GOSPODARSTVO LETO XVIII. ŠTEV. 501 CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. Trst ne dohiteva prometa drugih pristanišč PETEK, 4. SEPTEMBRA 1964 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Razvoj prometa v prvih šestih mesecih - Avstrija zopet na prvem mestu O razvoju blagovnega prometa skozi tržaško luko imamo na voljo uradne podatke za prvih 1 šest mesecev tekočega leta. Na osnovi teh. si lahko ustvarimo dokaj pregledno sliko, še posebno, ako te podatke primerjamo s podatki o prometu v prvi polovici lanskega leta. Slika ni razveseljiva, vendar nekoliko ugodnejša od lanske. Lani se je namreč pokazalo, da je šel promet naglo po poti navzdol, medtem ko je letos upadel le promet po železnici, dočim se je po morju in po cesti bolje razvijal kakor v istem času preteklega leta. Pri tem je seveda treba upoštevati razna stavkovna gibanja v pristanišču, katera so brez dvoma prizadela celoten promet. Promet je sicer letos nekoliko napredoval, toda jasno je, da se je s tem napredkom ne moremo zadovoljiti, še posebno, ako ga primerjamo z napredovanjem drugih in zlasti konkurenčnih luk. če v tem pogledu primerjamo razvoj v tržaškem pristanišču, potem moramo na žalost ugotoviti, da naše pristanišče dejansko nazaduje, ker pač ne dosežemo takšnega napredka, kako ga doživljajo v drugig pristaniščih. Razvoj pomorskega prometa V prvih šestih mesecih tega leta je znašal pomorski promet čez Trst 2 milijona 695.759 ton, od tega je bilo 2,081.351 ton blaga izkrcanih (dovoz) in 614.220 ton vkrcanih (odvoz). V primeri z lanskim letom, pa tudi z prejšnjima dvema letoma je pomorski promet napredoval: lani je namreč znašal 2,495.348 t. (dovoz 1,862.833, odvoz 632.515), predlanskim 2 milijona 606.970 t. (dovoz 1,881.331, odvoz 725.639). Med dovoženim (izkrcanim) blagom je bilo največ surovih mineralnih olj, namreč 731.951 ton (lani v istem času 728.194 ton), nadalje 269.212 t. gorilnega olja in ostankov (lam 231.672 t.), 207.450 t. železnih kovin (273.980), 117.698 t. premoga (117.119), in med drugim 310.497 ton »raznega blaga« (238.027). Med odvoženim (vkrcanim) blagom pa so zabeležili 92.204 ton petroleja, plinskega olja in tekočega plina (lani 78.482 t.), 78.247 t. cementa (77.279), 58.435 t. lesa (58.906), 39,569 t. magnezita (33.859), 30.238 t. papirja (30.383), 24.013 t. bencina (42.680) in poleg drugega 79.456 t. »raznega blaga« (93.038). Raztovorjenega »raznega« blaga je bilo letos več, vendar je bilo vkrcanega manj raznega blaga kakor lani. Kakor znano je zaslužek z »raznim« blagom, torej lažjim, večji kakor z množičnim blagom. V razpredelnici so označeni podatki o železniškem prometu v prvih šestih mesecih letos v primerjavi s prvo polovico minulega leta. Stolpec z odstotki pomeni delež blagovnega prometa s posameznimi državami pri skupnem prometu čez tržaško luko. Promet z zaledjem po železnici (V TONAH) RAZDOBJE JANUAR - JUNIJ Dovoz 1963 Odvoz Skupaj Dovoz 1964 Odvoz Skupaj % Notranjost Italije 105.223 150.145 255.368 100.598 154.109 254.707 24,66 Avstrija 147.405 126.723 274.128 150.162 130.125 280.287 27,14 češkoslovaška 42.163 248.374 290.537 45.020 171.184 216.204 20,94 Zah. Nemčija 31.823 71.547 103.470 33.628 56.058 89.686 8,69 Jugoslavija 33.573 10.105 43.678 23.976 21.187 45.163 4,37 Poljska 1.695 287 1.982 530 59 589 0,06 Romunija 546 377 923 509 1.616 2.125 0,20 Madžarska 17.730 42.402 60.132 7.891 95.348 103.239 9,99 Švica — 28.746 28.746 10.743 19.978 30.721 2,97 ostale države 22.109 4.307 26.416 7.058 3.069 10.127 0,98 SKUPAJ 402.367 683.109 1,085.476 380.115 652.733 1,032.848 100 Rimom in Prago. Avstrijski promet je letos dosegel 27,14 odsto (lani 25,25) in češkoslovaški 20,94 odsto (lani 26,72 vsega prometa po železnici. Promet z notranjostjo Italije je ohranil približno lansko raven, promet z Madžarsko je precej napredoval, z Zah. Nemčijo je upadel, a z Jugoslavijo malenkostno narasel. Promet po cesti nekoliko upadel Vzrokov za nazadovanje železniškega prometa je več. Tako na primer stavke pristaniških delavcev in samega železniškega osebja, kakor tudi napredek cestnega prometa. Vzporedno z razvojem motorizacije se namreč dviga blagovni promet po cesti in danes igra že tako važno vlogo, da moramo podatke o železniškem prometu z zaledjem nujno dopolniti s podatki o cestnem prometu, ako hočemo dobiti povsem objektivno sliko o deianskem prometu čez tržaško pristanišče. Glede cestnega prometa razpolagamo samo s podatki za razdobje januar - april, že lani se je pokazalo, da se je ta ugodneje odvijal kakor po železnici. Celoten promet po cesti z zaledjem je dosegel v prvih štirih mesecih tega leta 535.687 ton (lani v istem času 533.815 ton). Promet z Avstrijo je znašal 113.831 ton (lani 106.088 t.), z Jugoslavijo pa 5.431 ton (lani 8.663 t.), ali precej manj kakor lansko leto. Cestni promet je še posebno živahen z raznimi pokrajinami Italije, in sicer je znašal 412.601 ton, od tega 134.739 t. z gori-ško in videmsko pokrajino, 125.419 t. s Tržaškim ozemljem in 152.443 z notranjostjo Italije. GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE Ob novih gospodarskih ukrepih Petdeset let po izbruhu prve svetovne vojne je za nami, a petindvajset, odkar je (1. septembra 1939) Hitler kot «fi-rer», kancler in poveljnik nemških čet dal povelje za napad Poljske ter tako sprožil drugo svetovno vojno. Zgodovinarji pravijo, da je Hitler drugo svetovno vojno pravzaprav že začel tedaj, ko je v noči med 14. in 15. marcem 1939 poklical k sebi češkega predsednika E. Hacho ter mu brezobzirno povedal, da bodo nemške čete vkorakale v Prago in zasedle zadnje ostanke češkoslovaške države. Druga svetovna vojna je pobrala čez 50 milijonov ljudi. Kakor, da bi žrtev iz prve in druge vojne ne bilo dovolj! Nevarnost, da izbruhne tretja svetovna vojna, ki bi pri uporabi atomskega orožja, pomenila prav gotovo ugonobitev skoraj vsega človeškega rodu, je velika. Nihče ne more zajamčiti, da iz krajevnih prask v Aziji in Afriki, za katerimi so navadno velike države ne vzplamti nova vojna. Nesreča za človeštvo je prav v tem da se ob vsakem količkaj pomembnem vprašanju oziroma snoru, kakršnih je v zadnjem času vse polno (Vietnam, Laos, Kongo, Ciper itd.) svetovne sile takoj razdelijo v dva sovražna tabora, dva bloka. Le počasi, sicer vztrajno se ustvarja z organizacijo in mednarodnim vplivom tretja sila — nevezanih držav, ki zlasti s svojim vplivom v Organizaciji združenih narodov posreduje in miri. Velika pridobitev za ohranitev miru je vsekakor zbliževanje, med Združenimi ameriškimi državami in Sovjetsko zvezo. Promet z zaledjem po železnici je v prvi polovici tega leta upadel v primeri s prvim poletjem 1963 Nazadoval je od lanskih 1.085.476 ton na letošnjih 1,032.848 ton. Lansko leto še je prav tako zmanjšal, saj je v prvih šestih mesecih leta 1962 dosegel 1,188.828 ton. Letos se je občutno poslabšal dovoz iz zaledja, to je izvoz iz zalednih držav v čezmorske države čez Trst. in sicer od 402.367 t. v lanskem letu na 330.115 t. v letošnjem; prav tako je nazadoval tudi uvoz zalednih držav č°z Trst (letos 652.733, lani 683.109 ton). AVSTRIJA IN ČEŠKOSLOVAŠKA __ Lansko leto je prišlo do zanimivega on.iava: Avstrija, ki je bila dotlej najzvestejši klient tržaškega pristanišča, se je ta- ko oddaljila od Trsta, da jo je prekosila češkoslovaška. Toda letos vodi zopet Avstrija. Predstavnik Češkoslovaške je med svojim zadnjim obiskom v Trstu, in sicer med tržaškim velesejmom, na tiskovni konferenci sicer izjavil, da je Češko slovaška pripravljena še več svojega prometa usmeriti čez Trst. Ovira za povečanje češkoslovaškega tranzita je v tem, da je poravnava pristaniških uslug z izkupičkom češkoslovaškega izvoza v duhu italijansko-^eško-slovaške trgovinske pogodbe o-mejena. Ako bi češkoslovaška hotela vcvečati svoj tranzit čez Trst, bi očitno morala usluge za to povečanje poravnati v dolarjih; temu se Češkoslovaška uprna Za rešitev tega vprašanja, ki bi bilo v prid prometa v našem pristanišču, bi bi' potreben poseben dogovor med Že 45 držav izdeluje avtomobile Ameriška avtomobilska industrija v zahodni Evropi Zagrebški velesejem na vrhuncu Jutri, v soboto, 5. septembra, se začne jesenski Mednarodni velesejem v Zagrebu. (Na obsežni površini 15.000 kv. metrov razstavlja okrog 5.000 razstav-ljalcev od tega približno 1.200 jugoslovanskih industrijskih podjetij. Sejma se udeleži 53 tujih držav (devet več kakor lansko leto); od tega jih je kakih 30 pripravilo kolektivne razstave. Afriške in azijske države bodo imele skupen paviljon. Jugoslovani bodo prikazali v prvi vrsti industrijske proizvode široke potrošnje, v posebnem paviljonu pa proizvode strojne in avtomobilske industrije. Ker bodo na sejmu sodelovale države članice zahodno in vzhodnoevropskih gospodarskih skupnosti, je razumljivo, da vlada zanj po vsem svetu še posebno zanimanje. V zvezi s tem računajo, da si bo sejem ogledalo blizu 10.000 poslovnih ljudi z vseh strani sveta, skupni obisk pa naj bi znašal poldrugi milijon oseb. Za jesensko prireditev ki ima izrazito mednarodni značaj vlada priliko zanimanje tudi med tržaškimi poslovnimi krogi. SKOK CEN NA DEBELO V ITALIJI Milanska trgovinska zbornica sporoča, da se je v zadnjem tednu avgusta pokazatelj cen na debelo v Milanu dvignil za 0,60 odsto, in sicer od 6.413,9 na 6.452,2. Cene so se zvišale jedilnim živalskim proizvodom, rudam, kovinam, tekstilom, rastlinskim živilom, kemikalijam in raznim rastlinskim proizvodom. Popustile so gradbenemu materialu, dočim se indeks cen industrijskim proizvodom ni premaknil. Med jedilnimi živalskimi proizvodi so se podražili sir gorgonzola, jajca, slanina, govedo, piščanci in maslo; med rudami in kovinami baker, svinec, medenina in cin; med tekstili predivo America, volna merinos, juta, surova svila, predivo iz lanu in egiptovski ter indijski bombaž; med rastlinskimi živili krompir, olivno in semensko olje ter domača pšenica; med kemikalijami loj, amonijev sulfat in modra galica; med raznimi rastlinskimi proizvodi pa otrobi. Priobčujemo drugi del pregleda o razvoju svetovne avtomobilske industrije, ki je bil objavljen v biltenu velike ameriške banke First National; City Bank ter obravnava zlasti konkurenco med ameriškimi in evropskimi avtomobilskimi tovarnami. GLAVNE DRŽAVE PROIZVAJALKE čedalje več držav razvija lastno avtomobilsko industrijo, in to zlasti v Evropi. V Evropi je Zahodna Nemčija postala drugi proizvajalec avtomobilov na svetu z letno proizvodnjo 2,7 milijo, na vozil v letu 1963 (ameriška pioizvodnja 9,1 milijona). Do lanskega leta je samo proizvodnja Velike Britanije in Francije presegla 1 milijon vozil, in sicer je proizvodnja prve dosegla 2 milijona in druge 1,7 milijona. Lani sta te države dosegli Japonska, katere proizvodnja se dviga najhitreje, in Italija. Japonci so se usmerili zlasti k proizvodnji prevoznih vozil (tovornjakov); proizvodnja Japonske je lani znašala 1,3 milijona vozil. Italija se je z lansko proizvodnjo 1,2 milijona vozil uvrstila na šesto mesto, in to pred Kanado (s 633.351 vozili) in Sovjetsko zvezo (okoli 600.000 vozil). Lani so v Avstraliji zgradili 374.400 avtomobilov, to je 20-krat več kakor leta 1950 ter se tako postavili na deveto mesto. V Braziliji so leta 1957 montirali 30.000 vozil, lani se je število dvignilo na 172.000. Seveda si industrijske države prizadevajo, da bi čimbolj ohranile za svojo avtomobilsko industrijo domači trg, ki ga zavarujejo z visokimi carinami. Poleg tega pomagajo pri povečanju investicij z raznimi kre- diti. Edino švedska ni šla po tej poti ter ima samo nizke carine na uvoz avtomobilov iz tujine. Danes znaša število držav, ki so pričele izdelovati avtomobile, že 45. MONTAŽA AMERIŠKIH AVTOMOBILOV Nekatere države še nimajo lastne avtomobilske industrije ter se omejujejo na montažo avtomobilov, katerih sestavni deli so bili izdelani v drugih državah, zlasti v Ameriki. Ameriška industrija je dolgo let pred prvo svetovno vojno ohranila močne postojanke tudi s tega vidika, tako je npr. leta 1929 na ta način izvozila okoli 1 milijon vozil, ki so bila montirana v tujini. Tedaj je bila svetovna trgovina z avtomobili skoraj še popolnoma svobodna. AMERIŠKA INDUSTRIJA V EVROPI Za ameriško industrijo je nastal nov položaj, ko so druge države pričele uvajati visoke carine, da bi zaščitile domačo industrijo. Takoj po drugi svetovni vojni so države našle opravičilo za takšno protekcionistično politiko, zatrjujoč, da nimajo za uvoz vozil iz tujine dovolj deviz. Evropska gospodarska skupnost in Evropsko združenje za svobodno trgovino (EFTA) sta v veliki meri sprostili notranjo trgovino z avtomobili, vprašanje je zdaj ali bosta znižali tudi carine za uvoz iz tretjih držav. Ameriška avtomobilska industrija se skuša prilagoditi novim razmeram s tem, da v Evropi čedalje bolj razvija lastne podružnice in to predvsem v Veliki Britaniji, v Zahodni Nemčiji in v Franciji. V teh državah Zunanja trgovina velikih držav Po podatkih nekega industrijskega zavoda v Koelnu (Nem-čija) se je lansko leto Zahodna Nemčija trdno zasidrala na drugo mesto (skupaj z Vel. Britanijo) v svetovni lestvici največjih držav uvoznic. Leta 1958 je že bila na drugem mestu glede izvoza. Največ uvažajo Združene ameriške države, in sicer 12,9 odsto vsega uvoženega blaga na svetu, nemški uvoz pa zavzema 9,2 odsto svetovnega uvoza, prav toliko tudi britanski. Na tretjem mestu je v tem pogledu Francija z deležem 6,1 odsto. Nemški uvoz predstavlja 20 odsto vsega evropskega uvoza. Na izvozni lestvici so spet na prvem mestu Združene države, delež njihovega izvoza pri svetovnem izvozu znaša 20 odsto. Tudi glede izvoza so Nemci drugi, saj krije njihov izvoz 11 odsto svetovnega izvoza. Sledita Vel. Britanija (8,6 odsto) in Francija (6,1 odsto). Nemški izvoz krije 25 odsto evropskega izvoza. AMERIŠKA GROŽNJA JAPONSKI Združene ameriške države so zagrozile japonski vladi, da ji bodo prenehale dajati gospodarsko in finančno pomoči ako bodo japonske trgovinske ladje še nadalje dovažale in odvažale razno blago s Kube. Ljubljana ob koncu avgusta. — Minilo je mesec in nekaj dni od zvišanja cen nekaterih važnih življenjskih predmetov, bolje rečeno nekaterih živil, ki se navadno najbolj trošijo, to je moka, sladkor, olje. Poleg teh živil so se že prej zvišale cene mesu na višino, ki si jo n.pr. pred leti nismo mogli niti predstavljati. Napovedane pa so še nadaljnje spremembe v cenah j in predvideni so novi ukrepi, ki bodo zajeli mnogo širše področje in obseg, kot je n.pr. ukinitev ugodnosti pri vožnjah za letni dopust, ukinitev raznih regresov in podobno. Skratka, namesto sedanjih v mnogih primerih nerealnih cen in ugodnosti, ki so zameglile često pravo sliko v gospodarskem pogledu, naj bi postopno prešli do večje jasnosti v vsakem pogledu, tudi v pogledu prejemkov. To pa je druga stran sedanjih in prihodnjih ukrepov. V skladu s prehodom na ekonomske osnove, naj bi se uredili tudi prejemki zaposlenih, ki bi primerov nespremenjene. Raču-1 terijih gospodarskim organiza-nati pa moramo, da bo ta da- I cijam. Le manjši odstotek je o- vek tudi v občinskem obsegu znižan, ker sicer grozi ob letošnji dobri vinski letini gospodarstvu velika škoda, saj so vinske kleti v mnogih primerih še polne lanske pijače. Ob novih ukrepih, ki se postopno izvajajo, lahko ugotovimo sicer nekatere negativne pojave, ki jih inšpekcije sproti odpravljajo. Seveda pa je prezgodaj še dati kakršnokoli sod bo o njihovem končnem uspehu ali neuspehu, ker to ne za-visi samo od volje zakonodajalca, temveč od številnih drugih okolnosti in činiteljev, ki jih često vr15prej niti ni mogoče predvideti. Pred živahno zakonodajno dejavnostjo Že pred letnimi počitnicami, ki še trajajo a se naglo bližajo koncu, je bilo slutiti, da bo le- odgovarjali njihovi delovni sto-1 košnja dejavnost našega najviš-rilnosti. Uveljavlja se vedno boli : -,e!~a P r?d stavni s ke g a organa iz-načelo, da z nizkimi prejemki ni' mogoče več gospodariti, ker je potrebno na drugi strani nuditi toliko in toliko ugodnosti, kar poleg vsega povzroča veliko administrativnega dela in evidenc ter zopet stane mnogo denarja, ne da pa nobenega haska. so tako nastale velike tovarne, ki izdelujejo razne tipe avtomobilov, ustrezne potrebam na trgu. Tako je delež vozil, izdelanih v ameriških podružnicah v Veliki Britaniji dosegel 41 odsto avtomobilske industrije na Angleškem, 36 odsto v Zahodni Nemčiji in 20 odsto v Franciji. (Prihodnjič konec) PREJEMKE BODO ZVIŠALI Kot je znano, naj bi se po novih ukrepih zvišali prejemki za najmanj po din 1.500.— na zaposlenega na mesec, poleg tega pa naj bi se zvišale tudi otroške doklade, za kar bi moralo prispevati sredstva socialno zavarovanje. Toda dočim je bil ukrep o povišanju mesečnih prejemkov za najmanj 1.500.— din ugodno sprejet, so mnenja glede zvišanja otroških doklad zelo deljena in splošno prevladuje prepričanje, da je sedanje zvišanje po din 600— mesečno na otroka prenizko. O tem se vodi precej živahna javna razprava in lahko pričakujemo, da se bo položaj v prihodnje glede tega zboljšal in da ne 'bo ostalo pri sedanjem minimalnem znesku. —. Seveda je, kar je bilo omenjeno glede zvišanje cen nekaterih živil in drugega ter glede zvišanja osebnih prejemkov in otro ških doklad, samo rekli bi zu naji izraz globokih notranjih sprememb, ki se kažejo v prvi nanji izraz globokih notranjih strukture delitve dohodka v gospodarstvu, to je delitve med družbo in gospodarskimi organizacijami. V teku je proces postopnega prenosa člmveč sredstev na gospodarske organizacije, s čimer bi se okrepila njihova gospodarska moč in samostojnost. V tem pogledu je posebno značilno dejstvo, da so bili ukinjeni razni investicijski skladi od občinskih do zveznih in da gospodarskim organizacijam ne bo treba več odvajati del svojega dohodka v take sklade, temveč bodo s sredstvi sama razpolagala in s tem med drugim tudi odločala o investicijskih vlaganjih. ZNIŽANJE NEKATERIH DAVKOV Poleg navedenega je bil ukinjen prometni davek na mnoge predmete, kar bo zopet omogočilo na eni strani vzdrževanje cen na sedanji ravni, kolikor ne bo prišlo do znižanja, na drugi strani pa možnost ustvarjanja več sredstev v gospodarskih oi ganizacijah za njihove poslovne namene. V tem pogledu je posebno zanimiv primer ukinitve oziroma znižanja zveznega prometnega davka na vino in alkoholne pijače, na kar pa občine niso še reagirale in so obdržale svoje stopnje v večini 5. šele popoldne, ko smo zapustili Videm, se je začelo tisto pravo potovanje, ki je značilno za hitre italijanske 'direttissi-me’ in rapide, ko švigajo mimo ograj in polja, in udarja kot velikanski gong zvok vlakov, ki drvijo v nasprotni smeri. Zanimivo je, da je opaziti na italijanskih vlakih malo tujcev. Pač pa sem opazil na velikih postajah turistične vlake, kompozicije direktno iz vseh evropskih mest, tudi iz daljnih skandinavskih krajev. MNOGO ŽITA TUDI NA MAJHNIH PARCELAH V teh poljanah trojnih Be-nečij sem se čudil, navajen kot sem zdaj v Jugoslaviji velikim kompleksom zemlje pod vodstvom kmetijskih organizacij, kaiko majhna so ta polja koruznih njiv ali pa žita, da gre pravzaprav za razmeroma majh ne parcele. Ta misel me je oblegala vseh petnajst dni gledanja skozi vlakovo okno. Kje so italijanska veleposestva, kje ti latifundiji? Ali se morda skrivajo v tolikih in tolikih mezzadri-jah? V Venetu (na Beneškem) jih ni bilo, v Venetu je bila morda zemlja, ker je še najbolj kmetijski, zato najbolj revna; manj skrbno obdelana kot drugod, ker je treba imeti za skrbno obdelavo denar in z denarjem kmetijske stroje. Po vsej At. Križem kražem po Italiji Italiji morajo imeti iste mlatilnice in kombajne, ker so ležali razmetani po vseh žitnih poljih podobni kvadrati stisnjene slame, ki jo zaouščajo te mlatilnice, potem ko so zmlatile, očistile in nasule v vreče čisto žito. Ne bi razumel, da pridelajo v Italiji toliko žita na tako majhnih parcelah, ko ne bi bil videl na toskanskih in apeninskih gričih tistih hribovskih žitnih njiv, ki segajo v hrib, dokler je le kaj strmine in prostora. Nikjer v Jugoslaviji in drugod nisem videl toliko žitnih polj na naiboli čudnih in zverižemh hribovskih pobočiih. A traktorji, ki so kosili žito na teh noboč-iih, so bili videti kot neznan skp proseni ne VSEGA JE KRIVA VLADA! Boli ko crihajamo bliže Be netkam. ko smo že prišli na Evganeifko Benečijo, tam, ki er ce (rriAi r>riVilj7ofr> morili boli se polni vlak. Ali imajo morda politiki vseh strank iz nove dežele Furlani ia-Julijska krajina res prav. ko trdno da so Furlanija, Goriško in Tržaško v neki mrtvi coni. Vlak .je proti večeru pobesp“l in se ga je polastila neka diriava rrmbovost, k»r nas ni motilo, da ne bi po toli- kih urah sedenja padali v čedalje bolj prizadet razgovor. Vsi sopotniki vedo, da sva Jugoslovana in o Jugoslaviji vedo precej. Saj smo šli mi skozi posebne življenjske, zgodovinske tečaje o Italiji in o Italijanih, a tako tudi oni o nas. Ni kaj skrivati, a smo že toliko prijatelji, da ne govorimo o preteklosti. O svojem režimu, o svojih vladah govorijo, kakor so Italijani navajeni govoriti: Piove, gover-no ladro. Vsemu so vlade krive In tudi ta naj novejša ni boljša Vzdihujejo kar vsevprek in dev-ljejo v nič vse, češ nismo zreli za demokracijo kakor npr. Švicarji ali pa Angleži. V direttis-simih je seveda še posebna socialno opredeljena publika: Kam nas bodo pripeljale te večne stavke? Saj so v italijanskih listih pojasnila z raznih gledišč o razlogih za sedanje težave; toda videl sem v petnajstih dnevih morda petdeset ljudi, ki so v vlakih brali dnevnike, drugi so le prelistavali rotocalche, pisane stripe ,in drugo podobno tiskano blago. A po kioskih so bili šopi dnevnega časopisja sumljivo tenki. GOVORIJO O JUGOSLAVIJI O Jugoslaviji govorijo le ti- velikanske fronte stanovanjskih blokov na robu poteptane kmečke zemlje, tam ima gledalec še nekakšen vsaj delen pregled Marghere, sicer pa ne vidiš dru- sto. kar Jih osebno zon,m,. Kje ^^JSTSSlJ^S. in kako" bi prebili počitnice v Jugoslaviji. Po povpraševanju bi sodil, da jih želi zelo mnogo potovati v Jugoslavijo. Ce ne analizirajo svojih političnih razmer, kaj šele da bi se spuščali v resno razpravljanje o naših razmerah. Niti ne kritizirajo in niso sovražno proti nam razpoloženi. Moški srednjih let pripovedujejo, kako so bili med vojno v Jugoslaviji in kako so skušali pomagati. Kar zadovoljni so vsi videti, da ni nobenega nerazpoloženja med našima državama. Potujemo m govorimo in mimo nas švigajo zadnja lepa mesta pred Benetkami: Coneglia-no, Treviso in druga. Proti Mestni rastejo na vseh straneh novi industrijski obrati, in sicer ne veličastne hale, ampak male tovarnice za 100 do 200 delavcev. Prihod v Benetke Mestre in Marghera sta nenadoma vstali iz zelene ravnine, popolnoma preprečene z zelenimi mejami, jarki, kmečkimi hišami in kvadrati zemlii5č-nih parcel. Tam, kjer začnejo i stri j e, kjer odpove sleherni urbanistični načrt. Irealistični plameni petrolejskih rafinerij vrstami zavaljenih cistern pričajo še bolj kakor v tržaških Žavljah o velikanskih količinah nafte, ki priteka v Marghero in zaokrožuje, kot tudi drugod, statistike o milijonskem prometu v sodobnih pristaniščih. Svet, kjer končuje prevrtana in spre-mešana laguna, ki na njenem nasprotnem robu gnezdijo de-settisoči novih nerodnih ptic-avtomobili na parkirnih vali-ščih, je tak, da bi bila že skromna lepota čudovito razodetje, kaj šele Benetke, ko stopimo izven njene postaje in strmimo z vrha prostranega stopnišča na kanal, ki tod še ni čisto lep v beneški inzularni prečiščenosti, ampak so ob njem še ostanki motne kontinentalne funkcionalnosti v novih stavbah. Takoj že Drva ulica na levo je dovolj ozka in polna duhov in turistične komercialnosti, da smo kar sredi pravih Benetk Nemci sedijo v velikih skupinah okoli malih mizic in pijejo avstrijska piva svojih raznih »Bierbrauerei«, da odplaknejo (Nadaljevanje na 2. strani) redno živahna. Že pred poletjem so bili namreč v pripravi osnutki raznih zakonov in drugih predpisov in njihov seznam se stalno spopolnjuje oziroma veča. To je v glavnem v zvezi z ustavnim določilom, po katerem je treba v dveh letih po sprejemu ustave uskladiti stare predpise z novo ustavo. Od tega roka je dobro leto dni že za nami, kar zahteva seveda v zadnjem času pospešeno delo. V mnogih primerih so se zakonodajni organi odločili, da ne bodo spreminjali in dopolnjevali starih zakonov ter jih na ta način uskladili z določbami nove ustave, temveč da bodo izdelali namesto prejšnjih nove predpise. To delo je sicer zahtevnejše, bo pa vneslo v pravno prakso večjo jasnost. Tako naj omenimo, da je poleg že sprejetih zakonov, ki urejajo davčno snov, v pripravi nov in enoten zakon o gospodarskih organizacijah, poleg tega pa novi zakon o delovnih razmerjih. Oba zakona sta izredno važna, v obeh pa bodo vnešena in sprejeta popolnoma nova načela, ki v marsičem spreminjajo sedanje pravne definicije. Zlasti glede delovnih razmerij je treba upoštevati dejstvo, da je odpravljen mezdni odnos v gospodarskih organizacijah in da je delavec v podjetju danes obenem tudi upravljavec podjetja Že samo to dejstvo zahteva in ima za posledico osnovne spremembe na tem področju. DEVIZNO SAMOFINANSIRANJE Devizna sredstva, ki so jih sedaj zaslužila podjetja z izvozom blaga in storitev, so se stekala v centralni devizni sklad in od tam delila po raznih kri- stal izvoznikom na njihovo razpolago, a še to pod strogo kontrolo deviznih organov. Tako poslovanje z devizami je bilo na mestu v prvih letih in v izgradnji gospodarstva, pokazalo pa se je kot ovira razvoju po prehodu na uveljavljanje splošnih ekonomskih načel ponudbe in povpraševanja in seveda zlasti sedaj v času povpča nih naporov na zunanjetrgovinskem področju. Tak sistem ima v sebi tudi vse negativne pojave administrativnega vodenja. Da bi se položaj v prihodnje zboljšal, so tudi na tem področju predvidene, deloma pa se tudi že izvajajo, spremembe Med drugim je tudi predvideno povečanje deleža deviznih sredstev, ki bodo ostala podjetjem, ki so jih ustvarila s svojo dejavnostjo, kar bi omogočilo njihovo samostojno odločanje glede uvoza. Izvoz naj bi tako ve. zali z uvozom, kar bi zlasti pri. pomoglo k uravnovešanju zuna njetrgovinske in plačilne bilan ce. V ta sistem so vključene ra zen Narodne tudi poslovne banke, kar daje večje možnosti za pravilen razvoj v navedeni smeri. —žj— Še o ameriških teletih v letalih K najnovejši vesti, da bodo Združene ameriške države pričele pošiljati mlada teleta v I-talijo z letali, lahko danes dodamo naslednje podrobnosti: V Ameriki imajo mnogo me sa, ki bi ga radi razpečali v Evropi, že med obiskom zahod-nonemškega kanclerja prof. Er-harda pred nekaj meseci je a-meriška vlada namignila, da bi Američani radi izvažali v Zahodno Nemčijo več živine za zakol. Pozneje — vsaj tako kaže — so se ameriški napori u-smerili bolj na Italijo. Pred kratkim so Američani pričeli izvažati v Italijo teleta z letali na reaktivni pogon. Za sedaj gre samo za kakšnih 1200 telet, ki jih pripeljejo vsak teden iz Amerike. Američani so to akcijo lahko spravili v tek, ker je italijanska vlada dovolila carine prost uvoz 100.000 a-meriških telet do konca tega leta. Poleg tega je IATA znižala prevozno tarifo na 41 stotink dolarja, torej na eno tretjino prejšnje cene pod pogojem, da se teleta prevažajo v nekakšnih kartonskih kletkah. Zaradi teh prevoznih ugodnosti lahko postavljajo italijanski uvozniki ameriška teleta na italijanski trg po konkurenčnih cenah. A-meriška teleta so stara tri tedne, v Italiji jih bodo redili še tri mesece, preden pojdejo v zakol. Dosedanje prevoze je prevzela TWA, za prevoz se zanimata tudi Pan American in Ali-talia. Ameriški živinorejci računajo, da bodo imeli do konca leta od tega poskusa dohodek nekakšnih dveh milijonov dolarjev. Poleg tega se bodo zaloge ameriške živine vsaj za malenkost skrčile. Američani ra čunajo. da bo prevoz živine z letali tudi povzroči! večje povpraševanje po tovornih letalih OMEJEVANJE UVOZA MESA V ZDA Predsednik Johnson je nedav no podpisal zakon, ki omogoča kontingentiranje uvoza mesa, a-ko prekorači uvoz iz tujih dežel določeno mejo. ZDA uvaža-, o meso predvsem iz Irske, Avstralije, Nove Zelandije in Mehike. fisenae Ali so res konservativni ? Pravijo, da so Angleži konservativni, imajo tudi še vedno konservativno stranko. Potem se ne moremo čuditi, da so tudi njihovi ministri konservativni. Minister, ki se spre z italijansko družbo «Alitalia» in omeji število njenih letal, ki lahko ponoči pristanejo na londonskem letališču, mora biti toliko bolj konservativen, celo nazadnjaški. Minister je vrh vsega trmasto vztrajal pri svojem sklepu in se spustil v oster spor z družbo, ki je zapretila, da bo sploh ustavila polete proti Londonu. V resnici pravo nazadnjaštvo ovirati zračni promet ter se pravzaprav povrniti k najmanj 130 let stari železnici! In še zakaj? Da ne bodo letala ponoči motila državljanov v stanovanjih okoli letališča! In vendar je angleško javno mnenje dalo ministru prav. Naveličalo se je strahovlade motorja, ki neusmiljeno pobija ljudi na zemlji, a hoče zdaj zavladati tudi v zraku. Ljudje si želijo zopet več varnosti in miru. Brnenje motorja v zraku res dviga človeka, zlasti mladega, in njegovega duha, drami moči in voljo. Vendar vse ob pravem času; sicer se spremeni v neznosen nemir, ki človeka ubija. Ali so Angleži, ki imajo od leta 1960 že zakon proti nemiru na zemlji (tsorejv in motorjev), res starokopitni, če so zdaj začeli boj po časopisju tudi proti ropotu nad glavo? Naj odgovorijo tisti, ki so kupili stanovanje v kondominiju v sodobni, toda slabo izolirani hiši, ter slišijo, kakor pravijo, celo šivanko, ako zdrkne iz rok pridne gospodinje v stanovanju nad glavo. Ali je protest proti ropotu iznad glave ali proti pomanjkanju izolacije, ako v kondominiju točno veš, ali je sosed, ki je ostal kljub vsemu napredku v atomski dobi le človek z vsemi človeškimi potrebami in nadlogami, odšel v «kabinet» v sosednem stanovanju po veliki ali mali potrebi, res samo krik hropečega konservativca. Angleška javnost, in prav gotovo ne samo angleška, je mnenja, da je klic po miru neodložljiva zahteva in otrok današnjega časa, ki ga človeški organizem ne more več dohitevati. Javno mnenje ne vstaja več samo proti arhitektom in gradbenim mojstrom, ki niso vedno krivi, temveč tudi proti hišnim lastnikom, ki prav redko dovoljujejo popolno svobodo načrtovalcem in gradbenikom. Ni vselej arhitektov ali graditeljev zalet za sodobnostjo kriv, ni kriv niti zdaleč tehnični napredek, nasprotno, prav ta o-mogoča povsem sodobno in popolno izolacijo. Treba samo nekaj denarja več. Da, da, denarja, pritrjujejo hišni lastniki, ko pa stanovalci hočejo vedno več luksusa pri vsej opremi, kar gre na škodo izolacije. Res, od pomanjkanja izolacije do špeku-laije ne bo tako daleč. Izolacija — špekulacija, vsaj fonetično sta si precej blizu. —Ib— IZ ŽIVLJENJA Tisti, ki menijo, da denar napravi vse, bodo pač storili vse, da pridejo do denarja. Dva pisarniška uradnika razpravljata o novem stroju. Prvi pravi; Vem, da opravi delo za štiri ljudi, toda jaz bi rajši imel ljudi. Beda ni nesreča, toda to je vse. kar lahko poveš njej v prid. Predsodek: Mnenje, ki ga ima nekdo, ki ga ne maramo. GOSPODARSTVO Petek, 4. septembra 1964 K 11 1 6s M PREDSEDNIKU segniju JE BOLJE Predsednik republike A. i_„ gni je bolan že mesec dni« Razvoj bolezni v zadnjih dneh daje upanje, da bo predsednik, ki je prebolel že dve krizi, prestal hudo bolezen. Zdravniki so se namreč bali, da bo nastopila še tretja kriza, do te pa k sreči ni prišlo. Bolnik je prišel zopet k zavesti ter lahko uživa hrano. Zaradi izboljšanja -niso trije profesorji Chal-liol, Fontana in Giunehi, ki so ga doslej preiskavah vsak dan in sestavili poročilo o njegovem zdravju, v Četrtek sploh pregledali bolnika. PO TOGLIATTIJEV! SMRTI. V rimski poslanski zbornici so se svečano oddolžili spominu Palmira Togliattija ter po govorih predstavnikov raznih političnih strank in predsednika vlade Mora prekinili sejo za pol ure. V imenu komunistov je spregovoril Ingrao. V zvezi z glediščem Palmira Togliattija o sovj etsko-kita jskem sporu poročajo listi iz Rima, da je Togliatti med svojim bivanjem v Jalti imel s seboj posebno spomenico, v kateri je razložil svoje poglede glede omenjenega ideološkega spora. Hotel jo je izročiti Hruščovu. Spomenico je prinesla zopet v Rim Nilde Jotti, njegova življenjska tovarišica, ki jo menda namerava objaviti. Togliatti naj bi bil proti javni obsodbi Maoeetunga, čeprav je naglasil, da je italijanska komunistična stranka v tem sporu na strani Moskve. NOVI POSLANIKI. Zunanji minister Saragat je odredil nekaj sprememb v diplomatski službi. Za italijanskega poslanika v Bonnu je bil imenovan Gastone Guidotti, za poslanika V Parizu Giovanni Fornari, bivši ravnatelj za politične zadeve v zunanjem ministrstvu; za poslanika pri Sv. Stolici Giulio Del Balzo, glavni ravnatelj za kulturne zadeve v zunanjem ministrstvu; za poslanika v Madridu Sil>j di SanVAndrea dTJs-sita. glavni ravnatelj za osebne zadeve v zunanjem ministrstvu; za izrednega poslanika v Lisbo-ni Giuseppe Cernlli Pirelli. Italijanski poslaništvi v Sofiji in Budimpešti sta bili dvignjeni na raven veleposlaništev. ZOPET ATENTATI NA JUŽNEM TIROLSKEM. Prejšnji četrtek ponoči je neznanec vrgel bombo na italijansko vojaško vozilo, ki se je ustavilo na cesti blizu Brunecka in v katerem je bilo več vojakov. Zaradi eksplozije je bilo pet vojakov laže ranjenih, štiri so odpeljali v bolnišnico. Nemška agencija AP domneva, da so hoteli atentatorji izzivati ministrskega predsednika Alda Mora, ki je bil v južnotirolski vasi St. Ulrich na oddihu. Nekaj dni nato so italijanski ca-rinarji visoko v planinah blizu avstrijske meje zalotili v neki koči dva oborožena civilista, ki sta pričela takoj streljati. Italijanski carinski podčastnik je bil pri tem ranjen. Italijanski finančni stražniki domnevajo, da sta to bila Georg Klotz in Luis Amplatz, ki sta bila na milanskem procesu v odsotnosti obsojena na visoke kazni. Finančni stražniki so ju zaman zasledovali na begu. V noči med 1. in 2. septembrom so poskušali neznanci vreči bombo na kočo italijanskih finančnih stražnikov nedaleč od avstrijske meje. Računajo, da je bomba bila vržena z razdalje 400 metrov, vendar je padla 200 metrov pred kočo ter tam eksplodirala. Hkrati so neznanci streljali na kočo tudi s strojnico. Pri tem ni bdi nihče ranjen. Avstrijski minister za zunanje zadeve dr. Kreisky, ki je na oddihu na Koroškem, je izjavil, da je avstrijska vlada vselej obsojala uporabo nasilja na Južnem Tirolskem. Zadnji atentati kažejo, da so atentatorji prešli k novi taktiki: doslej so rušili električne opornike, medtem ko so novi napadi naperjeni proti ljudem v javni službi. POSVETOVANJA PRI TITU. Francoska obveščevalna agencija AFP poroča iz Beograda, da bodo pri Titu trije ali štirje važni sestanki, in sicer z Gheor-ghijem Dejom, Walterjem Ul brichtom in češkoslovaškim predsednikom Antoninom No-votnim. Verjetno pride v Beograd tudi Kadar. PITTERMANN PREDSEDNIK SOCIALISTIČNE INTERNACIONALE. V Bruslju bodo te dni svečano proslavili 100-letnico socialistične internacionale. Predstavniki socialističnih strank so izbrali za predsednika avstrijskega socialista dr. Pittermanna. ZOPET ATENTAT NA DE GAULLA. V Toulonu so pri spomeniku Mont-Farron v cvetlični vazi odkrili bombo, ki je bila po splošni domnevi namenjena predsedniku de Gaullu. Ta je namreč prisostvoval svečanosti tik ob spomeniku v spremstvu devetih ministrov in velikega števila tujih poslanikov. Računajo, da bi bila bomba, ako bi eksplodirala ubila vsakogar v razdalji 30 metrov. V njej je bilo 3 kg razstreliva T.N.T. Doslej še niso mogli ugotoviti, ali je bila bomba res postavljena pred 15. avgustom. Vrtnar je opazil, MEDNARODNA TRGOVINA Vina z nalepko Gospodarskega razstavišča si utirajo pot na svetovne trge Kemikalije na italijanskem trgu Na trgu s kemikalijami v Milanu je poslovanje razmeroma živahno. Razpoložljivost je zadovoljiva. Cene so nestalne. Navajamo tečaje nekaterim važnejšim kemičnim proizvodom od dne 29. avgusta (fco skladišče pri grosistu, brez embalaže). Etilni acetat 175-190 lir za kg, čisti aceton 73-80, ocetna kislina tehnična 96-97 ods. 120-135, borova kislina čista 180-200, ci-tronova kisi. 390-430, mlečna k. 40 ods. 100-110, solitma k. 42 Be 43-45, čista 90-110, žveplena k. čista za analize 105-115, vinska k. 430-460, terpentin čist 135-145, butilni alkohol 265-285, metilni alkohol denat. 80-90, pšenični škrob 140-155, topljiv bencin 170-190, benzol 90 ods. 40-50, benzol T.P. 99,9 ods. 50-60, bo-raks 100-105, kalcijev klorid topljen 70-75 ods. 42-46, kaolin ameriški 60-130, mlečna sirnina do- OiF/VA#? POVIŠANJE DENARNEGA OBTOKA. Denarni obtok se je v Italiji do konca julija zvišal na 3530 milijard ter je bil za 85 milijard lir višji kakor konec junija. POVIŠANJE AMERIŠKIH ZLATIH REZERV. Sporočilo Fe-deral Reserve Boarda pravi, da so se ameriške zlate rezerve v juliju povišale za 6 milijonov dolarjev. Meseca junija so ZDA prodale za 70 milijonov dolarjev zlata. Ameriške zlate rezerve v tem letu precej nihajo. Meseca junija so se skrčile za 70 milijonov dolarjev, medtem ko so v aprilu pridobile 177 milijonov. UPADANJE ŠVICARSKIH ZLATIH REZERV. Švicarska narodna banka pravi v svojem sporočilu, da so švicarske zlate rezerve v mesecu juliju nekoliko upadle. Posli z banko za mednarodna plačila v Baslu so se povečali za 35,3 milijonov frankov, vendar so se zlate rezerve zaradi tega zmanjšale za 34,5 milijonov frankov in znašajo danes 11.079 milijonov. NOVI JUGOSLOVANSKI BANKOVCI. Narodna Banka Jugoslavije bo sredi septembra postavila v promet nove bankovce od 5.000, 1.000, 500 in 100 dinarjev, na katerih bodo nekatere spremembe. Na eni strani novih bankovcev bo namesto grba Federativne ljudske republike Jugoslavije, grb Socialistične federativne republike Jugoslavije; namesto napisa »Narodna banka FLRJ» bo na novih bankovcih napis »Narodna banka Jugoslavije«; namesto prejšnjega datuma «1. maj 1955», bo datum «1. maj 1963»; namesto podpisa prejšnjega guvernerja Narodne banke, bo odslej podpis sedanjega guvernerja. Od 15. septembra dalje bo po potrebi v obtoku tudi kovani denar od 10, 5, 2 in 1 dinarja z vsemi spremembami, ki so izvršene na papirnatem denarju. Sedanji bankovci in kovanci bodo ostali v obtoku kot zakonito plačilno sredstvo. mača prvovrstna 310-325, argentinska 375-385, vosek Candelilla 900-960, Carnauba siv masten 620-660, rumen čebelji rafiniran 800-900, klor tekoč 80-90, kloro-formij tehn. 135-145, metilni klorid 300-330, magnezijev topljen 33-35, klej zajčji 300-390, kolofoni j a svetla WW ameriška 220 do 230, kolof. HI 155-160, Škrabov gumij domač 140-150, nizozemski 160-180, koruzni 120-140, topila za mastne lake 140-180, krompirjev škrob nizozemski 120-125, glicerin enkrat destiliran 28 B,i 280-290, dvakrat dest. 30 Bč F.U. 330-350, glikoza tekoča 45 Be 97-105, gumij Cor-dofan v zrnih 325-350, svinčena gladčina 230-270, svinčena rdečica 210-250, naftalin bel (v kroglicah) 125-135, olein živalski destiliran 6/10 170-180, olein kokosov 150-155, mešan (živalski in rastlinski) 80-90, kokosovo olje Cejlon 265-270, olje iz kitajskega lesa 510-520, olje laneno surovo 245-270, mandeljno-vo F. U. 2000-2500, ricinusovo zdravilno olje 410-450, olje iz surove soje 295-305, rafinirano 345 do 360, ribje olje 245-260, parafin rafiniran (v tablicah 62-54) 135-145, aluminijev prah 800 do 900, kalijev karbonat 98-100 ods. 175-185, loj fancy ameriški 112 do 115, talko bel v prahu 30-60, toluol čisti 48-55, trielin 130-135. PRIMANJKLJAJ V ZAHOD- NONEMŠKI PLAČILNI BILANCI Ob koncu julija so se zlate rezerve zahodnonemške Zvezne banke zmanjšale za 439 milijonov mark. Hkrati se je povečal primanjkljaj v zahodnonem-ški plačilni bilanci, ki se je prvič pojavil pred nekaj meseci. V prvem polletju je imela plačilna bilanca še prebitek 129 milijonov mark, v istem razdobju lanskega leta 880 milijonov mark. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta se je primanjkljaj dvignil na 307 milijonov mark. Letošnji X. jubilejni mednarodni vinski sejem v Ljubljani (od 29. VIII. do 6. IX.) se je razvijal pod znamenjem dobre vinske letine, kakor vedo povedati poročila iz raznih vinorodnih krajev Slovenije, Jugoslavije, raznih evropskih držav in ponekod tudi iz inozemstva. Vinski mednarodni velesejem v Jugoslaviji je namreč povezan z vsemi petimi kontinenti ter je tako letos dobil ' 726 vzorcev vin za ocenjevanje iz raznih držav Evrope, Amerike, Avstralije, Afrike in sovjetskih delov Azije in je zato zainteresiran, da dobi vzorce vin dobrih letin, ki se jih v kletarskih in vinskih trgovskih krogih dolgo spominjajo. Desetletno ocenjevanje vin po mednarodnih komisijah je prineslo ljubljanskemu vinskemu sejmu takšno veljavo, ki je ne misli in ne more nobena ustanova na področju enologije spodbijati. Francozi kot naj večji proizvajalci vin, in sicer takih vin, ki se jim je težko postaviti ob strani, so v svoji vinski reviji »Vinicole« napisali, da je ljubljanski vinski sejem na najboljši poti, da postane najvažnejša prireditev ie stroke. Na letošnjem sejmu sta se prvič pojavili s številnimi vzorci ZDA in ZSSR. Ameriška vina so seveda vsa iz Kalifornije in sicer so kabernet, rizling, pinot, sau-vignon in šampanjec, sovjetska vina pa so iz Novočerkaska, Krasnodara, Moldavije in raznih sovjetskih republik "iz azijskih predelov: iz Azerbejžana, Armenije, Kirgizije, Kazahstana, ki proizvajajo razna šampanjska vina, madeiro, heres, kabernete, rizlinge in druga nekoliko že klasična vina. Mimogrede povedano hiti ZSSR z vso silo čimveč povečati površino svojih «>*?;<» .-iti v« LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «Bled» je 2. septembra odplula z Reke v Split. Ladja «Zeletigora» pluje proti jadranskim pristaniščem. «Bovec» pristane 6. septembra v Rio de Janeiru, od koder bo nadaljevala plovbo proti Buenos Airesu. ((Pohorje« je te dni zapustila Dakar namenjena v Monrovio, Takoradi, Temo in Apapo. «Bohinj» pluje proti Ta-kcradiju, Temi, Lomeju in A-papi: ((Ljubljana« je zasidrana na Reki. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje - Severna Amerika: »Slovenija« 21. septembra, »Novi Vinodolski« 21. oktobra; Proga Jadransko morje - Perzijski zaliv: »Nikola Tesla« 5. septembra, «Treči maj« 15. septembra; Proga Jadransko morje - Bengalski zaliv: »Dinara« konec septembra; Proga Jadransko morje - Indija in Daljni vzhod: »Kosovo« konec septembra ali v začetku oktobra; Proga Jadransko morje - Daljni vzhod: »Lovčen« konec septembra. PREVOZNINE V LONDONU Po določenem obdobju splošnega nezanimanja je na področju morskih prevoznin spet zaživelo. Prevozne tarife so pričele naraščati in po vsej verjetnosti se bodo kmalu povzpele na običajno raven. Prevoznine za žito od Zaliva ZDA do Japonske, v septembru znašajo 9,80 do 9,85 dolarja Za tono, od River Plata do Antwerpena in Hamburga, september, 72/6 šilinga za tono; prevoznina za 25.000 ton boksita od Weipe do Rotterdama (september - oktober) 40 šilingov. Konec avgusta so zabeležili najem ladje za prevoz težkih žitaric od severnega dela rta Hatteras do Puer-ta Cabella (september) za 5 dolarjev pri toni, od velikih ameriških jezer do Antwerpena, Rotterdama in Amsterdama (september-oktober) za 8.50 dol t in od Zaliva ZDA do Antwer-pena, Rotterdama in Amsterdama (september) za 5,10 dolarja pri toni. vinogradov. V Ljubljani so lahko zadovoljni, ker so skupaj s 377 jugoslovanskimi vzorci zbrali vsega skupaj 1103 vzorcev iz 25 držav in petih kontinentov, kar pomeni, da so dosegli največje ocenjevanje na svetu. V desetih letih so zaradi dela vinskih sejmov, zlasti ocenjevanj, proizvajalci vin v Sloveniji, Jugoslaviji in v državah, ki leto za letom pošiljajo v Ljubljano vzorce, zasukali rokave in dosegli izboljšanje kakovosti vin. Pazili so tudi na embalažo, na steklenice in nalepke, ki so po zunanjem svojem videzu skladne z žlatno vsebino ocenjenih vin. Nalepke ljubljanskega Gospodarskega razstavišča na steklenicah za pijače, ki so prejela na ljubljanskem sejmu odlikovanja, si utirajo pota na domačem in tujih trgih kot jamstvo za svetovni visoki razred najboljših vin. Na sejmu smo zvedeli, da je v Jugoslaviji 270.000 ha vinogradov in da nridelajo 4,630.000 hi vin. Slovenija ima najbolj različna vina in jih pridela nekaj nad 500.000 hi. štajerska daje visoko vrstna bela vina, Bela krajina, Dolenjsko in Bizeljsko lahka namizna vina s prijetno kislino, a Primorska znana vina, podobna severnoitalijanskim vinom. Ocenili so kot vsako leto tudi vzorce žganih pijač: angleške scotch whiskyje, bolgarske pli-ske, slivove, finske likerje cher-ryje in brandyje; vzhodnonemške dry gine, kirsche, cherrvje; zahodnonemške branntvveine, rume, korne, romunske slikovite, in plum-brandyje; sovjetske konjake; jugoslovanske mara-skine, šljivovice, mastike, rume, brandyje, vinjake, brinjevce itd. itd. Vzorcev iz 12 držav je bilo 188. Sadni sokovi so bili samo iz Finske in Jugoslavije. Finska je poslala vzorce jabolčnika in ci-dra, kašaste kategorije. Jugoslavija je predložila 58 vzorcev naravnih bistrih sokov, naravnih motnih sokov, impregniranih s CO2, kašastih sokov, koncentriranih sokov, matičnih sokov in sadnih sirupov. Jugoslavija je pobrala v tej stroki 7 zlatih kolajn, 11 sbebrnih in 18 bronastih kolajn. Zaradi velikih zalog vina v Jugoslaviji branijo vodilni krogi v trgovskih vinskih krogih mišljenje, da je treba predvsem u-staliti notranji trg. Potrošnja vina v Jugoslaviji se bi morala zvišati od sedanjih 18 litrov na 25 litrov na prebivalca. Izvoz vina v inozemstvo ne more rešiti celotnega vprašanja neprodanih zalog, ker gre v Jugoslaviji kakor tudi v drugih vinogradniških deželah le 10—20 odsto pridelanega vina v izvoz. Za Jugoslavijo pomenijo vzhodne socialistične države u-godno in realno perspektivo. Države Evropskega skupnega trga pa so čedalje manjši kupec jugoslovanskih vin zaradi njihovih visokih zaščitnih carin. V zadnjih letih narašča vrednost izvoženih vin, ne pa njihova količina, ker se čedalje bolj izvažajo tipska in sortna vina, ne pa masovna vina kot surovina za predelavo v alkohol. A. R. Slasti in grenkobe hmelja v Savinjski dolini Prav pretekle tedne meseca . krčile površino hmeljišč, ker so avgusta je končalo obiranje hmelja v Spodnji Savinski dolini v vaseh okoli Žalca. Letina za hmelj je bila dobra, saj ni hmeljarjev, kakor lani, pritisnila suša, hmelj je lepo zelen, prve kategorije, kakor ga zahteva huda mednarodna konkurenca. Čedalje težje je dobiti obiralce, čedalje bolj daleč jih je treba iskati. V Savinjski dolini jih skoraj ni, ker jih odteguje domača. industrija v sami Savinjski dolini in še bolj veleindustrija v Celju. Največ obiralcev prihaja sedaj iz Hrvatskega Zagorja in Vzhodne štajerske. Družbeno posestvo in zasebni kmetovalci so se še bolj potrudili, da jim priskrbe primerno prenočišče in hrano. »Od »škafa« dobe obiralci po 100 din, kar iznese za celo obiralno sezono, ki traja od 14 dni do treh tednov, okoli 20.000 din poleg hrane in stanovanja. Za ljudi, ki žive v agrarnih predelih Zagorja in Spodnje štajerske, pride ta denar, zaslužen v poletju, zelo prav. Precej je med obiralci zelo mladih deklet, ki še spadajo pod obvezni šolski pouk. Dosti je bilo dela s hmeljem, preden je bil zrel za obiranje, in še dolga in zelo kočljiva bo njegova pot do svetovnih tržišč. Toda v Savinski dolini je že stara tradicija, kako je treba ravnati s hmeljevimi nasadi, kako sušiti hmelj, kakšna je embalaža za evropske in kakšna za prekomorska ameriška tržišča. ZAČELI SO L. 1800 že okoli 1. 1880 so se začeli na veliko ukvarjati s hmeljarstvom v dolini Savinje in na Koroškem okoli Radelj, Mute in Dravograda. Zdaj ga sade v Sloveniji tudi okoli Maribora, posebno na Ptujskem polju in celo na Dolenjskem: nekaj tudi v Posavju, nekaj okoli Novega mesta in Metlike. V drugi svetovni vojni je nemška zasedba prizadejala strahovit udarec slovenskemu hmeljarstvu. Nemške zasedbene okupacijske oblasti so nasilno potrebovali čimveč žita, krompirja in mesa za svoj oblegani rajh, a verjetno se je nemška hmeljarska proizvodna kasta hotela tudi znebiti neprijetne konkurence savinjskga sgoldin-ga». Od predvojnih 3.000 ha zemljišč jih je ostalo leta 1945 ob osvoboditvi komaj okoli 600 ha. Počasi se je nato dvigala površina, a počasi tudi kakovost gol dinga. Zdaj je v Sloveniji okoli 2.200 ha zemlje pod hmeljem, od katerih je približno 600 ha v družbeni proizvodnji kmetijskega kombinata Žalec ter okoli 1100 ha v rokah zasebnih malih kmetov. POTREBNA JE MEHANIZACIJA Večina vseh hmeljišč je kajpada še zmerom v Savinjski dolini. Kako je razdeljena površina hmeljišč v obdelavi zasebnih kmetovalcev? Povprečno imajo kmetje po en ha hmelj evih nasadov, parcele so zelo majhne, vprav atcmizirane. In pri sedanjih razmerah, ko primanjkuje delovnih moči in je nujno potrebna mehanizacija del, so take parcelice nedonosne. Zdaj se obdelava in modernizacija velikih hmeljišč osre-dotočuje v rokah kmetijskega kombinata Žalec, ki je prevzel posestva, inventarje in obveznosti do zasebnih kooperantov, ki sta jih imeli prej kmetijski zadrugi Savinjska dolina in Žalec. Kmetijski kombinat tudi vzdržuje Inštitut za hmeljarstvo. V okviru kombinata deluje tudi Hmeljsad, ki je trgovsko podjetje za razpečavanje hmelja na tržiščih in za nabavo potrebnega materiala za poslovanje proizvodnih obratov. Vseh obratov kombinata je 24, izmed teh se nekateri ukvarjajo z drugimi nehemljarskimi panogami kmetijstva z živinorejo, mlekarstvom, s prodajo mesnih izdelkov, s proizvodnjo in prodajo krompirja; saj bodo letos pridelali okoli 1000 stotov krompirja. Precej so pridelali tudi žita, ki je v primerjavi z žitorodnimi pokrajinami Jugoslavije v Sloveniji dobro obro- Ozadje upadanja železarske proizvodnje Pred kratkim smo iz londonskega »Observerja« posneli nekaj podatkov o socialnih razmerah v Harlemu, velikem predmestju New Yorka, v katerem živi skoraj milijon črncev. Te razmere so res žalostne in Američani jih niti ne prikrivajo. Prav zakon o popolni enakopravnosti vseh državljanov naj bi pripomogel k zboljšanju socialnega položaja črncev po vsej državi. Demokratska stranka bo načelo enakopravnosti vseh državljanov naglašala tudi med volilno agitacijo. Danes priobčujemo nekaj podatkov o življenju črncev v drugem velikem ameriškem mestu — Washingtonu, in to iz drugega velikega angleškega tednika »The Sunday Times«. Opis teh razmer je toliko bolj zanimiv, ker gre za glavno mesto Zdru- kako so se cvetlice v žar vazi, kjer je bila skrita bomba, posušile ter jih je v začetku še bolj zalival. Zdaj so za življenje de Gaulla še bolj v skrbeh ter se bojijo, da bi njegovi nasprotniki iz vrst OAS izkoristili za atentat njegovo potovanje v Latinsko Ameriko. »PRAVDA« ZAVRAČA REVIZIJO MEJA. Moskovska »Pravda« je v daljšem članku ostro nastopila proti zahtevam Kitajcev, da bi se sovjetske meje revidirale. List pripominja, da krožijo po Kitajski zemljevidi, ki označujejo nekatere predele okoli Bajkalskega jezera, Zunanje Mongolije in otokov kot kitajske, to je kot sestavne dele te države. List trdi, da se za ideološkimi spori, ki jih povzročajo kitajski komunisti, skriva kitajski imperializem, to je zahteva po reviziji meja. I-deološki spori imajo torej čisto drugačno ozadje, kakor jih hočejo prikazati kitajski politični ideologi. »Pravda« zaključuje, da bodo Sovjeti branili meje, ki sta jih postavila zgodovina in življenje. F Washingtonu so črnci v večini Strahovito razširjen kriminal med mladino državah, kjer so Črnci v večini V Washington so se pričeli množično doseljevati za časa Roo-sveltove uprave. Na prihod črncev so beli odgovorili z izseljevanjem v predmestja, črncev je danes v Washingtonu po uradnih podatkih 60 odsto vsega prebivalstva; verjetno jih je še več V štirih mestnih okrajih dosežejo črnci kar 85 do 95 odsto prebivalstva. Od vvashingtonskih šol so tri (v Georgetownu) popolnoma bele, drugih je 26 pa tudi do 90 in 99 odsto črncev. Nekatere vvashingtonske četrti, v katerih živijo črnci, so bile nekoč prav tako privlačne kakor Georgetovvn. Danes poslovno življenje v njih upada. Marsikatera hiša je na zunaj še lepa, toda na znotraj kaže drugačno sliko. Po stanovanjih živijo družine tudi z osmimi in devetimi otroki in dobrodelni odsek wa-shingtonske občine ima z njimi mnogo posla. Tudi če imajo starši delo, se malokdo briga za otroke, ki kmalu zaidejo na stranpot. V premnogih družinah se pojavljajo otroci, ki pogosto niso psihološko uravnovešeni. Policija ima največ posla po gostilnah in točilnicah likerjev. Ljudje, Ki se razumejo na te reči pravijo, da črnci sami ne vedo. zakaj toliko pijejo; pravijo, da pijejo, ker tudi drugi pijejo. Drugi zopet pripominjajo, da pijejo, da bi pozabili žalostne razmere. Ženih . ameriških držav, v katerem so zaradi priseljevanja črnci prevladali vsaj po številu. ZA TO DŽUNGLO SE NE ZANIMAJO Washington se sicer ne more primerjati z New Yorkom, Chicagom ali Dallasom glede kriminala, vendar je ta tudi v Wa-shingtonu dosegel izredno visoko raven. V mestu, ki'še ni doseglo po številu prebivalstva 800 tisoč, je policija leta 1963 ugotovila 22.000 resnih prekrškov, med temi 85 umorov, 104 rope in čez 4000 vlomov v stanovanja. Washington je prava džungla, toda malokdo se zato tu briga ali sploh pozna te razmere. To so ugotovitve reporterja velikega lista «Washington Post«. Policiji dela mnogo preglavic zlasti mladina. Tako npr. se zgodi da posreduje v večernih urah zaradi incidenta na ulici ter zapleni samo pri treh mladincih tri. revolverje, nože, brivska rezila in podobno orožje. Opravka ima s pijanci; včasih jih polovi in zapre za štiri dni. Na prvi pogled se to vidi brutalno, izjavlja neki policaj, toda to delamo, ker bi pijance radi rešili. Črnci prežijo drug na drugega in pogosto je pijača njihov ideal. Pomočnik policijskega načelnika pripominja: Najbolj žalostna stran zločinov v VVashing-tonu je ta, da tretjino vseh najhujših zločinov — ropov in u-morov zagreši črnska mladina izpod 18 let. V resnici ugotavlja policijsko poročilo za leto 1962, da so šestnajst umorov in ropov izvršili mladoletniki izpod 15. leta. Eden izmed morilcev je imel komaj 11 let. ČRNCI IMAJO VEČINO Washington je edino veliko mesto v Združenih ameriških Same dobrodelne organizacije pa ne dajejo podpor družinam, v katerih živijo moški, sposobni za delo; tako hočejo preprečiti, da bi ljudje ne živeli od samih podpor. Več kakor 300 prijav za podporo na teden prihaja v dobrodelni oddelek v občinski upravi, a okoli polovico jih v oddelku zavrnejo. REŠITEV V SAMOUPRAVI Črn študent z univerze Ho-ward je dejal dopisniku londonskega lista: Na Jugu vemo dobro, za kaj gre. Za nas je to prava vojska, toda v VVashing-tonu je drugače. Ljudje, ki prihajajo v VVashington, upajo, da bo tam bolje. Toda v resnici je tam slabše, tam ni nikakšnega občutka^ skupnosti. Tam je premnogo črncev samo na prehodu. Pravega upanja ne bo, dokler ne dosežemo karkšnokoli avtonomijo. Zato je VVashington slabše kakor kjerkoli drugje. Delavec v dobrodelnem oddelku je pripovedoval: V VVashing-tonu je toliko zločinov, ker razsaja brezposelnost. Prava industrija je tu v rokah vlade. Za namestitev ni sicer potrebna posebna strokovna izobrazba, toda črnci, ki prihajajo z Juga v Washington, so skoraj vsi nepismeni. Od vsakih štirih črncev je v okraju Columbia eden brez dela. V začetku se lotijo najtežavnejšega posla pri gradbenih delih, drugi zopet začno beračiti, prej ali slej pa se vdajo zločinu. Vzporedno z brezposelnostjo cvete, diskriminacija. Pri wa-shingtonski policiji, ki šteje 3000 mož, je samo 10 odsto črncev in samo en oficir je črne polti. (V Harlemu je bil nedavno po znanih izgredih postavljen za policijskega ravnatelja črnec.) Le malo kateri črnec prestane izpit, ki je potreben za napredovanje; kajti pred tem preiščejo vso njegovo preteklost. Sicer so črnci zaposleni v raznih poklicih v okraju Columbia še zlasti kot vzgojitelji in učitelji. Posebno minister za pravosodje Robert Kennedy si prizadeva, da bi za črnce organizirali ustrezno šolstvo ter bi še posebno opremili njihove strokovne šole. Robert Kennedy je tako postal zelo popularna osebnost prav med črnci. Pogosto povabi otroke črncev tudi k sebi na dom. Kljub temu ne kaže, da bi se razmere med črnci kaj kmalu zboljšale; med otroki se posebno širijo duševne bolezni. Proizvodnja italijanske železarske industrije je letos v primeri z lanskim letom nekoliko nazadovala. To pripisujejo v prvi vrsti težavam, v katere je zašlo italijansko gospodarstvo sploh in ki jih skuša zdaj vlada odpraviti s protikonjunktur-nimi ukrepi, kakor na primer z omejitvijo kreditov industrij-cem. Slednje je ta ukrep precej prizadel. Določeno težo ima pri vsem tem tudi kriza v gradbeništvu, spričo katere se je število naročil železarnam močno znižalo, pa tudi zvišanje dra-ginjske doklade in podražitev prevoznin. Naročila so maloštevilna zlasti na področju investicijskih dobrin in dobrin trajne potrošnje, dočim so še nekako zadovoljiva na področju dobrin takojšnje potrošnje. Neugoden potek železarske proizvodnje pripisujejo tudi še stavkovnim gibanjem in činiteljem tehnične narave, v prvi vrsti potenciranju nekaterih železarskih obratov. Tako so- na primer prešla v zaključno fazo dela za modernizacijo železarn v Coni-glianu (z novimi instalacijami naj bi letna proizvodnja dosegla 2.25 milijona ton), v Bagno-liju in Tarantu. V krogih Fin-siderja zatrjujejo, da bodo že pred koncem letošnjega leta povsem nadoknadili proizvodni primanjkljaj, ki so ga zabeležili v prvi polovici leta. V juliju je znašala proizvodnja jekla 815.000 ton ali 5.2 odsto manj kakor v istem mesecu lanskega leta (830.000 t). V prvih sedmih mesecih pa je dosegla 5.614.000 ton, kar pomeni, da se je skrčila za 7 odsto v primeri z istim časom lani (6.039.000 t). Proizvodnja litega železa je vrgla v juliju 283.000 ton, se pravi 16.3 odsto manj kot lani (338.000 t), a v času od januarja do konca julija 1 milijon 921.000 ton ali 12.5 odsto manj kot lani (2.195.000 t). Kaj pa zunanja trgovina? Statistike kažejo, da se ta u-godneje odvija kakor v lanskem letu, posebno kar zadeva izvoz. Pritisk uvoženih železarskih proizvodov na italijanskem trgu se je torej zmanjšal. Italija je v prvih petih mesecih uega leta uvozila 1.840.000 ton železarskih proizvodov, kar predstavlja 10 odsto manj kakor v razdobju januar-maj 1933 (2 mi- lijona 43.000 t). Od tega so u-vozili 428.000 ton v februarju, a 305.000 ton v maju. Izvoz pa je znašal 529.000 ton proti 481.000 tonam v prvih petih mesecih lanskega leta. Strokovnjaki' nagla.šaja,?, da nima zmanjšanje proizvodnje v juliju posebne važnosti, ker ga je treba delno pripisati splošnemu velikošmarenskemu mrtvilu, ki se vsako leto bolj pojavlja na vseh področjih domače ga gospodarstva. Pri tem zatrjujejo, da se bo do leta 1968 domače železarstvo že tako razvilo, da bo dosegla letna proizvodnja 18 milijonov ton, potrošnja na notranjem trgu pa se bo dvignila na 19 milijonov ton. Konkurenca trajektov na Jadranu V ladjedelnici »Apuania« (Marina di Carrara) so s sodelovanjem tehničnih izvedencev plovne družbe Linee Marittime deli’Adriatico pripravili načrt za gradnjo velike moderne lad-je-trajekta z nosilnostjo 5500 brutoregistrskih ton; opremljena bo s Fiatovimi motorji, ki bodo razvijali 7000 konjskih sil in gnali ladjo s hitrostjo 20 vozlov na uro. Ladja bo sprejela' na krov 1100 potnikov in okrog 150 vozil. Ista ladjedelnica je omenjeni plovni družbi že izročila motorni ladji »Gen-tile da Fabriano« in »Andrea Mantegna« Družba Linee Marittime delVAdriatico je nedavno uvedla redno naglo zvezo med A.ncono in Zadrom ter Barijem in Dubrovnikom z novo-grajeno ladjo in s staro, a preurejeno ladjo, ki lahko sprejmeta na krov večje število vozil (ladji pristajata tudi v Šibeniku m Splitu). Ni še znano, na kateri progi bo plula nova ladja, vendar so italijanski brodarji zaskrbljeni, češ da je jugoslovanska vlada odredila zgraditev novega trajekta, ti naj bi začel pluti na isti progi ‘spomladi 1963. leta. Prizadevajo "si. da bi italijanske oblasti čim prej izdale pooblastilo za gradnjo no ve ladje, tako da bi se ta činaprej vrinila med jugoslovanske konkurenčne ladje, ki povezujejo italijansko in jugoslovansko obalo na Jadranu. dilo. Zasebni kooperanti kmetje so pridelali celo po 30-31 kvin-talov na ha. Vsa Spodnja Savinjska dolina je zelo rodovitna. sončna, z milim, ne preveč sušnim podnebjem, kar je prav ža hmeljeve nasade. KMETIJSKI KOMBINAT ŽALEC Človek se čudi, da dosegajo v tej dolini tako velike uspehe v kmetijstvu, če pomisli, da se komaj 18 odsto prebivalstva ukvarja aktivno s kmetijstvom. V sami dolini pritegujejo mlado delovno silo srednjeveliki industrijski obrati: tekstilna tovarna v Preboldu z več ko stoletno tradicijo (od 1. 1842), znana tovarna nogavic in drobne konfekcije v Polzeli, agroservis v Šempetru, ki že preraščca v industrijo ter je npr. za letošnjo obiralno kampanjo hmelja po angleški licenci izdelal za agrokombinat 10 obiralnih strojev, ki so obrali vsak po 25 ha zemljišč. V samem Žalcu je sedež kmetijskega kombinata Žalec, ki stalno zaposluje v raznih svojih obratih in na zemljiščih 1500 delavcev, za katere iz leta v leto gradi moderna stanovanja. MOČNO RAZVITA INDUSTRIJA Tu v Žalcu se dviga v nebo kot širok nebotičnik skladišče hmelja, ki omogoča, da je konec oktobra ves pridelek hmelja spravljen, posušen in pripravljen za izvoz, V Žalcu je tovarna jute «Juteks», ki jo rabijo za ustrezno embalažo, potrebno pri pošiljkah hmelja v tujino. Celo kovinsko podjetje z 240 delavci dela v Žalcu odlitke iz litega železa za vodovode. V Libojah kopljejo odlično glino in je zaradi tega tukaj tudi naj starejša jugoslovanska keramična industrija. V Za-bukovici je star premogovnik. Na spodnjem koncu doline pri Celju je grad Novo Celje, ki je v njem zdravilišče za pljučno tuberkulozo, ki tudi priteguje precej strežniškega osebja iz Savinjske doline. Povprečno je Spodnja Savinjska dolina oddaljena od Celja od 15-20 km, kamor se vozijo z železnico in drugimi prevoznimi sredstvi delavci iz vseh savinjskih vasi v številne tovarne: razne obrate metalurško-kemičnega kombinata (emajlirana posoda), v tovarno ventilatorjev, tkalnico «Metka», v tovarno perila «To-per». v tovarno organskih barvil, v lesno industrijo, v razna gradbena podjetja itd. A.. R. (Dalje sledi) Križem kražem po Italiji (Nadaljevanje s 1. strani) grižljaje klobas z zeljem ali pa golažev. Skozi vse neštete »cal-le»-uličice do samega trga sv. Marka vabijo vidni napisi na vratih restavracij, da je dobiti te klasične oznake avstrijsko-nemške kuhinje, špageti in beneška vina z gričevja nad Piavo in Livenzo privabljajo le redkejše bolj zaverovane ljuoi-telje juga. Od vseh italijanskih mest so imele Benetke ob koncu junija največ tujih gostov, ki so se obešali kakor grozdi na pregraje mostov in gledali vsak s trojimi očmi na kanale in palače; z lastnimi in z objektivom svojih avtomatičnih foto-kamer. Skozi portale cerkev so tiho žužnjali kakor čebele, le glas ciceronov je bil za oktavo višji, drugačen, tak, kakor pri čebeli-matici. Toda kljub poplavi turistov pa so videti domači prebivalci Benetk bolj bledikasti, manj napeti, oblečeni v skromnejše konfekcije navadnih »Marzottov, Vitadelov, Facisov in drugih konfekcijskih firm — v poletnih srajcah, ki so jim detergenti in izžemalnice Rezov, Candyjev, Zoppasov in drugih pralnih strojev izcedile a-preturo in svežost tkanin. Nikjer ni bilo videti v stotinah malih restavracij, rosticcerij in trattorij nobenega domačina. Ti so stali le pred espressi barov in gelaterij. Ko je legla že prva noč na mesto, so domačini skoraj popolnoma izginili z u-lic, pač pa je ozka indiskret-nost callov razgrinjala intimno domačnost njihovih stanovanj, kako so povsod sedeli v poltemi pred domačim televizorjem. Preseneča dejstvo, kako se velik del preprostih italijanskih ljudi drži zvečer pred televizijskimi ekrani, čeprav je govora o upadanj u zanimanja za te oddaje. (nadaljevanje sledi) SEČI BANCA Dl CREDITO Dl TRI ES TE S P A - D. D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - Ulila FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št. 38-101, 38*045 brzojavni naslov* BANKRED A. ER AND0LIN Trst Via S. Maurizio, 2 Cevi - plošče - žice iz medenine in bakra SKIMPLATE PLOČEVINA , + PLASTIKA ________ \ Vijaki iz medenine in železa za les in kovino \ 2 V. ■ VKLESANI r«”«"1 Vodne pipe Opreme za kopalnice PLOČEVINE VSEH VRST Petek, 4. septembra 1964 GOSPODARSTVO Na političnem obzorju Vera v bodočnost slovenskega naroda «Z Gradu (ljubljanskega) sem objemal vso zemljo in rod pod sabo, prižemal ju na plamteče srce, ki je krčevito verovalo v veličastno vstajenje. Vetrovi so mi bili v lica, šumeli okoli ušes, upiral sem se vanje, bili so mi godba notranjih prividov. Zaverovan v svojo moč, nisem poznal nobene prošnje do Pravice. Kaj bi sila turškega sultana, Napoleonova moč, pohodi in napadi barbarov proti bodočim stvaritvam in dejanjem tega ljudstva, ki so mu že skoro vetrovi korenine potegnile iz tal, a je vendar še živo in snuje v njem ustvarjajoča sila, ki je Grad nagrmadila, hribe okoli Barja in Polja razpostavila, toliko pesmi in idej spočela, toliko vere in volje vžgala, krvi za človeško srečo prelila. V meni je prispevala bodočnost, ki sem jo slutil iz globin svoje volje in vere v življenje. Žareli so dnevi, ko mojega ljudstva ne bodo več dušili tesni plotovi. Pomedli jih bodo vetrovi z zemlje in v mogočnem ritmu bo narod moj soustvarjal z drugimi globoke lepote, snoval dejanja v astralne višine in zidal večnost. (Iz «Rodnega mesta)/ Juša Kozaka) Ko gre za skupno stvar Francozi so dvajsetletnico o-svoboditve (25. avgusta) proslavili res kot narodni praznik vseh državljanov ne glede na njihovo politično ali ideološko prepričanje. Pred dvajsetimi leti je general De Gaulle, kot predsednik vlade v izgnanstvu zmagoslavno vkorakal v Pariz. Na proslavi dvajsetletnice je i-mel pred mestno palačo svečan govor. Govoril je tako, da ni niti z besedico morda zadel ti-vih poveljeval četam osvobodilne-gibanja, ki so bili ali so še danes pristaši levičarskih strank. Tej proslavi pred mestno palačo so prisostvovali današnji De Gaullovi politični nasprotniki, med njimi tudi komunist Roll-Tanguy, ki je v odločilnih dnevih poveljal četam osvobodilnega gibanja (FFI) pred osvoboditvijo Pariza. De Gaulle je v svojem govoru omenil v isti sapi polkovnika Roll-Tanguya kakor rednega generala Leclerca in njegove oficirje. Ob tej priložnosti je odlikoval tudi bivšega polkovnika Roll-Tanguya s častnim redom. Francozi so torej v kritičnih trenutkih, ko gre za koristi skupnosti enotni. Prav v tem je njihova moč. Zbližan j e vseh državljanov ob takšnih priložnostih, ko ne delajo razlike, med Pristaši vlade ali opozocije ali pa kakorkoli po političnem in ideološkem prepričanju, mora biti v pouk vsem pa tudi nam, ko gre za skupno stvar, čeprav se mi borimo za svoje pravice samo s političnim orožjem. URADNI LIST NAJ BO TUDI V SLOVENŠČINI. Prva številka »Uradnega lista» samoupravne dežele Furlanija - Julijska krajina nosi datum 1. septembra 1964. Vsebuje osnovne določbe o sestavi deželnega odbora in pristojnosti deželnega predsed ništva ter deželnih odborništev Uradni list bo objavljal zakone in odloke dežele, deželnega predsednika in ukrepe odbornikov - referentov itd. V prodaji je pri «La Editoriale Libraria«. Ul. Sv. Frančiška 62-64. Izvod stane 50 lir, letna naročnina 2000 lir. Na žalost je prva številka ((Uradnega lista« izšla samo v italijanščini. Slovenski deželni svetovalci so upravičeno zahtevali, da mora uradni list- iziti tudi v slovenskem jeziku. PRVI DEŽELNI ZAKON je te dni podpisal predsednik deželnega odbora dr. Berzanti. Gre za zakon o sestavi deželnega odbora, ki je bil nato objavljen tudi v prvi številki uradnega lista. ALI SO UKREPI ACEGAT NESOCIALNI? Za današnjo sejo v tržaškem občinskem cve tu napovedujejo ostro razpravo. Na dnevnem redu je nam reč vprašanje nekaterih ukrepov občinskega podjetja ACE G AT, ki dobavlja Tržačanom električno energijo, plin in vodo ter upravlja mestni promet. Podjetje je zvišalo ceno za vožnjo na svojih vozilih od 40 na 50 lir. Poleg tega je odpravilo tako imenovani «zeleni listek«, ki ga je lahko vzel vsak potnik do 8.30 ure ter mu je dajal pravico brezplačnega povratka. ACEGAT skuša tako skrčiti primanjkljaj v mestnem prometu. Na zborovanju Nove delavske zbornice osrednjega sindikata (komunistično - socialističnega) CGIL na Trgu Sv. Antona je glavni govornik Arturo Calabria, tajnik Nove delavske zbornice, obsodil ukrepe ACE GAT ter zahteval ponovno u-vedbo zelenega listka in tedenskih izkaznic za delavce. Obsodil je tudi namero vodstva ACE GAT, da bi na nekaterih vozi lih namestilo samo šoferja, tako da bi vozovnice delil avtomat; to bi imelo za posledico skrčenje osebja. Ni dvoma, da se bo o vprašanju, do kakšne mere so ti ukrepi s socialnega vidika upravičijivi, razvila o-stra razprava med opozicijo in občinskim odborom. Vprašanje je, ali bi se dalo ravnovesje pr upravi ACEGAT in v mestnem prometu doseči z drugimi bolj utemeljenimi ukrepi. Primanjkljaj v mestnem prometu skuša mestna uprava kriti z visokimi tarifami za dobavo električnega toka. Boj proti inflaciji zahteva nove žrtve Dva,”0l SETfte Povišanje davkov - Znižani prispevki za socialno zavarovanje Preteklo je mesec dni, odkar je nova Morova vlada napovedala finančne ukrepe, ki naj bi zavirali splošno težnjo za inflacijo v italijanskem gospodarstvu. Napovedani ukrepi niso bili še povsem točno določeni, pa tudi sedanji še niso povsem jasni in ne bodo, dokler ne bodo prizadeti ministri izdali posebnih navodil finančnim inten-dancam, kako naj se izvajajo. Vlada se je odločila za pravno pot «odlokov-zakonov» (dekre-tov-legge), da lahko svoje sklepe čimprej uzakoni. Nekatere odloke — zakone je namestnik predsednika Merzagora že podpisal. Vladk teži predvsem za tem, da bi s povečanjem davčnega pritiska pritegnila v državno blagajno več denarja ter ga tako spravila vsaj trenutno iz obtoka. S tem hoče svoje državljane privaditi, da bi manj trošili za nabavo nepotrebnih predmetov ter pričeli bolj varčevati. Povpraševanje po blagu naj bi se tako skrčilo in preprečilo nadaljnje skakanje cen. Pozornost gospodarstvenikov, industrijcev in sociologov je zbudil ukrep, s katerim hoče vlada deloma razbremeniti proizvajalce in delavce glede socialnih dajatev ter sama prispevati za socialno zavarovanje, pred- vsem pokojninsko. Zanimiv je ta prenos socialnega bremena od delavca in podjetnika na državo, ker napoveduje reorganizacijo financiranja socialnega zavarovanja v Italiji. Čim več bo sama država prispevala v ta namen, toliko bolj se bo socialno breme razdelilo na vse državljane ter bo tako prešlo od samih proizvajalcev in delavcev na vso skupnost. Glede povišanja davka na poslovni promet (IGE) naj pripomnimo, da so od poviška izvzeta živila, da bi se tako ne dvignile cene življenjskih potrebščin, pa tudi bencin, ki je bil poprej že zadet s posebnim davkom. Posebej je treba še omeniti zakonski osnutek, ki ima namen ustanoviti poseben sklad za financiranje srednje in majhne industrije. Osnovni količnik za izračunavanje davka na poslovni promet (IGE) se v smislu novega odloka dvigne od 3,30 na 4 odst. Povišan bo davek na luksuzne stavbe in vile. Prav tako bo povišan dohodninski davek (Ric-chezza mobile), in sicer se količnik za kategorijo A poviša od 26 na 27; za kategorijo B, in sicer za dohodke čez 100 milijonov, od 24 na 25; za kategorije C-l in C-2, to je za dohodke od dela, se količnik poviša na 10 SLIKARSKO TEKMOVANJE V ŠTEVERJANU Preteklo nedeljo je bilo v Števerjanu zanimivo slikarsko tekmovanje, ki ga je priredil dr. Formentini. Na njem je sodelovalo 127 umetnikov dežele Furlani j a-Juli j ska krajina, med njimi tudi Slovenci Klavdij Palčič iz Trsta in Kosič, Klanjšček ter Boškin z Goriškega. Razsodišče, v katerem so bili videmski kritik. A. Manzano (predsednik žirije), slikarja E. Disetta iz Trsta in F. Monai iz Gorice, dr. Manzin iz Gorice in tržaški kritik D. Predanzoni, je podelilo prvo nagrado (500 metrov gradbenega zemljišča v števerjanu, dar prireditelja dr. Formentini-ja) Sergiju Altieriju iz Kapri-ve. Ostale nagrade so bile v denarju in zl. medaljah. PROSLAVA BAZOVIŠKIH ŽRTEV. V nedeljo, 6. t. m., bo slovesna proslava 34. obletnice ustrelitve bazoviških junakov Bidovca, Miloša, Marušiča in Valentiča. Ob 10.30 bodo predstavniki raznih ustanov in organizacij položili na grob bazoviških žrtev pri Sv. Ani vence, popoldne ob 15.30 pa bo spominska svečanost pri spomeniku na strelišču blizu Bazovice. Govore bodo imeli predstavniki odporniških organizacij, peli pa bodo pevski zbori iz Bazovice in Gropade. PREDNOSTNE LESTVICE, olsko skrbništvo sporoča, da 0 od 31. avgusta dalje, deset ni zaporedoma, od 10. do 12. re dopoldne na vpogled pri nanstvenem liceju s slovenskim čnim jezikom, Ul. Lazz. Vec-hio 9, prednostne lestvice za adomestna mesta na srednjih olah s slovenskim učnim jezi-om za šolsko leto 1964-65. NEVARNO JE ZBOLEL. Dr. Drago Marušič, bivši minister pošte in telekomunikacij ter nekdanji ban dravske banovine, je nevarno zbolel za arteriosklerozo. Zdravi se v ljubljanski vojaški bolnici. Poletne počitnice je preživel v Martuljku, kjer ga je še pred kratkim obiskalo več Tržačanov. Dr. Marušič je v razgovoru pokazal veliko zanimanje za življenje Slovencev v Italiji. USPEHI NAŠIH' ŠPORTNIKOV. Slovenski kolesar Jurij Uršič iz Gorice je bil izbran za člana italijanske reprezentance za zasledovalno vožnjo, ki bo nastopila v prihodnjih dneh na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Franciji. Preteklo nedeljo se je zaključila v tržaških vodah peta mednarodna regata jadrnic razreda «Kadett» za pokal Nino Favretto. Tekmovali so sami mladinci. Prvo mesto sta zasedla jadralca Bandel in Gulič z jadrnico «Avgust», drugo pa Orel in Fafangel (sin znanega Fafangela, ki se je uveljavil na mednarodnih tekmovanjih v kategoriji «Star»), člani koprskega J K Jadro, športni kritik Italo Soncini je v tržaškem listu «11 Piccolo« podal dokaj laskavo poročilo o uspehu koprskih jadralcev. STAVKA. Včeraj je bila 24-rna stavka delavcev podjetja [eccanotermica, ki izvaja razna sla za ladjedelnice in tovarne, elavci zahtevajo sklenitev spo-tzuma o proizvodnih nagradah 1 drugih normativnih izboljša-jih, dočim noče vodstvo podit j a pristati na njihove zahteve. AMERIŠKI MORNARJI PRI AS. V tržaškem pristanišču sta isidrani dve vojni ladji 6. a-leriškega brodovja. Kapetan rižarke «Boston« Kalen je ob-kal predsednika tržaških zdru-;nih bolnišnic odv. Morgero, ateremu je izročil kot dar n fiate rih bolnišnic v Bostonu več-i količine zdravil in bolničarje opreme. iRONIKA NA ŠE SOŽALJE 'AVLA ZAZULA. V svetoivan-bolnišnici je prejšnji teden umrla 58-ietna učiteljica Pavla Zazula iz Idrije. Po daljšem poučevanju na osnovni šoli pri Sv. Ivanu v Trstu je bila premeščena v Sv. Križ. Rajna je bila vzorna in napredna vzgojiteljica. Pogreba so se udeležili številni učenci od Sv. Ivana in iz Sv. Križa, didaktični ravnatelji in nadzornik za slovenske šole O. Bole. IVAN TENCE. V nedeljo pozno zvečer je pri avtobusnem postajališču v Sv. Križu izgubil življenje 71-letni Ivan Ten-ce. Ko je izstopil z avtobusa in hotel prečkati cesto ga je z avtomobilom podrla neka Tržačanka. Nesrečnež je bil na mestu mrtev zaradi hudih poškodb na lobanji UMRLI SO ŠE: v Trstu 85-letna Justina Pertot vd. Per-tot, 48-letni Leopold Hacka (ponesrečil se je na delu), 66-letna Zora Rupel, 81-letna Alojzija Starec por. Starec, 73-letni Josič Žerjal; v Sv. Križu 88-letna Marija Košuta roj. Tence; v Sesljanu 79-letna Marija Jakac, por. Stulle (zaradi prometne nesreče); v Gorici 77-letna Laura Dekleva vd. Sabec, 66-letna Katerina Devetak, 65-1 etna Ka-terina Kovačič vd. Šuligoj; v Podgori 41-letni Jožef Delpin, bivši partizanski borec (zaradi bolezni) in v Gradiški 22-letni Tullio Frankovič (utonil je v Soči). odst. za dohodke nad 4 milijonov, na 12 odst. na dohodke čez 10 milijonov in na 15 odst. na dohodke čez 20 milijonov. POVIŠANJE DAVKA BO VELJALO OD 1. JANUARJA 1964 S posebnim odlokom je bil uveden nov davek na luksuzne stavbe, katere so pričeli graditi po 29. maju 1946 (gre za kategorije A/l in A/8). Davek bo znašal 20 odst. obdavčljivega dohodka v smislu zakona z dne 23. februarja 1960 št. 131. Glede u-gotavljanja teh dohodkov velja način, ki ga uporabljajo za izvajanje zakona o navadnem hišnem davku. Izvajanje odloka o razbremenitvi delodajalcev in delavcev glede prispevanja zn vkojnin-sko zavarovanje s=- r "• '-e takoj, veljalo bo torej • Uidi za štiri mesece tekočega ieta. Prispevek za pokojninsko zavarovanje se zmanjša na 18,65 odst. plače, in sicer prispeva 12,65 odst. delodajalec in 6 odst. delavec. Računajo, da bodo s tem podjetja v štirih mesecih tekočega leta prihranila 60 milijard 200 milijonov lir, delavci pa 6 milijard 800 milijonov lir. S posebnim odlokom je bil uveden dodatni davek k dopolnilnemu davku. Vlada je tudi že predložila senatu zakonski osnutek, ki jtred-videva pospeševanje gradnje ljudskih stanovanj z javnimi krediti. ALI BODO ZVIŠALI ŽELEZNIŠKE TARIFE? V okviru protikonjunkturnih ukrepov bodo po vsej verjetnosti zvišali tudi železniške tarife. Prevoznina za blagovne tovore naj bi se podražila za 10 odsto, a cene potniških vozovnic za 15 odsto. V prvi vrsti bi se zvišale tarife za prevoz živine, časnikov, razstreliva, krst, človeških ostan. kov, običajnih tovorov itd. na vseh progah, tako tudi na železniških trajektih v Mesinski ožini in ožini med Civitavecchio ter Sardinijo. Za vozovnico pa bi potniki odslej plačali že 16,60 lire za vsak kilometer vožnje do razdalje 700 km (nato pa primemo več) za I. razred, a 9,80 lire za II. razred. Kakor znano, so v enaki meri že zvišali železniške tarife 1. julija 1961, nato pa spet ceno potniških vozovnic za 15 odsto 1- januarja 1963. Tedaj so pristojni organi pravilno sklepali, da bi zvišanje blagovnih prevoznin pomenilo prehudo breme potrošnikom, a zdaj oči vidno niso več tega mnenja. ČILSKI RUDARJI V ZAHODNO NEMČIJO. V zahodmonern-ških rudnikih bodo zaposlili 1500 čilskih rudarjev. Predstavniki nemških rudnikov so že podpisali zadevno pogodbo. V kratkem prispe iz Čila prva skupina rudarjev, ki bodo delali v nemških rudnikih tri leta. naftovodu Dokončnega sklepa glede vprašanje, kje naj bi se začel naftovoi g. Tržaškega zaliva na Bavarsko, še vedno ni. Turistične ustanove in še posebno občina Gradež so odločno proti temu, da bi bilo izhodišče ob izlivu Soče (Sdobbe), ker so prepričani, da bi naftovod umazal morje ter s tem povzročil neprecenljivo škodo gostinskim obratom od Gradpža do Lignana. V zadnjem času vstaja čedalje več zagovornikov izhodišča iz Miljskega zaliva, in sicer iz petrolejskega pristanišča v Zavij ah. V podkrepitev svojega predloga navajajo ti, da bi naftovod lahko speljali najprej pod morjem, in sicer od Žavelj do izliva Soče, od koder bi se naftovod nadaljeval čez Furlanijo proti Bavarski. Vprašanje je seveda, kaj porečejo strokovnjaki in z njimi petrolejske družbe, ki se zavzemajo za speljavo naftovoda. JUŽNO—EVROPSKI NAFTOVOD V OBRATU Iz Pariza poročajo, da je po južno-evropskem naftovodu, ki je last družbe Societe du Pipe-Line Sud Europčen ter ima izhodišče blizu Marseilla, od začetka njegovega obratovanja do 16. avgusta steklo 20 milijonov ton surove nafte, od tega 8,5 milijona ton v preteklem letu in 11,5 ton v tekočem. Zmogljivost naftovoda znaša zdaj 25 milijonov ton na leto. Doslej je naftovod dovajal nafto sedmim petrolejskim čistilnicam, v zadnje trolejskim čistilnicam, v zadnjem času sta se pridružili še dve, in sicer ena v Mannheimu, ki je povezana z Jockgrimom (zapadno od mesta Karlsruhe) po 16 eolski cevi, druga pa v Neustadtu, ki stoji ob koncu voda Ren-Donava. Družba, ki vzdržuje naftovod računa, da se bodo nanj v kratkem priključile še štiri čistilnice, in sicer dve v Porenju in dve v Švici. Kakor znano, je ta naftovod, ki se začenja pri Marseillu in ki tudi veže Sredozemsko morje z Bavarsko, konkurenčen naftovodu, ki naj bi bil izpeljan iz Jadranskega morja. Nekateri so bili tudi mnenja, da bi kazalo vzporedno z naftovodom iz Marseilla speljati še drugega, da bi se tako povečala zmogljivost. Morda hočejo s tem načrtom izvajati pritisk na tiste, ki se ne navdušujejo za izpeljavo naftovoda s severnega Jadrana. POVIŠANJE DELNIŠKE GLAVNICE COMPAGNIE francaise DES PETROLES Na občnem zboru so pooblastili upravni odbor svetovno znane petrolejske družbe Com-pagnie Francaise des Petroles, da dvakrat poviša delniško glavnico. Francoska država je soudeležena s 35 odsto. Najprej naj bi zvišali delniško glavnico od 431,794.100 na 575,725.450 fr. frankov. Z drugim povišanjem pa naj bi se delniška glavnica dvignila na 791,422.400 frankov. Na podlagi te vesti se je tečaj delnic dvignil od 227 (konec julija) na 296 (26.avgusta). Smrt dveh slovenskih pisateljev Juš Kozak T U R I Z E Uspeh turističnega menuja Danes skoraj ni več države, ki ne bi bila odkrila svojih turističnih lepot. Zakaj neki? Ker so pač finančni ministri ugotovili, da prinaša turizem devize — tuje valute. Turizem je torej boj za tujo valuto. Naravno je, da se po vsem tem v turizmu razvije prav tako huda konkurenca kakor pri prodaji blaga na tuje trge. Konkurenca torej! Zmaguje tisti, ki prodaja čim lepše blago po čim nižjih cenah — dobra solidna postrežba, to je dobra prehrana in druge usluge ter razne druge mikavnosti po najnižji ceni. Gostinski obrati prepogosto pozabljajo, da jim je konkurenca za petami, čeprav je trenutno še ne čutijo; pogosto jih že prvi uspehi uspavajo. Konkurenca se navadno ne pojavi v isti sezoni, naslednje leto pa prav gotovo. Pozabljajo, da turist lahko izbira. Propaganda iz vseh držav ne popušča in se glede izbire sredstev čedalje bolj izpopolnjuje. Ne prihaja samo do izraza po raznih prospektih in po časopisih, temveč se širi tudi od ust do ust. Živa propaganda je prav gotovo še najbolj učinkovita za solidno gostinsko podjetje, a hkrati najbolj nevarna za zanemarjene gostinske obrate. Odgovor na vprašanje: Kako ste se počutili v tem ali onem letovi-ščarskem kraju, v tem ali o-nem hotelu, je odločilen tudi za prihodnja leta in to ne samo za prizadetega turista, temveč tudi za tiste njegove znance in prijatelje, pred katerimi je povedal svoje mnenje. Ko turist izbira, si hoče biti takoj na jasnem glede cene in glede tega kar lahko 'za določeno ceno dobi. Prav zaradi tega so v Italiji tik pred začetkom letošnje glavne sezone predpisali, da morajo gostinski obra-ti jasno določiti svoje cene, ki morajo vključevati celotno postrežbo. Poročali smo že o u-vedbi tako imenovanega turističnega menuja. Neki naš bralec, ki se je nedavno odpeljal v Cortino d’Ampezzo, pripoveduje, da je bil tudi v tem znanem letovišču, ki je hkrati središče tudi zimskega športa, u- veden turistični menu — 1100 lir na osebo. Ta novost je n-spela, črna kava ne stane več kakor 70 lir in stekieničica sode Campari 100 lir. (Cesta iz Furlanije čez prelaz Pordoi do letovišča Canazei ali do Gortine je skoraj natrpana z avtomobili, in sicer povečini italijanskimi, nemških je letos manj). Drugi naš bralec piše, da se je sistem menuja obnesel tudi na Bledu. Tako npr. je gostišče «Pri šlosarju« uvedlo tri menuje na izbiro gosta, in to prav po zmernih cenah. Postrežba gre naglo od rok prav zato, ker so jedila že pripravljena. Drugi Tržačan se pritožuje nad nepravilnim razmerjem med cenami v velikih in manjših tudi podeželskih lokalih. V Savudriji npr. je za slabše kosilo plačal več kakor v hotelu ((Toplice« na Bledu! Drugi zanimiv primer: mesna jed stane v gostišču «Na obali« v Piranu 500 din, v restavraciji hotela «Heldos» v Portorožu pa samo 450. Zanimivo je tudi, da stane mesna jed v gostišču v Ratečah (na tromeji med I-talijo, Jugoslavijo in Avstrijo) prav tako 500 dinarjev. Res se je živina podražila, toda takšnih Skokov ta podražitev vendar ne opravičuje. Turiste motijo velike razlike med cenami nekaterih pijač v trgovini (na drobno!) in v gostilnah oziroma kavarnah. Sadni sok n. pr. stane slovenskem v obmorskem mestecu v trgovino 75 do 85 dinarjev, v kavarni pa točno 143 dinarjev. «Vi ste dražji kot v Ljubljani« je pripomnil gost. ((Moramo biti, ker prihajate k nam bolj po redko« mu je odgovorila natakarica.... Podobno razmerja velja tudi glede piva. Pravijo tudi, da si gostinski obrati morajo pomagati tako, ker so dogovorjene cene za penzion (hrano in nočitev) prenizke v primeri z dejanskim položajem na trgu z živili, ki so se v času od dogovora za penzion povišale za okoli 20 do 25 odst. Ker se morajo gostinski obrati držati dogovorjenih cen za penzion, si pomagajo iz zadrege s povišanjem cen za prehodne goste. Turist, ki je obiskal Jesolo, je postal zlasti pozoren na razširitev kampinga. Tako je npr. nekdo organiziral v Cavallinu pri Jesolu moderen kamping z vsemi higienskimi napravami, ki sprejme tudi po 10.000 gostov na dan. Prepričan je, da je uspeh turizma v bodoče odvisen v veliki meri prav od smotrne organizacije kampingov. Vizum kar na meji Zadnjič smo poročali, da bodo v zimski turistični sezoni (od 1. oktobra do 15. aprila) jugoslovanski obmejni organi podeljevali vizume za potovanje v Jugoslavijo kar na meji. Pripomnili smo, da hoče Jugoslavija s to olajšavo pospešiti turizem tudi v zimski sezoni. O tem ukrepu so zdaj znane še nove podrobnosti. Na mejnih prehodih bodo podeljevali turistične vizume samo za eno potovanje, veljavne 1 mesec; za takšen vizum bo treba plačati dvojno pristojbino, kakor velja sicer za vizum, ki ga podelijo jugoslovanska konzularna predstavništva. Vizum na meji bo stal 1.300 lir. Takšen vizum bodo podeljevali na mejnih prehodih državljanom vseh držav, ki imajo redne diplomatske odnose z Jugoslavijo. Po vsem tem se bo potnik sam odločil, ali mu kaže vzeti vizum na meji. Kakor rečeno, gre samo za turistični vizum in to za enkratno potovanje. Morda bi kazalo v bodoče uvesti podeljevanje vizuma na meji tudi za tranzitna potovanja, pogosto se dogaja, da prispe tranzitni potnik na mejo in sploh ne ve, da je takšen vizum potreben. V takem primeru naj bi bili obmejni organi pooblaščeni, da sami podelijo vizum. HOTEL «BLED» RIM Slovenski tl t t trn ^ O trn ti V ^ ITALIJA Lastnik Vinko LEVSTIK ROMA, Via S. Croce in Gerusalemme 40 — Tel. 777-102, 7564783 Blizu železniške postaje — Direktna zveza z avtobusom št. 3 — Domača kuhinja — Vse sobe s prhami. V Ljubljani so v torek slovesno pokopali Juša Kozaka, slovenskega pisatelja eseista in kritika, ki je umrl nenadoma v 73. letu. Mitja Ribičič je ob zadnjem slovesu od rajnega ugotovil, da je z Jušem Kozakom slovenska kultura izgubila enega izmed svojih najbolj neposredno s časom in dogodki povezanih ustvarjalcev. V Kozakovi pisani besedi je našlo svoj odsev vse bistveno v zadnjih in za slovenskih narod ter slovensko družbo najusodnejših in najpomembnejših petdesetih letih. Med vsem svojim ustvarjalnim življenjem se je dosledno potegoval za duhovno in gmotno prerojen j e našega človeka in človeštva sploh. Akademik Bratko Kreft je postavil J. Kozaka na eno izmed osrednjih mest v slovenskem 'literarnem snovanju med obema vojnama ter ga označil kot osrednjo postavo sodobnega leposlovnega realizma in kot eno naj večjih literarnih osebnosti, kar jih je kdaj dala Ljubljana. (Juš Kozak je bil namreč sin ljubljanskega mesarja ter kot takšen dober poznavalec zlasti slovenskega meščanstva). Književnik Gustav Krklec je primerjal delo Juša Kozaka s stvaritvami njegovih jugoslovanskih sodobnikov Iva Andriča in Miroslava Krleže. Rajni je napisal vrsto novel, povesti, esejev in razmišljanj ter je s pisano besedo odpiral pot socialni revoluciji, ki je sledila. Lani mu je bila podeljena Prešernova nagrada. V vrsti slovenskih razumnikov, ki so bili med vojno odpeljani v italijansko internacijo, je bil tudi Juš Kozak. Jože Pahor Preteklo sredo je v Ljubljani umrl prosvetni delavec in pisatelj Jože Pahor. Rojen je bil leta 1888 v Sežani. V Kopru je dovršil učiteljišče. Nekaj časa je služboval kot učitelj, kasneje pa je postal publicist. V predvojnih časih je bil zelo poznan med Slovenci v Italiji s katerimi je delil usodo. Iz vseh njegovih književnih del se odraža velika ljubezen do delavcev in malega človeka. Njegov prvi roman ((Medvladje« je izšel leta 1923 pri Socialni Matici v Trstu in ga smatrajo za prvi slovenski socialni roman. Napisal je še zgodovinski roman «Se-renissima« in vrsto dram ter črtic,., Od leta 1951.1 je. f romap «Pot desetega brata«, v katerem opisuje življenje pisatelja Josipa Jurčiča. V ((Nevarni zasedi« pa pripoveduje o dogodkih v ljubljanskih zaporih leta 1945. Pokojni je bil stalni sotrudnik tržaških »Razgledov«, »Ljudskega tednika« in ((Jadranskega koledarja«. V prvem svojem romanu ((Medvladje« je Pahor opisal boj za obstanek našega človeka na Krasu s katerim je vse življenje ostal tudi osebno povezan. Že zaradi njegove mirne, preproste in človekoljubse narave mu je bil dostop do majhnega človeka toliko lažji. Odlikovala ga je izredna dobrodušnost; kakršne ne najdemo zlepa pri razumniku. Razstava slovenskih grafikov V piranski galeriji razstavljajo slovenski grafiki J. Bernik, J. Boljka, H. Jaki, VI. Makuc, L. Spacal in Zelenko. Poleg domače javnosti so za razstavo, ki jo je organiziralo Turistično društvo Piran - Portorož, pokazali precejšnje zanimanje tudi turisti. Zelenko razstavlja svojo grafiko takoj v veži. V lahkih potezah slika posebno tehnični napredek današnje dobe, tako v gradbeni tehniki pa tudi v izdelavi pohištva. Bernik razstavlja tudi nekatera najnovejša dela (iz leta 1964), in sicer v narvni grafiki. Ima motive tudi iz Makedonije. Jaki se sicer izraža tudi z raznimi pošastmi, a je precej realističen, še bolj realističen in povprečnemu gledalcu dostopen je Makuc. Tudi Boljka dela v barvni grafiki, ter se dviga nad realnostjo, vsekakor vzbuja pozornost njegova ((Hudičeva pot«. Spacal nam je predobro znan, da bi Mo treba še njegovo tehniko in umetnost posebej opisovati. Še vedno rad ostaja pri metodi, da slika «pars pro toto«, če se lahko tako izrazimo. Spacal razstavlja tudi v novem hotelu ((Riviera« v Portorožu. Razstava drugega znanega tržaškega slikarja J. Cesarja v Portorožu (v Ljudskem domu) ostane odprta do 10. septembra. Cesar, ki v svojih delih rad uporablja močne in skrajno zgoščene barve, razstavlja zlasti mnogo slik iz Istre in nekaj tudi iz Hrvatskega Primorja, poleg raznih motivov s slovenske obale, kakor iz Kopra. Cesar je vsekakor bolj privlačen, ko se loči od barvne zagnetenosti, tako npr. v «Medalinu». V Portorožu razstavlja 18 olj in 5 akvarelov. V Portorožu je Turistično društvo organiziralo tudi razstavo keramike (od 20. do 31. avgusta), katere so se udeležili V. Gendič, S. Pribanič in Z. Radej. L. B. Priznanje zagrebški operi K. H. Ruppel je v kulturni rubriki bavarskega lista »Sud-deutsche Zeitung« (25 avg.) na- pisal dolgo in laskavo kritiko o nastopu hrvatske zagrebške Opere na glasbenem festivalu v Salzburgu. Pisec pravi, da si je Opera pridobila velik sloves že z drugimi svojimi nastopi po Evropi, tako z opero «Boris Godunov« Musorgskega in »Katerim Ismailovo« Šostakoviča na Nizozemskem festivalu v Amsterdamu in Haagu. Zdaj jo je v Salzburgu predstavljal njen balet, in sicer z »Jožefovo legendo »Richarda Straussa in plesno dramo Prokofieva »Romeo in Julija«. Legendo sla koreografirala in inscenirala P;-ja in Pino Mlakar. Spremljal je salzburški orkester pod vodstvom jugoslovanskega rojaka Mladena Bašiča, ki je ravnatelj salzburške Opere. Kritik pravi, da so plesalci s tehničnega in umetnostnega vidika nastopili sijajno. PRAŠKA OPERA V EDINBURGU Na znamenitem festivalu v Edinburghu je nastopilo tudi praško Narodno gledališče, in sicer z Janačkovo opero »Katjo Kubanova«, Londonski »Times« je o nastopu praške Opere poročal obširno. Kritik se je izrazil izredno pohvalno o nastopu praške Opere. Ameriška drama v obrambo Pija XII Kakor poroča «New York Ti- mes« iz New Yorka, je pater Edward A. Molioy napisal dramo «The Comforter« (Tolaž-nik) v obrambo politike papeža Pija XII. Kakor znano, je nemški pisatelj Rolf Hochhuth v svoji drami »Namestnik« kritiziral ravnanje rajnega papeža, češ da se ni dovolj zavzel za Žide, ki jih je preganjal Hitler. Nova drama ima tri dejanja. Začenja se teden pred izbruhom druge svetovne vojne, ki se je začela 1. septembra 1939. V glavnih vlogah nastopajo papež Pij XII., msgr. Montini (sedanji papež Pavel VI.), ki je bil svetovalec Pija XII., glavni rabin A. Zolli iz Rima in feldmaršal Albert Kes-selring, vrhovni poveljnik nemških čet v Italiji. Pisec nove drame je povedal, da je bral Hochhuthovo dramo »Namestnik« ter prisostvoval njeni u-prizoritvi v Atkinsonovem gledališču. V začetku ni odrekal dobrega namena Hochhuthu, pozneje pa se je bolj poglobil v raziskovanje. Njegov namen je podati pozitivno podobo Pija XII. Pater Molloy je dodal, da je njegov red že odobril njegovo delo,' o katerem je tudi razpravljal meseca maja z new-yorškim kardinalom Spellma-nom. Tudi ta je dal svoj pristanek. VPISOVANJE V ŠOLO GLASBENE MATICE bo od 1. do 12. sept. 1964, od 9. do 12. ure v šolskih prostorih. Ul. R. Manna 29. Pouk se bo pričel v ponedeljek 14. sept. 1964. i::::::::::::::::::::::::::: ::::::::::::::::: :::::::::::::::::::::::::: i liti zmogle im e> planine! -iii GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER HOTEL «KR!M> BLED se priporoča svojim cenjenim gostom za obisk v hotelu s svojo restavracijo, bifejem in nočnim barom ter na blejskem gradu. Izvrstna kuhinja. Prvovrstna postrežba. Pred in po sezoni znaten popust! - lova Gorica Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavarna — Ples vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina Obiščite v i CASINO VIL L A ROSAH A OPATIJA Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure. □ ROULETTE □ BACCARA Hotel Titova 10 H LJUBLJANA, HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA Internacionalna restavracija - narodne specialitete - ------- mStSmmmM Nočni bar z mednarodnim artističnim programom. Lastna kavarna z glasbo, klubski prostori in slaščičarna. — Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike — Hotel «ADRIA» Ankaran vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v iveekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave! »KONVENT« je odprt skozi celo leto. Holel ..CELEIA"-Celie Dobrodošli v našem modernem hotelu! Sodobna oprema sob — Prvovrstna kuhinja — Nizke cene — Prijetno razvedrilo — Velik parkirni prostor. BLED vas vabi Jezero z otokom, blejski grad, izleti v prelepo okolico, prireditve, žičnica na Stražo, poletni in zimski športi, lov, ribolov. • Prometne zveze ugodne S TRŽNI PREGLED Italijanski trg Povpraševanje po žitaricah je zelo živahno, tako so se cene mehki in trdi pšenici dvignile; isto velja za koruzo lanskega pridelka, čeprav bo kmalu v prodaji letošnja koruza. Vse vrste riža se slabo prodajajo. Na zelenjavnem trgu so cene namiznemu grozdju, lubenicam in dinjam še vedno čvrste, medtem ko so cene paradižnikom nizke. Krompir se letos proda ja po višjih cenah. Živinski trg je zelo živahen, posebno dobro se prodajajo teleta in junci. Trg s prašiči je še vedno v zastoju zaradi slinavke. Cene maslu in siru so zmerne. Trg z oljem se je okrepil, posebno oljčno olje se dobro prodaja. Na vinskem trgu vlada kot po navadi mrtvilo. Pomanjkanje kupčij se v tem letnem času toliko bolj čuti, ker se bliža nova trgatev; prekupčevalci upajo, da bo letos vino cenejše zaradi obilne trgatve. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Jabolka deli-cious 40—80, hruške 20—70, bele breskve 80—200, rumene breskve 80—180, grozdje 70—120, moškat 50—10, limone 90—130. fige 30—90; suh česen 150—220, pesa 30—50, korenje 60—100. zelje 50—90, čebula 60—80. rdeča pesa 30—50, svež fižol 160—220, fižol boby 80—150, cikorija 40— 70, solata 60—100, melancane 40 do 60, rumena paprika 60—100, zelena 30—60, paradižniki 50 -75. peteršilj 50—100, zelena 50— 100. bučice 60—100 lir za kg. ŽITARICE VICENZA. Fina mehka pšenica 6750—6850 lir za stot, dobra merkantile 6350—6450, merkan-tile 6000—8200, navadna koruza 4450—4650, bela koruza 5200-5500. uvožena koruza 4600—4709, uvožen ječmen 4600—aooo, pšenična moka tipa «00» 9500—9800, tipa «0» 9100—9300, tipa «1» 8800 do 9000. koruzna moka extra 7800—8000. domača navadna ko-nizna moka 6400—6900, riž Ar-borio 17 500—18.000. Vialone 24 1o 25.000, Rossi 19.500—20.000. stot. Maratelli 19.500—20.000 lir za ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA MANTOVA Goveja živina za zakol: voli I. 360--100, II. 280— 300, krave I. 320—350, II. 220— 260, junci I. 390—430, II. 310— 360. biki I. 400—450, II. 330 -380, teleta 50-70 kg težka 430— Pretekli teden so na svetovnih borzah s surovinami žabe lezili napredek bakra, cina, cinka, živega srebra, jute, pšenice in koruze. Tečaj je popustil svincu, volni, kavčuku, kakavu, kavr in sladkorju, dočim se ni bistveno spremenil aluminiju, litemu železu in bombažu. KOVINE Cena bakru se je na londonski kovinski borzi spet znižala Svetovna proizvodnja čiščenega bakra se je v prvih sedmin mesecih tega leta dvignila na 2 milijona 336.661 ton ali 10 c tisto več kakor je znašala v v stem času lanskega leta. Ker se je poraba te kovine na vsem VALUTE V MII ANU 25.8.64 1.9.64 Amer dolar 624.— 623.75 Kana dolar 575.— 575.— Nem marka 156.85 156.85 Francoski fr 127.25 127.20 švicarski fr. 144.40 144.30 Avstrijski Sil 24.17 24.16 Avstral funt 13-8.50 1377.50 Egipt, funt 798,— 798,— Funt št. pap 1737,— 1734.— Funt št. zlat 6250.— 6250,- Napoleon 5950,— 5975,— Zlato (gram) 718.— 718.— Dinar 1100) — Trst drobni 70-72 debeli 65-67 BANKOVCI V CURIHU 1. septembra 1964 ZDA 1 dolar 4,29 Anglija (1 funt št.) 11,95 Francija (100 n. fr.) 87,00 Italija U00 Ur) 0,6880 Avstrija (100 šil.) 16,60 CSSR (100 kr.) 9,00 Nemčija (100 DM) 107,50 Belgija (100 d fr.) 8.53 Švedska (100 kr.) 83,00 Nizozemska (100 goid.) 118,30 Španija (100 pezet) 7,05 Argentina (100 pezov) 2,— Egipt (1 eg funt) 5,40 Jugoslavija (100 din) 0,55 Avstralija (1 av. funt) 9.45 580, 70-90 kg 580—600, teleta čez 90 kg težka 600—640; živina za rejo: neodstavljena teleta: 50-70 kg težka 670—770, 70-100 kg 650 do 720, junice 95—100,000 lir glava, krave mlekarice 180—280.000, navadne krave 150—180.000 lir glava; neodstavljeni prašiči 450 lir za kg, suhi prašiči 2040 kg 420, 40-60 kg 380, 60-80 kg 360, debeli prašiči 125-145 kg 342, 145-160 kg 342, čez 180 kg 340 lir za kg. KRMA MANTOVA. Seno majskega reza 2300—2500, II. reza 2200—2400 detelja 2000—2200, slama v balah 1100—1200, sestavljena krma za krave mlekarice 5800—6100, za prašiče 6100—6400, koruzne krmne pogače 5000—5100, krmne pogače iz pese 5000—5200, koncentrirana krma za govejo živino 6300—6600, za prašiče 9100—9300 lir za stot. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 660—740, Barbera 12-13 stop. 950—1030, Oltrepd pa-vese 8-9 stop. 630—700, manto-vansko rdeče 8-9 stop. 640—700, Valpolicella Bardolino 9-11 stop. 740—820, Soave belo 9-11 stop. 770—860, Raboso 9-10 stop. 715— 765, Merlot 10-12 stop. 735— 835, Reggiano 9-10 stop. 700— 750, modensko vino 9-11 stop. 700—820, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 610—640, rdeče 630— 660, toskanska vina 8-10 stop. 610—720, Aretino belo 8-10 stop. 600—700, belo vino iz Mark 9-10 Stop. 660—680, rdeče 660—700, Sansevero belo 10-11 stop. 675— 705, belo vino s Sardinije 10.5-115 stop. 655—675, rdeče 12-13 stop. 765—845 lir za stop/stot. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi piščanci 430— 460, zaklani piščanci 570—640, uvoženi piščanci 500—600. zaklane kokoši 550—620, žive domače kokoši 700—750, zaklane kokoši 1000—1100, uvožene kokoši 450— 500, zaklane pegatke 1000—1200, zaklani golobi 1100—1400, uvoženi purani 450—650, žive domače gosi 550, zaklane gosi 650—750, zaklani zajci s kožo 680—720, brez kože 750—820 lir za kg. Perutnina za rejo: male gosi 400 lir gos, račice 1800—1900. pu-rančki 1200—1500 lir kos. Sveža domača jajca 30—34 lir kos. MLEČNI IZDELKI MILAN. Lombardsko maslo 890—910, emilijsko 900—920, u-voženo maslo 900—920 lir za kg. Sir grana 670—690, sbrinz 680— 740, emmenthal 750—780, provo-lone 640—660, gorgonzola 400— svetu močno povečala, se zaloge naglo krčijo; tako so bile konec julija za 96.691 ton nižje kot v začetku leta in so znašale približno ravno toliko, kolikor znaša enomesečna svetovna poraba rdeče kovine. Tečaj ci nu je tako v Londonu kot v Singapuru napredoval. Svetovna proizvodnja se je v maju zmanjšala za 700 ton, dosegla je samo 12.500 ton; v istem ča su pa se je potrošnja dvignila na 14.400 ton. Konec maja je bilo v zalogah le 42.900 ton cina, kar predstavlja 1700 ton manj kakor ob istem času lani. Strokovnjaki naglašajo, da se bo pomanjkanje še poostrilo. Nekateri trgovci računajo, da bo ob koncu tekočega leta proizvodni primanjkljaj znašal 35 tisoč ton proti 22.500 tonam lani. Od 20. marca dalje so Američani razpečali 11.000 ton presežkov. Podražitev cina pripisujejo na eni strani množičnim nakupom za kritje zalog spričo težkega političnega položaja v južnovzhodnem predelu Azije, a na drugi strani sovjetskim nakupom cina v Londonu. Tečaj činu m bil tako visok že od korejske vojne. VLAKNA Na avstralskih trgih so se spet začele dražbe z volno. Kaže, da je zanimanje na dražbah zelo živahno. Cena volni je na vseh trgih popustila, dočim je bombažu v glavnem ostala nespremenjena. Tečaj juti je narasel. ŽIVILA Tečaj sladkorju je tako na londonskem kakor na newyor-škem trgu nazadoval. Neka angleška zasebna tvrdka meni, da bodo v Evropi letos pridelali 5 milijonov ton sladkorne pese več kakor v lanski sezoni. V Sovjetski zvezd pa naj bi se pridelek skrčil za 2.4 mil. ton, znašal bi 8.5 milijona ton. 420, italico 510—560, taleggio 420—450, crescenza 420—450 lir za kg. PAPIR IN LEPENKA MILAN. Gladek časopisni papir v valjih 11.400 lir za stot, v polah 14.500—15.500, navaden sa-tiniran tiskarski papir 15—16.300 srednje vrste 18—19.000, navaden pisarniški papir 16—17.000, srednje vrste 19—20.500, trikrat kle-jen papir za tiskovine 22— 24.000, navaden papir za registre 19.200—20.200, pisemski papir srednje vrste 21.250—23.000, finejši 24—26.000, velina za kopije 41—45.000, risarki papir 34.850—36.900, navaden perga-min 18.500—20.500, extra 26— 27.800, srebrn papir 29—30.000, papir za zavijanje 8500—10.000, bel ali barvan navaden kartonom 21.500—23.750, tipa Bristol 29—31.000, bela lepenka 10.450— 11.500, navadna siva lepenka 5800—7600 lir za stot. OLJE FIRENZE. Oljčno olje extra 750—770 lir za kg, fino oljčno olje z največ 1.50 odsto oljčne kisline 630—690, oljčno olje z največ 3 odsto kisline 580—610, retificirano oljčno olje 575—580, semensko jedilno olje I. 345— 350, olje iz zemeljskih lešnikov 365—370 lir za kg. KONSERVIRANA ŽIVILA PARMA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 195 lir za kg, v škatlah po 1 kg 210, po ‘A kg 235, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 215, v škatlah po 1 kg 230, po y2 kg 255 lir za kg; v tubah po 200 g 60 lir za tubo. rn Sadje in zelenjava rn u na tržaškem trgu Čeprav je tržaški trg zelo dobro založen z zelenjavo, je letos zelenjava precej draga. To velja posebno za solato in radič. Kmetje iz tržaške okolice, kateri prinašajo to povrtnino na trg trdijo, da je temu krivo suho poletje. Druga zelenjava, kot so kumarice, bučice, paradižniki itd., prihaja največ iz Gorice. Lastniki zelenjavnih trgovin, kateri kupujejo zelenjavo na debelo na tržaškem trgu, so zaskrbljeni zaradi visokih cen jtrompirja. Domačega krompirja je letos zelo malo, a še ta je slabe vrste. Letos je bila namreč slabša letina krompirja; nekaj pa so krrivi sami kmetje, kateri so sadili manj krompirja boječ se, da ga bodo tako težko prodajali, kot so ga lani. Navajamo prevladujoče cene blaga na debelo (v o-klepaju prodaja na drobno). Rdeča pesa 100 (140), kapus 55 (98), kumarice 110 (180), čebula 70 (120), svež fižol 130 (240), solata 150 (280), melanzane 30 (80), krompir 50 (90), paprika 45 (90), paradižniki 40 (88), radič 150 (280), bučice 35 (68); pomaranče 140 (260), limone 120 (240), lubenice 80 (160), fige 60 (120), jabolka 60 (120), dinje 85 (140), hruške 60 (100), breskve 70 (140), češplje 75 (160), grozdje 90 (140) lir za kg. Izvoz italijanskega mramorja ogrožen Italijanski izvozniki marmorja so zaskrbljeni, ker je njihova dejavnost zašla v zastoj. Naročila jim prihajajo čedalje bolj poredkoma, kajti povpraševanje po domačem marmorju se je nevarno zmanjšalo. Ta pojav pripisujejo na eni strani posledicam splošnega gospodarskega stanja v državi, a na drugi strani zvišanju proizvodnih cen. že lansko leto so lastniki kamnolomov napovedovali zvišanje proizvodnih stroškov, zaradi katerega naj bi se določeno število industrij cev raje posvetilo uvozu marmorja 'iz tujine. Lomljenje marmorja pa ni zaradi skrčenja izvoza nazadovalo, ampak se odvija kar u-godno. Zato so strokovnjaki vendarle mnenja, da se bo položaj s časom izboljšal. V veronski pokrajini so do le-la 1957 nalomili povprečno 24 tisoč ton klasičnega marmorja v kosih na leto, leta 1958 24.745 ton, leta 1959 27.255 ton, leta 1960 33.666 ton, leta 1961 pa 39.639 ton. Poleg tega so nalomili leta 1958 še 105.136 ton marmornih ostankov,, leta 1959 94.649 ton, leta 1960 110.155 ton, leta 1961 pa celo 174.171 ton. Od te bogate proizvodnje je izvoz prevzel vsako leto povprečno 10 odstotkov, od časa do časa tudi 15 do 18 odstotkov. Rdeč veronski marmor in druge vrste marmorja v kosih ter ostanke so kupovale predvsem Zah. Nemčija, Avstrija, Belgija in Nizozemsk v manjši meri pa tudi nemški kanton v Švici, Francija, Kanada in Združene ameriške države. Nekako vzporedno s krčenjem izvoza se je jel krepiti uvoz. Zakaj? Skoraj izključno zato, ker je cena marmorja (zaradi nižjih proizvodnih stroškov) v drugih državah nižja. To velja po mnenju italijasnkih kamnolomov v prvi vrsti za jugoslovanski marmor, ki je tudi vi-sokbe kakovosti. Njegova cena je izredno konkurenčna ne samo glede na ceno italijanskega marmorja, ampak tudi glede na cene marmorja v drugih državah. Italijanski proizvajalci si sedaj na vse načine prizadevajo, da bi se postavili v bran tuji konkurenci, to pa jih bo gotovo stalo mnogo truda. MEDNARODNA TRŽIŠČA chiLago 18.8.64 25.8.64 1.9.64 Pšenica (stot. dol za 60 funtov) 142,— 142,— 143 Vi Koruza (stot. dol. za 56 funtov . . 120 3A 122 Vi 122 Vi NEVV YORK Baker i stot. dol. za funt) 43.50 42.50 44.— Cin (stot. dol. za funt) 161.50 162.50 171.75 Svinec (stot. dol. za funt) 13.— 13,— 14,— Cink (stot. dol za funt) .... 14.60 14.75 14.75 Aluminij (stot. dol za funt) .... 24,— 24,— 24.— Nikelj (stot dol. za funt) 79.— 79.— 79.— Antimon (stot. dol. za funt) .... 44.— 44.— 44,— Lito železo (stot. dol. za funt) . . . 63.50 63.50 63.50 živo srebro i dol. za steklenico) . . 295,— 305.— 310.— Bombaž < stot dol za funt) . . . 33.25 33.— 32.85 Volna (stot dol za funt) . . . 173.50 171.5 169.5 Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) . 46 V, 44.— 44 th Kakao (stot dol za funt) .... 22 Vi 21.13 23 % Sladkor (stot dol za funt) .... 4.24 4.24 3.92 LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . -. . 342,— 377 1/2 370,— Cin (funt šter za d. tono) . . . 1252,- 1271,— 1346.— Cink (funt šter za d tono) ... 116 1/2 135.— 114 y2 Svinec (funt šter za d tono) . . . 108 i/2 104 V« 106 Va Kavčuk (penijev za funt) . . . 19 "» 19 19 'V SANTOS Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg) 3144.— 3184.- 3224.— tmJl KMEČKE ZVEZE ŽIVINA SE Z RASTLINAMI LAHKO ZASTRUPI Med domačo živino opažamo večkrat nenadne pogine, ne da bi vedeli, kaj je temu vzrok. Zlasti nenadoma poginejo prašiči. Naši kmetje pri tem večkrat mislijo na rdečico, a so prav gotovo v zmoti, kajti take nenadne pogine še največkrat povzroča pretirano krmljenje s pesnim perjem, ki vsebuje velike količine oksalne kisline. Ta je pravi strup, nevaren zlasti prašičem. Zanimivo pa je, da takih zastrupljen j s krmljenjem s pesnim perjem ni vsako leto enako. Pri tem igra veliko vlogo zaužita količina. Prav zaradi tega pokladajmo prašičem tako pesno kakor tudi repno ali krompirjevo listje le v manjših količinah in to le kadar nimamo na voljo boljše zelenjave, kot so trava, detelja ali buče. Tudi krompirjevi in repni listi vsebujejo velike količine oksalne kisline! Oksalno kislino vsebujeta tudi kislica in kisla detelja. Previdnost je zlasti še potrebna, ker take rastline prašiči radi žro. Nekatere rastline so strupene vedno, druge samo za časa cvetenja, pri nekaterih je strupeno samo seme, a pri drugih rastlinah so strupene le korenine in gomolji. Naše kmetovalce bi radi opozorili še posebno na nekatere nevarne rastline: Jesenski podlesek cvete v jeseni in poganja pomladi tri ali štiri do 30 cm dolge, suličaste liste. Semena podleska zorijo v maju in juniju. Pri podlesku so strupeni listi, seme in gomolji, ker vsebujejo alkaloid kolhicin. Zastrupljanje s kolhicinom opažamo spomladi pri konjih, govedih in prašičih in le redkokdaj pri ovcah. Kmalu po zaužitju podleska ali tudi šele čez 12 dni se pokažejo znaki obolenja in sicer v obliki slinjenja, davljenja in driske; temu sledi znojenje, drget mišičevja in pa živčne motnje, živali zgubijo ravnotežje, padejo in poginejo. Kolhicin preide tudi v mleko in zaradi tega lahko škoduje tudi podmladku. Zdravju živali je nevarno zlasti seno, ki vsebuje večji odstotek semenskih mešičkov in listov. Semena ljuljke vsebujejo tudi strup, ki ima na žival podoben učinek kakor kolhicin. L j ulj -kova semena vsebujejo namreč 5 do 6 odsto surovega sapotoksi-na, ki deluje kvarno na živčni, dihalni in prebavni sistem. Zlatice raznih vrst so tudi več ali manj strupene, vendar živina se zlaticam več ali manj izogiblje. Živina jih pa včasih zaužije tudi večjo količino, ko ji pokladamo zeleno krmo, med katero je pomešane precej zlatice, ne da bi lastnik živali za to vedel, živalska zastrupljenja so si pa pri različnih škodljivih rastlinah tako podobna, da je iz samih bolezenskih znakov nemogoče sklepati, katera vrsta rastline je povzročila zastrup-ljenje. Lisijak ali preobjeda je zelo strupen, ker ima močno strupeno koreniko, katera vsebuje alkaloid akonitin. Žival, ki bi slučajno požrla tudi manjšo količino lisi jakove korenike, bi poginila v nekaj urah ali pa v 2-3 dneh. Možno je tudi ozdravljenje. seveda le po daljšem bolehanju. Bukov žir je škodljiv samo konju. To pa zato, ker vsebuje alkaloid fagin v luščinah. Olje iz bukovega žira pa ni škodljivo. Konji obolijo z znakom velike razdraženosti, a pozneje se pokažejo znaki ohromelosti. Za svinje je pa bukov žir dobra in neškodljiva krma. Ajda je zelo cenjena rastlina, in sicer jo radi uživamo kot žgance. Cenijo jo tudi zaradi njene krmilne vrednosti v zelenem stanju. Vsebuje pa fotodi-namične snovi, ki postanejo strupene za bele ovce in jagnjeta pod vplivom sončnih žarkov. Zastrupljenje se pri belih živalih pojavi v obliki zardelega izpuščaja, katerega spremlja močna srbečica. To bolezen, ki jo povzroča ajda, imenujemo fago-pyrismus. Goveda obole bolj poredko, večkrat pa prašiči, ko so hranjeni z ajdovimi plevami. Njivska gorčica in sorodne rastline imajo v semenu, veliko JUGOSLOVANSKA PROIZVODNJA PREMOGA. Po jugoslovanskem sedemletnem načrtu bo dosegla proizvodnja premoga in koksa v letu 1971 že 50 milijonov ton. Sedanja povprečna letna proizvodnja se suče pri 27,5 milijona ton. FRANCOSKA ŽELEZARSKA PROIZVODNJA je od januarja do konca maja letos napredovala za nekako 10 odsto v primer javi s prvimi petimi meseci lanskega leta. manj v listih, ostra eterična olja, ki po zaužitju povzročajo vnetje črevesja in ledvic. To velja za vsa gorčična krmila in repične tropine. Zlasti mlajše živali so v tem oziru občutljive. Smreka, jelka in bor so škodljive le v primeru, da živali žro njihove igle. Igle teh dreves vsebujejo terpentinovo oljet ki povzroča vnetje prebavil in ledvic. Lupinoza je bolezen, ki se pojavi pri živalih po krmljenju z večjimi količinami lupine ali volčjega boba. Strup lupinotok-sin pa nastane kot proizvod snetljavosti ali glivic. Zlasti pri ovcah se pogosto prav zaradi tega opaža množično obolenje jeter, čreves in pa ledvic. Mlečki vseh vrst so tudi strupene rastline. Strupenosti ne zgubijo niti v suhem stanju. Sveže rastline se živali vsled njenega ostrega vonja izognejo. Mlečkov strup preide tudi v mleko in če ga žival zaužije v večji količini, pobarva mleko rdeče. Pozimi ne smemo dati kravam mlekalicam več kot 10 do 12 kg repe na dan, ker ni sicer njihovo mleko zadobilo grenak okus. Repa, ki jo dajemo živini v manjših količinah, pa vpliva na žival osvežujoče in to zlasti pozimi, ko nimamo druge zelenjave na razpolago. Včasih se tu pa tam goji za seme stročnica roženjača — tudi grško seno imenovana (tri-gonella foenum graecum). Roženjača je enoletno od enega do pet dm visoko zelišče močnega vonja. Cveti grškega sena so svetlovijoličasti in se predstavljajo v kratkih glavičastih grozdih. Stroki so pa do 6 mm dolgi, jajčaste oblike ter s kratkim kljuncem. Seme grškega sena se uporablja tudi v človeškem zdravilstvu za odebelitev zelo suhih oseb. Tudi v živinoreji se tu pa tam uporablja v ta namen; vendar ga kravam mlekaricam ne smemo dajati, ker bi sicer mleko zadobilo neprijeten duh in odvraten okus. Včasih pokladamo seme roženjače živini, namenjeni za zakol, da bi jo čimbolj odebelili. Toda s krmljenjem z roženjačo je treba prekiniti nekaj tednov pred zakolom, ker bi sicer meso zaklane živali imelo neprijeten okus. V semenu roženjače se namreč nahaja posebne vrste alkaloid, ki povzroča, da zadobi meso neprijeten duh. Dr. D. R. Letos dobra letina v goriških Brdih Letos je bilo v naših goriških Brdih zelo veliko breskev, ki so jih kmetje še kar z lahkoto prodajali, vendar je bila njihova cena dokaj različna. Prve so prodajali na debelo po 200 in še več lir za kg, pozneje, konec julija, pa tudi samo po 20 ali 30 lir za kg. Sedanji pridelek — breskve sorte Hale — pa prodajajo po 80 ali kaj več lir za kg. Pridelek breskev bi lahko bil znatno večji, če bi jih kmetje pravočasno pravilno obrezali in pa razredčili plod. Pomanjkanje delovne sile pa ne dopušča, da bi se kmetje mogli ukvarjati s sadjerejo toliko, kolikor bi bilo potrebno. Letošnja letina grozdja bo tudi dobra. Grozdja je dosti in povrhu je še zelo lepo, brez bolezni. Peronospora se letos ni razpasla, za kar se moramo zahvaliti lepemu vremenu v juliju in pa prizadevanju naših kmetovalcev, ki so škropili, kadar je bilo potrebno. Le tu pa tam se opaža, da je bilo grozdje napadeno po oidiju, kar pa na splošno ni tako hudo. Letošnji pridelek grozdja bo nekoliko večji od lanskega, a to ne zaradi boljše letine, pač pa zaradi novih nasadov, ki bodo letos prvič dobro obrodili. Goriški pokriti trg je z zelenjavo in sadjem dokaj dobro založen. Gospodinje bi seveda rade, da bi bile cene pridelkov nižje. Krompir je bil lansko leto poceni, kaže pa, da bo letos bolj drag. Uvožen z Juga — precej debel — je v prodaji po 90-100 lir za kg, a domačega prodajajo kmetice- po 50-60 lir za kg. Lansko leto so prodajale domačega ob tem času ca po 25-30 lir za kg! Pa tudi goriška Standa, ki ima v primerjavi z drugimi trgovinami nižje cene, prodaja uvožen krompir po 90-100 lir za kg. Bučice so sedaj na trgu po 150 lir za kg, a paradižniki so razmeroma še najbolj poceni, in sicer od 60 do 100 lir za kg. Njihova cena je pač odvisna od kakovosti. Radič — prvi rez — je pa zelo drag, in sicer po 600 lir za kg. Melancane gredo po 60 lir za kg, sladka paprika po 150 lir za kg, a fižol v stročju po 220-240 lir za kg. Cena sadja pa je dokaj različna in je odvisna od količine blaga, pripeljanega na trg. Dobre hruške se prodajajo tudi po 150 lir za kg, slive tudi po enaki ceni, a jabolka po 100 lir za kg, breskve — zelo lepe — po 120-130 lir za kg. Na trgu je v dopoldanskih urah v vrsti dosti ljudi z jugoslovanske strani, zlasti kmetov, ki ponujajo svoje pridelke, kakor žive kokoši in podobno, pa tudi meso; vendar gredo take stvari bolj težko v prodajo, ker so pač cene takim proizvodom precej visoke in se močno bližajo cenam v tukajšnjih trgovinah. Kdor pa gleda na kakovost blaga, pa bo rad kupil kokoš od kmeta. Najlaže pa slovenski kmetje iz Jugoslavije prodajajo maslo, ker je pač njihovo maslo zares naravno. Malokdo pa prodaja maslo lastne proizvodnje, temveč le ono v zavitkih po 1/4 kg, ki ga izdelujejo razne zadruge. D. R. Za gospodarski razvoj goriških Brd Včeraj se je pričela tvorna dejavnost Centra za tehnično in zadružno podporo prebivalstvu goriških Brd, ki je bil ustanovljen na pobudo pokrajinske^ u-prave in uprav okoliških občin. Na Oslavju je imel zanimivo predavanje o vinogradništvu kmetijski izvedenec Ivo Forna-siero. Danes bo predavanje ponovil v Ločniku. Polovico stroškov za vzdrževanje centra, ki bodo znašali okrog 4 milijone na leto, bo krila pokrajinska u-prava, ostalo pa uprave posameznih občin. Ako bodo delovanje centra usmerili na pravo pot, bo možno izvesti številne koristne pobude za zboljšanje kmetijskega gospodarjenja v goriških Brdih. Na ogled vinskega sejma Preteklo nedeljo sta Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov ob tehničnem sodelovanju potovalnega urada «Aurora» priredili izlet v Ljubljano na skupinski ogled mednarodnega vinskega sejma. Izleta se je udeležilo nad 100 tržaških kmetovalcev. Prihodnjo nedeljo, 7. t.m., pa priredi potovalni urad «Au-rora» še en izlet na vinski sejem. Udeležilo se ga bo 430 oseb. A VTEPRE VOZNISK0 PODJETJE A. POŽAR TRST — VIA BOCUACClO, 3 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu In inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. URADNA IN ZLATARNA MIKOLJ KAREL TRST Čampo S. Giacomo 3. tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike „.OOSPODAR5»T VO" Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9. tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir Pošt. tek. rač. »Gospodarstvo« št. 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) • Trst, Ul. Montecchi 6 SPLOŠNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA, JADRAN — ZAHODNA AFRIKA, REDNO LINIJO OKOLI SVETA ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Zupančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22 in 035-23, Telefoni: 73-470 do 73477 in na naše agente po vsem svetu. PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE LA GOMZI AN A Gorica - Via D. d’Aosta N. 180 Tel. 28-45, 54-00 Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo IMPEXPORT U VUZ - 1ZVU/ ZASIUPSTVA TRST, UL Cicerone 8 Telet. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Hosco 21) Tel 50010 l elegr-: lmpexport - Irieste UVAŽA: VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO IZVAJA: TEHNIČNI MATERIAL . RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu H I J E K A . Jugoslavija Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale Za Informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnib pristanišči b ali pa na potovalne agencije. TRANS-TRHSTž. TRST TRIESTE, Via Donota 3 Tel 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA • vse lesne sortmane in produkte gozdne indust rije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne CHAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. JnitMuhGfia MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER - TELEF. 21-830 - TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823 Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje. FILIALE: Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje, Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenj anin, Dimitrovgrad. /Nik GO 1—1 N Id Gestisce i servizi mere: e passeggen sulle linee: ADRIATICU — NORO fclUROFA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorm ADRIATICU - NORD AMERICA (North ut Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICU - SUD AMERICA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - LEVANTE partenze ogni 't giorni ADRIATICU - IRAN - IR Ati partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - INDIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - ESTREMU UR1ENTE partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - GOLFU MESSICO partenze ogni 20 giorni con 52 moderne e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T. La «JUGOLINIJA» accetta U crasporto di merci anche in porti fuori delle linee regolar TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA --- «JUGOLINIJA» - RIJEKA - PRENOVLJENI Hotel POŠTA TRG OBERDAN 1 - Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah Dvigalo — Centralna kurjava