BORCI PIŠEJO VODSTVOM STRANK IN OBČINE
Spravo je treba utrditi, vendar le z resnico o NOV
Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Grosuplje, okrožni odbor medvojnih aktivistov Osvobodilne fronte Grosuplje--Stična, predstavniki vseh domicilnih enot NOV v občini, preiiveli borci grosupeljske in stiške partizanske čete, nosilci partizan-ske spomenice 1941 iz te občine in predstav-niki vseh krajevnih združenj ZB NOV v obči-ni, zbrani 21. novembra 1990 v Grosupljem, najodločneje protestiramo proti popolnemu ignoriranju temeljnih vsebinskih motivov praznika občine Grosuplje, ki je ob letoš-njem praznovanju prišlo do izraza s strani občinske skupščine. Zavračamo tudi more-bitne zamisli, da se ta praznik sploh odpravi. Pričakujemo, da bomo vsi vsako leto 29. ok-tobra praznovali občinski praznik v skladu z zgodovinskimi dogajanji leta 1941, ki so tega dne na tem terenu dosegla svoj vrh z ustanovitvijo grosupeljske partizanske če-te. Svoj protest in pogled na občinski praz-nik utemeljujemo z naslednjim:
1 Z okupacijo Slovenije s strani fašistične Italije, nacistične Nemčije in Horthyjeve Mad-žarske je bil ogrožen obstoj slovenskega naro-da. Ta okupacija je bila genocidna, saj so po-leg takojšnjega preseljevanja večjega dela Slo-vencev iz Stajerske in Gorenjske ter streljanja talcev obstajali tudi načrti za razselitev vseh Slovencev. Z nastankom Osvobodilne fronte aprila 1941. leta in njenega aktivnega odpora proti okupatorjem in za osvoboditev so bili ti načrti onemogočeni. Na območju občine Gro-suplje je izključno iz teh pobud že v prvih mesecih okupacije nastala Osvobodilna fron-ta in se množično zasidrala med ijudmi. Na-stala je torej v času, ko je bilo na tem terenu samo nekaj komunistov, brez organizacijske razpredenosti Komunistične partije SLoveni-je. Toda tudi v grosupeljsko-stiškem okrožju je bila ljudem poznana njena protifašistična in obrambna usmerjenost, ki jo je že neposredno pred vojno sprejel znaten del ljudi, tako kot so sprejemali narodno obrambno dejavnost tu-kajšnje sokolske organizacije. krščanskih so-cialistov in večjega dela posameznikov. ne gjede na njihovo svetovno-nazorsko in politič-no prepričanje. Osvobodilna fronta je bila zato tudi v tem okrožju izključno narodnoosvobo-dilno opredeljena in v daijnjem letu 1941 ni v sebi nosila nikakršnekoli revolucije in bolj-ševizacije. Zato je že 17. avgusta 1941 nastala stiška partizanska četa. 2) Grosupeljska partizanska četa je nastala v dneh, ko so Nemci začeli z izseljevanjem Slovencev v Zasavju. Ta četa bi morala z dru-gimi, takrat že obstoječimi partizanskimi eno-tami v tem predelu Slovenije, to namero naci-stov z oboroženim posegom preprečiti. Usta-novitev grosupeljske partizanske čete in tudi drugih partizanskih enot v Sloveniji torej ni bila motivirana za začetek državljanjske vojne med Slovenci, temveč izključno za boj proti okupatoiju, za osvoboditev Slovenije in za vključitev v skupni oboroženi odpor tistih evropskih držav in narodov, ki so se takrat v neenakem boju spoprijeli z uničujočim voj-nim strojem Italije, Nemčije in njunih sateli-tov. Državljansko Vojno v Sloveniji, zlasti še v t. i. ljubljanski pokrajini, pa so skušali vsiliti tisti vrhovi slovenskih meščanskih strank, ki so že v dneh pred kapitulacijo stare jugoslo-vanske vojske vabili Nemce, da zasedejo vso
Slovenijo. Ko pa je njen osrednji del zasedla Italija, so politiki teh strank takoj izrazili vda-nost in hvaležnost Mussoliniju in njegovi faši-stični oblasti. Z vdanostnim obiskom teh ljudi v Rimu je bil postavljen temelj vsega kasnej-šega kolaboracionizma v ljubljanski pokraji-ni. Da seje ta kolaboracionizem odločil zaneti-ti bratomorno vojno, smo že v poletnih mese-cih 1941 leta čutili tudi v tem delu Dolenjske. Pojavila se je namreč organizacija »Slovenska legija«, ki je že delala spiske pripadnikov Osvobodilne fronte, katere naj bi ob prvem možnem trenutku pobila, sieer pa ovadila okupatorju. Ne dovolimo, da se v čas, v kate-rem sta nastali stiška in grosupeljska partizan-ska četa, vnaša kasnejša, zlasti še povojna do-gajanja. Narodno-osvobodilna vojna je zao-krožena celota, v kateri se je izpolnil osvobo-dilni program Osvobodilne fronte. Borci iz sedanje grosupeljske občine so se bojevali ši-rom Slovenije, tudi na Primorskem, v sloven-ski Benečiji in za Trst ter so tako s svoje strani prispevali, da je bila ob osvoboditvi uresniče-na združena Slovenija, ki pa zaradi takratnih mednarodnih razmer nato ni v celoti obstala. Dobili pa smo pretežni del Primorske in slo-vensko morje. Tega ne bi bilo, če se slovenski partizani ne bi vztrajno borili proti okupatorju in oboroženemu kolaboracionizmu. Vsa dru-ga vprašanja spadajo v sfero ocen sodobne politike in zgodovine. Ustanovitev grosupelj-ske partizanske čete, ki jo je doslej in jo mora tudi v bodoče obeleževati tudi praznik občine Grosuplje, je zgodovinsko dejstvo, ki je neiz-brisno in zato last ne udeležencev NOB, tem-več vseh občanov grosupeljske občine in nje-nih bodočih rodov. Tako kot smo mi dediči kmečkih uporov, reformacijskega in protire-formacijskega gibanja in vseh drugih po-membnih dogajanj v zgodovini slovenskega naroda, tako ostaja tudi narodno - osvobodil-ni boj svetel mejnik slovenskega narodnega obstoja. Zato zahtevamo, da ta praznik ostane in se ga vsebinsko bogati.
3) Zahtevamo, da se ne sprejme predlogov za preimenovanje imen kulturnih ustanov, šol, ulic in naselij. ki so jih dobila po dogodkih ali nesporno zaslužnih akterjev narodno-osvo-bodilnega boja. Spremljaiije takih imen ne sodi med deideologizacijo, marveč je napad na najsvetlejša dogajanja v naši novejši zgodo-vini, ki jih ni mogoče izbrisati brez ostre ob-sodbe v zgodovinskem spominu slovenskega naroda.
Udeleženci sestanka z dne 21.11.1990 priča-kujemo, da bodo naše zahteve padle na plod-na tla in da bodo tako prispevale k ustvarjal-nemu sožitju v občini Grosuplje in utrdile spravo, ki se je v tej občini začela že pred desetletji - v skupnem delu njenih prebival-cev na področju gospodarstva, izobraževar\ja, upravljanja in socialne politike. Udeleženci narodno-osvobodilnega boja bomo podprli vse sedanje in bodoče pobude oblastvenih or-ganov in političnih strank v tej smeri ter jih po svojih močeh pomagali uresničevati, ker mi-slitno, da je v dneh plebiscitarnega odločanja o bodoči usodi slovenskega naroda enotnost temeljni predpogoj strategije izpeljave in uve-ljavitve naše samostojnosti. Imejmo pred oč-mi, da so vsa velika zla našega naroda v dvaj-setern stoletju tragično nastala prav zaradi ne-enotnosti, strankarskih prepirov in njihovega prestiža.