Ufo ucvti Naročnina mesečna 25 Din, sa inozenH »tro 40 Din — ne« deljska izdaja ce« loletno 96 Din, aa inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nL 6/HJ V LJubljani, v Četrtek', dne 1. junija 1939 atev. 123 i Cena 2 din 4 VENEC mm lakaja ntk dan sjatra] raze a paaedaljka ta dneva pm praznika Cek. računi Ljub-Ijana it 10.690 b 10.349 za inserate Sarajevo itv. 7363 Zagreb S t v. 39.0 ti Praga-Dunaj 24.79" Uprava: Kopitarjeva ulica itev.fc Položnice so priložene današnji nakladi »Slovenca«. Vljudno prosimo cenjene naročnike, da se jih P08lui'j°- Uprava »Slovenca«. Evropa v paktih V zadnjem času je nastalo na evropskem pomičnem zemljevidu toliko raznovrstnih pogodbenih zvez, da je treba veliko bistroumnosti, ako hočemo ohraniti jasne pojme zunanjepolitičnega položaja, ki se z novimi zvezami, ki se napovedujejo za prihodnje dni, še bolj zamotava. Glasilo Vatikana je v svrho jasnejšega pregleda objavilo nekaj podatkov, ki jih bodo vsi opazovalci zunanjepolitičnih trenj veseli, ker bodo iz njih dobili jasne smernice. Zato jih objavljamo. Prijateljski toki, ki se križajo po Evropi, so se do sedaj ustalili v teh-le zunanjepolitičnih zvezah: 1. Italijansko-nemška politična in vojaška zveza, podpisana dne 22. majnika v Berlinu, ki krije ves prostor od Baltika do Srednje Evrope in Sredozemskega morja, torej Nemčijo s Ceško-moravskim protektoratom, Slovaško, ki je Hitlerja zaprosila za zaščito, Italijo in Albanijo, ki je kraljevsko krono ponudila vladarju Italije. 2. Zveza proti Kominterni, ki je — v Evro-Pi. — poleg Nemčije in Italije pripadata še Španija in Madžarska. Slednji dve, čeprav nista pristopili k politični in vojaški zvezi med Italijo in Nemčijo, vendar v glavnem sledita zunanjepolitičnim smernicam teh dveh velesil, s katerima sta povezani z vezmi političnega prijateljstva. Ti dve zvezi predstavljata veliko ogrodje tako Imenovanega tabora »avtoritarnih velesil«, ki ima na Daljnem vzhodu svojega zaveznika še v Japonski in Mandžuriji. • S. Francosko-angleška zveza prav za prav še ni zapisana v posebni zvezni pogodbi, a je vendar le veliko stvarno-dejstvo v evropski politiki. Francija in Anglija vodita popolnoma skladno zunanjo politiko do vseh evropskih vprašanj in podpirata iste zunanjepolitične načrte. 4. Anglija in Francija enostransko jamčita za nedotakljivost meja Romunije in Grčije, ki so zaradi nedavnih dogodkov v srednji in balkanski Evropi sprejeli jamstvo imenovanih velesil, ne da bi se bili obvezali, da tudi od svoje strani atorita isto za angleike in francoske meje. 5. Anglija je sklenila jamstvene pogodbe s Poljsko in Turčijo. Te pogodbe so dvostranske in so podobne pravi politični in vojaški zvezi, ker si zavezniške države druga drugi obljubljajo medsebojno pomoč v primeru neizzvanega napada. Medtem ko angleško-poljska zveza krije samo nevarnosti, ki bi mogle pretiti obema državama, je angleško-turška pogodba širša, ker krije tudi nedotakljivost turških sosed v vzhodnem delu Sredozemlja in na Balkanu. 6. Francija je sklenila s Turčijo podobno pogodbo, ki bo te dni slovesno podpisana. Med Francijo in Poljsko pa ni bila potrebna nobena nova pogodba, ker je v polni veljavi še stara pogodba o politični in vojaški zvezi, podpisana leta 1925. 7. Anglija in Francija sta enostransko jamčili nedotakljivost Belgije in Nizozemske, ki pa sta javno izpovedali svojo nevtralnost in sta sprejeli angleško in Irancosko jamstvo le kot nadomestilo za propadlo lokarnsko pogodbo, vendar pa od svoje strani nista dali nobenih protiobveznosti. 8. Položaj Sovjetske Rusije še v trenutku, ko pišemo, ni docela dozorel. Rusija ima politično in vojaško zvezo s Francijo ter je na tem, da sklene podobno zvezo tudi z Anglijo. Sovjetska Rusija ima tudi politično in vojaško zvezo s Turčijo in bo verjetno še te dni po podpisu zvezne pogodbe z Anglijo prevzela tudi jamstvo za poljske in romunske meje. Pogodbene zveze, naštete od štev. 3 do 8, predstavljajo tako imenovani tabor »demokratičnih velesil«, ki mu je treba na ameriškem ozemlju prišteli še Zedinjene države Severne Amerike, ki so v zadnjem času dale nešteto dokazov prijateljstva do Anglije in Francije in njune zunanje politike. ^ Med tema dvema nasprotujočima si taboroma pa je še cela vrsta malih in srednjevelikih držav, ki bi jih lahko razdelili v tri skupine: v one, ki se nočejo opredeliti nikamor, ker želijo ostati povsem nevtralne, v one, ki še oklevajo in ne vedo, na katero stran bi se zavarovale, ter v one, ki imajo prijateljstva v obeh taborih in jih tudi ne želijo izgubiti. 9. Popolnoma nevtralne hočejo ostati tri skandinavske države, to so Norveška, Švedska in Finska, ki so odklonile sklepanje nenapadalnih paktov s katerokoli skupino velesil. Semkaj spada tudi še Švica, ki je do sedaj ohranila popolno nevtralnost in se ne želi vezati na nikogar. 10. Nekatere nevtralne države so izjavile pripravljenost, da sklenejo nenapadalne pakte. Tako so Danska, Letonska in Estonska izrazile željo, da sledijo zgledu Litve in sklenejo z Nemčijo nenapadalne pogodbe. 0 baltskih državah pa se lahko trdi, da se mnoge nagibljejo tudi k Poljski, s katero bi prav tako rade sklenile nenapadalne pogodbe. 11. Cisto poseben je položaj Portugalske, ki ima s Španijo, ki se nahaja v paktu proti Kominterni skupno z Nemčijo in Italijo nenapadalno pogodbo, a je ohranila svoje pogodbeno prijateljske odnošaje tudi z Anglijo. 12. Balkanska zveza veže Turčijo. Romunijo, Grčijo in Jugoslavijo v skupni borbi proti vsakemu napadalcu na njihove meje in jamči za nedotakljivost njihovih ozemelj. Od zaveznikov Balkanske zveze je Jugoslavija sklenila prijateljsko pogodbo z Bolgarijo in Italijo, medtem ko sta Romunija in Grčija sprejeli enostransko poroštvo Anglije in Francije, Turčija pa je sklenila pogodbo o medsebojni vojaški pomoči z Anglijo in Francijo. Bolgarija je torej na Balkanu več ali Jugoslovanshi obisk v Berlinu Knez-namestnik Pavle in kneginja Olga sta odpotovala na povabilo kanclerja Hitlerja na večdnevni obisk v Nemčijo Berlin Jima itlpravlla zelo slovesen sprejem Belgrad, 31. majnika. m. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga »ta sinoči odpotovala v Nemčijo na uradni obisk h kanclerju Hitlerju. V njunem spremstvu so: zunanji minister dr. Aleksander Cincar-M ar ko vi t, minister dvora Milan Antič, dvorna dama kneginje Olge ga. Olga Lozai niieva, prvi adjutant Nj. Vel. kralja divir zijski general Nikola Hristii, pehotni general Dekaneva, kraljev adjutant, artilerijski polkovnik Dragiša Ce s are vi t, kraljev adjutant, šef kabineta zunanjega ministrstva Vu-kašin Šeierovii, tajnik civilne hiše Nj. Vel. kralja Miloš Botorii. Pri slovesu na topči-derski postaji so bili navzočni: kraljeva namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovif, predsednik vlade Dragiša Cvet• kovii, prometni minister dr. Mehmed Spaho, osebje tukajšnjega nemškega poslaništva, dvorne dame ter člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja. Berlin ves v zastavah Berlin, 31. majnika. TG. Berlin je že vei v zastavah. Prebivalstvo je z veliko vnemo sledilo -proglasu propagandnega ministra in je okrasilo svoje hiše z neštevilnimi nemškimi in jugoshv vanskemi zastavami. Po ulicah, koder bo šel sprevod, je postavljeno tudi že cvetje po oknih, tako da je pogled na berlinske ulice zares čaroben. Po mestu ne govorijo o ničemer drugem, kakor o obisku jugoslovanskih kneževskih gostov. Časopisje je polno člankov o gostih, o Jugoslaviji, o medsebojnih odnošajih. Vse kaže, da bo jutrišnji sprejem nekaj veličastnega, saj je to prvi obisk, ki ga je narodno socialistični Nemčiji napravil princ kraljevske krvi, ki je ob enem najvišji zastopnik prijateljske države. Gdbbelsov proglas: ,.Od 1. do 5. junija naj Berlin tone v morju zastav" Nemški minister za narodno prosveto in propagando ter poveljnik brigade nacionalno socialistične stranke za prestolnico dr. G b b b e 1 s je naslovil na prebivalstvo Berlina naslednji poziv: V četrtek, 1. junija 1939 prispeta ob 3 popoldne na postajo Lehrntner Bahnhof Nj. kr. Vis. jugoslovanski knez namestnik in kneginja Olga na uraden obisk v Berlin. Odzivajoč se pozivu voditelja Nemčije bodo kr. gostje bivali v prestolnici Nemčije do 5. junija. Vse berlinsko prebivalstvo z največjim navdušenjem pozdravlja Nj. kr. Vis. kneza namestnika prijateljske nam jugoslovansko države ter njegovo soprogo knegi-njo Olgo. Berlinčani in Berlinčanke! Ob ulicah, kjer bo šel sprevod kr. gostov od Lehrntner Bahn-hola preko Moltkejevega mostu, Herwartove ulice, poleg Kroll-Opere, Zelten Alle, Friedrichsallee, Hindenburgovega trga, Charlottenburške ulice in Velike zvezde ter ob reki Spree bo stal špalir. Izobesite zastave na svojih domovih. Okrasite mestne ulice! Zastave prijateljske Jugoslavije se bodo vile poleg zastav Nemčije. Od četrtka, dne 1. jnnija do ponedeljka. 5. junija naj Berlin tone v morju zastav. Živel naš vodja! Dnevni red bivanja kneževske dvojice v nemški državi Nemški službeni poročevalni urad je objavil o bivanju kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Nemčiji naslednji dnevni red; V četrtek, dne 1. junija prispeta na povabilo kanclerja in voditelja Hitlerja jugoslovanski knez-namestnik Pavle in kneginja Olga s spremstvom v Nemčijo. Pripeljala se bosta s posebnim vlakom, ki ju bo čakal že na obmejni postaji v Podroščici, na lehrntnerski kolodvor v Berlinu popoldne ob 15.30. Tamkaj bo slavnostni sprejem jugoslovanskih gostov. Knez namestnik in kneginja Olga ter njuno spremstvo bosta za časa njunega bivanja v Berlinu gosta kanclerja Hitlerja. Prebivala bosta v gradiču Bellevue, ki ga je vlada nalašč opremila za bivanje inozemskih odličnikov, ki so gostje nemške države. Knez namestnik bo za časa svojega obiska prišel v stik z vsemi vodilnimi možmi Nemčije ter imel tako priložnost, da se osebno z njimi pogovori o vprašanjih vzajemne politike. V petek, dne 2. junija bo knez namestnik v spremstvu generalnega polkovnika von Becka položi! venec na spomenik padlih vojakov, nakar bo velika vojaška parada po osrednji cesti »Ost—-West« Zvečer bo slavnostna predstava Wa-gnerjevih »Meistersinger« na čast jugoslovanskima gostoma. V soboto, dne 3. junija bo jugoslovanska kneževska dvojica obiskala Potsdam, kjer bosta v garnizijski cerkvi položila venec. Nato sledi ogled gradu Sansouc', nakar bo zunanji minister Ribbentrop jugoslovanska gosta povabil na kosilo v novo palačo v Potsdamu. Popoldne bosta knez namestnik in njegova soproga gosta propagandne- ga ministra dr. Gobbelsa v Srh\vanenwerderju, zvečer pa bo zunanji minister Ribbentrop v hotelu »Esplanade« priredil slavnostno večerjo. V nedeljo, dne 4. junija bosta jugoslovanska gosta v spremstvu maršala Giiringa obiskala Gatow, od koder bosta na maršalovi jahti >Karin II< napravila izlet po Havelskih jezerih. Zvečer je slavnostna večerja pri maršalu Gfiringu v zlati galeriji gradu Charlottenburg v Berlinu. V ponedeljek, dne 5. junija potuje jugoslovanski kneževski par v Draždane, kjer bo slavnostni večer v tamošnji operi. Zvečer se knez namestnik in soproga vineta nazaj v Berlin. V torek, dne 6 junija si bosta jugoslovanska gosta ogledala berlinske muzeje. V sredo, dne 7. junija bosta knez namestnik Pavle in kneginja Olga napravila zaseben obisk pri maršalu Goringu v Schorfheide, kjer ostaneta veg dan. V č e t r t e k , d n e 8. junija odpotuje kneževska dvojica v posebnem vlaku nazaj v Jugoslavijo. Hitler se ie vrnil v Berlin Berlin, 31. majnika. b. Danes se je kancler Hitler vrnil s svojega posestva v Berchtesgadnu, kjer je bil nekaj dni na oddihu. V Berlin je prišel zaradi obiska Nj. Vis. kneza namestnika Pavla iu kneginje Olge, ki ju bo osebno pozdravil. Dr. Cincar Markovič o odnošajih med Jugoslavijo in Nemčijo Berlin, 31. majnika. A A. DNB: Junijska številka »Europeische Revuc« objavlja članek jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve dr. Aleksandra Cincar - Markoviča povodom obiska Nj. Vis. kneza namestnika Pavla v Nemčiji. V članku se med drugim poudarja, da med Jugoslavijo in Nemčijo obstojajo prijateljski odnošaji. Ti odnošaji so se začeli zelo zadovoljivo razvijati posebno na gospodarskem in kulturnem polju že v prvih povojnih letih. Na ta način se je vedno bolj utrjevalo prijateljstvo med obema državama. To prijateljstvo je dobivalo vidnega izraza v medsebojnih obiskih, ki so bili dokaz tega prijateljstva nasproti zunanjemu svetu. Naravno je, da so ti stiki med obema državama postali še ožji odkar sta Jugoslavija in Nemčija s priključitvijo Avstrije k Nemčijo poslali neposredni sosedi. Glavni del jugoslovanskega izvoza poljedel- skih in drugih proizvodov gre v Nemčijo. Enako je na drugi strani, Nemčija ima vodilno vlogo v jugoslovanskem uvozu. Ta gospodarska zveza predstavlja zdravo in močno osnovo za sodelovanje obeh držav na ostalih poljih. Dodati je treba, da med obem,a drla-vama ni nobenih nasprotij na drugih poljih. Jugoslavija ima polno zaupanje v zagotovila, ki jih je dobila z nemške strani glede nadaljevanja politike prijateljstva v popolnem spoštovanju jugoslovanskih interesov. Zaradi tega ima Jugoslavija v vsakem, oziru razloge, da tudi nadalje goji prijateljske odnošaje z Nemčijo. Nemški tisk navdušeno pozdravlja jugoslovanske goste manj osamljena in je predmet obojestranskih zanimanj obeh taborov velesil. Takšna je torej politična podoba Evrope. Ni prikupna na prvi pogled. Toda ako bo ravnotežje med obema taboroma ustaljeno — kakor vse kaže, da tudi bo — potem bomo tudi za mir, ki bo sad tega ravnotežja, hvaležni. Berlin, 31. maja. AA. DNB: Ob priliki obiska Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla v Nemčiji objavlja službena »Nemška diplomatsko-politiina korespondenca« članek, v katerem pravi, da ta obisk že sam po sebi dokazuje, da je jugoslovanska politika sredi sedanjih zmešnjav v Evropi ohranila svojo neodvisnost in svoje jasno gledanje na obstoječe stvarnosti in svobodo izražanja svoje politične volje. V nasprotju s politiko nekaterih drugih držav se zadržanje Jugoslavije kaže v načelih, katerih so ta država drii. Ta načela v prvi vrsti obstoje v tem, da je treba pri vodstvu države gledati izključno le na jugoslovanske koristi in da mora država, brez ozira na vse bloke, ki se ustanavljajo zaradi svojih prijateljstev in svojih gospodarskih odno- šajev, iti po oni poti, ki se ji zdi s geopolitičnega kakor tudi z gospodarskega in zgodovinskega stališča najnaravnejša. Odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo so že davno v znamenju trdnega zaupanja in iskrenega prijateljstva. Nemčija vidi ludi v novem neposrednem sosedstvu z Jugoslavijo (Nadaljevanje na 2. strani) 'Dunajska vremenska napoved. Deževno, zelo oblačno in hladno. Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo z lokalnim deževjem. Zemunska vremenska napoved: Nestalno in spremenljivo vreme s prehodnimi nevihtami in nalivi. Važna ugotovitev Glasilo dr. Mačka, »Hrvatski dnevnike, prinaša v svoji številki od 31. t. m. uvodnik, v katerem odgovarja na pobude in pomisleke nekaterih srbskih krogov, ki stojijo'ir.ven vseh strank in si želijo sporazuma, imajo pa razne, čisto svoje poglede na to vprašanje. Ne da bi 6e spuščali v vsa ta vprašanja, ki jih vežejo ti ln oni s sporazumom, navajamo 6amo odgovor dr. Mačkovega glasila na eno izmed teh pisem, v katerem pisec sprašuje glasilo Hrvatske seljačke stranke, zakaj Maček ni sodeloval s srbsko združeno opozicijo. »Hrvatski teduik« odgovarja na to sledeče: »Stoji dejstvo, da so imele srbske opozicijske stranko priložnost, da razpravljajo in se sporazumejo z dr. Mačkom tudi o vseh konkretnih vprašanjih sporazuma, da pa te priložnosti niso hotele izrabiti. Zato nima nihče pravice prigovarjati, da je bil prezrt. Dr. Maček je izrecno ponudil, da tudi opozicija pri razgovorih sodeluje. Da je dr. Maček vodil pogajanja tudi z drugim faktorjem, to ne bi smela biti nobena zapreka pri tem delu. Ce bi se bilo doseglo soglasje na vseh straneh, bi bilo to samo olajšalo rešitev vprašanja.« . Pravilna sodba o opoziciji »Hrvatsko jedinstvo«, ki izhaja v Varaždinu, piše na uvodnem mestu o vlogi in značaju onih srbskih politikov, ki so se bili ta leta približali Hrvatom, katere so prej dosledno preganjali in pritiskali: »Ti srbski politiki so se vedno borili za to, da bi zadovoljili 6voje lastne strankarske koristi, dočim jim je bila pomoč Hrvatom samo španska stena, za katero so skrivali svoje prave namene. Zdaj se je v polni meri pokazal pravi značaj in vloga tako imenovane združene opozicije in se je njena prava in popolna podoba pokazala v polni luči. To je obenem dokaz 6tare hrvatske resnice: Pomozi si 6am, pa če ti i Bog pomočil« Izpregledali so jih »Nova riječ«, glasilo SDS ali Pribičevičevih prijateljev, je te dni zapisala: »Do 1. 1926 je bila res borba med HSS in SDS, ali ta borba je bila čisto idejna...« Po pravici se iz tega norčuje Hrvatski narod«, ki spominja samostojne demokrate na tisoče in tisoče hrvatskih kmetov, ki so bili pod režimom raznih demokratskih strank, pa naj nosijo ta pridevek ali drugi, pretepenih, mučenih, zaprtih in ubitih. Videti je torej,-da se hrvatski narod odmika zdaj tudi od tako imenovanih samostojnih demokratov, čeprav so ti ostali zvesti dr. Mačku, medtem ko so ga ostale srbske opozicijske stranke zapustile. Zaupanja ljudstva je pač zelo draga stvar, ki je ni mogoče kar tako ne pridobiti ne ohraniti. Pobuda za koristno javno delo Posredovalnica dela v Sarajevu je že pred več meseci začela akcijo, da bi se vprašanje brezposelnosti rešilo na drug način kakor doslej, ko so se dajale podpore, ki posameznika ponižujejo, na drugi etrnni pa niijiajo,pravega haska in brezposelnost večkrat ceTo'Večajb. Na čelo :te akcije je stopila delavska organizacija Jugorasa, ki dela na to, da bi sarajevska*:posredovalnica organizirala delo na izsušenju močvirja, ki je znano pod imenom Popovo polje. S tem bi se ne zaposlilo samo veliko število brezposelnih, ampak bi se tudi rešilo vprašanje, ki je za Hercegovino življenjskega pomena. Pri tem delu bi ne bilo mogoče zaposliti samo brezposelnih, ampak tudi razne elemente, ki žive od prosjačenja. Sprememba ustave srbske pravoslavne cerkve Srbski pravoslavni škofijski svet, ki je te dni zboroval, je svoja dela zaključil in izdal tozadevno poročilo. Poročilo pravi, da je arhierejski svet rešil mnogo vprašanj, ki so važna za srbsko cerkev in vero ter za njen nadaljnji duhovni razvoj. Na vrsti je bilo tudi eno gospodarsko, oziroma finančno vprašanje, ki pa se ni končno rešilo, ampak se bo razpravljalo še na izrednem jesenskem zasedanju škofov. Bila sta imenovana dva nova člana srbske pravoslavne sinode, in sicer baški škof Irinej in niški škof Jovan. Škofijski svet je tudi sklenil pripraviti material za izpre-niembo ustave srbske pravoslavne cerkve in je to delo bilo zaupano škofoma Emilijanu in Nektarju. Ob priliki službenega obvestila škofijskega sveta je »Politika« napisala članek, v katerem zavzema nasproti temu svetu čisto negativno stališče, češ da škof le niso rešili niti enega vprašanja, ki boli srbski pravoslavni narod. »Politika« piše tudi o globokem brezdnu, ki da deli pravoslavni narod, in pravi, da ni složna niti srbska cerkev, niti srbski škofje. Narod, pravi »Politika«, je pričakoval tudi. da bo škofijski svet napravil konec čudnim govoricam o razkolu v cerkvi in o žičkein škofu, ki da ima neko posebno stališče nasproti uradni cerkvi. »Politika« meni, da škofijski svet noče moško in odkrito pogledati v oči notranjim problemom pravoslavne cerkve. Ta izvajanja lista, ki je znan po svojem svo-bodomiselstvu. prinašamo samo zaradi informacije, ne da bi se količkaj vmešavali v vprašanje, o katerem nismo poučeni. Stališče muslimanov Sarajevska »Pravda«, ki je glasilo JRZ v ,otom vse odseke, ki svojo dolžnosti še niso izvršili, da takoj nakažejo denar in pošljejo obračun. Ljudsko petje. V pevskem pogledu bo najvažnejša točka na taboru sv. maša z ljudskim petjem. Pele »e bodo naslednje pesmi: 1) Jezus naj živi, 2) Lepa si, lepa si, Roža Marija, 3) Zdaj bomo videli Boga resničnega in 4) Povsod Boga. Pripravljalni odbor je v vso fare poslal partiture 4eh pesmi, da bi se jih mogli naučiti. Gre predvsem za pesmi »Zdaj bomo videli« in »Jezus naj živi«, ker se bosta ti pesmi tokrat prvič ljudsko peli. Prosimo vse odseke in krožke, da na primeren način poskrbijo za to, da se bodo te pesmi pele v cerkvi, da se ju bo čim več ljudi naučilo. Stopite v stik z gg. organisti, ki vam bodo gotovo pomagali. Odseki so prejeli okrožnico o rediteljih in polrebne prijavne pole. Vsi odseki ie niso odgovorili. To naj store in takoj I Prijave so pripravljalnemu odboru nujno potrebne. Zato ne odlašajte niti dneva. Kdor ima pogoje za reditelja, naj bo s strani odseka takoj prijavljen! Volitve na Madžarskem Vlada 173, desnica 43, levica 25 Budlmpclta, 31. maja. b. Do 2 popoldne so bili znani izidi iz 260 okrajev. 252 okrajev je bilo razdeljenih med razne stranke, medtem ko se bodo v 8 okrajih izvedle nove volitve. »Hungaristi« 60 dobili 30 mandatov, »suličasti križi« 6, nacionalna fronta 7. Skupno Je dobila desničarska opozicija 43 mandatov . Vladni biok: vladna stranka 173 mandatov, nemška narodna zveza 2, krščanska stranka 9. — Vladni blok je dobil skupno 184 mandatov. Levičarska opozicija! agrarna stranka 15, liberalci 5 socialni demokrati 5. Skupaj je dobila levičarska opozicija 25 mandatov, Meščanska sredina, ki je imela v prejšnjem parlamentu 60 mandatov, ni dobila sedaj niti enega mandata. Dane« je prva seja ministrskega sveta po volitvah. Ker je minister Teleki že predložil poročilo regentu Horthyju o izidu volitev, se bo takoj prešlo na razpravo o delu novo izvoljenega parlamenta. Obenem bo potrjenih 16 mandatov onih narodnih poslancev, ki gredo v parlament kot predstavniki severnih krajev, ki so bili priključeni Madžarski. S temi mandati vred bo vlada razpolagala skupno z 200 glasovi narodnih poslancev. Grški strahovi no albanski meji V Janjini je bil ustanovljen nov armadni zbor Rim, 31. maja. b. V zvezi s oklepom albanske vlade o priključitvi albanske vojske v sestav itali-. janske vojske in zaradi nagle gradnje novih in ureditve že obstoječih cest v Albaniji, poročajo italijanski listi, da so londonski krogi zelo v akrbeb zaradi povečanega vpliva Italije na Balkanu. V zvezi s tem poroča dopisnik »Evening Standarda« iz Aten, da so na grško-albanski meji v teku vojne priprave in da je te dni prišel v-Janjino nov gorski armadni zbor, ki je sestavljen pretežno iz rezervistov. Prav tako je prišlo na grško mejo nekaj polkov iz Aten, Korinta in Peleponeza v Ja-njino, kajti mobilizacija rezervistov se že nekaj tednov izvaja v največji tajnosti v Grčiji. V Flo-rini, ki je nekaj kilometrov oddaljena od Korče, sa Grki podminirali vse mostove vzdolž meje na vseh strategičnih postojankah pa gradijo Grki utrdbe. - - ^ l*», .*»(, tjatc.^l-rct r Povodnji na Hrvatskem Slovenski splavarji ne morejo dalje Belgrad, 31. maja. m. Skupina inozemskih čas--jj.a!.jev bj io dopolo^ala v Jugoslavijo na po-»bilo »Putnika«, se je davi odpeljala na Avalo. Zagreb, 31. maja. b. Naraščanje Save v Zagrebu se še ni ustavilo. Vodno stanje naraste vsako uro za 6 cm. Po mnenju strokovnjakov bo Sava dosegla v teku noči največjo višino okrog 300 cm nad normalo. Strokovnjaki so mnenja, da se bo na tej višini vodno stanje ustavilo. Iz Slovenije poročajo, da voda uarašča pri Jesenicah in pri Čatežu. Voda narašča predvsem zaradi močnih dotokov Sotle, Krapine, Bregane in ffradne. Vst nasipi pri Zagrebu eo se odlično upirali prodiranju vode in tudi novi del nasipa blizu Zagreba se je izkazal kot solidna zgradba. Za sedaj Sava še nikjer ni predrla nasipa in ni povzročila večje škode čeprav je voda dosegla že štiri metre nad normalo. Vsi upajo, da voda ne bo dosegla one višine, kot jo je pred nekaj časa. Splavarji iz Slovenije, ki so se spustili proti Zagrebu, so se morali ustaviti pri Jarunu. En splav se je odtrgal od obale ter ga je voda takoj zanesla na sredo rečne struge proti mostu, ki se pravkar gradi v Zagrebu. Vestni pazniki pa so šli takoj na lov za splavom ter ga v zadnjem trenutku obrnili v smer, da je 6rečno splaval pod mostom. S tem so preprečili katastrofo, rešili pa so tudi slovenskim splavarjem les, ki je vreden 5000 din. Danes dopoldne je dež pojenjal in vse kaže, da se bo voda v najkrajšem času vrnila v strugo. Tudi iz okolice Karlovca in Ogulina prihajajo poročila, da je prišlo do velikih povodnji, ki so napravile ogromno škodo. V Karlovec je morala odhiteti na pomoč četa vojakov, ki je pričela reševati prebivalstvo. V Karlovcu je voda poplavila velike komplekse zemljišča, kjer je voda narasla za 866 cm nad normalo in ie torej prekoračila za 30 cm vodno stanje iz 1. 1894, ko je povodenj napravila pravo pustoš. Številne vasi v okolici Karlovca eo pod vodo in popolnoma uničene, prav lako pa tudi v Ogulinu, kjer je škoda ogromna. Človeških žrtev k sreči doslej ni bilo. Pionirji neprestano rešujejo s čolni prebivalstvo. Voda je prodrla že do katoliške cerkve in ljudje so morali bežati pred vodo v podstrešja hiš. Ves promet na cestah je ustavljen. Iz Slavonskega Broda pa poročajo, da so tudi tam pod vodo številne vasi in periferija samega mesta. Ljudstvo je moralo v vagone. Sava je znatno narasla tudi v Bosanskem šabcu, kjer se je že razlila po poljih. Pri Bosanskem Brodu je Sava 622 cm nad normalo. Iz Vinkovcev prihajajo poročila, da je vladalo tam v teku včerajšnjega dne veliko neurje, prav tako pa so divjale nevihte v ostalih krajih Slavonije. Strela je ubila 28 let starega kmeta Franca Kovača. Drugi smrtni primer je bil v Gradcu pri Pleternicah, kjer je strela ubila Adama Hrusta, ko Je ležal v postelji. Ostal je na mestu mrtev. Knez-namestnik nakupil pptetnlne Belgrad, 81. maja- AA. N:j. kr. Vi«, knez na-, mestnik Je kupil na 11. pomladanski razstavi Jugoslovanskih slikarjev in kiparjev, prirejeni v umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorič, tele slike in kipe: Stojan Aralič: »Tihožitje«,. Emanuel Vi-dovič: »Interieur«, Dragoljub Glišič: »Motiv iz Krupnja«, Ilija Kovačevič: »Glava«, Aleksandra Kumriceva: »Dama e klobukom«, Lazar Licenov-ski: »Ohrid«, Peter Lubarda: »Vaza«, Peter Pa-lavioini: »Za sinjo ptico«, Jevta Cerič: »Tihožitje«, Mihajlo Petrov: »Iz Pariza«, Vasa Poino-risac: »Kos Pariza«, M. Sedej: »Na sprehodu«, Edvard Stepenčevič« »Park« in Milivoj Uzelac" »Dama v rdečenk. Dr. Spaho odpotoval v Pešto Belgrad, 31. maja. m. Nocoj potujeta v Budimpešto prometni minister dr. Spaho in helgrajski zupan Vlada Ilič, kjer si bosta ogledala vsa pristaniška dela madžarske prestolnice v zvezi z deli belgrajske občine zaradi ureditve savskega in moravskega pristanišča v Belgradu in bližnji okolici. Za spremembo obrtnega zakona Belgrad, 31. majnika. m. V Belgradu je pričela včeraj zasedati anketa za spremembo zakona o obrti. Konferenco vodi načelnik trgovinskega ministrstva dr. Krpan ter inšpektor tega ministrstva dr. Pavletič. Na konferenci so zastopane vse zbornice v državi. Ljubljansko zbornico zastopajo podpredsednik Ivan Ogrin, načelnik trg. sekcije Smerkolj in referenta dr. Pretnar in pa dr. Pless. K posvetovanju so povabljeni zastopniki vseh v poštev prihajajočih ministrstev in raznih gospodarskih ustanov. Konferenca bo delala še več dni ter bo izdelala definitivni načrt novele k obrtnemu zakonu. V noveli bo tudi predvideno izdanje posebnega zakona o krošnjarstvu. Ljuba Davidovič zbolel Belgrad, 31. majnika. m. Vodja bivših demokratov Ljubomir Davidovič, ki je pred kratkim zbolel, je toliko okreval, da je danes napravil s svojimi najožjimi sodelavci avto izlet v belgraj-sko okolico. Kljub temu je Davidovičeva okolica še vedno v skrbeh za njegovo zdravje, predvsem zaradi precejšnje oslabelosti srca in zaradi visoke starosti g. Davidoviča. Osebne novice Belgrad, 31. majnika. m. V Narodnem gledališču v Ljubljani so napredovali v 7. skupino: Slavko Jan, Mira Neffat, Franc Lipah, Matija Bravničar. — Prosvetni minister je podpisal odlok, s katerim je prestavljena meščanskošolska učiteljica Antonija Erdelj iz Jesenic v Ljubljano, Belgrad, 31, maja. AA. S kraljevim ukazom sta imenovana na vseučilišču kralja Aleksandra v Ljubljani: na medicinski fakulteti za docenta na stolici embriolagije s pravicami uradnika 6. skupine dr. Hubert P e h a n i, asistent na isti fakulteti in uradnik v 6. skupini; na tehniški fakulteti za docenta na stolici fizike s pravicami uradnika 7. skupine Anton P e -t e r 1 i n, asistent iste fakultete in uradnik v 8. Belgrajske novice Belgrad, 31 maja. m. Na posredovanje g. mi nistra Snoja je poštni minister podpisal odjok, s katerim se odpre pogodbena pošta v Veržetiu pri Ljutomeru. S tem 6e je izpolnila dolgoletna zelja tamošnjega prebivalstva. Belgrad, 31. maja. m. Na velesejmskih prostorih bo nocoj zadnja prireditev drugega festivala jugoslovanskjh narodnih plesov in melodij. Za vse prireditve je vladalo ves čas veliko zanimanje ter je občinstvo vsak večer napolnilo prireditvene prostore, in to kljub slabemu vremenu. Prihodnje leto bodo belgrajski časnikarji zopet priredili festival, in to se v večjem obsegu. Belgrad, 31. majnika. m. Kmetijski minister je predpisal pravilnik o pakiranju svežega sadja namenjenega za izvoz. Pravilnik predpisuje tipe zabojev, v katerih se bo od 1. junija t. 1., ko stopi v veljavo ta pravilnik, smelo izvažati naše sveže sadje v inozemstvo. Belgrad, 31. majnika. m. Trgovinski minister je na podlagi § 14. odstavka 3. uradniškega zakona predpisal pravilnik o polaganju' državnih strokovnih izpitov v resoru trgovinskega ministrstva. Pravila so objavljena v današnjih »Službenih novinah« ter z današnjim dnem prenehajo veljati prejšnja pravila iz leta 1931. Rudarska pogajanja pri TPD uspešno končana Ljubljana, 31. maja. Danes so se vršila od 10 do 19 na ravnateljstvu TPD pogajanja za spremembo obstoječe pogodbe, ki je bila sklenjena dne 8. IV. 1938 za dobo enega leta, kot neodpovedljiva po 30. IV. 1939 pa odpovedljiva na 4-mesečni odpovedni rok. TPD je ugodila predlogu strokovnih organizacij, da se začno pogajanja za prilagoditev delovnih in mezdnih pogojev novim razmeram brez predhodne odpovedi pogodbe, ter so bila ta pogajanja tudi uspešno zaključena. Delavstvo je pridobila z veljavnostjo od 1. VI. 1989 zvišanje akordov in doklad za 4%. Poleg tega sn bile zvišane tudi temeljno mezde ter znaša povišek v posameznih kategorijah od 4.3% d.t 6.73%, odnosno povprečni povišek temeljnih mezd znaša 4.94%. TPD je pristala, da uvrsti s 1. junijem 1939 Nemški tisk o jugoslovanskem obisku (Nadaljevanje 8 1. strani) srečno priložnost, ki so ji nudi za nadaljnjo poglobitev obstoječih dobrih odnošajev, predvsem na gospodarskem nolju. Nemčija v edinstvu in trdnosti jugoslovanske države vidi stvarnost, ki je v enaki meri potrebno jamstvo za red na jugovzhodnem koncu Evrope in za mir v Evropi, kakor Je za nov red na evropski celini potrebna kom-paktnost nemškega rajlia v njegovem življenjskem prostoru. »Viilkischer Beobacht«r« piše: V uradnem obisku jugoslovanskega kneza namestnika Pavla in kneginje Olge vidi nemški narod ponovni dokaz za nadvse prisrčne odnošaje, ki že davno vežejo oba naroda. Ko bosla visoka jugoslovanska gosta prispela v glavno mesto Nemčije, naj bosta prepričana, da bodo pozdravi Berlin-čanov pomenili globoke simpatije vsega nemškega naroda. V Nemčiji se še živo spominjamo ustva-ri tel ja in zedinilelja Jugoslavije kralja Aleksandra I., katerega politična oporoka je do polno- letnosti mladega kralja Petra II. v rokah kneza namestnika Pavla. Jugoslavija se je v vseh viharjih preteklega leta čvrsto držala te oporoke, in vprav pred nekaj tedni je izrazila, koliko Je njej in njenim odgovornim državnikom do dela za evropsko pomirjenje. Podobno pišejo vsi ostali nemški listi. Jugoslovanski časnikarji v Berlinu Berlin. 31. maja. AA. DNB. Z zvezi z obiskom Nj. kr. Vis. kneza namestnika se pripeljejo v Berlin tudi mnogi jugoslovanski časnikarji. Tako pričakujejo K. Lukoviča, šefa Centralnega pres-biroja, Dj. Periča, ravnatelja Agencijo Avale, VI. Ribnikarja. ravnatelja »Politike« dr. Ahčina, ravnatelja »Slovenca«, St. Jovanoviča, ravn. »Samouprave«, D. Sokiča, glavnega urednika »Pravde«, Mihajloviča Svetovskega, urednika »Vremena«, in Ivana Mihajloviča, urednika »Novosti«, polovico, s 1. januarjem 1940 pa drago polovico onih sedanjih učnih kopačev, ki so bili svoječaSno Eri družbi že zaposleni kot kopači, zopet nazaj v opaško kategorijo in je s tem rešeno eno glavnih vprašan), ki fe bilo doslej stalno na dnevnem redu vseh pogajanj, a je ostalo doslej nerešeno. Dalje je izjavila, da bo proučila dobrohotno tudi vprašanje uvedbe doklad in uvrstitve strojnega cvsebja v kategorije. Istočasno s povišanjem prejemkov rudarjev so se zvišale tudi temeljne mezde, akordi in doklad« za delavstvo apnenic in kamnolomov za 4%. Ta dodatna pogodba je neodpovedljiva do 31. maja 1940. Po tem roku se more odpovedati na 4 mesece, v primeru večjih draginjskih sprememb (podlaga je indeks Narodne banke za cene na malo v Ljubliani), ako draginja naraste ali pade za 6 ali več točk, sta se pogodbenika obvezala pristopiti na zahtevo prizadetega dela k takojšnjim pogajanjem za prilagoditev mezd novim dra-ginjskim razmeram. Italijanski prometni minister v Belgradu Belgrad, 31. maja. m. V ponedeljek 5. junij bo dopotoval v Belgrad italijanski prometni minister g. Benni v spremstvu glavnega ravnatelja italijanskih drž. železnic ter bos tem vrnil lanskoletni obisk Italiji našemu prometnemu ministru dr. Spahi. Italijanski prometni minister bo ostal v naši državi več dni ter si bo ogledal vse važne prometne ustanove. Imel ho tudi več razgovorov s prometnim ministrom dr. Spaho, kakor tudi z glavnim ravnateljem naših drž. železnic .g. Džu-ričem o vseh vprašanjih, ki se tičejo zboljšanja prometa na jugoslov. progah. Smrtna kosa V Spoinji ŠiSki, Beljaška ulica 32. je umrla gospa Marjana Dolinar, mali sodnika apelac. sod. v Ljubljani, dr. Andreja Dolinarja. Pogreb bo v petek, 2. junija ob 5 popoldne iz hiše žalosti , na pokopališče k Sv. Križu. Naj počiva v miru! Gospodu dr. Dolinarju izrekamo naše gl®" boko sožaijei Najčistejša belina je R A D I O N belina Rusija načelno sprejela Molotov o stališču Sovjetske Rusije do Evrope V Londonu in Parizu trajajo pogajanja dalje Moskva, 31. maja. c. Danes popoldne je govo-Molotov. V svojem govoru je Molotov govoril o zapadnih demokracijah precej ostro ter posebno poudarjal, da mora biti Sovjetska Rusija napram zapadnim demokracijam previdna. Rusija je za mir, toda do vseh mora biti enako previdna. Primerjal je sodelovanje med državama osi Rim—Berlin in poudaril, da sta ti dve državi povezani med seboj'v "popotni vzajemnosti in enakosti pravic za obe.' Zapadhi demokraciji pa Rusiji nista hoteli dati istih jamstev, kot sta si dali Nemčija in Italija meti seboj. Stalin, Vorošilov in drugi člani sovjetske vlade so se vsi dvignili' irf so ploskali z dvorano vred pet dolgih minut, kd je Molotov v svojem govoru izjavil, da »Sovjetska Rusija vztraja pri tem, da hoče biti v vsakem pogledu enakopravna z vsako drugo državo. .Sovjetska Rusija je danes tako močna država, da stoji v prvi črti svetovnih velesil«. Govoreč o angleško-francoskih predlogih, je Molotov dejal, da sicer priznavajo obojestranskost in enakost medsebojnih obveznosti, ki naj bi jih uzakonila vojna zvezh. To je že lep korak naprej proti cilju. Vendar pa sovjetska vlada v teh predlogih ni ničesar našla gletile jamstev za neodvisnost b alt s kih dr ž a v. Sovjetska Rusija nikakor ne želi sama prevzeti jamstev sa nedotakljivost nevtralnih držav, ki so preslabe, da bi svojo nevtralnost branile proti napadalcu. Pogajanja z Anglijo in Francijo trajajo dalje. Sovjetska Rusija vztraja pri svojem stališču, da za ugotovitev trenutka, ko morajo vse tri bodoče zaveznice nastopiti proti napadalcu, ni treba nobenih medsebojnih posvetovanj. Pomoč mora biti avtomatična in takojšnja. Napadalca Sovjetska Rusija zdavnaj pozna in sovjetska zunanja politika je bila tako usmerjena, da bi napad onemogočila. Zapadni demokratični velesili pa tega nista hotela pripoznati do zadnjega. Sprememba angleške zunanje politike nas je razveselila. Zato smo sprejeli pogajanja. . Molotov je dodal, da so se odnošaji med Italijo in Sovjetsko Rusijo znatno zboljšali, kajti Sol vjetska Rusija ne odklanja trgovinskega sodelovanja z Nemčijo, s katero so bila pogajanja nedavno prekinjena, a obstoja upanje, da se bodo obnovila. Ob koncu pa je Molotov rekel, da sta Francija in Anglija dostavili nove predloge, ki jih je sovjetska vlada sprejela kot temelj za pogajanja. Moskva, 31. maja. AA". Reuter. Sovjetski odgovor na angleško-francoske predloge o sklenitvi trojne zveze še ni dostavljen angleški vladi, toda pričakuje se, da bo dostavljen še pred današnjim govorom Molotova v parlamentu. Seja parlamenta bo nocoj. Ako Molotov ne bi predal do nocoj pismenega odgovora, bo vsekakor dal pojasnila v parlamentu. Snoči je angleški veleposlanik Seeds Vaz-govarjal z Molotovim skoraj dve Uri. Razgovori so bili informativnega pomena ter je Seeds d^J, Mo-lotovu gotova pojasnila glede francosko-angleške-ga predloga. Ruske opazke London, 31. maja. b. Poročajo, da so bili včerajšnji razgovori sovjetskega veleposlanika v Londonu Majskega z namestnikom državnega tajnika v Foreign Officeu sirom Laneelotom O 1 i p h a t o m v glavnem posvečeni razčiščenju nekaterih ruskih opazk na francosko-angleške predloge. Najvažnejša ruska opazka je bila naperjena proti združitvi novega varnostnega sistema z Zvezo narodov, kot sta to nameravali Francija in Anglija v svojih predlogih. Rusija se namreč boji, da bi stvar z Zvezo narodov ne delovala tako, kot bi morala. Sovjetska Rusija ne mara namreč nobenega nepotrebnega postopka, ker bi lahko prišlo do protislovnih tolmačenj in do dragocene izgube časa. Sir Oliphat je takoj pomiril veleposlanika Majskega ter mu zagotovil, da se ti predlogi nanašajo le na načela Zveze narodov, nikakor pa na njen postopek. Zveza bo v potrebi takoj delovala, kakor je dogovorjeno. Majski je opozoril dalje, da predlogi ne posvečajo dovolj pozornosti vprašanju vojnega sodelovanja med tremi državami podpisnicami, ter je prosil, da so predlogi v tej smeri izpopolnijo. Majski je orisal položaj tudi tako, da ni izključeno, da bo Rusija tako dolgo zavlačevala s podpisom pakta, dokler se nc razčisti tudi vprašanje baltskih držav. Ruska diplomacija se bo odslej trudila, da odstrani odpor baltskih držav proti sklenitvi jamstvenih pogodb g Sovjetsko Rusijo. n Pariz, 31. maja. AA. Havas. Razgovor, ki ga je imel snoči francoski zunanji minister Bonnet s sovjetskim veleposlanikom S u r i č e m, se je nanašal na francosko-angleško-sovjetska pogajanja, ki so zdaj v toku. V francoskih diplomatskih krogih se naglaša, da niti sovjetski poslanik v Parizu niti angleški poslanik v Londonu nista dala končnih odgovorov svojih vlad glede predloga za sklenitev trojnega sporazuma. Ta odgovor pa bo predan v kratkem diplomatskim potom. V istih krogih trdijo, da je dosežen med Francijo, Anglijo in Sovjetsko Rusijo popoln načelen sporazum. Vorošilov In Smigly-Rydz povabljena v Anglijo London. 31. maja. AA. Štefani. Poluradna agencija »Press Association« javlja, da sovjetski maršal Vorošilov ter poljski maršal R y d z -S m i g I y ne bosta edini tuji vojaški osebnosti, ki sta povabljeni na manevre angleške vojske v septembru. Vabilo bodo dobili tudi vojaški poveljniki onih držav, ki bodo pristopile k angleški fronti miru. Na ta način bi se takrat lahko razvila konferenca generalnih štabov vseh imenovanih držav, na kateri bi se razpravljala vprašanja v zvezi s tem blokom. 13 miljard za 9 bojnih ladij Ogromne oboroževalne priprave Anglije na morju London, 31. maja. AA. Angleške pomorsko oboroževanje hitro napreduje. V toku zadnjih dveh let je bilo zgrajenih 75 vojnih ladij za vsoto 72 milijonov tuntov (18 milijard din). Zdaj gradijo 9 bojnih ladij, in sicer 5 po 85.000 ton in 4 po 40.000 ton, ki bodo veljale 52 milij. funtov (13 milijard dinarjev). V načrtu je graditev bojnih ladij, tako da bi bila angleška mornarica tako močna, da bi lahko zavarovala vse meje svojega imperija. Po želji avstralske vlade bo Anglija vzdrževala posebno mornarico za Tiho morje. V načrtu jc tudi graditev bojne ladje z 48.000 tonami ter nosilca letal 33.000 tonami, 8 tež- tonami ter nosilca letal z 33.000 tonami, 8 težkih rušilcev, 4 podmornice, 10 ladij za polaganje min ter več pomožnih vojnih ladij. Volitve v Angliji — jeseni London, 31. maja. b. Angleški politični krogi računajo, da «e bodo parlamentarne volitve v Angliji izvedle v jeseni, ako se bo mendarodni položaj nekoliko zboljšal. Laburistična stranka je že pričela z volivnimi pripravami, prav tako pa so se pričeli pripravljati za volitve konzervativci. Izvršni odbor laburistične stranke, ki je bil danes izvoljen na kongresu v Southportu, bo proučil do vseh podrobnosti volivni mehanizem. »Daily Herald« piše, da bodq volitve bržkone 23. oktobra ali pa 1. novembra. ! 1% ■ Socialisti obsodili Bluma Prelom socialistov z boljseviki v Franciji Pariz, 31. maja. TG. Francoska socialistična stranka ima svoj letni občni zbor v Nantesu. Na kongresu so izbruhnila globcuk? nasprotja med Leonom Blumom, predsednikom stranke, in generalnim tajnikom stranke Faureom. Borba med obema voditeljema je trajala dva dni. Paul Faure je nastopil z najostrejšo kritiko ljudske fronte in zadržanja Bluma in njegovih ministrov, ki da so zakrivili, da je socialistična stranka izgubila oblast in poleg tega samo v pariški okolici izgubila 100.000 članov. Faure je dejal, da je temu krivo Blumovo ljubimkanje s komunisti in boljše vi g k i m i strujami. Zahteval je, naj kongres prepove članom stranke vsako sodelovanje pri katerikoli komunistični organizaciji. Blum se je branil, toda zelo slabo. Porazno je nanj vplivala tudi prazna dvorama, v kateri se je peščica delegatov naravnost izgubila. Prišlo je do glasovanja, pri katerem je bil s 5 4 9 0 glasovi proti 1761 sprejet sklep,_ da je odslej prepovedano članom socialistične stranke s o d o 1 o v a t i s komunisti. Tovariš Blum je še isti večer legel in je zdaj bolan. Ima hudo vročino in ee kongresa po nasvetu zdravnikov ne bo več udeleževal. Nemški prostovoljci se vračajo iz Španije V Hamburgu jim pripravljajo veličasten sprejem Hamburg, 31. maja. AA. DNB: Snoči so prispele v Kuxhafen ladje z nemškimi prostovoljci, ki so ee udeležili španske meščanske vojne. Ladjam je šlo nasproti več edinic nemške vojne mornarice, ki so prispele skupno z imenovanimi ladjami v Kuxhafen. Nemške prostovoljce je pozdravila v pristanišču ogromna množica ljudstva. Opolnoči 60 ladje z nemškimi prostovoljci nadaljevale v spremstvu nemških vojnih ladij pot proti Hamburgu. V Hamburgu so izvedene veličastne priprave za sprejem nemških prostovoljcev, ki so se davi vrnili iz Španije. Ves Hamburg je okrašen z nemškimi in španskimi zastavami, ki se vijejc* na posebno postavljenih drogih. Stotisoči ljudi so se zbrali na ulicah ter v Neumuhlenu, kjer se je maršal Goring vkrcal na jahto »Hamburg«, pred katero se bo vršil delile parnikov organizacije »Kraft durch Freude«, s katerimi so se vrnili nemški prostovoljci iz Španije. Sprejem predsednika vlade t Kunjssoveis Nantes, 31. maja. AA. Havas: Kongres socialistične, stranke je sprejel resolucijo, s katero ijoziva poslance te stranke, naj ee uprejo morebitnem« poSaljSInjft poslanskih mandatov. Nato je kongres sprejel resolucijo, s katero se zahteva odpoved francosko - italijanskih sporazumov glede Tunisa. Seja je bila prekinjena ob 1.30 ter ee je nadaljevala ob 4.10. Med tem časom so prijatelji Bluma in prijatelji Faura imeli ožji sestanek, na katerem je prišlo do sporazuma med obems skupinama, tako da je bila sprejeta skupna resolucija, katere prvi del se nanaša na notianjo, drugi del pa na zunanljo politiko. Skupna resulocija, ki je bila sprejeta na kongresu socialistične stranke, se bavi 7. mednarodnim položajem ter ponovno potrjuje pripravljenost francoskega naroda, da ohrani nedotakljivost svojega ozemlja in da svojo zemljo brani pred vsakim napadom, prav tako pa zagotovi zaščito prebivalstva v kolonijah. Resolucija dalje poudarja, da je treba postaviti nasproti nasilju močan odpor in zvezo miroljubnih držav. Resolucija odobrava politiko varnosti, ki jo vodita Francija in Anglija s Poljsko, Romunijo in Rusijo. Stranka pripisuje velik pomen mednarodnim kon-konferencam in smatra, da so miroljubna pogajanja rodila še vedno uspehe. Gdansk - Poljska Varšava, 31. majnika. AA. Pat: Poljski komisar v Gdansku je poslal predsedniku senata noto v zvezi z incidenti v Kalthofu. V noti ugotavlja: 1. da popolna odgovornost za incidente pada na oblasti Gdanska; 2. poljska vlada prizna upravičenost očitkov proti treni poljskim uradnikom v Gdansku ter naglaša, da bo poljska vlada sama sklepala o tem, ali bodo neki poljski uradniki v svobodnem mestu odpoklicani ali ne; 3. ako senat v resnici želi likvidirati napetost, je poljski komisar pripravljen razpravljati o ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti s tem v zvezi. Nenapadalna pogodba med Dansko in Nemčijo Včeraj slovesen podpis v Berlinu Berlin, 31. maja. AA. DNB. Končana so pogajanja med Nemčijo in Dansko za sklenitev nenapadalne pogodbe. Nenapadalna pogodba je bila podpisana danes opoldne v zunanjem ministrstvu. Za Nemčijo jo je podpisal zunanji minister Joa-hin v. Ribbentrop, za Dansko pa kr. poslanik v Berlinu Herluf Cale. Pogodba sestoji iz dveh členov in dopolnilnega protokola. Sporazum, ki je bil danes svečano podpisan v Berlinu pomeni nov in pomemben prispevek k delu za mir v Evropi. Pri svečanem podpisovanju sporazuma so bili navzočni od nemške strani tudi državni tajnik von WeizsHcker, državni podtajnik Gauss in svetnik poslaništva von Grundhell, od danske strani pa se svetnik poslaništva Stensen. Dva črnca - škofa Vatikan, 31. maja. AA. Havas: Prvikrat v zgodovini Cerkve sta bila zdaj dva črnca povzdignjena na škofovski prestol. Doslej je bilo nad 30 škofov Japoncev, Kitajcev in Indijcev. Papež Pij XII. je imenoval za škofa msgr. Ignacija Ramaro Zandra-tano na čelu apostolskega vikariata na Madagaskarju in mscrr. Josifa Kivauuka, rojenega v Ugan- Pozitivno delo Pravkar je izšel priročnik katoliškega informacijskega urada, ki so ga bili ameriški škofje ustanovili lani kot odsek ameriške katoliške akcije. Temu delu je na čelu msgr; Gannon, škof v Erieju, njegov namen pa je, da bi se katoliški tisk, ki ga danes bere nad 20 milijonov katoličanov, kolikor jih je v Združenih državah, razširil tudi med nekatoličani, ki jih je okoli 100 milijonov, oziroma da bi nekatoličani bili o katoliških zadevah in mišljenja ter stališču glede vseh važnih kulturnih, političnih in socialnih vprašanj vselej pravilno in pravočasno obveščeni ter bi se jim na ta način katoliški nazor o življenju priljubil in jim mogel služiti kot smernica. »Katoliška misel še ni vplivala na versko in socialno življenje Amerike v toliki meri, kolikor je to po naši organizaciji mogoče doseči. Zato jc potrebno, da se tej misli odpre pot, da bo mogla učinkovati na plošno miselnost ameriškega naroda, in sicer ne samo zato, da bi se pobijalo materialistično mišljenje, ki je zgrajeno na brez-boštvu, ampak predvsem zato, da bi se sto milijonov nekatoliških Amerikancev seznanilo z načeli evangelija in z nravstveno silo vesoljne Cerkve, ki po tem evangeliju skuša obnoviti in preroditi svet ter zadovoljiti duše z večno resnico in pravim duhovnim blagrom.« Polje je zrelo za žetev, pravijo po pravici voditelji katoliške akcije v Ameriki, ki se je enako, kakor njena kulturna mati, Evropa, razočarala tako nad filozofijo Nietzschejevega nadčloveka, ki v sodobnem poganstvu skuša uresničiti nadvlado močnih, bogatih in brezobzirnih, kakor nad boljševiškim naukom socialne enakosti brez utemeljitve v božjem dostojanstvu človeka, tiste enakosti, ki se prav tako kakor poganski nacionalizem ne da uveljaviti brez diktatorja, ki jo nasilno vzdržuje. V ta namen, ki seveda predpostavlja notranje versko oblikovanje vsake posamezne duše po sodobnem duhovnem pastirstvu, je treba katoliško versko organizacijo izpopolniti do vrhunca. Ameriški katoliški informacijski urad ustanavlja sedaj svoje podružnice po vseh škofijah in farah. Njegov delovni načrt vsebuje tri točke: 1. obveščevanje nekatoliškega tiska, 2. širjenje katoliškega nazora po radiju in 3. razširjanje katoliške knjige. Kar se tiče prve naloge, je treba upoštevati, da ima vsak ne-katoliški list visok odstotek katoliških naročnikov in bravcev. Zato je čisto pravično, da od takih listov zahtevamo, da posvečajo katoliškim zadevam sorazmerno zadosti prostora in da prinašajo take stvari seveda pravilno v katoliškem duhu. Nikakor se ne zahteva, da bi ti listi postali katoliški, pač pa, da ne žalijo katoliškega čustvovanja, ampak da informirajo čitatelje o katoliških zadevah tako, kakor odgovarja resnici, in da katoliško miselnost predstavljajo pravilno in pristno. Imamo dokaze — pravi imenovani priročnik katoliške akcije — da glavni uredniki teh listov večkrat sami želijo priobčevati članke katoliškega značaja, če so pisani skrbno, zanimivo in s primerno globino. Katoličani pa morajo tudi biti točno obveščeni o vsem, kar drugi pišejo o katoliških zadevah v nekatoliškem tisku, da morejo na to odgovarjati in te stvari popravljati, če mogoče v dotičnem nekatoliškem listu samem. Urednikom nekatoliških listov pa je treba v ta namen dati na razpolago prave vire in ves potrebni material, da bodo oni sami pravilno poučeni o katolištvu in njega pogledih na sodobna vprašanja. Le na ta način bo tako imenovano apologetično, to je, katoliško obram-beno delo postavljeno oziroma dopolnjeno v pozitivnem smislu, ker katoličani ne smemo odbijati, ampak moramo z resnico svoje vere privlačevati in postati v vseh panogah javnega in kulturnega življenja pozitivni sodelavci. Katoliški list sam pa naj se ne omejuje samo na to, da zavrača zmote, ampak naj iz drugega tiska in literature prinaša tudi dobre stvari, ki v verskem ali nravstvenem in socialnem smislu bogatijo človeško omiko ter jib popravi ali dopolni v luči krščanske resnice. Slediti moramo Apostolu, ki je postavil za načelo, da zaznamujmo, zbirajmo in sprejemajmo vse, kar je dobro, kar pa ni prav, popravimo v toliko, v kolikor ni prav, oziroma postavimo v luč večnosti. Priročnik ameriške katoliške akcije prinaša tudi navodila in pravila za širjenje katoliškega vesoljskega nazora po radiu in po knjigi. Poudarja, da morajo katoličani obračati veliko skrb na to, da bodo njihova predavanja, govori in obvestila po radiu na višini, prirejena za sodobnega človeka in usmerjena v potrebe našega časa, v katerem se v velikih pretresih porajajo velike stvari. di, ki bo prvi vikar apostolskega vikariata v Ugandi. Berlin, 31. maja. A A. Kakor poročajo, bo nemški notranji minister dr. Funk uradno obiskal Budimpešto med 5. in 10. junijem. Poleg številnih obiskov je predviden tudi sprejem pri kr. namestniku Horthyju. i r; t -t Tx ca Prtf DS IAVF ob IG l'J 21 h, Fustolovnt film iz pomorskega življenj«, posnet po resničnih dogodkih. Betu«! Mannr H«ttiaway. V glavni vlogi: «»»* (oo»ir, umi r*pt, nuniii du. KINO UNION, telefon 22-21 Danes nepreklicno zadniikrat! MARIONETE Benjamin Gisiigsz^ts:'! Predstave ob 16., 19. in 21. uri filmu čarobnega petja in vedrega humorja. Sodelujejo komiki: Theo Lingen, Paul Kemp, L. Englisoh, B. Romanorskv KINO SLOOA tel. 27-30 Samo še danes ob 16, 19. in 21. uri Tajni agent X-9 lM»;g«011 Izredno napet kriminalni velefilm po istoimenskem strip romanu I I Jutri: Premiera I narru Piei: Njegov ^najte&jl Qjo&\todakstvo Letošnji velesejem od 3. do 12. junija Prav lep in živ bo naš letošnji velesejem od 3. Jo 12. junija. Razstavni prostori so že zdavnaj vsi zasedeni, na sejmišču pripravljajo pravo mobilizacijo trgovine in industrije. L vseh strani prihajajo pošiljke, voz za vozom se vrsti, in jih dovaia na sejmišče. Skoraj ne bo izdelka važnejših panog naše domače industrije in obrti, ki ne bi bil razstavljen, sodelovalo pa bo tudi inozemstvo, predvsem s proizvodi, ki jih dama ne izdelujemo ali pa še ne v zadostni množini Sejmišče je mesec dni pred začetkom in mesec dni po zaključku velesejma carine prosto skladišče za vse inozemsko blago, ki prihaja v Ljubljano in je namenjeno na razstavo. Zato posluje na velesejmu carinski oddelek, ki ima isti delokrog, kot je delokrog carinarnice, ki ji pripada in ta carinski oddelek opravlja vse ekspedicije inozemskega blaga za velesejem. Dan za dnem prihajajo iz inozemstva vagoni blaga in carinski oddelek ima polne roke dela, da obvlada posel. To bo torej splošni ali trgovski del letošnje velesejemske prireditve. Imeli pa bomo še nekaj posebnih razstav. »Pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov« bodo podale naše gospodinje. Še preden so nastopili, malo-dane za ves kulturni svet, težki in skrbipolni časi, se je porodila v slovenskem ženstvu zamisel, da priredi vseslovansko razstavo narodnih ženskih izdelkov in noš v srcu Slovenije v Ljubljani Delu, ki 60 ga izvrševale pridne roke naših prababic, meščank in va-ščank, vezeninam in sploh umetnoobrtnim izdelkom, ki 60 v preteklosti krasdi naše kmetiške in mestne domove, hočejo naše gospodinj dati zopet tisto ugledno mesto, ki ga zaslužijo. Sedaj, ko so časi nadvse resni, je tembolj potrebno, da dvigamo narodno zavest tudi s prireditvami, ki naj kažejo vseslovansko povezanost in skupnost. K tej skupnosti naj vsakdo pripomore po svojih močeh in svoji dobri volji. Naj nas ne veže samo pesem, glasba, slovstvo, umetnost, z najtesnejšimi vezmi nas lahko poveže tudi narodna vezenina, narodno ročno delo, ki je bilo in ostane najbolj živ izraz narodovega mišljenja, čustvovanja in neusahljive ljudske domišljije. Poleg slovenskih, hrvatskih in srbskih narodnih umetnoobrtnih del, bodo pokazane tudi narodne vezenine, čipke, tkanine, preproge in noše drugih slovanskih narodov. Prvi svetovni krojaški ateljeji v Parizu, Londonu, Berlinu in v Ameriki znajo krasno in učinkovito uporabljati jugoslovanske, bolgarske, češke in slovaške narodne motive in čipke za sestavljale novih, občudovanja vzbujajočih dnevnih in večernih oblek, plaščev in drugega. Komite tehničnega dela v Ljubljani, v katerem so včlanjene vse tehnične strokovne organizacije, pripravlja razstavo o pasivni obrambi prebivalstva za primer bombnega ali plinskega napada iz zraka. Razstava bo podala osnovne smernice o splošnih in tehničnih zaščitnih merah v zgradbah in izven njih za primer napada iz zraka, o zgradnji primernih zasilnih in stalnih zaklonišč ter o drugih varnostnih in zaščitnih ukrepih. Vprašanje pasivne obrambe je v današnjem mednarodnem položaju zelo važno, Zaradi tega je ta razstava zelo aktualna ki bo gotovo deležna velike pozornosti najširših plasti naroda. Turizem je v narodnem gospodarstvu tako važna postavka, da mu je treba povsod in ob vsaki priliki posvečati prav posebno skrb. Obe naši centralni tuj-skoprometni ustanovi, Tujskoprometna zveza v Ljubljani in Tujskoprometna zveza v Mariboru, sta na naših velesejmih že večkrat sodelovali v tej ali oni obliki pri propagandi našega receptivnega turizma. Velesejem je za take razstave izredno prikladen, saj gre mimo razstavnega prostora nešteto obiskovalcev, domačih in iz bližnje okolice, v izredno velikem številu pa tudi iz inozemstva. Zato bosta tudi letos vabili k obisku lepe Slovenije in propagirali njeno lepoto ter udobnost in urejenost njenih gostov. Vseobča borba naših mest in letoviških krajev za čim večji tujski promet je razgibala tudi dolenjsko metropolo, ki bo letos na velesejmu napravila propagando za obisk svojih krasnih krajev pod Gorjanci in ob zeleni Krki. Lepi so ti kraji, toda žal še vse premalo poznani med širnim svetom in zaradi tega tudi še vse premalo obiskovani Razstava bo prirejena v pristni dolenjski hiši in bo podala vso pokrajino od straških preko trškogorskih goric s središčem Novim mestom tja do Trdinovih bajnih Gorjancev, z dolino gradov. Razstava pohištva in stanovanjske opreme bo zavzela velik oddelek. Pohištvene razstave na našem velesejmu so že tako ukoreninjene, da jih pozna že vsa Jugoslavija. Iz vseh predelov države prihajajo kupci, da na podlagi razstavljenih garnitur izbirajo in naročajo po 6vojtm okusu in imovinskih razmerah. Morda boste tudi Vi zamenjali svoje pohištvo z novim, moderne linije, pri katerih so vzeti v obzir vsi praktični momenti. Tobačni monopol kraljevine Jugoslavije se bo tudi letos predstavil na velesejmu z lastno razstavo, ki bo, zgrajena po čisto svojevrstnem načrtu, elegantna in zanimiva. Avtomobil ni več luksus. To nam priča že mali izlet delavnega dne v okolico Ljubljane. Na slabih in boljših cestah srečujemo že prilično število osebnih avtomobilov, za volanom pa vidimo zastopnike najrazličnejših poklicev, ki hite po svojem poslu. Cena avtomobilu se je zadnjih deset let znižala že za več kot polovico. Kljub temu pa avtomobilizem še zdaleka ni tako razvit kot v sosednjih, tudi malih državah. Treba je cmotrene propagande za avtomobilizem in temu služijo avtomobilske razstave na Ljubljanskem velesejmu, ki jo bomo imeli tudi letos. Ta razstava bo zavzemala preko 1500 kv. metrov razstavnega prostora in nudila osebne in tovorne avtomobile, avtobuse in motorna kolesa najboljših svetovnih znamk. Predvsem bodo razstavljene vse nemške znamke, kar kaže veliko zanimanje nemške avtomobil, industrije za naš trg. In še nekaj! Na velesejmu bomo leto« videli tudi delo potapljačev vojne mornarice v 4 m globokem ba-zeno, kar bo marsikoga zanimalo. Tako bo naš letošnji velesejem res prav lep in živ, in ogled se bo vsakemu izplačal. + Zveza Slovenije z morjem Revija >Naš promet«, ki je začela letos izhajati v Belgradu in ki prinaša 6trokovne članke o železniškem, pomorskem in rečnem prometu, objavlja v svoji 6. letošnji številki (junijski) razgovor svojega urednika z glavnim ravnateljem naših železnic g. inž. Nikolom Gjuričem. G. inž. Gjurič najprvo opisuje lepi sprejem, ki je bil prirejen ministru g. Spahi v Črnomlju ob začetku del za železniško progo Črnomelj— Vrbovsko. Minister za promet kot dr. Mehmed Spaho je vpisan v plačilni seznam delavstva pri gradbi proge Črnomelj—Vrbov6ko kot prvi delavec pod redno številko 1. V nadaljnjih svojih izvajanjih je glavni ravnatelj opisal železniški položaj Slovenije takoj po vojni, dotaknil se borbe za zvezo z morjem. Svojo izjavo končuje glavni ravnatelj takole: Z dograditvijo te proge so rešeni v glavnem vsi problemi železnic v najzahodnejšem delu naše države. Ostane samo še okrepitev obstoječih prog in podvojitev tirov, kjer je to neobhodno potrebno. Slovenija dobi s to progo naravno zvezo na naše morje in postane neodvisna od zahtev svojih sosedov glede tarifov in prevoza. Še več, naša mreža postane v tem delu sposobna za borbo za tranzit do naših pristanišč. Vse to doseči ni samo v naši volji in v naši moči, atrpak je zelo važno imeti v rokah orožje, katerega se moremo poslužiti, tako orožje pa dobimo s to progo. Končno je dejal g. glavni ravnatelj, da bo gradba trajala tri leta in da znašajo gradbeni stroški 130 milij. din. Naredba o zatiranju koruznega molja Ban dr. Marko Natlačen je izdal naredbo o zatiranju koruznega molja, ki je objavljena v Službenem listu. Med drugim določa uredba, da se morajo koruzna slama, proso in konoplja jeseni požeti čim nižje, to je tik nad zemljo. Koruzna, prosena in konopljina strnišča je treba še isto jesen preorati. Pred oranjem pa mora biti vsa požeta slama odstranjena s polja. Strn in ostanke slame, ki pri oranju niso prišli v zemljo, je pobrati in zažgati. V razdalji 30 m naokoli letošnjih in lanskih koruznih, prosenih in konopljinih posevkov, kakor tudi 30 m okoli prostorov, kjer se hranijo ti pridelki, je treba skrbno uničevati vse vrste plevela. Ostanki ter odpadki koruzne in prosene slame, koruznih storžev ter konoplje, ki so bili porabljeni za krmo ali na kakršen koli drug način | In. nr. za ovijanje drevja, za zasilno ograjo itd.), I se ne smejo odlagati na gnojišče, ampak se m 135.00—137.40 Solun drahma ■ ( , ■ , , , , 30.65— 31.35 Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt < • , ■ ■ , * 256.40— 259.60 Pariz 100 frankov 144.83— 147.13 Newyork 100 dolarjev 1)11 5458.57—5518.57 Ženeva 100 frankov , t ,, , 1237.17—1247.17 Amsterdam 100 goldinarjev , , 2943.57—2981.57 Bruselj 100 belg 932.14— 944.14 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.7575, London 20.78, Newyork 443.75, Bruselj 75.55, Milan 23.34, Amsterdam 238.50, Berlin 178, Stockholm 107.05, Oslo 104.425, Kopenhagen 92.775. Praga 15.22, Varšava 83.75, Budimpešta 87, Atene 390, Carigrad 360. Vrednostni papirji Vojna škoda! v Ljubljani 459—461 v Zagrebu 460 denar v Belgradu 465—467,25 Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pas. 99 do 101, agrarji 60—61, vojna škoda promptna 459 do 461, begi. obv. 87—88, dalm, agrarji 86—87, 8% Bler. pos. 101—102, 7% Bler. po«. 92—93, 7% pos. DHB 99—101, 7% stab. pos. — Delnice: Narodna banka 7.400—7.500, Trboveljska 185—190. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 99 den., agrarji 5950 den., vojna škoda promptna 460 den., dalm. agrarji 85.75—86.50 (86.25), 6% šumske obveznice 86 bi., 8% Bler. pos. 100.62—102, 7% Blerovo pos. 92.62—93, 7% pos. DHB 99 den., 7% stab. pos. 98—99. — Delnice: Nar. banka 7.400 denar, Priv. agr. banka 210 den., Trboveljska 185 do 190 (185—190), Gutmann 53 bi.. Sladk. tovarna OOsijek 75—90, Osj. livarna 160—175, Isis 25 den.j Jadr. plovba 315 bi. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 101 d d 102, vojna škoda promptna 465—476.25, za konec junija 463—464 (463.50, za konec julija (463), begi. obvfeZtiice 8925—89.75 (89.25), dalm. agrarji 87.25 do 87.75 (87.50, 87.25), 4% sev. agrarji 60—60,50, 6% šumske obv. 84.75—85 (84 75), 8% Bler. pos. 102—102.50 (102), 7% Bler. pos. 93 den., 7% pos. DHB 100 den., 7% stab. pos. 101—101.50. — Delnice: Priv. agr. banka 216—217 (216.50). 2itni trg Novi Sad. Pšenica: bač., srem. 148—150, slav, 149—151, ban. 144—146. — Koruza: bač. 102—103, bač. par. Indjija in Vršac 102—104. — Moka: bač., ban. 232.5—242.5, 212.5—222.5, 192.5—202.5, 172.5 do 182.5, 147.5—157.5, Jt. 1% in 8 nespremenjeno, srem,, slav. 227.5—237.5, 207.5—217.5, 187.5—197.5, 177.5—187.5, 142.5—1552.5, št. 1% in 8 nespremenjeno. — Tendenca čvrsta. Promet srednji. Vojna odškodnina Korošcem in Primorcem pred rešitvijo Po prevratu v letih 1920—1924 in tudi pozneje jo bilo vloženih okoli 2000 prijav škod, ki jih je posameznikom in njihovim družinam povzročila svetovna vojna za časa bojev ob Soči, oziroma osvobodilni boji na Koroškem. Po tolikih letih dobiva vprašanje plačila teh škod konkretno obliko. Napori odborov vojnih oškodovancev v Mariboru in Ljubljani, temeljita pojasnila celotne zadeve, dokaz upravičenosti zahtev in težkih posledic, pod katerimi trpe še danes skoro vsi oškodovanci, je priborila temu vprašanju večjo naklonjenost pri odločujočih činiteljih. ki so uvideli, da je treba to težko krivico vendar enkrat popraviti. Po nalogu min. dr. Korošca so bile vse prijave, katere so se nahajale pri ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja, lanske jeseni poslane kr. banski upravi v Ljubljani, ki je na prošnjo obeh odborov prevzela radevolje nalogo, da ugotovi dejansko stanje in višino celokupne škode, kakor tudi vsakega posameznega primera posebej. S tem se ie zadeva po tolikih letih končno premaknila z mrtve točke. Pri kr. banski upravi v Ljubljani je bil, kot je bilo že javljeno, ustanovljen poseben referat za vojne škode, ki je začel pred kratkim poslovati. Delo. ki ga čaka, bo precejšnje in odgovorno. Predvsem je razvidno iz prijav, da eo oškodovanci prijavljali škodo vsak po svoje, kakor je pač vedel in znal. Odškodninski zneski so navedeni nekje podrobno za vsak posamezni predmet, deloma pavšalno, nekateri v kronah in predvojni valuti, drugi samolastno in po raznih vidikih preračunani v valuto, veljavno na dan prijave. Nekateri oškodovanci ponujajo dokaze potom prič, drugi eo priložili cenitvene listine, uradne ali privatne itd. Med prijavami je mnogo takih, ki se ne tičejo pravih vojnih škod. temveč rekvi-zicij, internacij, škod, nastalih ob selitvi, sploh zaradi najrazličnejših krivic, ki so se oškodovancu v času vojne pa tudi po vojni pripetile. Vse to zahteva mnogo dela in truda ie za ureditev spisov in predpriprave, ter bo zelo otež-kočilo ugotavljanje in cenitev. Predvsem bodo marsikatere prijave izločene, ker ima referent določno nalogo, ugotoviti vojne škode, torej škode, nastale zaradi vojnih dogodkov na imovini jugoslovanskim državljanom na GoriSkem in v ostalem Primorju ter zaradi osvobodilnih bojev na Koroškem. Take prijave bodo natančno preizkušene glede upravičenosti in glede višine, ker je marsikaj tudi pretiranega, medtem ko so mnogi. in to najskromnejši, svoje škode tudi skromno, skoro preskromno in na vinarje navajali. Ko bo odškodnino plačala država iz državno blagajne, hoče povsem upravičeno točno ugotoviti, kdo je upravičen prejeti odškodnino, kakor tudi, koliko mu gre. Zato bo po ureditvi in izpopolnitvi spisov vsak posamezni odškodninski primer natančno preiskan. Najprej pa mora referent urediti Spise ter zbrati točne sedanje naslove oškodovancev, ki so medtem v mnogih primerih menjali bivališče ali pa tudi umrli, ter so na njihovo mesto stopili njihovi dediči. Odbora vojnih oškodovancev v Mariboru in Ljubljani sta prevzela nalogo, da pripravita vse, kar bo potrebno, da se delo pospeši. Kr. banska uprava bo izdala najbrž posebne tiskovine, katere bodo vsebovale vse podatke, katere bo moral vsak oškodovanec navesti, s čemer se postopek poenostavi, ker bodo vse navedbe predpisane po enotnih principih, tako glede odškodninskega zahtevka, upravičenosti, dokazov in dokazilnih sredstev. Kr. banska uprava je dala odboru vojnih oškodovancev v Mariboru in Ljubljani, oziroma njunemu pravnemu pooblaščencu nalog, da prijavi nemudoma sedanje točne naslove oškodovancev, z navedbo imena, priimka, nasldva, imena očeta in matere z njenim dekliškim priimkom, poklica, kjer je oškodovanec medtem umrl, enake podatke dedičev. Vojni oškodovanci naj zaradi tega takoj osebno prijavijo zahtevane podatke pravnemu pooblaščencu odbora vojnih oškodovancev v Mariboru dr. Slavku Fornazariču, Sodna ulica 14, oziroma odbora vojnih oškodovancev v Ljubljani dr. Mateju Pretnerju, odvetniku, Ljubljana, Tyrševa 38, oziroma naj to store pismeno. Pripravijo pa naj tudi nemudoma potrebne listine, zlasti morebitne uradne cenitve, poizvedo za sedanje bivališče prič, na katere se nameravajo sklicevati I. dr. 0ni oškodovanci, ki še niso prijavili svojih skod in svojih zahtevkov, naj pripravijo potrebne dokaze in listine ter se zglase pri imenovanih odborih oziroma zastopnikih v svrho podrobnejših pojasnil in prijav, zlasti ker bodo morali iz praktičnih ozirov izvršiti prijave tako, da bodo ustrezale zahtevam oblasti. Nadaljnja pojasnila in navodila dobe oškodovanci pri navedenih odborih ter bodo sporočena tudi v časopisih. Za §»d«j Je nsjno prijaviti zahtevane naslov«. Slovenske čipke in naša ženska jI nt 0b 20 letnici državnega zavoda za iensho domačo I WVila QCIa obrt. Čipkarstvo — kruh stotinam žensk. Naše čipke slove po svoji lepoti po vsem svetu Ljubljana, 31. maja. Važno obletnico, ki mora biti vidna v vsej slovenski javnosti, praznujemo letos: ljubljanski Državni zavod za pospeševanje obrti slavi letos dvajsetletnico svojega obstoja Teh dvajset let pomenja eno samo vztrajno in nepretrgano delo za napredek in povzdigo naše ženske domače obrti, med katero pa čipkarstvo ni edino, dasi najbolj znano. Skoraj iz nič je začel ta zavod, toda danes more že s ponosom kazati na svoje lepe uspehe, ki jih je dosegel ne samo doma, temveč po vsem 6vetu. t Domovina čipkarstva — Idrija Najstarejše sledove in ohranjene vzorce čipk najdemo že v 16. stoletju. Toda to je bilo slučajno, priložnostno delo, ki ni imelo trgovinskega pomena. Šele ko se je pričelo čipkarstvo širiti bolj na široko in so 6e ga prijele večje naselbine, je dobilo čipkarstvo tudi pomen za trgovino. To se je zgodilo v največji meri v Idriji. Najstarejši zapisek o čipkarstvu je iz leta 1736 v arhivu rudnika V Idriji. Sprva so kupčevale s čipkami krošnjarice. Leta 1860 pa je gospa Karolina Lapajne ustanovila prvo specialno trgovino s čipkami v Idriji. Ta podjetna trgovka je dvignila sloves naših čipk preko domačih mej in ima velike zasluge za razvoj čipkarstva. Še bolj pa je trgovino s čipkami razvil njen 6in Dragotin Lapajne, ki je dvignil eksport slovenskih čipk v inozemstvo tako visoko, da je bilo čipkarstvo zelo pomemben Činitelj v narodnem gospodarstvu. Urejena trgovina je dvignila ugled ročno izdelanih čipk in tako je rastlo zanimanje za delo med ženami, ki so se vedno, bolj oprijemale dobčikanosne domače obrti. Ustanavljali so po raznih mestih trgovine s čipkami in kučpija je dobro uspevala. Strokovne šole za čipkarstvo Ze leta 1876 je trgovinsko ministrstvo ustanovilo v Idriji nadzorni odbor za čipkarstvo. Prvi nadzornik je bil katehet Juvan, njegov naslednik pa ravnatelj Iglič. Leta 1880 pa je bila v Idriji ustanovljena prva čipkarska šola in prva strokovna učiteljica je bila Ivana Ferjančičeva. Zanimanje za čipkarstvo je rastlo in kmalu so dobile pomožne čipkarske šole še naslednje občine: Soča, Otlica, Čepovan, Bovec, Cerkno, Horjul, Veliki dol na Krasu, Ziri, Železniki in Trata. Slovensko čipkarstvo je od leta 1895 dalje vodil zaslužni kurator in poznejši nadzornik Ivan Vogelnik, ki je posvetil vso svojo pozornost učiteljskemu naraščaju, tako da 60 bile vse šole v strokovnih rokah. Državni zavod za žensko obrt Leta 1918 pa je nastal naenkri^t nov položaj. Slovensko čipkarsko ozemlje je bilo razdeljeno na dve državi. Poprej je vsa čipkarska, trgovina bila osredotočena v Idriji, vodena pa z "Dunaja, zato je trenutno nastal v naših krajih zastoj. Na pobudo g. Vogelnika je tedanja uvidevna pokrajinska vlada za Slovenijo takoj ustanovila v Ljubljani leta 1919 Državni zavod za žensko domačo obrt. Prvi ravnatelj je postal g. Vogelnik, ki je vodil zavod več let, za njim pa je prevzel vodstvo se- danji ravnatelj g. Božo RaČiE. Gosp. Vogelnik se je takoj lotil težavnega dela in takoj organiziral 6t rokov no šolstvo za čipkarstvo in uvedel tudi posredovanje dela. Zavod pa je uvedel tudi druge tehnike ženskih ročnih del in skušal organizirati ženske domače obrti na širši podlagi. Zavod je skušal tudj vse žensko ročno delo prilagoditi našim domačim razmeram in je poslavil vse delo na etnografsko podlago, da se ohrani našim ročnim delom narodni značaj, ki dela tudi tujcem ta dela bolj privlačna ter poglablja našo narodno kulturo. Novi tečaji in šole Zavod je ustanovil nove tečaje za či, 'vo, vezenje, toledo, biserna dela, lasne mre. _ in mreženje. Zavod je začel z delom praznih rok, ker je ostal ves inventar, vsi načrti in vse gradivo na Dunaju. Potrebno je bilo dati tudi delom narodni značaj. Temeljito so začele z delom nove čiparske šole: v Horjulu, Polhovem gradcu, Žireh, Železnikih, Kamni gorici in Trati, tečaj za biserna dela v Zagorju ob Savi, file tečaj na Prevaljah in v Mežici, prirejeni so bili čipkarski tečaji v Selcih, v Zalem logu, v Hinjah, v Koprivniku in v Ihanu, tkalska tečaja v Adlešičih in na Vinici, tečaj za pletenje torbic v Šmarjeti in v Mokronogu, tečaj za predelavo volne v Gorencih in toledo tečaj na Jesenicah. Za ženska ročna dela pa je bilo potrebno mnogo propagande in to je tudi vršil, tako doma, kakor v inozemstvu. Prirejene so bile razstave v Ljubljani (večkrat), v Kranju na Bledu, v škofji Loki, Celju, v Mariboru, v Ptuju, v Ljutomeru, v Zagrebu, v Karlovcu, v Belgradu, v Skoplju, v Šabeu, v Dubrovniku, na Sušaku in v Novem Sadu. V inozemstvu se je zavod udeležil razstav v Parizu, v Pragi, v Berlinu, v Monakovem, v Ko-danju, v Haagu, v Helsinkih, v Milanu, v Bariju in v Solunu. Krasne so diplome in vse polno odlikovanje, ki jih je zavod dobil. Najlepše je nedvomno darilo ..italijiintike, '"šMjjfrn atiafike za obrtniško razstavo""v Berlinu, kl ga je dobil naš zavrid. Je to poldiug meter visoka vaza iz čistega jekla, velike vrednosti. Svet se zanima za slovenske čipke Posledice izvrstne kakovosti in visoke umetniške vrednosti naših čipk in dobre propagande so, da je oživela kupčija z inozemstvom, zlasti z Nemčijo, Francijo, Anglijo, Dansko, Švedsko in Finsko. Prih ajala pa so tudi naročila iz Egipta, Irana, Nizozemske Indije, Amerike in Juž. Afrike. Za veliko vzgojno vrednost zavoda govori tudi dejstvo, da je obiskovalo šole in tečaje, ki jih je zavod organiziral, nič manj kakor 10.000 oseb. Povprečno po 500 žena se torej redno uči čipkarstva in drugih ročnih del na leto. Zanimanje pa še vedno raste. Prebivalstvo torej kaže zelo veliko zanimanje za ženska ročna dela. Ne glede na to, da so trgovci in zadruge plačevali velike zneske za izgotovljene izdelke delavkam, je povrh tega še ljubljanski zavod ženam v Sloveniji izplačal v dvajsetih letih okoli 2,000 000 din na nagradah. Zadnje čase so se razmere na svetovnem trgu precej poslabšale in zaradi uvedbe klirinškega prometa trpi zelo tudi kupčija s čipkami. Na vsak način pa je treba doseči znižanje carine na uvoženi sukanec in igle ali pa naj bi ministrstvo dalo za izvožene čipke primerno premijo, kakor to delajo druge države, ki jim je mar, da podpro izvoz. Če se pa to ne zgodi, bo trgovina s čipkami z nekaterimi državami postala nemogoča. Delo zavoda je vzbudilo že mnogo pozornosti v vseh odločujočih krogih. Razstave so obiskane od najvišjih predstavnikov pa do ljubiteljev žen- Ljubljana, 31. maja. V deževni dobi od 21. do 25. maja so se letos prvič pojavile katastrofalne povodnji po raznih krajih Slovenije Povzročena je bila po povodnjih strašna škoda na posevkih in na njivah, kjer so prav dobro uspevali vsi zasejani poljski pridelki, tako krompir in fižol. Ko je pozneje nastopilo nekoliko mirnejše vreme in je za nekaj dni nehalo deževati, so vode upadle in se povrnile v svoje struge. Ljubljanica s pritoki je pri zadnji povodnji napravila znatno škodo v gorenjem in spodnjem svojem toku. Okoli Bevk tja do Podpeči so bile Pazite cLotjro kadar kupujete Aspirin, dali »o »aJ blete in zavoj označene z »Bayer«-I jevim križem. Brez te zaščitne znamk« ni Aspirina. ASPIRIN TABLETE OglM rog. pod S. brojom 12608 od •.*(, HJ1J ske obrti. Tudi mnogi tujci prihajajo občudovat slovenske čipke. Vse razstave, ki jih zavod priredi, so vedno polne ljubiteljev. Naša slika nam kaže na pr. našega voditelja dr. Antona Korošca, ki z zanimanjem sledi razlagi g. Boža Račiča na razstavi. V sredi je nadzornica za ženska ročna dela za vso državo ga Kneževičeva. Tudi prevzv. škof dr. Gregor Rožman pogosto obišče razstave tega zavoda. Sedanji prostori zavoda na Turjaškem trgu pa so postali popolnoma neuporabni. Pretesni so in premalo praktični za tako velik zavod. Vodstvo zavoda sedaj premišljuje, kje bi drugje dobilo kiikšne zavodu in šoli primerne prostore. Mislilo je že na znano hišo na Mestnem trgu, ki stoji že leta in leta prazna in jo ima v najemu neki trgovec samo zato, da se ne bi v to hišo naselila konkurenca, katere Be on boji. Kaj, ko bi se dala najti kaka rešitev, da bi se v to hišo vselil zavod, ki res ne more nobeni in tudi noče nobeni ljubljanski trgovini konkurirati I Za dvajsetletnico moramo zavodu že oskrbeti primerne in dostojne prostore 1 njive pod vodo. Barje je bilo pod vodo tudi od Ižanske ceste tja proti Grmezu, ki se kot majhen hribček dviga pri Škofeljci nad Barjem. Zadnji nalivi od binkošlne nedelje naprej so povzročili, da so reke s potoki znova začele naglo naraščati. Ljubljanica je pri Bevkah prestopila bregove in tako tudi pri Zalogu Davi je bilo njeno vodno stanje pri Fužinah 1.40 m nad normalo. Še vedno narašča. Sava pri Tacnu je narasla za 1.20 m nad normalo. Hidrotehnični oddelek banske uprave pa je včeraj in davi prejel iz Celja, Radeč, zlasti iz Brežic razna poročila o vodnem stanju Save in Savinje. Današnje brzojavno poročilo okrajnega načelstva v Celju kratko navaia, da je bilo vodno stanje Savinje davi 1.10 m nad normalo in da še ni nevarnosti za povodenj. Okoli Kostanjevice in Brežic velike povodnji Žalostnejša in hujša so poročila vodomernih postaj iz Brežic in Radeč. Brežice so včeraj večkrat poročale o naglem naraščanju Save. Poročila pravijo, da je Sava na Čatežu včeraj ob 13. dosegla 220 cm nad normalo, ob 15. že 231 cm, davi ob 7. pa že 280 in ob 9 po zadnjem poročilu 280 cm. Narasla je torej v dobrih 20 urah kar za 60 cm. Ljudje so obupani, kajti v nevarnosti so, da bo Sava zaradi neprestanega deževja še bolj naraščala in se približuje huda povodenjska katastrofa. Sava v Brežicah pod mostom je davi ob 7. dosegla 2.10 m nad normalo. Krka pri Kostanjevici se je zopet razlila široko po njivah in poljih Iz Sv. Križa pri Kostanjevici so sporočili, da je Krka včeraj opoldne dosegla 320 cm nad ničlo, ob 14. je nato upadla za 2 cm, ker so za nekaj ur nehali hudi nalivi, nato pa se je ob 16 zopet dvignila na 320 cm. Ob 18. je pri Brodu (Sv. Križ—Kostanjevica) Krka naglo narasla na 325 cm. Današnje poročilo iz Brežic pa pravi, da je Krka pri Krški vasi davi ob 7. dosegla 310 cm Vsa lepa ravan je spremenjena v veliko jezero. Vode še vedno naraščajo. Trajajo hudi nalivi. Poročilo iz Radeč pravi, da je tam Sava narasla za 1.80 m nad normalo in da še vedno narašča. Z nedeljsko si a v n os t i v Cel j u Foto I. Kvas, Celje, Dečkov trg 3 Polkovnik Defar sprejema od poslancev LKB iz Guštanja Malgajevo zastavo. V ozadju odličniki: general Jurešič z drugimi generali, Mihelčičcm in okrajnim glavarjem Vode so znova udarile čez bregove I C I S TEK Zadnja knjiga »Mrtev jel...« mi je šepnil nekdo na stopnicah. Ze več dni sem čutil, da prihaja žalostna novica. Vedel sem, da jo bom vsak trenutek našel pred temi vrati; in vendar me je zadela kot nekaj nepričakovanega. S težkim srcem in drhtečimi ustnicami sem vstopil v to 6kromno stanovanje književnika, kier je delavna soba zavzemala največ rostora, kjer je učenje zavzelo vse ugodje: vso išno svetlobo. Bil je tu, ležeč na prenizki majhni železni postelji; miza, obložena 6 papirji, pisava, prekinjena sredi strani, pereenik, še pokonci v črnilniku, so nemo govorili, kako nenadoma ga je smrt zadela. Zf.daj za posteljo se je visoka hrastova omara, preobložena z rokopisi ti počečkanimi papirji, napol odpirala skoro nad glava Vse naokoli knjige, samo knjige: povsod, na žarkih, na stolih, na pisalni mizi, v kotih nakopičene po tleh do pod vznožja postelje. Ko je tu pisal, sedeč «a mizo, mu ie to napotje, ta kup, ugajal: začutil si tu življenje, živahnost dela. Ali v tej sobi smrti je bilo žalostno. Vse te uboge knjige, ki eo se podirale pa kupih, eo imele videz, da so pripravljene na odhod, da se razgube iz te velike knjižnice ... Pravkar eem ga objel na postelji in strmel vanj, ve« prevzet od dotika tega mrzlega in kot •kala težkega čela. Nenadoma se odpro vrata. Trgovski pomočnik iz knjigarne, ves obložen in upehan, je veselo vstopil in porinil na mizo zavoj knjig, ki eo pravkar prišle iz tiskarne. »Bachelinova pošiljka«, je zavpil; nato je, za-pazavši posteljo, odskočil nazaj, snel čepico in se tiho odstranil. Bilo je nekaj strašansko ironičnega v tej pošiljki knjigarne Bachelin, ki ee je zakasnila en mesec, katero je bolnik tako nepotrpežljivo pričakoval in sprejel s —smrtjo... Ubogi prijatelj! Bila je to njegova zadnja knjiga, na katera je največ računal. S kakšno natančno ekrbjo so njegove roke, že tresoče se od mrzlice, popravljale korekture! Kako je hitel, da bi imel prvi izvod v rokah! Zadnje dneve, ka ni več govoril, so bile njegove oči neprestano uprte v vTata; in če bi tiskarnarji, etavci, knjigovezi, vsi ti zaposleni pri delu enega samega, mogli videti ta pogled tesnobe in pričakovanja bi se roke podvizale, črke bi bile hitro zložene na strani, strani v zvezke, da bi prišlo pravočasno, ta se pravi, dan poprei in napravilo umirajočemu veselje, da bi našel tisto misel, še vso svežo in dišečo, v novi knjigi, misel, o kateri je čutil, da je že v resnici ušla in je zamrla v njem. Celo v polnem življenju je tu za pisatelja neka sreča, ki nikdar ne otopi. Odpreti prvi izvod svojega dela, ka ga vidiš natisnjenega kot v reliefu in ne več v tistem velikem vrenju možganov, kjer je vedno nekoliko zmešana, kakšni sladki občutki! Ko si še mlad, ti to povzroči omotico: odsevajoče črke, modro in rjavo podaljšane, kot da bi imel polno glavo sonca! Pozneje se to veselje umetnika pomeša nekoliko z žalostjo v obžalovanju, da ni povedal vsega, kar je hotel povedati. Delo, ki si ga nosil v sebi. se ti zdi vedno lepše kat tisto, ki ei ga izvršil. Toliko stvari se izgubi na tej poti od glave do rokel Ob pogledu v globine eanj, je za-mieel knjige podobna tistim lepim meduzam v Sredozemskem morju, ki žive v morju kat plava- joči odtenki; če jih deneš na peeek, ostane le nekoliko vode, nekaj brezbarvnih kapljic, ki jih takoj posuši veter. Na žalost ni imel ubogi dečko nič od svaje zadnje knjige, ne veselja, ne razočaranj. Presunljivo je bilo gledati to mrtvo in težko glavo, ki je zaspala na podzglavju in ob strani to, še čieto novo knjigo, ki 6e bo kmalu pojavila v izložbenih oknih in se pomešala z vrvenjem ulice, z vsakdanjim življenjem, katere naslov bodo potniki mehanično prebirali, ga nosili v mislih, na dnu svojih oči z imenom pisateljevim, s tistim imenom, ki je zapisano tudi na »žalostni strani« na županstvu, pa tako emejače se in tako veselo na svetlem barvastem ovitku. Zdelo 6e je, da je tu obsežen ves problem duše in telesa, v tem telesu, ki ga bodo zavili v mrtvaški prt in pozabili v tej knjigi, ki se je iztrgala iz njega kot vidna duša, živa in mogoče neumrljiva ,. . .. . Obljubil mi je en izvod ..« se je oglasil čisto tiho paleg mene nek jokajoč glas Obrnil sem se in zapazil 6em izpod zlatih naočnikov malo živahno in brskajoče oko, ki sem ga poznal in vi tudi, vi V6i moji prijatelji, ki pišete. Bil je to zbiratelj knjig, tisti, ki pride, brž ko je knjiga naznanjena, pozvanit dva lahna dotikljaja na zvonec, boječa in stanovitna, čisto podobna med seboj. Smeje se vstopi, skloni hrbtenico, trepeče okoli vas, vas imenuje »dragi gospod« in ne bo adšel, ne da bi odnesel vaše zadnie knjige. Samo zadnjo! Ima vse druge, samo ta mu manika. Se mu moreš ustavljati? Tako o pravem času pride vedno, tako zna zgrabiti prav v sredino veselja, o katerem emo gavorili, v j>ozabo pošiljk, posvetil Ah! strašno človeče, katerega nič ne odvrne, ne gluha vrata, ne hladni 6preiemi, ne veter, ne dež, ne dalja. Zjutraj ga 6rečaš na ulici Pornpe, ko praska po I vratih .patriarha' Passyja, zvečer se vrača z Mar- I lyja z novo Sardonjevo dramo pod pazduho. In I tako, vedna na poti, vedno na iskanju, dopolnjuje svoje življenje z brezdeljem, knjižnico pa, ne da bi kaj plačal. Gotovo je morala biti 6trast do knjig zelo močna pri tem človeku, da ga je privedla do te smrtne postelje. »Ah! vzemite ga, vaš izvod!« sem mu rekel, zgubivši potrpljenje. Ni ga vzel, pogoltnil ga je. Ko je zvezek dobro skril v žepu, je ostal nepremičen, brez besede, z glavo nagnjeno na ramena in ginjen brisal svoje naočnike... Kaj je čakal? Kaj ga ie zadrževalo? Morda nekoliko sramu, zadrega, da bi takoj odšel, kot da bi ne prišel samo po to? Ali ne. Na mizi je v ovojnem papirju, ki je bil napol odstranjen, pravkar zapazil nekaj izvodov, ki jih je iskal, neobrezanih, z velikimi robovi, z začetnimi in končnimi vinjetami; in kljub njegovemu zbranemu obnašanju je bil njegov pogled, njegova misel, vse je bilo tu .. Nanje je škilil nesrečnež. Spoznal sem, kai ie strast opazovanja. Celo jaz sam sem se dal odvrniti od svoje ginjenosti in sem skozi solze sledil tej presunljivi komediji, ki ee je odigravala, ob vzglavju mrtvaške postelje. Nalahno z majhnimi nevidnimi sunki se jc zbiratelj knjig približal mizi. Roko ie položil kot slučajno na enega izmed zvezkov; obrnil se je, ga odprl in potipal list. Oči so ee mu začele evetiti, kri mu je stopala v lica. Skrivnostna moč knjige je delovala v njem... Končno ee ni mogel več zdržati in ie vzel eno: »To je za g. Sainte-Beuvea«. mi je šepnil polglasno; in v evoji vročici, nemiru, strahu in da bi me morda še bolj prepričal, da ie to za gospoda Sainte-Beuvea, je dodal zelo težko z naglasom nedopovedljivega kesanja: »S Francoske Akademije! ., .< in izginil. novice Koledar Colrtek, 1. junija: Forlunat, »poznavalec; Kuno. Dan je ta mesec dolg od 15 ur 30 minut, zraste do 21. junija za 10 minul in se skrči do 30. za 3 minute ter je dolg 15 ur 13 minut. 1'etek, 2. junija: Kvatre. Marcelin; Peter. Ščip ob 4. U. Herschel napoveduje deževno vreme. Novi grobovi + Marija Reg v Mošnjah pri Radovljici je umrla v 62. letu starosti. Pogreb bo 1. junija ob 10. uri. Naj počiva v miru I Osebne novice = Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Anton Arhar iz Cerknica, Anten Jesenko iz Ljubljane in Ludvik Pegan iz Dev. Mar, v Polju. — Čestitamo! — Na Brezjah sta se poročila pretekli teden gdč. Elza Šorii, učiteljica v Voklcm pri Kranju, in g. prof. Marjan Dobovšek iz Ljubljane. Neve-slina priča je bil g. sodnik dr. Vračko iz Ljubljane, ženinova pa g. poslanec Rudolf Smersu iz Ljubljane. Mlademu zavednemu katoliškemu paru iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova! — Strela je udarila v Lipnrjevo gospodarsko poslopje v Vogljem pri Šenčurju. Ubila je najlepšo kobilo in s tem povzročila Liparjevim zelo občutno škodo. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj šo na prazen želodec eu kozarec naraviie »Franz-Jusef« grenčice. — Drzen vlom v Selcah. V občinsko pisarno v Selcah, ki je v Prosvetnem domu, je bil te dni izvršen predrzen vlom. Vlomilci so vlomili v oh-čiusko pisarno, razbili ključavnico in sneli železni drog. V predalih so našli nekaj drobiža. Težko železno blagajno pa so naložili na samokolnico in jo odpeljali proti selški Sori. Tam so s sekirami razbili blagajno, v kateri so našli 5000 din gotovine in hranilno knjižico na 3000 din. Razne zapiske ih papirje so vrgli proč, razbito blagajno pa so pustili tam, kjer so jo razbili. Orožniki sklepajo, da so morali biti najmanj trije krepki moški, da so mogli dvignili blagajno in jo naložiti na samokolnico. Ljudje so videli prejšnje dni po občini potepati se nekaj mlajših ljudi. Cepin, a katerim so razbili ključavnico, sekire in sumokolnico, pa so pred vlomom ukradli pri najbližjem sosedu Kalanu. — Zahrbten umor pri Brežicah. Včeraj zjutraj so ljudje našli v gozdu Hrastinci pri Brežicah Iruplo starejše ženske. V njej so spoznali 50 letno prevžitkarico Marijo Lapuhovo, doma iz vasi Za-kot pri Brežicah. O odkritem zločinu so bile obve- Preko 10.000 zdravniških priznanj 1 Zeleznato KINA-VIN0 ZA OKREPITEV SLABOTNIH. SLABOKRVNIH IN REKONVALESCENTOV, Izvrsten okus — Dobiva se v vseh lekarnah po naslednjih cenah: litrska steklenica Din 77'-, pollitrska Din 48*-, četrtlitrska Din 32'-. ReR. S. br.3290 od 24. II. 1KI3. — Zasebno žensko učiteljišče uršulink v Škofji Loki bo sprejemalo v prihodnjem šolskem letu 1939-1940 tudi učenke, ki so dovršile meščansko šolo z odličnim ali s prav dobrim uspehom. Absolventke le šole bodo imele prav isle pravice kot one državnih učiteljišč, torej tudi do državne službe. — Naša pesem v Slovenskih goricah. Dne 24. maja nas je obiskal frančiškanski akademski zbor iz Ljubljane (zbor, ki poje pri akademski službi božji) pod vodstvom opernega dirigenta g. Neffata. Odkar so nam župnik s prižnice oznanili, da nas bo obiskal frančiškanski akademski zbor, smo ga vsi težko pričakovali. Da smo ga res z veseljem sprejeli v svojo sredo, je pričal nad vse prisrčen sprejem. Zbor, ki je ob 9 dopoldne priredil pri Sv. Lenartu svoj koncert, se jo pripeljal k nam z zamudo, vendar so množice ljudi, ki so se zbrale s Irojiško godbo na čelu k sprejemu, čakale. Ob prihodu avtobusa je zaigrala godba, pevci pa so nam nato zapeli v pozdrav »Od Urala do Triglava«. Nato so odšli v cerkev, ki jo je ljudstvo vso napolnilo. Maše se je udeležila tudi šolska mladina. I'o maši je zbor ubrano zapel nekaj slovenskih narodnih pesmi pred cerkvijo, nakar smo odšli k spomeniku blagopokojnega kralja Aleksandra I. Godba je zaigrala državno himno, pevci pa so zapeli "Slovensko pesem* in »Kj tru-baču-. V imenu vseh Trojieanov je zbor pozdravil šolski upravitelj, ki je naglasil pomen slovenske pesmi. Poudaril je, da se nam ni treba bati pogina vse dotlej, dokler bo v naših srcih gorela, nas dvigala in vzpodbujala slovenska pesem. Vsa množica je nato skupno z zborom zapela »Hej Slovani:. — Jeglifev akademski dom bo spomenik pokojnemu slovenskemu škofu. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta nameni — Zahvala. Na ženitnini pri »Gašperju« v Oplotnici, kjer sta se poročila g. Stanko Vodovnik in gdč. Tilčka Srebre, oba vneta prosvetna delavca, so svatje nabrali 100 din za Jegličev akademski dom. Odbor se za dar lepo zahvaljuje in želi mlademu paru mnogo sreče in blagoslova na uovi poti. — Akcija za jegličev akademski dom. — Za štiri dni v Italijo: na grob sv. Antona Padovanskega, romarski avtoizlet (v tehnični izvedbi Tujskoproinetne zveze) od 11. do 14. junija po Vipavski dolini v Gorico, Trst, Padovo in Benetke. Spotoma romarski obisk Sv. Gore, na sam god sv. Antona prisostvujejo romarji velikim svečanostim v padovanski baziliki. — Cena 280 din; samo do Gorice—Trsta 150 din. Prijave do 3. junija. Brezplačna navodila pošilja uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. šfene takoj oblasti. Prišli so orožniki in sodna komisija. Komisija je ugotovila, da je bila Lapuhova v torek zvečer v Brežicah pri šmarnični pobožnosti, nato pa je šla skozi gozd Hraslince domov. Tam jo je napadel neznan moški, jo umoril in sicer po vsej verjetnosti zadavil, truplo pa je zavlekel kakšnih 200 korakov od banovinske ceste med grmovje. Sodnik Oskar Tominec je našel truplo ležeče v mlaki na trebuhu. Orožniki so takoj uvedli preiskavo, da izslede zahrbtnega vlomilca. Orožniki upajo, da so morilcu Že na sledu. Ljudje so videli Lapuhovo ob 8 zvečer, ko je šla v družbi z nekim moškim, ki ga dobro poznajo. Ta moški bi moral plačati na račun dolžnega užitka 1000 din in zalo domačini domnevajo, da se je je hotel na la način iznebiti, da ji je večkrat grozil z umorom ler da sta se tudi večkrat prepirala in tožarila. Orožniki iščejo sedaj tega moškega, ki pa je nekam izginil. — Samoiimor slaboumne na Grmadi. Na Rakovniku pri Kamniku se je zgodil te dni grozen primer samoumora. 30 letna posestnikova žena Cecilija Vrtačičeva je zadnje čase bila slaboumna in zato so domačini na njo pazili. Te dni je bila nekaj ur sama doma. S skladovnice drv si je naložila 12 butar na tla, jih zažgala ter se vlegia nato na grmado. Ko so domačini zagledali ogenj in dim, so pritekli in potegnili WesreFtt6"?&n01'i!''&rrf,iade. Vrtačičeva je dobila hude opekline in so jo prepeljali v bolnišnico, kjer pa je zaradi opeklin kmalu umrla. Njena sestra, ki jo je reševala z grmade, je tudi dobila nekaj opeklin, ki pa niso nevarne. — Huda nesreča z možnarjem. V Železnikih je 18 letni delavčev sin Janko Lotrič preizkušal možnar, 6 katerim so fantje nameravali na praznik sv, ReŠJijega Telesa streljati pri procesiji. Možnar pa se je razletel in fant je dobil hude poškodbe po obrazu in očeh. Moral je v ljubljansko bolnišnico. Njegov vid je v nevarnosti. — Obsojen laži-medicinec.. Mali kazen, senat v Ljubljani je včeraj obsodil delavca Martina Škr-janca zaradi raznih sleparij na 4 mesece strogega zapora in 120 din denarne kazni. Po Gorenjskem in v Ljubljani je sleparil in se izdajal za medicin-ca. Obtožnica mu je naprtila 13 večjih in manjših sleparij. Nastopal je na Jesenicah tudi kot bogat ženin in hišni posestnik. Škrjanc je povsod jako samozavestno nastopal. Nekatere lahkoverne ljudi je opeharil za 1000 do 1500 din. Lani julija se je pojavil v Mostah pri Žirovnici ter se je predstavil nekemu gostilničarju za medicinca, ki je prišel v imenu 10 kolegov naročit hrano in stanovanje. Gostilničar mu je dal hrano in prenočišče, pripravil pa je hrano za 10 medicincev, ki jih drugi dan Največje bogastvo je zdravje Revno življenje ameriškega milijonarja, ki že tri leta diha z železnimi pljuči F r e d e r i k S n i I e iz Amerike je med bolniki, ki so te dni prišli v Lurd iskat zdravja, gotovo najrevnejši, noben berač ne bi menjal z njim. Pod imenom »mož z železnimi pljuči« je postal žalostna senzacija sveta. Ako njegov oče, lastnik tovarne za pohištvo v Chicagu, ne bi bil večkratni milijonar, bi moral Frederik gotovo že zdavnaj zapustiti svet, ker vsak dan njegovega življenja stane 1000 dolarjev (okrog 50.000 din!). Le bajni dohodki njegovega očeta omogočajo sinu-edincu — nič drugega kot golo življenje. Ob bogastvu svojega očeta je Frederik Snite pravi trpin, vreden vsega pomilovanja. Na pomorskem potovanju po Daljnem vzhodu pred tremi leti ga je popadla zavratnn bolezen, neka ohromelost pljuč, ki mu je vzela vse življenjske sposobnosti, le zavest mu je pustila. Ze tri leta živi v nekem stroju, ki je dobil Ime »železna pljuča« in mu omogoča dihanje. Stroj je bolj podoben kotlu lokomotive kot pa pripomočku za bolnega človeka. Tehta 500 kg, z njim je zvezan elektromotor, ki neprestano v pravilnem ritmu dovaja v mrtva pljuča bogatega edinra zrak — to je njegovo dihanje, brez teh priprav bi zastalo življenje v njem. Ko je na ladji zbolel, so ga najprej prenesli v bolnišnico v Peiping. Z letalom se je za njim pripeljal oče, ki je rotil zdravnike, naj mu ohranijo sina pri življenju in to za vsako ceno. pokazal je tudi. da denar pri tej zadevi ni nobeno vprašanje, le zdravje, zdravje! Prvič so poskusili s tem aparatom »železnih pljuč«, ki so veljale okrog 15 milijonov din! Oče zn svojega edinega dediča ni štedil. Iz Peipinga so bogatega bolnika prepeljali v Rockeffelerjev zavod v Ameriko, kjer je bil noč in dan odbdan od zdravnikov in monterjev, ki so bolj nadzorovali delovanje aparature kot pa delovanje njegovega telesa, ki samo od sebe itak ni zmoglo več. Tako se je zdravnikom posrečilo, da so smrti iztrgali že gotovo žrtev, rešili so življenje, toda kakšno! Frederik Snite je danes star 26 let, pa noč in dan živi v svojem železnem kotlu, motorna sesalka, ki mu dovaja zrak v pljuča, enakomerno brni ob njem in kar mu povedo, to izve, kar mu pokažejo, to vidi. in kamor ga v tej napravi prepeljejo, tam je. Nad glavo, ki edina svobodno gleda iz kotla, so mu napravili posebno gledalo, skozi katero more videti svojo najbližjo okolico, ne da bi mu bilo treba glavo veliko obračati. Upanja, da bi kdaj ozdravel, že prav za prav ni več, zdravniki so obupali nad njim, ker ie doumejo njegove bolezni in besedo imajo večjidel le še tehniki, ki na njegovi napravi preizkušajo svojo iznajdljivost. Sicer Snite ni v življenjski nevarnosti, toda nekako obsojen je, da tako životari naprej — do nekega konca. Neprestano so ob njem štiri bolniške strežnice in po dva zdravnika, kar si pač more privoščiti samo sin milijonarja, pa mu gotovo noben revež ni nevoščljiv. Frederik je že večkrat očeta prosil, naj ga pusti umreti, toda oče je pripravljen žrtvovati vse svoje milijone — za upanje, da bo njegov sin še kdaj zdrav. Sedaj se je Frederik odločil, da poroma v Lurd. kjer je »zdravje bolnikov« Seveda je oče vse ukrenil, da bi bilo dolgo potovanje čim bolj udohno. Do Le llavrea so se vozili v štirih luksuznih kabinah na francoskem parnlku »Normandie«. od tod pa s posebnim vlakom v Lurd. Poleg zdravnikov in bolniških strežnic potujejo z njim še štirje nosači, ki ga prepe-ljujejo iz parnika na vlak. iz sobe v sobo in ki ga v Lurdu tudi vozijo v kopeli luršiiega studenca. ni bilo. Laži-medicinec jo je drugi dan popihal z izgovorom, da gre nasproti svojim tovarišem, ki bodo ostali na počitnicah več dni. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 31. t. m. je objavljena »Naredba o izvrševanju določb zakona o sladkovodnem ribar-stvu«, dalje »Naredba o zatiranju koruznega molja« in »Pravilnik o gradbenih taksah mestne občine ljubljanske«. — Danes 1. junija prične redno voziti avtobus Brezje—Bled. Odhod v Brezje ob 11.30. Priporoča se avtopodjetje Grašič. pO- ebi&GVi * Samobor pod vodo. Zadnje deževje je zlasti na Hrvatskem povzročilo velike povodnji. Posebno je prizadet Samobor, kjer je vse pod vodo, lako da je moralo nastopiti vojaštvo. * Nov kabel med celino In otokom Visom bodo v kratkem začeli polagati med otokom Visom in dalmatinsko celino, Krediti so bili te dui odobreni, * Brezposelni dclavec zadel glavni dobitek. Preteklo nedeljo so v Splitu imeli vsakoletno tombolo sv. Duja. Glavni dobitek je pri tej tomboli zadel brezposelni delavec Vinko Kovačič iz Splita. Zadel je 10.000 din. * Jadrnica s turisti se je prevrnila. Iz Cri-kvenice je 29. majnika popoldne napravilo več turistov izlet na široko morje v dveh jadrnicah. Kakih 1000 m od obale pa je zapihala močna burja, ki je obe jadrnici prevrnila. Izletniki so so popadali v morje ter se krčevito držali pre-vrnjene barke. K sreči pa so nesrečo zapazili s suhega, odkoder so jim poslali naglo pomoč. Prišla je še o pravem času, da so bili vsi izletniki rešeni. * Cigani sleparijo ljudi. V okolico Bjelovara na Hrvatskem je k nekemu kmetu prišlo nekaj ciganov, ki so se kmetu in njegovim tako smilili, da jih je kmet imel nekaj časa kar v sobi. Med tem so cigani kmetu ponujali cigarete. Ta je rad vzel ter je dal še svojemu sinu. V cigaretah pa je bilo mamilo. Ko sta kmet in njegov sin cigareti pokadila, sta trdno zaspala. Medtem pa sta ciganka Vera Gjurgjevič ter njen priležnik Valentin docela oplenila tega kmeta ter mu odnesla iz omare v zidu tudi 16 zlatnikov. Drugi dan so sicer zapazili, kaj se je zgodilo ter so vso stvar naznanili orožnikom, vendar ni veliko upanja, da bi kinet še kdaj videl svoje cekine. 16 cekinov za dve cigareti je le malce preveč! * Skladišče lesa je pogorelo 30. majnika na Sušaku. Ogenj je bil tako velik, da so ga videli celo iz Opatije. * Smrt dveh bivših ruskih carskih častnikov. Pretekli petek se je v Osijeku obesil Nikola Dani Ijevski, bivši ruski carski častnik. Sedaj je služil svoj kruh v Osijeku kot preglednik vojaškega kopališča. Bil je vedno žalosten in veliko domo-tožje ga je mučilo, zlasti še, ker je zadnje čase obupal, da bi se mogel še kdaj vrniti v domovino. — Isto noč pa je končal še drugi bivši ruski carski častnik Štefan Zarja. Ta je imel službo v pristanišču. Bil je vedno vesel ter je bil trdno prepričan, da se bo še vrnil v Rusijo. Zato ni verjetno, da bi ^e bil sam končal. Našli so ga mrtvega in razmesarjenega na železniški progi. Toda strojevodja tistega vlaka, ki je vozil po progi, je pravočasno zapazil človeško truplo na tiru ter je vlak ustavil še prej, preden je povozil človeka. Ko pa so stopili bliže, so videli, da je mož že mrtev ter ves razmesarjen. Zato je verjetno, da ga je kdo umoril ter potem potegnil na tir. * Telefonski kabel so izkopali ter okradli trije drzni tatovi Vladimir Pevec, Marijan Šilavec in Ivan Ogorelec v Zagrebu. — V Gorenjo Ilico so šli in kabel kar izkopali ter pobrali, zaradi česar je bila potem nekaj časa prekinjena telefonska zveza z Ljubljano in Nemčijo. Slovenski delavski tabor 4. junija 1939 v Ljubljani, pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka Natlačena, bo ob vsakem vremenn po sledečem določenem dnevnem redu: Zjutraj ob 6 fanfare na Gradu in budnica z godbo po mestu. Ob Vt9 pri sv. Jožefu skupna sv. maša s kratkim cerkvenim nagovorom in blagoslovitev desetih praporov. Ob yK 10 ureditev sprevoda, ki bo šel po Poljanski cesti, preko Krekovega trga, mimo škofijskega dvorca in čez trimostovje do Uniona. Ob 10 manifestacijsko zborovanje v veliki dvorani Uniona. Na zborovanju pozdrav predsednika in kratek govor zastopnika ZZD. Nato govorijo: ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič, naš narodni voditelj dr. Anton Korošec, in naš sodelavec minister za gradbe dr. Miha Krek. Zborovanje zaključimo z narodno himno. Še enkrat poudarjamo, da bo prireditev ob vsakem vremenu. Povodenj v Selnici ob Dravi Selnica ob Dravi. Ogromno škodo je povzročilo v naši občini zadnje deževje. Silno je prizadet ves hriboviti del občine Selnica, ki leži na Kozjaku v dolžini 18 kilometrov. Hudourniki so tako narastli, da so uničili vse ceste, odnesli so novopostavljene mostove, poplavili travnike ter nižje ležečim posestnikom odnesli vrtove, sadonosnike, višje ležečim pa so plazovi odnesli z njiv krompir, koruzo ter je nekaterim ostala od njiv le gola skala. Sveti Duh na Ostrem vrhu je popolnolna odrezan od sveta, ker je cesta popolnoma uničena. Nujno je potrebno, da bi tudi oblastva priskočila občini Selnica ob Dravi na pomoč, ker ne zmore iz svojega preračuna kriti tolikšnih izdatkov. Ljudje bodo sami že prispevali z delom, vendar je tudi večja podpora zelo nujna. Na občinskih cestah znaša škoda 150.000 din, na zasebnih cestah 80 tisoč dinarjev, plazovi in poplave pa so tudi napravili nad 100.000 din škode. Anekdota Filozof Schopenhauer, ki je bil velik prijatelj psov, je nekega dne na sprehodu srečal gospoda, ki je vodil s seboj malega jazbečarja. Filozof se je takoj začel pogovarjati z gospodom o psičku. Gospod je na vse pretege hvalil sposobnosti in razum svojega kužka. Dejal je: »Govoriti seveda ne zna, vsndar še nikdar nisem videl tako razumne živali. Prepričan sem, da prav toliko zna kot jaz, je končni gospod. Schopenhauer je malce pomolčal ler nalo dejal: »Hm, morda je lako, kakor pravite, vendar to še ni dokaz, da je res razumen.« Ljubljana, 1. junija Gledališče Drama. Začetek ob 20. V četrtek, 1. junija: »Velika skušnjava«. Red Četrtek. — Petek, 2. junija: ob 15 »Othello«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Opera. Začetek ob 20. V četrtek, 1. junija zaprto. V petek, 2. jun.: ob pol 20 »Lohengrin. Red. A. —. V soboto, 3. jun.: »Lucia di Lammemoor«. Red B. Gostovanje Christy Solarija in Alde Nollijeve. Radio Ljubljana Četrtek, 1. junija: 12 Mandoline in balalajke (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Lahkih nog naokrog — 14 Napovedi — 18 Pevski zbor Mestne ženske realne gimnazije — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. R. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Deset minut zabave — 20 Koncert. Sodelirje ga. Marta Oberwalder in Radij, orkester — 21.80 Pisan drobiž (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Radijski orkester. Drugi programi Četrtek: 1. junija: Belgrad: 21.10 Narodne pesmi — Zagreb: 20 Koncert na dveh klavirjih — Bratislava: 20.30 Slovaške pesmi in plesi — Praga: 20 Zvočna igra — Sofija: 21 Komorni koncert — Varšava: 21 Pevski koncert — Berlin: 20.15 Frankfurt — Budimpešta: 19 30 Mozart: »Čarobna piščal« — Bukarešta: 19.55 Klavirski koncert — Dunaj: 20.15 Plesni večer — Pariz: 20.30 »Rojstvo Tristana«, dramat. pesnitev. Prireditve in zabave Prireditve profesorja dr. Jožefa Golomka iz Varšave bo v okvirju univerze v petek ob 6 zvečer v zbornični dvorani o Juliju Slowackem, v so-bodo v istem času in istotam pa o poljskem modernizmu (Mlada Poljska). Za širše občinstvo pa bo imel g. profesor v okvirju Društva prijateljev poljskega naroda predavanje v petek ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornice o Poljski in Poljakih (in ne o moderni poljski književnosti, kakor smo včeraj poročali). Prepričani smo, da bo slovensko občinstvo predavanje poljskega gosta z ozirom na čas, v katerem živimo, v velikem številu obiskalo. Filozofsko društvo v Ljubljani bo priredilo v so-1 boto, dne 3. junija t. 1. v mineraloški predavalnici na univerzi ob 6 zvečer svoje zaključno predavanje v tej sezoni. Predaval bo g. univ. prof. dr. France Vcber o temi: Dvojna narava čutenja. Vabljeni V6i, ki so zanimajo. Vstop prost. Angleško društvo v Ljubljani opozarja svoje člane in ljubljansko občinstvo na večer škotskih pesmi, ki bo drevi ob 20 v Hubadovi dvorani Glasbene Matice. Ga. Fanny S. Copeland, lektorica angleškega jezika na naši univerzi, bo predvajala škotske narodne pesmi s 6premljevanjem glasovirja. Na zanimivi večer, ki ga priredi ga. lektorica, ki je po rodu Ško-tinja, posebej opozarjamo. Trboveljski Slavčki imajo ogromno število svojih prijateljev v Ljubljani, ki se vesele vsakega njihovega koncertnega nastopa. Vsem tem prijateljem povemo, da bodo nastopili v torek 6. t. m. Trbovljski Slavčki zvečer ob 20 v Frančiškanski cerkvi na cerkvenem koncertu. Pravkar so naštudirali krasno Grbčevo tro-glasno mašo, ki je komponirana na staroslovensko besedilo in to mašo bodo prvič javno izvajali v Ljubljani, Pri koncertu bo sodeloval prof. Matija Tome, vodil pil bo koncert ustanovitelj in voditelj Slavčkov, zborovodja Avgust Šuligoj. > Cenjeno občinstvo obveščamo, da koncert pevskega društva »Slavec«, ki bi se moral vršiti 2. junija v fračiškansk: dvorani, se mora žal zaradi nepredvidenih zaprek preložiti na naslednji petek, dne 9. junija ob 20. Cenj. občinstvo prosimo, naj to malo spremembo uvažuje in koncert poseti polnoštevilno! Sestanki FO sv. Peter ima drevi ob osmih redni sestanek. Pevski zbor Glasbene Matice ima drevi ob 20 vajo mešanega zbora v Lajovčevi dvorani. — Odbor. Nočni častilci molijo prevs. Zakrament v stolnici drevi ob devete dalje do 4 zjutraj. Opravile se bodo molitve 27. in 3. ure. Molitvenik »Večna molitev« je v cerkvi na razpolago. Možje in mladeniči vljudno vabljeni! Cerkveni vestnik Za pripravo na kongres Kristusa Kralja boda v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani ves mesec ;unij zvečer ob pol 8 kratki govori in nato litanije presv. Srca Jezusovega Vsebina govorov bo: Plameni j>resv Srca, ali: Komu predvsem velja Jezusova ljubezen? — Vsako jutro ob 6 bo sv. maša s petjem pred izpostavljenim Najsvetejšim. — Po-božnost pre6v. Srca izvrstno pomaga za duhovno obnovo, ki jo namerava kongres Kristusa Kralja. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gar-tus, Moste. Poizvedovanja Srebrna damska zapestna ura znamke »Iko« je bila izgubljena od Riharjeve ulice do univerze ter 6e naproša najditelja, da jo odda v upravi »Slovenca«. Poletno veselje v gorah. »Dober dan, gospod tovariš! Ali ste tudi vi prišli semkaj v hribe, da si odpočijete?« Zoper žejo, glad, skomine, č i k bonbon gre z mano na planine V kavarni pri isti mizi sedita dva gospoda ter molčita. Cez dalj časa pa eden izmed njiju glasno vzdihne. Drugi pa se zadere: »Nehajte že enkrat s svojim klepetanjem o barantiji.« UUBUANA Brošura Angele Vodetove pred sodiščem Ljubljana, 31. maja. Okrožno sodišče kot tiskovno sodišče je danes obravnavalo prav zanimivo tiskovno zadevo, v kateri gre za dva diametralno nasprotna al nazora o zakonskem življenju. Tiskovni senat so tvorili s. o. s. g. Ivan Brelih kot predsednik ter gg. Rajko Lederhas in dr. Julij Fellaher kot sosodnika. — ,V bistvu gre za načelna stališča o nazorih seksualnega življenja. Strokovna učiteljica gdč. Angela Vodetova je po svojem odvetniku dr. Rudolfu Krivicu vložila proti odgovornemu uredniku »Slovenca«, ki ga je zastopal odvetnik g. Miloš Stare, tiskovno tožbo zaradi prestopka klevete po členu 52/1 tiskovnega zakona zaradi članka pod naslovom »Kaj pravite«, ki je bil objavljen letos 21. januarja. Tožiteljica gdč. Angela Vodetova je inkriminirala vsebino članka, zlasti odstavke, ki pravijo, da širi tožiteljica neko novo spolsko moralo, da je to gola marksistična propaganda za tiste vrste svobodno ljubezen, kakor 60 jo 6kušali uresničiti v boljše-viški Rusiji in Španiji v polnem nasprotju z dostojanstvom žene in v pogin vsakega skupnega duhovnega življenja itd. Na današnji razpravi, ki je trajala dobro uro od 13. do 14., je bila najprej prebrana kratko sestavljena obtožnica, ki zahteva obsodbo toženega odgovornega urednika »Slovenca«. Obtoženec je podal že pismeno obširen, filozofsko in teološko globoko utemeljen zagovor. Naglasil je dejstvo, da nikakor ni hotel žaliti pisateljice knjige o spolnem problemu, marveč je napisal objektivno kritiko njenega dela v obrambo krščanske morale. Osnove spolnega življenja zasebne tožiteljice so vseskozi marksistične in v polnem protislovju- s kriianskim i« cerkvenim nazorom glede spolnega življenja in zakona. Tožiteljica se v svojem drugem delu knjige naslanja vseskozi na marksistične vire, ki eo protikrščanski in ateistični. Nikjer pa ne navaja nazorov krščanskih mislecev in se o krščanstvu, kjer ga mimogrede omenja, izraža neprijazno. Njeno delo ima dejansko propagandističen namen za marksistično ideologijo. Na današnji razpravi so bile prečitane v preiskavi podane izjave treh prič. Zdravnik dr. Anton Brecelj je omenil, da je 6vojo oceno v »Času« napisal, ker mu je dal za to povod v »Slovencu« objavljeni članek. Smatra, da je bil članek za pisateljico žaljiv. Ideološka osnova pisateljice o spolnem problemu pa je pomotna in tudi zasta- rela. Priča urednik Fran Terseglav je poudaril, da so trditve Vodetove v nasprotju s krščanskim nazorom o spolnem vzajemnem življenju in da ne smatra članka za žaljivega, ker predstavlja zgolj stvarno kritiko s stališča krščanske filozofije in morale, ne pa kak političen napad. Univ. prof. dr. Al. Odar je poudaril, da je knjiga sicer pisana resno, vendar v stvari zmotna. Nazori pisateljice so v nasprotju s krščanskimi. Zastophik tožiteljice dr. Krivic je kratko utemeljeval obtožbo in predlagal obsodbo. Branilec obtoženca g. Miloš Stare je v krepkem in jedrnatem govoru poudarjal, da je toži-teljičino delo res propagandnega značaja, knjiga je pisana popolnoma enostransko. Navaja samo pisatelje in znanstvenike marksistične ideologije in krščanskim nazorom nasprotne, nikjer pa ne navaja nazore kakega krščanskega pisca, da bi potem eama kritično vzporedila nazore obeh slruj. Tudi dr. Brecelj je dejal, da so nazori tožiteljice zmotni in zastareli. V članku ni šlo za osebo tožiteljice, marveč za kritiko vsebine njenega dela. Kritika je bila vsekakor dopustna. Zastopnik tožiteljice je tudi predlagal, da sodišče prisodi tožiteljici 5000 din odškodnine, ki se naj porabijo v dobrodelne namene. Po kratkem posvetovanju senata je bila objavljena 6odba, s katero je bil toženi odgovorni urednik obsojen zaradi prestopka klevete po členu 52/1 tiskovnega zakona na skupno 180 din denarne kazni ali 3 dni zapora (custodia honesta), dalje v plačilo odškodnine v znesku 200 din, na svoje stroške ima objaviti sodbo v »Slovencu«, ima povrniti stroške pravde in naposled plačati 500 din povprečnine. Senat se je postavil na stališče, da je članek prekoračil dopustne meje kritike in da so bili izrazi za pisateljico žaljivi. Razpravi so prisostvovale 4 članice naprednega ženskega gibanja, ki so tiho godrnjale med govorom branilca in 60dbe niso sprejele z zadovoljstvom. Bile so nekoliko razočarane zaradi mile sodbe in majhne odškodnine. Sodišče je izreklo sodbo, ker je smatralo, da je »Slovenec« bil v kritiki preoster s kazenskopravnega stališča, sodišče pa se ni spuščalo v presojo vprašanja kot takega, ali in v koliko je brošura pisateljice v nasprotju s krščanskim nazorom o spolnem vprašanju in zakonu. Vsi trije strokovnjaki so pa kot priče izjavili, da so nazori Vodetove v mnogočem s krščanskega stališča zmotni, z znanstvenega pa zastareli. 1 Mesečna rekolekcija za gg. duhovnike bo jutri, 2. t. m., ob 5 popoldne v domu duh. vaj. 1 Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani si bo v četrtek 1. junija ob treh popoldne ogledalo uršulinsko, šentjakobsko in florijansko cerkev. Prijatelji domače umetnosti povabljeni. Sestanek pred uršulinsko cerkvijo. 1 Božjepotniški izlet ▼ Komendo, ki ga priredi križanska moška kongregacija v nedeljo 4. junija, bo ob vsakem vremenu, Odhod iz Ljubljane s prvim kamniškim vlakom ob 5.25 zjutraj do postaje Duplica. .Vožnja tja in nazaj 11 din. 1 Košnjo ljubljanskega aerodroma bo oddala mestna občina na javni dražbi v soboto 3, junija ob 9 na aerodromu. ■ ■ • . .. 1 Romanje Trnovčanov k Mariji Pomagaj organi-fcira Prosvetno društvo Trnovo za nedeljo, dne 4. junija 1939. Romanje bo ob vsakem vremenu. Odhod z jutranjim vlakom ob 6.20 z glavnega kolodvora. — Sv. maša na Brezjah pri Marijinem oltarju bo ob 9. Ob lepem vremenu pojdemo popoldne v eno in pol ure oddaljeni Kovor, kjer bodo v tamošnji farni cerkvi litanije. — Tmovčanke in Trnovčanil Združimo se v močno četo, ki poroma k Materi Božji prosit blagoslova. — Odbor. 1 Živahen včerajšnji živilski trg. Kljub deževju je bil včerajšnji živilski trg razmeroma živahen in dobro založen. Obilo je novega krompirja po 3 do 4 din kg, stročji grah je sedaj že po 4 din, boljši po 5. Dovoz domačih češenj poleg bosanskih napreduje in je bilo včeraj uvoženo v mesto do 20.000 kg raznih češenj. Na stojnicah ob perutni-narskem trgu so bile na prodaj domače češnje iz okolice Sostra, Dobrunj, Št. Lenarta in drugih krajev v litijskih hribih. V teh krajih je letos dobra češnjeva letina. Te češnje so bile 6 do 7 din. Drugače so bile češnje slabše kakovosti celo po 5, najboljše po 8 do 10 din. Jabolka s trga počasi izginjajo. Pesa je po 5 din kg. Na prostoru ob stolnici in škofijsko palačo so bile na prodaj pomladanske gobe, jurčki po 3 din merica. Tam je ponujala neka kmetica iz Stične lepe gozdne jagode po 10 din liter. Prinesla jih. je dve polni košari. 1 Včerajšnji ponesrečenci. Včeraj je na Blei-wei60vi cesti št. 43, prevzel reševalni avto Štefico Romčevičevo. Pri padcu si je zlomila nogo ter je morala v bolnišnico. — Na glavnem kolodvoru je reševalni avto prevzel davi dva ponesrečenca: zidarja Alojzija Kovačiča iz Velike Loke, ki je padel z zidarskega odra ter si zlomil nogo in 69 letno starico Marijo Hartimanovo, kočarico iz Male Ka-strivnice pri Liliji. Tudi ta je padla in si zlomila nogo. 1 Nad 14.000 bolnikov. Do včeraj popoldne je ljubljanska bolnišnica sprejela v prvih 5 mesecih letošnjega leta 6kupno 14.380 bolnikov, samo meseca maja pa 3034. To število pa bo do polnoči še naraslo. Povprečno prihaja letos v ljubljansko bolnišnico dnevno kakšnih 100 bolnikov. To je ogromna številka. Letos je bilo do konca maja sprejetih skoraj toliko bolnikov, kakor lani v prvi polovici leta Bolnišnica roti hodnike iz oddaljenih ikrajev, zlasti tam, kjer imajo bolnišnice v bližini, naj 6e zatekajo raje v štajerske bolnišnice in v dolenjske. Ljubljanska bolnišnica bo sprejemala bolnike iz takih krajev 6amo v skrajno resnih primerih. Skoraj dnevno beremo na primer, da pripeljejo iz brežiškega okraja koga, ki je izgubil nekaj prstov, kakor da bi zdravniki v brežiški bolnišnici ne znali to operirati. Pa isto velja za slo-vcnjegraški okraj, za Celje, Maribor, Trbovlje, za novomeški okraj, povsod tam, kjer imajo bolnišnice. Ti bolniki delajo sebi škodo, ker jih je največ odklonjenih, oziroma poslanih v domačo bolnišnico, če pa so 6prejeti, povzročajo v bolnišnici samo še hujšo gnečol 1 Javno nagradno kegljanje pri »Novem sve-rskih župnijskih svetiščih. Letošnje majniške pobožnosti so bile v Mariboru povsod krasno obiskane. Zlasti lepe so bile šmarnice v novi cerkvi v Magdalenskem predmestju, kjer je bilo po navadi vsak večer obisk tolikšen, da je bilo svetišče dosti pretesno za toliko množico ter je vedno veliko ljudi stalo zunaj cerkve. Zelo lepe so bile tudi šmarnice za šolsko mladino pri oo. frančiškanih, ki so jih zaradi lepega mladinskega petja radi obiskali tudi odrasli. Pozornost so vzbujale šmarnice v stolnici zaradi svojih pro-gramatičnih, zanimivih govorov ter so nastopali najboljši mariborski cerkveni govorniki. m Nebo nas zaliva s padavinami. Silne množine vode se zlivajo nad Maribor in okolico. Na meteorološki postaji so namerili na binkoštno nedeljo 4.2 mm dežja, v ponedeljek je padlo 4.5, v torek že 11.8 mm, v noči od torka na sredo pa je padlo nič manj kot 16.7 mm dežja. Posledice deževja so, da je Pesnica zopet prestopila bregove, prav tako pa so že poplave tudi ob Dravinji in drugih vodah na Štajerskem. m Lepa pridobitev muzeja. S posredovanjem učitelja g. Knafeljca je dobil niaril>orski muzej pri Veliki Nedelji pečnico iz litega železa iz srede 18. stoletja. Pečnica ima zelo lepe reliefe ter je zanimivo delo. m Pretep med krošnjarji in vaščani. V Zbe-lovski gorici je prišlo v klet posestnice Marice Lažeta pet dalmatinskih krošnjarjev, ki so bili že vsi močno vinjeni, v kleti pa so izpili še ^12 litrov vina. V kleti se je nahajala tudi družba vaščanov. Eden je igral na citre, drugi pa so peli. Med vaščani in krošnjarji pa je nastal naenkrat prepir. Krošnjarji so potegnili iz krošenj kuhinjske nože ter so vaščano in lastnico kleti pregnali, v kleti pa 6o vse razbili. Tomažiču Jožefu so tudi razbili citre. Ko so krošnjarji odšli iz kleti, je šel Tomažič za njimi ter je zahteval od njih, da mu plačajo 150 din za razbite citre. Krošnjarji fia so spet potegnili nože. Tomažič je pobral debel kol ter je kresnil krošnjarja Marka Pušiča s tako silo po glavi, da je padel nezavesten na tla. Nato je pritekla Tomažičeva žena z omelom za ometanje peči ter začela udrihati po krošnjarjih, prišli so še drugi vaščani, zlasti ženske ter so končno krošnjarje pognali v beg. Posledica pa je bila cela kopica ranjenih in hudo poškodovanih, od katerih so morali nekateri v bolnišnico. m Zaradi nesrečnega strela pred sodniki. Včeraj dopoldne se je zagovarjal pred okrožnim sodiščiem v Mariboru 38-letni posestnik Matevž Rožman iz Podlehnika zaradi smrtne nesreče, ki jo je dne 7. marca nehote sam povzročil. Rožman je omenjenega večera pregledoval svoj samokres pred hišo svojega soseda Trafele. Dvakrat je ustrelil v zemljo, tretji strel pa je zatajil, pa jo zaradi tega poskušal, zakaj se orožjo ne sproži. V tistem trenutku pa je prišel mimo posestniški sin Janez Trafela. Nesreča je hotela, da se je orožje sprožilo ter je strel zadel Trafelo v trebuh, da je nesrečnež kmalu kljub zdravniški pomoči izkrvavel. Rožman je bil zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem obsojen nepogojno na 1500 dinarjev kazni ali 1 mesec zapora te.* 250 din povprečnine. m Zid se je nanj podrl. V Rošni se je ponesrečil 36-letnl posestnik Janez Golob. Podiral je nek zid, naenkrat pa se je vse skupaj zrušilo nanj ter ga pokopalo pod kamenjem in opeko. Pri tem je dobil tako hude poškodbe, da so ga morali zapeljati v mariborsko bolnišnico. m Pedagoška centrala v Mariboru ima v nedeljo, dnp. A, juniia ob 10 dopoldne v drž. učite- ljišču občnf zbor z običajnim dnevnim redom in predavanjem prof. Šiliha: »Načelne 6meri učnih načrtov«. m Ljudski oder. Danes ob pol 8 važen sestanek na odru. Dolžnost vseh članov je, da se sestanka udeleže. Gledall&e Četrtek', 1. junija pb 20: »Št. 72«. Red A. Petek, 2. junija ob 20: »Potovanje v Benetke«. Premiera. Predstava Združenje gled. igralcev. Celje c Koncert CPD ob 45 letnici društvenega delovanja bo v soboto, 3. junija v dvorani kina Union v Celjskem domu. Prvi del sporeda obsega mešane zbore in samospeve slovenskega skladatelja Antona Lajovica, katerega 60 letnico praznuje letos ves kulturni slovenski svet. Samospeve bo pela gdč. Valči Heybalova, članica ljubljanske opere. V drugem delu sporeda bodo zastopani s svojimi novejšimi pesmimi za moški, ženski in mešani zbor skladatelji Adamič, Delak, Dobrovnič, Prelovec, Savin, Tome, Vodopivec. Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar, Kralja Petra cesta. c Savinjski okrožni, prosvetni tabor. Bralno društvo na Gomilskem slavi letos 40 letnico svojega obstoja. Ta jubilej bodo v nedeljo, 11. junija proslavila vsa društva Savinjske doline. Dopoldne ob pol 10 bo pri župni cerkvi prosvetni tabor Pridigo in sveto mašo bo imel gomilski rojak pre-lat stolni kanonik g. dr. Franc Cukala, slavnostna govornika pa bosta tudi minister g. Franjo Snoj, župnik g. Ivan Hančigaj. Popoldne ob pol 4 bo na vaškem travniku nastop Savinjskega okrožja ZFO in VDK. c 0 tragitnem dogodku v Vitanju. Pri poročilu o žaloigri v Vitanju 60 se vrinile pomote, katere resnici na ljubo popravljamo. Djordjevič ni bil že lansko leto na letovanju v Vitanju, temveč je prišel šele letos v Vitanje in bil le deset dni pri Meškovih, kjer imajo sobe za letoviščarje, kar izključuje vsako možnost v verodostojnost govoric, ki so popolnoma neosnovane, da bi 6e imelo Meškova in Djordjevič rada. Res je, da se je Meškova ločila od 6vojega moža, a ne zaradi zakonske nezvestobe. Znano je tudi, da je Meško Josip vedno iskal prilike, da bi ustrelil svojo ženo. Toliko popravijamo naše poročilo po želji. c Uradni dan zbornice za TOI je preloženo na torek, 13. junija. c Primer dogodkov iz Konjic. V petek se bo zagovarjal pred celjskim sodiščem Lužnik Franc iz Konjic zaradi kršitve zakona o zaščiti države. c Nekaj iz celjske statistike. Meseca maja je obiskalo Celje 1102 tujcev, od teh 0-14 Jugoslovanov in 163 inozemcev, dočim v mesecu aprilu 1088 tujcev. Lani meseca maja je obiskalo Celje 1134 tujcev. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 25 ljudi, od teh 9 v mestu in 15 v bolnišnici. c V Celje so pripeljali pokojnega Putana iz Gradca. Položili ga bodo v grobnico Putannve rodbine na mestnem pokopališču. — Naj v miru počival c V železolivarni v Štorah so odpustili večje število delavcev, ki so jih vzeli le v sezonsko delo. c Obsojanja vredno delo notnih zlikorcev. Že trikrat so nočni zlikovci iz zlobe in politične nuž-nje v Vojniku 7. blatom ometali fasado vile kapetana v p. g. Kompana Valentina. Apeliramo na oblast, da ukrene vse polrebno, da se kaj takega ne bo ponavljalo več, občina pa naj uvede stalno nočno stražo. KULTURNI OBZORNIK Jubilejna razstava Franceta Kralja Za dvajsetletnico svojega umetnostnega delovanja je zbral prof. F. Krajj lepo kolekcijo del v Jakopičevem paviljonu, • in sicer slik in plastik 101 po Številu. Mislim, da je le malokatera umetnostna razstava tako raz.gibaia duhove našega, umetnost in ustvarjajočega in uživajočega občinstva kakor pričujoča. Ne da se namreč več tajiti, da so se časi in z njimi umetnostni ideali precej izpremenili od onih, v znamenju katerih jc pred 20 leti nastopil v naši umetnosti iubilant. Kakor jc povojna umetnostna revolucija hitro potegnila mladi rod za seboj, tako «e je ves razvoj umetnosti tudi jadrno prekopal skozi raznovrstne metamorfoze do današnje oblike. In kar je pri tem važno: ta današnja oblika je take vrste, da precej s kritičnim očesom gleda na tiste čase in jim še zdavnaj ne prizna take pomembnosti, kakor so jo sebi pripisovale starejše generacije. Vendar, če bi kdo poslušal mnenje mladega umetnostnega rodu in občinstva ter bi si jih privzel za čisto zlato, bi se prav gotovo temeljito zmotil. Taka je postava umetnostnih rodov o dvedno: le lastno ustvarjanje je prava ičsta umetnost, neposrednih predhodnikov pa kič in neznanje in temeljno pomanjkanje razumevanja bodisi »barve t, bodisi »risbe«, kompozicije ali »čustva«. Nekai podobnega, kar že odgovarja času in miselnosti, očita vedrio mladi rod starejšemu, zlepa pa nc prizna kakršnekoli zasluge predho.dniku. Vzemimo naš primer. France Kralj je pred dvajsetimi leti, — komaj sc je naša publika privadila impresionistom — postavil nova načela ekspresionistične umetnosti. Odpor s strani preplašene javnosti je bil neznanski, toda tega ie bilo treba na vsak način streti. Za svoje ideale se je pognal v borbo in naposled predrl. Potegnil ie za seboj tovariše in tako nekako dal pobudo za organizacijo ekspresionističnega rodu pri nas. Po zaslugi naravne nujnosti je vzrastel nov rod, ki pa vidi zopet drugačne »ideale« pred seboj. Recimo: obliko v realističnem smislu. In sedaj se prične borba: to, kar vslvarja F. Kralj, jc neresnično, z ozirom na realno formo skrajno deformirano, — v isti sapi pa sam vslvarja 6urrealistično in povzema shematiko obrazov, kretenj in obdelavo telesa, pojmovanja prostora, kompozicije etc., od ekspresionista. (Prim.: Kregarjev surrealizem, Se-dejeve tipe obrazov, Smcrdujeve glave, dele telesa, relief »Upornih kmetov« Putricha i. t. d.) Ali z drugimi besedami: odpor mlajšega rodu je teoretično vedno večji kot pa praktične nove pridobitve, ki dejansko pripomorejo razvoju umetnosti. Fr. Kralj je s svojim pojavom v naši povojni umetnosti opravil važno delo, katerega je nekdo moral Fr. Kralj: Moja otroka opraviti — lahko bi ga storil tudi mlajši rod — seveda, če bi se generacije zamenjale — in dane« bi potem pred njim stal mladi F. Kralj in s prstom kazal na njihova dela, govoreč: »Obtožujem..,«! Da sc povrnemo k razstavi. Velika platna (»Umetnikova obroka«, »Judežev poljub«) imajo na sebi he največ ekspresioraietičnih spominov. Poglejmo »otroka«. Figuri sta postavljeni v ospredje, pozi sta nenaravni, stari ekspresionistični duh tu še vedno deklamira svojo pesem. Ozadje je domala nerazumljivo ali bolje nedoločljivo. Stari obrazni tip, posebno pa še način skupine na sliki »Judežev poljub«, razodeva podobno miselnoat. Novo pot je umetnik ubral v »Podobi slik. žene«. Tod je jasno razvidna dvojnost umetnostnega nazora in sicer stari način velike koncepcije pojmo-van v linearnem, dekorativnem smislu in novi način spoštovanja detajla (prim. obraz). Vendar je prav zaradi tega dualizma na sliki tako velikih dimenzij vidna nedoslednost, ki je še podprta z barvnim elementom in močno spominja na dela seccsije. Ostale slike so posvečene potovanju po Italiji. Nikjer ni tako razločno zaznavno novo realistično stremljenje, ki počasi, a dosledno vdira v «vet Kraljeve umetnosti. Nelkoč sem že zapisal, da bo prav detajl tisti, ki bo odprl nove vire spoznavanja resnične narave. Sedaj je spričo množice podob, ki polnijo rajzstavne 6obe in še posebno spričo malih formatov, ki se nam odpirajo kot mala očesca v svet, to lepo razumljivo. Majhen košček realnega sveta, del spomenika, posamezna arhitektura, stopnjišče jc po svoji zanimivosti potisnilo v ozadje veiliAte kompozicije, kjer je idejna težka vsebina pritisnila na obliko realnega sveta in si ga prekrojila po svoje. Zdi se, kakor da bj slikar nezaupno najpreje preizkušal posameznosti iz resničnega 6veta, predno se loti večjih skupin. Seveda 60 ustalinc iz preteklega časa ie dobro vidne. Tako predvsem kolorit, ki v svojem rdeč-kastorjavem osnovnem tonu lepi kot mrena na slikarski ploskvi, kakor da se boji preveč jasnega pogleda na mnogostrano barvno skalo resničnega vzo/ca. Nekatera dela kot n. pr. »Capri«, »Neapel«, »Benetke« pa so se že skoro povsem naslonile na naravo in posebno kolorit, ki postaja že kar nekam senzualističen, to dejstvo potrjuje. Dobre sli-ike so »Kapitolijs-ki trg«, »Grob Cecilije Metelle« in nekatere manjše skice. Kakor slike, tako se pa še prav posebno risb« bavijo z predmetom iz realnega sveta. Posebno skupina laviranih risb, "Kj je tudi domala na zavidni kvalitetni višini, ee neprikrito skuša približati realističnemu predmetu. Primerjajmo le te risbe z onimi iz časov prvega Kraljevega nastopa v naši umetnosti, pa bodemo videli, koliko je še ostalo »ekspresionizma« v sodobnem jubilantovem delu. _ ■ Posebno poglavje na razstavi pa tvorijo okvirji slik. Naposled, kdor pozna posebnosten značaj Kraljeve umetnosti, bo z veliko mero dobrohotnosti in truda le razumel čudovite domislice, ki spremljajo vrsto okvirjev. Vendar na splošno t~ sem mnenja — da nekateri okvirji, ki so že v«6 kot izumetničenje, več škodujejo delu samemu kpt pa koristijo. JF Najboljša dela na razstavi so plastične tvorbe. Re« imenitna je skupturna skupina »S polja«. Ce kje, potem 6e je tu Kralj neposredno približal našemu ljudskemu umetnostnemu čustvovanju. Gr20.000 dje-vočakih ruku«, ki je natisnjena v izvirniku in se je inspirirala zanjo ob vsesokolskem zletu. V oddelku o novih knjigah je omenjena reška številka Ljubljanskega Zvona. Debelja-kov »Zaklad« v »Slovencu«, Berkopčeva knjiga o Masaryku pri Jugoslovanih, Reissanovi spomini »Iz življenja med vojno«, Malešove lito-prafije. Zupančičevi Zbrani spisi, dela Slovenske Matice, miniaturna izdaja Prešernovih pesmi. bolgarski prevodi v slovenščino ter priprave za zbornik o Sloveniji. Dušan Ludvik pa je prepel na češčino Zupančičevo pesem »Zvezde blestijo pokojno...« Kakor vidimo, ta revija lepo spremlja kulturno življenje Slovencev ter informira češko javnost o njem glavno s posredovanjem našega velikega prijatelja, urednika J. S. Strakatega in dr. Berkopca. »Lovec«, št. 6. je izšel in ima bogato vsebino, iz katere navajamo nekaj člankov: M. Hanzlouskv: Kako in kje prezimuje divjad. P. D. Na Mozirski planini poio ruševci. Ing. Sušteršič: Gojitev srnadi. Dr. Mam: Snežni vitezi. Ado Makarovič: Lovski izvor dualizma v slovenskem bajeslovju (prinos k slovenski mitologiji). Drago Bižal: Lov in lovci na Kočevskem. Ing. Lnpša: V pragozdih in džunglah malajskega polotoka. — Ostali članki se nanašajo na stanovske in organizacijske zadeve. Znani tolmač srbske narodne pesmi in filo-log Drag. Kostič je izdal zanimiv pravopisni slovarček, ki obsega 8000 besed, v katerih se nahajajo črke h, dž, dj, č in č in ki mu je dal nasloy, »Hodža i djačič«. Ni treba naglašati, da bo prišel prav Srbom, zdi se mi pa, da ga bodo še bolj veseli tisti, ki se srbščine učijo v šolah in se je nikoli ne morejo popolnoma naučiti. Ta knjižica, pa bo razbila marsikateri dvom glede pisanja zgoraj omenjenih črk v posameznih besedah. (Stane 15 din izšla v knjigarni A. M. Popovi?, pošt. predal 093, Belgrad.) Kot 86. zvezek »Zlate knjige« (Kohn) je izšla knjiga »Bajke« Karla Capka v prevodu Jaroslava Malyja. Obseženih je v knjigi pet bajk (Velika mačja bajka, Pasja bajka, Ptičja bajka, Velika policijska bajka in Velika zdravnička bajka). Tudi na tem j>odročju je pokojni veliki pisatelj pokazal vso ostrino svojega peresa. Knjigarnar A. M. Popovič (Belgrad) je izdal srbski prevod (prevedla Branislava Nedič) znanega dela Francois Moriaca »Isusov život«. Ljudska enciklopedija. Akademik Ugo Ojetti je sprožil uporabno misel o izdaji posebnih ljudskih enciklopedij. Pravilno pravi, da si širše množice ljudstva nikakor ne morejo omisliti obširno in drago »Italijansko enciklopedijo«. Dostikrat pa je marsikdo v zadregi za priročnik iz njegove stroke. Temu pomanjkanju naj se od-pornore z omenjenimi ljudskemi enciklopedijami, katerih vsaka bi obsegala po eno streho. Zgodovinski viri za proučevanje novejše italijanske zgodovine so se te dni obogatili z izdajo pisem florentinskega politika, pravnika in _zgo-dovinarja Francesca Guicciardinija (1483—1540). Isti izdajatelji zavod »Istiluto storico italiano« je pri založniku Zanichelliju izdal pisma Bettina Ricasolija. ki osvetljujejo dogodke iz dobe italijanskega narodnega prebujenja. Nov življenjepis Benita Mussolinija je spisal znani biograf Jurij Pini. Prav za prav je to že dvanajsta, a docela predelana izdaja, ki dosega naklado 300.000 izvodov. Pravijo, da je ta najboljši življenjepis Mussolinija in najizčrpnejši očrt njegove stvaritve: fašizma. Pini primerja na koncu stvaritelja nove Italija z Napoleonom in dokazuje. da se Mussolini silno razlikuje od Korza. Pravi: »Nikdar ne želi prvobitnih pravic jrosamez-nika in narodov. Mussolni vedno gradi na temelju tradicije, zasledujoč končni cilj družbene pravičnosti.« Pri Napoleonu naj je torej obratno, ker da je pravice narodov teptal v egoistične namere Francije. Ta življenjepis »Benito Mussolini« (Bologna, zal. Cappelii) so uvedli tudi v šole. Ko sta bila angleški kralj in kraljica ob sedanjem obisku v Kanadi v mestu Toronto, so jima pokazali tudi »kanadske petorke«, ki 6e pišejo D i on ne in jim je ime: Emilija, Cecilija, Ivona, Marija in Ana. Prav te dni so uČakale šesto leto in 60 V6e zdrave in čile. Pred visokima gostoma so stopale v spremstvu svojih staršev, bratov in sester, spremljal jih je tudi njihov zdravnik dr. Allan Roy Dafoe, ki 6trogo nadzoruje njihovo življenje in vse stori, da bi sestrice ostale pri trdnem zdravju. Ta je svojim mladim pacijentkam, ki 60 postale prava senzacija in jih hodi gledat radovednost s vsega sveta, oziroma njihovim staršem predpisal življenjska pravila, ki jih je izrazil v 12 točkah, v katerih pravi, da mora otrok takole živeti: 1. Hranite otroka sami. 2. Ze tretji dan po rojstvu naj redno je in spi. Hranite, okopljite, zbudite in v posteljo ga položite do minute vsak dan ob istem času. 3. V prvih treh mesecih naj otrok prespi 90% dneva. Otrok naj spi na prostem, če le ni preveč vlažno in vetrovno. Mrzel, miren dan je zelo zdrav. 4. Zunaj in zlasti ponoči mora biti otrok go-rak, pa ne vroč. Če je tako zavit, da se poti, mu prosti zrak škoduje. Ko je otrok že nekoliko večji, naj se vsako jutro in vsako popoldne poldrugo uro igra na prostem. 5. Okna naj bodo ponoči ob vsakem vremenu odprta, ne sme pa biti prepih. 6. Otrok naj vam nikdar ne zaspi na rokah. Ne uspavajte ga med hojo, tudi ne legajte k njemu. Ne budite ga, da bi mu izkazovali veselje. Majhen otrok naj po možnosti spi sam, ne s kakim starejšim bratom, tudi ne z materjo. 7. Če otrok ne mara jesti, mu do prihodnjega obroka ne dajte nič. Tudi majhen otrok more biti 24 ur ob sami vodi, ne da bi mu to kaj škodovalo. 8. Ko je dete štirinajst dni staro, pričnite z oranžnim 6okom. Najprej po eno čajno žličieo, nato polagoma do navadne žlice. Istočasno pričnite z ribjim oljem. Petorke vsak dan dobe mešanico ribjega olja in oranžnega ali paradižnega soka. 9. Dete kopljite vsak dan vsaj dvakrat. Prvo kopanje v kadi pa naj ne bo prej kot štirinajst dni po porodu. Do tega ča6a je bolje, če ga samo obrišete s toplim olivnim oljem. 10. Pustite otroku, da vpije, razsaja, skače do mile volje. Če ga preveč varujete, bo dobil čut odvisnosti in boječnosti. 11. Telesnih kazni ne uporabljajte. Ne stra-hujte ga, ne grozite mu. Zaprite ga v temen prostor in ga nekaj ča6a pustite samega. To je najboljša kazen. 12. Otroku se ne lagajte in nikoli mu ne prelomite obljube. * Tako veleva dr. Dafoe. ki je pri kanadskfh petorkah gotovo uspel. Na tisoče otrok pa zraste tudi -naravnost proii vsem tem pravilom, pa so zdravi in — pošteni.. § POR T Po športnem svetu Lahkoatleti v polnem razmahu Francoz Prinot je postavil nov francoski rekord v metanju kopja, katerega je zalučal 63.30 m daleč. Stari rekord je branil atlet Degland z metom 61.34 m. Finski metalci kladiva lepo napredujejo. Sedaj so odkrili v atletu Weidtu odličnega metalca, ki bo očividno postal nevaren nasprotnik svetovnim metalcem kladiva. Pri dvodnevnem mitingu v Helsinki je postavil nov državni rekord z metom 54.72 m. Nikkanen je ponovno prišel v metu kopja nad 70 m. Zalučal ga je namreč 73.43 m daleč. Matti Jaervinen, ki pa ni identičen s svetovnim rekorderjem v metanju kopja istega imena, je pretekel 3000 m dolgo progo v času 8:29.2 min. ter je potisnil olimpijskega zmagovalca IsohollO na tretje mesto. Maeki pa je zmagal v teku na 5000 metrov v času 14:31,4 min. Odlične uspehe so dosegli ameriški lahkoatleti na dvodnevnem tekmovanju univerz v nedeljo in ponedeljek. V izredni formi je črni olimpijski zmagovalec John Woodruff, ki je pretekel 440 jardov v 47 sekundah in je zmagal na 880 jardov v odličnem času 1:51,2 min. Drugi pomembnejši rezultati so še bili: 100 jardov: Weast v 9.8 sek.; 200 jardov: Clapp v 21,2 sek.; ena malja: Zamperini 4:11,2 min.; dve milji Boulan-ger 9:23 min.; 120 jardov zapreke: Humhrey 14,4 sek.; 220 jardov zapreke: Vickery 22.8 sek.; krogla: Ryan 15,98m; disk: Gaspar 48,94 m; kopje: Peoples 68 m; kladivo: Bennett 54.62 m; skok v daljavo: Perina 7.46 m; skok v višino: Mallery, Wilson in Arrington vsak po 1.93 m; skok ob palici v višino: Day in Ganslen vsak po 4.27 m. V Mainzu so nastopile tudi nemške lahko-atletinje, med katerimi se je zopet najbolj odlikovala atletinja Gizela Mauermayer iz Monako-vega. Kroglo je vrgla 13.27 m daleč, disk 45.78 m, v daljavo je skočila 5.22 m. Ta odlična olimpijska zmagovalka je zmagala tudi v troboju, kjer ji ni mogla nobena druga atletinja blizu. V daljavo je skočila ob tej priliki Berlinčanka Laschinski nekoliko več, namreč 5.35 m. V teku na 100 m je zmagala atletinja Kohl iz Frankfurta v času 12.3 sekunde. Tudi madžarski lahkoatleti so dosegli uspehe za začetek sezone. V Budimpešti je pretekel Nagy 100 m v času 10.9 sek., za 400 m je potreboval Gor-koi 49.6 sek., 800 metrsko progo je pretekel Isthe-nes v času 1:57.2 min.; za 1500 m je potreboval Szabo 3:57.6 min.; za 5000 m pa Csaplar 14:47,4. V daljavo je skočil Gyurica 7.28 m, s palico je skočil Zsufka 4 m, disk je vrgel Kuliczi 47.73 m. kopje pa je zalučal Varshegi 69.05 m. 10 letnica »Svobode« v Ljubljani Letos poteče 10 let, odkar se je na Viču ustanovila SK Svoboda, ki je po fuziji bivše Svobode s Primorjem, spremenila svoje ime v Svobodo, Ljubljana. Bivša Svoboda in njeni uspehi v pod-zvezni ligi so gotovo še vsem v dobrem spominu. Nanovo ustanovljena viška Svoboda pa je morala začeti popolnoma od kraja in je v ietu 1929 začela v III. razredu, potem v II. in kmalu zatem je premagala v tem razredu svoje mnogo starejše tovariške klube in prišla v I. razred. Moštva se- danje Svobode se povsem razlikujejo od prejšnje Svobode. Sestavljena so povečini iz mlajših dijakov in vajencev, ki so v tehničnem oziru odlično podkovana. I. moštvo je v poslednji prvenstvehi tekmi z efektno zmago odpravilo jeseniško Bratstvo, ki je danes II. najboljši slovenski klub. Poleg tega ima Svoboda gotovo največ in najbolj talentirano mladino. Juniorsko moštvo je v prvenstveni borbi letos zasedlo II. mesto za Ljubljano, katera jo je šele po trdi borbi odpravila to nedeljo s 3:2. V nedeljo, 4. junija bo ob priliki 10 letnice velik nogometni turnir na igrišču Ljubljane s pričetkom ob 3 popoldne. Nagradni kipi in pokali so razstavljeni v izložbi Tiskovne zadruge v Šelenburgovi ulici. Kaj pravi najstarejši aktivni slovenski nogometaš Ob priliki proslave 10 letnice SK Svobode v Ljubljani, ki bo v nedeljo, dne 4. junija 1939 na igrišču Ljubljane z izbranim nogometnim programom, bo proslavil svojo 27 letnico igranja nogometa popularni Batič Viktor, ki nam je povedal tole: Kakor vsak deček, tako smo tudi mi leta 1910 napravili veliko žogo iz krp in igrali prvo tekmo na travniku, kjer stoje danes mestne hiše za Bežigradom. Pozneje ko sem se šel učit, smo se zbrali vajenci v društvu »Vzajemnost«, ki je imelo svoje klubske prostore v kleti Narodnega doma. L. 1915 sem odšel k vojakom v Pulj, kjer sem igral pri tamkajšnji mornariški reprezentanci. Ko sem prišel leta 1917 iz italijanskega bojišča na dopust, sem igral pri SK Slovanu prijateljsko tekmo proti vojaški reprezentanci in smo tudi zmagali. Po vojski leta 1919 pa sem vstopil v SK Svobodo, in katerih časov ne bom nikoli pozabil. V takratni Svobodi smo bili zbrani večinoma sami delavci, kateri smo se borili res samo za barve svojega kluba. Nešteto ur smo prebili po težkem tovarniškem delu na kuluku za gradnjo igrišča v Trnovem (kjer je danes igrišče Jadrana). Takrat tudi uspehi niso izostali. Nismo igrali zaradi osebne koristi, kakor je to primer danes, pač pa samo iz veselja do športa in viteških borb. Med tem časom sem igral tudi v SK Hermesu, Primorju in Slovanu, povsod v I. moštvu in sem bil povsod tudi odbornik. Danes pa sem zopet v svojem matičnem klubu Svobodi. Igral sem nešteto prvenstvenih in prijateljskih tekem: tako v Grazu, Celovcu, Beljaku, Knittelfeldu, Mariboru, Celju, Varaždinu, Čakovcu, Jesenicah, Kranju, Radovljici, Tržiču, Trbovljah itd., in letos še nazadnje v Zagorju. V nedeljo, 4. junija pa se bom definitivno poslovil od zelenega polja in upam, da bodo moji številni športni prijatelji napolnili igrišče Ljubljane. Težko bo slovo, a hiti mora, ker mladini pripada čas, mi ji pa moramo narediti prostor. Mislim, da bo edinstven primer v zgodovini našega nogometa, da bosta oče in sin, ki obhaja letos tudi že pet let igranja pri juniorjih Svobode, igrala skupaj v enem moštvu. Pristopajte k 300 dinarski akciji za VI. mednar. kongres Kristusa Kralja, ki bo v Ljubljani od 25. do 30. julija Kongres Kristusa Kralja od 25. do 30. julija 1939 Slovanski akademiki pridalo Propagandni odsek za kongres Kristusa Kralja Je prejel obvestilo iz Češke in Poljske, da pride nad 100 akademikov na kongres v Ljubljano. Tudi iz zahodne Evrope smo dobili poročila, da pridejo v lepem Številu akademiki na kongres in to predvsem iz Švice, Belgije, Holandije, Francije in Španije. Novi udeleženci »IKHA< v Luzernu (Švica) nam sporoča, da je zanimanja v evetu za mednarodni kongres v Ljubljani zelo veliko in ae boje, da ne bodo jnogll dobiti vsi prenočišč. Zgoraj imenovani naslov, ki mu je glavni pripravljalni odbor za lhednarodni kongres naložil vso propagando za udeležence po Evropi ln drugih delih sveta, nam sporoča, da so najavljene na kongres naslednje skupine: iz Švice pride poseben vlak odličnih osebnosti na kongres. Iz Italije dva posebna vlaka udeležencev, iz Francije poseben vlak, iz Belgije in Holandije poseben --«- I---—-------t — UUIUIIUIJO (IUPCUCU vlak, iz Madžarsko poseben vlak, iz Poljske poseben vlak-. Naznanjene so tudi večje skupine iz Španije, Romunije, Afrike in Južne Amerike. Zborovanje jugoslov. esperanfistov v Karlovcu Karlovec, 30. maja. Jugoslovanski esperantisti se zberejo vsako leto v kakem drugem mestu. Letos je gostoljubno mestd Karlovec sprejelo v svoje okrilje nad 500 esperantskih delegatov, iz vseh delov Jugoslavije, prihiteli pa so tudi esperantisti iz bratske Bolgarije. - Ze v soboto 27. maja so se zgrinjale espe-rantske množice; na kolodvoru bo jih sprejemali člani karlovškega esperantskega kluba. Vsak je hitro dobjl vse potrebno, nato pa so se podali vsi v »Dom grad. činovnika«, kjer je bil poznavalni večer. Restavracijski prostori so bili zasedeni do zadnjega kotička. Na binkoštno nedeljo je bil v »Zorin domu« sestanek delegatov »Mednarodne Esper. Lige«. Ob pol 11 dopoldne pa je bil slavnostni začetek kongresa v veliki dvorani »Zorin domač Esperantisti so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Kongres je začel g. dr. Ivan Oroha, pokrovitelj kongresa in župan mesta Karlovca. Nato je bil soglasno izvoljen za predsednika g. dr. Vuk Jovanovič iz Karlovca, za podpredsednika pa Fi-lipič iz Kragujevca iti Kozlevčar iz Ljubljane. Nadvse zanimiv je bil govor dr. Iva Lapenna, predsednika Jugosl. esper. lige, ki je v lepi espe-ranščini orisal idejo esperanta, delovanje in boje esperantistov, ki gredo trdovratno in neustrašeno svojemu cilju nasproti. Kongres so pozdravili še zastopniki raznih esperantskih organizacij. Za JEL je govoril g. inž. Bude-Borjan, za Jug. Kat. Esp. Ligo g. Golobič Peter iz Ljubljane, val navdušenja pa je zopet zajel dvorano, ko je stopil na oder zastopnik Bolgarov. Dejal je: »Vem. da to ploskanje ne velja samo moji osebi, temveč v prvi vrsti mojemu narodu, vaSemu bratskemu narodu. Prijateljsko ču- stvo nas veže že kot esperantiste, koliko bolj pa še zato, ker smo bratje.« V imenu Libro-centro je pozdravil kongres g. Kozlevčar Jože, govorili so še zastopniki Jesenic, Celja, Maribora, Sušaka, Delnic, Varaždina, Vukovarja, Zemuna, Vinkovcev, Kragujevca, Stru-mice in mnogih drugih mest. Še na nobenem jugoslovanskem esperantskem kongresu ni bilo toliko krajev zastopanih kakor letos. Saj so samo pozdravni govori zastopnikov esperantskih društev trajali nad eno uro in pol, govoril pa je vsak približno dve minuti. Ne malo presenečen nad velikim številom kongresistov je bil g. prof. MiŠič, predsednik ljudskega vseučilišča v Karlovcu. Med drugim je dejal: »Mislil sem, da se bo tu zbralo kvečjemu 30 do 50 ljudi, a silno sem bil presenečen, ko sem stopil v to dvorano, katero ste napolnili do zadnjega kotička. Vaša ideja je v mojih očeh silno zrasla in kadar boste kaj želeli, bodite uverjeni, da vam bom šel z veseljem na roko.« Na koncu so esperantisti zapeli esperantsko himno »En la mondon venis nova sento...« Popoldne je bil občni zbor Jug. Esp. Lige v »Zorin domu«. Soglasno je bil izvoljen stari odbor s predsednikom dr. Ivom Lampenom. V isti dvorani je bil esperantski večer s prav pestrim sporedom. Na binkoštnl ponedeljek so zborovali delavci esperantisti v mali dvorani »Zorin doma«1. Popoldne so si esperantisti ogledali zanimivosti gradu v Ozalju, kjer so tudi zaključili kongres. V torek 30. maja pa je skupina esperantisfov odšla k Plitvičkim jezerom. Vsem udeležencem bo ostal ta kongres v Karlovcu v trajnem spominu. —ič. Drzna vlomilska tolpa obsojena na ved let Ljubljana, $1. maja. Pred malim kazenskim senatom so.^e pojavijj.^ mladi vlomilci, ki so lani pričeli s svojimi tatinskimi in vlomilskimi posli. Bili so pravcati strah radovljiškega okraja. Od septembra lani do sredi februarja letos so po raznih krajih radovljiškega okraja izvršili 41 vlomnih tatvin. Plen je bil vreden 22.470 din. Največji vlom sla izvršila dva člana te tolpe v samotno vilo Oskarja Šmida lani novembra. Pobrala sta mnogo stvari, tako veliko perila, drago jedilno orodje, več parov čevljev, fotoaparat, puško, mnogo buteljk vina in še drugih dobrin. Lastnik vile je imel do 10.900 din škode. Orožnikom se je naposled sredi januarja posrečilo poloviti 6-člansko tolpo. Med člani tolpe so bili nekateri mladi ljudje, ki so zabredli v družbo že na 6 let robije zaradi tatvin kaznovanega pekovskega pomočnika Vekoslava Kralja iz Zagreba. Obtoženi so v glavnem priznali vse tatvine. Večidel so nastopali kot »vlomilska trojka«. Pa tudi na svojo pest so izvršili mnogo tatvin. Bili so obsojeni: Štefan V. le na 14 dni strogega zapora, drugi Vekoslav Kralj, glavar tolpe, na 5 let robije, Franc V. na 2 ieti strogega zapora, Ivan V. na 1 leto strogega zapora, K. Ernest na 3 mesece in ..Viktor P. na 2 meseca strogega zapora. Trbovlje Ža nedeljski delavski tabor v LJubljani se dobijo legitimacije za četrtinsko vožnjo danes in jutri ,petek) v tajniški 6obi v Društvenem domu od 5 do 6 zvečer. Aleksij Pelipcnko: SovodenJ V nedeljo 4. junija ob polil bo slovesna blagoslovitev in otvoritev nove trirazredne ljudske lole vSovodnju. K tej svečanosti vljudno vabimo prifMelffc mladine in kulturnega napredka naših vasi. Za kosilo bo preskrbljeno, Vransko Selško dostavo pošte smo končno po dolgem času in raznem moledovanju le dobili. S tem ie izpolnjena dolgotrajna želja okolice, ki dozdaj ni imela redne dostave pošte na dom, ampak je navadno prejemala svojo pošto le ob nedeljah pred cerkvijo. Zato je masikdo tudi večkrat zamudil ta ali oni rok, ker je prepozno prejel obvestilo. Tudi dnevnega časopisja je bilo dozdaj v okolici le malo. To pa iz enostavnega vzroka, ker bi bilo brezsmiselno naročati dnevnik, če si pa komaj v nedeljo prejel vse številke od celega tedna. Gotovo bo tudi v tem oziru sedaj okolica napredovala, ker bo dnevno dobivala pošlo. Zato smo poštnemu ravnateljstvu, zlasti g. Štuklju, res hvaležni, da je to našo perečo zadevo, katera se prej ni hotela premakniti z mrtve točke, v tako kratkem času rešil v naše splošno zadovoljstvo. Zdaj bi imeii samo še eno željo: radi bi imeli iz Vranskega še direktno telefonsko zvezo z Ljubljano in 6 Št. Jurjem ob Taboru. Ta zveza je zlasti ob času hmeljske sezone za nas velike važnosti, ko je treba tudi izven uradnih ur v nujnih trgovskih poslih hitro dobiti zveze z inozemstvom. Če nam poštno ravnateljstvo ie v tem ustreže, potem pa je tudi naša zadnja želja izpolnjena, kar se tiče poštnega področja. Prosimo! j* •V' » f ■ <■ Zahtevajte povsod »SLOVENCA" Dotrpela je danes po devetletnem mukapolnem trpljenju in se preselila v boljše življenje naša dobra mama, stara ' mamica in teta, gospa .!f?fT6V0Vj*tr-i, fi rft i rrr» . ..-. A. , ■ „ ■ « Marjana Dolinar posestnica Na njeni zadnji zemeljski poti jo pospremimo v petek, dne 2. junija 1939 iz hiše žalosti, Beljaika ulica it. 32, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Jesenice, Celje, dne 31. maja 1939. Ivanka, Marija, hčeri; Rado, Janko, Andrej, sinovi in vse ostalo sorodstvo. 37 Ukrajina joka .. • Ma&levalec. Cekin avto z župnikom Nikandrom je moral voziti mimo gozda Ploska Dubina. Cestnik Čeke, ki je sedel spredaj poleg voznika, si je hotel pravkar zažgati cigareto, ko sta pričeli iz bližnjega gozda bljuvati ogenj dve strojnici. Krogle so sikale okoli avtomobila. S kletvijo na jeziku so skočili vsi čekisti iz avtomobila in se skrili v cestnem jarku. Konjeniki so razsedlali. Puške in strojnice so streljale, pokalo je in po vsem gozdu je odmeval bojni hrup. Ko je župnik Nikander zaslišal prve strele, mu je prišlo na misel, da so to morda njegovi prijatelji. Vendar tega ni bil vesel. Sam je obsedel v avtomobilu in premišljeval: >0 Bog, kaj vse uganjajo? Kako se bo to končalo? Bojujejo se proti premoči in strašen bo konec.« V resnici bitka ni trajala dolgo. Komar ni bil dorastel premoči dvema strojnicama in z nekaj neveščimi mladimi kmeti. Škripajoč z zobmi je končal boj. Tu ne more očka rešiti. Streljanje je trajalo še dolgo, ker je tudi konjenica pripravila oba topova in neprestano s šrapneli streljala v gozd. Komar in njegovi ljudje so že zdavnaj izginili. Ko so čekisti stopili zopet v avto, da bi se odpeljali dalje, so župniku Nikandru grozili in ga ozmerjali. Tako so se maščevali za strah, ki so ga morali prestati. Tudi oni, ki so mu med pridigo pritrjevali, so ga grdo gledali. Nikander ni odgovoril niti besedice. Bil je zelo miren. Le umrljivo telo je imel še na tem svetu, duša in misli pa so bile že v večnosti. Četudi so mu še tako grozili, je molil s Kristusom: Gospod, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo! Večkrat se je nasmehnil. Potem je pomislil, kako se je vse lepo uredilo, da je govoril svojim vernikom in jih blagoslovil. Ko sta po povratku v Vinico komisar Ceke in preiskovalni sodnik izvedela, kako je poteklo potovanje župnika Nikandra v Volovodivko, sta se kar tresla od jeze in snovala, kako bi se maščevala na Nikandru. Izmisliti sta si hotela kazen, kakor še ni bil nihče kaznovan. Zato sta ga zaenkrat ukazala odvesti v celico. Naslednji dan bodo imeli izredni posvet. Napad na Cekin avtomobil jih je malo vznemiril, vendar si nista o tem dosti belila glave. V vseh okrožnih mestecih so bile čete in v Vinici jih je bilo tudi dosti. Naslednjo noč je odjezdila konjenica, ki je spremljala Cekin avtomobil do Vinice, zopet nazaj v Lipovec. Proti jutru so bili konji upehani in konjeniki so zaspano jezdili mimo gozda Vorona Dubina, mimo Vranjega gozda. Sede so spali na konjih. Tedaj je Komar napadel jezdece. Škadroni se še niso dobro zavedli, že so Strojnice sikale med njihove vrste. Prejšnji dan se je Komarju pridružilo še mnogo fantov in oskrbel se je v Lipovcu, kjer ni bilo konjenice, s strelivom in orožjem. Celo štiri tovorne avtomobile je odvzel neki koloni. Bil je v premoči. Napad na eskadrone je uspe). Kar ni prišlo pod ogenj strojnice, je zbežalo. Konji brez gospodarja so dirjali okoli, vsa pot je bila posuta z orožjem. Komar se je urno odločil. Vse žive in mrtve so obesili na stoletne hraste, da bi bili v hrano vranam kakor pred stoletji. 1 • Voditelji čeke so se posvetovali o župniku Nikandru. Niso še dolgo razpravljali, ko so jim sporočili iz Lipovca napad na konjenico. Ko so to slišali so prebledeli. Komaj so se opomogli od prvega strahu, je prišla že druga novica. Na penečem konju je na dvorišču pridirjal jezdec, sopihajoč je stopil v pisarno in javil, da so težko oboroženi uporni kmetje vkorakali v mestece Litin, ki je bilo oddaljeno od Vinice le trideset vrst. Cekistom se je videlo z obrazov, da se boje. Takoj so ukazali, naj ostanek vojaštva, ki je bil v Vinici odrine proti Litiuu in tam premaga uporne kmete. Medtem pa, ko ni bilo v mestu Vinici nobenega vojaka, je Komar napadel mesto od druge straei iz gozda Pisarivka. Ostali sla le milica in Čeka. Komar je poslal svoje Pjudi ne-opaženo preoblečene kot kmete v sredino mesta. V trenutku so obkolili poslopje Čeke, ki se je nahajala na Mikolajivskem prospektu in začele so svoje delo ročne granate in bombe. V mestu je zavladala nepopisna zmeda. Judje so se zaprli v svoje hiše, milica se je po prvih strelih razbežala, čekisti pa. ki so slutili, kaj jih čaka, so se postavili v bran. Tedaj je komisar ukazal, da naj jetnike likvidirajo, to se pravi pobijejo. Čekisti so vodili jetnike drugega za drugim v sobo, kjer sta sedela preiskovalni sodnik in zastopnik komisarja Čeke. Soba je bila temna, luč je prihajala le skozi malo okence iz sosedne sobe. Oba vsemogočna oblastnika sta sedela na stolih sredi sobe. Iz sobe so vodila štiri vrata. Skozi prva so vanjo vodili jetnike. Druga so vodila na prosto, kamor je eden ali drugi krvnikov stopil na sveži zrak. Kajti iz obeh zadnjih vrat je prihajal neznosen duh. Jetnike nista spraševala niti po imenu, niti nič drugega. Preiskovalni sodnik ali pa komisarjev zastopnik, sta z prstom kazala na ena ali druga vrata. Jetnik je stopil proti vratom in v hipu, ko jih je odprl, je nanj streljala nevidna roka, da je padel z razbito glavo preko praga. Tako so čekisfl naredili s slehernim. Vrnilo sc je to precej hitro. V pol ure je bilo na ta način likvidiranih mnogo jetnikov OtroM kotiček. 56 KonH AbaCili Nosan in Zalika 'A solze mu kmalu usahnejo. Ves-negiben in okoren postaja. Prava cunjasta punčka, kakršen je bil pač pred polnočjo. Udje so mu naenkrat zopet poviti v staro obleko in tudi na kodrčke mu prileti stari klobuk. Zdaj okrog njega zavalovi in zračni vrtinci ga zgra bijo in dvignejo s tal in poneso daleč proč v Tacino spalnico, kjer je na tleh ždel, preduo ga ni oživela Luna. Medtem je tudi Luna z onesveščeno Zaliko z velikimi koraki brzela domov. Vedela je, da bo vsak čas ena ura, a tedaj mora biti v Tacini sobi vse prav tako, kakor je bilo pred polnočjo. Zato teče in teče Luna kar se da in kar skače hopsasa. Z nosa pa ji zanjka binglja in jo nerodno ščegeta. CEVI za odvode in dimovode, »Salonit« valovite plošče in šablone kakor tudi ves gradbeni materiial dobite pri MATERIAL LJUBLJANA, Tyr*eva c. 36a Telef. 27-16 Brzojavi: Material Damske in otroške jopice po 12 dinarjev dobite pri TRPINU, Vetrinjska ulica štev. 15 — Maribor. Parkete, frsfje, bahulo, stresno lepenho, btiumenlnlo, lesni cement, harbollnel, stre$nl lah. Katran, JUGOLIT-piošfe za predelne stene ln izoiacllo in razna sredstva za izoliranje dobite najceneje pri JOS.R.PUH,L|uM|ano Gradaška ulica 22 Telefon št 25-13 Mati oglasi r . j." T. l i i? . "«"»« ' aio; lemioTanlakl •Klasi I din. Debelo tl.kane naslovne besed« se računajo dvojno. NajmanJIl snesek sa mali orlaa U din. . Mali •Klasi se pMibjo takoj prt naročila. . Pri OKlasIh ie---—"—' OKlaa U din. ™ """v»/* ■"»>»< P" naročilo. • Pri OKlaslb reklamnega matija se ratnna enokolonska, t mm visoka De ti liia vrstica po I din. • Za pismena odgovore dede malih oflasov treba prllotltl snamko. Službe iičejo Sedmosolec Išče v počitnicah kakršenkoli zaslužek. Tudi in-strulra. Naslov v upravi Slov.« pod St. 8754. (a) Kontoristinja znanjem slovenskega In nemškega Jezika, lSčo službo, ovent tudi samo dopoldne ali popoldne. Ponudbe poslati v upr. Slov.« pod »Dobra pl sarnlSka moč«. (a) Pouk Strojepisni pouk večerni tečaj, vpisovanje dnevno. Prlčetek 5. Junija. - Chrlstofov zavod, Domobranska 15. (u) 5fcMffjB8gjB Zahvala Vsem sorodnikom in znancem, ki so sočustvovali z nami, poklonili cvetje in vence ter spremili na zadnji poti našo ljubljeno hčerko in sestrico Anuško čeponovo dijakinjo I. gimn. razreda izrekamo iskreno zahvalo. Posebno zahvalo pa smo dolžni čč. sestram iz Marijinega doma, ki so požrtvovalno lajšale pokojnici zadnje ure, ter gojen kam istega zavoda za ganljivo petje, kakor tudi prečastiti duhovščini. Vsem iskrena zahvala I Žalujoči ostali. I Vajenci n Frizerska vajenka enoletno prakso, lsče zaradi smrti mojstra me sto s hrano in stanova njem. — Frida Gllčvert, Krško. (v) Službodobe Železostrugarja prejmem takoj. Ponudbe navedbo dosedanjega službovanja ln plače pod šifro »Vesten* v upravo »Slovenca«. (b) Perfektno kuharico 35—50 let staro, sprejmem za trgovsko hišo na deželi s 15. junijem. — Prednost imajo one z večletnimi spričevali, posebno v trgovskih hišah Ponudbe je poslati na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Pridnost« St. 8765. (b) Dobro dekle plemenitega srca, sprejmem kot vzgojiteljico k trinajst mesecev staremu dečku. 2elim, da bi znala nekoliko šivati in nekaj drugih hišnih del. Prednost imajo take, ki so vajene otrok. Ponudbe, če mogoče s sliko, na podružn. »Slov.« v Celju pod »Vzgojiteljica« 8767. Vse vrste svile v krasnih, pestrih modnih barvah najnovejši vzorci za obleke in bluze, velika izbira RJI »PRI ŠKOFU« L3UBL3f)N9 Lingarjeva ulica 3 Pred škofijo 3 STRDDi Bencinski motor Diesel ali Sauggasmotor, dobro ohranjen, 20—25 HP, ku plm. — Prodam 16 HP Sauggasmotor na drva. -Kocbek Alojz, mlin in oljarna, Sv. Jurij ob Sčavnlci. (f) Denar Družabnika (-co) sprejmem za dobro ldoče podjetje. Potrebno 50 do 100.000 din. Z vloženim kapitalom razpolaga družabnik sam. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Ren tabllno podjetje« 8697. Štiristanovanjska hiša nova, ugodno naprodaj Gozdna ulica 10, Maribor Lepe stavbne parcele v neposredni bližini mesta Celja ugodno naprodaj. -Vprašati pri Faninger, Ce lje, Glavni trg 8. (p) Mlin in žago na stalni vodi, In posestvo, obstoječe iz 25 mernikov posetve, treh gozdov. v bližini mesta Kranja, prodam. - Naslov v upravi »Slov.« pod 8744 Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na obraženi posredovalec — Cesta 29. oktobra St. 6, telefon 37-33, Ima napro daj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiS in vil. - Pooblaščeni graditelj ln sod ni cenilec za nasvete brez-pl.ačno, tyi razpgl^. j Sta noi/a uja IŠČEJO: Dvosobno stanovanje kabinetom, iščeta dve starejši dami z julijem. Ponudbe v upravo »Slv« pod »Solidni« St. 8718. ODDAJO: Trisobno stanovanje s kabinetom, oddam prav poceni, šmartinska c. 64. Stanovanje ena velika, tri manjše sobe, pritlkllne. vrt, oddam. Najemnina 500 din, Ogled popoldne. Koryt-kova 26. Opremljeno sobo takoj ugodno oddam. »— Zvonarska 11. Videmšek. Opremljeno sobo poseben vhod, oddam. — Sv. Petra cesta 44-1. (n) LETDUIŠCF Kdor si želi za zmerno ceno prijeten odmor na kaštelanskl rivieri v prostrani sobi, v neposredni bližini morja, naj se obrne na naslov: Obitelj Danilo, KaStel Stari pri Splitu. LJUBLJANSKI VELESEJEM 3. do 12. Junija 1939 Polovična voznina na železnici. 600 razstavijalcev iz 12 držav Krasno darila za obiskovalce velesejma iz tuzemstva (Izvzete so legitimacije za Ljubljano, razstavljalske in uslužbenBke) Vrednost ca 100.000 din Odtrgaj kupon od vstopnice, napiši nanj svoje ime in vrzi zapečateno žaro ob glavnem vhodu. Dan obiska je poljuben. Vstopnico shrani. Komisijonelno žrebanje bo 12. junija 1939 Orehova spalnica (Rok Berlič, Št. Vid n. Lj.), motorno kolo Phaenomen, šivalni stroj Pfaf, kolo Panax (Vok, Ljubljana), motorno kolo Bismarck (Rebolj, Ljubljana), 5 cevni radio Siera (KJemenčič, Ljubljana), kuhinjska boja _ Rogaške Slatine, 1 pletena ribelka (Stražišar, Notranje Gorice), 1 kaseta kos-metičnih predmetov (Cotič, Ljubljana), 20 ročk po 1 kg maslinovega olja (Prvo dalmatinsko trgovačko društvo, Dubrovnik), — , — ------, __ 2 brezplačni vožnji s parni kom I. razreda ska harmonika (Meinl & Herold, Maribor), M Sušak—Kotor in nazaj (Dubrovačka plo-pralni stroj Viktoria (G. Puc, Ljubljana), 1 _ vidba ln Jadranska plovidba), 21 dnevno šotor zložljiv za 4 osebe (Interpromet, Ljub- D počitnice v Niški Banji, 21 dnevne počitnic« liana), 1 kolo Axo (Suttner, Ljubljana), v Brestovački Banji, 10 dnevne počitnice v oprema (Erman & Arhar, Št. Vid), klavir- 1 kolo Diktator (Splošna trgovska družba, Ljubljana), 1 kolo Tribuna (Batjel, Ljubljana), 1 peč Lutz (Rinpena-Lutz, Ljubljana VII.), 2 preprogi (Moderni dekor, Zagreb), 1 vrtna garnitura (Remec & Co., Duplica), 1 vrtna garnitura (Učakar, D. M. v Polju), 50 steklenic Unionskoga piva, 12 buteljk vina (Moser, Zemun), m,minira (Vovk, Ljubljana), 1 zaboj Kneippove žitne kave, 2 za- I Slatini Radencih, 10 dnevne počitnice v Dobrni, 10 dnevne počitnice v Čateških topli- Lcah, 8 dnevne počitnice na Omišlju — Hotel Učka, 7 dnevne počitnice v Novem Vinodoln — Palače Hotel, 7 dnevne počitnice v Kra- Apinskih toplicah, 7 dnevne počitnice v Me-diji-lzlake, 5 dnevne počitnice v Rog. Slatini, 5 dnevne počitnice v kopališču Palič, 2 dnevne počitnice na Bledu — Hotel Union. Oglejte si darila na velesejmu, paviljon „K" Žagani les in grede tesane grede, Jelove in borove, žagani hrastov les - kupujem vsako množino. Ponudbe na Expor-ter I. Meštrovlč, Zagreb, Jelačičev trg 15. (k) .Vsakovrstna zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana SVolfova ulica it 8 Prodamo Najugodnejši nakup moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, LJubljana. (i) la. češnje sveže, trde, kg 4 in 4.50 din, koSare 45 kg, tranko voznina razpošilja po povzetju G. Drechsler, Tuzla. (i) KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH l Najnovejši blagovi za damske in moške obleke, izredno velika izbira! R. •PRI ŠKOFU« L]UBL]9N9 Lingarjeva ulica 3 Pred škofijo 3 70 letnica obstoja zato reklamn Visokovredni J^JJ Ce|||en| »LlLJAN« proizvod tovarne »DALMATIA« Kaštel Sučurac pri Splitu za fasade, stopnice, te-raco, umetni kamen, cementne izdelke itd» Zastopstvo in zaloga: H. GREGOVIC & (o, Ljubljana lvsin ^sem ki uporabljajo Trilysina .. . Kako pravilno operem lase? Kaj je tipično moško izpadanje las? Kako se zavrd premočno Izločevanje maščobe kože na glavi? Kako se prepreči Škodljivi vpliv raznih, glivicam podobnih organizmov na lase? Na ta ln mnoga druga važna* vpraianja boste dobili od* govor v novi Trilysin-brošurl. Ona vsebuje znanstveno ugotovljene podatke o vsem, kar bi bilo treba vedeti v pogledu ohranitve in nege las. Radi Vam bomo brezplačno in neobvezno- dttStavMl tti biošUro. Izvolite1 tilm p&lati čitljivo izpolnjen odrezek. MR. JOSIP HOFFMANN, ZAGREB, MOŠINSKOGA 5 l„S"l. Prosim, da mi pošljete brezplačno novo Trilysin broSurol Točen naslov: NOVA UČINKOVITA SNOV VARUJE VASE LASE I 1: Telovadno in Športno nenadkriljive opreme telovadnic z vgrajenimi orodji v najnovejši, dovršeni izvedbi nabavite v špecijalni Tvor n Id telovadnega orodja J. ORAŽEM RIBNICA NA DOLENJSKEM Kraljevska banska uprava v Splitu Odsek strokovnega pouka. Lovreteka ul. 15. Natečaj za idejno skico za zgradbo Drž. trg. akademije v Splitu Kr. banska uprava v Splitu razpisuje natečaj za izdelek idejne skice za zgradbo Državne trgovske akademije v Splitu. v Natečaj je splošen. Pravico sodelovanja imajo vse strokovne oeebe, državljani kraljevine Jugoslavije, po čl. 5. Pravilnika o konkurzih ki je objavljen v št. '234/LXX Službenih novin od 13. X. 1938. Ocenjevalno sodišče sestavljajo: a) Člani: 1. Inž. Kamilo Tončič-Sorinjski, inšpektor banske uprave v Splitu — 2. Prof. Bradanovič Anton, direktor Trgovske akademije v Spbtu. — 3. Inž arh.' Zemljak Ivan, višji inž. mestnega poglavarstva v Zagrebu. — 4. Inz. arh. Steinmann Egon, arh. tehn. oddelka kr. banske uprave v Splitu. — 5. Inž. arh. Kodi Josip, poobl. civ. arhitekt v Splitu. b) Namestniki: 1. Inž. Mirko Karlovac, šef inženirskega odseka mestnega poglavarstva v Splitu. — 2. Inž. arh. Barač Anton, arh tehn. oddelka banske uprave v Splitu. — 3. Inž. arh. Danilo Žagar, poobl civ. arhitekt v Splitu. c) Poročevalec ocenjevalnega sodišča: Dr. inž. a>rh. Toncic-Sorinjski Zovabljeui. Sestanek pred uršulinsko cerkvijo. 1 Božjepotniški izlet v Komendo, ki ga priredi križanska moška kongregacija v nedeljo 4. junija, bo ob vsakem vremenu. Odhod iz Ljubljane s prvim kamniškim vlakom ob 5.25 zjutraj do postaje Duplica. Vožnja tja in nazaj 11 din. 1 Košnjo ljubljanskega aerodroma bo oddala mestna občina na javni dražbi v soboto 3. junija ob 9 na aerodromu. 1 Romanje Trnovčanov k Mariji Pomagaj organizira Prosvetno društvo Trnovo za nedeljo, dne 4. junija 1939. Romanje bo ob vsakem vremenu, Odhod z jutranjim vlakom ob 6.20 z glavnega kolodvora. — Sv. maša na Brezjah pri Marijinem oltarju bo ob 9. Ob lepem vremenu pojdemo popoldne v eno in pol ure oddaljeni Kovor, kjer bodo v tamošnji farni cerkvi litanije. — Trnovčanke in Trnovčanil Združimo se v močno četo, ki poroma k Materi Božji prosit blagoslova, — Odbor. 1 Živahen včerajšnji živilski trg. Kljub deževju je bil včerajšnji živilski trg razmeroma živahen in dobro založen. Obilo je novega krompirja po 3 do 4 din kg, stročji grah je sedaj že po 4 din, boljši po 5. Dovoz domačih češenj poleg bosanskih napreduje in je bilo včeraj uvoženo v mesto do 20.000 kg raznih češenj. Na stojnicah ob perutni-narskem trgu so bile na prodaj domače češnje iz okolice Sostra, Dobrunj, Št. Lenarta in drugih krajev v litijskih hribih. V teh krajih je leios dobra češnjeva letina. Te češnje so bile 6 do 7 din. Drugače so bilo češnje slabše kakovosti colo po 5, najboljše po 8 do tO din. Jabolka s trga počasi izginjajo. Pesa je po 5 din kg. Na prostoru ob stolnici in škofijsko palačo so bile na prodaj pomladanske gobe, jurčki po 3 din merica. Tam je ponujala neka kmetica iz Stične lepe gozdne jagodo po 10 din liter. Prinesla iili je dve polni košari. 1 Včerajšnji ponesrečenci. Včeraj je na Blei-wei«ovl cesti št. 43, prevzel reševalni avto Štefico Romčevičevo Pri padcu si je zlomila nogo ter je morala v bolnišnico. — Na glavnem kolodvoru je reševalni avto prevzel davi dva po.nesrečenca: zidarja Aloizija Kovačiča iz Velike Loke, ki ie padel z zidarskega odra ler si zlomil nogo in 69 letno starico Marijo Hartmanovo, kočarico iz Male Ko-strlvnice pri Litiji. Tudi ta je padla in si zlomila nogo. 1 Nad 14.000 bolnikov. Do včeraj popoldne ie ljubljanska bolnišnica sprejela v prvih 5 mesecih letošnjega leta skupno 14.380 bolnikov, samo meseca maja pa 3034. To število pa bo do polnoči še naraslo. Povprečno prihaja letos v ljubljansko bolnišnico dnevno kakšnih 100 bolnikov. To je ogromna številka. Letos je bilo do konca maja sprejetih 6koraj toliko bolnikov, kakor lani v prvi polovici leta. Bolnišnica roti bolnike Iz oddaljenih krajev, zlasti tam, kjer imajo bolnišnice v bližini, naj 6e zatekajo raje v štajerske bolnišnice in v dolenjske. Ljubljanska bolnišnica bo sprejemala bolnike iz takih krajev samo v skrajno resnih primerih. Skoraj dnevno beremo na primer, da pripeljejo iz brežiškega okraja koga, ki je izgubil nekaj prstov, kakor da bi zdravniki v brežiški bolnišnici ne znali to operirati. Pa isto velja za elo-venjegraški okraj, za Celje, Maribor, Trbovlje, za novomeški okraj, povsod tam, kjer imajo bolnišnice. Ti bolniki delajo sebi škodo, ker jih je največ odklonjenih, oziroma poslanih v domačo bolnišnico, če pa so sprejeti, povzročajo v bolnišnici samo še hujšo gnečol 1 Posnemajte. II. a razred Klasične gimnazije v Ljubljani je nakazal osrednjemu odboru društva »Bran-i-bor« znesek 42.75 din, ki ga je razred nabral ob priliki majniškega izleta. Domoljubni mladini se osrednji odbor iskreno zahvaljuje z željo, da bi ta lepa gesta našla čim več posnemovalcev. 1 Javno nagradno kegljanje pri »Novem svetu«, Gosposvetska, danes, jutri, soboto, nedeljo. Pet nagrad, sto dobitkov. 1 Danes odprem trgovino s sadjem in zelenjavo na Tyrševi cesti 6. Prodajal bom tudi kruh iz znane Kavčičeve pekarne. Telefonska naročila 36-69. — Cenj. odjemalcem 6e priporočam in jamčim za dobro postrežbo, Tone Bucik, Belokranjski festival 18. junija v Črnomlju Bela Krajina vabi na svoj narodni praznik! Svoje življenjske bitnosli poudarjamo Slovenci v marsikaterem oziru — v prosvetnem, gospodarskem, zgodovinskem, političnem itd. — le na folkloro smo nekoliko pozabljali. Sicer imamo tudi v tem oziru svojega Valva-zorja, smo se tudi v tej smeri začeli gibati že pred sto leti v Prešernovi dobi, a do Folklornega instituta Glasbene Matico še nismo prišli daleč. Ta je pred štriini leti organiziral Koroški dan in pred tremi leti nastop Belih Kranjcev v Ljubljani, ko je France Mnrolt tudi izdal »Tri obredja iz Belo Krajine« 1936. Pravkar stno čitali po časopisju o takem festivalu v Belgradu, kjer ga že nekaj let prireja Novinarsko združenje, in so nas na njem prav uspešno zastopali pravi Beli Kranjci iz Črnomlja in Metlike, ki jih bomo videli tudi 18. junija. Prav v Beli Krajini, kakor na svoj način tudi v Korotanu, se jo ohranilo najbolj verno naše narodno življenje in izživljanje, ker so bili prav oni daleč od sveta, prepuščeni samim sebi, saj jo šele v Napoleonovem času prišla preko Gorjancev v Belo Krajino cesta in šele 1914 tudi železnica. Tako bi bilo prav primerno, da se prav ob Beli Krajini začnemo bolj zanimati tudi za naše narodopisno bogastvo, ki ga ima prav ona v obilni meri. In tako vabi Bela Krajina 18. junija v svojo sredo. Pred tremi leti je prišlo njeno zastopstvo v Ljubljano in nam tu pokazalo svojo pestrost in davnino, sedaj ji bomo vrnili obisk. Vsega sicer Bela Krajina ne bo mogla pokazati, za to je en dan premalo, a videli bomo vsaj glavno: Zelenega Jurija, Črnomaljsko kolo in most, kresnice, viniško, starotrško in adlešičko kolo ter metliško kolo, most, rešetca, robčice, petelinji boj in turn. Prazniku bo priključena črešnjrva razstava. Tujskoprometna zveza in društvo Bela Krajina pa priredita ta dan v Belo Krajino izlet s posebnim vlakom, kar bo toliko ugodnejše, ker bo vožnja precej krajša — in cenejša. Dopoldne bodo organizirani po Beli Krajini še posebni izleti. Prijavo in podrobna obvestila pri »Putniku.« Ne pozabi, da bo kongres Kristusa Kralja že konec julija. — Le žrtve bodo kongresu pomogle do uspeha! KULTURNI OBZORNIK Jubilejna razstava Franceta Kralja Za dvajsetletnico svojega umetnostnega delovanja je zbral prof. F. Kralj lepo kolekcijo del v Jakopičevem paviljonu, in sicer slik in plastik 101 po številu. Mislim, da je le malokatcra umetnostna razstava tako razgibala duhove našega, umetnost in ustvarjajc\čega in uživajočega občinstva kakor pričujoča. Ne da se namreč več tajiti, da sa se časi in z njimi umetnostni ideali precej izpremenili od onih, v znamenju katerih je pred 20 leti nastopil v naši umetnosti iubilant. Kakor je povojna umetnostna revolucija hitro potegnila mladi rod za seboj, taka se je ves razvoj umetnosti tudi jadrno prekopal skozi raznovrstne metamorfoze do današnje oblike. In kar je pri tem važno: ta današnja oblika je take vrste, da precej s kritičnim očesom gleda na tiste čase in jim še zdavnaj ne prizna take pomembnosti, kakor so jo sebi pripisovale starejše generacije. Vendar, če bi kdo poslušal mnenje mladega umetnostnega rodu in občinstva ter bi si jih privzel za čisto zlato, bi se prav gotovo temeljito zmotil. Taka je postava umetnostnih rodov o dvedno: le lastno ustvarjanje je prava ičsta umetnost, neposrednih predhodnikov pa kič in neznanje in temeljna pomanjkanje razumevanja bodisi »barve«, bodisi »risbe«, kompozicije ali »čustva«. Nekaj podobnega, kar že odgovarja času in miselnosti, očita vedno mladi rod starejšemu, zlepa pa ne prizna kakršnekoli zasluge predho.dniku. Vzemimo naš primer. France Krali je pred dvajsetimi leti, — komaj se je naša publika privadila impresionistom — postavil nova načela ckspres:oni6tičnc umetnosti. Odpor s strani preplašene iavnosti je bil neznanski, toda tega je bilo treba na vsak način streti. Za svoje ideale se je pognal v borbo in naposled predrl. Potegnil je za seboj tovariše in tako nekako dal pobudo za organizacijo ekspresionističnega rodu pri nas. Po zaslugi naravne nujnosti je vzrastel nov rod, ki pa vidi zopet drugačne »ideale« pred seboj. Recimo: obliko v realističnem smislu. In 6edaj se prične borba: to, kar vstvarja F. Kralj, je neresnično, z oiirom na realno formo skrajno deformirano, — v isti sapi pa sam vstvarja 6urrealistično in povzema shematiko obrazov, kretenj in obdelavo telesa, pojmovanja prostora, kompozicije etc., od ekspresionista. (Prim.: Kregarjev surrealizem, Se-dejeve tipe obrazov, Smerdujeve glave, dele telesa, relief »Upornih kmetov« Putricha i. t. d.) Ali z drugimi besedami: odpor mlajšega rodu je teoretično vedno večji kot pa praktične nove pridobitve, ki dejansko pripomorejo razvoju umetnosti. Fr. Kralj je s svojim pojavom v naši povojni umetnosti opravil važno delo, katerega je nekdo moral Fr. Kralj: Moja otroka ' opraviti — lahko bi ga storil tudi mlajši rod _ seveda, če bi se generacije zamenjale — in dane« bi po»tem pred njim stal mladi F. Kralj in s prstom kazal na njihova dela, govoreč: »Obtožujem...«! Da se povrnemo k razstavi. Velika platna (»Umetnikova obroka«, »Judežev poljub«) imajo na sebi še največ ekspresionističnih spominov. Poglejmo »otroka«. Figuri sta postavljeni v ospredje, pozi sta nenaravni, stari ekspre6ionistični duh tu še vedno deklamira svojo pe«em. Ozadje je domala nerazumljivo ali bolje nedoločljivo. Stari obrazni tip, posebno pa še način skupine na sliki »Judežev poljub«, razodeva podobno miselnost. Novo pot je umetnik ubral v »Podobi slik. žene«. Tod je jasno razvidna dvojnost umetnostnega nazora in sicer stari način velike koncepcije pojmo-van v linearnem, dekorativnem smislu in novi način spoštovanja detajla (prim. obraz). Vendar je prav zaradi tega dualizma na sliki tako velikih dimenzij vidna nedoslednost, ki je še podprta z barvnim elementom in močno 6pominja na dela seccsije. Ostale slike so posvečene potovanju po Italiji. Nikjer ni tako razločno zaznavno novo realistično stremljenje, ki počasi, a dosledno vdira v svet Kraljeve umetnosti. Nelkoč sem že zapisal, da bo prav detajl tisti, ki bo odprl nove vire spoznavanja resnične narave. Sedaj je spričo množice podob, ki polnijo razstavne 6obe in še posebno spričo malih formatov, ki se nam odpirajo kot mala očesca v svet, to lepo razumljivo. Majhen košček realnega sveta, del spomenika, posamezna arhitektura, stopnjišče je po svoji zanimivosti potisnilo v ozadje velike kompozicije, kjer je idejna tež;ka vsebina pritisnila na obliko realnega sveta in si ga prekrojila po svoje. Zdi se, kakor da bj slikar nezaupno najpreje preizkušal posameznosti iz resničnega sveta, predno se loti večjih skupin. Seveda so ustaline iz preteklega časa še dobro vidne. Tako predvsem kolorit, ki v svojem rdeč-kastorjavem osnovnem tonu lepi kot mrena na slikarski ploskvi, kakor da se boji preveč jasnega pogleda na mnogostrano barvno skalo resničnega vzorca. Nekatera dela kot n. pr. »Capri«, »Neapel«, »Benetke« pa so se že skoro povsem naslonile na naravo in posebno kolorit, ki postaja že kar nekam senzualističen, to dejstvo potrjuje. Dobre slike so »Kapitolijski trg«, »Grob Cecilije Metelle« in nekatere manjše skice. Kakor slike, tako se pa še prav posebno risbe bavijo z predmetom iz realnega sveta. Posebno skupina laviranih risb, ki je tudi domala na zavidni kvalitetni višini, se neprikrito skuša približati realističnemu predmetu. Primerjajmo le te risbe z onimi iz časov prvega Kraljevega nastopa v naši umetnosti, pa bodemo videli, koliko je še ostalo »ekspresionizma« v sodobnem jubilantovem delu. Posebno poglavje na razstavi pa tvorijo okvirji slik. Naposled, kdor pozna posebnosten značaj Kraljeve umetnosti, bo z veliko mero dobrohotnosti in truda le razumel čudovite d<*mislice, ki spremljajo vrsto okvirjev. Vendar na splošno — 6em mnenja — da nekateri okvirji, ki so že več kot izumetničenje, več škodujejo delu samemu kot pa koristijo. Najboljša dela na razstavi so plastične tvorb«. Res imenitna je skupturna skupina »S polfa«. Č« kje, potem se je tu Kralj neposredno približal našemu ljudskemu umetnostnemu čustvovanju. Groba primitivna forma, združena v premišljeno kompozicijo in pa izraz posameznih skupinskih delov so izredna pretehtano združeni v novo umetnostno podobo, da mirne duše labko trdimo, da je take plastike pri nas malo. Poslednji resume forme na skrajni primitivizem predstavlja tudi »Debeluška«, ki zato spominja že kar na prazgodovinske tovrstne vzorce. Krepkeje je spoštovanje realistične oblike vidno na »Rimljanki«, vendar 60 spomini na ostalo izrazno plastiko še močni in živi. Odlični 60 male statuete, ki povečini predstavljajo otroke. Kralj je tukaj najbolj čustveno razgiban, s tehničnega ozira pa prav na zavidni višini. Razstava našega zaslužnega umetnika zasluži številen obisk. Mikuž Stane. Kanadske petorke ki so tudi nastopile pred angleškim kraljem in kraljico Českojihoslovanska Revue, 6. 3—4, v Pragi prinaša zopet veliko gradiva, ki se tiče slovenskih kulturnih problemov. Tnko je Božidar Borko napisal članek ob 90 letnici Prešernove P smrti ter ocenjuje najnovejše izsledke prešer-nologije (Kidričevo izdajo), omenja prevode v tuje jezike ter isknnje za njegovo telesno podobo. Oton Berkopec je napisal lep prigodni-ški članek za 70 letnico slikarja Riharda Jakopiča, ki je izšel v lepi bibliofilski obliki z Jakopičevo podobo turli v ponatisu. S. Strakaty pa se poklanja spominu slovenskega slikarja Ivana Žabota, ki je umrl na Slovaškem in se lopolnoma vživel v slovaški kulturni milje, 'rofesor V. Mčrka, znani prevajalec slovenskih pesmi,_ pri katerem se je za slovensko liriko navduševal tudi pokojni \Volker in jo pod njegovim vodstvom prevajal, je napisal dva zgoščena članka o dveh slovenskih pesniških šest-desetletnicah: pokojnega Murnn-Aleksanrlrova ter živega Cvetka Golarja. Za zgled njune poezije je lepo prepesnil dve Murnovi pesmi (Zelene vrbe so spet zašumele, ter pesem: Kakor roža na poljani...), iz Golarja pa: Deklici (Sadila sera lilijo, beli cvet) ter odlomek iz »Gospe svete«. — Drugi članki so posvečeni srbskohrvatskim problemom. Opozarjamo na lopo pesem Desanke Maksimovič »20.000 dje-vočakih ruku«, ki je natisnjena v izvirniku in se je inspirirala zanjo ob vsesokolskera zletu. V oddelku o novih knjigah je omenjena češka številka Ljubljanskega Zvona, Debelja-kov »Zaklad« v »Slovencu«, Berkopčeva knjiga o Masaryku pri Jugoslovanih, Reissanovi spomini »Iz življenja med vojnoc, Malcšove lito-grafije. Zupančičevi Zbrani spisi, dela Slovenske Matice, miniaturna izdaja Prešernovih pesmi, bolgarski prevodi v slovenščino ter priprave za zbornik o Sloveniji. Dušan Ludvik pa je prepel na češčino Zupančičevo pesem »Zvezde blestijo pokojno...« Kakor vidimo, ta revija lepo spremlja kulturno življenje Slovencev ter informira češko javnost o njem glavno s posredovanjem našega velikega prijatelja, urednika J. S. Strakatega in dr. Berkopca. »Lovec«, št. 6. je izšel in ima bogato vsebino, iz katere navajamo nekaj člankov: M. Hanzlowskv: Kako in kje prezimuje divjad. P. D. Na Mozirski planini po jo ruševci. Ing. ■Sušteršič: Gojitev srnadi. Dr. Mam: Snežni vi- tezi. Ado Makarovič: Lovski izvor dualizma v slovenskem bajeslovju (prinos k slovenski mitologiji). Drago Bižal: Lov in lovci na Kočevskem. Ing. Lupša: V pragozdih in džunglah malajskega polotoka. — Ostali članki se nanašajo na stanovske in organizacijske zadeve. Znani tolmač srbske narodne pesmi in filo-log Drag. Kostič je izdal zanimiv pravopisni slovarček, ki obsega 8000 besed, v katerih se nahajajo črke h, dž, dj, č in č in ki mu je dal naslov »Hodža i djačič«. Ni treba naglašati, da bo prišel prav Srbom, zdi se mi pa, da ga bodo še bolj veseli tisti, ki se srbščine učijo v šolah in se je nikoli ne morejo popolnoma naučiti. Ta knjižica pa bo razbila marsikateri dvom glede pisanja zgoraj omenjenih črk v posameznih besedah, i (Štane 15 din izšla v knjigarni A. M. Popoviž, pošt. predal 693, Belgrad.) Kot 86. zvezek »Zlate knjige« (Kohn) je izšla knjiga »Bajke« Karla Čapka v prevodu Jaroslava Malyja. Obseženih je v knjigi pet bajk (Velika mačja bajka, Pasja bajka, Ptičja bajka, Velika policijska bajka in Velika zdravnička bajka). Tudi na tem področju je pokojni veliki pisatelj pokazal vso ostrino svojega peresa. Knjigarnar A. M. Popovič (Belgrad) je izdal srbski prevod (prevedla Branislava Nedič) znanega dela Francois Moriaca »Isusov život«. Ljudska enciklopedija. Akademik Ugo Ojetti je sprožil uporabno misel o izdaji posebnih ljudskih enciklopedij. Pravilno pravi, da si širše množice ljudstva nikakor ne morejo omisliti obširno in drago .»Italijansko enciklopedijo«. Dostikrat pa je marsikdo v zadregi za priročnik iz njegove stroke. Temu pomanjkanju naj se od-pomore z omenjenimi ljudskemi enciklopedijami, katerih vsaka bi obsegala po eno streho. Zgodovinski viri za proučevanje novejše italijanske zgodovine so se te dni obogatili z izdajo pisem florentinskega politika, pravnika in zgodovinarja Francesca Guicciardinija (1483—1540). Isti izdajatelji zavod »Istituto storico italiano« je pri založniku Zanichelliju izdal pisma Bettiiia Ricasolija. ki osvetljujejo dogodke iz dobe italijanskega narodnega prebujenja. Nov življenjepis Benita Mussolinija je spisal znani biograf Jurij Pini. Prav za prav je to že dvanajsta, a docela predelana izdaja, ki dosega naklado 300.000 izvodov. Pravijo, da je ta najboljši življenjepis Mussolinija in najizčrpnejši očrt njegove stvaritve: fašizma. Pini primerja na koncu stvaritelja nove Italija z Napoleonom in dokazuje, da se Mussolini silno razlikuje od Korza. Pravi: »Nikdar ne želi prvobitnih pravic jrosamez-nika in narodov. Mussolni vedno gradi na temelju tradicije, zasledujoč končni cilj družbene pravičnosti.« Pri Napoleonu naj je torej obratno, ker da je pravice narodov teptal v egoistične namere Francije. Ta življenjepis »Benito Mussolini« (Bologna, zal. Cappelli) so uvedli tudi v šole. Kanadske petorke v spremstvu svojih staršev, bratov in sester in zdravnika stopajo mimo angleškega kralja in kraljice. Ko sta bila angleški kralj in kraljica ob sedanjem obisku v Kanadi v mestu Toronto, so jima pokazali tudi »kanadske petorke«, ki se pišejo D i on ne in jim je ime: Emilija, Cecilija, Ivona, Marija in Ana. Prav te dni so učakale šesto leto in eo vse zdrave in čile. Pred visokima gostoma so stopale v spremstvu svojih staršev, bratov in sester, spremljal jih je tudi njihov zdravnik dr. Allan Roy Dafoe, ki 6trogo nadzoruje njihovo življenje in vse stori, da bi sestrice ostale pri trdnem zdravju. Ta je 6vojim mladim pacijentkam, ki 60 postale prava senzacija in jih hodi gledat radovednost s vsega sveta, oziroma njihovim staršem predpisal življenjska pravila, ki jih je izrazil v 12 točkah, v katerih pravi, da mora otrok takole živeti: 1. Hranite otroka 6ami. 2. 2e tretji dan po rojstvu naj redno je fn spi. Hranite, okopljite, zbudite in v posteljo ga položite do minute vsak dan ob istem času. 3. V prvih treh mesecih naj otrok prespi 90% dneva. Otrok naj 6pi na prostem, če le ni preveč vlažno in vetrovno. Mrzel, miren dan je zelo zdrav. 4. Zunaj in zlasti ponoči mora biti otrok go-rak, pa ne vroč. Ce je tako zavit, da se poti, mu prosti zrak škoduje. Ko je otrok že nekoliko večji, naj se vsako jutro in vsako popoldne poldrugo uro igra na prostem. 5. Okna naj bodo ponoči ob vsakem vremenu odprta, ne sme pa biti prepih. 6. Otrok naj vam nikdar ne zaspi na rokah. Ne uspavajte ga med hojo, tudi ne legajte k njemu. No budite ga, da bi mu izkazovali veselje. Majhen otrok naj po možnosti spi sam, ne s kakim starejšim bratom, tudi ne z materjo. 7. Ce otrok ne mara jesti, mu do prihodnjega obroka ne dajte nič. Tudi majhen otrok more biti 24 ur ob sami vodi, ne da bi mu to kaj škodovalo. 8. Ko je dete štirinajst dni staro, pričnite z oranžnim sokom. Najprej po eno čajno žličico, nato polagoma do navadne žlice. Istočasno pričnite z ribjim oljem. Petorke vsak dan dobe mešanico ribjega olja in oranžnega ali paradižnega soka. 9. Dete kopljite vsak dan vsaj dvakrat. Prvo kopanje v kadi pa naj ne bo prej kot štirinajst dni po porodu. Do tega časa je bolje, če ga 6amo obrišete s toplim olivnim oljem. 10. Pustite otroku, da vpije, razsaja, skače do mile volje. Ce ga preveč varujete, bo dobil čut odvisnosti in boječnosti. 11. Telesnih kazni ne uporabljajte. Ne stra-hujte ga, ne grozite mu. Zaprite ga v temen prostor in ga nekaj časa pustite samega. To je najboljša kazen. 12. Otroku se ne lagajte in nikoli mu ne prelomite obljube. * Tako veleva dr. Dafoe. ki je pri kanadskih petorkah gotovo uspel. Na tisoče otrok pa zraste tudi naravnost proti vsem tem pravilom, pa so zdravi in — pošteni. S I® O R T Po športnem svetu Lahkoatleti v polnem razmahu Francoz Prinot je postavil nov francoski rekord v metanju kopja, katerega je zalučal 63.30 m daleč. Stari rekord je branil atlet Degland z metom 61.34 m. Finski metalci kladiva lepo napredujejo. Sedaj so odkrili v atletu Weidtu odličnega metalca, ki bo očividno postal nevaren nasprotnik svetovnim metalcem kladiva. Pri dvodnevnem mitingu v Helsinki je postavil nov državni rekord z metom 54.72 m. Nikkanen je ponovno prišel v metu kopja nad 70 m. Zalučal ga je namreč 73.43 m daleč. Matti Jaervinen, ki pa ni identičen s svetovnim rekorderjem v metanju kopja istega imena, je pretekel 3000 m dolgo progo v času 8:29.2 min. ter je potisnil olimpijskega zmagovalca Isohollo na tretje mesto. Maeki pa je zmagal v teku na 5000 metrov v času 14:31,4 min. Odlične uspehe so dosegli ameriški lahkoatleti na dvodnevnem tekmovanju univerz v nedeljo in ponedeljek. V izredni formi je črni olimpijski zmagovalec John Woodruff, ki je pretekel 440 jardov v 47 sekundah in je zmagal na 880 jardov v odličnem času 1:51,2 min. Drugi pomembnejši rezultati so še bili: 100 jardov: Weast v 9.8 sek.; 200 jardov: Clapp v 21,2 sek.; ena malja: Zamperini 4:11,2 min.; dve milji Boulan-ger 9:23 min.; 120 jardov zapreke: Humhrey 14,4 sek.; 220 jardov zapreke: Vickery 22.8 sek.; krogla: Ryan 15,98 m; disk: Gaspar 48,94 m; kopje: Peoples 68 m; kladivo: Bennett 54.62 m; skok v daljavo: Perina 7.46 m; skok v višino: Mallery, Wilson in Arrington vsak po 1.93 m; skok ob palici v višino: Day in Ganslen vsak po 4.27 m. V Mainzu so nastopile tudi nemške lahko-atletinje, med katerimi se je zopet najbolj odlikovala atletinja Gizela Mauermayer iz Monako-vega. Kroglo je vrgla 13.27 m daleč, disk 45.78 m, v daljavo je skočila 5.22 m. Ta odlična olimpijska zmagovalka je zmagala tudi v troboju, kjer ji ni mogla nobena druga atletinja blizu. V daljavo je skočila ob tej priliki Berlinčanka, Laschinski nekoliko več, namreč 5.35 m. V teku na 100 m je zmagala atletinja Kohl iz Frankfurta v času 12.3 sekunde. Tudi madžarski lahkoatleti so dosegli uspehe za začetek sezone. V Budimpešti je pretekel Nagy 100 m v času 10,9 sek., za 400 m je potreboval Gor-koi 49.6 sek., 800 metrsko progo je pretekel Isthe-nes v času 1:57.2 min.; za 1500 m je potreboval Szabo 3:57.6 min.; za 5000 m pa Csaplar 14:47,4. V daljavo je skočil Gyurica 7.28 m, s palico je skočil Zsufka 4 m, disk je vrgel Kuliczi 47.73 m, kopje pa je zalučal Varshegi 69.05 m. 10 letnica »Svobode« v Ljubljani Letos poteče 10 let, odkar se je na Viču ustanovila SK Svoboda, ki je po fuziji bivše Svobode s Primorjem, spremenila svoje ime v Svobodo, Ljubljana. Bivša Svoboda in njeni uspehi v pod-zvezni ligi so gotovo še vsem v dobrem spominu. Nanovo ustanovljena viška Svoboda pa je morala začeti popolnoma od kraja in je v letu 1929 začela v III. razredu, potem v II. in kmalu zatem je premagala v tom razredu svoje mnogo starejše tovariške klube in prišla v I. razred. Moštva se- danje Svobode se povsem razlikujejo od prejšnje Svobode. Sestavljena so povečini iz mlajših dijakov in vajencev, ki so v tehničnem oziru odlično podkovana. I. moštvo je v poslednji prvenstveni tekmi z efektno zmago odpravilo jeseniško Bratstvo, ki je danes II. najboljši slovenski klub. Poleg tega ima Svoboda gotovo največ in najbolj talentirano mladino. Juniorsko moštvo je v prvenstveni borbi letos zasedlo II. mesto za Ljubljano, katera jo je šele po trdi borbi odpravila to nedeljo s 3:2. V nedeljo, 4. junija bo ob priliki 10 letnice velik nogometni turnir na igrišču Ljubljane s pričetkom ob 3 popoldne. Nagradni kipi in pokali so razstavljeni v izložbi Tiskovne zadruge v Še-lenburgovi ulici. Kaj pravi najstarejši aktivni slovenski nogometaš Ob priliki proslave 10 letnice SK Svobode v Ljubljani, ki bo v nedeljo, dne 4. junija 1939 na igrišču Ljubljane z izbranim nogometnim programom, bo proslavil svojo 27 letnico igranja nogometa popularni Batič Viktor, ki nam je povedal tole: Kakor vsak deček, tako smo tudi mi leta 1910 napravili veliko žogo iz krp in igrali prvo tekmo na travniku, kjer stoje danes mestne hiše za Bežigradom. Pozneje ko sem se šel učit, smo se zbrali vajenci v društvu »Vzajemnost«, ki je imelo svoje klubske prostore v kleti Narodnega doma. L. 1915 sem odšel k vojakom v Pulj, kjer sem igral pri tamkajšnji mornariški reprezenlanci. Ko sem prišel leta 1917 iz italijanskega bojišča na dopust, sem igral pri SK Slovanu prijateljsko tekmo proti vojaški reprezenlanci in smo tudi zmagali. Po vojski leta 1919 pa sem vstopil v SK Svobodo, in katerih časov ne bom nikoli pozabil. V takratni Svobodi smo bili zbrani večinoma sami delavci, kateri smo se borili res samo za barve svojega kluba. Nešteto ur smo prebili po težkem tovarniškem delu na kuluku za gradnjo igrišča v Trnovem (kjer je danes igrišče Jadrana). Takrat tudi uspehi niso izostali. Nismo igrali zaradi osebne koristi, kakor je to primer danes, pač pa samo iz veselja do športa in viteških borb. Med tem časom sem igral tudi v SK Ilermesu, Primorju in Slovanu, povsod v I. moštvu in sem bil povsod tudi odbornik. Danes pa sem zopet v svojem matičnem klubu Svobodi. Igral sem nešteto prvenstvenih in prijateljskih tekem: tako v Grazu, Celovcu, Beljaku, Knittelfeldu, Mariboru, Celju, Va-razdinu, Cakovcu, Jesenicah, Kranju, Radovljici, Tržiču, Trbovljah itd., in letos še nazadnje v Zagorju. V nedeljo, 4. junija pa se bom definitivno poslovil od zelenega polja in upam, da hodo moji številni športni prijatelji napolnili igrišče Ljubljane. Težko bo slovo, a biti mora, ker mladini pripada čas, mi ji pa moramo narediti prostor. Mislim, da bo edinstven primer v zgodovini našega nogometa, da bosta oče in sin, ki obhaja letos tudi že pet let igranja pri juniorjih Svobode, igrala skupaj v enem moštvu. Pristopajte k 300 dinarski akciji za VI. mednar. kongres Kristusa Kralja, ki bo v Ljubljani od 25. do 30. iuliia