Mtadu paria rua. Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrt*. Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem". List Izhaja 20. vsakega meseca. Za člane v „Zvezl“ včlanjenih zadrug stane Ust celoletno Din 20—, polletno Din 10, četrtletno Din 5 — ; posamezne Številke 2 Din. Cena lnseratom: */4s strani D S-— vključno davek. Uredništvo In upravnlštvo Je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. mmmm Strankam Je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. — »■-. ■■ Rokopisi se ne vračajo. Rokopise ln objave je pošiljati do 10. vsakega me-. seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. — ■■. .- Štev. 11. V Ljubljani, 20. novembra 1925. Leto XII. Pravilnik o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami, (Dalje.) 4.) Lokali teh obratovalnic morajo biti zdravi, svetli, higijenski urejeni, po* pddani s primernim materijalom, oprem* ljeni s potrebno in zadostno instalacijo za razsvetljavo in suhi. 5.) Kleti, v katerih se opravljajo taki obrti, morajo izpolnjevati vse navedene pogoje; podzemeljski prostori morajo imeti okna neposredno na ulico ali na dvorišče in nad nivojem. Vhod z ulice mora biti lahno nagnjen ter ponoči za* dosti razsvetljen. Člen 83. 1.) V vseh teh obratovalnicah ne sme biti ne miz ne kakršnihkoli sedežev za posetnike. V teh obratovalnicah je dopustno streči samo gostom, ki stoje. Izvzeta so samo letovišča, v katerih so taki lokali na hribih (planinah) in vi* šinah, ki služijo turistom — planincem za odmorišče. 2.) Če se najdejo v teh obratovalni* cah mize in stoli ali kakršnikoli sedeži, se smatrajo za neupravičeno obratovane kavarne v lokalu brez krajevne pravice. Člen 84. Kdor hoče voditi eno izmed obrato* valnic, imenovanih v členu 82. tega pra* vilnika, mora dobiti predhodno: 1.) osebno pravico; 2.) od pristojnega upravno * policij* skega (politčnega) oblastva potrdilo, da so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 82. in da se sme prosilcu dovoliti obratovanje v dotičnem lokalu. 3.) Izprevid upravno * policijskega (političnega) oblastva je obvezen za fi* nančna oblastva. Člen 85. Preden se izda potrdilo iz predhod* nega člena, sestavi upravno * policijsko (politično) oblastvo ob prosilčevih stro* ških komisijo iz upravno * policijskega (političnega) uradnika, državnega inže* njerja, državnega zdravnika in srezkega upravnika finančne kontrole, ki mora pregledati lokal ter oddati svoje mnenje po členu 82. tega pravilnika. Člen 86. Prejeto potrdilo iz člena 84. tega pra* vilnika z osebno pravico predloži prosi* lec pristojnemu finančnemu oblastvu, da pridobi pravico, točiti alkoholne pijače, po tar. post. 62 taksne tarife zakona o taksah. Člen 87. Prepoved iz člena 55., točk a), b), c) in d), tega pravilnika velja povsem tudi za te obratovalnice. IX. Kazniva dejanja in kazni. Člen 88. Če začne kdo poslovati v eni izmed obratovalnic, imenovanih v členu 1. tega pravilnika (razen v obratovalnicah iz točke 2. pod a, točke 3. pod a in točke 4. pod b istega člena), v zgradbi, ki nima krajevne pravice, se kaznuje lastnik zgradbe z vsoto v višini redne takse, a poleg tega še v denarju od 1000 dinarjev do 3000 dinarjev (2. pripomba k tar. po* stavki 61. taksne tarife zakona o taksah); razen tega se mu mora takoj prepove* dati obratovanje v tej zgradbi. Člen 89. Če ima oni, ki vodi obratovalnice iz člena 82. tega pravilnika, v obratovalnici mize, stole, ali kakršnekoli sedeže, se smatra, da neupravičeno obratuje kavar* no v zgradbi brez krajevne pravice in da je s tem kriv kaznivega dejanja iz pred* hodnega člena. Člen 90. Lastnik penzijona, ki toči v penzijo* nu alkoholne pijače, se kaznuje po členu 88. tega pravilnika. Člen 91. Če gre za podnajem in se s preiska* vo nedvomno ugotovi, da je lastnik ve* sten, se kaznuje s kaznijo iz člena 88. te* ga pravilnika najemnik. 2.) Za zgradbe, ki so last pupilarnih ali konkurznih mas, odgovarjajo osebno skrbniki mase, ne pa masa. Člen 92. S plačilom kazni po členu 88. tega pravilnika lastnik zgradbe ne pridobi krajevne pravice. Ta se mora dobiti po redni poti ,ko mora osebno plačati pred* pisano takso. Člen 93. Če je otvoril najemnik katerokoli iz* med obratovalnic, imenovanih v členu 1. tega pravilnika, v zgradbi, ki nima kra* jevne pravice, toda brez lastnikove ved* nosti in odobritve, ima lastnik pravico, po predpisani poti zahtevati od najem* nika povračilo plačane kazni. Člen 94. 1.) Kdor otvori katerokoli izmed obratovalnic iz člena 1. tega pravilnika brez osebne pravice kakor tudi kdor otvori eno izmed obratovalnic, v katerih se točijo alkoholne pijače, a je za njih voditev treba osebne pravice, se kaznuje z vsoto v višini redne takse in s trikrat* nim zneskom redne takse iz tar. post. 63. taksne tarife zakona o taksah (drugi od* stavek člena 52. zakona o taksah). Ta ka* zen ne izključuje kazni iz tar. post. 62. taksne tarife zakona o taksah. 2.) Tem osebam se mora takoj prc* povedati obratovanje in obratovalnica se jim zapre. Člen 95. 1.) Zaradi prekršitve ostalih pred* pisov tega pravilnika se kaznuje odgo* vorna oseba po ustreznih zakonskih predpisih, ki veljajo o tem v dotični krajini. 2.) Če ne bi imel kateri izmed pre*. krškov, določenih s tem pravilnikom, kje v naši kraljevini zakonske sankcije, upo* rabi upravno oblastvo zakonsko poobla* stitev za izdajanje občih naredb ter pred* piše sankcijo z občimi naredbami. Člen 96. Preiskovanje in presojanje: I. dejanj, kaznivih po členih 88.,, 89., 90., 91 in 94. tega pravilnika, špada v pri* stojnost: 1.) srezkega poglavarja; 2.) v mestih s samosvojo upravo: a) članov mestnih okrajev (k var to v); b) upravnika mesta v činu srezkega poglavarja; 3.) sreskih ekspozitur; 4.) stalnih kopaliških komisarjev v krajinah, kjer so ti za to pristojni; 5.) mestnega policijskega kapetana v svobodnih kraljevskih mestih z urejenim senatom; 6.) redarstvenega poverjeništva v Zagrebu; 7.) poverjenika velikega župana za mesto Sarajevo. II. Kazniva dejanja, učinjena zoper ostale predpise tega pravilnika, preisku* jejo oblastva, ki so po specijalnih zako* nih v poedinih krajinah pristojna za njih razsojanje. Člen 97. Kazniva dejanja navedena v tem pravilniku, se preiskujejo po postopni* ku, ki velja v poedinih krajinah za pre* iskovanje prestopkov — prekrškov — občnega kazenskega zakona. Člen 98. Če se kdo obsodi zaradi teh kazni* vih dejanj iz členov 88., 89., 90., 91. in 94. tega pravilnika, se obsodi tudi na plačilo takse iz tar. post. 229. taksne tarife za* kona o taksah. Člen 99. 1. Zoper razsodbo sreskega pogla* varja ali članov mestnih okrajev (kvar* tov) in ostalih oblastev zaradi dejanj iz členov 88., 89., 90., 91. in 94. tega pravil* nika se sme vložiti pritožba: na velikega župana ali mestnega upravnika, zoper odločbe teh pa na ministrstvo za notra* nje posle, čigar odločba je izvršna. Na pritožbo je treba prilepiti kolek po tar. post. 230. taksne tarife. 2. V oblastvih, kjer poslujejo okrož* ni načelniki, preizkušajo ti po predpisu drugega odstavka člena 15. zakona o obči upravi na pritožbo razsodbe sreskih poglavarjev iz svojega teritorialnega ob* močja. Zoper odločbe okrožnih načelni* kov se vlagajo pritožbe na ministrstvo za notranje posle po oblastvu, ki je izdalo odločbo (rešitev, razsodbo itd.). Odločba ministrstva je izvršna. 3. Rok za pritožbe je 15 dni od dne, ko se je priobčila ali izročila odločba. Če se odločba priobči, je odločilna pri* občitev. Člen 100. 1. Vse obratovalnice, v katerih se točijo alkoholne pijače, so pod neposred* nim nadzorstvom pristojnega upravno* policijskega (političnega) oblastva. 2. Sreski poglavar kakor tudi ostala oblastva iz člena 96. pod I. tega pravilni* ka morajo najmanj enkrat na tri mesece izvršiti obči pregled vseh gostiln v dotič* nem kraju — srezu, da ugotove: a) ali so vsi prostori gostilne: piv* nica, jedilnica, kuhinja, sobe, hodniki, stranišča itd. primerno čisti in higienski zdravi, prav tako pa tudi vse stvari v njih, in ali se vse to vzdržuje v higienski pravilnem stanju; b) ali so sobe opremljene z vsemi potrebščinami za udobno prenočevanje potnikov; c) ali je prav tako orodje za delo, kakor steklovina, posodje in ostalo, pri* merno čisto in pravilno po zakonu o me* rah; in č) ali so tudi prostori zunaj zgradb, ki jim pripadajo, primerno čisti in ali se stalno vzdržujejo v takem stanju. 3. Odgovorne osebe se za vse nered* nosti kaznujejo. Člen 101. 1. Organi finančne kontrole opravlja* jo nad temi obratovalnicami in nad vse* mi ostalimi kraji, kjer zapazijo točenje (prodajanje) pijač, to*le kontrolo: a) ali imajo obratovalnice krajevno pravico, odnosno ali imajo predpisano dovolilo (barake itd.); b) ali imajo osebe, ki točijo alkohol* ne pijače, osebno pravico; c) ali imajo pravico, točiti pijače; č) ali vodi obratovalnico oseba, na katero se glasi osebna pravica; in d) o vsem onem, kar jim je naloženo po točki 1.) člena 10. zakona o organiza ciji finančne kontrole in drugih izdanih predpisih. 2. Vse prekrške zakona, zapažene v tem pogledu, kolikor spadajo v pristoj* nost upravno*policijskih (političnih) ob* 'iastev, konstatirajo takoj z zapisnikom na licu mesta ter ugotove vse, kar in pri komer so našli; ta zapisnik morajo v pe* tih dneh odpremiti k pristojnemu uprav* nemu oblastvu. 3. Prejeti referat mora vzeti uprav* no oblastvo takoj v postopanje. 4. Za malomarnost v poslovanju se odgovorni uradnik kaznuje. Člen 102. Dejanja, kazniva po tem pravilniku, se preiskujejo uradoma. Zato sme na* znanjati prekrške teh predpisov oblastvu vsak privatnik. Člen 103. 1. Kazniva dejanja, navedena v čle* nih 88., 89., 90., 91. in 94. tega pravilnika, zastarajo v petih letih od dne, ko so se učinila. 2. Za zastaranje kaznivega dejanja ali razsodbe se izroči odgovorni uradnik disciplinskemu sodišču. « Člen 104. 1. Omejitev števila točilnic v Hrvat* ski, Slavoniji, Banatu, Bački, Baranji in Sremu se ukinja. 2. Vse naštete točilnice v omenjenih krajinah morajo položiti takso iz tar. po* stavke 61. taksne tarife, kolikor se to še ni doslej zgodilo. X. Prehodne odredbe. Člen 105. Vsi dosedanji točilci pijač na drob* no iz 4. pripombe k tar. post. 62. taksne tarife, morajo spraviti svoje obratovalni* ce v sklad s predpisi členov 82., 83., 84. in 85. tega pravilnika. Kdor ne bi spravil svojega lokala v sklad s temi predpisi v šestih mesecih od dne, ko se razglasi ta pravilnik, izgubi pravico, točiti pijače v tem lokalu. Prav tako se morajo obrti po barakah in vrtovih spraviti v prednjem roku v sklad s predpisi tega pravilnika. Člen 106. 1. Gostilne, hoteli, kavarne in restav* racije, ki niso pridobili glede zgradb na način, predpisan z zakonom, ali po čle* nu 37. tega pravilnika pravice, da sc smejo v njih opravljati ustrezni obrti, se morajo spraviti v sklad z odredbami te* ga pravilnika. 2. Glede opreme in pohištva se mo* rajo vse obratovalnice iz člena 1. tega pravilnika v treh letih od dne, ko dobe ti predpisi obvezno moč, spraviti v sklad z odredbami tega pravilnika. 3. Če se ugotovi po tem roku, da niso izpolnile predpisov tega pravilnika, se jim prepove obratovanje, dokler jih po* polnoma ne izpolnijo. Člen 107. Ko stopi ta pravilnik v veljavo, pre* stanejo veljati vsi dosedanji predpisi, ki nasprotujejo tem odredbam. Člen 108. Ta pravilnik dobi obvezno moč de* seti dan po razglasitvi v «Službenih No* vinah«. V Beogradu, dne 15. junija 1925; U br. 23.939. Minister za notranje posle: Bož. Ž. Maksimovič s. r. Minister za finance: dr. M. M. Stojadinovič s. r. Iz naših organizacij. Občni zbor zadruge gostilničarjev itd. v Litiji se je vršil dne 2. novembra t.1. ob 2. uri popoldne v gostilni «Pri Urški» v Litiji. Navzočih 54 članov zadruge. Zastopnik zveze: zvezni tajnik gosp. Ante Pintar. Zastopnik politične oblasti: sreski komisar g. dr. Amon Šraj. . Dnevni red: 1.) Pozdrav načelnika in zastopnika zveze. 2.) Poročilo tajnika in blagajnika. 3.) Sprememba pravil. 4.) Razni predlogi članov in reso* lucije. 5.) Volitev novega odbora. 6.) Slučajnosti in vpisovanje vajen* cev in pomočnikov. Tovariš načelnik Ivan Robavs kon* štatira sklepčnost, pozdravi navzoče in se zahvali za tako obilno udeležbo. Po* zdravi tudi navzočega vladnega zastop* nika in tajnika zveze. Nato pojasni tajnik Fr. Pleničar, da je zadruga zadnja leta le životarila, ni bi* lo zanjo resnega zanimanja, ker se od strani oblasti tudi ni veliko vpoštevala. Tekoče zadeve sta reševala kratkim po* tom načelnik in tajnik. — Pozove vse navzoče, da se bolj zanimajo za svojo stanovsko organizacijo in skupno stre* mijo za tem, da zboljšajo svoj stanovski položaj. — Prečita zapisnik zadruge zad* njega občnega zbora, ki se vzame na znanje. Tovariš blagajnik pojasni, da ima prazno blagajno, ker prispevkov za za* drugo zadnjih pet let ni nihče vplačal. — predlaga, da vplača vsak član za nazaj za vseh pet let 60 Din, da zamore zadruga poravnati svoj dolg in pričeti z resnim delom. Tajnik Pleničar pojasni, da dolguje* mo zvezi Din 1829 in bi zadostovalo, če reduciramo predloženi znesek Din 60 na Din 30. Predlog se soglasno sprejme. Zneske je takoj izterjati. — Nato pojasni zvezni tajnik g. Pintar, da je v tem zne* sku zapopaden tudi prispevek zvezi in s tem tudi plačana naročnina za list «Go* stilničar». Na opombo nekaterih članov, da lista ne dobe, prosi g. Pintar zadrugo, naj mu pošlje natančni imenik članov in se bo dopošiljanje lista redno pričelo. Pri tej priliki poda g. zvezni tajnik tudi obširno poročilo o delovanje zveze. K 3. točki dnevnega reda predlaga tajnik Pleničar spremembo pravil, in si* cer se po daljši debati soglasno sklene spremeniti pravila sledeče: § 11., odstavek 6. pristavek naj se glasi: Sprejemnina (14. odstavek 8), ki jo je plačati vajencem, se odmerja na Din 10., oprostnina pa na Din 20. § 14., odstavek 3. naj se glasi: Vsak član, ki na novo pristopi k za drugi, mora plačati sledečo inkorporacij* sko pristojbino (sprejcmnino). 1.) Če je pravni naslednik ali dedič že obstoječe gostilniške pravice Din 100. 2.) Vsi oni, ki niso pravni nasledniki ali dediči, pa tudi ne tujci, ampak iz po* dročja gostilničarske zadruge litijske Din 1000. 3.) Tujci, ki se naselijo v področje naše zadruge, dalje Dalmatinci i. t. d. Din 4000. Nato se preid k volitvi novega odbo* ra in so soglasno izvoljeni: Načelnik: Robavs Ivan, posestnik in mesar, Šmartno. Podnačelnik: Borišek Josip, posest* nik in mesar, Litija. Odborniki: Šribar Vojko, gostilni* čar, Gradec; Benlič Ivan, gostilničar; Vače; Mešek Josip, gostilničar, Litija; Praprotnik Alojzij, gostilničar, Go* renji Log; Dernovšek Marko, gostilničar, Sava; Berdajs Polde, gostilničar, Sava; Pavli Josip, gostilničar, Moravče; Mali Janez, gostilničar, Žabšc; Femc Anton, gostilničar, Cerovce. Namestniki: Pogačnik Ana, gostilni* čarka, Završnik; Vrtačnik Ivan, gostilničar, Št. Lam* bert; Čerar Janko, gostilničar, Gradec; Planinšek Anton, gostilničar, Za* vrstnik; Tajniški posli se poverijo Francetu Pleničarju, Litija. Nato prečita tajnik Pleničar došel dopis od Trgovske zbornice glede točil* ne takse. — Na stavljena vprašanja od* govarja občni zbor, ki je v principu za to, da se točilna taksa odpravi in event. samo državna trošarina pri litru za 5 pa* ra zviša. Resolucija se sporoči Trgovski zbor* nici. Na predlog tovariša blagajnika se določi članarina za prihodnje leto za čla* ne Din 30, ki jo je takoj začetkom leta vnaprej plačati. V tem je zapopaden tudi prispevek zvezi in naročnina za «Gostil* ničarja». Zadruga sklene pristopiti k poštni hranilnici, da olajša članom s položnica* mi vplačilo članarine. Nato pozove tajnik člane, da prigla* sijo zadrugi svoje učence in pomočnike, ker bo zadruga le priglašenim pomočni* kom potrjevala spričevala o sposobnosti. Vladni zastopnik g. sreski komisar pojasni zadrugi in poda več pojasnil na stavljena vprašanja. Tudi zvezni tajnik g. Pintar v lepo začrtanem govoru pojasni velik pomen zadruge in poziva k delu. Občni zbor se zaključi ob V2 6. zve* čer, potem ko sc načelnik zahvali za ude* ležbo in zanimanje, zahvali pa se tudi gg. vladnemu zastopniku in zveznemu tajni* ku, ki sta nas posetila in tako radevolje dala potrebna pojasnila. Iz organizacij. IV. redni občni zbor zadruge gostilničarskih obrti za novomeški politični okra; se je vršil dne 8. novembra t. 1. ob 14. uri v gostilniških prostorih načelnika g. Josipa Zurca. Ker ni došlo v določenem času za* dostno število članov, otvori načelnik po enournem čakanju ob 15. uri zborovanje. S toplimi besedami pozdravi došle člane, posebno pa vladnega zastopnika komi* sarja g. Krajška in zveznega tajnika g. Pintarja. Po prečitanju in odobrenju zapisnika zadnjega občnega zbora je podal načel* nik letno poročilo, kakor sledi: Že pri zadnjem občnem zboru sem naglašal, kako važna je gostilničarska obrt, posebno glede tujskega prometa. Obžalovanja vredno je, da se oblasti tako malo ozirajo na.prošnje in želje go* stilničarsikn zadrug in Zveze, kajti sme* lo trdim, da odkar, obstoji naša gostilni* čarska zadruga, delali smo z vsemi moč* mi in se trudili za zboljšanje našega stanu, a ne moremo pokazati posebnih uspehov. . Finančne oblasti so nam naložile kri* vične točilne takse, potem dovoljujejo pravice vinotočev tako, da ima' v neka -terin krajih že skoraj vsaka hiša svoj vinotoč, ki si prilastuje večje pravice, ka* kor kvalificirani gostilničarji. Tudi se godi s pravicami točenja last* nega pridelka velika zloraba. Doznalo se je, da so vinogradniki veliko več vina iztočili, kakor so ga pridelali, ter da pro* dajajo jedila, kruh itd. — to je že v navadi. Nov pravilnik za gostilničarje, kf je izšel v Uradnem listu 3. septembra 1925, št. 83, je tako nejasen, da ga celo oblasti natanko ne razumejo. Kar je v njem pra* vičnega je to, da se zahteva od prosilcev za izvrševanje gostilničarske koncesije, usposobljenost. Z ozirom na resolucije, ki so se na zadnjem občnem zboru sklenile, se je načelstvo z vso vnemo trudilo, da bi se kaj doseglo, ali žalibog — bil je glas vpi* jočega v puščavi. Dragi tovariši! Načelstvo zadruge je prejelo dne 20. oktobra t. 1. od «Osrednje zveze» dopis, ki se naj prečita. Nato se prečita omenjeni dopis Zve* ze, s katerim ta konstatira, da dolguje še 228 članov letne prispevke in s proš* njo, da izterja zadružni odbor iste od članov ter izterjani znesek pošlje Zvezi do konca leta. K besedi se oglasi tajnik «Osrcdnje zveze» ter poda izčrpno poročilo o delo* vanju Zveze v korist gostilničarjem, o resolucijah in vlogah na razne urade in oblastva. Iz vsega tega delovanja izvi* rajo vsaj deloma izboljšane in za gostil* ničarje ugodnejše naredbe oblasti. Za vse to delovanje pa rabi Zveza denarja. Gosp. zvezni tajnik prosi člane, da se odzovejo pozivu za vplačanje dolžnih prispevkov ter povdarja, da mnogo rev* nejši člani delavskih zadrug plačujejo neprimerno višje prispevke za svojo or* ganizacijo, nego vsekakor boljše situirani gostilničarji. Ječita se še dopis «Zbornice za trgo* *n industrijo« v Ljubljani, z dne 30. oktobra 1925, št. 13.282, zadevno 1. 1923. uveljavljene točilne takse ter se k posameznim vprašalnim točkam skle* nejo primerni predlogi. Iz letnega poročila o delovanju za* druge posnemamo, da je imela zadruga v pretečenem letu 77 poslovnih spisov, 6 odborovih sej, v katerih se je rešilo 14 prošenj. Odbor je rešil 1 prošnjo ugodno, 13 neugodno. Ugasnilo je 7 kon* cesij, 22 se jih je pa preneslo na drugo ime. Vajencev se je vpisalo 5. Zadruga šteje 269 članov. Iz računskega zaključka za 1. 1924., o kojem je poročal blagajnik g. Anton Kušljan, povzamemo sledeče: Dohodki 1. 1924 so znašali 15.515 di* narjev; izdatki 1. 1924 so znašali 2.704 dinarje; ostane dohodkov 12.811 dinar* jev. Prebitek iz 1. 1923. je znašal 2.703 di* narje 85 par. Čista imovina koncem leta 1924. je znašala 15,514 dinarjev 85 par. Pregledovalca računov, gg. Ivan Kok* lič in Josip Windischer st. poročata, da sta našla račune v najlepšem redu ter predlagata, da se izreče blagajniku abso* lutorij. — Soglasno sprejeto. K proračunu za tekoče leto se z ozi* rom na prebitek lanskega leta sklene, da se ne pobira zadružna doklada, ker se bo lahko izhajalo brez nje. 'Nato'W vrši volitev načelnika in njega namestnika ter zadružnega odbo* ra. Zborovalci so soglasno pritrdili na* svetu, da se vrše volitve per acclamatio* nem, nakar so bili vsi izvoljeni soglasno, in sicer načelnikom g. Josip Zurc iz Kan* dije ter njega namestnikom Josip Windi* scher st. iz Novega mesta, odbornikom pa sledeči gg.: Smole Rudolf, Novo me* sto; Anton Kušljan, Kandija; Drenik Alojzij Bršljin; Hudoklin Andrej, Brus* nice; Brdavs Josip, Valta vas; Pelko Ga* šper, Toplice; Kastelic Fran, Bršljin; Ko šak Janez, Novo mesto; Novljan Ludo* vik, Mirna peč; Žagar, Kartaljevo: Mat* ko Josip, Gotna vas in Koklič Ivan, No* vo mesto. — Namestnikom pa: Drenik Fran, Prečna; Sitar Ignacij, Toplice; Ku* lovec Ivan, Valta vas; Cimrmaneič Fran, Vel. Cerovec; Kastelic Ivan, Žabja vas; Murn Gustav, Novo mesto; Smole, Žu* žemberk; Skedel Alojzij, Kandija; Brulc Fran, Dol. Težka voda; Pečaver Josip, Stara žaga; Pečarič, Prečna; Fink Josip, Podturn. Resolucije- 1.) Gostilničarji izven Srbije plačujejo poleg drugih davkov že itak trošarno na vino, poleg tega pa jako visoko točilno takso v smislu pravilnika čl. 62., ki je jako krivično razdeljena in previsoka. Zato se je sklenilo, da se poš* lja^tl^njo na Zvezo gostilničarskih za* drug, da z ozirom na povsem upravičene razloge izposluje, naj se ta taksa odpravi, nikakor pa ne zato poviša trošarina. Vsled dopisa Obrtne in trgovske zbornice naj Zveza o sklepu današnjega občnega zbora v gornjem smislu poroča. 2.) Član g. Brovet predlaga, naj se sresko poglavarstvo naprosi, da izvrši preiskave gostilničarskih koncesij na njih upravičenost. 3.) Na predlog g. Pelkota Gašparja se naj naprosi Zveza gostilničarskih obrti, da izposluje pri merodajnih obla* stih dovoljenje proste kuhe iz gošče vina in mošta. 4.) Končno predlaga še član g. Bro* vet, da zadruga v interesu kmetovalcev* gostilničarjev podvzame vse potrebne korake, da se trošarina na petijot ukine. Vse resolucije so bile sprejete so* glasno. S tem je bil dnevni red končan. Go* spod načelnik zaključi IV. redni občni zbor in se pred vsem zahvali gospodu vladnemu zastopniku za blagohotna na* vodila ter zveznemu tajniku za izčrpno poročilo, kakor tudi vsem članom, ki so se v tako obilnem številu udeležili občne* ga zbora. Vprašanje točilnih taks v Sloveniji. Statistično je dokazano, da imajo točilne takse velik vpliv na posamezne obrate. Odkar se pobirajo točilne takse, število prijav točilnih obratov stalno pa* da. V času od 1. januarja 1924. do 30. sep* tembra 1925. je bilo v ljubljanski in mari* borski oblasti prijavljenih 285 gostiln, 2 žganjetoča, 40 trgovin z vinom v zaprtih steklenicah, 49 trgovin z vinom in pivom v zaprtih steklenicah in 8 trgovin z žga* njem v zaprtih steklenicah. V istem času pa je bilo odjavljenih 395 gostiln, 8 žga* njetočev, 37 trgovin z vinom, 84 trgovin z vinom v zaprtih steklenicah, 71 trgovin z vinom in pivom v zaprtih steklenicah in 45 trgovin z žganjem v zaprtih stekle* nicah. Zaradi tega je razumljivo, da so go* spodarske korporacije in organizacije na zboru dne 23. oktobra 1925. soglasno za* htevale, da se ukine pobiranje točilne ta* kse v vseh pokrajinah, v katerih se po* bira trošarina na vino in žganje. Za pod* krepitev te zahteve izvede Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani posebno akcijo. V ta namen je naslovila na vse gostilničarske zadruge večje šte* vilo vprašanj. Odgovori za ta vprašanja naj dajo podlago nadaljni akciji za opu* stitev točilnih taks ali vsaj za njihovo preureditev v obsegu, ki bi ustrezala že* ljam in potrebam točilcev pijač. Eno naj* važnejših vprašanj gre za tem, ali bi in* teresenti za primer, da bi ukinitev točil* nih taks drugače ne bila dosegljiva, pri* stali na alternativen predlog, da se točil* ne takse ukinejo, namesto njih pa poviša trošarina na vino za 15 par pri litru. S takim poviškom trošarine bi bil v Slo* veniji docela krit izpad na točilnih taksah. Važna so tudi ostala vprašanja, ki merijo na omiljenje obremenitve, da se bi ta ravnala izključno po množini poto* čenih pijač in na preureditev odmernega postopka, ki naj bi v izdatnejši meri omogočal sodelovanje točilcev pri odmeri takse. Opozarjamo vse interesente na to akcijo s prošnjo, da vpogledajo pri svo* jih zadrugah stavljena vprašanja in s svojimi podatki pripomorejo zadrugi, da bo mogla izčrpno odgovoriti na vpraša* nja na način, ki bo ustrezal mišljenju večini prizadetih točilcev pijač. Točni odgovori in premišljeni predlogi so pred* pogoj za uspešno izvedbe započete važne akcije. Proti krivičnosti ali nepravilnemu predpisovanju teh točilnih taks se bo* rimo in pritožujemo, že od kar so uve* dene. V začetku se je priporočalo, naj bi finančna uprava raje primerno zvišala trošarino na vino, ker bi s tem bilo raz* deljeno plačevanje poviška resnično le na množine iztočenih ipjač, ter s tem za* delo tistega, ki potoči mnogo in tistega, ki potoči malo popolnoma pravilno. Naj* bolj pa boli gostilničarstvo v Sloveniji ta taksa radi tega, ker moramo poleg tro* šarine plačevati še takso, ko nasprotno v drugih krajih — saj v Srbiji trošarine ni* majo — marveč plačujejo le samo točil* no takso. Hočemo tedaj priti do vzroka, od kod in zakaj to dvojno obremenje* vanje gostilničarske obrti v Sloveniji. Na zgoraj opisano okrožnico Trgovske zbor* nice so nekatere zadruge že podale svoja mnenja na občnih zborih ali po odboro* vih sklepih. Izmed teh imamo do sedaj poročila n. pr. iz Litije, kjer je bil storjen sklep občnega zbora za odpravo točilne takse, ki se krivično nalaga in v zameno za to naj bi se trošarina kvečjemu za pet para pri litru zvišala. Gostilničarska zadruga v Novem mestu je soglasno skle* nila resolucijo za popolno odpravo takse, nikakor pa ne za to dovoljevati zvišanja trošarine. Gostilničarska zadruga ljubljanske okolice je na plenarni odborovi seji bila zopet mnenja, da na odpravo točilne ta* kse še dolgo ne bo misliti, ker ima država to zasigurano po taksnem zakonu, na*’ sprotno pa je trošarina le nekaka dežel* na dedščina nekdanjega avstrijskega re* žima in je tedaj apelirati na oblastva, da ako moramo biti enakopravni v plačeva* nju takse z drugimi državljani, zahteva* varno tudi enakovrednost v neplačevanju trošarine. Zato je zahtevati odpravo tro* šarine, ako oblastva obstajajo na točilni taksi tudi pri nas, ako pa hoče obdržati takso, se mora k temu trošarina znižati najmanj za 15 para pri litru, t. j. na 20 para. Ta organizacija nas je celo napro* sila, naj o tem obvestimo vse zadruge ljubljanske oblasti ali pa cele Slovenije, da naj nikakor ne privoljujejo zvišanje trošarine, ampak znižanje, z ozirom na to, da plačujemo tudi takso in, ker po* znamo zvitost naših fiskalnih oblasti, da bi te ministru kratkomalo priporočale povišanje trošarine, minister pa bi o od* pravi takse ne hotel ničesar vedeti ter je prav lahko pričakovati, da nam ostane oboje, ne le kot do sedaj, marveč še po* višana trošarina. Sklep po zahtevanju znižanja trosa* rinske postavke na vino od 35 na 20 para je z enako utemeljitvijo storila tudi ljub« Ijanska zadruga. Objavljamo vse to, ter prosimo vsa cenj. načelstva zadrug, da se o okrožnici, katero je razposlala Obrt* na zbornica tozadevno v najkrajšem ča* su posvetujejo in sklepe, oziroma pred* loge čimprej Obrtni zbornici v Ljubljani dopošljejo, ali pa na Zvezo, katera jih bo nemudoma zbornici odpremila. Vsem zadružnim načelstvom. Zbornica za trgovino in obrt v Ljub* Ijani nas obvešča, da je podvzela akcijo za nove smernice pri cenilnih komisijah za odmero dohodnine za 1. 1926, in to v sporazumu s prizadetimi stanovskimi organizacijami. Pravi, da je finančna uprava naklonjena tej zahtevi, in da je pripravljena naročiti davčnim oblastvom, odnosno predsedniku cenilnih komisij, da zaslišujejo za izvedence in pojasnilce edino osebe, katere bodo v ta namen do* ločile zadruge. Pridržuje si pa izbiro med predlaganimi osebami. Zbornica nas je zaradi tega povabi* la, da pozovemo vse včlanjene zadruge, naj vsaka za svoj okoliš imenuje po šest zadružnikov za pojasnilnike in izveden* ce, pri čemur naj se gleda na to, da bodo med njimi po možnosti zastopane vse v zadrugi včlanjene stroke. Blagovolite tedaj čimpreje ukreniti imenovanje šest zadružnih članov kot take izvedence, ter seznam dotičnih oseb čimprej poslati zbornici v Ljubljani, ali pa Zvezi, da ga odpošlje zbornici, katera odpremi dotični seznam na pristojno mesto. Seznam predlaganih oseb, mora imeti ime, poklic in natančno bivališče posa* meznikov. Priporočamo čimprejšnjo re* šitev. Razglas. Na podstavi določila § 54. al. 2. obrt* nega reda odreja mestni magistrat kot obrtna oblast, po naročilu velikega žu* pana ljubljanske oblasti z dne 21. okto* bra 1925, št. K 1954, v svrho zaščite slo* vesa naših znamenitih vin, sledeče: 1.) Pridelek neposredno rodečih trtnih vrst, takozvanih direktnih produktorjev, kakor so n. pr. šmarnica ali nosh, elvira, othelo, delavare, horbomont, clinton, jac* ques, izabela itd., se ne sme prodajati pod splošnim imenom «vino» ali pod ka* ko drugo označbo, s katero bi se hotelo prikriti, da izvira pijača od neposredno rodečih trtnih vrst. Isto velja tudi glede mešanice na* vadnega vina s šmarnico ali s kako drugo neposredno rodečo vrsto, ter se smejo tudi mešanice prodajati le pod imenom «šmarnlca», odnosno pod imenom tiste neposredno rodeče trtne vrste, od katere izvira. 2.) V vseh onih obrtnih prostorih, v katerih se prodaja ali toči pravkar ome* njeni vinski pridelek direktnih produk* torjev, mora viseti na vidnem mestu tab* la, iz katere je razvidno, da se tu toči tako, in katere vrste. 3.) Prestopki se bodo zasledovali in tuuradno kaznovali po določilih obrtne* ga reda. Mestni magistrat kot obrtna oblast I. stopnje v Ljubljani, dne 20. XI. 1925. Uvoz čehoslo vaškega piva v našo državo. Za sestavo gradiva in predlogov za trgovsko pogodbo Češkoslovaške repu* blike je stavilo ministrstvo trgovine in industrije trgovskim zbornicam vpraša* nje, kakšno stališče naj bi se zavzelo gle* de uvoza češkoslovaškega piva v našo državo. Kakor znano, znaša sedaj uvozna carina na pivo po postavki 121. c tarife za pivo v sodih 60 zlatih Din na 100 kg brut* to teže, pri pivu v steklenicah pa 80 zla* tih Din na 100 kg, pri čemur se za zaboj odbije 20 % na račun tare. Ker se pri sedanjem aziju preračunava 1 zlati dinar za 11 Din v novčanicah, bi torej uvozna carina za inozemsko pivo v sodih znašala na 100 kg 660 Din in za pivo v stekleni* cah pa 880 Din na 100 kg. Zbornica na* prosa organizacijo, sporočiti glede dovo* za tujega piva svoje stališče in obenem naznaniti, do katere meje bi se po našem mišljenju lahko šlo v popustu na carini pri trgovski pogodbi s Češkoslovaško, ne da bi se oškodovalo interesntov domače pivovarske industrije, posebno se prosi, uvaževati vprašanje, ali bi se eventualni popust na carini imel dovoliti samo za gotovo špecijalitete piva, kakor je Plzen* sko pivo itd., da ne bi prišel popust dru* gim pogodbenim državam v korist in ali je znamka plzenjskega piva proti eventu* elnim zlorabam dovolj zaščitena, ter na kakšne pogoje bi bilo treba v tem prime* ru uvoz vezati. Ako bi se dovolil carinski popust za pivo sploh brez podrobnejše označbe, bi veljal potem tudi za ostale pogodbene države, med njimi tudi za Avstrijo. Cenjene tovariše po deželi prosimo, ako se zanimate, da pošljete Zvezi v tem pogledu svoje mišljenje in predlog s po* drobno utemeljitvijo. Davki in takse. Koliko je plačala Slovenija nepo* srednih davkov v prvih devetih mesecih leta 1925. Od 1. januarja do 31. septem* bra t. 1. se je pobralo v Sloveniji na ne* posrednih davkih 100.3 milijona dinar* jev, na izrednem državnem pribitku 46.2 milijona dinarjev, na davku na po* slovni promet 33.7 in na invalidskem davku 14.1 milijona dinarjev, skupaj 194.3 milijona dinarjev, dočim sc je v vseh drugih pokrajinah pobralo 1160.7 milijo* na dinarjev. Plačali smo tore] skoro eno petino vseh davčnih bremen, kar je raz* umljivo,-ker se v nobeni drugi pokrajini davki tako poostreno ne predpisujejo in izterjujejo nego se pri nas. To se po* sebno kaže pri davku na poslovni pro* met. Tega davka se je pobralo na Hrvat* skem 43.7 milijona dinarjev, v Bosni in Hercegovini 13.9 milijona dinarjev, v Vojvodini 32.7 milijona dinarjev, v Slo* veniji 33.7 milijona dinarjev, v Dalmaciji 4.5 milijona dinarjev in v Srbiji in Črni gori 25.9 milijona dinarjev. — Glede ne* posrednih davkov samo mimogrede ome* njamo, da ni nobena pokrajina tako iz* datno s svojimi plačili prekoračila držav* nega proračuna nego ravno Slovenija. Po proračunu naj bi Slovenija plačala 52.5 milijona dinarjev, dejansko pa je plačala 100.3 milijona dinarjev, torej skoro še enkrat toliko. Ta ugoden uspeh popolno* ma opravičuje splošno zahtevo, da se opuste poostrene mere za izterjavanje davkov, ki gredo tako daleč, da se proš* nje za ugodnostno odplačevanje skoro načeloma zavračajo tudi onim davkopla* čevalcem, ki so do sedaj svojo dolžnost izpolnjevali in samo vsled trenutno ne* ugodnega gospodarskega položaja ne morejo naenkrat poravnati svojih letoš* njih zaostankov. Raznoterosti. Okrožni urad za zavarovanje delav* cev v Ljubljani pošilja delodajalcem ra* čunske izvlečke iz njihovih tekočih raču* nov. Na podlagi teh jim je podana mož* nost, da brez vsakih posebnih izterje* valnih stroškov poravnajo svoje zaostan* ke na zavarovalnih prispevkih. Urad de* lodajalce vljudno opozarja, da onim, ki na te opomine sploh ne reagirajo in proti katerim je urad prisiljen v svrho daljše izterjave dolžnih prispevkov uvesti tudi še sodno izterjavo, ne bo dovoljeval ni* kakih ugodnosti glede plačevanja njiho* vega zaostanka. Vinska razstava s sejmom se vrši dne 10. decembra tega leta v Ivanjkov* cih v restavracijski dvorani tik kolodvo* ra. Otvoritev ob 9. uri. Pripuščena so vsa vina, pridelana v ormoškem in ljutomer* skem okraju, izvzemši necepljene vrste. Ob tem času se bo letošnji letnik dal že dobro presoditi in bodo imeli interesenti tako najlepšo priliko, skleniti ugodne kupčije. Prijave za legitimacije -se naj pošljejo z 10 Din na vinarsko zadrugo «Jeruzalemčan», Ivanjkovci. 80 komadov la 200—380 lit. v brezhibnem stanju deloma enkrat, deloma dvakrat rabljeni se oddajo po zalo nizki coni. Vpraša in ogleda se lahko pri tvrdki »ALKO" veletrgovina žganja, druSba s o. i. Q£r Ljubljana, Hotize*. Dobra vina, domačo šunko, salame kranjske klobase priporoča gostilna =>an Bricelj = v Stepanji vasi ]ta flanirjn. 'riporoča se najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica 3van JJricelj Sttnajska ccsta 16 Delo solidno. Cene zmerne. Strokovna izvršitev gost. stolov in miz. r srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri TRNK0CZ7, lakirna, UubDana Slovenila. 1 m i 1 Iliroma Hiaraa mlneralaih loftuHaulte itd. Ljubljana, Slomškova ulica št. 27 priporoča: aodavloo, pokalic«! naravni malinov In eltronov aok, nadalje Izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovac, nektar, kri-atalno oltronado, jabolčni biser. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje I n i. mi v Domžalah priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih oln Iz dolenjskih, hroatsIilblD Štajerskih Bloških goric ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici. „ * «s % m «s 18 * S S© O E vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo. Franjo Repit sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Koiezijska ulica štev 18. Z vfeml v špecerijsko In delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami^ kakor tad^vseh vrst namiznimi in buteljsklmi vini postreže gostilničarjem najceneje T. MENCINGER, ljubi]? na, vogal Sv. Petra ceste ln Resljeve ceste. as3= Vatooraiapna aa kavo a oloktrl&nlm obratom. ===== —— Zaloga mln«r»lnlh vod. ===== I Delniška pivovarna Laško f nmKh .is-rvrn Rrnotof) r*r»P*? ” marčno priporoča ?vole ležak temno Porter- pivo Glavna zaloga rudninske vode = IVAN JELAŽiii" LJUBLJANA = nudi po najugodnejših cenah: RogaSki Tempel vreleo, Styria in Dona! vrelec, Radenski zdravilni vreleo In rasna druge domače In Inoaemake rudninska zdravilne voda. Zahtevajte ceniki Ustanovljeno 1888. Točna postrežba! Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kayarnarjem tvrdko JOSIP PETELINC Sv. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sy. Petra nasip 7. Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine. Nizka cena. Pošilja po pošti. Točna postrežba. KAR NE VEŠ VPRAŠAJ Univerzalni Informativni Biro "ARGUS" Knez Mihailova ul. 35. Tel. 6—25. BEOGRAD (Pasaž Akademije Nauka.) I inseriraite i lislu! Zaloga Hilli, porcelana io netili! Fr.Kollmann v Ijubljani dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi izdatno mliana cene. Vinska trgovina In restavradji Peter Stepic Spodili Slika Itn. 256 priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, gortšklh, Istrskih ln štajerskih vinskih goric. Telefeu it. 262. Slivovko tropinovec rum cognac-medidnal razne fine likerje ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka:: Gregorc & Verlič Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7. Sxmuxmxmxxxiimi | zalogo) VINA izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem FRANC KURALT gostilničar v Kranju. Id II gostilničarske zadruge g UabUanl Gosposvetska cesta štev. 16 posredn)« brezplačno m vso slnibo Iščočo : v gostilničarskem obrtu : Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 25 p, z dežele 1 Din. ===== Tovariši gostilničarji! Poslužujte so te ugodno prilike 1 ZAMAŠKE oddaja ljubljanska Industrija probkovlh zamaškov JELAČIN & KOMP. LJUBLJANA. AVGUST AGNOLA LJUBLJANA Dunajska cesta 13. ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE Pivovarna „UN10N“ v Ljubljani (Spodnja Šiška) priporoča svoje izborne izdelke, kakor s marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. Dobč s« tudi tropino lu sladu« cim«, U so kot ilvlnska krma solo priporočljiv«. A. & E. Skaberne Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10. Manuffakturna veletrgovina. Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo. Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd. 6rno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev. Perilo za dame In gospode, izgotovljeno iz najfinejega Sifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice in dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etamina. Največja izbira florastih volnenih In svilenih nogavic, dokolenic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in glace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce, sviterji, športno perilo, kopalne obleke itd. Solidna in točna postrežba. D Izdaja in »1*8* *Q»r«dnJa aveza gostilničarskih »drug ua Slovanskem«. — Odgovorni urednik Ivan Hercog. — 2a »Narodno tiskarno«: Franc JeserSSk.