinitev inženjersko-geo-detskega oddelka na tehnični fakulteti. Ukinila naj bi se s koncem lega študijskega lela prvi letnik inženjerslco-geodetskega oddelka in drugi letnik kulturno-geodelskega oddelka. Tako bi ostal v jeseni le čelrli letnik kult.-geod. oddelka in s stud. letein 1932—33 geodetski oddelek na tehniški fakulteti sploh ne bi več obstojal. In sedaj vprašamo: Zakaj odpraviti tako važen oddelek na tehniški fakulteti? Po celi državi se vrše nove katastrulne izmere in zaposlitve bi bilo zmeraj dosti. Torej ne more biti govora o nadprodukciji inženerjev-geodetov, obratno bi se pa naval na druge oddelke zmanjšal. Res je, da nima inženersko-geodetski oddelek, katerega smo zahtevali in ga še zahtevamo, nobenega svojega rednega profesorja. Ako bi bil torej govor o kvalificiranih učnih močeh, katerih oddelek nima, bi se moralo o tem misliti takrat, ko se je ta oddelek ustanavljal, ne pa sedaj, ko se ga hočejo odraviti. Res je, da se naša tehnika težko preživlja s svojim budžetom, toda če se je vztrajalo do-sedaj, naj se skuša obdržati isti položaj, ne pa ukiniti za naše prilike tako važen oddelek, kakor je inženjersko-geodetski, in čakati s ponovno otvoritvijo na boljše čase. Ni naša naloga, da si preskrbimo sredstev in kvalificiranih predavateljev, toda tudi tega se bomo lotili in pozivamo slovensko javnost, da nas podpre v boju za našo neokrnjeno tehniško fakulteto na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Slušatelji. Skupno zborovanje slovenjebistriškega učiteljskega društva Slovenjgradec, 15. junija. Po zadnjem, zelo uspešnem zborovanju obeh društev v Slovenjgradcu se je vršlo minulo soboto zopet skupno zborovanje v Šoštanju ob skoraj polnoštevilni udeležbi. Najprej je kratko zborovalo vsako društvo o stanovskih zadevah. Preds. slovenjgr. učit. društva šol. upr. g. Kopač Leopold je podal obširno poročilo o zadnji seji širjega sosveta U.1U in podal točna pojasnila glede dvomljivih točk novega uradniškega zakona in o drugih stanovskih aktualnostih. Za banovinsko skupščino je bila izvoljena kot dele-gatinja gdč. Šinigoj, za državno skupščino v Beogradu pa poleg predsednika g. Kopača g. Mrovlje. Nato se je vršilo skupno zborovanje, pri katerem je referiral g. Mlinšek o rokotvor-nem pouku v delovni šoli, g. Mrovlje pa v markantnih besedah o Sokolstvu. Pozornost in debata navzočih je bila dokaz aktualnosti obeh predavanj. Po zborovanju in skupnem kosilu je bil skupen izlet v okolico, nato pa tovariški sestanek, pri katerem se je nabral lep znesek za Učdt. dom v Mariboru. Krvav prelep v vinotoču Slovenske Konjice, 15. junija. V naši vinorodni okolici so se zadnji čas začeli vinotoči silno množiti. Vsled nizke cene vina si ga ljudje preveč privoščijo in potem razsaja alkohol. V soboto 13. t. m. zvečer, so prišli v vinotoč Stembergerja v škalcah pri Konjicah štirje fantje; Viktor Obrul, dva brata Jevšenak in neki Lajler ter so začeli pridno prazniti kozarce. Vino se jih je vedno bolj prijemalo in naposled so se tudi sporekli in je prišlo do pretepa. Navalili so na Viktorja Obrula ter ga pobili na tla. Na tleh ležečega so zaceli neusmiljeno obdelavati z noži in palicami. Dobil je na čelu nad desnim očesom dolg in globok vbodljaj z nožem, en vbodi ja j pa v hrbet. Razen tega ima po vsem telesu krvave potpludbe od brc in udarcev s palico. Prepeljali so ga morali v nedeljo zjutraj v tukajšnjo bolnico. Ostale tri nasilneže pa je istotako spravilo orožništvo v tukajšnje sqdniske zapore. Pri zasliševanju se izgovarjajo, da se skoraj ničesar več ne spominjajo, ter vale krivdo'na drugega. f^ciovazije p© zvezdi vecc^mci 107. Tedaj sta se dvignila in stekla med travo do peska, na katerega sta bila položila nezavestno prijateljico. Dlakasta ptica jima je zvesto sledila. Kmalu so bili zopet na Goličavi, toda — o groza. Poleg nezavestne Danice sta opazila meter dolgega škorpijona. Ostudna žival je besno vihala svoj rep s smrtonosnim želo ter iztegala proti deklici svoje velike in ostre klešče. Morilec Ivan Lakner obsojen na 20 let robije Tajna razprava proti poglavarju razbojniške tolpe Laknerju in tovarišem Ljubljana, 16. junija. Danes se je vršila pred ljubljanskim deželnim sodiščem razprava proti Ivanu Laknerju, ki je dne 13. februarja letos zvečer umoril nadžupnika Frana Kušarja v Mengšu in oropal iz župnijske blagajne okoli 30.000 Din. Skupaj ž njim so se zagovarjali tudi trije njegovi pajdaši, obtoženi, da so sporazumno z Laknerjem izvršili več tatvin v ljubljanski okolici, na Gorenjskem in Dolenjskem. Razprava Se je vršila pred senatom petorice, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj, dočim so bili člani senata s. o. s. gg. Anton Avsec, dr. Bogdan Petelin, Janko Mii 1- ler in dr. Dolinar. Obtožbo je zastopal namestnik državnega tožilca dr. Hinko Lučovnik, Laknerja je zagovarjal ex offo odvetnik dr. A h a c h i c h , njegove soobtožence pa odvetnik dr. Aleš Peršin. Razprava se je pričela ob 8’30 in z dveurnim opoldanskim odmorom trajala do 19. ure. Ivan Lakner je bil obsojen na 20 let robije, v najvišjo kazen, ki je po zakonu dopustna za mladoletnika, njegovi soobtoženci pa so bili obsojeni na manjše zaporne kazni in še to sta dva prestala s preiskovalnim zaporom. Ker so Lakner sam in dva soobtoženca še mladoletni, se je razprava vršila tajno. Samomor mladeniča zaradi nesrečne ljubezni Ustrelil se je z istim samokresom kakor brat pred dvema letoma Maribor, 16. junija. Danes že navsezgodaj zjutraj je bila mestna policija obveščena, da leži v bližini železniškega mostu med Dravo in cesto na Pobrežje mrtev neznan mladenič s prestreljeno glavo. Policijski organi, ki so se napotili na označeno mesto, so res našli samomorilca in poleg njega tudi samokres v katerem je še tičal en projektil, dočim je bil drugi izstreljen. Mladenič se je ustrelil v desno sence in je bil očividno takoj mrtev. Pri preiskavi mrliča niso našli nikakih dokumentov, pač pa dve poslovilni pismi. Eno je bilo naslovljeno na mater Alojzijo Blasuttovo, živečo v Cigorici pri Slovenski Bistrici, drugo pa na neko T. K .v Laškem, pokojnikovo ljubico. S pomočjo teh dveh pisem je bilo kmalu mogoče ugotoviti, da je mladenič 21 letni v Lescah pri Celju rojeni in v Videm v Italiji pristojni brusač Konstantin Blasutta, ki je zad- Trg Stodenice brez pitoe vode Prijazen in staroslaven trg Studenice lik Poljčan je zadnji čas prav močno obiskan, zlasti še zato, ker je lepa izhodiščna točka na Boč. Toda predno se povspne izletnik skozi divje romantični »Steingrnben« ha strmo pobočje, se kaj rad spodaj oddahne in pomudi ter si ogleda krajevne znamenitosti. Zadovoljen je in vse je v redu, samo nekaj ga spravi v nevoljo: pri nobeni hiši namreč ne najdeš pitne vode! Toda temu bi se dalo odpomoči, ker je na samostanskem dvorišču neusahljiv rezervoar, ki ga z dobro pitno vodo polni živi studenec. Z malimi stroški bi se mogel zgraditi vodovod, ki hi služil vsemu trgu. Ne le, da pomanjkanje pitne vode slabo vpliva na obiskovalce, ampak je škoda tudi za dragocen čas, ki ga domačini izgubljajo z neracijonelnim dobavljanjem vode iz samostana. Zato bo treba v tako tujskopro-metnem kraju ta nedostatek vsekakor odpraviti. Skupina izletnikov. faradi mejnikov Novo mesto, 16. junija. Zgodilo se je v nedeljo okoli polnoči na cesti med Dolenjskimi toplicami inb ližnjo vasjo Sela. Srečala sta se soseda Lojze Senica in France Primc, oba posestnika na Selih. Takoj sta načela staro pesem, ki sta jo pela že stari Senica in Primc: mejniki niso povsem v redu. Sprva mirna, sta postajala vedno bolj glasna, da so ju čuli fantje v bližini ter to sporočili Šenicovemu bratu Janezu, ki so ga kasneje srečali. Ta je šel takoj k njima ter ju miril in ju pozval, naj gresta raje spat, kar je Primca spravilo v tak ogenj, da je bliskoma potegnil nož, hoteč navaliti nanj. Pa ga je Janez zgrabil za roko in mu trenutno preprečil udar. Se je pa pri tem obrezal na roki in vsled tega spustil Primčevo roko. V trenutku je slednji že kot divji mahal po obeh bratih ter osobito Janeza težko poškodoval. Hude rane ima na desni prsni strani, leva ledja in leva noga nad kolenom so močno razrezana. Tudi njegovega brata Lojzeta je doletelo. Nad petnajst centimetrov daleč mu je prerezal desno stran hrbta. Moža bi bila pod okolnostmi tudi lahko izkrvavela, da niso vpitja čuli fantje, ki so se mudili v bližini. Pobrali so in ju peljali v Toplice, na kar so odpremili težko ranjenega Janeza v kandijsko bolnico, dočim je brat ostal v domači oskrbi. Nesreča motornega vozača Zaletel se je v oje voza Slov. Konjice, 15. junija V nedeljo zvečer so se podali tukajšnji motociklisti VVresounigg Herman, Kovač Adolf, Gerič Franjo in njegov pomočnik na izlet v Celje. Ko so se okoli tretje ure zjutraj vračali, je vozil Čeric Franjo s svojim pomočnikom spredaj. Na cesti med Frankolovim in Stranicam, ki ima tudi več hudih ovinkov, pa jim je pripeljal nasproti enovprežen voz, čegar voznik pa je bil močno gluh. Voznik ni slišal prihajajočega motdrja in istotako je tudi vozač Cerič šele poslednji trenutek zagledal voz pred seboj. Z vso silo se je zaletil s prsmi v oje voza, da je dobil globoko rano pod levo pazduho. Njegov sovozač pa je vsled silnega sunka dobil močan udarec na trebuh in istotako toži o hudih bolečinah v črevesju in želodcu. G. Kovač in Wre-sounegg sta nato v taksiju prepeljala ponesrečene« v tukajšnjo bolnišnico. nje čase stanoval pri svojem očetu v Celju, dočim ima v Mariboru sestro Alojzijo, zaposleno kot šteparico pri nekem čevljarskem mojstru. Blasutta se je pred kratkim seznanil s T. K. v Laškem, v katero se je tako zaljubil, da brez nje ni mogel živeti, poročiti pa je tudi ni mogel, ker ni imel za to potrebnih sredstev in ker so bile med njima menda tudi prevelike socialne razlike. Zalo je prišel v Maribor in se danes zjutraj ustrelil. Prav na enak način in z istim samokresom si je pred dvema letoma končal življenje tudi njegov brat, katerega mladenič omenja v svojem materi napisanem poslovilnem pismu, dočim pravi svoji izvoljenki, da odhaja na »oni« svet, kjer bo vse pripravil za njuno združitev in . čez pet let prišel po njo. Pokojnikovo truplo so že dopoldne prepeljali v mrtvašnico mestnega pokopališča na Pobrežju, kjer bo jutri pokopano. Novo mesto Strela je udarila v pondeljek popoldne med nevihto v hišo železničarja Čampe v Cegelnici. Prebila je strop in švignila v sobo baš mimo žene, ki je dojila dete. Na nasprotnem oglju je razrila spet zid in izginila v zemljo. Vžgala ni nič, malo je opraskala zidovje in pa povzročila velik strah. Tri prste mu je razmesarilo. Kdo ne pozna Matasanovega Korlna, večnega barantalca z urami. Razume se na popravljanje ur, ki jih popravlja že desetletja. Pa je zadnje dni spet imel na mizi polomljeno uro. Rabila je novo kolesce, Korel pa ga ni imel. Išče, išče, in stakne v miznici staro patrono, ki je bila tam že leta. Pomeri, zadnji del kot nalašč primeren za kolesce. In vzame kladivo, pa hajd na novo kolo. Nenadno pa se zakadi pod prsti, neznansko poči in trije prsti Korlnove leve roke so vsi krvavi in razmesarjeni. Upati je, da bo trdna moževa narava kmalu prebolela rano. Mlaj so podirali in radovednost je prinesla v bližino tudi pastirčka Francka' Krena tam na Lokvah pri Črnomlju. Fant se je menda preveč zagledal ter se ni dovolj urno umaknil padajočemu drevesu, ki ga je z vrhom oplazilo po levi nogi in mu zlomilo pod kolenom. Se ena polomljena roka in noga. 13-letni kočarjev sin Karel Kastelic iz Kolnic pri Dober-niču je na domačem dvorišču preveč poskočil in si zlomil levo roko v zapestju. — Brezposelni čevljarski pomočnik Rudolf Udovič iz Št. Ruperta je iskal delo. V nočni temi se je vračal domov in se tako nerodno spotaknil, da mu je počila kost leve noge pod kolenom. — Oba sta zdaj v oskrbi Usmiljenih bratov. Proslava 700-letnice svetega Antona Podonavskega se je prav slovesno izvršila v nedeljo v njemu posvečeni krasni gotski cerkvi v bližnji Prečni. Iz cele dekanije so prispele tja procesije, imele so lopo vreme, Prečna in bližnja Luknja pa rekorden obisk. Pri frančiškanih v Novem mestu je dobil oltar sv. Antona P. novo lepo sliko, delo tukajšnjega patra Ladislava Pintarja. Nesreči pri konjih. Miha Gregorič, posestnikov sin iz Dolenje vasi pri Šmarjeti je naprezal konja, ki ga je pri tem močno vsekal po glavi. — Hlapec Gornik Jože iz Hudega pri Trebnjem je prignal konja v hlev, da ga priveže. Konj je bolj živahen, zato se je Jože potrudil, da ga posebno dobro priveže. Baš, ko je napravil zanjko, je otresel konj z glavo, nategnil vrv in jo z vso silo nadrgnil, vanjo pa je po nesreči prišel kazalec Jožetove desnice, ki je bila v trenutku oguljena do kosti. — Oba ponesrečenca sta v bolnici. Po dolgem času smo dobili v pondeljek popoldne slednjič malo moče na revno presušeno našo zemljo. Bilo je več grmenja kot dežja, ki ga naša polja in vrtovi nujno potreujejo. — O priliki dežja se v Novem mestu bridko občuti potreba dežnikarja. Vedno smo ga imeli, zdaj se je pa potegnil v doslužen pokoj, novega obrtnika te vrste pa ni več k nam. In vendar bi dobro vozil. Bled Bled ni prenapolnjen in hoteli še niso polni, kakor bi mogel kdo sklepati iz naše vesti z dne 10. t. m. V resnici je danes mogoče dobiti na Bledu sobe v vseh hotelih in pensijonih in tudi večina zasebnih vil še ni oddana. Kakor nam poroča zdraviliška komisija, je na Bledu približno 3500 postelj, od katerih je oddanih šele 840. Torej prostora več ko dovolj in prav tako tudi poljubne izbire. O blejski nesreči, ki se je pripetila pri gradnji Vidovdanske ceste, so bile objavljene neresnične vesti. Ponesrečeni delavec se piše Ptičar Viktor, doma iz Sopotja v Savski banovini. Nesreča se je zgodila na ta način, da mu je padel na glavo kos skale, radi česar je izgubil ravnovesje ter padel s hriba na tla, kjer je obležal z ve*ifcj’,rj poškodbami. Poklicani rešilni avto iz Ljubljane je odpeljal ponesrečenca v ljubljansko bolnico. iz kriminalnega predala Ljubljana, 16. junija. Okradena železničarja. Železniški čuvaj v čuvajnici št. 86 na Gorenjskem kolodvoru Anton Torelli je prijavil policiji, da mu je v noči od 13.—14. t. m. neznan zlikovec iz nezaklenjene barake ukradel raznovrstno obleko in tri pare čevljev v skupni v rodil osi i 1280 Din. Iz isle barake je bil ukraden železniškemu čuvaju Spetiču Antonu moder železničarski plašč, vreden 300 Din. Konji so se splašili. V ponedeljek proti večeru je peljal dvovpre-žen voz tri delavce veletrgovine Jelačin iz Zgornje šiške proti mestu. Pred tovarno Krisper v Zg. šiški sta se konja nenadoma splašila radi voza, ki jih je prehitel in zdirjala proti Ljubljani. Pred gostilno VVeiss v Zg. Šiški se Je posrečilo delavcu Debevcu, da je usmeril voz na dvorišče gostilne. Pri tem je padel z voza in se poškodoval na levi nogi. Za vajeti je prijel delavec Pezdir, toda konji so ga potegnili z voza s tako silo, da je dobil nad kolenom leve noge in na glavi težke poškodbe. Tudi tretji delavec je padel z voza, vendar je ostal nepoškodovan. Konja je nato ukrotil gostilničar Weiss. Rešilni avto je odpeljal težko poškodovanega Pezdirja v bolnišnico. Prepoved zahajanja v krčme Deželno sodišče v Ljubljani je prepovedalo delavcu Francu Žagarju iz Ljubljane zahajanje v krčme za dobo 1 leta. Tatvina v džamiji V vasi Pojsko srez Zenica v Drinski banovini je neki mlajši moški ukradel iz tamošnje džamije 4 čilime (preproge) v vrednosti 1750 Din. Dva vloma v eni noči Rajhenhurg, 15. junija. Vasico Senovo pri Rajhenburgu sta razburila v soboto kar dva vloma. Neznani tatovi so poizkusili srečo v noči od petka na soboto t. j. 12. na 13. t. m. Najprej so menda udrli v trgovino z mešanim blagom last g. A. Korinška, kjer se jim je prikupila manufaktura, katere so precej odnesli in prizadeli tako lastniku občutno škodo. Ko so si nabrali blaga in raznih potrebščin, jim je še zadišalo meso. Udrli so v mes.niioo-po-družnico g. J. Schenerja, mesarja v Rajhenbur-gu. Vsled vročine pa mesa v mesnici ni bilo, pa so se baje morali zadovoljiti s par kilogrami slanine. Hrastoiške novice Nedeljski sokolski izlet v Hrastnik je izpadel prav lepo, neglede na to, da so razne skupine Hrastničanov — zlasti iz steklarne — nekako ostentativno zapustile dolino in se udeležile drugih prireditev. Opazujemo, da omalovažujejo mnogi Sokola enako, kakor so prezirali spr-vega Jugoslavijo, češ, saj jo bo kmalu konec! Opazujemo nadalje, da imamo celo med našim državnim uradništvom v Hrastniku ljudi, ki še niso prestopili praga Narodnega doma. Pa neglede na vse to, je izpadla prireditev prav lepo. Telovadilo se je dobro, dasi je bilo opaziti semintja, da je bil to prvi skupni okrožni nastop, tudi spremljajoča domača rudniška godba je bila na mestu in gledalcev je bilo še vseeno dovolj. G. Birtič — Amerikanec — je nastop filmal, potem je pa še pogostil deco s slaščicami ter z malinovcem, za kar mu gre vse priznanje. Prodano je bilo včeraj na javni dražbi Babičevo (Kolarjevo) posestvo pri Sv. Katarini. Kupil ga je Potokarjev Tine. V Praprotnem je napadel umobolni Zupan svojega očeta in mater, da so ju jedva rešili. Zupan je bil že poslan v umobolnico, kjer pa ni bil sprejet radi pomanjkanja prostora. Ker je nevaren, tako svojcem kakor vsej vasi, je želeti, da pride že enkrat na varno. M aren bere/ Tragična smrt zvestega hlapca. V četrtek, dne 11. t. m. se je smrtno ponesrečil Ivan Lorenci, hlapec iz Sv. Primoža na Pohorju. Kakor običajno, je šel tudi ta dan na zvisli, kjer imajo shranjeno krmo, toda na svislih, ki so 8 m visoke, mu jes podrsnilo ter je padel tako nesrečno na pod, da si je zlomil tilnik in eno nogo. Pri padcu se ni več zavedal ter je bila tudi zdravniška pomoč brezuspešna. Eno uro po padcu je izdihnil. Starček, ki je bil star že črez 70 let, je služil dolga leta pri hiši veleposestnika Jurija Pajtlerja, p. d. Ledineka, pri Sv. Primožu na Pohorju, kjer ga je našla tudi bela žena — smrt. Učiteljsko zborvanje. Učiteljsko društvo za marenberški okraj zboruje v pondeljek, dne 22. t. m. v Pod Velki. Na sporedu je med drugim tudi nadaljevanje predavanja Karla Doberška o »Inteligenci otrok-. Ribee pri Litiji Gad ga je pičil. Zadnjič smo poročali, da sedaj še ni bilo nesreč glede kač. Pa nesreča nikoli ne počiva, pravi pregovor. Ker se je začel čas košnje, je vzel tud i posestnik N. v Ribčah pri Litiji koso in se napotil na svojo srečo kosit blizu svoje hiše. Ker ga je čevelj nekoliko žulil, se je sezul in kosil bos. Naenkrat je začutil kot bi ga kdo zbodel z iglo in opazil še zadnji moment' kačo, ki se je zvijala proč od njega, Bark ra t je zamahnil s koso proti njej, pa ne ve, ali jo je zadel ali ne. Gad, kot misli, da je bil, ga je ugriznil ravno v mezinec na levi nogi. Nogo si je takoj prevezal. na kar ga je odpeljal sosed v Litijo k dr. Ukmarju. Slednji mu je rano razširil in mu dal injekcijo 'proti piku. Hvaležni upnik. Naše ljudstvo je večkrat zelo nehvaležno. Tako je pred kratkim posodil nekdo svojemu prijatelju 250 Din. Čez nekaj časa pa je prišel sain v denarno stisko in poprosil prijatelja, če mu vrne posojeni denar. Seveda ti ga vrnem, kar z menoj v hišo pojdi, kjer ga imam spravljenega, mu je odgovoril. Oba sta šla v hišo, kjer ga je dolžnik, mesto da bi mu vrnil denar, snel s stene puško in udaril prijatelja s kopitom po glavi. Ranjenec je iskal pomoči pri dr. Ukmarju v Litiji. Razbito ima roko in pol centimetra globok rano tik za desnim očesom. Preorijentfacija naše trgovinske politike •Za*porzdig domač« produkcije in okrepite* notranjih tržišč. Letošnja konferenca TOI zbornic se vrši na sedežu Banatske-trgovsko zanalske in industrijske komore v Velikem Bečkereku. Na dnevnem redu je v pTvi vrsti vprašanje ureditve hidro-tehnične službe v Jugoslaviji, ki zanima predvsem Vojvodino in Severno Srbijo. O tem vprašanju je spisal ing. Nikola Bešlic kot ekspert bečkereške zbornice brošuro, v kateri je pojasnjen gospodarski pomen vodnih gradb: na-vodnjavanje zemljišč, izkoriščanje vodnih sil, asanacije mest in selišč, preskrba prebivalstva s pitno vodo ter kritično ocenjena naša vodo-pravna zakonodaja. O tem vprašanju je tudi novosadska zbornica pripravila svoj koreferat. Glavna točka dnevnega reda pa je razprava o problemu jačanja notranjega tržišča, o katerem bo referiral generalni tajnik Ljubljanske zbornice za TOI g. Ivan Mohorič. V zvezi s tem glavnim referatom je tudi koreferat zagrebške zbornice kot tretja točka dnevnega reda o vprašanju ustvarjanja nacijonalno- orijen-tirane miselnosti konzumentov. Referat ljubljanske zbornice ugotavlja že v uvodu, da je nastala potreba preorijentacije v naši zunanji trgovinski politiki. Danes pa še vedno predstavlja široki javnosti vprašanje pšenice kot osnovni problem našega izvoza, pri tein pa je uradno ugotovljeno, da izvažamo komaj dobrih 10% skupne produkcije pšenice. Dočim posvečamo vprašanju cerealij vso paž-njo in neprestano iščemo povsod samo rešitev za izvoz cerealij, opuščamo mnoge stvari, ki bi bile potrebne, da se domače tržišče pojača in da organiziramo produkcijo tako, da bi čiin-vež svojih potrebščin krili z domačim delom. Skoro tri četrtine našega uvoza so industrijski produkti, ki nam jih dobavlja inozemstvo. Za večino teh produktov imamo surovine v državi in če bi jih izdelovali doma, dobilo bi tisoče pridnih rok kruha in zaslužka, ki ga iščejo sedaj daleč po svetu. Poročevalec se vpraša, ali je potrebno, da smo uvozili lani za 26‘8 milijona Din modre galice, ko imamo zadostne instalacije za nje- no izdelavo v državi, da uvažamo za ‘28 milijonov dinarjev strojilnih ekstraktov, ko spadamo med najmočnejše eksporterje strojnih izvlečkov, za 20 milijonov dinarjev soli, namesto da bi povečali domače saline, za 27 milijona Din vžigalic v dobi, ko se v prevzeti domači tovarni ustavlja delo; za 15’5 milijona dinarjev podplatov, za katerih izdelavo imamo v Dravski banovini nad 20 tovarniških obratov, za 50 milijonov dinarjev čevljev iz kože in za 24'4 milijona dinarjev svilenih čeveljčkov, v dobi ko se pritožujejo obrtniki in tovarnarji uad skrajno slabo zaposlenostjo. Povdarja, da ni govora o racionalizaciji, če za 34 milijonov mlatilnic nabavljamo v inozemstvu, ko bi lahko doma zaposlili več sto delavcev z njihovo izdelavo, za 15 milijonov pohištva, za 23 milijonov dinarjev ovojnega papirja, 28 milijonov dinarjev papirja za tiskanje, dočim domače tovarne reducirajo obrate in odpuščajo delavce. Referat opozarja, da bi imelo sedanje stanje lahko v kritičnih časih katastrofalne posledice za državo in da je zato imperativna dolžnost vsakega gospodarja, da deluje na jačanju domačega tržišča, ker nam je domača samostojnost in neodvisnost tudi najboljše poroštvo politične svobode. V obširni pismeni razpravi o problemu notranjega tržišča, ki jo je predložil referent kongresu, je obdelano vprašanje padca narodnega dohodka zadnjih let, obremenitve naše produkcije z javnimi dajatvami, vprašanje oskrbe naše industrije s surovinami in pogonskim ma-terijalom ter problem uravnovešenja cen na domačih tržiščih. Ugotovljeno je, da je investicijska delavnost .Jugoslavije, samo kar se uvoza tiče, nazadovala v preteklem letu za 100 milijonov dinarjev ter da je delo na gospodarski obnovi, ki smo ga izvršili v preteklem desetletju, posebno v prilog zboljšanja komunikacij razvoja mest, pospeševanje turizma in organizacije kredita, dalo sicer dobre rezultate, da pa je treba še bolj intenzivno in še v večjem obsegu nadaljevati, da se iz sedanjega primitivnega stanja razvijemo v močno in neodvisno gospodarsko celino. Novi pravilnik za izvoz sati ja (Od našega dunajskega dopisnika). Zakaj je bil nujno potreben? Tudi »Jugoslovan" je pohitel in takoj ipo ‘podpisu priobčil novi »Pravilnik o kontroli svežega sadja za izvoz*. — Moji pazljivi (itateljt vedo, kako sem že kakih osem let vedno in vedno klical po remeduri našega izvoza, slikal položaj sadnih trgov v srednji Evropi, posebno na Dunaju, ki more služiti za nekako merilo, in slikal sem vse možne zlorabe pri odpoSiljaloih in prejemnikih. Novi pravilnik ,hvala Bogu, upošteva vse, kar sem grajal, priporočal in zahteval. Zadnji čas je, da je ta pravilnik izšel, in zalo bo treba tudi toliko bolj strogo paziti, da se bo tudi ločno izvajal, sicer podležemo v konkurenčnem boju s sosedi, ki so v vsem mnogo pred nami. Samo par pri poni b k besedilu pravilnika. Pri grozdju je določba,da sme biti v vsakem »zavoju« grozd je samo ene vrst«. — To se ne bo smelo tolmačiti dobesedno. V nekatere kraje (iposebno na Dunaj in Monakovo) je treiba pogosto devatii na vrhu med belo grozdje tudi po par lepih črnih grozdov. Tako do hi košek, ko se odpre, lepše »lice« in tudi prodajalci imajo radi malo Črnega grozdja na razpolago... V »Jugoslovanovem« prevodu omenjene so »Požeške slive«, ki so pa le posebne vrste >po-žegače«. — Pri poglavju o jabolkah je pogrešek, ker jo izpuščena besedica »ne«, namreč: lesnike se »ne« smejo mešati z ostalimi plodovi ... Velike važnosti je stroga omejitev izvozuičar-jev. Od leta do leta sem žigosal kot največje zlo za naš izvoz dejstvo, da se vsako leto vtakne med izvozničarje ... vsakdo, kdor le hoče, dasi se nikdar ni pečal z izvozom. Posebno pri nas, preko Save, je mnogo takih, ki v svoji naivnosti mislijo, da po svetu baš na uje čakajo. Taki slučajni izvozuičarji prihajajo na tuja tržišča povsem nepričakovano in nezabeljeno, — oni natrpajo trg z blagom, da cene katastrofalno padejo. Neizmerne izgube so povzročili rednim izvozničarjem in grosistom. V svojih dopisih nisem skoparil s pozitivnimi dokazi, imenoval sem posamezne slučaje, ko so naši ljudje izgubljali milijone. In lake izgube zavajajo nmogo-kral naše ljudi v nesolidnost. Zalo so se tudi naši konzulati po e-vro po »ki h središčih pritoževali, kako se kvari dobro ime našemu izvozu in s tem našemu blagu. Take glasove smo čuli iz Beogirada, in jaz jim moram le pritrditi. Odslej bodo torej mogli izvažali le: protokol, izvozniki, zadružne zveze, poljedelske zadruge, in končno sadjarji samo svoje pridelke. V interesu našega izvoza je, da se bodo ta določila strogo izvajala. Lansko leto sem v enem svojih dopisov izrekel naslednjo trditev: Ako bi prišlo n .pr. na Duuaj namesto 500 vagonov češpelj, samo 300 vagonov, tedaj bi prišlo v našo domovino najmanj ravno toliko denarja in dve sto vagonov bi ostalo še doma. Kje so stroški in ogromno delo za 200 vagonov? — Tudi danes sem istih misli. Take odvjšne količine blaga so nam natrpali oni slučajnostmi izvozničarji, ki »o se iz pohlepnosti lotili poslov, ki jih ne razumejo. Določbo o češpljah spremin ja jo dosedanji na- čin te kupčije. Pravilnik pozna namizne, pod rosne češplje in tretjo vrsto: za predelavo. Doslej smo navadno imeli iprv.i dve vrsti skupno. — Poslej pa bomo imeli namizne in potrošne posebej. Namizne morajo biti z tolco brane, morajo imeti repiče in meglico. Tako se namreč ipo svetu zahteva, zlasti prvih 14 dni, ko jih ljudje kupujejo res samo za jelo, za otroke itd. Ko se pa meščani vračajo z letovišč, ko začno šole, prične šele prava dobra kupčija, in to v glavnem zaradi takozvanih pol rosnih Češpelj, — ko začno hišne gospodinje češplje na razne načine vkuhavati... Tu se ne gleda več na peclje in meglico, glavno je, da so zjrele, sladke in kljub temu — cele, ne razpočene. Ali potrošne češplje spraviti na tuje trge lepo cele, da ne pride v tujino že »pekmez«, to je umetnost. 1« to bo treba doseči, v kar pa more pomagati edino država z modernimi vagoni. (O tem pozneje). Pravilnik o izvozu sadja je sicer tu, ali to je šele dober začetek: treba ga bo prav in strogo izvajali... in treba bo v soglasju s pravilnikom ustvariti predpogoje doma in v tujini za popolen vspeh našega izvoza. A. G. (Dalje prihodnjič.) Gospodarske vesti X Prodaja konjske žime se bo vršila polom direktne pogodbe dne 30. junija t. 1. pri II. oddelku Alt. Tehničnega Zavoda v Hanrijevu pri Skoplju. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) X Oddaja zakupa restavracije na postaji Dolnji Vakuf se bo vršila polom ofertalne licitacije dne 3. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) X Zborovanje vzhodnoevropskih žitnih borz. Stalni odbor srednje- in vzhodnoevropskih žitnih borz se je sestal v Budimpešti k svojemu rednemu zasedanju. Odbor, ki je bil ustanovljen pred petimi leti ob udeležbi žitnih borz v Pragi, Ljubljani, Brnu, Olomucu, na Dunaju, Miinchenu, Beogradu in Novem Sadu z namenom, da enotno uredi borzne uzance, je v prvi seji v glavnem obravnaval predlog dunajske žitne borze, da se poenostavijo disciplinarne uzance proti nečednim kupčijam. Ta predlog je bil po daljši razpravi sprejet. X Tudi avstrijska in madjarska Narodna banka povišala eskontno mero. Nemškemu vzgledu je sledila^včeraj Avstrija in zvišala eskontno mero na 7 in pol odst., lombardua posojila so se podražila za 1 in pol odst. — Madjarska Narodna banka je zvišala diskont od 5 in pol odst. na 7%. X V treh dneh za (MIO milj. mark kapitala zbežalo h Nemčije. Nečedna afera dunajskega »Kreditanstalta; je povzročila v Srednji Evropi nepričakovane in težke finančne potrese. Obsežne kreditne odpovedi, ki so jih prejeli nemški dolžniki, kakor tudi velike prodaje nemških vrednostnih papirjev v inozemstvu, so povro-čile velik odtok deviz v inozemstvo. Samo v zadnjih treh dneh preteklega tedna je odšlo iz ■Nemčije 900 milj. mark kapitala v inozemstvo. To je bil tudi vzrok, da je Reichsbanka sklenila povišati eskontno mero od 5% na 7°/o in lom bard od 6°/o na H%. X Ponovno nazadovanje italijanske trgovinske delavnosti. Dr. Silvio Mathis, generalni direktor carin je sporočil ministrskemu svetu sledeče podatke: Vrednost vsega uvoženega blaga v mesecu maju je znašala L 1.069,000.000 (lansko leto L 1.474,000.000), vrednost izvoženega blaga je znašala v istem mesecu L 811,500.000 (lansko leto L 1.041,000.000). Skupno se je v prvih petih mesecih t. I. uvozilo blaga za L 3.986,000.000 (lansko leto L 5.174,000.000). X Italijanska brezposelnost. 31. maja t. 1. je bilo v Italiji uradno ugotovljenih 035.979 brezposelnih osel). Pri tem uiso vpoštete osebe, ki ne prejemajo nikake brezposelne podpore. Dobave Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 23. junija t. 1. ponudbe glede dobave 100 škatelj mazila za parkete in 300 kg kamene soli; do 25. junija 1931. glede dobave 2.500 kg olja za osovine in 40.000 kg portland-cenienta. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 25. junija t. I. ponudbe glede dobave železa, jekla, jermen, gumijevih plošč in drugega materijala. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 27. junija t. I. ponudbe glede dobave 3000 kg svinjske masti in 2000 kg kave; do 2. julija t. 1. pa glede dobave 500 kg bombaža za čiščenje. 50 plošč cinkove pločevine. 100 kg bele pločevine, 200 kg kolarskih žebljev, kot-lovnih cevi, raznega barvarskega materijala in 500 kg suboksa. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 25. junija t. 1. ponudbe glede dobave eter-nita. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 29. junija t. 1. ponudbe glede dobave 1 računskega stroja. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dne 4. julija t. I. glede dobave 5000 parov usnjenih copat, 500 parov platnenih čevljev; dne 7. julija t. j. glede dobave 13.500 kosov perila; dne 9. julija, t. 1. glede dobave 3900 komadov bolniških in zdravniških plaščev; dne 11. julija t. 1. glede dobave 9000 parov nogavic; dne 14. julija t. 1. glede dobave 10.000 kg čiste vate in 202.000 metrov hidrofilne tkanine; dne 10. julija t. 1. pa glede dobave 10.000 metrov kaliko platna, 1500 metrov gumijastega platna in 100 kilogramov gutaperce. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri upravi omenjenega skladišča.) Borzna poročila dne 16. junija 1931. Devizna tržišča. Ljubljana, 16. junija. Amsterdam 2274. Berlin 13-390—13-42. Bruselj 7-8674, Budimpešta 9-874, Curih 1095 30—109830, Dunaj 7-9204— —7'9504, London 274‘38—275'18, Newyork 56-38, Pariz 220-23C—223-23, Praga 166-87—167-07, Trst 295-61—295-76. Zagreb, 16. junija. Amsterdam 22-71—22-77, Dunaj 792-04—795-04. Berlin 13 39—13-12, Bruselj 780-74 bi.. Budimpešta 985-90—988-90, London 274-38—275-18, Milan 294-63—296-63, New-york ček 50-28—56-48, Pariz 22023—22223, Praga 166-87—107-67, Curih 1095-30—1098-30. Curih, 16, junija. Beograd 9-115, Pariz 20-1725, London ‘25-0537, Newyork 515-05, Bruselj 71.725, Milan 2096, Madrid 51, Amsterdam 207-35, Berlin 12219, Dunaj 72-37, Stockholm 138, Oslo 137-95, Kopenhagen 13795, Sofija 373, Praga 15-2537. Beograd, 16, junija. Amsterdam 22-71—22-77, Berlin 13-39—13-42, Budimpešta 9-8590—9-8890, Dunaj 7-9204—7-9504, London 274-38—275-18, Milan 294-61—296-61, Newyork 56-28—56-48 Pariz 220-23—222-23, Praga 16(5-87—167*67 Ženeva 10-9530—1098-30. Dunaj, 16. junija. Amsterdam 28656, Atene 9-2268, Beograd 12-6037, Berlin 10878, Bruselj 99 08, Budimpešta 124-18, Bukarešta 4:23. London 34-6075, Madrid 7175, Milan 37’26, Newyork 711-20, Pariz 27-885, Sofija 5-1535, Stockholm 190-86, Kopenhagen 190-65, Varšava 79-75, Curih 13919. Vrednostni papirji. Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 16. junija. 7% inv. pos. 86-75—87-50 (87'50,87), vojna škoda ar. 404—406, vojna škoda kasa 404—406 (404), vojna škoda junij 405 —406, 405, vojna škoda julij 405-50—406-50 (405-50), vojna škoda december 405—406, 4% agr. obv. 49-50 bl„ 7% Bler. a. 80 50—81 kasa 80 d., 8% Bler. 90-50-91 (01), 7% pos. hipot. 81—83, (83), Begluške 6275—63-50 (64, 63-50, 63, 62-50), Hrvatska banka 50—60. Praštediona 950-960, Jugosl. Union banka 107—168, Jugo 67—6775. Ljubljanska kreditna 120 d., Medju-narodna 08 d., Srbska 191—193. — Industrija: Seče ra n a Osijek 245—255, Trboveljska 230— —232, Slavonija 200—205, Vevče 120 d. Beograd, 16. junija. 7% inv. pos. 86—87. 7% Blaire 80-375, 8% Blaire 90, 7% pos. hip. b. 82, 4% agr. obv. 48 50—50, 6% begi. obv. 66-25, loterijske srečke 20, vojna škoda 40475—405, Narodna banka 6700—6900. Dunaj, 16. junija. Bankverein 15, Dunav-Sa-va-Adria 12-45, Prioritete 94-50, Trbovlje 28, Leykam 2-25. Žitna tržišča. Tendenca stalna, brez prometa. Novi Sad. 16. junija. Pšenica: 79/80 kg. gor-njebaška 190—195, sremska 78 kg 162-50— —167-50. — Koruza: baška 100—101, baška ladja Dunav, Sava, Tisa 101—102, baška okolica Sombor 100—102, sremska, okolica Šid 101— —103, sremska, okolica Indjija 100—102. — Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet pšenica 14 vagonov, koruza 6 vagonov, moka 1 vagon, otrobi 3 vagone. Ljubljansko lesno tržišče. Tendenca mlačna, promet 3 vagone tesane jelovine, 1 vagon oglja, 3 vagone tramov. Budimpešta, 16. junija. Tendenca prijazna. Promet' miren. — Pšenica: junij 14-85—14-90 (14-85—14-90). — Koruza: junij 1373—1375 (1373—1375), avgust 13-83—13-84 (13-82-- 13-84), maj 11-60-11-69 (1170—1172), trans, junij 11-10 (11-15—11-20). Sombor, 16. junija. Pšenica: baška, potiska šlep 80 kg 190—195, baška okolica Sombor 78/79 kg 167-50—172-50, gornjebaška 79/80 kg 180—185, sremska 78 kg 162-50—167-50, slavonska 78 kg 160—165. — Koruza: baška 98—100, baška junij 100—102, ladja Dunav 101—103. — Otrobi: pšenični, baški 110—115. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca stalna. Promet: 60 vagonov. Po nedeljskih dogodkih. Zopet se je kolo državnega prvenstva zavrtelo za lestvo dalje. Situacija se po malem razčišča. V prvi skupini je že malodane odločeno, kateri trije se bodo plasirali v ožji krog tekmovalcev za državno prvenstvo. Concordia in Gradjanski sta sigurna kandidata. Ne bomo se zmotili, če postavimo kot tretjega -Hajduka. Ljubljanska kluba bodeta zasedla zadnji dve mesti. Primorje ima vsekakor šanse, da doseže četrto mesto, ako obakrat premaga Ilirijo kar mu ne bo preveč težko z ozirom na sedanjo formo Ilirije. Hajduk je igral od 16. min. prvega polčasa dalje brez Deškoviča, ki si je zlomil ključno kost in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Prav hudo poškodbo ima tudi Marušič, kateremu je počila piščal na nogi. Namesto imenovanih bosta igrala nadaljne tekme Poduje Veljko in »old boy« Kurir. Povsem nejasno je stanje v beogradski ligi. 1 u igrajo zelo počasi — le eno tekmo vsako nedeljo. Iz te skupine se plasirata dva kluba. Najboljše izglede ima dosedaj BSK, drugo mesto je negotovo. Tretja skupina ima zanimivega udeleženca, ki s patentiranim rezultatom 1:0 premaguje vse po vrsti. Mačva ima že 10 točk in ima najboljše izglede, da obdrži prvo mesto ter se plasira v ožji krog. Prihodnjo nedeljo se tekme nadaljujejo. Srečajo se pari: v Zagrebu Gradjanski — Hajduk, v Ljubljani Ilirija — Concordia v Beogradu BSK — SAŠK, v Šabcu Mačva — Slavija, v Osjeku Gradjanski — Vojvodina, v Vel. Bečkereku Obilič — Bačka ’ v Subotici Sand — PSK. Nedeljske tekme trboveljskih športašev. Agilni tukajšnji SK Amater je odigral in izbojeval v nedeljo dve tekmi, ki sla dokazali, da je moštvo kluba tehnično jako napredovalo. Tako Amater s 5:1 svojega nasprotnika *>K Dobrna, pri čemer je treba se upoštevati, da je igralo pri Amaterju moštvo rezerve Takoj E?,‘S* ie zaPoiSel SK Amater borbo proti SK Retju, katerega je porazil s 3:0. Ker je pre-' več oddaljeno od centra Trbovelj, je prevzel SK Amater v najem travnik posestnika g. Pusta v Lokah nasproti novi bolnišnici. Tekom enega meseca bo pričel klub z ograditvijo igrišča z moderno ograjo. Igrišče je dal g. Pu?t v najem pod zelo ugodnimi pogoji, ter je s tem g. Pust krepko podprl požrtvovalna stremljenja naših športnikov, da se športno gibanje v naši dolini čimpreje konsolidira, koncentrira, cer usmeri v jugoslovanski narodni pravec v smislu kraljevega manifesta. Ljubljana sreda, 17. junija. Opoldanski program odpade. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 P. dr. R. Tominec: Portreti iz svetovne literature in umetnosti. 19.30 Dr. Nikola Preobraženskij:■ Ruščina. 20.00 Koroški večer — izvajajo pevoi kluba koroških Slovencev. 20.45 Griegov večer.' llvodno besedo govori dr. A. Dolinar. 22.00 Čas, dnevne vesli, napoved programa za naslednji dau. Ljubljana, četrtek, 18. junija. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Sa Jo n.skr kvinlel. 19.00 Dr. Minko Rupel: Srbohrvaščina. 19.») Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 20.00 Dr. Lojze Čampa: Časnik in časnikarstvo. 20.30 Orgelski koncert. Izvaja prof. I omc. 21.30 Koncert akademskega pevskega zbora. -2.0!) Picnos iz Bleda. 22 30 Cas dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Zagreb, sreda, 17. junija. 12.20 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Klavirska glasba. 21.50 Novice. 22.00 Zvočni film. Zagreb, četrtek. 18. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Koncertni večer (Ljubljana). 22.30 Novice. 22.40 Lahka glasba. Beograd, sreda, 17. junija. 10.00 Šolski Radio. 11.30 Plošče. 12.45 Radiio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Operetne arije. 17.30 Popoldanski koncert. 20.00 Predavanje. 20.30 Narodne. 21.00 Glasbene uganke 111. 21.30 Komorna glasba. 22.00 Novice. Beograd, četrtek, 18. junija. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne pesmi (odi. konc.) 17.30 Radio orkester. 20.00 Zdravstvo. 20.30 Ljubljana. 32.30 Novice. 22.50 Balalajke, koncert. Praga, sreda, 17. junija. 21.00 Poljudna glasba. 11.30 Plošče. 12.30 Radio orkester. 14.10 Plošče. 17.20 Plošče. 18.15 Človek in narava. 19.05 Brno. 20.35 Harfa (solo). 21.30 Kvartet (violincello). Praga, četrtek. 18. junija. 11.30 Plošče. 12.30 Moravska Ostrava. 14.00 Otroška ura. 17.15 Pio. šče. 18.45 Brno. 22.35 Plošče. Ilakula^umi papir se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana Nogavice, roka* vice, volna in bombaž 468 najceneje ln v veliki izbiri pri KARL PRBLOO Ljubljana, Židovska nlioa in Stari trg ■MUEZCUMB" Kuliuvtt Dolinar, Kos in Pavlovec v lieo-j?rachi (Beograjski kritiki o njihovih delih.) Beograd, 14. junija. Danes, ko smo v svoji državi in lastni gospodarji, nam razmere vsekakor diktirajo ožje zveze sploh na kulturnem in še zlasti na umetniškem polju. S posebno radostjo morem reči, da se Slovenci vsak dan reprezentativneje in pol-neje predstavljamo srbohrvaškemu občinstvu. Omeniti pa moram še drugo, razveseljivejse dejstvo: da so namreč tudi Srbohrvati sami začutili, kako malo nas poznajo in da je to minus njihove kulturne politike. V zadnjem času moram posebej na književnem polju beležiti simpatičen porast zanimanja za nas in naše probleme. So nekatera imena, posebej med slovenskimi mladimi in socialno nadahnjenimi književniki, ki se skoraj vedno pojavljajo v nekaterih listih in revijah v Zagrebu in Beogradu. Kot poseben in pomemben dogodek jemljem dogovor med urednikoma ^Ljubljanskega zvona« (g. Fr. Albrechtom) in »Srpskega književnega glasnika« (Milanom V. Bogdanovičem), ki bosta na jesen eno celo številko svoje revije posveti-lsi srbohrvaškemu, oziroma slovenskemu slovstvu. Tako bomo dobili slovensko številko SKG, ki jo bo uredil g. Albrecht, in srbohrvaško LZ, katere redakcija je v rokah g. Bogdanoviča. En cvet v vencu slovensko-srbohrvaških kulturnih manifestacij je tudi zadnjo nedeljo v Beogradu otvorjena umetniška razstava del treh slovenskih upodabljajočih umetnikov: Lojzeta Dolinarja, Gojjmira A. Kosa in Franca Pavlovca. Razstava je sicer zadnja v pomladanski sezoni, ali je dosegla popolen uspeh in kot prva res umetniška slovenska razstava v Beogradu tudi široko zanimanje. Mislim, da ne bi bilo neumestno, če podam nekaj izvlečkov in fragmentov iz kritik beograjskega dnevnega časopisja, ki je sorazmerno dovolj prostora posvetilo tej razstavi. Že na otvoritveni dan Je g. Desimir Blagoje-vič objavil v »Pravdi« topel članek, v katerem prihaja med drugim do teh zaključkov: »Vsekakor je jasno, da je kipar g. Lojze Dolinar najboljši in najmočnejši. Njegove skulpture so dokaz... uokvirjene in dovolj podčrtane umet-lirske osebnosti... G. Dolinar temelji svoje iz-redno oblikovno in plastično občutje ravno na portretu, lu mn je roka cel6 preveč sigurna.« Za slikarski del razstave pravi: »Kos in Pavlovec sta Dolinarju nasprotna in sta dala več svežine in manj rokodelstva.« Današnje »Vreme« je prineslo daljši članek Milana Kašanina z reprodukcijama Pavlovče-ve: Vasi in Kosove: Na obali. Iz teksta podajam naslednje: »Kipar Lojze Dolinar je eden najboljših v svoji generaciji in med petimi — šestimi najuglednejšimi in najbolj talentiranimi našimi sodobnimi kiparji. Dolinar je, pravi, rojen skulptor z razvitim smislom za plastiko in z globokim občutjem življenja in oblike. Vendar je več ko interesantno, koliko tradicional-' *1'°ve,.l,ske narodne in cerkvene plastike se ]( ohranilo v njem, in kako globoko je vezan »a baročno in gotsko umetnost, ki koreni v Nemcih (zelo zanimivo opažanje!). Pri Dolinarju je bolj izražena potreba ekspresivnosti ko lepote; jedrost in moč sta njegovi prvi posebnosti; gracioznosti komaj da ima nekaliko; raje prehaja v patetiko ko v liriko; bližji sla mu ru-dimentarnost in rustičnost ko prefinjenost iu harmonija.« O Kosovi umetnosti se izraža: »Za nas v Beogradu, ki imamo najraje sodobno barvito »pariško šolo«:, je Kos hodil obratno pot od one, ki je mi želimo. Radikalni obrat v desno m prinesel onih rezultatov kot jih je Kos pričakoval. Brez dvoma je treba pohvaliti visoko m solidno disciplino, ki ji Kos zadnji čas sledi, vendar je ravno radi nje izgubil v svobodi in spontanosti, ki sla prvi pogoj umetniškega ustvarjanja. Temeljitost je lepa stvar; ali je temperament še lepša? Izredno resni, talentirani in izurjeni Kos bi moral opustiti pedanterijo in se iznebili svoje najnovejše suhe in hladne ma-,l'l'e-<< — »Franc Pavlovec je izrazito kolori-sticno orijenliran in ima daru in smisla za pot, po kateri se je namenil. Ali ta pot bo zanj še dolga iu naporna. Pavlovec se še ni dovolj poglobil in uravnotežil... vendar upam da se bo razvil v pravega slikarja. »Politika« je v četrtek objavila članek nekega V. z dvema reprodukcijama, v katerem ni-sec poudarja podobnost med deli Dolinarji in Meširovica. Izvajanja so malo čudna in vsaj sm isL T',01 ®po!na- Za Pavlovca pravi, da »ima smisla za ton m barvo«. Zamerja mu, ker je v njegovih delili opazil »nekatere karakteristike dekorativnega slikarstva«. Razen omenjenih treh obsežnejših člankov je bilo v zadnjem tednu objavljenih še več manj pomembnih in kratkih notic o razstavi. Revijska kritika pa se bo z umetnostjo Pavlovca, Kosa in Dolinarja obširneje bavila. T. P. Pevski zbor ECHO iz Krakovega, ki koncertira v Ljubljani v ponedeljek, dne 22 t m je prvovrsten moški zbor, ki je dosegel na tekmovanjih v Varšavi, Poznanju iri v Amster-1l1a«rai,°- v svoji domovini je na gla- ipm raib0ljSih l,0|iskil' oborov. Na svo- jem ponedeljkovem koncertu nas bo seznanil z moškimi zbori poljske literature Zapel bo 16 tlel najrazličnejših avtorjev na umetno in narodno besedilo. Na koncu sporeda ima tudi značilen in prekrasen plesni motiv iz Krakovega, ki je znan pod imenom »Krakovnjale*. Ker je to Prvj večji nastop bralskega pevskega zbora iz 1 oljske, opozarjamo vse prijatelje lepega m iioc ,a konvert. Predprodaja vstopnic v Mafični knjigarni. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠKA V LJUBIJA NI Opera Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, 17. junija; Zaprto, četrtek, 18. junija: »Vijolica z Monitmartra«. Red 1). MARIBORSKO NAItODNO GLEDALIŠČE ^reda, 17. junija ob 20. uri: »Evaogeljnik« afc. A. KuqH*iii # Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave V No. 3750/1. 1684-3-2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za preložitev cestnega ovinka pri km 3'4 banovinske ceste Celje-Laško I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 6. julija 1931 ob enajstih v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotain. Ponudbe naj se glase v obliki popusla v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 218.427-20 Din. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. junija 1931. * Izprememba v imeniku zdraviliške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Podlesnik Miha, sreski sanitetni referent v Mariboru, je bil črtan iz, imenika zdravniške zbornice za Dravsko banovino, ker je dne ‘23. maja 1931. umrl. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dine 8. junija 1931. 1668 Razglasi sodišč in sodnih oblastev Kps 140/30. 1656 V imenu Njeg. Vel. kralja! Podpisano okrajno »odišče v Rogatcu je razsodilo z razsodbo z dne 5. novembra 1930, da je Uregurovid Franjo 27 let »tar obrtnik v Krapini, kniv prekrška po čl. C. zak. o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije storjenega s leni, da ni imel kot kramar na sejmu dne 25. avgusta 1930 v Rogatcu vidno označenih cen živi jenskimi potrebščinam čevljarn. Zaradi tega je bil obsojen po čl. 6. zgoraj navedenega zakona na 24 ur zapora in na 50 dinarjev denarne kazni, kii se spremeni ob neizterljivosti v nadaJjno kazen 24 ur zapora. Okraju«) sodišče Rogatec, odd. II., dne 5. novembra 1930. * Cg 1 a 749/30—14. Oklic. V pravdni sl vari Križnianič Marije, žene orožn. nar. v pok. Kalce št. 14 p. Logatec, zoper K rižmanič Jožeta, orož. nar. 11. ki. v pok. radi ločitve zakona je vročiti v tej stvari Križnianič Jožetu, orožn. nar. II. ki. v pokoju sklep z dne 5. junija 1931 oprav, štev. Cg 1 a 749/30—14 s katerim se odrede spravni poskusi dne 18. in 25. junija 1931 vsakokrat ob pol devetih pri tem sodišču soba št. 124. Ker je bivališče Križnianič Jožeta, orož. nar. II. ki. v pok. neznano, se poslavlja za skrbnika Benkovič Ivan, vpok. vodja zemljiške knjige v Ljubljani, Vel. Stadion, ki ga bo zastopal pri teh spravnih poskusih na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. I a, dne 5. junija 1931. jj. Cb 11 19/31—1. 1657 Oklic. Tožeča stranka Krejči Anton, ravnatelj tovarne za dušik v Rušah in tov. je vložila proti toženi stranki Hozhevar Martin, neznanega bivališča radi gl. 150, to je Din 75 k opr. št. Cb II 19/31 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 14. julija 1931 ob pol devetih dop. pred tem sodiščem v izbi št. 50 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Petrovčič, odv. prip. pri dež. sodišču v Ljubljani za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 11. junija 1931, T. V. 28/30—2. 1660 Amortizacija. Na prošnjo Vrabič Josipa pod. Tropa n, pes. v Šibeniku pri Št. Jurju ob j. ž. se uvede postopanje v svrho amortizacije sle-dečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih itnejitelj poziva, da uveljavi tekom 6 mesecev, počenši od 28. mja 1931., svoje pravice; sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Ozna menilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Ljudske posojilnice v Celju št. 13.868/6021, glaseča se na ime Josip Vrabič, z gotovino Din 2.027. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 28. maja 1931. * Nc. I. 138/31—3. 1672 3-2 Amortizacija. Na prošnjo tvrdke M. Mast eri v Stražišču se uvaja postopanje za amortizacijo začasne priznanioe direkcije državnih železnic v Ljubljani št. 38/LXVI z dne 28. dec. 1929. v 5 komadih obveznic 2 'A ratne štete, katero je imenovana tvrdka kot kavcijo položila. Imetnik te priznanice se poživlja, da uveljavi svoje pravice tekom 6 mesecev od dneva tega oklica, ker se bo sicer pri-znanica po preteku tega roka izrekla za neveljavno. Okrajno sodišče v Kranju, odd. I., dne 12. junija 1931, * Nc. I. 512/31—3. 1679 Amortizacija. Po prošnji Vovko Marije, užitkarice v Jugorju št, 5, se uvaja postopanje v namen amortizacije nastopnega, po prosilki baje izgubljenega vrednostnega papirja, ter se tisti, ki ga ima, poziva, da uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, sioer bi se po preteku tega roka izreklo, da vrednostni papirji niso več veljavni. Oznamenilo papirjev: ena hranilna knjižica hranilnice in posojilnice za Kandijo in okdico, r. z. z n. z., si. 1610 in glaseča se na ime Vovko Marija, užitkarica v Jugorju št. 5. Okrajno sodišče Novo mesto, odd. L. dne 10. junija 1931. * E 2472/30—21. 1686 Dražben! oklic in poziv k napovedi. Na predlog zahtevajoče stranke upravitelja konkurzne mase dr. Jos. Karlovška, odvetnika v Celju, bo dne 2 3. j u n i j a 19 31 dopoldne ob deseti h, pri tem sodišču, v sobi št. 4 na podstavi že odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Zagrad, vi. št. 1; označba nepremičnin: hiša z gospodarskimi poslopji cenilna vrednost: 127.000-— Din, zemljiške parcele 58.582-— Din, pritikline 14.560-— Din skupno 200.142-— Din, najmanjši ponudek Din 112.261-32. Vadi j 20.014 Din 20 p. K nepremičnini zemljiška knjiga Zagrad v), št. 1 spadajo sledeče pritikline: 2 stiskalnici, 1 sadni mlin, mlin za grozdje, 1000 litrov sodov, razno vinogradniško in poljedelsko orodje v cenilni vrednosti 14.560'— dinarjev. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja. Okrajno sodišče v Celju, odd. III., dne 26. maja 1931. * E 227/31—8 1661 Dražbeni oklic. Dne 16. julija 1931 ob poldepetih bo pri podpisanem sodišču v sobi St. 5 dražba nepremičnin: zemlj. knjiga Javornik, vi. št. 256. Cenilna vrednost: 49.040 Din; najmanjši ponudek: 32.700 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začfetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, kj je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kranjski gori, dne 10. junija 1901. E 36/24-53 1659 Dražbeni oklic. Dne 17. julija 1931 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 8 ponovna dražba nepremičninske polovice zemljišča: zemlj. knjiga Brega, vi. št. 10. Cenilna vrednost: 16455-35 Dim; vrednost pritikline: 675 Din; najmanjši ponudek: 8228 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kočevju, dne 10. junija 1931. E 100/31 I677 Dražbeni oklic. Dne 22. julija 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: hiša, gospodarska poslopja in zemljišča, zemlj. knj. k. o. Ločica, vi. št. 60. Cenilna vrednost: 66.936-50 Din; vrednost pritikline: 9680 Din; najmanjši ponudek: 44.630 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Vransko, dne 12. junija 1931. E 50/31. * Dražbeni oklic 1674 Dne 3 0. julija 193 1 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev.' 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga a) Zagorje, vi. št. 130, b) Zagorje, vi. št. 131. Cenilna vrednost: ad a) 404.625-— Din, ad b) 17.112'— Din; najnianji ponudek: ad a 269.750-— Din, ad b) 11.408 Bin. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitefti, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti 6e opozarja na dražbeni oklic, ki je nabjt na uradni deski tega sodišča. Okrajno /sodiftčo v Litiji, d ne.,10. junija 1931. 349/31. 1671 Dražbeni oklic. Dne 31. julija 1931 ob devetih bo pvi podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: polovica posestva, zemlj. knjiga k. o. Prekopa, vi. št. 152. Cenilna vrednost: 7995-05 Din; najmanŠi ponudek: 5120 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem uaroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdravitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Vransko, dne 11. junija 1931. E 350/31 75 Dražbeni oklic. Dne 31. j u lija 1931 ob deseti bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: hiša, gospodar, poslopja in zemljišča k. o. Gomilsko, vi. št. 69,' 195, 206, 110, k. o. Šmatevž vi. št. 151, k. o. Podvrh vi. št. 174. Cenilna vrednost: 64.369-50 Din; vrednost pritikline 2.322 Din; Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Vransko, dne 11. junija 1931. E 207/31-3. 1636 Dražbeni oklic. Dne 21. avgust a 1931 dopoldne ob polenajstih bo pVi podpisanem sodišču v sobi štev. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dolsko, vi. štev. 3. Cenilna vrednost: Din 145.597'95; najmanjši ponudek: Din 125.000—. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, kj j« ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deekj tega sodišča. Okrajno sodišč« » 8ev»iri, dne 5. junija 1931. £. M. Bcmorqae: 116 nazaj Koman (Copyright by M. Fealure Syndicale. Ponalit, tudi v izvlečku, prepovedan.) 2 že štiri dni iščemo po vseh cestah, pod vsemi mostovi, na vseh bregovih, po vseh bolnicah — zaman. Vsak večer pride Bethke k nam, postane med vrati, pogleda vsakogar, vidi, da nismo še nič našli, povesi glavo in gre. Ne moremo ga pripraviti do tega, da bi ostal pri nas; išče, ker tega, da je odšla njegova žena, ne moremo razumeti. Razmerje med njima se je od dne do dne slabšalo. Adolf je popival, če je imel denar, če pa ni pil, so ga mučili napadi strašne otožnosti in neutemeljenega ljubosumja. Temu se je pridružilo še domotožje po njegovi hiši in vrtu. Končno ni mogel več vzdržati. Nekega večera se je odpeljal tja. Dolgo časa je pohajal okrog vrtne ograje, vedno v strahu, da ga bo kdo opazil. Potem se je splazil na vrt. V medli mesečni svetlobi je mo- gel opaziti, da je drevje dobro rodilo. Vse polno sadja je viselo na vejah. Cul je, kako je zdaj pa zdaj z zamolklim udarcem padlo jabolko v travo. Nekaj jih je pobral in vgriznil vanje. Bila so to avgustova jabolka z drevesa, ki ga je sam vsadil. Sveža in sladka so bila. Skozi razpoke oboknic je prihajala luč. Pritisnil je svoj obraz na špranjo in gledal noter. Mož in žena. ki sta kupila hišo od njega, sta sedela v sobi. Zena je imela odprto bluzo in je dojila otroka. S kazalcem in sredincem je narahlo pritiskala na prsi, majhna ročica dojenčka je ležala na njeni veliki, rjavi roki. Mož je sedel pod uro, ki je visela na steni, in je rezljal držaj za vile. Ura in stol sta bila še stara. Adolf je položil uho na oboknico. Slišal je šumenje vetra, ki se je vjel v dimnik, tudi tiktakanje ure je razločno čul. Naenkrat je začul korake. Ko tat je odskočil, toda koraki so se izgubljali v daljavi. Adolf je čakal med steblikami zelja na vrtu za zelenjavo. Z roko je gladil kodrasto listje; zelje je sijajno uspevalo. Potem se je plazil zopet k hiši, da bi pri drugem oknu pogledal v spalnico. Tam je bila tema, samo skozi špranjo priprtih kuhinjskih vrat je padal žarek svetlobe naravnost na posteljo. Spomnil se je, kako je čepel tamkaj z Marijo zadnjo noč in kako je vlažni duh solz, las in mehke kože objemal njegov vrat. Spomnil se je tolažilnih besed, ki sta jih govorila drug drugemu in si obljubovala, da ne bosta drug drugega nikdar zapustila. Naenkrat se ga je polastila neukrotljiva jeza, škripal je z zobmi in preklinjal vas, vojno, svet in ljudi, ki so vse razbili. Potegnil je iz žepa steklenico in pil. Potem pa je naenkrat vstala misel v njegovem pretrganem srcu. Tiho je šel proč. Pes v koči ga je čul. šepetaje ga je poklical: »Karo«. Veriga je zarožljala, pes je zacvilil, Adolf je pa bežal proč. Dolgo je moral čakati, da so zadnji gosti zapustili krčmo in je krčmar zevaj e zaprl vrata za njimi. Trije so bili, ki so zadnji odhajali; med njimi je bil oni, ki ga je Adolf iskal: Karol Wess. Sli so skozi hrastov gozdič. Adolf jim je sledil. Nekaj časa so še stali tam se pogovarjali in se smejali. Adolf je stal skrit za drevesom, roke so se mu tresle, pil je, dokler ni bila steklenica prazna. Predno so se oni trije poslovili, so napravili še surov dovtip. Adolf je stekel za Wessom. Kmalu ga je dohitel. Wess je čul sopihanje in se je hitro obrnil. Adolf je prenehal teči in se mu je počasi približal. Wess ga je spoznal in je stisnil pesti v žepih, široko in izzivajoče je stal pred njim, čez telovnik je imel pripeto široko verižico za uro. Zdravstvo, denar in kolajne Pred 25 leti je umrl v Trstu zdravnik dr. Brettauer. Tega moža so imeli ljudje za posebne vrste čudaka, ker je zbiral vse, kar je dosegel, posebno pa kovan denar. Zbiral je novce leta in leta, dokler si ni nabral zbirko, ki je, če ne edina, pa gotovo pa največja svoje vrste na svetu. Svoji zbirki je dal zbiralec naslov »medicina in nuimnis« (zdravništvo na kovanem denarju).* Zbirka šteje nad 7000 kosov, v zbirki pa se nahajajo stvari, ki so tudi za priproste-ga človeka zanimive. Tu so kolajne in denarji iz zlata, srebra, brona in en komad celo iz moderne kemične prvine, iz selena! Vrednost zbirke je ogromna. Tudi katalog k tej zbirki, ki ga je sestavil zbiratelj sam, je velike vrednosti. Svojo zbirko je poklonil dr. Bretteauer pred leti dunajskemu vseučilišču; tam pa z zbirko sprva niso vedeli, kaj početi, ker niso imeli dovolj prostorov, kjer bi jo razstavili. Nedavno pa so izročili zbirko muzeju za zgodovino na Dunaju in tako je zbirka sedaj dostopna tudi za širše občinstvo. Na novcih, ki se nahajajo v tej zbirki, vidimo natanko, kaj je vse pretresalo svet v gotovih dobah. Prav pogosto vidimo na novcih križ, okoli katerega se vije kača; prav dobro sta zastopana tudi sv. Rok in sv. Sebastijan, oba varuha pred nalezljivimi boleznimi. Za posebno zdravilne so imeli razne kovinske mešanice; tako so rekli, da se vsaka oseba kar mora zaverovati v drugo, ki nosi stalno s seboj bakren novec. V tej zbirki vidimo, kako so prišli do veljave pojavi zvezd-repatic, ki so obetale bolezni ui vojsko in lakoto. Ta se nahaja v zbirki novec, kjei; omenja lakoto 1. 1817. Od novca žarijo žarki, na žarkih pa so napisane visoke cene raznih življenskih potrebščin. V zbirki se nahajaa dalje mnogo kolajn raznih zdravniških društev, po katerih so se zdravniki tudi med seboj spoznavali. Medicinske kolajne pa so poznali že v starem veku in kdor je hotel želeti mogočnemu rimskemu cesarju zdravje, mu je poslal ploščico zlata z napisom »Solus Augusti«. Kruh in Lava iz bom-baževine Nova konkurenca za žitosaduc kraje. — Izvrstno krmilo za živino. Bombaž je rastlina, ki nam daje prejo za najrazličnejše tkanine, od srajce do nogavic. Bom-baževino potrebujejo izdelovalci mila, na borzah pa je cena bombaža vladarica ogromnega kapitala. Vse, kar je na tej rastlini, se da porabiti in v najnovejšem času celo najslabši odpadki in ostanki. Koliko pa je teh odpadkov in ostankov, si pa lahko predstavljamo, če vemo, da znaša letna produkcija bombaža nad 60 milijonov meterskih centov. V deželah, kjer pridelujejo bombaž, so že dolgo študirali, kako bi porabili tudi ogromne količine odpadkov, pa niso pašli nič pravega, nekaj odpadkov je pač pojedla živina, ampak velik del so morali vseeno še uničiti, konji, krave, prašiči in kokoši, ki so se sicer silno zredili, krave so dajale mleka nič koliko, prašičev je bila sama mast, ampak vendar . . . Vse te stvari je opazoval že pred 30 leti skromen trgovski potnik Gašper Schmitt iz Ba-dena. Ta mož je prodajal umetna krmila za umetni grtoj.Ta mož si je rekel: kar je dobro in koristno za živali, more biti dobro v prečiščeni obliki tudi za ljudi. Nekega dne pa je celo slišal, da izdelujejo neko krepčilo za doječe matere iz bombaževega semena. Od takrat naprej mož ni imel več miru; odkoderkoli je prišel s potovanja domov, se je zaprl v svojo sobo in študiral . . . Študiral pa je mož tudi zaradi samega sebe; bil je namreč že od mladosti bolan in je iskal leka svoji bolezni v primerni hrani. To dolgih poskusih se mu je končno posrečilo 1. 1905 pridobivati iz bombaževega semena neko moko, ki ima v sebi več kot polovico beljakovine. Za ta svoj izum je dobil na razstavi v Bruslju tudi zlato kolajno. Kakor pa se na tem svetu že navadno dogaja, »e znanstveniki za iznajdbo ubogega trgovskega potnika niso nič brigali. Samo v svojem ožjem domačem okolišu se mu je posrečilo ljudi seznaniti z moko in s pecivom iz bombaža. Pecivo iz bombaževe moke mu je podal domači pek, on pa je to pecivo jemal s seboj in ga dajal ljudem pokušati in glej — čim je kdo použil dva ali tri hlebčke, se je počutil kar prerojenega in silno okrepčanega! Posebno viden pa je bil učinek bombaževe moke na živalih. Zgarani konji, ki so bili že zreli za klobasice, so se zredili kakor težki pincgavci, če so le 14 dni uživa novo hrano. Seveda, pred letom 1914, ko je bilo povsod vsega dovolj, se za novo moko ni nihče zmenil. Nato je prišla še vojska, z vojsko vred pa inflacija, ki je tudi Gašperju Schmittu požrla vse prihranke. Mož se je vrhutega še postaral in popolnoma oslabel. Nekega dne pa je dobil Gašper Schmitt v svoje roke neko razpravo o »vitaminih«. Tam je bral tudi nekaj o »bio-lcemiji« in o »surovi hrani«. Pri tem branju se je zopet domislil na svojo iznajdbo. Začel je zopet peči svoje pecivo, svojo iznajdbo pa je prijavil pri vseh patentnih uradih na svetu. Patentov je dobil res dovolj iz vseh držav. Toda kaj pomagajo patenti, če ni denarja? Mož bi bil skoraj zopet obupal, če mu ne bi bil priskočil nft pomoč njegov mladi in podjetni sin. Mladi Schmitt se je napotil s kopico očetovih patentov v Egipt naravnost k tamošnjemu »kralju bombaža« Konstantinu Chosemi-ju v Aleksandrijo. Ta je dal stvar preiskati in poskusiti vporabo bombaževe moke kot sredstvo za pecivo, za kavo, za kakao itd. Vsi poskusi so se sijajno obnesli in Chosemi je res kupil pravico do izrabe patentov za Sudan, Egipt in za Balkan za pol milijona funtov šterlingov (1 funt je 275 dinarjev). V Aleksandriji že stoji tvornica opremljena z najnovejšimi stroji iz Nemčije. Uspehi so krasni. Ti uspehi pa so napotili tudi grškega konzula v Wiesbadenu v Nemčiji g. Calondisca, ki ima v Nemčiji velike industrije, da je kupil patente za Nemčijo, Holansko in Švico. Ni dvoma, da bodo izdelki iz bombaževe moke kmalu prišli tudi k nam. Slari angleški privilegiji Znana stvar je, da so angleški kralji podeljevali plemičem in priprostim ljudem za razne izkazane jim usluge najraznovrstnejše posebne pravice. Te stare pravice Angleži še dandanes pri vsi svoji naprednosti visoko cenijo in spoštujejo. Nedavno se je pripetilo, da se je sin nekega angleškega plemiča poročil z deklico, ki ni bila od »stanu« .Take ženske pa na dvoru nimajo pristopa. Mladi mož pa se je v svoji zadregi spomnil na neko staro pravico, ki jo uživa njegova rodbina, in na to staro svojo pravico je spomnil dvorni urad, ki odločuje v tem, kdo je »dvorski« in kdo ne. Neki prednik omenjenega plemiča je namreč napravil pred stoletji kralju Karolu II. posebno uslugo. Kralj Karol II. je namreč pri neki priliki zašel s svojim spremstvom na napačno pot, da gospoda ni vedela ne naprej ne nazaj. Ko so tako blodili na desno in na levo, so prišli hiše nekega malega plemiča. Bilo je že tema, a plemič se je takoj odpravil v svoji nočni obleki na konja in je pokazal kralju in njegovim pravo pot. Iz hvaležnosti je dal kralj uslužnemu plemiču višji pleminitaeki naslov in mu dal tudi pravico, veljavno zanj in- za njegovega vsakokratnega naslednika, da sme pred kralja stopiti kadar hoče, in sicer tudi v nočni obleki. Na to svojo staro pravico je naš plemič opozoril dvorni urad in zagrozil, da se bo pri prvi priliki te svoje pravice poslužil in stopil prod kralja v spalni srajci, če ne dovolijo njegovi preprosti ženi pristopa na dvor. Dvorni urad se ni znal drugače pomagati kakor s tem, da je predložil celo zadevo kralju v rešitev. Kralj se je smejal in takoj odobril, da imej pristop na dvor tudi plemičeva soproga, čeprav po svoji krvi ni od »stanu«. Kadilci in ženske Neki angleški tednik je nedavno postavil javno vprašanje za ženske, kakšni moški so jim ljubši: kadiloi ali nekadilci? Večina odgovorov se je izjavila za kadilce, češ da žena lažje prenaša moža-kadilca kakor .pa sitnega in Smernega nekadilca. Rajši pa vidijo ženske, da kadi mož smodke ali pa pipo kakor svalčice. Tobak spravi namreč kadilca v dobro voljo in ga pomiri, če pa se mož počuti dobro in zadovoljno, se prenese nekaj njegove dobre volje tudi na njegovo okolioo; mož* sam pa je v takem položaju tudi precej bolj radodaren kakor sicer in da tudi ženi marsikaj veljati, kar sicer ne bi nikdar dovolil. Tako so ženske prišle na to, da se da moža najložje pridobiti za nov klobuk ali za novo obleko, ko si po dobrem obedu zapali svojo ljubljeno smodko. Kadilec rad vstreže vsaki želji svoje žene, nekadilci so pa navadno dolgočasni sitneži in pusteži in so brez meje skopi, da ženi ne privoščijo niti najmanjšega veselja .. . Tako pravijo angleške žene. . Admiral Souchon Nemški admiral Souchon je slavil 11. junija 50-letnico svoje mornariške službe. Med vojno je bil poveljnik nemških vojnih ladij »Goebent in »Breslau«; s tema dvema ladjama je prodrl skozi Dardanele do Carigrada, nato pa je poveljeval turški mornarici. »Cvedični fond« Almc Hedin Švedski listi poročajo, da slavi letos svojo 10-letnioo »cvetlični fond«, ki ga je ustanovila sestra svetovnozuanega raziskovalca neznanih azijskih krajev Sven Hedina gospodična Alma Iledin. Alma Hedin je namreč predlagala, naj bi ljudje za razne pogrebe ne darovali več dragih vencev, kj že po par urah uvenejo in nimajo nobene vrednosti več, ampak naj bi ljudje rajše dajali tisti denar v poseben »cvetlični fond«; za denar, kar bi se ga pa nabralo v tem fondu, bi gradili hiše za stare in onemogle ljudi, ki nimajo ne krova ne hrane. Ta predlog je švedska javnost vpoštevala in »cvetlični fond« ima danes že dve veliki hiši v Stockholmu. Stanovanja v teh hišah so res majhna, a silno udobna. Šest velikih stanovanjskih hiš pa je še v delu. »Cvetlični fond« je postal znan po celi deželi še zalo, ker so razni veljaki še za časa svojega življenja določili v svojih oporokah razmeroma visoke zneske za ta fond. Sibirski orjak Sovjetski časopisi poročajo, da živi v neki sibirski vasi 35-letni kmet Kazanjov, ki je 2 metra in 82 centimetrov visok. Cez prsa meri 1 meter 43 centimetrov, tehta pa 4 cente. Nov tip letal v Italiji Na letališču v Milanu so te dni preizkušali nov tip letal. Novo letalo je zgradil inžener Forlanini Težka nesreča pri delavski športni prireditvi v Grcifswald-u Socijalno-demokratske športne organizacije so priredile na praznike veliko športno slavnost v Greifswald-u. Med slavnostjo pa se je podrl 3 metre visok zid in zasul 20 oseb. Štiri osebe je vbilo, 15 pa je težko ranjenih. Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulioa 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mih&lek,- Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja avgust Rozman. — Val ? Ljubljani.