PoŠtarlna plačana. Posamezna Stev. Din i« y Mublieffli, v peisSt čine 13« februarja 1925. §»©!© vili. bloka v državi lajna zmaga Narodnega moKa v Narodni blok ima nad polovica vseh poslancev. ¥ Sloveniji sta od demokratov izvoljena dr. Žerjav In dr. Pivko Volilna borba je končana. Nehala je tako, kakor smo svojim prijateljem in bralcem neštetokrat napovedovali. Narodni blok je sijajno zmagal. Od 124 mandatov v prejšnji skupščini se je dvignil na 162 poslancev v novi skup? ščini. Ker znaša pclovica od vseh 315 poslancev 158, si je s tem priboril v novi skupščini sam večino. Ta večina se bo pa z razveliavljenjem mandatov preti« državnih radičevskih rovarjev še izdatno povečala. Vlada Narodnega bloka ostane naprej m bo c stala najmanj štiri leta, opirajoč se na krepko in močno delavno večino Narodnega bloka v narodni skupščini. V svojo lastno škodo so Slovenci v veliki večini glasovali proti Narodnemu bloku. Zastonj smo jih svarili, zastonj jim pripovedovali, čim več slovenskih poslancev bo v Narodnem bloku, da bo tem večja njihova moč v tem bloku in tem lažje njihovo, prizadevanje za Slove« nijo in za Slovence. Stotisoč nerazsodnih volilcev je vrglo navzlic temu volilno kroglico v žrelo nenasitnih tigrov. Od klerikalcev pa ljudstvo zopet štiri leta ne bo imelo ničesar. Vsak glas zanje cddan, je škoda in sra=> mota za Slovence. To smo pisali pred volitvami in to pišemo tudi danes. Da je res tako, bodo ljudje videli vsa pri« hodnja štiri leta. K sreči sta vendarle izvoljena dva slovenska poslanca vladne večine Narod« nega bloka, dr. Žerjav in dr. Pivko. Na Štajerskem je manjkalo samo 323 glasov, da ni bil izvoljen poleg dr. Pivka tudi še dr. Lipold. Ako bi voliici g. Drofenika bolj podprli, bi bil tudi on lahko izvoljen. Na Kranjskem je manjkalo 1578 glasov, pa bi bil poleg dr. Žerjava izvoljen še kandidat za kranjski in logaški okraj dr. Kramer. Glasov je dobil Narodni blok na Krcnjkkc-m 10.410 in bi imel dva poslanca, če bi sc klerikalci ne zvezali s kočevskimi Nemci,-ki so pri teh volitvah drveli za tigre po kostanj vog^rj. Tudi komunisti so glasovali večinama za x klerikalce, ker so mislili, da s tem lahko največ škodujejo državi in njenemu napredku. V Ljubljani je dobil kandidat Narcdanega bloka g. Mohorič 4000 glasov, dok« tor Korošec, za katerega so glasovali tudi komunisti, Nemci, socialisti in pilpo« gačarji, pa je dobil 4365 glasov. Zmago v Ljubljani s 365 glascvi je «Slovenec» že v ponedeljek zjutraj v posebni izdaji slovesno razglasil, a njegovega veselja je bilo že drugi dan konec, ko je izvedel, da je navzlic tej zmagi za vedno konec tigrovske slave, ker je poražen in pohojen v državi blok avlo« nomistov, federalistov in drugih rovar* jev proti državnemu in narodnem« edinstvu. Nedeljske volitve so v Sloveniji po« kazale tudi, kako prav smo imeli ml, ko smo klicali podeželske napredojake v skupno fronto proti klerikalcem, 39.000 naprednih glasov je bilo v Slove« ni ji oddanih istočasno s 104.000 klerikal« nimi glasovi. Ker ni bilo enotnega na« stopa in je vsak vlekel na svojo stran, so izvoljeni samo trije naprednjaki (Žer« jav, Pivko in Pucelj), dočim bi jili pa skupnem nastopu lahko bilo najmanj bi Skoro vsi razdiralci in zgagar ji so se pod nosom obrisali za mandat in samo Pucelj je izvoljen, četudi je govoril in pisal, da bodo izvoljeni najmanj trije SKS. To pa za Puclja še ni najhujše, da bo šel sam v skupščino, najhujše zanj j a to, da je čisto propadla njegova zemljoradniška stranka, o kateri je pisal «Kmetijski list», da bo druga najmočnejša stranka v bodoči skupščini ter da bo dobila naj« manj 350.000 glasov. Resnica je sedaj ta, da je zemljoradniška stranka res druga, a ne od spredaj, marveč od zadaj. Pred njo je še sedem drugih strank, za njo pa samo še ena. Ako bo g. Pucelj še naprej delal «opozicijsko» politiko, bo s svojimi Štirimi tovariši med 315 poslanci prav slabo vozil. Kakor smo pisali prej, tako rečemo tudi sedaj: če bo Pucelj do* sedanjo politiko nadaljeval, bo hodil v Beograd ie po dijete, slovenski kmet pa od njega ravno tako ničesar ne bo imel, kakor od tigrov. Iz Beograda prihajajo že vesti, da se vlada in Narodni blok že pridno pri« pravljata za delo v Narodni skupščini. Tudi se poroča, da bo Narodni blok do« sedanjo predvolilno politiko z najkrep« kejšo roko nadaljeval. To. kar je bilo v zadnjih šestih letih zamujenega, je treba sedaj popraviti. Izrezati pa bo predvsem treba strupeno balo, ki je rastla do sedaj na našem državnem in narodnem telesu ter mu jemala zdravje. Zato pridejo sedaj slabi časi za vse one, ki so glasovali za rovarje, separatiste in komuniste. Če jim bodo Korošec in drugi tigri kaj dali od svojih dijet, to bo pa tudi vse, kar bodo imeli dobrot od njihove nesrečne in brez« vestne politike. Mi bomo prihodnja štiri leta sicer gledali, da bo v državi prišla do veljave pravica, enakost, bratstvo in svoboda, vendar pa bomo tudi skrbeli, da bodo imeli v Narodnem bloku še prav posebno zaslombo tisti ljudje, ki so glasovali za državno in narodno edinstvo ter za pozitivno delo v skupščini. Vsi oni kraji in vsi oni, ki so izrekli s kroglico zaupanje Narodnemu bloku, naj so si svesti, da bo tudi Narodni blok zanje storil, kar je v njegovih močeh. Prosimo jih le. da se z zaupanjem obračajo na tajništvo JDS v Ljubljani ali v Mari« boru, da obrazlože svoje upravičene želje, in pomagali bomo. Drugi naj sc obračajo na tigre in naj sedaj, ko so jim šli že v drugič na led, z njimi vred rjo« vejo ali pa si oblizujejo rane, ki so si jih v nedeljo sami prizadejali, Novo življenje se pričenja v držav!. Doba miru, dela in napredka, Dinar je zadn ja dva dni zopet začel rasti, ko je zunanji svet slišal, da je zmagal Narodni blok. Tudi v Sloveniji se bo prihodnja štiri leta veliko izpremenilo in bi sc še več, ako bi Slovenci ne bili tako neumni, da so zopet drveli utikati kroglice v tigrovske skrinjice. Upajmo, da so to vendarle storili zadnjikrat in da jim je že danes žal, da so poslušali poli« ti ku joče župnike in kaplane, ne pa nas, kt smo pisali 1§ za koristi slovenskega a ljudstva čisto in golo resnico. Sedal velja geslo: Kdor ni z nami, je proti nam. Kdor se ni hotel rešiti, kakcr smo sveto« vali, mu ne moremo pomagati. Sam je kriv svoje nesreče. Politični pregled Volilna bitka je kcnčana z zmago. Dne 8. februarja je Narodni blok v državi izvojeval 162 mandatov, kar na« pram 153 opozicijskim mandatom po? meni trdno večino za možnost delovanja v novi narodni skupščini. Mirno lahko rečemo, da smo z zmago Narodnega bloka stopili na prag nove bodočnosti, nove dobe našega državnega življenja. Dne 7. marca se bo sestala narodna skup« ščina in vlada bo s posebno izjavo' pred« ložila program dela in reda, ki bo navedel po vrsti poedine zakonske osnove, ki jih bo treba zapored reševati, da tekom štiriletne skupščinske dobe dobi naša država vse potrebne osnove v političnem in gospodarskem oziru. Veliko je naše zadoščenje, da bomo tudi Slovenci zastopani pri tem plodonosnem delu po dveh tako odličnih predstav« nikih naprednega Slovenstva, kakor sta naša dva izvoljena poslanca minister dr. Žerjav in narodni borec dr. Pivko, ki sta v ljutem volilnem ognju častno rešila naš prapor, dočim je Ljubljana po izdajstvu švigašvagarja dr. Ravniharja padla pod črno zastavo klerikalizma. Bridko je to dejstvo, da je Ljubljana navzlic ogromni množici narodno«na» prednih volilicev padla v cblast dr. Ko« tošcu, kakor je tudi po sedanjih volilnih izidih ponovne obsodbe vredno trmo« glavo cepljenje enotne napredne fronte, ki bi bila klerikalizmu zadala strahovit poraz. Toda po toči zvoniti je prepozno In politika ne pozna solzavosti. Zato mo« ramo le hladno in trezno ptetresati po« ložaj po volitvah in se Zavedati, da je naš uspeh dokazan v ogromnem porastu naših glasov. Armada naših borcev v Sloveniji se je od zadnjih volitev po« množila skoro za enkrat: volilni rezul« tati izkazujejo 24.000 naših glasov. Le zaradi volilnega reda nam ne pripade razmerno število p< slancev, toda že da« nes lahko rečemo, da dr. Žerjav in dok« tor Pivko odtehtata vse tigrovske po« slance. Onadva sta člana velike vladne enote, ki bo krojila državi in njenim delom usodo, dočim bedo klerikalni poslanci kot plemenska separatistična skupina glodali grenki kruh opozicije in s praz« nim rogoviljenjem zaigravali zaupanje slepo zaverovanih klerikalnih množic. Volitve dne 8. februarja so ustavile poplavo separatizma. Radič je na Hrvat« skem izgubil nekaj mandatov, klerikalci so v Sloveniji nazadovali za nekaj tisoč volilcev, nazadoval jc bosanski Spaho, macedonski Turki so izbrisani do enega mandata: propadlo pa je tudi troje nem« j ških poslancev in klerikalci izven Slcve« j nijc so doživeli strahoten poraz. Sopara« j tizem pričenja polagoma usihati in bo i tekom štirih let v veliki meri usahnil, j Dobro se zavedamo, da bo klerikalizem J pri nas še obupno tolkel okreg sebe in se zaganjal osobito v nas demokrate. Toda mi se ne ustrašimo še tako peklen« skega klerikalnega ognja. Prestali smo najhujše, pomnožili smo svoje vrste in v zavesti popolne končne zmage stopamo v nadaljnjo borbo. S smotrenim organi« zatoričnim delom kakor doslej bomo rušili klerikalno trdnjavo v neomajnem prepričanju, da klarikalizem mora pasti, ako hočemo, da se tudi slovenskemu ljudstvu razgrne pc polna duševna svo« boda, ako hočemo, da si v enotni jugo« slovenski državi zagotovimo vsestranski napredek in vse one svoboščine, ki nam gredo po zakonih in po enakovrednosti z brati Srbi in Hrvati. Sporedno z našima skupščinskima predstavnikoma dr. Žer* javom in dr. Pivkom bomo nadaljevali borbo za svoje ideje. Zunanje države so vest o zmagi Na* rodnega bloka sprejele s toplo simpatijo. Naš dinar je na inozemskih borzah začel zopet rasti, kar je dokaz popolnega zaupanja zunanjih držav v vlado Narodnega b-oka, ki je že doslej dokazala sposobnost za vodstvo države in se bo odslej, oprta na stalno večino v naredni sukpščini, lahko nemoteno posvetila izvedbi prepotreb* nega gospodarskega programa. Jugosla« vija jc rešena separatistične mrzlice in kot najmočnejša državna enota zavzema gospodujočo veljavo na Balkanu. Dočim mi stopamo v dobo mirnega gospodarskega razvoja, se v drugih drža« vah skoro povsod pričenjajo javljati nevi zapleti iaji. Italija je razrovana in se pripravlja za nove volitve. V Nemčiji so krize še vedno na dnevnem redu in jc računati z novimi burnimi volitvami, Frcncija bije hud boj z Vatikanom, ker se hoče za vedno otresti rimskega vpliva, Anglija ima težke brige z Nemčijo in njenimi dolgovi in v boljševiški Rusiji se nadaljujejo prekucije in spopadi med poedinimi komunistič» nimi veljaki. Vmes prihajajo na evrop* sko politično pozornico še neprestani spori med posameznimi manjšimi drža« vami, kakcr med Grčijo in Turčijo ter med Spanci in Marckanci. Vse to zameg« Ijuje evropsko obzorje. Mi pa smo z volitvami storili velik korak naprej in naša pot v bodočnost je jasna. Gospodična MImi Napisal * * * Ha dvorišču pred Kamnarjem v Zabrdju je rezgetal konjiček, vprežen v ličen koleselj, pripravljen na odhod. Domači sin Ivan se je praznično oblečen sukal okrog njega in debela srebrna verižica mu je rožliala po telovniku. Pogledal je na uro ter nevoljno namrdnil obraz. «Iv.an,» se je prizibala Iz veže mati Kam-narica, »glej, da opraviš, kar sem ti naročila!s »Kaj ste mi že naročili, mati?» »Zopet je pozabil,* je vzdihnila polslišno. •Glavo imej pri sebi in misli, kam greš.» »•Po Micko grem.» »Ne pozabi pa, da mesto ni Zabrdje in da se je Micka, ki že pol leta živi med gospodo, naučila olike. Bolelo bi jo tvoje nerodno obnašanje. Že veš, kaj hočem reči ...» •No, kaj hočete reči?» »Odkrivaj se in pozdravljaj.« tO tem govorite že ves teden.* •Torej nisi pozabil?« • v «Nisem.» •Vrniti se morata 5e pred večerom. Pot je ftolga in pošteni ljudje se vozijo podnevi.« Ivan je skočil na voz, zamahnil z bičem, konj je dvignil glavo in zdirjal. Kakor pričarana je stala mati Kamnarica na dvorišču. Njeno oko je spremljalo odhajajočega sina, misli pa so ji plavale okrog hčerke Micke po mestu, kjer se je učila kuhati in čaka brata Ivana, da jo popelje domov. Danes jI je ugajala radovednost zgovornih vaščank ki so ne na pragih stegovale za vozom, in vsem bi bila najrajši povedala, da se vrne v Zabrdje ona, ki bo nekaj več, kakor so druga dekleta. Po prstih se je bližala ograji, za katero je čula tiho pomenkovanje, sluteč priložnost, da razglasi njen prihod. Stoječa ob grmu, rastočem ob plotu, je razmikala veje z namenom, da jo zapazita sosedinji, ki sta si na oni strani šepetali druga drugi na uho. A preveč sta bili zaverovani v svoj pogovor; nobena ni hotela videti bahave Kamna rice, ki se jima je nastavljala. Nevoljna zaradi svojih neuspehov se je Kamnarica obrnila od ceste proti hlevu, kjer ie zagledala svojo rejenko, ki je živela pri hiši od mladih nog. Siroti je bila ob rojstvu določena pičla merica razuma, vzlic temu je bila navihana in nagajiva; resna Kamnarica je ni mogla vselej ukrotiti z besedo, ampak je morala večkrat prijeti tudi za palico. •Malka,* jo je poklicala Kamnarica nalašč prav glasno, da sta čuli sosedinji, še vedno šepetajoči za plotom, »živino moraš opraviti, Ivana ni doma.* •Kje pa je?» ie zarežala Malka s hripavim glasom. v «V mesto se je peljal po Micko,* je odgovorila, obrnjena na cesto, vesela, ker je na tako zvit način razodela sosedinjama, kar je imela na srcu. »Mh, mh,» se je pomirila Malka ob novici, da se vrne domača hči. Dolgčas ji je bilo po njej, zato je želela njene vrnitve. Urno je od-šia v hlev, da na materino povelje nakrmi živino, ki se je nepotrpežljivo oglašala iz hleva. Kamnarica se je zadovoljno zibala v vežo. Sosedinji sta jo razumeli ter si posmehljivo namigavali, misleči, da je Kamnarica nehote izdala, kar je bilo le Malki namenjeno. Še tisto uro je izvedela vsa vas, da bo v najkrajšem času Zabrdje bogatejše za eno prebivalko. Prijeten vtis je napravil na vaščane glas o vrnitvi Kamnarjeve Micke. Dekleta so se radovala, da jim bo Micka kakor nekdaj prijazna tovarišica, njen prihod je obetal fantom zabave. * Pričelo se je večeriti. Ženske so sedele na pragih in okrog nijh so se zbirale fantje; že se je čulo od daleč ropotanje vozička, drdra-jočega proti vasi. «Sta že tukaj,» je zaklicala Brezarjeva Anica gruči vaščanov, zbranih na prvem koncu vasi. Dopisi Kranjska: GORENJI LOGATEC. Logatec se je tudi pri teh volitvah izkazal. Dal je Narodnemu bloku 220 glasov, kar pomeni prirastek od zadnjih volitev za 47 glasov. Nekaj naših ljudi je iz nerazumljivih vzrokov ostalo doma. Ali je to znak strahu ali nerazumevanja položaja? V splošnem smo z volitvami zadovoljni, ker so pokazale, da trdo politično delo obeh političnih organizacij ni ostalo brez dobrega sadu. Škoda le kroglic, ki jih je brez haska dobila sedma skrinjica. Odločno narodni ljudje so zaradi trme ljubljanskih generalov postali klerikalni oprode. Naj bi jih ta šola izučila! Klerikalci so nazadovali za 16 glasov, četudi so računali na napredek in akoravno so spravili na volišče vse, kar jim je količkaj poslušno. Pucelj in Cobal sta ostala brez glasu. — Tudi logaške Zibrše, ki volijo v Rovtah, so se moško držale. — Za šolskega upravitelja v Gor. Logatcu je imenovan g. Valentin Doljak iz Hotedršice. Pridnega narodnega delavca že vnaprej kar najprisrčnejše pozdravljamo! JARŠE PRI DOMŽALAH. Na poročilo v •Slovencu« z dne 4. t. m. o tukajšnjem shodu Narodnega bloka moremo reči samo to: Ako so vsa «Slovenčeva» poročila tako resnicoljubna, tedaj se resnica lahko pač milo raz-joče nad hudobijo «Slovenčevih» sotrudni-kov. Tukajšnji stari in novo pečeni klerikalni hujskači so očividno prepričani, da je laž in brezmejna zlobnost posebna krščanska Čednost; se jim pač dobro pozna, da so hodili k «Domo!jttbu» v šolo. Samostanskim gospodom jih priporočamo v spoved, gospodu Korošcu pa predlagamo, da jih odlikuje z usnja-timi medaljami PREDDVOR. Dne 2. t. m. je uprizorilo društvo »Šolski oder« 13. predstavo v sedanji j sezoni, in sicer »Veliko repatico*, ki je bila mnogoštevilno obiskana navzlic istočasni pri-! reditvi Orla. Pri igralskem osebju je viden velik napredek. Vsakdo se je uživel v svojo ulogo in jo izborno prednašal. Tudi scenerijaj je bila dobra. Pri predstavi je sviral orkester Narodne čitalnece iz Kranja, ki nam vedno budi želje, da se tudi pri nas ustanovi kaj podobnega. Občinstvo je bilo zelo zadovoljno. Le tako naprej! — Kmet PREDDVOR. Na Svečnico sem se podal s svojim tovarišem v Preddvor k dopoldanski sv. maši. Ker sva prišla malo prerano in sva torej po tukajšnji navadi še malo postala pred cerkvijo, sva lahko opazovala kopico fantov, ki so prihrumeli pred cerkev očividno vinjeni in so se obnašali tako sirovo, da smo se vsi zgražali. Bili so blatni, razmršeni in srepih oči. Vprašam nekega starejšega znanca, kdo in kaj so ti fantje. In mož mi je razložil, da so v neki privatni hiši vso noč prekrokali ter od vina naravnost prihrumeli pred cerkev. Spotoma so seveda tudi razgrajali in vpili. Pojasnil mi je tudi mož, da so fantje kakor njih stariši vsi pristaši klerikalne stranke. Ali se to lepo sliši, da tako skrunijo praznike? Eden med temi fanti, kakor mi je povedal mož, je celo ugleden član Orla. Lepa načela torej poznajo Orli! Ako opazim še kdaj take prizore kakor na Svečnico pred službo božjo v Preddvoru, bom slehernega razgrajača navedel z imenom. — Opazovalec. ■ PREDDVOR, Naš znani Orel-krojač ponuja 100 Din in zlato uro z verižico tistemu, ki mu dokaže, da je pri polnočnici v cerkvi zaspal. Ker nismo lakomni in ker on tega tudi rc more dati, mu zaenkrat odpuščamo dokazovanje. Obsojamo pa, da se je pri drugi stvari zaletel: pravi, da bi nikdar ne bilo dveh odrov, ako ne bi bilo prejšnjega kaplana H. v Preddvoru: ugotavljamo, «da so dveh odrov izključno krivi le Orli in da prejšnji kaplan H. nina z njimi nič opraviti. Dalje pravi naš krojač, da mu ta kaplan H., ki mu gre sicer vsa čast radi velikodušnosti, vendar ni bi! prav po godu.» Kaplan H. je bi! rekoč dober, da ie šel krojača tolikokrat sredi ■ dneva nalašč samega spovedat, sedaj si je pa za zahvalo zaslužil od njega psovko. Seveda, klerikalcem je vse dovoljeno govoriti in vse početi; vsaj po krojaču in Nacetu moramo soditi tako. — Preišnjo nedeljo so zopet na svojem odru imeli nekakšno predstavo, ki ni za naše ljudstvo. Udeležba ie bila prav slaba. Sicer pa poedini Orli tudi drugače skrbijo za predstave v svoji dvorani. Pri skušnjah, kadar kaplana ni zraven, začneja plesati ali različne «špase» uganjati. In so tudi že kaplanu namignili, da je vselej lepše, kadar njega ni ziaven, oziroma, da se bo počasi moral navaditi na njihove burke. Kako vse to vpliva na mlajše člane, si lahko vsakdo sam misli. Pa drugič še kaj o naših nadebudnih Orlih, ki jih po zaslugi žigosamo, obenem pa seveda poudarjamo, da pošteni in resni, ki jih je tudi nekaj zraven, z našim pisanjem niso pri-zadeti KRIŽE PRI TRŽIČU. Ob volitvah je bilo pri nas prav zanimivo. Nedavno je oblast razpustila tukajšnji občinski odbor, ker se je bolj brigal za politiko kakor pa za občinska gospodarstvo. Zupanoval je seveda v glavnem le župnik s pripomočjo svojega stalnega odjutanta bivšega občinskega svetovalca Pepča, ki je znan daleč naokrog iu bo po sedanjih volitvah gotovo odlikovan z redom ti-grovske politike, ker je s polno paro agitiral za slavne tigre. Imenitno se je v agitaciji izkazal tudi g. kaplan, ki je na shod pritekel skoro v mašni obleki m hitro vsekal po našem prostovoljnem gasilnem društvu ter očital, da so gasilci nekoč jedli in pili čez polnočno uro. Pa je hitro dobil odgovor, da med gasilci nikdar ni nihče bil tako pijan kakor na orlovski slavnosti nekateri nadebudni Or-liči, ki so v družbi Marijinih devic ponoči polomili kar celo njivo turščice... Klerikalnim prlganjačem je pač naše gasilsko društvo poseben trn v peti, ker se ne mara vdinjati v nobeno politiko; klerikalci pa imajo radi le razdor, a v gasilnem društvu jim to ne uspe, ker gasilci so vsi za enega in eden za vse. Na dan volitev je pri nas bil čuvar klerikalne Skrinjice sam župnik, ki se je s tem očitno uprl naredbam Svete Stolice. Z volišča je potom vajencev, ki se učijo pri klerikalnih mojstrih, razpošiljal listke vsem, ki še niso prišli volit. Vajenci so torej z župniko-vim ukazom begali od hiše do hiše, pred voliščem pa je vsakega volilca sprejel adjtt-tant Pepč in govoril, da bogvaruj kroglico oddati v Zerjavovo skrinjico, ker da Žerjav vse požre. Pepč je dobil par primernih od- Koleselj je zdrča! mimo Brezarja. Spredaj ob bratu je sedela Micka, belo oblečena; glavo ji je pokrival slamnik, okrašen z umetnimi cvetlicami, v levici je držala šopek, prsti njene desnice so oklepali pisano pahljačo, s katero si je zdaj pa zdaj pohladila obraz. •Počasi vozi,» je šepnila bratu, ko se ie ponosno vzravnala na sedalu. Ošabno se je ozrla na gručo vaščanov,/ Izmed katere je čula klicanje Brezarjeve Anice, svoje nekdanje prijateljice, kateri je hladno pokimala v pozdrav. •Oho, Micka,» so jo pozdravili fantje, sedeči ob cesti na ograji. •Gospodična Mirni, če me že hočete klicati z imenom,» jim je popravila. Smeie so sprejeli fantje njen popravek, v srcu pa so se čutili užaljene, ker na prijazne besede niso dobili dostojnega odzdrava. Bre-zarjev Tine, ki je imel med njimi glavno besedo, je skočil s plota, zavriskal, da je za-zvenelo po vasi, tovariši so ga obstopili ter urezali tisto narodno: Je lepa, pa štmana, se nobel drži, poklonov bi rada in prazne časti. Gospodična Mimi se je na vozu tresla od jeze. «S temi bo treba obračuniti,» je omenila , bratu, ki je že nategnil vajeti, da požene hitreje. Ropotanie koles je zadušilo glasove sramotilne pesmi, še vedno odmevajoče za vozom. Konj se je ustavil ter zahrskal pred domačim dvoriščem Zaškripala so velika lesena vrata, Malka iih je odprla in planila' h «go-spodični» na voz, hoteča se je okleniti z obema rokama. •Malči,» jo je »gospodična« potisnila od sebe vihaje svoj občutljivi nosek, «ti si umazana, po hlevu smrdiš in cvetlice mi polomiš.® — Od daleč ji je pomolila prst svoje desnice, katerega je preprosta Malka zagrabila in stisnila s svojo raskavo pestjo. «Mici!» K vozu je prihitela mati Kamna-rica iu solze veselja so ji igrale v očeh. •Mirni so mi rekli v mestu, Mimi naj bom odslej tudi doma.» •Mici . . . Mimi ... saj je menda enako,® se je izgovarjala mati, občudovaje hčerino izobrazbo. «M!mi,» ji je popravila odločno, nakar se je z lahnim skokom spustila z voza. A glej nesrečo! Šumeče belo krilo se je po naključju dotaknila ostrine nekega v vozu skritega železa, Id ga je zagrabila ter mu zadalo veliko rauo. «Zdaj pa ima: jaz bi jo bila umazala, a sama se je raztrgala,* se je maščevalno kro-hotala Malka. «Jej, jej, škoda obleke,* je tarnala mati, tipaje hčerino krilo. iEh, te cunje; za praznik itak niso,« je odvrnila Mimi zaničljivo ter je odskakliala v sobo. Drugega dne pozno dopoldne jc Kamnar-jeva »gospodična« odprla okno podstrešne sobice — svoje spalnice. Temni, kodrasti lasje so ji neredno padali po obrazu; izpod njih je kakor skozi omrežje gledalo dvoje drobnih oči «Kak dolgčas je v tem gnezdu,» je vzdihtiila zaspano v spominih na živahno mestno življenje. Zamižala je ob pogledu na umazano, prašno cesto, po kateri so" škripali težki'Vozovi in hodili ljudje v delavni obleki 7, zavihanim rokavi. «0, Mici,» se ji je priklonila Malka na dvorišču ob odprtem svinjaku. «Pridita Malči,» jo je pohvalila Mimi ter si je natisnila z robcem nos, ki je začutil smrad, prihajajoč iz svinjaka. «Gospooična» Mimi se prve tedne ni lotila pametnega dela. Prebirala jc romane, ki jih je prinesla iz mesta, pregledovala slike ter jih vtikala v okvirje in obešala po steni. Šele proti večeru je včasih prlskakljaJa na dret- govorov, da ravno klerikalni tlgr! hodijo v Beograd samo pobirat dijete in rušit državo in da župniki tudi ne odklanjajo bire od naprednih kmetov. Pred klerikalno skrinjico je g. župnik vsakega volilca tako hudo pogledal, ca je marsikateremu omahljivcu to pot kroglica že kar sama zdrknila v tigrovsko luknjo. Kdor se pa župnika ni ustrašil, bo seveda moral še marsikaj prestati, ker že zdaj vemo, da župnik za prihodnji ženski shod pripravlja ostro pridigo, kako morajo ženske nahruliti svoje može, ako niso volili klerikalne skrinjice. Tako torej hoče naš župnik v marsikateri hiši zanetiti prepir. Ali je to širjenje miru in ljubezni, kakor bi bila dolžnost dušnih pastirjev? Mi pravimo: dokler bomo imeli takšne duhovnike, ne bo pri nas konec političnega sovraštva. Mi smo pa kljub klerikalnemu pritisku od zadnjih volitev napredovali za 34 glasov in z zadoščenjem pozdravljamo zmago Narodnega bloka, ki fco odslej čvrsto čuval državo, deloval za njen razvoj ter k slogi in bratstvu družil vsa plemena in vse sloje. Z zmago Narodnega bloka jt konec tigrovskega nazadnjaštva, ki bi državo v par letih spravilo na kant. Živel Narodni blok, živel dr. Žerjav! — Kriški cbeass. GORJE PRI BLEDU. Posebni častilci Božjega groba so gorjanski Orli in Orlice. Božji grob je lepo zložen v teinni shrambi v podstrešju :ia zadrugi. Grdogledi krivonosi judovski stražniki imajo priliko, da se na-drtmljcjo do velikega tedna. Tudi jeruzalemske žene čakajo zaprašene v pajčevinah, da jih bo zbudila velika noč. Kaj ne? Vsak Gorjanec pa Kij pripada tej ali oni stranki, bo shrambo božjega groba spoštoval. Toda čujte, za kuj je služila shramba božjega g£oba gorjauskim Orlom. Član in članica sta se hotela skriti v tej shrambi pred ljudskimi očmi. Pa noč -inu oči in ušesa. Kam vodijo pbnočna orlovska pota? SREDNJA VAS PRI BOHINJU. Kar pri nas poče-uia klerikalna gospoda, je pa le potrebno žigosanja. V Srednji vasi in Stari fužini že več let obstojata konzumni društvi, načeljujcjo jima in vodijo ju pa dosledno le ESBSSMaMSHMBMMMMMMMIMtagB rišeda st poigra s kokoši in ponagaja psu, priklenjenemu ob skednju. S sosedi i gospodična* ni občevala. Naveličana brezdelja, je začela nazadnje češče zapuščati svojo sobico. Sla je na vrt, pogledala v klet, pritekla jc k materi v kuhinjo, celo do lileva je semintja prilezla, previdno in po prstih, da m umazala čeveljčkov, ki so se svetili kakor luč. »Potssi se bo zopet pokmetiIa,» se je veselila inafi, videvši. da se hči zanima za to ali ono stvar. Toda upar:je se ji ni hotelo izpolniti. Mimi je neprenehoma govorila o gledališčih, modernih oblekah, o plesu in veselicah, kai je presedaio materi, ki je gojila le eno željo, namreč: izvedeti, česa se je hči naučila. O tem je »gospodična« molčala, ker je ni zanimalo gospodujstvo, ugajala pa ji je zabava, v kateri je preživela dobo, namenjeno v njeno izobrazbo. Zapomnila si je nekaj popačenih izrazov hi kak prisiljen poklon je gnala napraviti, kar za kmetsko življenje nima ,važnega pomena. Zato se jo ie koj v prvih tednih lotila lirepenen/e fo mestu in želja po razvedrilu. Nenavadno zgodaj jc vstala «gospodična» nekega jutra. Praznično opravljena je srečala mater, tiesočo iz čumnate mleka, da pripravi zajutiek. «V mesto grem,» ji je povc-jtola gdehaiote, sdolgča^ mi jes, , gospodje župnik!, dočim jima za oprode služijo nekateri nerazsodni starokopitneži, ki pohlevno klanjajo glave in slepo odobravajo vse farovške predloge. Nadzorstva ni nikdar videti, da bi pregledovalo račune. Pred par leti se jc neki odbornik iz Srednje vasi drznil nekaj oporekati, a kaj je dosegel? Hitro je od-frčal iz odbora! V konzumnih društvih se dogajajo gorostasne stvari, to vidimo sami. A kaj se nas tiče, ako tisti, ki so sami prizadeti, nočejo izreči svoje sodbe, dasi morajo vsak predmet plačevati za 10 do 20 odstotkov dražje kakor drugod. — Naj še omenimo nekaj o zadržanju Marijine družbe. V češnjici obstoja glavni odbor treh tercijalk. Posebno dve se kot glavni predstaviteljici izredno odlikujeta, ker ju ne manjka na nobenem plesu in fantovske družbe nikoli ne pogrešata. Tudi razuzdanost je v Marijinih družbah doma, zato obsojamo limnerstvo tistih deklet, ki se na zunaj delajo lepe, znotraj pa so pokvarjene. ŠMARTNO PRI LITIJI. V nedeljo, dne 8. t. m. so šmartinski fantje in možje z 57 kroglicami, katere so oddali v drugo skrinjico, dokazali, da hočejo močno in edinstveno Jugoslavijo. Za kitajski zid, kuluk itd. so glasovali le oni, ki so dali svoje možgane v zakup črni gospodi, katera je raz prižnice s peklom strašila nerazsodne ljudi. Preden so klerikalni volilci odhajali na volišče, so se zglašali tam doli..., da so dobili čaja in »vodke«, za katero so spuščali kroglice v Koroščevo škatlo. Pritisk klerikalcev na naše volilce je bil strašen; zelo prijazna sta nas ogledovala g. dekan in g. kaplann, pa ni š!o in ni šlo. Fantje in možje so dokazali, da je Šmartinska vas bila in ostane le napredna, čeprav so nam potrgali razen enega vse lepake. Po izidu volitev so skušali pijani klerikalni individuji z «Živio Korošec« vznemiriti napredne fante, toda polotil se jih je strah in pobegnili so za kitajski zid konsuma. Naši fantje so pa veselo zapeli ter spravili s svojimi ubranimi glasovi skupaj vse Šmartno. V pondeljek, dne 9. t. m., ko so izvedeli klerikalci, da je bil po zaslugi izdajalcev izvoljen v Ljubljani Korošec in brž so izobesili za- stave. katere so pa takoj skrili, ko so zvedeli za zmago Narodnega bloka v državi in za močan napredek naših glasov v Sloveniji. Kljub vsemu opravljanju, zabavljanju in pritisku v cerkvi, smo od zadnjih skupščinskih volitev napredovali za 18 glasov, klerikalci pa so nazadovali. STARI TRG PRI ČRNOMLJU. Sporočiti vam moram nekaj čisto na kratko: Dne 3. februarja sem naletel na nesramen dogodek, ki se je izvršil v kapelici Kalvarija pri Starem trgu. To nesramno početje sta zagrešila neki mladenič iz bližnje vasi in mladenka iz iste fare. Mladenič je zagrizen klerikalni junak, mladenka pa znana Marijina druž-benka. Pa se spravita v kapelico! Če ju že ni srarn pred ljudmi, naj bi se vsaj pred bogom sramovala! Za danes dovolj! ADLEŠIČI V BELI KRAJINI. Naš župnik je zopet začel hoditi na Hrvatsko opravljat cerkvena opravila. Svetujemo mu, da naj se okani Hrvatske, ker mi mu ne bomo zastonj dajali drva in biro, k maši pa hodili v drugo faro. Takšnega župnika, ki v eni fari pobira biro, v drugi pa mašuje, mi ne potrebujemo. Če bo tako delal še nadalje, mu bomo ra.ie dali trobento in ga poslali na plan.ne med čredmke Naše Marijine device pa vprašamo, kako one izpolnjujejo zvestobo do Marije, ko so polne laži in obrekovanja. Mi jih opominjamo, naj ne znašajo v farovž lažnivih govoric, ker se jim bo krrialu kruto maščevalo. Kako pravi osma božja zapoved? Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega, ne obre-kuj, ne kradi časti! Ako torej hočete biti Marijine hčerke, se predvsem naučite božjih zapovedi, a jih tudi izpolnjujte! ŠMARTNO PRI LITIJI. V nedeljo, dne 15. t. m. prirede šmartinski fantje veliko predpustno veselico v prostorih sokolske telovadnice v Šmartnem z naslednjim sporedom: godba, pies, petje, tekma na krofe, šaljiva pošta, amerikanska ženitev itd. Čisti dobiček je namenjen občinskim revežem iz Šmartna. Vstopnina 3 Din za osebo. Pričetclc je ob pol 8. uri zvečer. Za obilni poset se priporočajo šmartiuski fantje. Maske dobrodošle. Zdravo! «0 jej, jej,» se je ustrašila Kamnarica. «Pa kmalu se vrni!» «.!;itri pridem,« ji je obljubila, nakar je po bližnjici odhitela na železnično postajo. «V mesto t;re.x se je hudovala Malka, pri-šedši h spalnice. «Kaj te briga,s jo je osorno zavrnila Kamnarica. «I)clat! sc jI ne ljubi,» je nadaljevala Maika, ne meneč se za svarilo svoje gospodinje. o Delati ji ni trtba,» jc zavpila ter ji zažu-gaia s pestjo. «Zato pa ne de!a,» jo je dražila Malka. «1iho!» se je zadrla Kamnarica. «Ma!ka h ja prav,« je mirno izpregovoril Ivan, stopivši v vežo. «Ivan», se ie o?lovcljila mati, »meni nasprotuješ Li Malko zagovarjaš . . . Moj sin pa tak!« «Kcio vam nasproinje?« se je branil Ivan. «Kaj si pa ravnokar rekel?* «Da ima Maika prav, če prav!, da Micka ae dela.» a To s! lahko tnisU, toda reči mi ne sme...» «D*t:gi pa smejo . . . Še mene jc sram.» «Hudobni jeziki,? je vzdihnila mati. «Pa kaj sc hoče.; živino nakrmiš in utihne, ljudem pa ne moremo zamašiti širokih ust.» »Naša Micka jim jih celo odpira,* se jc razkoračil Ivan «Njeno pretirano obnašanje objeja vsa okolica. Tudi druga dekleta pridejo iz mesta; poglejte Brezarjevo Anico, gospodiniski tečaj je dovršila, pa se ne sramuje nobenega dela. Naša pa ni za nobeno rabo.« »Seveda, Anica in samo Anica, kakor bi ne bilo nobene druge,« je godrnjala mati, zakaj neprijetno ji je donelo v ušesih, če je sin pohvalil kako dekle. »Kar se tiče pridnosti in razumnosti v gospodinjstvu, je Anica prva med prvimi.« je poudarjal ivan kljub nevolji svoje matere. »Naša Mimi, ali kakor se že hoče imenovati* ji v tem oziru seže komaj do pasu.« »Svojo sestro zaničuješ,« ga je opomnila mati užaljena. «Ne, ne, zaničujem le njeno vedenje.« «Jaz menda nisem tega kriva,« se je zagovarjala Kamnarica »AH naj jo strahujem kakor Malko? Mici je izobražena, zato se je k delu ne upam priganjati. Nazadnje bi se Ji znala 5e zameriti in prepir bi »e privlekel vi j našo hišo . . .» Prvič skregani in nevoljni drug na drugega so pri Kamnarju molčali tisti dan. Molče so zajutrkovali, opoldne- pri kosilu ni črhnil nobeden besedice in večerne tišine se celo nagajiva Malka ni upala motiti. ? .(Dalje p rib, J Štajerska: ŠT. RUPERT NAD LAŠKIM. G, urednik, ie zopet se moramo oglasiti, ker v naši fari se gode reči. da se Bogu smili. Naš nekdaj tako srčkani kaplan ni nič več tako srčkan, temveč le še dobrotljiv — z zaušnicami. S prižnice je rohnel in razsajal kakor kak srednjeveški inkvizitor, ter strašil ljudi s peklom, češ, vse vas bo zlodej pobral, ako ne tfoste volili Kmečke zveze. No, mi se vseeno nte-govih groženj nismo ustrašili. Mi takšnega dušnega pastirja ne potrebujemo, ker sodimo, da bi bolj spadal k resničnim ovcam in ko-Štrunom, kakor pa k resnim faranom. Pa prihodnjič še kaj podrobnega. SPODNJA VOLICINA. Uredništvo potrjuje na zadevno prošnjo, da gdč. Marica Le-derer ni v nikaki zvezi z dopisom iz Spodnje Voličine v 4. številki »Domovine«. MALA NEDELJA. Na naše dopise iz Male Nedelje, ki so govorili o tamošnjein g. župniku, nam piše naš somišljenik, da je župnik jako miroljuben mož, ki se je doslej v politiko malo mešal. S tem poplavljamo g. župniku krivico, ki se mu je storila z netočnimi očitki. VELIKA NEDELJA. Naj zvedo bralci »Domovine®, kako so klerikalci občine Sodinec pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji ravnali z volilci, ki niso trobili v njihov rog. Ti zagrizeni klerikalci sovražijo najbolj nekega zastopnika tovarne cementa v Zidanem mostu iz Sencškega vrlia, ker jim včasih stopi na prste ter on in njegovi prijatelji radi berejo »Domovino®. Tudi pri zadnjih občinskih vo-l;tvah jim je nekoliko zmešal štreno. Ker je zakrivil pri občinskih volitvah majhen prestopek, ga je okrajno poglaavrstvo obsodilo z globo 30 Din in radi tega ga občinski organi niso pustili voliti, ker je seveca deloval za Narodni blok in ne za g. Korcšca. Klerikalci pa so privedli na volišče take svoje pristaše, ki tri leta ne smejo voliti. Državno oblastvo opozarjamo na te nezakonitosti. KLJUČAROVCI PRI ORMOŽU. Pri nas se ljudje pogovarjajo: »Domovina® so pa res najbolj fejst cajtenge, ker vsakemu po pravici in resnici naštejejo, kar mu gre! Bilo je zad-n;ič piVano, kako bi nas slavni Lovro rad iz svojega posestva napravil avtonomijo, samo na Lujzo je pri razdelitvi pozabil, dasiravno je ona najbolj tigrovska. Pregovor pravi: Kjer ženska za hlače drži, tam sreča od hiše beži. Moj šestletni sinko mi že zdaj pravi: Hvala Bogu, atek, da nisi tiger in da nimaš tako samoljubnega srca, da bi k peči zahteval posebno menažo. Povem ti, atek, če boš postal tiger, bom jaz štrajkal! . . . Giejte, dragi bralci, nerazumen otrok pripozna, da moramo drug drugega podpirati, klerikalni oče pa ne pozna ljubezni do svoiih otrok. Ni torej čuda, ako sin izgubi spoštovanje do svojih starišev. — Opazovalec. SV. LEN4RT V SLOVENSKIH GORI-CAHh. (*Feuerwehr» požrl Nemce.) Pri zadnjih volitvah je izkazal »trdno nemški® trg Sv. Lenart 44 volilcev za Schauerja, letos jih ima ubogi Schauer le še 5. In zakaj? Aii so posiali različni Pollantzi, Senckovitschi itd. sedaj res zopet Slovenci? Kaj še! Njihov tFeuervvehra je bil razpuščen in nikdo drugi jim ni mogel tako lepo naslikati svoje pomoči kakor Franci iz Maribora. Zato pa so zapustili krepki značaji kakor Henrik Sollagg, ki ne more biti uklar renegat, ubogega Schauerja in volili katoliškega duhovnika slovenske narodnosti dr. Korošca. Ileil und Sleg! ORMOŽ. Ormožki Orli, Orlice in Marijine device imajo svoj pevski zbor. Vežbajo sc vselej v ponočmft nrab, a ne samo v petju, temveč tudi v poljubovanju. Ko smo na dan sv. Antona i7. jantiaria bili na proščenju pri Bolfenku, smo opazovali nekatere fante in dekleta od ormožkega pevskega zbora, kako so se po službi božji odpravili v neko liišo in tam do teme pili kuhano vince. Zvečer so se dobro nakuhani vračali domov in spotoma povzročili več neprijetnih kravalov. Čudni so ti ideali ormožkih Orlov. Dokler je v Ormožu bil kaplan g. Vesenjak, je društvo štelo 25 članov in 18 članic. Danes pa šteje komaj še 5 Orličev in 4 Orlice. Takšno napredovanje marsikaj pove. Seveda, dokler je bil g. Vesenjak v Ormožu, smo slišali marsikatero pametno besedo in trezne nasvete. Zdaj, ko kaplana Vesenjaka ni več tukaj, pa Orlovsko društvo ne pozna drugih načel kakor zabave po pivnicah in veselicah ter ponočne samotne pohode. Odtod toliko napredovanje. — Bog živil Koroika: MEŽIŠKA DOLINA. Dopis »Domovine v 6. številki iz Mežiške doline o Moderndorferju in socialnih demokratih je prišel kakor nalašč za naše kraje. Tukaj je namreč ljudstvo zelo nezadovoljno s socialističnim občinskim go-spodarstom. Večino v Mežici in tudi drugod po dolini irnajo socialni demokiati in delajo razne visokoleteče načrte, posebno ker pri plačevanju niso prav nič prizadeti, četudi imajo jako lepe dohodke. Večino davka in vse doklade na Mežiškem plačujejo kmet, obrtnik, trgovec ter nekaj podjetij, kakor jeklar-na, razne žage, rudnik v Mežici itd. Večino pri glasovamu pa imajo nedavkoplačevalci. Župan v Mežici ima lepo mesečno plačo od občine, odborniki imajo določene dijete, na občinske stroške hočejo zidati kino, novo šolsko poslopje z dragimi stanovanji za stranke in še marsikaj drugega. Vsa peza doklad pa pride na druge. Na ta način je seveda prijetno gospodariti. Temu so se slednjič uprli tudi Angleži in ustregli so večini prebivalstva. Pri vsem tem se tukajšnji kmetje in obrtniki najbolj čudijo politični oblasti, da take razmere dovoljuje in celo podpira; saj se je svojčas moral poglavar Kaki umakniti takrat vsemogočnemu, dandanes pa tudi med socialnimi demokrati nepriljubljenemu Moderndorferju. Mož se v vsako stvar vtika in povsod ga je dosti, edino v njegovem razredu in pri pouku ga je malo. Dvema gospodarjema ne moreš služiti. In končno je treba še pisati že davno natisnjene storije iz Mežiškega, ki jih tudi drugod že davno poznajo. Pravi posestniki in vzdrževalci ljudskih bremen si torej zelo žele, da bi tudi na Mežiškem vlada uvedla red, delo in — pridnost v poklicu. Kajne, sodrug Moderndorfer! Zavednemu delavstvu Sedanje volitve so pokazale, da na« stopa med delavstvom iztreznjenje. Šte« vilno delavstvo je zapustilo dosedanje svoje zapeljivce, ki so mu z demagoškimi gesli slikali gradove v oblakih, a sami niso storili niti koraka za izboljšanje delavskega stanja. Od teh raznšh rdečih prerokov različnih internacional, ki bi radi po delavskih hrbtih zlezli na površje in se s tem okoristili, ne pride niti eden v narodno skupščino. In prav je tako. Vsa povojna leta se je opiižalo, da so za delavstvo storili najs več tisti, katere so ti preroki na jI jute je napadali, dočim so komunistični in so? cialistični voditelji sami le hujskali in sleparili delavstvo, a za delo niso prijeli. Demokratska stranka, zvesta svojemu načelu svobode, bratstva in enakosti, se je brigala za delavstvo ravno tako kakor za druge sloje. Vsak delavni človek mora imeti svoje pravice. Stanovi so navezani drug na drugega in pri današnjih pri* likah ne morejo izhajati drug brez drugega. Vemo, da je pri teh volitvah vse za* vedno delavstvo glasovalo za Narodni blok. To se ne bo pozabilo in nikomur ne bo žal, da je s svo jo kroglico pomagal rušiti zgagarje ter razdiralce države, reda in s tem blagostanja. Z zmago Narodnega bloka se bo pri* celo resno in trezno delo za blagostanje vseh nas državljanov. Kakor čujemo, odpuščajo nekateri delodajalci iz službe one svoje delavce, ki so glasovali za Narodni blok. Pozi* vamo delavstvo, da nemudoma prijavi vse takšne primere tajništvu SSDU (Samostojne strokovne delavske Unije) v Ljubljani, Narcdni dom. Ukrenili se bodo takoj potrebni koraki, da se takim delodajalcem stopi krepko na prste. V Veliki župan ljubljanske oblasti spo* roča naslednje uradno obvestilo: «Po brzojavnem obvestilu ministra ga notranje posle z dne 9. februarja 1925., je izid sedanjih volitev v narodno skup* ščino naslednji: Za sedaj je sigurno izvoljenih: radi* kalov 140, samostojnih demokratov 22, Davidovičevih demokratov 37, Sloven* ska ljudska stranka 20, radičevcev 67, džemijet 1, črnogorskih federalistov 3, Jugoslov. muslimanski klub 15, Nemcev 5, zemljoradnikov 4, Samostojna kmet* ska stranka 1. Vsake druge podatke o volilnih re« zultatih je smatrati za lažnive. Eventualne izpremembe morejo biti samo v korist vladne večine.« Bodoči slovenski poslanci so torej: samostojno demokrata dr. Gregor Žerjav (na Kranjskem) in dr. Ljudevit Pivko (na Štajerskem); samostojni kmet Ivan Psicesj (na Kranjskem); klerikalci: dr. Anton Korošec,^ Franc Smodej. Janez Brodar, Dušan Sernec, Janez Štrcin. Anton Sušnik, dr. Franc Kulovec in Karel Škulj (vsi na Kranj* skem); nadalje Franc Žebot, Josip Ško« berne, Jožef Klekl, Geza Šiftar, dr. Josip Hohnjec, dr. Jakob Hodžar, Vlado Puše* njak, Ivan Vesenjak, dr. Andrej Gosar in Štefan FaM (vsi na Štajerskem); radičevci: Štefan Radič, Ivan TisaJ in Andrej Keleusina (na Štajerskem); Ker dr. Anton Korošec premore kafri mandate in bo torej dva moral od* stopiti, utegneta priti za klerikalna po* sknea še Andrej Bedjanič na Šta jerskem, na Kranjskem pa ali Franc Kremžar ali Franc Terseglav. V ostalem je pa en mandat na Štajerskem sporen in ja mnogo upanja, da bo namesto Štefana Faleža ali Andreja Bedjaniča prišel v narodno skupščino naš kandidat, samo* stojni demokrat dr. Lipold. Naprednim volilcem v Ljubljani in v Ijubljansko- novomeškem okrožju! Volilna bitka je pri kraju. Fcrmalni uspeh morda ni tolik, kakor bi ga želeli. Vendar vsakdo občuti zmagoviti pohod naše ideje. 4000 mož v Ljubljani je glasovalo za Narodni blok. V tej naši Ljubljani, ki se tako težko uživlja v novo svojo vlogo in je razočarana po raznih mržniah. Še nikdar se ni v Ljubljani združila tako ogromna armada za narodno zastavo. Ako sc je našlo nekaj zahrbtnih iz« dajic, ki iz zavisti in bedne onemoglosti raje ubijajo Ljubljano, kakor da se pod« redijo disciplini, je to le dokaz, da ni velikega pokreta. ki bi ne imel svojih Iškarijotov. Te zmage naj se klerikalci ne vesele, kajti naprtili so si težko od* govornost za novo pečeno zavezništvo, na celokupni situaciji pa ljubljanska slu« čajnost ne more nič izpremeniti! Tudi število naših glasov na deželi je ogromno narastlo. V enajsti tisoč raste naša armada v ljubijansko«novomeškem okrožju. 24.000 zavednih mož v Sloveniji se je izreklo za naš program. To je šte« vilka, s katero se lahko ponašamo. Ni« kdar ni bil duhovniški teror tako besen kakpr to pot, ko se je skrival pod zastavo «kulturnega Slovenstva«. — Pravi junaki svobodnega mišljenja so tisoči naših vo« lilcev na kmetih, ki so se izrekli za nas. Mi napredujemo, in to solidno in vztrajno. Kdor nepristransko opazuje naše vsestransko delo. bo v njem našel sigurnost za zmagovito bodočnost našega pokreta. Uspeh 8. februarja me V tej za« vesti le utrjuje. Hvaležen sem Vam volilcem in bori« teljem za Vaše vztrajno in idealno delo. Za svojo osebo smem zatrditi, da bom napel vse moči, da izpolnim Vaše nade. Ljubljana, 9. februarja 1925. Dr. Gregor Žerjav narodni poslanec. ZA SILO GNOJENE NJIVE. Noša njivska zemlja izgleda danes ravno tako kakor pred stoletji. Le tu in tam se je kaj malega izpremenilo, da je postala prvotna zemlja namreč bolj temna in bolj rahla. Posebno tisti mali prostori, ki so se obrnili za vrtove, imajo danes vsled močnejšega gnojenja bolj rodovitno zemljo. Pozna se to na njeni temnejši barvi, pa tudi na njenih drugih lastnostih. Zumtj po njivah pa marsikje ni poznati nobenih sledov kakega izboljšanja vsled gnojenja ali obdelovanja. Zemlja je tako surova, kakor je bila v davnem času. Poglejmo v kraje, kjer imajo težko ilovnato zemljo s tisto značilno rumenorjavo ali rdečo barvo. Tam izgleda zemlja tako kakor pred sto- in stoletji. Surova je po vsej svoji vnanjosti kakor od nekdaj. Ce nam leži v surovih brazdah, ne malo ni poznati Kakega sledu o stoletnem dosedanjem gnojenju. In vendar se je napeljalo v tem času na tisoče voz gnoja nanjo. Ves ta gnoj je izginil brez vsakega trajnejšega učinka in vpliva na lastnosti zemlje. Použile so ga rastline in porabile za svoj razvoj in svoje pridelke. Zemlja sama pa ni pri tem prrv nič pridobila, kar bi jo dvignilo v njenih lastnostih. Težka in surova je kakor od nekdaj. Kaj je temu vzrok? — Nič drugega kakor to, da smo jo in da jo še vedno le ia silo gnojimo. Toliko, da pridelamo te pičle sadeže in da jo vzdržujemo pri sedanji skromni rodo-vitosti. Naše njive so premalo gnojene 1 Odtod ta pomanjkljiva rodovitost hi ta surova vna-njost, ki jo opazujemo po mnogih naših krajih. Pri nas se premalo gnoji, in še ta gnoj ni dosti prida, deloma zaradi pomanjkljivega krmljenja, deloma pa zaradi skrajno slabega ravnanja. Namen gnojenja ui samo to, da pomagamo rastlinam 9ploh do potrebne rodovitosti, ampak tudi to, da zholjšujemo dosedanje pridelke in da zboljšujemo tudi zemljo v njenih prvn-nih lastnostih in s tem vred tndi v njeni večji rodovitosti. Na zemlji se morajo sčasoma poznati sledovi gnojenja in boljšega obdelovanja! V ta namen je pa treba boljšega gnojenja, in sicer boljšega s pomočjo hlevskega gnojenja, ki je edino zmožen vplivati s svojim rahlja- jočim učinkovanjem na izboljšanje žive plasti Našo težko zemljo je treba bolje gnojili! Dokler bomo pa le za silo gnojili in povrh še s slabim gnojem, toliko časa tudi naša zemlja ne bo izpremenila' ne svojega lica, ne svoje rodovitosti. Skrbimo za izdatnejši pridolek krme, da bomo lahko pridelali več gnoja in da bomo prišli tudi pri nas do izdatnejšega gnojenja. ,Za vzgled naj so nam drugi kraji, ki so v teku časa močno dvignili rodovitost svojih zemljišč s pomočjo dobrega gnojenja 1 Gospodarstvo TRŽNI PREGLED. ŽITO. V Novem Sadu so bile zadnje dni nastopne c?ne: pšenica 460 do 470 Din, tur-čica 210 do 225 Din, moka «0» 725 Din za 100 kg. 2IVINA. Na zadniem mariborskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: debeli voli 10.75 do 11.25 Din, poldebeli voli 10 do 10.50 Din, plemenski voli 9.25 do 10 Din, biki 10.25 Din, klavne krave 9 do 10 Din, krave za klobase 5 50 do 6.75 Din, molzne krave 8.25 do 10 Din, mlada živina 8.25 do 10.50 Din. = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo 11. t. m. v devizah: 100 avstrijskih kron za 8.5 pare, 100 italijanskih lir za 251 Din 10 par do 254 Din 10 par, 1 dolar za 60 Din 50 par do 61 Din 50 par, 100 češkoslovaških kron za 179 Din 50 par do 182 Din 50 par. — Dinar je v Curihu zopet poskočil. Kakor izjavljajo v finančnih krogih, je na zboljšanje dinarja vplivala volilna zmaga Narodnega bloka, v katerega ima inozemstvo zaupanje in od katerega pričakuje, da bo znal voditi državo še nadalje do ureditve gospodarskih in političnih razmer. Tedenske novosti 1 Naš novi podlistek. V današnji številki pričenjamo z novo povestjo »Gospodična Mimi», ki je kratka. Nato bomo prinašali zopet daljši roman * Kraljev dar dljaštvu. Kralj Aleksander je poklonil Jugoslovanskemu dijaškemu podpornemu društvu v Zagrebu 10.000 Din. * Inozemci o naših volitvah. Veliki inozemski listi so poslali v našo državo za časa volitev posebne poročevalce, da bi na licu mesta premotrili potek naših skupščinskih volitev. Vsi ti poročevalci so ugotovili, da so se pri nas izvršile volitve mirno in svobodno. Zanimiva je zlasti izjava dopisnika londonskega lista «Times», ki je na pripombo nekega Radičsvega pristaša, da je tekla na Hrvatskem kri, izjavil: »Pri volitvah na Angleškem je teklo mnogo več krvi kakor pri Vas.» Inozemci znajo pravilno presoditi napetosti ob volitvah in vedo, da majhnih incidentov ni mogoče izključiti. * Jubilej zagrebškega nadškofa. V četrtek je proslavil zagrebški nadškof dr. Ante Bauer svojo 701etnico. v * Nove tračnice na progi Beograd—Zagreb. Generalna direkcija državnih železnic je prejela 700 km tračnic, od katerih je bilo 120 km dodeljenih zagrebški direkciji državnih železnic za popravo proge Beograd— Zagreb. * Bela Krajina sredi pomladi. V Beli Krajini je toplo kot sredi pomladi. Pred nekaj dnevi sta dva posestnika našla v vinogradu gada in modrasa, ki sta se solnčila. Gotovo je redek primer, da sta se kači že tako zgodaj priplazili iz svojih lukenj. Obe kači sta bili pokončani. * Pomlad v Dalmaciji. Splitsko časopisje poroča, da tamkaj na solnčnih in zavarovanih krajih že dozorevajo črešn.ie in marelice. — Kmetje tega pojava niso veseli, ker ga smatrajo za predznak slabe letine. * Število žensk v naši državi. Glasom uradne statistike ima Jugoslavija 12.017.323 prebivalcev. Od teh jih je 5.893547 moškega spola in 6 123.776 ženskega spola. Žensk je torej za 230.229 več nego moških. * Suša v Hercegovini. V Hercegovini vlada že dva meseca prava poletna suša. Te dni je sicer malo deževalo, potem pa je nastala silna burja. Mnogo dreves je burja s koreninami vred iztrgala iz zemljo. * Iz Korpul, nekdanje prestolice našega splošno priljubljenega županskega kandidata, trgovca s sladkorjem, prodajalca na-trtih jajec itd. nam pošiljajo te-le pomembne stihe: Kdor razdira in podira ter le zase intrigira, ' je sebičnež — špekulant, pravi sveti nam Amand. Ker nam pa ta slavni mož. ki najbrž 6. februarja praznuje svoj god, ni znan, prosimo našega dragega tovariša Bonifacija, naj nam v prihodnii številki popiše življenjetek svojega znamenitega sotržana in drugov. Mi smo sladko naudahnjeni in skoro slutimo, da bo ta srečnik najbrž tako oboževani, izkušeni vodia naših Johančkov in Bohančkov, po domače faro\ški piskrolizec. Če pa to ni on, je pa njegov zvesti prijatelj, zgagar, preizkušeni poštenjak in imejitelj slavnoznanega reda afriških oslov v naravni velikosti. Torej, ljubi Bonifači, dobro le jih okrtači, naj bo Johan al' Bohdn, Prajzelber al' pa Gobjan. * Zloraba vere. Pišejo nam: Župnik g. Letanja pri Sv. Ani na Krembergu je izpostavil Najsvetejše, ko so se vršile tik cerkve v šoli volitve. V cerkvi pa so molile bivše device po njegovem naročilu za srečno zmago. — Kako ie Boe razumel srečno zmago, je po- kazal izid volitev v vsej državi, kjer je zmagal Narodni blok, a tudi pri Sv. Ani, kjer so izgubili klerikalci napram prejšnjim volitvam 152 glasov. * Strašna nesreča. V svojem vinogradu v okolici Ptuja se je s samostrelno napravo proti vlomilcem ponesrečila ga. Strohmeier-jeva. Poškodba je bila tako težka, da je ne-srečnica umrla. Blag ji spomin! e Pobegli slepar. France Ogorelec, doma iz Sela pri Brežicah, je poneveril svoji tvrdki »Hrvatski mlina v Karlovcu več tisoč dinarjev inkasiranega denarja in neznano kam pobegnil. 4 Roparski napad. Dne 4. t. m. }e v bližini Rakeka ustavil Poldko Seljakovo mlad ma-skiran ropar ter ji odvze! denarnico, v kateri je imela 300 Din. 4 Predrzen cestni napad se je izvršil te dni na cesti iz Črne v Prevalje. Dva mlada neznanca sta napadla posestnika Tomaža Po-savca iz Zagrade. Vnel se je boj in Posavcu sc je posrečilo, da je potegnil žepni nož in napadalca večkrat ranil. Končno je Posavec zmagal in oba napadalca sta pobegnila. * Obešen razbejnik. V Belovaru je bil obešen razbojnik Ivan Parapatovič, vodja tolovajske čete, ki je v L 1922. in 1923. izvršila po Slavoniji števiina razbojn štva. Z 1*21' iiev * V Velikem Mengšu so neznani zlikovci vlomili v izložbeno okno trgovke Helene Ru-Čigajeve ter pokradli lažnega blaga v vrednosti 2091 Din * V Novem mestu je umrl splošno priljubljeni posestnik in vrvar g. Josip Ausec. N. v m. p.! * V Novem mestu se je s strihninom zastrupila ga. Štanglova. V^aka pomoč je bila prepozna. Samomorilka zapušča dva otro-čička. Vzrok samomora je baje rodbinsko nesoglasje. * V Bohinjski Sradnil vasi je umrl podpredsednik tamošnje krajevne organizacije SDS g. Rudolf Grobotek, ki je bi! navdušen narodnjak in napredniak. Blag mu spomin! * Na Zdaši pri Mekinjah je pri sekanju smrek padlo spodžagano drevo na glavo 191etnemn posestnikovemu sinu Jos. Bitencu, ki je kma!u nato Izdihnil. 14 V Radečah se je ponesrečil g. Josip Ravnikar, posestnik tn načelnik okrajnega cestnega odbora. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnico. * Na Bregu pri Celju jc 9. t. m. umrl po dolgi mučni bolezni g. Jožko Božič, gostilničar in posestnik, vrl naš somišljenik. Blag mu spomin! * V Ločah pri Pcljčanah je padel bivši progovni paznik Mihael Cene pri km 315 šest metrov globoko in se ubil. * V Giberju pri Celju je nastal prošli torek zvečer silen ogenj v gospodarskem poslopju ge. Adele Dečkove. Ogenj je vpepelil dve s senom in slamo napolnjeni gospodarski poslopji. Gasilnim društvom iz Škofje vasi, Gaberja, Cel.ia, Babnega in Žalca se je posrečilo, ogenj omejiti. 4- Na nadaljnje skupno delo. V Sloveniji je Narodni blok napredoval skoro še za enkratno število volilcev napram volitvam v letu 1923. To nam mora dajati pogum, da gremo krepko po naši poti naprej. Uspeh bo prej ali slej. V celjski «Novi Dobi» poziva g. Josip Drofenik na nadaljnje skupno de!o. Obenem poudarja, da je vseh 3600 štajerskih glasov za g. Puclja, ki ni imel na Štajerskem nikakih izgledov za izvolitev, šlo le v korist klerikalcem. Z glavo ne gre skozi zid. Jasno je, da bi skupno s skupino g. Puclja dosegli v Sloveniji najmanj za enkrat večje število poslancev, kakor jh imamo sedaj, ko smo šli ločeno. +• Milo za tVago. Mirno lahko rečemo in tudi dokažemo, da smo ob volilni borbi čim najbolj puščali v miru g. Puclja, ki kot na-prednjak ne more biti naš glavni nasprotnik. Da smo nazadnje ostreje nastopili proti njemu, je bilo to le vračilo za grde klevete s strani »Kmetijskega Iista». G. Pucelj bi si lahko že predstavljal, da tako grdih že davno ovrženih klevet nismo mogli mirno pdžreti. Zato naj Ravniharjevo glasilo, okrog katerega se zbirajo le osebni nasprotniki voditeljev Narodnega bloka, slepi v svojem brezmejnem fanatizmu, glede ostrili izpadov proti g. Puclju kar lepo molči. Hinavščina, ki jo uga-j njajo ljubljanski Ravniharjevci, preseza žc J vsako mejo. Zaradi njihovega izdajalstva je j Ljubljana v klerikalnih rokah. Tega rnadeža ! ne bodo zbrisali nikdar, pač pa še povečali z nadaljnjim razdvajanjem naprednih ljudi. Končno še ponovno poudarjamo, da g. Puclju niti zdaleka nismo vračali tega, kar nam je »Kmetijski list« »posojata. + Tigri se ne nameravaj nič spremeniti. Dr. Korošec obljublja v »Slovencu«, da bodo klerikalni poslanci trdno vztrajali na svoji dosedanji poti in da bodo ostali sebi zvesti. To se pravi: ker so doslej !e rjoveli, a ničesar delali, bodo tudi odslej zvesti temu svojemu programu. Naši klerikalci so že toliko drzni, da se naravnost norčujejo iz svojih backov, ki so jim v svoji zatelebanosti nasuli polne skrinje kroglic. + Kakor otroci .. Klerikalce, ki sicer niso bili prav nič veseli tako lepega napredovanja glasov Narodnega bloka na Slovenskem, je vsaj za hip upijanila njihova zmaga v Ljubljani. Pa prišel je zanje že drugega dne po volitvah mrzel tuš, da je v državi zmagal Narodni blok, ki bo vzel vlado brez tigrov v svoje roke. Toda našim tigrom to ni šlo v glavo in so kljub uradnim razglasitvam v svojem časopisju še trobili, da je zmagala opozicija. »Slovenec* jc to razglašal celo v posebni izdaji. Kaj je s to lažjo namerava!, je res težko uganiti, ker rcsnica o izidu volitev je morala končno vendarle na dan. — Menda se je tekom volilne borbe »Slovenec® tako navadil laganja, da se ga še po volitvah ne more odvaditi + Laž je tigrom v kosteh. »Slovenec« je ves obupan, da so klerikalci kljub večini v Sloveniji od'grali svojo vlogo v jugosloven-ski politiki. Zato govori sedaj o krvavem nasilju, o presipanju volilnih kroglic, o zapiranju predstavnikov volilnih komisij — pa ne pri nas v Sloveniji, temveč drugod, tam daleč notri v Hrvatski, Macedoniji itd. O nasilju v Sloveniji si seveda ne upa lagati, ker je Slovenija majhna in bi mogli tudi nebrihtni klerikalni volilci prijeti »Slovenca« za ušesa. Svoje laži posnema «Slovenec» iz separatističnih hrvatskih listov, ki so znani po svoji brezmejni hujskaški in lažnivi pisavi. ŽENA Z BRADO. Primeri, da imaio ženske brčice pod nosom,' niso tako redki, a redke so ženske z močno razvitimi bradami. Naša slika predstavlja bradato ženo nekega farmerja v severnoameriški državi Illinois; tej ženi je po večletnem zakonu nenadoma zrasla dolga brada, ki je ženi prizadevala mnogo skrbi. Na vse načine se je žena prizadevala, da bi odstranila ta za nežni spol neprimeren naravni okrasek, a ni nič pomagalo. Končno ji je neki zdravnik v Los Angelosu s pomočjo močnih svetlobnih žarkov za trajno odstranil brado. Kako je danes. »O, gospa Rožmarinka, kako pa to, da niste odšli k poroki svoje hčerke?« »Eh, veste, gospa Koprivka, sem užaljena. Ce me hči ni povabila h krstu svojega prvega otroka, pa tudi k njeni poroki nisem marala iti!» X Kako ie lisica odgojila psičke. Med živalstvom se često dogajajo pojavi, da se človek mora čudom čuditi, iz ljudske šole nam jc vsem znana stara rimska pravljica, kako je volkulja odgojila Romula in Rema. A to je le stara legenda, dočim je v resnici znanih obilo primerov, da so opice in celo levinje dojile druge živali, pa celo tudi otroke. Posebna zanimivost pa je nedavno bila odkrita na Angleškem, kjer se zdaj vršijo veliki lovi na lisice. Pred dvema mesecema je namreč neka lovska družba v gozdu izgubila dva mlada lovska hrta. Vse iskanje je bilo zaman. Kakšno presenečenje pa je te dni doletelo graščinskega upravitelja, ko je šel ob robu gozda, pa se iz neke rupe besno zakadi vanj stara lisica. Upravitelj je končno s palico odgnal lisico in začel raziskovati rupo, ali se v njej ne nahajajo mlade lisičke. Resnično je našel tri mladiče, a v njuni družbi tudi izgubljena dva psička, ki ju je lisica spravila v svoj brlog in ju materinsko dojila skupno s svojimi mladiči. Vidi se torej, da imajo živali tudi za svoje nasprotnike včasi več materinskega čuta kakor ljudje. X Ubijalec ruske carske obiteljl, ki se piše Jurovski in ki je 16. julija 1918. spravil carja in carico na oni svet, se je nedavno pojavil v Carigradu. Ker pa ga tamošnjl ruski begunci predobro poznajo in ker se boji njihove osvete, ga povsod spremljata dva tajna policista, ki mu jih je za osebno spremstvo dodelilo boljševiško poslaništvo y Cari« gradu. Vfcjr -3tv Sokolski odsek na Vačah je imel 11. januarju svoj redni občni zbor ob veliki udeležbi domačega članstva in od drugih bratskih društev. Izvolil se je nastopni novi odbor: starosta Fortunat Certanc, podstarosta Ivan Kristan, tajnik Jože Vrtačnik, blagc j":k Ivan IlaS, načelnik Frane Grile, načelniea Roza Kimovee, pro-svetar Ivan BarliČ, Jožica Kristan; odborniki: Jernej Juvančič, Ivan Podbevšek, Fr. Grilc; namestnika: Jakob Grilc, Alojzij Juvan; pregledovale« računov: Franc Grilc, Anton Kokal. — Želimo, da gre odsek po isti poti naprej. Zdravot Za smdfe k kratek eias Raztrgaa žep. Že tika: «Dragi možuk, le zahvali se meni, da sem ti stioči, ko si zaspal, zakrpala žep v tvojih hlačah.» Možek: '.-Hvala ti lepa, sanio čudno sc mi vidi, kako si mogla zapaziti, da je žep strgan.® Zaletele se mu Ia. Gospodar: «Kaj tako kričiš? Ali si Ti gospodar ali sem jaz?» Hlapec: »Seveda si Ti gospodar.® Gospodar: «No, potem pa ne kriči kakor osel!* Ne Cnic se. Ožbovt in njegova žera sta se po stari navadi zopet enkrat skregala, da je vsa vas drla skupaj. Vedno več je prihajalo ljudi, ki bi radi napasli svojo radovednost, toda zadnji, ki so prišli, niso mogli zaradi velike gruče in šuma ničesar videti in ne čuti. Kar zavpije nekdo vzadaj: «Kregajte se vendar glasneje, da bomo tudi mi kaj čuli . . Na kolodvoru. Prišla Je ženska s petletnim sinčkom k blagajni in vprašala, kdaj odhaja vlak proti Mariboru. Uradnik (ki je jecljat): «T—t—očno ob osmi—mi—mih.s- Ne dolgo zatem sc je vrnila ista ženska ter pouovno povprašala za odhod vlaka proti Mariboru. Uradnik: «T—t—točno ob osmi—minuli.® Pa je prišla ženska še iretjie in uradnik se je razjezil: «5—s—saj s—s—sem Vam ž—ž-že pove—ve—vedal. Z—r.—zakaj mi n—n- j daste m—m—miru?» Ženska: «Oprostite, prišla sem samo radi tega, ker Vas moj Janžck tako rad posluša.® Med židi. Abraham: «Ixak, kaj dela David?« Izak: «Zblažnel ie.» Abraham: «Zblaznel? Za vraga! Ali mi bo sedaj vrnil dolg?» Izak: «Toliko blazen p?, menda vendar še ni . . .» Nnvikaa papežev sluga. Papež Aleksander je imel Ribničana za slugo. Da ne bi zamudil dopoldanskih sprejemov in visokih opravil, naroči temu svojemu Ribničanu, da ga mora vsako jutro točno ob osmih zbuditi in obenem povedati, kakšno je vreme. Prihodnje jutro sluga potrka in zaldiče: «Vaša milost, Sveti Oče, ura je osem in" zunaj lepo vreme!» «Da je (.•sem in lepo vreme, to sem že prej vedel jaz in Bog nezmotljivi!» odvrne znotraj papež ter se še enkrat obrne v mehki postelji. Primarnim, misli Ribničan pri sebi, hočem se pa le prepričati, ali papež vse ve. Zato naslednje jutro pravi: «Sveti oče, ura je osem in zunaj lepo vreme!* «Da je osem in vreme lepo, sva že prej vedela jaz ia Bog vsevedni!* zopet odvrne papež. Tedaj pa se Ribničan odreže po domače: «Ano figo vajste! Ura je anajst, pa djež gre!...» Papež jezno skoči iz postelje, spiše račun in Ribničan je moral še tisto uro po svetu s trebuhom za kruhom. Hitro, volnenega blaga za obleke, belega platna, rjava koteniop, eriiba, ratuiU odej ia vsesja raaaufakturaega Maora jo pri tvrdki FRANC C&OB&TH, d. z 0. g., Kraaj. Hiimžj* dnem cene! Postrežba kar «ajt«ljla. J. Stjepušm S1SAK 9 priporoča 1»«ljše tamUnriee, strnne, partiture in ostale potrebščine za vsa glasbila. S>«TOl, gosd&rjl. delavoL, prlp»r«d«aaa Tam, a a a! kaplU pelerin®, aakiaj«, klade, plašč« Iss me, vsakovrstne perilo po najnižji eeai !e pri k»»i»ko4]ski 'ndnstrtli Drago ScMwab, Ljubljana Dvorni trg at. 3 (pod Narodno kavarno). Največja wdoga vsakovrstnega blaga. Ea moške m dečke. Zahtevajte vzorce! Naročeno Majo ae rsepošilja po poStne« povnetja. V last«i režiji se .sdelujejo ustijea; (kožni) rekel«, hlače in čepico « črni, rjavi in siri barvi. Obleko po mar). -— // 'JATO V VPORABi NAJCENEJŠI m OBENEM NAJFINEJŠI Koliko stara hoč® biti žona, odloČi ona sama s tem, da svoj obraz neguje ali zanemarja. Zena ostano vodno mlada, ako rabi za obraz Fellerjevo Elsa-pomado, ki stori kožo v najkrajšem času belo, mehko, nežno in čisto. Za racionalno nego las naj se uporablja Elsa-pomada za lase. Enako moški, ki nočejo biti plešasti. Za poizkus 2 lončka za 36 Din, ako se pošlje denar v naprej, ali pa 46 Din po povzetju od lekarne E u g e n V. F e 11 e r v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska. ostijiva gospa? Želite It, da se končno ir.nebite vaših peg? Veselite se li čiste in bele koše? Poizkusite torej LEKAltN AKJA FELL15RJA ELSA PliMADO ZA OBRAZ IN OBVABOVAHJH KOŽB, to odlično sred s-v u za lepoto, za vzdrževanje mladeaiike kože. ki zanesljivo odstrani vse nečistosti kože, prteče. pege. lišaj, zajedavce, ogree. da, celo nabori ir. gube se odstranijo z redno masažo s pomoč;o Fellerjeve kavkaške EUa-pomade za obrar, in obvarovanja kože, ZA POIZKrSK-H) 2 lončka e zavnjniao ia poStnino za 38 Uin. toda le tedaj, ako se denar pošlje v naprej, kajti po povzetju je poštnina za 10 Din višja, torej 41} Din , ... Naročila nasloviti na: EUGiEN V. FELLE-?, lekarnar v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska. EL8A IkliuCk ULiJIHO MLHKO, i» H S Hajcenejše strešno M Zdruiese opekarna, d. cl. v L;ubljaai prej V1DIC-KNEZ, tovarne na Viču iu Brdu Redijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preir-t v jene ia doto strešnikov. £ eno ali dvema e»resamav kakor ti'.d! bobrOvcev (biber> ;u opelso. Na željo sa pošljeta talcos popis in ponudba 1 Odgovorni urednik Andrej Ražem. Izdaja konzorcij »Domovines Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubijanf.