h El Papa examina el panorama aciual ° za družino, ki bo med počitnicami več skupaj, to čas oomnn- , ecra in poglobljenega prijateljskega sožitja in zato povečane lju bezi«i. P. B (Papežev govor pri splošnih avdiencah ob sredah) Pavel VI: Sprava znotraj Cerkve Spet beseda o svetem letu. Sprava bo ena glavnih tečajev, na katerega se bo opirala duhovnost sv. leta. Sprava z Bogom in sprava z lastno vestjo. Sprava z ljudmi, naj bodo bratje ali sovražniki. Ekumenska sprava, to je, z vsehi oddaljenimi ali ločenimi kristjani od katoliške Cerkve, katera edina ima polnost vere in resnice. Bog daj! In potem, sprava z modernim, posvetnim svetom, to pomeni, imeti z njim očiščujoče, vzpodbudne in posvečevalne stike; tudi to, Bog daj! Koliko neizčrpnih misli! CERKVENA EDINOST Toda naše dušnopastirsko in apostolsko srce posebej skrbi to-le: sprava znotraj Cerkve. Sprava s tistimi sinovi Cerkve, ki niso uradno, javno, pretrgali zveze z njo, a imajo nenavadno, čudno zadržanje do nje. Pravijo, da hoče ju nadaljevati v občestvu z njo in Bog daj, da bi to bilo res. IA istočasno čezmerno kritizirajo, protestirajo, zelo prosto izprašujejo vest vsemu svetu in še bolj prosto razpravljajo o vsem razpravi ji vem in nerazpravl j ivem. Nekateri opravičujejo to dvoumno stališče tako, da hočejo na ta način zboljšati to, kar je v Cerkvi človeškega in zato nepopolnega, obžalovanje vrednega in včasih celo obsodbe vrednega. Naštevajo tudi te razlove za svoje kritiziranje: da hočejo tako doseči, da bi se v Cerkvi bolj razvil’ kultura in duhovnost ter da bi Cerkev ujela korak s časom. Toda pri tem delu si prisvajajo pravice tako samovoljno in radikalno, da se morda niti ne zavedajo, da s tem okrnijo ali pretrgajo zvezo s Cerkvijo. Na ta način prekinejo povezanost ne samo s Cerkvijo „ustanovo“, ampak tudi z „duhovno“ katoliško družino, s katero, pravijo, da hočejo ostati združeni. Sami sekajo veje z drevesa, na katerih so doslei stali. Ko se zavejo škode, ki so jo povzročili, se sklicujejo na pluraVzem v bogoslovnih razlagah, češ da je o kaki stvari možno več različnih misli. Pri tem se ne zavedajo, da gradijo svoje nauke, ki jih narekuje komodnot in dvomljiv „obče-stveni duh", kadar ni njihovo učenje celo proti cerkveni disciplini in proti veri sami. CERKEV SKRRI ZA TELO IN DUŠO, NE SAMO ZA TELO. Ta pojav neomejenega kritiziranja in samovoljnega učenja se širi kot nalezljiva bolezen v kulturnih krogih našega cerkvenega občestva 'n nam povzroča veliko bolečino, katero ublaži samo še večja ljube-zen do tistih, ki jo povzročajo. Ta bolečina je še hujša, ko opazujemo, s kakšno lahkoto nastajajo vedno nove skupine, ki se imenujejo verske in duhovne, a so dejansko °dtrgane od pravega verskega živ-^"enja in brez prave duhovnosti. Te skupine se v napačni želji po kolj poduhovljenem in vzvišenem krščanstvu pogosto spremenijo v Proticerkvene. Skoraj nevede zdrk-nejo na sociološko in politično Pojmovanje krščanskega poslanstva Tako se mora verski duh umakniti človekoljubnemu, — in kakšni zvrsti človekoljubja! Kako pridobiti nazaj te sinove, ki se spuščajo na tako nevarne poti? Kako obnoviti z njimi zvezo veselega in ubranega občestva? ČUTITI S CERKVIJO! Da, želimo, da bi leto premisleka in gorečnosti, na katero se pripravljamo, moglo doseči ta cilj in roditi ta sad: povečanje pristnega, iskrenega čutenja s Cerkvijo. Po koncilu — na katerem so največ študirali in v dokumentih največ zapisali prav o Cerkvi — bi morali vsi znova premisliti, kaj za nas pomeni ta naša, od Boga blagoslovljena Cerkev. Spomniti bi se morali, da je ona znamenje in orodje naše zveze z Bogom in edinosti človeškega rodu (Luč narodov, 1). Čutiti moramo srečo in odgovornost, da ji pripadamo. Čutiti veselje, da smo lahko njeni otroci in pričevalci. Čutiti nujnost, da ji služimo in jo ubogamo. Čutiti ponižni ponos, da smo soudeleženi pri njenih preizkušnjah in trpljenju. Čutiti gotovost, da v njej najdemo in ljubimo tistega Kristusa, ki „jo je ljubil in sam sebe dal zanjo.” Z našim apostolskim blagoslovom. Spoštovani! Prosim nasveta v družinski zadevi. Sem oče več otrok, od katerih ima najstarejši že nad 18 let. V zadnjih letih čutiva z ženo, kako so zlasti doraščajoči otroci zgubili zaupanje do naju. Tako vsaj se nrr zdi in mislim, da se ne motiva. Neko hladno razmerje je zavladalo med nami. Nič intimnejšega nama ne zaupajo, zdi se, da ne potrebujejo nobenega nasveta. Komaj strpijo doma. V družbi svojih prijateljev in prijateljic jih pa vidiva vse srečne, zadovoljne, razigrane. Lahko si mislite1, da ob tem trpim. Vse svoje življenje sem posvetil sreči svojih otrok, veliko sem se žrtvoval zanje, delal sem zanje — sedaj pa to prejemam v zahvalo. Z ženo se počutiva sama, skoro L: rekel nefcanV tuja v lastni hiši. Le najmlajši so res še dobri do naju, starejši se pa vedejo kot tujci v družini. A. P. Spoštovani oče! Sočustvujem z Vami in z Vašo ženo. Vi sicer prosite za nasvet, ne za sočutje, vendar pa človeku dobro dene, če ve, da nekdo z njim čuti in sočustvuje. Deljeno trpljenje je polovico trpljenja, kot je deljeno veselje dvojno veselje'. V stvari sami pa bi Vam upal svetovati najprej, da stvari ne jemljite tako pesimistično. Ne bom tajil dejstev. Vaši doraščajoči otroci so se Vam, tako pravite, odtujili. K temu si upam reči, da je l.o odtujenje bolj navidezno kot resnično, bolj na površini kot v globini. Prav na dnu srca se razmerje otrok do Vas ni bistveno spreme- Radi Vas imajo in Vam to priložnostno gotovo tudi pokažejo, verjetno Vas za god ali za praznike celo obdarujejo, kot so to delali v mlajših letih. In če bi jih kdaj, v kakšni mirni uri, čisto preprosto vPrašali: Fant, dekle, ali me imaš še kaj rad, še kaj rada, sem prepričan, da bi Vam morda s solzami v očeh veselo pritrdili. Od kod potem tisto na videz mrzlo razmerje do vas? Zdi se mi se da tudi to v veliki meri razumeti in celo opravičiti. In to z '*v°jnim dejstvom! Najprej odraščajoči fantje in dekleta začenjajo Vrivati svoja čustva, vsaj svojim staršem nasproti. Njihov fantovski ln dekliški ponos, ki se v teh letih z vso močjo prebudi, jim brani, da 1 na zunaj kazali svoja čustva. Nočejo se predajati ničemur, kar v l3Voji mladostni logiki smatrajo za otroško, nevredno odraslega člo-'p*a- Zato ste verjetno tudi opazili, kako težko jih prizadene vsako Ponižanje in osramočenje. Na to morata biti tudi sami pozorni. Bilo 1 Pedagoško zelo zgrešeno, če bi svoje odrasle otroke udarili, zlasti vPrtčo mlajših ali celo tujih ljudi. Takšno ponižanje bi vam težko Pozabili. Užalili ste njihovo osebno dostojanstvo, za katero so posedi v teh letih zelo občutljivi. Ta zavest osebnega dostojanstva je n’ kaj naravnega in od Boga hotenega. Pred marsikakšnim slabim dejanjem jih bo prav ta zavest obvarovala, ko bodo spoznali, da jih Ponižuje v njih lastnih očeh. Zato tega pojava ne smete napak presojati ali pa celo omalovaževati. PevooMiajjmpj v letu 1973 v cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu z msgr. Antonom Groharjem (foto Marijan Šušteršič) Drugo, kar morate imeti pred očmi, je pa dejstvo, da mladostnik čuti veliko potrebo po sebi enaki družbi, po prijateljih in prijateljicah. Njim bo v teh letih navadno lažje razodel svoje srčne stiske — in teh ni malo — kot pa svojim staršem. Le spomnite se nekoliko svoje testne mladosti in verjetno mi boste dali prav. Mlada srca se razumejo, se iščejo, si razkrivajo svoje najgloblje skrivnosti in iščejo pomoči eden pri drugem. To je vedno tako bilo, ker je pač naravno. Zato jih ne skušajte nasilno držati doma in jih prikrajševati za to bogato in osrečujoče izkustvo. Pa ne mislim tu samo na mešano prijateljstvo med fanti in dekleti, mislim še bolj na prijateljstvo fanta s fantom in dekleta z dekletom. Nesebično jim odprite pot v svet prijateljstva. Na videz gre to na škodo ljubezni otroka do Vas, a te na videz — v resnici Vam bo pa vse življenje hvaležen za Vašo razumevajočo odprtost. Drugačno postopanje z Vaše strani bi bilo znak Vašega nepoznan ja mladostnikove psihologije ali pa, kar bi bilo hujše, Vaše sebičnosti. Otrok Vam ni bil dan v last, temveč Vam je bil zaupan, da ga pripravite na samostojno življenje. In čim bolj uspešno vršite to nalogo, hitreje se trga od Vas Vaš otrok. Samo nesebično spremljanje tega procesa zorenja Vam bo prihranilo trpljenje, o katerem govorite v svojem pismu. Alojzij Kukoviča. Buenos Aires: prvtoobhajanke v tetu 1973 v cerkvi Malije Pomagaj z msgr. Antonom Oreharjeen (foto Marko Fink) Odprto pismo jugoslovanskih škofov , Odbor jugoslovanske škofovske ^onference je 4. septembra 1973 iz-odprto pismo, v katerem brani !,k^Vllre vernikov. Pismo smo delno Javili v januarski številki, v febru-ski pa ga zaključujemo. ..IZJAVE O NEPRIMERNOSTI 'ERNIKOV ZA UČITELJSKO ^LUzbo ne moremo imeti zv stališče odgovornih uejavnikov" Ob tem ne moremo spregledati v° 'tokrat ponovljene trditve, da rni učitelji nimajo mesta v prodni službi. v Shajamo iz dejstva, da je v gj človeški skupnosti, v vsaki ^VeŠki družbi pluralizem prepri • y. I- Vsak človek mora imeti pra* ^ 0 do lastnega prepričanja. Ce re. e^?°’ se v družbi počuti ' nično priznanega in svobodnega jj ,ra biti priznan in svoboden sku-In.J s sv°jim prepričanjem. Splošna n Se* ’— do katere je privedel fjj.b^dek sveta — je, da ne smemo Po <],?ar S s'*° odvračati od življenja jim aS^nem Propričanju, če s svo-ravnanjem ne povzroča skupno- n°bene škode, nikakršne krivica, sto en0fi:a nasilJa I če s svojimi na-p na noben način ne preprečuje 4 ivnih družbenih razmerij in pozitivnih pogojev za življenje vseh m vsakogar. Ne moremo se sprijazniti z dejstvom, da se v naši državni skupnosti vernim enostavno zapro vrata na določeno področje delovanja. Za pravično in sprejemljivo imamo izjavo papeža Pavla VI. v pismu „Octogesima adveniens", ki pravi: ,,V domovini, ki je vsem skupna, morajo biti vsi enaki pred zakonom, morajo imeti vsi enak dostop do gospodarskega, kulturnega, državljanskega in socialnega življenja, pa tudi imeti enak delež pri delitvi narodnega dohodka" (OD 16). Verjamemo, da bodo to priznali vsi ljudje dobre volje, in ne moremo omenjene izjave o neprimernosti vernih ljudi za učiteljsko službo imeti za premišljeno in res odločno stališče odgovornih dejavnikov na šega političnega življenja. Bojimo se, da bi moglo imeti takšno stališče, če se korenito ne spremeni, hude posledice v zavesti naših vernih občanov. Spomnimo se samo na globoke rane, ki bi jih povzročilo v ljudeh uresničenje takšnega stališča. Človek navadno izbira svoj poklic, sledeč svojim globokim nagnjenjem. Tako izbran poklic postaja za vsakega človeka vir osebnega in ži-vljenskega zadovoljstva, in to za njegovo družino, posredno pa tudi za vso skupnost. Če mora človek menjati poklic, samo zato, ker je veren, ali če se mora odreči možnosti, da bi razvijal svoje sposobnosti na področju, za katerega čuti nagnjenje, samo zato, ker je vernik, potem se mu ne le kratijo njegove osnovne pravice, temveč ga s tem oropamo tudi enega temeljnih življenjskih zadovoljstev, na neki način smisla življenja, ker ga na ta način družba nasilno trga iz njegovega poslanstva; kaznuje ga v nečem, kar mu je zelo blizu (intimno), sam pa ne more videti, v čem je njegova krivda. Ljudi tako potiskamo v neprestano tesnobo in nezadovoljstvo. Težko bi bilo zagovarjati, da je takšno ravnanje združljivo z resničnim humanizmom. Kako bi pač moglo biti združljivo z resničnim humanizmom, da bi ljudi delili in razloče-vali zaradji njihovih najglobljih prepričanj ? Ne vidimo, kako bi takšno rav- Grb ljubljanskega nadškofa nanje in takšno stališče ne delilo ljudi na priviligirane in na zapostavljene. Ce pa se kdo sklicuje na družbo, je treba sprevideti dejstvo, da sestavljajo verniki velik del te družbe. Poleg tega pa ne moremo zamolčati svojega prepričanja, da resnično življenje po veri, pa tudi moralno stališče, ki ga človeku narekuje njegova vernost, v ničemer ne zmanjšuje človekove odgovornosti in vestnosti pri njegovih človeških in družbenih razmerjih, v njegovem delovanju in obnašanju, v njer govi zavesti, da mora s svojo strokovnostjo, marljivim delom in poštenostjo prispevati k splošni koristi vseh ljudi, s katerimi živi' Ne moremo verjeti, da bi mogli n tem načelno dvomiti in na osnovi tega odstranjevati vernike iz učiteljske služjbe, z|a katero so se pošteno pripravili in v kateri uspešno delujejo. ..NESPREJEMLJIVO JE VSI L JE VAN JE ATEIZMA PRI ŠOLSKEM POUKU" 6. Prav tako moramo v nekaj besedah povedati svoje stališče o vzgoji. V okvir z ustavo zajamčenega načela o verski svobodi spadJ tudi svoboda verske vzgoje otrok tistih staršev, ki to želijo. Ustava priznava staršem pravico do vzgoje. Starši se tudi ne morejo odreči svojim osnovnim pravicam do verske vzgoje svojih otrok. Kot želi]'0 tisti občani, ki so po svojem pre- bičanju ateisti, imeti pravico, da sv°je otroke vzgajajo v skladu s sv°jo vestjo, tako želijo imeti tudi Vern‘ starši pravico, da otroke Rajajo v družini in Cerkvi tako, °t se to sklada z njihovim preprr Canj)em. Drugačno miišljenje in ravnanje bi pomenilo nedovoljeno razločevanje. Škofje vse bolj pogoji ° z žalostjo poslušamo pritožbe “ko staršev kot katehetov, da ne- teri otrokom na razne načine lačrtno ovirajo redno obiskovanje verouka. faradi tega kot verni občani ne . °renio sprejeti vzgoje, ki bi izrecno služila ateizaciji otrok vernih aršev, in to med šolskim poukom. ^ Ce bi šola služila ateizaciji druž-, ’ P°tem bi morali iz tega nujno ePati, da je ateizem državna ^era‘‘ in da ima zaradi tega pre-Ra°S^’ kakršnih nima nobena dru-r;jera. Po našem globokem pre-Canju bi takšnega načela ne Sv k z<^ružiti s splošnim pojmom q a(ie in pluralizma prepričanj. s;. človek nima pravice izročiti ](Q 'lG8a prepričanja lastnim otro-šol^> temveč se otroci v obvezni tf-- .V tem pogledu sistematično 1° iz njihovega duhovnega sve-Potem se zares srečujemo s stv V'J° Pravic staršev in dostojan* Same£a otroka. To bi bilo thiVU^J’rv° z javno zagotovljeni-lovečanskimi pravicami. Govorjenje, da P°lnoma drU; biti mora biti šola znanstvena, je nekaj od govorjenja, da mora 5°la v službi ateizacije. Vse dobronamerne ljudi prosimo, naj ti dve stvari dobro ločijo in se vedno izogibajo vsaki zmešnjavi. Tudi drugim naj pomagajo, da bi se tako iz zavesti ljudi odstranilo mišljenje, da je ateizem zadeva izkustvenih znanosti. Iskreno želimo, da bi se pojmi na tem področju razčistili in da bi postavili vsakega od njih na svoje mesto, ker nas govorjenje o šoli. kot nekem sredstvu ateizma globoko vznemirja, ne služi pa nobeni pozitivni stvari. »VERSKA SVOBODA VKLJUČUJE TUDI PRAVICO DO GRA DNJE CERKVENIH STAVB" 7. Opozorimo naj še na težave, ki jih imajo verniki nekaterih krajev z dovoljenji za gradnjo verskih objektov. V zacuf^m času celo doživljamo, da se preklicujejo nekatera že dana dovoljenja, obljubljena pa se ne dajejo. V posameznih primerih so zaradi tega verniki utrpeli tudi veliko gmotno škodo, ker so brez koristi porabili denar za načrte, za potrebne papirje in za pripravo gradnje. Logika pravice do verske svobode vključuje pravico do dovoljenj za gradnjo in odpiranje verskih pro-štorov. Ce je izpovedovanje vere vernikom z ustavo zajamčeno in je vera po svoji naravi usmerjena v izpovedovanje in doživljanje te vere v skupnosti, potem mora verska skupnost očitno imeti možnost, da nekje organizira verska sreča- n ja, sestanke, skupne verske obrede. Versko doživetje je vedno spodbujalo tudi najgloblje umetniške navdihe. Tako so rastle brezštevilne zgradbe, s katerimi se narod ponaša kot z najlepšimi, uresničitvami svojega genija in kot z najdragocenejšo kulturno dediščino. To je zgodovinsko dejstvo, ki spremlja vsako religijlp. Seveda ne nameravamo zdaj izrečno govoriti o vprašanju umetniškega ustvarjanja na področju cerkvene arhitekture, Na to samo opozarjamo, ker je prav, da imamo tudi to pred očmi. Opozoriti hočemo vse iskrene in dobronamerne ljudi, da razmislijo, kako je omogočanje, da verske skupnosti gradijo zase verske prostore, tesno in bistveno povezano s priznavanjem ustavnih svoboščin vernikom in z zagotavljanjem njihove enakopravnosti V novih predelih naših mest stanuje tudi znaten del vernikov. Menda ne bo v to nihče podvomil in trdil, da so priseljenci z vasi sami ateisti. Resnično človeško sožitje med občani zahteva, da se tem vernikom ne preprečuje ustanavljanje njim lastnih verskih središč in graditev verskih objektov zlasti takrat ne, kadar bi gradnji nasprotovali vplivni posamezniki ali kakšne manjše skupine ljudi, seveda proti večjemu številu drugih občanov, ki si gradnjo takšnih objektov žele ali pa ji vsaj ne nasprotujejo. Menimo, da bi morali čimprej utrditi občutek ustavnosti tudi na teh področjih, ker mnogi postopki, ki se ponekod dogajajo, povzročajo samo veliko škodo naši družbi. Mat' naj se še vprašamo, kakšno ozračj« ustvarjajo takšni postopki med verniki? Mar naj se še čudimo, Če se verniki počutijo vse bolj drugO' razredne občane? Sodimo, da bi mogli na tem področju z veliko lahkoto odstranit' vse težave, ki globoko prizadevaj9 in zaskrbljujejo vernike. Prav zares ni razloga, ki bi še naprej opravičeval takšen odnos do uresničevanja utemeljenih pravic verskih skupnosti, odnos, ki ga moremo — v najblažji obliki — imenovati stališče neutemeljenega i° nevarnega omahovanja. „NOCEMO PREVZETI POLT' TIČNO—POSREDNIŠKE VLOG?’ NITI NE ZAHTEVAMO DELEŽA PRI OBLASTI" 8. Ob koncu želimo javno pov--dati, da najodločneje zavračam9 vsa namigovanja, ne glede na to, ^ kakšni obliki jih kdo postavlja, k°T da želimo škofje v tej družbi in v tej državi prevzeti neko politično-posredniško vlogo, v kateri bi bodisi v političnih telesih bodisi s političnim delovanjem zastopali vernik9 kot nekakšni njihovi politični vod:' telji. Te misli so daleč od naš'*1 namenov in nihče ne more za takšno misel najti sledov v dopis'1 Zvezni ustavni komisiji, ki sta S9 Najširši javnosti posredovala Gla* k°ncila (štev. 19/1973) in Druži Na (štev. 36/1973), niti v kakšnem ruftem našem javnem nastopu. Izjavljamo, da nikakor nimamo Namena niti želje, da bi iz Cerkve ot- ustanove naredili politično Predstavnico vernikov kot občanov. ^er se vedno spominjamo besed ?. vatikanskega cerkvenega zbora "Zelo važno je, posebno v družbah, 1 jih sestavljajo privrženci razV Nih nazorov, da pravilno pojmuje-1° odnos med državno skupnostjo n Cerkvijo in da jasno razlikuje-1110 to, kar vrše kristjani, bodisi P°saniczno bodisi po združenjih, v *v°jern imenu kot državljani, ki ^ v°di krščanska vest, od tistega-ar vrše v imenu Cerkve skupno ^sv°jimi duhovnimi pastirji" (CS . • I). Kot škofje se zavedamo svo-e odgovornosti na duhovnem po-dročju. Izjavljamo, da je popoln nespo-azum, če že ni zlonamernost, ko , pripisujejo stremljenje za ežem pri politični oblasti. Želi -o, da bi to izjavo pazljivo preuda-jj1.1 Na vseh pristojnih mestih in da j Naše korake presojali v njeni kot posameznik in kot član skupno sti rešen vsake prisile in se bo v skupnem prizadevanju z drugimi trudil za splošno korist ter živel tako, kot mu narekuje vest, v gotovosti in miru, od vsakega spoštovan in vsakega spoštujoč. T-. želja izvira iz globine človeškega jedra. Vključuje vse človeka vrednj vrednote, med katerimi, so tud ■ narodna zavest, jezik, kultura, zgodovina, gmotne možnosti za človeka vredno življenje, kot tudi vse druge, ki človeku pomagajo, da je bolj človek. Ta naša razlaga želi prispevat.' prav k temu razvoju. Vse sme povedali v popolni svobodi, z namenom, da tako prispevamo pomemben delež h konstruktivnemu dialogu za čim boljše in čim popolnejše uresničenje splošnih koristi vseh prebivalcev te države in te družbe. Verujemo, da nas bo s prav takšno dobronamernostjo, s kakršno smo govorili, kdo tudi poslušal, seveda v čim večjo korist za vse ljudi v tem prostoru in tem času zgodovinskega razvoja naših narodov in človeštva. JUGOSLOVANSKI ŠKOFJE v -'Verujemo, da je zgoi insko DOGAJANJE NAR; J^No k VSE VEČJEMU OS1 ujENJU ČLOVEKA" rJ! yeruJcmo, da je zgodo vir ** človeštva naravnan k Jernu osvobojen ju človeka, da V Zagrebu, 11. oktobra 1973 Metode komunizma .. -Metode širjenja borbeno-marksi-stičnega brez-boštva v komunističnih državah- Nadaljevanje. 3. Sola proti veri. Sola —tako poudarjajo marksisti — je v duhu znanstvenega poj movanja sveta, v duhu marksizma in leninizma in v največjem stiku z življenjem in z delom ljudstva. „Naša šola — pravi češki vzgojni minister Cisar —, je izključno državna šola, je zadeva socialistične države, je poklicana, da formira vso mladino po komunističnih idealih. . “ Komunistična vzgoja ie celostni proces, ki nai zaiame vsega čl o ve ka. TJvede ga naj v znanstveno poimovanie sveta, v socialistično moralo, v patriotizem, v sociali stični internacionalizem. Vera nima mesta v tei šol* Osvoboditev verskih idej, ali ko< navadno marksisti pravijo, verskih predsodkov in sprejetje znanstvene razlage sveta, je bistvo vzgoje. a. Osnovna šola. Brezbožna vzgoja predpostavlja predvsem izključitev vsakega verskega vpliva. Marksistični učitelji se trudijo, da otroke stopnjo na stopnjo uva- jajo v znanstveno, to je brezbožno pojmovanje sveta. Svet vodijo zakoni in ti ne dopuščajo nobene'ga mesta za nadnaravni poseg. Ker pa vedo, da so za otroci njihovi starši, zato se stalno obračajo do njih. Priganjajo jih, naj ne vpišejo svojih otrok k verouku. Če jih bodo vpisali, jim ne morejo obetati lepe bodočnosti, pa tud' njim samim lahko škodujejo. Duhovnikom neprestano jemljejo avtoriteto. Dolže jih vsemogočih pregreh. Pravijo: „če se pripeti, da ho otrok ubogal duhovnika v čisto nedolžnih zadevah, se lahko zgodi-da ga ho pozneje ubogal v nemoralnih. nečloveških in držav' škodljivih rečeh." h. Srednja šola. Korak naprej v osvobojen j e verskih predsodkov in v znanstveno-brezbožno gledanje na svet nudi srednja šola. Vera je večkrat ovira za vp'q na srednjo šolo. Mnogi jo zato skriva io. V srednji šoli večkrat pišeio ankete. Ob začetku leta ee navadno glasi: „Ali veruješ, d-' Bog biva? če misliš, da, navedi razloge; če pa si prepričan, da ne. utemelji. Vsi predmeti srednje šole so v brezbožnem duhu. Posebej še' filozofij^ zgodovina, zemljepis, 11Zlka in biologija. ^ posebnih tečajih ali v raznih ^'minarskih nalogah obdelujejo n'e> ki jim naj pokažejo zastareli8* vere in sodobnost brezboštva . a*e teme so: Nastanek zemlje ‘n v®soljstva, Nastanek vere, Za-, J Je treba sprejeti znanstveno, •"ezbožno, pojmovanje sveta, Re-a eionarna vloga Cerkve v družb", *a ohranitev kapitalizma, Mate •stično pojmovanje človeštva n družbe. Z znanostjo proti ve- tak ^encem .1® treba pomagati — l 0 Poudarjajo marksisti, da se ^ 0 rešili verskih idej in cerkve-•Uorale, ter se oklenili napre- dnih idej življenja in razvoja. K temu naj pomagajo tudi študijski krožki, obvezno branje in seveda mladinske organizacije. c. Univerza. Na univerzo nima vsak dostopa. Možnost ima le tisti, ki ga priporoči krajevni odbor. Na univerzi pa je polno upelje-vanje v znanstveno, brezbožno, pojmovanje sveta. Posebej še na filozofski in medicinski fakulteti. Neprestano so na dnevnem redu tečaji o marksizmu in leninizmu. V njih obravnavajo vsemogoče teme, n, pr.: Temelji znanstvenega ateizma, Nastanek človeka. Nasta- Zimska idila nek in razvoj vere, Reakcionarna vloga Vatikana v zgodovini, Neskladje med znanostjo in vero, Kaj so pravzaprav čudeži, Znanstveno predvidevanje in verske prerokbe, Neskladje med vero in komunistično moralo. . . Posledica take vzgoje, od otroškega vrtca preko osnovne in srednje šole do univerze, je navadno popolna brezbrižnost. Mladi na, čeprav v splošnem ni marksistična, je vendar brezbrižna ali še bolj točno: ne veruje nič. 4. Konflikt med šolo in starši. Verni starši in šola prideta pogosto v konflikt. Starši se trudijo, da bi otroci ostali verni, šola pa skuša vero iztrgati in jim napolniti srca z brezboštvom. Ta pojav marksisti takole razlagajo: ,,Svoboda in avtentična veličina človeka prideta v konflikt s preteklostjo, ki je na poti do izginotja. Pamet se bori proti čustvom, napredek proti tradiciji, otrok proti očetu in materi." Učitelj ima seveda državo za seboj. Starši so sami. Učiteljem pomagajo tudi psihiatri. Ti uče: „Naša raziskovanja so dokazala, da so verni bolj nagnjeni k nevrozi. Verni so postavljeni v težke konflikte." Starši v obrambo jemljejo avtoriteto učitelju, učitelj pa staršem, Otroci pa gredo naravnost svojo pot, pot anarhije, pretvratnosti. zablod; so brez idealov. III. Brezboštvo in žena. Marksisti so spoznali, da družba prej ne bo brezbožna, dokler n« pridobe žene. Ko je govor o vprašanju vzgoje o verskih predsodkih, se navadno ponavlja: „Je pod verskim vplivom matere, njegove stare matere ali pa tete." Vprašanje, kako za brezboštvo pridobiti ženo, je bilo zato nf‘ programu številnih študijskih dni-Najprej so poskušali po zgodovin' ski poti. Ženam so pripovedovali-da so bile v preteklosti izrabljane, brez moči. Ker niso imele nikogar, ki bi jim pomagal, so se oklepal« nadnaravnih sil, Boga. — A po tel poti jih niso veliko pridobili. Učinkovitejša je bila druga pot. Žene naj zapuste domove; otroke naj izroče starim ljudem, otroškim vzgojiteljicam; same naj si služijo; postanejo naj vendar enako pravne možem. Posledica te taktike je bila dvojna. Otroci so bili zapuščeni, žene pa sredi življenja, izpostavljene vsem mogočim vplivom. Pogosto so jim govorili: Kje je Bog s svojo pravičnostjo in =• svojim usmiljenjem, ko pa je na svetu toliko trpljenja? A. S- fBo še) Strah jih |e pred bodočnosjo Kakor lahko izvemo iz revij in popisov, ki prihajajo iz domo-^lne> tam vladajoči režim napove-1 uJc različne spremembe, predvsem P<1 Poostritev ukrepov, ki postavko marksizem za izključno idejno ,Vo,|ilo slovenskemu človeku od zi-belke do groba. ^ Skoraj tridesetletna doba vlada-s,Ja’ bolje rečeno diktature nad venskim narodom, ni mogla vsi-1 te miselnosti večini prebival-* Va- Maihno število članov Zve-a komunistov predvsem na kori-^olovstvo velikega dela teh, molk moči odpora ali neodločenost ^ are.iših, ter odklon ali brezbriž-,.?Nb mladih, povzročajo režimu ve-r Rkrbi. Nekdaj obljubljenega 0Q1a’ pravične družbe, v kateri bo-, vsi enaki in imeli vsega v izo-Cj ,u’ niso mogli uresničiti. Delavci80 ostali še vedno v podrejeno-''n ?r^°^ui°2im organom podjetja SocS- Samoupravna družba in s 1 čeprav imajo nje nosilci ob-vast.v svojih rokah, zahteva odpo-.. > morda več kot v časih opozi-lo in revolucionarnih podvigov. Zr 0(ta, da te življenjske nujno- '• 1 nis° hoteli sprejeti, zato ima-kr"^ SVol’b vrstah odkrite ali pri-1 0 odpadnike, grešnike, ki išče- jo le osebne koristi in ugodje. Zaradi strahu pred vodstvom si poiščejo zaščitnikov ali pa imajo dvojne obraze. Ta dvojnost, razlika med teorijo in prakso, je vzela tistim, ki so kdaj verjeli, še zadnjo trohico vere v marksizem in njegovo sposobnost rešiti vsakokratne družbene probleme. Zavedajoč se' svoje nemoči pred kruto življenjsko realnostjo in poloma ljudske oblasti, je spravilo komuniste v strah. Bojijo se ju-trinjega dneva. Zato so začeli ponovno z močnejšimi grožnjami, s ponovno reformo tolikokrat na papirju deklariranih in nikoli realiziranih političnih, gospodarskih in socialnih reform. Konec ideologij. 2e dolgo jih skrbi nezanimanje mladih za marksizem. Poleg tega pa je ponovno stopila v ospredje med mlado potrošniško družbo že teorija o koncu ideologij, ki je pred dobrimi desetimi leti tudi drugod po svetu imela precej privržencev. Znanost je s svojimi dosežki presegla vsako ideologijo. Ta je omogočila izobilje tvarnih dobrin. Zato so izginili slojni konflikti in razredni boj. Tega je zamenjal boj za družbeni status. Ker se' vsi pehajo le za tvarne dobrine, je bil glede vseh osnovnih družbenih vrednot in ciljev dosežen neke vrste' kompromis. Ideje ljudi na zanimajo več, zedinili so se na največjem in najbolj racionalnem zadovoljevanju potreb. To je privedlo do tega, da ni več bistvenih razlik med levico in desnico, med socializmom in kapitalizmom. To naj bi dokazal nazadnje' tudi sporazum Združenih držav s Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Ta problem so slovenski komunisti obravnavali v aprilu 1973 v okviru novo ustanovljenega Centra za razvoj in širjenje marksizma pri univerzitetnem odboru ZKS Ljubljana. Iz razpravljanj se razbere, da so pripravljeni sprejeti konec marksizmu nasprotnih ideologij kot nekaj samoumevnega, trepetajo pa za usodo svoje ideologije, ker je po njihovem edina znansvena, humanistična in za dobrobit človeštva potrebna. Mišje luknje in klerikalizem. Pogosto se voditelji vladaio*>-> stranke zaničljivo izražajo o svojih idejnih nasprotnikih. Navadno se to začne s povzdigovanjem zmage ob koncu vojne. Po njiho vem je bil klerikalizem dokončno premagan na slovenski zemlji. Tisto malo klerikalcev, ki jih ni zadela maščevalna roka, pa se je skrilo v mišje luknje. Toda čudo. Po tridesetih letih ti klerikalci še živijo. Izgleda, da se množijo. Še več, predrznejo si zapustiti svoje luknje in pridejo na dan. Ko režimu slabo gre, so vsega krivi. Se nanje' huduje, ker ogrožajo pridobitve socialistične revolucije. Grozi na levo in desno, s poostritvijo diktature proletariata, doslednim izvajanjem nekdanjih brionskih sklepov in navodil Tito—Dolančevega pisma. To dokazuje, da je na slovenski zemlji že' veliko ,,klerikalcev" in mora biti zemlja zelo posejana z mišjimi luknjami, da jim povzročajo tako velike skrbi Navadno naprtijo klerikalizem vsemu, kar ne diši po marksizmu-Tudi če mlad kaplan igra nogomet z otroci po veroučni uri, če škofje branijo nerojene otroke pred brez vestnimi umori, če se zavzemajo za pravice Cerkve in vernikov, žr delajo klerikalno propagando. Posebej je nerazumljiva afera okrog dovoljenja za gradnjo cerkve v Žužemberku, prav tako od klonitev dovoljenj za cerkev v Novi gorici in drugod. Če je socialistična oblast tako utrjena io priljubljena pri ljudstvu, zakaj strah pred enim svetiščem, ki oblast ne bo stalo niti beliča m se bodo v njem zbirali verniki, da se zahvalijo in priporočijo svojemu Bogu. Seveda Boga mogočni oblastniki zanikajo, če Boga po njihovem res ni in so verni ljudje nazadnjaški ali celo neumni, kako naj potem ogrožajo režim, ki razpolaga z vso silo totalitarne države. Ta strah pred svetiščem dokazuje, da o svojem zanikanju Stvar nika niso trdno prepričani in bi jim novi hram s svojim stolpom k°t prstom božjim vzbujal vest, I,ledvsem pa zavest krivde. Vsa sila državne oblasti hoče Preprečiti s vsemi sredstvi, da b> ■'udje po svoje mislili, zato je odpravljena svoboda misliti, pove-atl svoje mnenje, pokazati svoje Prepričanje, biti drugačen, to je Z!'eti kot svobodno bitje. Strah 1 Je svobodnih ljudi. *Zseljevanje, devize in marksizem Preglavice povzroča tudi izse-ievanje. Doma ni dela. V tovar-Jiah je preveč delavcev. Mlad0 •lui, ki doma niso zadovoljni ” aslužkom ali položajem v službi 75°,^° na tuje. Tako je že okro' isoč Slovencev v deželah zapa 6 Evror Gmčiji. lW7.,..l0pc’ Predvsem v Zapadn tu i rav^‘°’ da so dobri delavci in Približal k svetemu obhajilu, Pc da bi se preje spovedal. Tega Povila se morajo za vedno držati kristjani, ne izključivši duhov-. > ki nimajo dolžnost maševa-nja’ fazen če ni mogoče dobiti sP°vednika; če pa je duhovnik za-rici življenje duše in stalno ho^vje duha, v čigar moči jim dan«, da iz te bridke romarske d ' Korejo dospleti v nebeško jtooviito, kjer bodo ta angelski ’ ki ga zdaj uživajo pod sve-nja| Podobami, uživali brez zagri- ^jii a°LAJŠAVE glede ob" ^»vila jih je kongregacija za *nstClPlin° zakramentov v svoji te8/ukcUi Inmensae caritatis — dn ‘!ment neskončne ljubezni z Januarja 1973. Instrukcijo je odobril in potrdil sveti oče papež Pavel VI. V uvodu je rečeno, da Cerkev s temi novimi odredbami v svoji skrbi za duše želi pospeševati pobožnost do svete Evharistije, ki je višek in središče krščanskega bogoslužja. Ne da bi v najmanjšem okrnilo najgloblje spoštovanje, ki ga dolgujemo temu tako velikemu zakramentu, okolnosti časa vendarle svetujejo, naj se vernikom pot do svetega obhajila olajša, da se bodo mogli pogosto in z večjo polnostjo udeleževati sadov mašne daritve in se tako z večjo gorečnostjo in velikodušnostjo posvečali službi božji ter blagru Cerkve in ljudi. “ Instrukcija podaja svoje norme v naslednjih štirih točkah: 1. Izredni delivci svetega obhajila 2. Večje možnosti, da se more sveto obhajilo prejeti dvakrat na dan. 3. Olajšanje evharističnega posta v korist bolnikom in starim ljudem. 4. Pobožnost in spoštovanje, dolžni najsvetejšemu zakramentu, kadar se evharistični kruh polaga vernikom v roke. Naj bodo v tem redu v glavnem podane navedene norme svete kongregacije. IZREDNI DELIVCI OBHAJILA 1. Instrukcija navaja različne okolnosti, v katerih more biti potrebna pomoč izrednih delivcev obhajila: Izven maše, kadar bi bilo težko ponesti sveto obhajilo, zlasti če gre za sveto popotnico, oddaljenim bolnikom; pa tudi če je število bolnikov, zlasti v bolnicah in podobnih ustanovah tako veliko, da je potrebno vej delivcev za obhajilo. Da tedaj ne ostanejo brez pomoči in tolažbe tega zakramenta verniki, ki se v stanu milosti in s pravim in pobožnim namenom žele udeležiti evharistične gostije, je sveti oče imel za potrebno postaviti izredne delivce obhajila pod naslednjimi pogoji: I. Krajevni škofje so pooblaščeni, da dovolijo sposobnim osebam, posamezno izbranim za izredne delivce v posameznih primerih ali tudi za stalno, da si sami dajo evharistični kruh, ga podeljujejo drugim vernikom in ga ponesejo bolnikom na njihove domove. To je dovoljeno tedaj, kadar manjka duhovnik, diakon ali akolit, ali kadar so ti zadržani po drugih dušnopastirskih opravilih ali pc bolezni in starosti; tudi tedaj, kadar je število vernikov, ki žele prejeti sveto obhajilo, tako velik >, da bi se preveč zavlekla sveta maša ali delitev obhajila izven nje. II. Isti krajevni škofje imajo pravico dovoliti duhovnikom, ki so postavljeni v svleto službo, da sami določijo sposobno osebo, ki naj jim pomaga deliti obhajilo v danem slučaju. III. Redni škofje lahko delegirajo to pravico svojin' pomožnim škofom, škofovim vikarjem in delegatom. IV. Glede izbranih oseb naj velja naslednji red, ki se po pameti tudi lahko spremeni: lektor, gojenec velikega semenišča, redovnik, redovnica, moški ali ženski vernik, V. V kapelah redovnih družin obojega spola naj se ta služba v danih primerih zaupa predstojniku al* prednici oziroma njih namestnikom. VI. če je čas za to, naj se podeli izbranim osebam ta sveta služba po obredu, ki ga je v ta namen sestavila in objavila kongregacija za bogočastje 29. 3. 1973. Duhovniki pa naj se zavedajo, da so te olajšave dane le v dobro vernikov in za resnične potrebe in iih zato ne odvezujejo od dolžnosti dati obhajilo vernikom. ki ga postavno prosijo, še posebno, če ga je treba ponest' bolnikom. Izredni delivec obhajil9 naj bo za to službo, kot je dol' žnost, pravilno pripravljen, naj se odlikuje po krščanskem življenju, po svoji veri in svojih dobrih navadah. Naj se trudi za to, d® bo odlične službe vreden, naj P°' božno časti najsvetejši oltarni za-krament in v tem daje zgled ostalim vernikom. Nikoli naj se T*9 izbere za to službo oseba, ki h' j|jena izvolitev vernike preseneti- dvakrat isti dan j 2. Glede dvojnega obhajila en ,n *s^i dan instrukcija določa: ili'° ^en« *° za s°boto popoldne , Zvečer, pravtako na predvečer y Povedanih praznikov, ako hočejo erniki zadostiti dolžnosti svete ‘!Se> čeprav so bili že zjutraj g 1 obhajilu. Isto dovoljenje velja z‘l (rilS° mašo na veliko noč ali si! Cn°vizm‘ skrbijo za bolnike in stare ljudi in za njihove družinske člane, kadar jim je težko držati sv posta celo uro. OBHAJILO V ROKO 4. Glede delitve svetega obhajila v roko obhajancev, za kar so prosili različni škofje, pa inštruk cija sledeče naroča: verniki nai se poučijo o dolžnosti spoštovanja in skrbnosti glede najsvetejšega zakramenta in drobcev, ki se od svete hostije lahko oddrobijo. V vsaki hostiji in pod vsakim njenim drobcem je Gospod Jezus dejansko in bistveno pričujoč-Dolgujemo mu najvišje, božje če-ščenje. Za zaključek pa inštrukcija kongregacije vse vernike spodbu-ja, naj se po svetem obhajil11 vredno Gospodu zahvalijo, vsak po svoji možnosti, stanu in zaposlitvi. Naj imajo živo zavest, da so sadovi svetega obhajila velik' in številni tako za posameznik6 kot za družbo, ako ga prejemam0 z vero, spoštljivostjo, ljubezniJ0 in zaupanjem. Alojzij KošmerU vojaški udar je rešil Čile Madridski dnevnik „ABC“ ie 0 Javil intervju z bivšim čilskim sk^aVn*m Predsednikom, krščan-'m demokratom Eduardom Frei-J*1' ^reieve izjave, ki jih objavlja- 0 v izvlečku, naj bralcem D'5 Pomagajo h pravičnejši podobi o izmerah v Čilu, da ne bi podlegli postranski gonji levičarskega tis a v svetu. Paralelna vojska » Po prizadevanju krščanskega demokrata Juana de Dios Carmo 116 je državni svet odobril zakon 0 Nadzorstvu nad orožjem. Po tem pkonu so vojaki pred 11. septem-r°m dobili zakonito pravico, da Naplenijo ogromna skladišča orož-■1a- Marksisti so z vednostjo in odobravanjem Salvadorja Allende jj Uv°zili ogromne količine orožja 1 R° ga skrivali po stanovanjih. N’adih, tovarnah, trgovinah. Svet n° Ve, da so čilski marksisti razlagali z boljšim orožjem po šte- ’ u in kvaliteti kot pa redna voj-t. a" imeli so orožja za več kot 30 t,s<* ljudi. ^ Mo jaki so rešili čile in nas vse 0 morem reči, da smo že zunaj .j 6 nevarnosti, ker oborožene e Se zmeraj odkrivajo nova skladišča orožja. Civilna vojna je bila do potankosti pripravljena od marksistov. In tega svet ne ve ali pa noče vedeti. Neustavne pasti Allendeja. Kar je treba poudariti, je udeležba študentov vseh vrst pri hru pnem gibanju upora čilske družb* proti marksistični vladi. Vojak’ so bili pozvani in so spolnili zako nito dolžnost, ker je sodna oblast kongresna zbo,rnica in vrhovna sodišče, javno obtožila nredsed-dništvo in njegov režim da kršita ustavo. Allende te hotel vzpostavit’" komunizem z nasilnimi sredstvi. ne na demokratični način, jn ko je1 prevarana demokracija uvidela. ie bilo že prepozno. Že so bile oborožene mase gverilcev i” skrbno pripravljeno uničenje vojaških poveljnikov. Allende je bi' spreten politik in je prikrivat past. Vendar se ne more varatr vsega sveta ves čas. Ošabno ustoličen z vso ustavno oblastjo je moral predsednik priznati lastno neustavnost. Dežela je prejemala orožje za paralelno vojsko in to orožje je bilo rusko. Danes kdo trdi, da je bilo to orožje redne vojske, fotografirano tu in tam. Toda jaz bi rad vedel, kdaj je imelo čilsko vojaštvo rusko orožje. Pravica do upora. Zakaj se je lagalo po svetu? Zakaj v Evropi, ki niso poznali Allendeja ne naše drame, idealizirajo tako nesramnega človeka, kot je Allende, bolj nesramnega v političnem kot v moralnem pomenu. Vem, da je bil Allende razumen človek, plitev govornik z lahkoto izražanja, prikupen v občevanju in šaljiv, politik pa v smislu politikanstva. Toda ni bil ne ideolog in ne državnik. Iskal je, kako Marija — Mati božja bi se obdržal na vrhu oblasti. Oblast ga je oslepila in nabreknila njegovo prirojeno ošabnost. In tako je bil prisiljen pogajati se s svojimi političnimi nasprotniki, se pravi s tovariši marksisti, in se jim najbrž vdati. Hotel se je pogajati, vendar brez sleherne dobi« volje, tudi z nami, s Cerkvijo in oboroženimi silami. Kadar vlada ne mara spolnjevati socialnih zakonov, kadar povzroča gospodarski kaos, kadar zapira in pobija delavce, ki napovedo stavkanje, in tepta pravice, se pravica do upora spremeni v dolžnost. Vsa TJnidad Popular je dosegla le 34 odstotkov glasov. Krščansko demokracijo napadajo vsi ravno zavoljo tega, da smo izčrpali poslednjo možnost, da bi preusmirili politiko TJnidad Popular. Trudil'" smo se, da bi se vse povrnilo na pot zakonitosti. Odgovarjali so nam z odlašanjem in neodkritostjo, nikdar nismo prišli do kori kretnih in pozitivnih rezultatov. Tri točke. Hočem poudariti 3 točke. Prvič da ie Unidad Popular zavestno izvaiala politiko, ki bi pripeljala do kaosa in splošnega brezumja Drugič, da so vojaške sile dejansko rešile deželo popolnega uničenja. Tretjič, da krščanska demokracija tega ni želela. Noben si ne želi operacije raka, venda’ pride čas, ko se je treba operirati oh rajcom- Naši kirurgi so bile v °r°Žene sile in narod je zahte-in • n)*h°v poseg vztrajno, hrupne možnost bakra je 900 tisoč ton Unidad Popular je' obljubila dose či 820 tisoč ton, ni pa dosegla niti 500 tisoč ton. ^se Podržavljeno. Uradno so priznali 300 odsto-fla V--lnflaci]e’ dejansko Pa je in-j(, ^';,a doseKla 600 odstotkov. Vse so ' vp°državIjeno. Nameraval? ke )?ar^aviti tudi časopisne kios-’ da bi Preprečili širjenje ne-^arksističnega tiska. Trgovina je l?Qa v njihovih rokah. Istočasne 1 He je organizirala tajna para ha v°jska, se je uvajal črni trg j j^kah marksistične birokracije ^j^lki so imeli uradno nižjo cem rj . dejanskih stroškov proizvo-~ ,G’ na črno pa so jih prodajal' Petkratno ali desetkratno ceno p . 'vbilo agrarne reforme, ampak So ^vljenje. Oboroženi gverile1 ijp vdirali na posestva in se v ](p n,,i države s silo polaščali zem-i so jo hoteli. Jemali so jo R'J° lastnikom in io potem pust? obdelovan?a. Niihov c?*' brez kr),0ktiv umno poljedelstvo, amnnV no državno posestvo. Od tol;, ^reznravnih kmetov je h?' Hf] da so so masovno unirn?' 1 z’t’ se zakonodainih volitev jjjv^”d našo vlado ie dežela pro tove b| °d 13 do 14 milijonov cen dos , a' Allendejeva vlada y v°dm a ® milijonov. Vsa proiz 'la Je padla. Proizvajalna Velika prevara. Ljudje v Evropi si sploh ne predstavljajo, kako je bilo to. Za slepila jih je velika laž o mirnem prehajanju demokracije v komunizem. Toda to ni mogoče, naspro tje je notranje, v sami stvari Toda Allendf, ki ni bil ideolog, pač pa spletkar, je vedel, da ni mogoče in je zato uporabljal pest Vznemirljivo je, da v Evropi o tem niso obveščeni. Naša dežela je opustošena. Treba je', da se ljudje drugih dežel o tem prepričajo Treba je, da prevlada resnica na podlagi nespornih dokumentov in z razkritjem sramotnih dejanj." MOLITVENI NAMEN j Splošni : Da bi kristjani zmeraj izpričevali svoje razpoznavno znamenje — ljubezen. Misijonski: Da bi ukinili v vseh narodih, plenili v vseh narodih, plemenih in skupnostih rasno in versko diskriminacijo. SVETNIKI — IZ MESA IN KOSTI O N EZIM UBEZNI SUŽENJ IN ŠKOF. Pismo apostola Pavla Filemonu je vredno vzeti v roke in ga pazljivo prebrati. Na prvi pogled piše o čisto osebnem apostolskem opravilu, a je čudovita priča, kako je apostol ravnal s pobeglim sužnjem Onezimom, ki je postal prav po srečanju s sv. Pavlom kristjan, škof in mučenec. ZAUPAL SE JE PAVLU Bilo je med leti 61 in 63 po Kristusu. Apostol Pavel je bil prvič kot ujetnik v Rimu. Vsak obisk v ječi je uporabil za apostolske delo. Med najzanimivejšimi je bi! prihod pobeglega sužnja Onezima. Tega neukročenega dečka je bil Filcmon, bogat, trgovec v Kološah v Mali Aziji in dober Pavlov prijatelj, kupil na suženjskem trgu in odštel zanj precejšnjo vsoto; spadal je' pač med „blago“ boljše vrste. Gospodar sam mu je dal ime Onezim! Kako naj se zadovolji z usodo sužnja? Pri Filemonu se mu ni godilo najslabše. In vendar je hotel svobodo! Okradel je gospodarja, pretihotapil se je prav do Rima. stekali-šča vseh brezdomcev iz prostrane države. Ko mu je pošel denar, se je « stiski domislil apostola Pavla i« kristjanov. Poznal jih je, da so dobri in da ga ne bodo izdali, če se jim zaupa. Poizvedoval je in dognal, kje lahko najde apostola-Končno je stal pred Pavlom, strt, pa tudi mehak, ostro opazujoč vsako njegovo kretnjo, s tankim prisluhom za vsak odtenek njegove besede. »KRISTUSOV SUŽENJ« GOVOR* O BOGATINU Sv. Pavel ga je mirno poslušal-Onezimu se je duša olajšala. Prosil je, naj ga odkupi. Bal se je vrniti h gospodarju. Dobro je vedel, da ga sme' krvavo prebičati-mu izžgati na čelu znak, da j® begun, poslati ga do smrti pod zemljo, da goni mlinske kamne tak je bil pač zakonito veljaven običaj. Apostol je odkimal. Ni ne hotel ne mogel dati zanj samo denarja-Ponudil mu je več. Resnično svobodo. Govoril mu je o Bogatin«-ki je odkupil ves svet, raztrg«* dolžno pismo vsakemu človek«-Pokazal mu je nov dom, kjer b° Onezim srečen, deležen prisrčne dobrote jn delil. jo bo še' sam drugim v ^nezim ga je poslušal in poslu-Sal' Glodal je možati, v trpljenju ln n°tranji sreči poduhovljeni al)ostolov obraz. In zasvetila mu je , r^Vnostna luč vere, ki je s svojo oploto ožarjala trideset let apo-0 a Pavla, ..Kristusovega suž- ^ Kmalu je' razumel, da je božji n dal prostost in enakost vsem ■ludem, da med njimi ni več razliki’ da so si bratje v istem Očetu. ’’ u^aj ni več ne Grka ne Juda, sv ^’V,a^a ne Skita, ni sužnja ne pohodnega, ampak je vse in v s*°m Kristus" (Kol 3, 11), ki je' »Podobo hlapca nase vzel" h b 2. 7), da nas iztrga iz Sata- hove sužnosti. popolnoma svoboden KRISTJAN s kmalu je bil tudi Onezim tj(!(iCn kristjan, pripravljen umre-Za Koga, za nove brate, posebno kj P&vla. Ni vedel, kaj in kako mu povrnil. Tudi apostol ga Vzl.iubil, njegova potrpežljivost jfc' prijala. Rad bi ga bil ohra-nipZaSe' Pa vendar ni smel. Državne ,Zakonov se je hotel držati in t0 r. * gospodarskih pravic. Za-^ !1 ,aPlo ne vem kakšno poznanje resnic, ali ne bi potem tudi brskih kaa°f! °drasli morali ponovno h jjj. 'zemskim uram, da si prido-0 Potrebno znanje. 86 m’’ da bi se prizadela da I11 otrokom resna duhovna ško-Pret'n ^ud‘ krivica, če bi jim pod nostI°^° nc*te na‘^e boljše uvidev-Pren L" bol^e otrokove priprave ge]R, . cya,i zgodnji pristop k an-va h' m'z'" T'udi tu velja Kristuso-'soda: Pustite male k meni i A. K. 11 °s «Io očeta ■m °^c zahteva, da mu p '' veške komunikacije, Se prav mi, mladi kristjani in mladina sploh, ze' 10 radi navdušimo nad novim in tako pozitivnim gledanjem na med' človeške odnošaje. Odkritosrčni dialog in globoko premišljevanje naj bodo dejavni' ki, kateri omogočijo pričakovano mirno sožitje med ljudmi. Skupno delo bo vodilo v pravi napredek celotnega človeštva. Ni zaman, če si enkrat stavimo vprašanje, kakšna je moja beS3' da. Beseda kot orodje mojega krščanskega življenja. Kristjana, s0' igralca svetovnega iskanja Boga in miru. Začetek in iskra te besede mora biti ljubezen do bližnjega, ki b° kakor sonce oblila z rumenimi žarki mnoga drevesa in obrodila sad' Ljubezen ni popuščanje, temveč kakor pravi sv. pismo: 11 vaš govor: Da, da; ne, ne; kar je več kot to, je od hudega." Odgovornost besede: (sv. pismo) “Povem vam pa, da bodo vsako prazno besedo, ki jo ljudje izgovore, na sodni dan dajali od' govor." Ozirajoč se na Jezusove misli naj bodo Kristusovi delavci: ’ besedi topli, v rokah močni, v očeh pa modri kot človeški izrak b*5' žie mogočnosti in neizmerne dobrote. Ob določenem času bo njihoV^ delo poplačano z večnostjo. Pavel Fajdiga m1 Zakaj ne smem vedeti ? Tebi, Monika! Pred kratkim sem prišel do edinstvenega zaključka. Ko sem tovoril mladim dekletom, sem med ^''Ugim omenil besedo plod (em-r‘°). Takoj sem občutil, da jim ta eseda nič ne pomeni, ker so nji-°vi obrazi ostali indiferentni. !"ez zanimanja, kakor bel, nepo-j*lsan list. Lahko bi rekel katero-°b drugo besedo. Dekleta so bila Stara od 14. do 16. leta. . To se mi je še večkrat zgodilo 11. ie naredilo name zelo globok . Is- Vendar samo s tem, da me j16 pretreslo, nič ne opravim. Zače-010 je zanimati, kaj dekleta vedo ^esa ne vedo. Mnogokrat so uganile pomen besede' le po smislu stavka, kakor da bi jim govoril v tujem jeziku. Včasih jim je kaka beseda pomenila le nek ovoj brez prave vsebine in ugibale so, če se' morajo ob besedi počutiti neprijetno, če jih mora biti sram ali če naj se smejejo. Zanimanja jim ni manjkalo. Rade bi vedele pravi smisel besed, vendar niso vedele, kje bi ga iška ■ le, koga bi vprašale, da ne bi „kradle“. Včasih imajo res neprijeten občutek, da »kradejo". Približno takole se ti zgodi. Rada bi vedela pravi pomen besed, kakor so: „nosečnost“, „spočetje“, ali »spolni nagon." Ko si sama v * r'W)r iz igre Dva para se ženita v Slomškovem domu, ki jio je režiral Stanko Novak svoji sobi, izkoriščaš priliko in brskaš po ensiklopedičnem slovarju. Medtem ko listaš, pride' mama. „Monika!“ „Da", odgovoriš nekoliko v zadregi. „Kaj pa iščeš?" „Jaz? Nič. Rada bi vedela, katerega leta je bil rojen Cervantes." Zakaj ta neodkritost? Ne veš, kaj bi ti rekla mama, če' bi vedela, kaj iščeš. Res niso vse mame take, vendar nekaj jih je, ki bi nekoliko ostro nastopile. Se drugi načini so, kako zvedeti smisel .prepovedanih* besed. Plehka površna literatura, ki govori o spolnosti. Na skrivaj ti jo posodi tvoja sošolka. Vendar to „zna-nje“ je iztrgano iz lepega ozračja pravega reda in presajeno v motno in kalno mlakužo napačnih izkušenj, ki s svojim omamnim vonjem Zastrupljajo tvoje misli, pa tudi tvoje vedenje in tvoje življenje. Tako se pride do napačnih nazorov, da je splav samo zadeva slabotnega dekleta, ki ji je »spodrsnilo,“ da je ljubezen sladko in opojno stanje, neka dišava čustev, da je' spolno občevanje tako neobhodno potrebno kakor hrana ali pijača... . .Res ni potrebno da brskaš po slovarju, še manj, da iščeš informacij po revijah ali v površnih, dvoumnih in nespoštljivih razgovorih. Dovolj si stara in pravico imaš, da odkrito vprašaš, kar te zanima, in kar moraš vedeti, da se vzgojiš in oblikuješ v doraslo dekle. Ne gre' tukaj samo za znanstven pomen besede, ker beseda nikoli ni sama. nikoli ni v praznen’ prostoru, pač pa se druži z drugimi in tvori nova razmerja; Bogom, s človeškimi bitji, z okoljem. Prav zato mora biti postavljena v pravi red. Ni dovolj vedeti, kaj je ljubezen, vedeti je treba, da se mora spoštovati njeno pravo vrednost, kakor tudi njena možna tveganja. Na ta način beseda ni le preprosto podajanje znanja; je tudi predajanje kulture, ker je pristna podoba resničnosti. Vtopi se vate, v tvoje življenje, tvoje misli in dejanja. Obogati te, ti da moči za dobro in te oboroži proti slabemu. in to je veliko. Dovolj, da s>? soočiš z resničnostjo. Otto Goldmann. M. Mt. Se nadaljuje'- Poglej tisto okno. Gospod, za katerim sedi tisti starec ^ na pol se skriva za zaveso, ki jo veter komaj opazno vžgi- ? a' najemniška hiša, v kateri živi, se Ti ne zdi, da je preveč usčen prostor, da bi bila človeka vredno stanovanje, Jezus? , , ^edi za kuhinjsko mizo in gleda skozi okno, čeprav ne vidi bog-aJ. Živi skupaj s sestro, katera pa ves dan dela izven doma. Ničesar a Početi. Nima denarja; vse kar ima, je čas. Kaj pomeni on v mojem življenju, Jezus? Kaj ima opraviti z Keno-i? Nič? Kako, da ne? Pač! On je Tvoj brat in Ti ga ljubiš. 1 Pomeni? Ne vem jasno, kaj naj si pri vsem tem mislim. Spo-? Sem da hočem nekam dostojanstveno in vidno pokazati, da ^utim odgovornega za njegovo usodo — prav po farizejsko.. . ^alo se je odmaknil od okna. Morda se je splašil, ker je' opazil. n RGrn s pločnika dolgo časa gledal v njegovo okno. Nisem ga hotel (1a ePovati, Gospod; hotel sem mu le dati vedeti, da se nekdo zaveda, 0 °n ^ivi tam zadaj za oknom, da ni pozabiien, da je Tvoj brat. Ali j'S^uti? Daj, da se mu bom še bolj približal, ne da bi ga s tem 1 ,n obešal na včliki zvon! Otroci se smejejo, Jezus, na stopnišču najemniške hiše Deklica je starejša, in kot zgleda, so ji zaupali varstvo nad obema mlajšima, njenima bratcema. Naenkrat začne jokati in bratca jo skušata tolažiti. Sedaj je spi1 vse mirno in ona se smeje. Toda kaj jih čaka, Gospod? Njihov dom je zanikrna podrtija n$ Koncu temne, mrke ceste brez srca. V kakšno šolo bodo šli? Bo polna enakih otrok? Ali bo hiša prve nčenosti kraj, kjer bo spočet obup nad življenjem? Ali bo šola spremenila njihov srečni smeh v jezno mržnjo, ki jo bodo kot masko nosili vse življenje? Daj jim dobro, prijazno gospodično učiteljico. Ti, Gospod, ki si bi! tako neznansko dober z malimi! Gledam njihove obraze brez vitaminov in se zavem, da so oni deloma tudi naše žrtve, posebno kadar govorimo, kako so ti otroci simpatični, pa ne spremenimo razmer, ki bodo sčasoma naredile njihove obraze trde in srca zagrenjena. Ali bodo imeli ti otroci kako možnost, Jezus, da pridejo do praV^ vzgoje in si tako pomagajo do lepšega življenja? Bodo kdaj vedeli, kaj je človeško dostojanstvo in ljubezen in zdravje? Jezus, ko gledam te otroke, me je strah, kaj bo z njimi in z nami vsemi. Malcolm Boyd Bo §s Otto Goldmann. V jutru se začne življenje Vse je mimo. Končno vendar. Dolga šolska ir vajeniška doba je za tabo. Pred seboj imaš življenje, veliko in obsežno. Podoben si ladji, ki je v pristanišču čakala na dragocen tovor in jutri odpljuje na morje, na veliko potovanje proti obalam drugih kontinentov. Da ladja varn0 plove ob nevarnih ožinah, da ne nasede na sipine, da se ne zadene ob drugo ladjo, potrebuje vodnika, ki jo vodi. Dobro mora poznati pot in nevarnosti poti, da prav vodi ladjo. Res bi bil nespameten, kdor bi si v takem položaju upal reči: „Ja« že vse znam, ne potrebujem vodnika." m -^ihčc ni v taki nevarnosti kakor tisti, ki se smatra za dovoij Ij Cnega in učenega, da sam sodi svoje življenje. Gotovo bo doživel 0 °lom. Kmalu, morda že jutri bo veliko trpel. »In kaj meni to mar," bo marsikdo rekel. Ob udarcih se naučimo. k ^a, t° je možno. Ampak... Marsikdo je ob začetku svojega veh-lid a I,0I°vanja doživel toliko hudega, da je obstal na poti kakor inva-’ brodolomec za vse' svoje življenje, na ga -i6' — morda. Vendar življenjske izkušnje pridobljene a način so predrago plačane. Morda nas stanejo vso našo srečo. nje ie’ (I£l se naučiš ob izkušnjah drugega, ki je že živel življe- e’ ^ ve, kako stvari stojijo, in ti hoče pomagati. Svoboden, končno vendarle svoboden! Tako praviš ti. Tako govore vsako leto mlada dekleta in fantje, 1 k°nčajo šole. Svoboden — česa? Ne boj se. Nočem ti kraditi tvojega veselja. le> da si osvobojen veliko stvari, ki so do sedaj držale tvoje živli.j-strogem redu. Velikokrat so se ti mogoče zdele kakor prisilni Z vsakim bolj svobodnim gibom si občutil, da te ta strogi red reže. Na primer: šolski urnik. Moral si biti v sobi vsako jutro v'en° ob osmih. Red v domači hiši. Ob devetih si moral biti doma, ne... ■j^kllad si, vendar nisi več otrok in hočeš živeti svojo svobodo. Vendar: ai nomeni svoboda? ^Ži in , Mnogi eovoriio o svobodi in mislijo na razbrzdanost, kakor da 1 svoboden nomeni, da vse naredijo lahko po svoji volji. To na je ; °Poče. Naše živlienie notrebuie nekega reda, kjer lahko vzklije R, ^aste dobrota in pravičnost. Svoboda nomeni, da vsak lahko hodi °10 Pot brez nevarnosti, da bi ga drugi porivali ali zapostavljali. Bo še. „ Iz drobtinic44 ® Prevzetje in napuh člrtveka oslepita; le ljubeznivi pobožnosti De resnica odkrita. ® Komur jesti ne dišil nima pravega zdravja; komur pa *>ber nauk mrzi. kaže, da se za hjudo pripravlja, za storjeno hudo, za zamujeno dobro in pa za izgubljeni Anton Matrtin Slomšek Kaj naj storim? Ce vidim prijateljico v neprimerni ob’eki, ali naj jo opozorim ali naj iz obzirnosti molčim? Ce sta res prijateljici, je odgovor lahek. Seveda jo moraš opozoriti in io s tem obvarovati moralne odgovornosti in verjetno kake nevšečnosti na cesti. Cim bolj neprimerne je obleka, tem večja je tudi odgovornost. Pazi le, da ne boš po nepotrebnem žalila, da boš res iskala dobrega svoji prijateljici in ne zadoščenje sama sebi. Opozorilo, ki ni povedano z vso ljubeznijo in obenem z vso rahločutnostjo (taktom), bo morda preje predmet prepira kakor resničnega spoznanja. Zato, ne boj se,opozori, a pazi, kako to storiš1 Vpliv politike Ali vpVva politika na cerkveni nauk? Cerkveni nauk je božji nauk in ta se ne spreminja. Vendar živimo v svetu, ki ima v različnih dobah in različnih krajiH različne potrebe. Cerkev razlaga svoj nauk na način, z besedami, ki se ji zdi dobi in kraju primeren. Poudarja resni- ce, ki so za določene razmere posek* no važne. Včasih se ji zgodi, da pri tem pozabi poudariti katere druge, morda manj važne, a to s® posledice človeške omejenosti. Nauk Cerkve pa je vzvišen nad človeške pomanjkljivosti, ker slon' na razodetju. Bog pa se na politiko ne ozira. Če imaš kak konkreten dvom, pa se še oglasi, Misijonarji Zakaj se povišuje delo misij0' narjev v tujih deželah, ko bi imeli dovolj dela v svojem okolju? Kdo ima več priložnosti da se pouči v krščanskem nauku, prebi’ valeč katoliške dežele ali nekdo, ki je zrasel sredi poganskega sveta? Tudi v krščanskih deželah jc veliko dela, a del tega bi moral' prevzeti krščanski laiki. V miši' jonskih deželah pa je teh mal°> teža dela leži na misijonarju. Le malo premisli, pa boš sam spoznal, da je misijonstvo posledica globoke vere v poslanstvo, ki ga imamo kristjani v svetu. Ne gre za poviševanje misijonarjev, a sam boš priznal, da zapustiti družino-prijatelje, domovino, zahteva neke žrtve. Tej žrtvi vse naše priznanje in občudovanje. V*§»ja verskega čuta pri otrocih in mladini tujj Ostaja kotiček, kjer luč vere mirno gori in se tako okrepi, da je je dfV<^er sveka cel° viharji ne morejo hitro ugasniti. Ta kotiček Uzina, družinsko svetišče. m0reV družinskem krogu morejo biti starši še gospodarji, tam jih na Vsq Zakomriiti ne politika, ne šola. Družina je edini kraj, kjer starši z vari^0*10^0 Vfclikokrat govore o Bogu in kjer morejo nemoteno ust-atl ozračje svetega. o-,a oslati otroka v redovniško ali župnijsko šolo z namenom, da bo gj 1,revzela nalogo za verski vzgojo, je huda skušnjava, ki sc ji staraj °?okrat vdajo. Ko so sami postavili prve skromne temelje po-, vSemJa ^°ga, bi radi, naj bi najprej nadaljevali versko vzgojo pred tv, a]i celo izključno duhovniki in redovnice. To je velika preva-Usn.ia je pokazala, da ne samostani ne druge ustanove niso mole < llaf|°mestiti družine. Zaupanje staršev v versko šolo ima uspeli ab če jj starši ne preložijo vse skrbi in če z njo sodelujejo. boj,- ”,^ar Dohaja skozi oči, vzgaja." Čim bolj človek dorašča, tem vrin. sh°zna, da zna to, kar je v domači hiši spoznal. V dobi dozore-ljajo zaČenja delati in neha sprejemati. V detinski dobi se postav-^cmelji vsem navadam, dobrim in slabim, ki se pozneje samo dj s zv’.ia.io. Otroška doba je čas zaupanja in srečnega igranja, tu-eJCmanja vzgojnih navodil, stalnega vplivanja. da^ vPHva na vaše otroke v tem času, niso vaši nauki v bes-3-ne vaši namerni dobri zgledi, temveč vaše neprisiljeno bit-'l;ije Zlt-i°, to, kar ste in kar živite. Tudi takrat, ko se vi ne zave-vas vaši otroci gledajo in od vas sprejemajo. E. Caffarel je dejal: »Otroci dihajo, jedo in pijejo življenje svojih staršev. Po načinu, kako starši živijo fizično, moralno in duhovno, na isti način hodo živeli njihovi otroci. Vzgoja je prelivanje življenja." To je dejstvo, katerega se moramo zavedati vsi, ki imamo oprav- \ ka z vzgojo. Važna in pomembna je ugotovitev za starše: Naši otroci bodo živeli naše življenje, prav isto in prav tako. Kakšna skrb in kakšen strah, če je to življenje staršev le povprečno, površno! : Ne bi veljalo: Kdor dvigne dušo, dvigne svet. Kako boste dvigali svet, odločujete sedaj v teh letih. Vsak oče in vsaka mati mora reči: če hočem vzgojiti svoje • otroke, moram neprestano vzgajati, dvigati samega sebe. Najgloblji vzrok temu vplivanju staršev na otroke je' božja vo lia, ko se je Bog hotel razodeti otrokom preko staršev. Ko je nar* hotel pokazati svoje najgloblje bistvo, je za sebe dejal, da je oče. Podoba božja v otrokovem srcu je taka, kakor so jo dobivali iz podobe vašega življenja. Božje kreposti prevzemajo otroci po vaših* čednostih. Otroci bodo imeli o Bogu vedno tako idejo, kakor so jo sprejeli od vas. Vsi drugi vzgojitelji, ki pridemo za vami do vaših otrok, smo v marsičem v svojih navodilih zelo nerodovitni, če otroci ne povežejo naših idej z onimi, ki so jih prejeli o Bogu in življenju v družini, po vas. Vsemogočni se zdijo otrokom starši dolgo časa. Marsikateri otrok, ločen od doma, ko je bolan, vzdihne: če bi bila moja mama tukaj, bi bil jaz že zdavnaj zdrav. Čut pravičnosti tudi dobi otrok v družini. Zunaj nje se mu večinoma — vsaj po njegovem mnenju — godi samo krivica. Tisti, ki so na častnih mestih v zavodih, v šolah, so po mnenju otrok krivični ali hinavci. V družini vsak otrok prejme to, kar zasluži, četudi je kazen. Ljubezni se priuči otrok v družini, ko jo prejema od staršev. V družini otrok spozna, da ni ne denar ne mehanika tisto, kar vodi svet, ampak ljubezen, ki jo okuša pri očetu in materi. Tudi pojem o ljubezni, ki jo ima Bog do njega in on do Boga, prejme otrok od ljubezni, ki jo je deležen od staršev. Ljubezen ga je rodila, ljubezen ga vzgaja. In starši bodo naučili otroke ljubiti druge, ko jih oni najprej ljubijo. Ua bodo otroci verni, naj pazi oče, da ho čimbolj veren, in prav . tUt|i mati, da živi v njenem srcu resnična ljubezen do Boga. Več-■ se morate obračati na Boga, naj vas nauči ljubiti svojega otro-s.' Ja bi jih prav ljubili, morate prositi Kristusa, kakor so ga pro-1 aPostoli: Pokaži nam Očeta! . -^a(lar bodo otroci začutili, da vaša ljubezen do njih prihaja iz . Jti8:a srca preko vašega, takrat ste jih naučili pravega spoštova-.‘l m prave ljubezni do Boga samega, takrat ste naredili svoji °ke verne. Kristus je lepo opisal svoje razmerje do Očeta: „Zau k,-1'6 'n Uubezen: Oče me vedno posluša, Oče ljubi Sina in mu po- jaz VHe, kar napravi in jaz delam samo to, kar je Očetu všeč. Oče in sva eno.“ Staršem, ki se pritožujejo nad svojimi otroci, bi mogli odgovoriti ezusovimi besedami: „Sin ne more narediti nič sam od sebe, am-bsk kar vidi Očeta delati. Zato, kar stori Oče, stori tudi S'in.“ Je 'le svobode, hrepenenja, lju-s 6zrib sreče... in večnosti. Ta v et Postane možen, ko se mož in v8l?a združita v ljubečem in osrečujočem stvariteljskem dejanju. Ko zakonca posredujeta novo n K‘nje, ustvarjata vir sreče za »8ve Uudi. Nihče ne more biti src-P. če ne živi čeprav je nesmisel-Pomislimo naslednje. Ako hi 108 kdo, ki more dati življenje, ^Prašal takrat, ko nas še sploh ni ,. ’ aK hočemo zaživeti, za kaj J. Se odločili? Ali za življenje 1 za večno ničnost? Gotovo bi j °dl°čili za življenje. Življenje Pogoj za vse drugo. Življenje Je p°Soj za srečo. Starši so največji naravni dobrotniki, ker posredujejo čudež življenja, z njim pa omogočajo človeku vse lepo, veliko, osrečujoče, večno. Ljubezen ustvarja čudeže. Samo ljubezen. Starši posredujejo človeku navadno tudi krst. S tem se v človeku začne tudi nebeški svet, svet, ki je čudovitejši ko vse zemeljsko, odpre se mu vesolje božje dobrote in milosti, božjega otroštva in posebne božje ljubezni, Kristusovo kraljestvo in .Njegova sreča. „Gospod župnik, še en človek bo v nebesih več,“ io vzkliknil neki župljan. Župnik ga je vprašujoče pogledal. „Rodil se mi je sin,“ je odgovoril župlian. „Pri-šel sem ga prijavit za krst." Tudi božje kraliestvo je odvisno od staršev, tudi Cerkev in delovanje Kristusovega odrešenia, tudi neblesa, tudi večna sreča. Spočenjanje, posvečevanje in vzgoja novih človeških življenj je poklic vseh poklicev. In to je poklic staršev, poklic, ki omogoča tudi čudežno srečo večnega življenja. STARŠI SKUPAJ S STVARNIKOM 2. Starši sodelujejo s Stvarnikom Bog je ustvaril svet. On je vodil razvoj sveta tako, da so nastali ljudje, možje in žene, starši. On jim je dal možnost, da morejo izročati dalje življenje, ki so ga sami prejeli. To življenje se preliva iz roda v rod. Zakonci so kot v nekakšni božji olimpijski štafeti: plamenico življenja, ki jo je Bog izročil prvim zakoncem, podajajo iz roda v rod. Bog je določil ves skrivnostni postopek spočetja in razvoja človeškega bitja. Temu bitju podari neumrljivo dušo. Bog daje staršem sredstva za telesno, duševno in krščansko vzgojo otroka. Sv. pismo upravičeno uči, da je vsako starševstvo od Boga (Ef. 3 15). 2. vat. Cerkv. zbor ugotavlja: „Pri nalogi, ki jo imajo, da posredujejo in vzgajajo človeško življenje — v čemer je treba videti njihovo posebno poslanstvo — zakonci vedo, da so sodelavci Boga Stvarnika in tako rekoč njegovi razlagavci“ (CS 50, 2), to se pravi, da se po zakoncih učlovečuje božja stvariteljska ljubezen in u-telesuje božja stvariteljska moč. Z zavestjo, da Bog daje življenje po njej, se je krepila makabejska mati, da je mogla sprejeti sedem sinov. S to resnico je bodrila svoje sinove, naj ne zatajijo vere v pravega Boga, ko jih je hotel kralj Antioh II. z raznovrstnim mučenjem od te vere odvrniti: „Ne vem, kako ste zaživeli v mojem telesu. Tudi vam nisem jaz dala ne duha ne življenja ne mišljenja in nobenemu nisem jaz sklenila uda z udom. Potemtakem je Stvarnik sveta ustvaril človeka, kakor je začetnik vsega, kar je. V svojem usmiljenju vam bo zopet dal duha in življenje, ker zdaj sami sebe prezirate zaradi njegovih postav*1 (2 Mak. 7, 22—23), SVOBODNI IN ODGOVORNI Pavel VI. pravi v okrožnici ..Človeško življenje," da so zakonci ..svobodni in odgovorni Stvarnikovi sodelavci" (tč. 1). Svobodni sodelavci zato, ker gre za sodelovanje iz ljubezni: iz ljubezni do Boga, ki je življenje dajajoča ljubezen; iz ljubezni do bližnjega, to je do novega človeka ki mu je življenje največji naravni dar; končno pa iz ljubezni zakoncev do samih sebe, saj se po njihovih potomcih nadaljuje njihovo življenje, rod, misel, vera, ljubezen itd. Resnično ljubiti je mogoče samo v svobodi. Zakonci so dalje svobodni Stvarnikovi sodelavci, ker Bog njim nrepušča, da glede na razmere, v katerih živijo, odločijo, ali naj imajo otroke ali ne, koliko naj jih imajo in kdaj naj jih imajo. Bog brez staršev ne ustvarja novih človeških življenj. Usoda teh življenj je odvisna od staršev, od njihove svobodne odločitve. Kdor je svoboden, je za svoja dejanja odgovoren. Komu so zakonci odgovorni? Najprej so odgovorni Bogu. Bog je dal zakoncem roditeljske sposobnosti in določil, da se te sposobnosti uporabljajo za porajanje novih življenj. Zakonci so odgovorni glede teh sposobnosti Njemu. Bog je po svoji naravi ljubezen. Jubezen pa se hoče dajati. Bog Zat° hoče dajati svoje življenje 'edno novim in novim ljudem. «da — v tem je odvisen od za-<>ncev! Tako je ustvaril svet, da Ves obstanek in razvoj človeš-Va Položil v roke zakoncev. Brez J,h svobodnega pristanka ne mo-ustvariti novega človeka. Zato °S z vso pravico pričakuje, da ,°do starši vedeli za to svojo soodgovornost in da bodo sodelo-'0g°^ za osebno srečo. Pra-jn a Uporaba spolne sposobnosti sn ^ Pri prireditvah, v kopališčih? s ^arsikaj. Pri sebi največ, pri v°jih hčerah veliko, pri znancih z 1 GceJ• Pri ostalih manj — bodisi zkrlcdom, z besedo, s smislom za Sg 'eP° in plemenito. ^ Dostojnost v oblačenju ni pro-n.Cm kopališč in prireditev, tud* P°Scbne dostojnosti ob eni prili-j 'n sPet druge ob drugi Človek ^ a smisel za dostojnost ali ga ni-0(>a' Dostojnost je posledica naše Rov°rnosti do sebe in bližnjega, j,• 1 c mislite, da boste moralo meri-Uk?a c.ent,metrc in jo s prepovedmi n- Jal' otrokom. Bodite sicer odloč-litpK*ede tega’ kaj' otrokom dovo-a aikdar ne pozabite razložiti, J?I hr Vaaa zakteva utemeljena na 0a° JCm P°znanju človeške narave, ‘ nekom višjem razlogu, kot je "Uioda." Ce bo otrokom njihovo telo res tempelj Sv. Duha, jim bo tudi o-dnos do mode lažji. Tudi v tem primeru drži, da vera rešuje človeka sužnosti — tudi sužnosti mode. Kako moremo razumeti težave med starši in doraščajočimi otroki (med 15 in 20 letom)? Oboj so dobri in kljub temu pogosto težko pridejo do sporazuma celo v važnih stvareh. Kje bi bil vzrok in morebitna rešitev? Vzrok je človeško samoljubje, rešitev je ljubezen. Hočemo imeti prav, večkrat prav v malenkostih. Ljubezen pa ne vidi sebe. Vendar ljubezen do resnice zahteva od nas, da vztrajamo, tudi če to privede do nasprotstva. Vendar tudi resnico vsklajajmo z ljubeznijo. Ne pozabimo, da so naši otroci tudi ,,bližnji." Iščimo njih dobro, vztrajajmo, ne popustimo zaradi ,,ljube ga miru", če vemo, da se otroci motijo. Kaj pa če se motimo mi ? Premislimo. Marsikdaj otroci trdijo isto resnico z drugimi besedami. Ne bodimo leni za razmišljanje. Morda se raje prerekamo, kakor pa da bi razmislili svoje in njihovo stališče. Skupaj z otroci molite k Sv. Duhu za razsvetljenje. Skupaj iščite resnico, a naloga staršev je, da pri tem iskanju pomagajo otrokom. Starši so vodniki po dolžnosti, ne po svoji lastni volji. A tudi to dolžnost je treba izpolniti vestno, vztrajno, z ljubeznijo Kaj lahko naredimo starši v družinah glede nevarnosti komunizma tudi v Argentini? Sami se poučite o njem. Dejstvo, da ste pred njim bežali, vas še n' usposobi, da bi komunizem razumeli, kaj šele da bi o njegovih nevarnostih znali poučevati druge. Pa tudi svojih življenjskih skušenj ne skrivajte. Govorite o njih- čtprav to samo ni dovolj. Poznanja lastne vere in komunistične zmote je začetek vsakega dela proti komunizmu znotraj in zunaj družine. Kdaj smo imeli v Argentini zadnji tečaj o komunistični ideologij' in taktiki ? Dela je veliko — gre le za to, da smo še pripravljeni delati! Le pljunite v roke! Zakaj mnogo otrok nerado molil? Vedno se nam preveč mudi in se premalo zavedamo, kaj nam Bog pomeni in kaj imamo od Njega. Molimo, če je čas in še to na hitro, da pač opravimo neko dolžnost. Otroci, ki so dobri opazovalci, to čutijo in tu je odpor. Po zajtrku mati ukaže: »Hitro molit, meni se mudi na trg, vam pa k nalogam!" Tako vsak misli na svoje' in oddrdra molitev, ne da bi se spomnil na Boga. Naj bi raje otroci vstali četrt ure prej in molili pred zajtrkom. Mati naj bi jih opomnila, da naj se zahvalijo Bogu za srečno prespano noč ifl naj prosijo božjeva varstva ter blagoslova za dan, ki ga začenjajo. Opoldan naj bi bilo kosilo dovolj zgodaj, da je čas za molitev, že se komu mudi v šolo. Zvečer naj bi se ne odlašalo z molitvijo, ko otroci postanejo za- spani. Takoj po večerji, ko je družina še skupaj zbrana, naj bi eden bral iz sv. pisma ali druge nabožne knjige. Branje naj bi bilo kratko, pač pa naj prebrano vsebino razložimo. Otroci naj vprašujejo in mi jim odgovarjamo, da bodo vs' vse razumeli. Nato se' pogovorimo, v kakšen namen bomo molili rožni venec-Kratko razložimo skrivnosti rožnega venca tistega dne in nato molimo. Otroci bodo mnogo rai^ molili, če vedo, da komu s svojo molitvijo koristijo in da z nj° razveseljujejo dobrega Boga, posebno če vidijo, da tudi mi molitev tako vzamemo. Ako imamo čas za vse' drug; stvari, imejmo čas tudi za molitev, zakaj tudi ostali del vzgoje bo lažji, če bomo z Bogom delili svoje skrbi. Roza SnoJ Hudičev advokat Morris West — Jože Škerbec VIII. poglavje je poslednji večer za Blaisa eveditha v Valenti, njegov pojenji večer v družbi škofa Avre-‘Ja. Večerjala sta dobro in v le-razpoloženju kot zmeraj. Podarjala ,se brez sgeherne °^n°sti o različnih zadevah in sta povečerjala, je škof predla- gal, naj jima servirajo kavo v njegovi študijski sobi. Ta je bila prostorna in dobro zračena, obdana s knjigami od tal do stropa, vendar opremljena preprosto s pisalno mizo, klečalnikom in kovinsko omarico za uradne listine. Blizu velike lončene peči je stalo nekaj z usnjem oblazinjenih stolov. Soba je nazorno zrcalila značaj moža, ki je delal v njej: učen, asketski, praktičen in pristaš modernega udobja. H kavi je prinesel steklenico starega konjaka, na kateri' se je nabral prah kleti in ki je imela pečat nedotaknjen. Škof jo je na vsak način hotel odpreti in osebno točiti vinsko žganje. „Gre za pitni obred," je dejal smehljaje Meredithu za sklepni napoj bratskega obreda." Vzdignil je čašo in nazdravil: ..Prijateljstvu in vam, prijatelj!“ »Prijateljstvu,“ je ponovil Merc-dith. »Obžalujem, da sem ga našel tako pozno." Pila sta počasi, srebajoč stari in dragoceni konjak, kot to delajo plemeniti ljudje. »Pogrešal vas bom, monsignor," je dejal škof, »vendar vi se boste vrnili. Ce se boste čutili bolnega, me takoj obvestite in bom poskrbel da vas prepeljejo." »Ubogal bom," je odvrnil Mere-dith, z očmi uprtimi v čašo, da bi prikril svojo bol. »Upam, da vam bom dobro služil." »Majhen dar imam za vas, prija- telj." Škof je vzel iz prsnega žepka iz florentinskega usnja lično izdelano škatlico in jo izročil Meredithu: »Odprite jo!" Meredith je pritisnil na zaklop nik in pokrovček je odskočil ter odkril na svileni preobleki malo bullo, kot prst debelo kepico iz starega zlata, ki je visela na drobni zlati verižici. Prijel jo je in jo podržal na dlani. Škof je dejal: »Odprite bullo." Meredithu so se tresli prsti ir. škof je vzel dragulj, ga odprl in mu ga pokazal. Meredith je vzkliknil od presenečenja in ugodja. V krivini zlata je bil vdelan velik ametist in v njem vrezan najstarodavnejši simbol krščanstva, ki je pomenil Jezusovo ime: riba s kruhki. »Bulla je zelo stara," je povedal škof. »Najbrž je iz II. stoletja. Našli so jo ob izkopavanju v Kalik-stovih katakombah in mi jo podarili ob škofovskem posvečenju. Bulla je bila, kot veste, zelo običajen rimski obesek in ta je najbrž pripadala enemu prvih kristjanov, morda kateremu mučencu. To mi ni povsem jasno, vendar želim, da jo vi ohranite kot znamenje najinega prijateljstva." Hladni človek Blaise Meredith se je raznežil kot še nobenkrat v dvajsetih letih. Solze so se mu prikazale na vekah in glas se mu je tresel: »Samo hvala vam morem reči. Ohranil jo bom, dokler ne urarjem." »Toda ima svojo ceno: poslušati morate moj sklepni govor." »To bo moj amulet zoper dolgočasenje," je dejal Meredith nagajivo. Škof se je naslonil na naslonilo stola in srebal konjak. Njebov začetni stavek je bil videti čudno nedosleden. »Mislil sem, Meredith, na mali falični oltar. Kaj menite, da moram napraviti z njim?" »Ne vem... Mislim, da ga je treba razbiti." »Zakaj ?“ Meredith je skomignil z rameni. »Dobro... je člen s poganstvom, simbol malikovalstva in povrh še nespodoben. Videti je, da mu nekateri izkazujejo neko češčenje." »Sprašujem se, če gre za to," je dvomljivo pripomnil škof. »Morda gre za nekaj čisto bolj preprostega." »Za kaj, na primer?" »Za grobo domislico, za prešerno orazneverje, kot je metati novce / vodomet Trevi." »Beseda prešemost se mi ne zdi prikladna," je dejal Meredith, morda grobost ali tudi nesramnost." »Vsa primitivna ljudstva so groba v izražanju, dragi Meredith. Njihova domačnost z najbolj grobim naravnim dogajanjem je tako velika, da je njihov smisel za dovtip zelo počuten. Poslušajte razgovore in pesmi na kmečki svatbi in če znate prevesti narečje in nami' govanja, bodo zardela vaša častita ušesa. Toda to ljudstvo ima tudi svojo lastno dostojnost, ki je — cePrav na videz manj dosledna — Pogosto bolj iskrena kot lažna do-8 ojnost bolj razvitih družbenih pla 8 !• Drugače je pa seveda res, da 0 obstajajo sledovi poganstva. V mellu Minore boste našli žensko, 1 prodaja amulete in kapljice za tlubezen.. Vendar kaj morem storiti ? Zbu-(>ti pohujšanje in opraviti obred? arotiti in uničiti marmor? Na ka-oremkoli. mestnem zidu lahko na-ockajo nedostojno risbo in zelo Verjetno bi se nad njo pojavila m°ja glava. Vidite?" Sebi nakljub je Meredith pra-Sn*l v smeh in škof se je odobrava-loče nasmehnil. »Moj govor dobro učinkuje, Me-l'edith, in vi ste razumeli njegov s*nisel. Piano, piano! Hodite počasi 'n govorite previdno. Zavedajte se, a ste funkcionar in da oni ne čuti-j0 zaupanja do funkcionarjev in 6 najmanj do cerkvenih funkcionarjev. Tudi vaš vidik je uraden, ar pomeni oviro." -.Poglejte!" je pokazal z nazorno r°tnjo na knjige, ki so pokrivale 8 etle- >,Tu so vsi cerkveni očetje Avguština do Tomaža Akvinca. 81 veliki zgodovinarji, vsi veliki azlagalci. Vse enciklike zadnjih Petih papežev in izbor najvažnejših “»stikov. Razum Cerkve se nahaja a teh štirih stenah. Človek, ki je ri08*l to bullo, ni nikoli slišal o aobenem od teh in kljub temu je 1 Prav tako katoliški kot vi ali , .?• tmel je isto vero, čeprav je 1 a v veliki meri vključna in ne izrečna, kot je sedaj. Bil je zel« blizu apostolov, ki so učili, kar so se naučili iz Jezusovih ust in kar so prejeli od Svetega Duha o bin-koštih. Z razumom Cerkve je kot z razumom človeka: širi. se z novimi posledicami starih verovanj, z novimi spoznanji, ki potekajo iz starih, ki klijejo kot listje na drevesu.. . Kdo iz moje črede more prebaviti vse to? Ali moreva vi ali jaz? To je razum Cerkve, zapleten in bistroumen. Toda njeno srce je preprosto, kot je preprosto ljudstvo. Zato pa, ko stopite z njim v stik, delajte predvsem s srcem in ne z glavo." „Vem,“ je dejhl Meredith in njegove besede so bile podobne vzdihljaju. „Težava je v tem, da ne znam delati na ta način. Odkrito priznam: samo ob vas sem začutil malo toplote. Menim, da mi manjka prikupnosti. Zal mi je, vendar ne uvidim, kako bi mogel odpomoči. Besed ne poznam. Moje kretnje bodo nerodne in teatralne." „Gre za notranjo držo, prijatelj. Ce imate usmiljenje in sočutje, niste daleč od ljubezni. Te reči se povedo z najbolj jecljajočimi besedami. Pot do teh ljudi pelje prek njihovih potreb in njihovih otrok. Poskusite hoditi po cesti, navzdol s polnimi žepi sladkorčkov. Poskusite obdarovati z oljem in kilogramom testenin, kadar obiščete domove siromakov. Odkrijte, kje so bolniki, in jim nesite steklenico žganja... In tako se konča moj govor, prijatelj." Sklonil se je in znova nalil konjaka v čaši. Meredith je srebal prijeten in dišeči konjak in ogledoval malo zlato bullo v svileni škatlici. Škof Avrelij je bil dober pastir. Delal je, kar je oznanjal. In Blaise Meredith še ni spolnil tiste edine reči, za katero ga je prosil v imenu prijateljstva. Iskreno mu je priznal: »Nekajkrat sem poskusil prositi za čudež, pa ne zmorem." Škof je napravil kretnjo, kot če bi odlašanje ne imelo nobene važnosti. »Navsezadnje boste spolnili. Piano.. . piano! Cas je že, da ležete k počitku. Jutri bo dolgotrajen in za vas najbrž nadležen dan." Vstal je in Blaise Meredith je — ubogajoč neriadno podbudo — pokleknil, da bi poljubil veliki škofovski qriž. »Me blagoslovite za na pot, blagorodje?" Avrelij, valentski škof, je vzdignil svojo fino roko v obredno kretnjo. »Benedicat te omnipotens Deus ...Naj te Bog blagoslovi, sin, in te obvaruje pred hudim duhom Sredozemlja in pred grozo dolgotrajne noči... v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha..." »Amen," je končal Blaise Mere. dith. Toda blagoslov ni imel moči zoper bolečino, ki ga je zagrabila to noč, najhujšo v njegovi bolezni. Bila je kot smrtni boj, ki mu je vzel vse moči in mu od jutra dajal videz človeka, ki gre na svoj lastni pogreb. Zemljepisna daljava med Valento in Gemellom Minore je šestdeset kilometrov, toda pot napravi toliko ovinkov, je tako slaba in razdrapana in navkreber tako strma, da potrebuješ dve uri vožnje z avtom, da jo prevoziš. Ko je zapustil mesto, je Meredith zapadel v nemirno spanje, toda poskakovanje m sunki so ga zbudili in skušal se je zamotiti z ogledovanjem pokrajine. Hribi niso bili posebno visoki, če jih primerjaš z alpskimi, bili pa so strmi, razriti in nagubani, da se je zdelo, da pot negotovo visi na njihovih pobočjih in se sedaj krčevito vzpenja proti vrhovom, sedaj pa divje spušča k razmajanemu mostu, ki ne obeta prenesti niti lahkega voza. Kjer so kmetje obdelovali rečno strugo, so bile doline zelene, toda na gričih je bilo tako malo zelenja, da ga je bilo celo za koze premalo. Težko je bilo verjeti, da so v starodavnih časih Rimljani na taistem kraju sekali smreke za svoje galeje in žgali oglje za kovačnice svojih orožarjev. Ostajal je en sam nasad, ki je obdajal hišico, katere lastnik ali upravnik je bil umnejši kmetovalec kot drugi. Nekatera naselja so čepela ob stičišču gričev in tvorila gruče zanemarjenih poslopij okoli razpadajoče cerkve. Druge vasi so bile le vrste koč v najnižjehm predelu dolin, kjer je bila voda bliže in P ast zemlje manj tanka. Njihovi Prebivalci so nudili isti videz izže-°sti in izpranosti od neurja kot sami hribi. Njihovi otroci so bili Prnazani in shujšani, enako kot njihove koze, kokoši in krave. je bilo siromaštvo, kot ga eredith ni videl še nikoli niti v najbolj zanikrnih rimskih mestnih četrtih. To je bilo, kar mu je škof vrelij hotel povedati, ko mu je n^načil za nespamet, da bi v te raje prihajal v eni roki s knjigo, 'L drugi pa z misijonskim križem 0 ljudstvo je poznalo križ, saj je Predolgo prenašalo svoje lastno kri-Za.nje, toda želodca ni moč potešiti * rde jami in kalabrijskega Kristusa 1 bilo treba oznanjevati z novim čudežem kruha in rib in pradavnim s°čutjem za okužene in onemogle. Njihova stanovanja niso bila °ljša od hlevov. Nekateri so celo se bivali po jamah med skalami, ki 1'lr je razkrajala vlaga. Niso imeli P° plina ne električnega toka ne realizacije ne pitne vode. Njihove ,er*c so umirale od zastrupljanja lv' in porodniške vročice. Njihovi 'Pužje so se krivili od vnetja skle-J0V' Prcdno so dočakali štirideset • Tifus je lahko pobral v enem Presen celotno skupnost. Navzlic kol-0111 "— *n naj kil° že kakor 0 1 so preživeli in kljub vsemu Se oklepali vere v Boga in v pri-( nje življenje, oklepali so se mo--c in cerkvenih opravil. Vztrajno v° f6. cprujcmnli vere, saj je bila d Ver* korenina človekovega °lStojanstva. Brez nje bi se spre- menili v tisto, kar so bili v očeh sveta: v živali brez oblik in običajev. Blaisa Mereditha se je polaščala malodušnost toliko bolj, kolikor bolj je lezel v hribe. Strahotna noč ga je pustila brez obrambe in predstavljal si je, da gre h koncu brez sleherne pomoči med tem ljudstvom. Molil je, da bi ga smrt rešila njihove družbe. Če je moral umreti predčasno, bi rad umrl vsaj spodobno, med čistimi rjuhami z duhom po snažnosti in ob sončni luči, ki bi lila skoz okna. Skušal je zavreči otročjo misel, vendar ga je pobitost obvladovala, dokler ni nenadno na vrhu strmega pobočja šofer ustavil avto in mu pokazal nasprotno stran doline. „Ecco, monsignore! Poglejte! Tamkaj sta Gemelli dei Monti. Gorska dvojčka." Meredith je izstopil in se približal robu ceste, da bi bolje videl Pot se je spuščala v dolino. Na nasprotni strani doline se je dvigal samoten hrib proti jasnemu nebu. Nekako do srede višine je tvoril enotno gmoto, potem se pa razcepil na dva vrhova—dvojčka, ki ju je ločila dve milji široka razpoka. Na obeh vrhovih je bilo naselje, obdano z razpadajočim zidom. Pod njim so se razprostirale navzdol prav do rečnega brega obdelovane parcele in nasadi. Po rečni strugi je tekel le studenec, ki je padal s pobočja hriba v dolino, ki jo je imel Meredith pred seboj. Kar ga je najbolj presenetilo, je bila razlika med obema vrhovoma. Eden je bil oblit s sončno lučjo, drugi pa je bil zasenčen od lastnega dvojčka. Vas, ki se je kopala v soncu, je bila videti večja in v boljšem stanju. Prav v središču vasi pod "cerkvenim zvonikom se je bleščalo veliko belo poslopje, ki se je odražalo od ožgane strešne opeke obdajajočih hiš. Cesta, ki se je vila k temu naselju, je bila videti črna in kot pravkar pološče-na in na njenem vrhu tik pod obzidjem je bil obširen parkovni prostor, na katerem je pol ducata avtomobilov odsevalo sonce na svojih vetrobranih. „GemelIo Maggiore," mu je pojasnil za njegovim hrbtom šofer ,.Vidite, kaj je storil svetnik za kraj. Novo poslopje je gostišče za romarje." „Se ni svetnik," je pripomnil Meredith. Šofer je užaljeno razprl roke in se oddaljil. Nima smisla razpravljati z duhovnom, ki ima bolečine v želodcu. Blaise Meredith je namrščil obrvi in se malo zaobrnil, da bi opazoval zasenčeno naselje, Geme-llo Mmore. Na prašni poti," ki je peljala tja. ni bilo avtomobilov, ampak le koleselj, ki ga je vlekel osel, ob njem pa pešačil nek starec. Obzidje je bilo podrto na več krajih in na nekaterih najvišjih hišah je bilo videti golo leseno ogrodje, ker je veter odtrgal strešno opeko, ne da bi jo popravili. Črta streh, zveri-žena in pretrgana, je bila v vidnem nastropju s strnjeno varnostjo Ge-mella Maggiore. Meredith je predobro razumel, kakšno mora biti naselje znotraj obzidja: ena sama glavna cesta, majhen trg pred cerkvijo, zajčji brlogi med ozkimi uličicami, razobešeno perilo med hišami, umazanija, ki polzi prek kamenja, in razcapani otroci, ki vpijejo med odpadki. Obšlo ga je trenutno malodušje in najrajši bi zavil v Gemello Maggiore ter tam vzpostavil svoj glavni stan, v novem gostišču ali celo pri županu, ki bi bil srečen, da lahko sprejme funkcionarja škofijskega sodišča. Tod‘ dobro je vedel, da ne bi prenesel sramote zavoljo podobne predaje. Vrnil se je torej v avtomobil in naročil šoferju: „V Gemello Minore. Subito!" Poljedelci, ki so bili na najnižjih njivah, so ga prvi opazili, ko se je voz umikal luknjam in črepinjam na cesti. Naslonili so se na motike m ga gledali, ko se je peljal mimo-Nekateri mlajši so ga posmehljivo pozdravili, starejši so si pa le otrli pot z obraza, si obrisali roke ob hlače - in delali naprej. Avtomobil ali pa voz na vprego ali pa raketa na luno, zanje je bilo vse enako. Čistili so nasade, žene so spravljale plevel na kupe, nato so prinašali vodo s studenca in jo skopo priliva'1 h koreninam drevja. Tudi je bilo še treba dovažati kamenje za po-pravilo ograj in prekopati nekaj ledine. K vragu torej vse drugo in kopij imo naprej! Aldo Meyer ga je videl, ko j® Pr°fi njegovimi vrati avto zmanjšal itr°st, da bi si utrl pot med gručo °trok, ki so vreščali. Opazoval je shujšani sivi obraz, usta raztegnje-v boleč nasmeh in roko, ki se Je Prisiljeno dvigala v pozdrav otro-°m- Vpraševal se je, kakšna čudna jnisel je nagnila škofa, da je sprejel akšnega funkcionarja, kot je ta, 111 8a poslal semkaj, da bi ga Ilasprotujoče koristi v zadevi Gia-coma Neroneja trpinčile in mučile, praševal se je, kakšne vrste človek c in kakšno je njegovo zadržanje °b bolečini in vsakdanji domačno-s*'* s smrtjo, kakšen vtis bo nanj Napravila grofica in njeni povab-Jenci jn kakšni bodo njegovi za-Jučki po poslušanju spletkarskih zgodb. Tedaj mu je prišlo na misel, a bo on varoval to življenje do x°nca in sram ga je postalo, da ni Piti pozdravil obiskovalca, ko se je Peljal mimo. je avto dospel do trga, je bila Vsa vas na cesti. Celo postarani oče nzelm je oprezoval skozi oknice, z grofični m povabilom v rokah in jTvasujoč se, na kakšen način naj i izkazoval ..naklonjenost duhovni-eniu sobratu", kot je zahteval . °t- Njegova neposredna težava Je bila obleka, ki jo bo treba obleči Za večerjo v dvorcu. Komaj je zgi-P*i avtomobil, je odštorkljal v ku-■Pjo in kričaje naročal stari Rozi etizovi, naj mu očisti ovratnik in Pajspodobnejši talar. Samo Nina Sanduzzi je odklonila. a bi šla gledat nezaželeni prihod. '*a je v hiši kovača Martina, sede- la na postelji in vlivala z žlico juho v izkrivljena usta bolnika. Ko so jo povabili, naj bi stopila na prag, je odklonila. Imela je svoje lastno dostojanstvo in če jo je duhovnik želel videti, naj pride, kjer je ona, in ona bo že vedela kaj odgovoriti. Blaise Meredith je videl vse, in ni videl nikogar. Tvorili so nejasno podobo obrazov, hrup razglašenih glasov in kiselkast vonj po prahu, telesih in odpadkih, ki so se parili v soncu. Oddahnil se je, ko je avto zapustil vas in se hrupno pognal po zadnjem in ostrem klancu, ki je vodil v dvorec. Tam ga je pričakoval vratar pri velikih železnih vratih, da bi ga povedel noter, in contessa, sveža kot cvet na travniku, ga je čakala, da bi mu izrekla dobrodošlico. (Bo še.j Za eno zrelo breskev Na koliko vozovih s cest vesoljstva je sonce majcene luči vozilo... Čez koliko vesljaje stari veter je kapljice tovoril k bregu suše... Za eno samo zrelo breskev zame. Pod koliko predrobčkanimi kljuni so črvi morali v poraz kloniti... Med koliko so sanjami o sreči izbrale to drevo roke za prodaj.. Za eno samo zrelo breskev zame. In skoraj bi spet bil pozabil čudo: Se večje kakor veter, dež in žarke še bolj zastrto kakor zemlja volje. Sam Bog je vse smehljaje se zamislil, da moreva ugrizniti v to breskev. Vladimir Kos MORMONI Mormoni so milenaristično-es-} at otoška sekta. Sami se imenujejo „Jezusova Cerkev svetih po slednjih dni“. Sekto je ustanovil Joseph Smith (1805 — 1844), sin ameriškega farmarja, človek religiozno-bole-stnega, vizionarnega značaja. Že 15-leten je imel vizijo, v kateri mu Bog Oče in Sin naročata, naj se ne oprime nobene obstoječe Cerkve. V naslednjih videnjih je prejel tole fantastično „razodetje“: Pra-prebivalci Amerike so bili Judovski potomci Jožefovega rodu; med njimi je bival in učil vstali Kristus. A njegovo delo je tam zaradi vojska propadlo; edini preživeli prerok je bil Moroni, ki je pred smrtjo na griču Cumorah zakopal zapise, ki mu jih je bil izročil njegov oče, veliki prerok Mormon. V videnjih se je Smithu trikrat prikazal angel vstalega preroka Moronija, ki mu je razodel, da se na griču Cumorah nahajajo zlate plošče z napisanim razodetjem. Pozneje da je dobil za dve leti te plošče in prejel tudi razumevanje tiste »reformirane egipčanske pisave"; prevod tega razodetja da je v njegovih 15 knjigah »Book of Mormon". V njih Smith površno posnema biblični stil; po obsegu so nekako polovica sv. pisma stare zaveze. Tako je v teh knji' gah obseženo „sv. pismo prapre-bivalcev Amerike." Smith si tudi lasti, da je 1. 1829 prejel od Janeza Krstnika krst in starozavezno Aaronovo duhovnis tvo, od apostolov Petra, Jakoba in Janeza pa tudi Melkizedekovo duhovništvo nove zaveze. Kot tak je znova upostavil »Kristusovo Cerkev." To se je zgodilo, ko je ustanovil prvo skupino »Mormonov v Fayette“ (N. Y.), ki je obsegala šest oseb. A nova skupina je hitro rasla in po potrebi prestavljala svoje središče (najprej v Ohio, potem Illinois). L. 1843 je Smith »po božjem naročilu" uvedlel mnogoženstvo. Naslednje leto se je dal postaviti za predsedniškega kandidata USA-A medtem je bil zaradi različnih deliktov zaprt in v zaporu 1. 1841 v političnih nemirih od upornikov ustreljen (Carthago, Illinois). Z misijonskim delom zunaj USA je sekta začela najprej na Angleškem, potem na Skandinavskem in v Švici, pozneje v Nemčiji in Italiji, v Franciji in na Vzhodu. Podlaga mormonskega nauka je 13 Smithovih verskih členov, k* jih sam obširno razlaga. Sv. pisni« sprejemajo kot navdihnjeno, a to jim ni edino božje razodetje; razodetje imajo tudi v Smithovih »Book of Mormon" in v drugih Mormonskih verskih dokumentih. Tako se mormoni v osnovnih resnicah ločijo od pravega krščan-8kega nauka. Boga si zamišljajo Preveč po človeško in v sv. Troji-M vidijo kar tri Bogove. Očetu in ‘ 'nu pripisujejo tudi neko teles-n°st, da je tako človek neke božja Podoba tudi po svojem telesu. Iz Boga izhaja tudi množica nePopolnih duhovnih bitij, ki mo-^ajo prit; do utelešenja v svetu, a morejo tako v razvoju preiti v Popolnost božje bitnosti. Izvirnega greha ne priznajo, ampak poznajo le osebne. Teh nas rešuje Kristus s svojo smrtjo. A j*°8Toji za to so tile: 1. Vera v Xr'stusa. 2. Kesanje in spokor-|*0st. 3. Krst. 4. Prejem darov sv. uha (kar deli s polaganjem rok e nosilec Melkizedekovega duhovništva). Krst dele šele z osmim etom starosti (poznajo še drugi da bi mogli zvesto hoditi po poti va' ših verskih izročil v čhst slovenskemu ljudstvu in v veselje Cerkvi, naj bo vedno svetla vodnica vašeg-1 življenja. V tem naj vas potrdi naš apostolski blagoslov." Franc Reberšak, C. M. — umrl V Beogradu je 15. oktobra umrl, zadet od kapi, lazarist Franc Reberšak. Rodil se je leta 1920 v vas' Klake pri PiLšttijnu. Gimnazijo 'e končal v Ljubljani kot gojenec misijonske družbe. V duhovnika je bil posvečen 1947 v Rimu. Koit duhovnik je najprej deloval v Španiji, nato dolgo vrsto let v Argentini, v Lujanu. Iz Lujana je prišel v Slovensko vas. Leta 1971 j’e odšel v Slovenijo. Nekaj mesecev je bil v Šentjakobu ob Savi, nato P1 se je preselil v Beograd. Pogrebnp- miišo je daroval nadškof Bukatko. Med pogrebci so bi'1 tudi zastopniki argentinskega poslaništva v Beogradu. župnik Karel Papež — umrl Dne 4. novembra 1973 je po krat-yem bivanju v novomeški b.olnišnioi •nrl Karel Papež, upokojeni župnik. Rodil sc je 7. novembra 1898 v ntju, župnija Hinje. V duhovnika > 1 Posvečen 1928. Za kaplana je bil ^ Podzemlju, Leskovcu, Cerkljah na Panjskem, na Raki in v Komendi. eta 1945 je šel v begunstvo. Bil je Monigu pri 'Previsu in v Servigli-Dota 1946 je bil imenovan za ® sPozita v Grosupljem in tam ostal 0 leta 1963, ko je odšel na majhno zuPnij,o( Lipoglav. ^ndnji dve leti je v vsej skromnosti preživel v domačem kraju. Na Pogreb je prišo 25 duhovnikov in indijanski pomožni .škof dr. Lenič* §o*voru je gkof Lenič poudaril pre-Prost0st( zvestobo jn živo vero pogojnega. ^anez Jenkd, škof Slovenskega Primorja o težavah Cerkve v Sloveniji V 9. in 10. številki 1973 revije 'jPerkev v sedanjem svetu" je škof • Janez Jenko zapisal: »Skdraj b0 preteklo 30 let življe-njg v novi socialistični stvarnosti, v nteri jma dominantno vlogo marksi-st'č% ideologija, ki izpoveduje na-g°r’ da je vse materijh, a vera v . ’^a in posmrtnost je le bolesten az nezdravih političnih in gospo-rskih razmer, ki jih socializmu v 0 kratkem času še ni uspelo pre-gati. Ker ima ta n dva ideologiji s° Podporo oblasti, se razumljivo rePko širi. Seveda je velik del slo- venskega ljudstva ohranil katoliško vero in jo skuša ohraniti tudi svojim potomcem... Sedanji politični in ekonomski razvoj prinaša s seboj propadanje kmetijstva, zlasti zasebnega, ter razvoj industrije. Posledica tega je upadanje prebivalstva na podeželju, rast mest in industrijskih središč* Delovna moč se seli, išče dela in kruha tudi v inozemstvu. Vse to vpliva na svoj način na vernost našega ljudstva ... Ločitev duhov se je pri nas izvršila že v prejšnjem stoletju v Mahničevem času; po drugi svetovni vojni se je poglobila. Že pogrej smo imeli na deželi nekaj nevernih, sedaj je njihovo število naraslo. Po mestih in industrijskih središčih je praktično nevernih ljudi še več... Kaj morem,o' pričakovati v bližnji prihodnosti, če se bo sedanje stanje nadaljevalo? še nadaljnje ugašanje vere. Močan faktor v tem je naša sedanja osnovna šolh... Te šole naj bi po izrečni želji in hotenju presvet nih oblasti vzgajale marksiste, mladino, ki za vero ne bo imela nobenega posluha... Za katoliške izobražence je pri nas življenje izredno težko- Če hoče ostati veren in tudi na zunaj z udeležilo pri nedeljski službi božji pokazati svojo vernost, bo težko dobil ustrezno službeno mesto, kajti tudi ob samo1 približno enaki kvalifikaciji bo dobil mesto tisti, ki je po verskem prepričanju na drugi strani... Božič Božični prazniki so zbrali izredno veliko število rojakov k sl,dvenskim verskih obredom. Osrednje božično opravijo je bila slovenska polnočnica v Slovenski hiši- Bila je prvič v novi cerkvi Marije Pomagaj. Rojaki so že pred začetkom sv. maše popolnoma napolnili cerkev in dvorišče, ki se je organsko povezalo s cerkvijo. Vsi so bili zadovoljni s funkcionalnostjo pove cerkve. Msgr. Anton Orehar je so-maševal z misijonarjem g. Lovrom Tomažinom, ki je po pridigi msgr. Oreharja pozdravil rojake, in g. Jožetom škerbcem. Med polnočnico je prepeval povski zbor Gallus fdr. Julij Savelli), skupno z zborom Slovenske mladenke, berili sta brala g. Marijan Schiffrer in ga. Lojzka Jereb, darove pa prinesli predsedniki slovenskih krajevnih domov. Na božični dan so bile slovenske božične maše po vseh slovenskih ver- skih središčih, božična srečanja 30 bila po krajevnih domovih, Zveza sk>" venskih mater in žena pa je organ1' zirala družinsko praznovanje božič3 na Pristavi. Duhovne vaje V adventnem času so bile, kd*' vsako leto, duhovne vaje za žene ifl može. Za žene so bile od splbote l®1 decembra do naslednje nedelje, ■može pa od sobote, 22- decembra d® nedelje, 23. decembra. Duhovnih val se je udeležilo 112 žena in 7(5 mo®’ Obakrat so bile v zavodu sv' Vincen' cija v Villa Devoto, vodil pa jih J® dr. Rudolf Hanželič. Prvo sv. obhajilo V nedeljo, 9. decembra, je v cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Aire' su prejelo prvo sv. obhajilo 27 dekli® in 21 fantkov. K prv.oobhajilni slovesnosti se je zbralo poleg druži"1 prvoobhajancev tudi veliko drugih Ant °V '^V' ma®i° Je opravil msgr. zbo 0n- ^re^ar’ PrePeval pa je otroški c °r> 'Z. ^an Martina pod vodstvom fot v r*sa Pavšerja. Po sv. maši in jn °^rafiranju je bil skupni zajtrk ka'raZ<^e'^eV sP°minskih podob. Ne-bolV°*ir0'<’ ^ so bili tisto nedeljo "V" Prejelo prvo sv. obhajilo na-^(^hnede,j° V krajevnih verskih 1V°Va (1 gospodinja. V širšem od-, v 80 tudi predsednice krajevnih ^ zk°v: Mici Korošec (Carap'achay), IVp!:,alena Konrivnikar (Lanus), 0 Kopač iMoron), Ivanka Ma-lllk Ramos Meiia), Marica Grozil an Justo), Mojca Oberžan (San k°vec jk (S ” Zidar. Spominska prireditev grahovskim žrtvam DS1PB abor je priredil spomin9*^ slovesnost v Slomškovem domu v B9 mos Mejiji ,db 30-letnici domobranski žrtev v Grahovem na Notranjske1*’'' Program v spomin pesnika Balant***9 in drugih protikomunističnih borce h ki so palli tam, je obsegal deklai**9 cije in recitacije, petje mlad. zb Karantanija ter razlago ob diapo*1 tivih dr. Srečka Baraga. Sliko B9 lantiča in pozorišče borbe je nari®*1 France Papež. Igra Dva para se ženita Igralska družina Slomškovega ma je uprizorila 24- in 25. nove*9 bra 'šaloigro ,Dva para se ženita, jo je napisal Vladimir Novak. V ** žiji g. Staneta Novaka so igrali S3 Cilka Cestnik, gdč- Kristina Brez**1 kar in gdč. Andreja Brala ter 8® Ivan Fajfar, Janez Tršan, Jože nik, France Miklavc, Darijo' Kocn*9 Marko Fink in Franc HribovŠ*6 Sceno je oskrbel g. Franc Vresa* ^ šepetalki pa sta bili ge. Viki Miki9' in Francka Vester. Uspelo šato*8 so ponovili tudi v Slivenskem do** v Carapachayu. svetovne novice ^a'st Cerkve v Aziji in Afriki Leta 1963, pred 10 leti, je bilo v , zUi in Afriki 162 škofov, danes pa Jlh je že 314. ^aLkan za združeno Evropo Kritični trenutki, ki jih preživlja J^opa, so preizkušnja, obenem pa .j, °cna pobuda za združeno Evropo. 0 je bila glavna misel v govoru je) 3 j® j®- novembra sprs- v Posebni avdienci predsednika opskega parlamenta Comelisa Berchoverja. ^'ajinci zahtevajo patriarhat z 30-letnici mulčeništva sv. Jo-zb a*a — v novembru 1973 — se je 0(j 0 v Rimu na posvetovanju 15 bril ^ ukrajinskih škofov. Ob tej ,p0 '>Zn°sti s,P ponovili svojo zahtevo 2 Us*;auovitvi posebnega patriarhata ukrajinske vernike vzhdnega ob- Ireda in za imenovanje kardinala Slipija za patriarha- Polovica revnih učencev Jezusova družba v Indiji je odločila, da mora biti odslej v njih,o>vm 198 višjih 'šolah vsaj polovico učencev tudi iz srednjega in revnega razreda prebivalstva, kar doslej ni bilo v navadi. Poleg tega bodo odslej uporabljali kot šolski jezik indijski jezik. ■Na Poljskem vedno več redovnikov Leta 1936 je bilp na Poljskem 1563 redovnikov, leta 1945 j ib je bilo 2633, leta 1960 — 4123, sedaj pa jih je 4692. Zborovanje nemških duhovnikov Konec septembra so nemški škofje obravnavali na rednem zborovanju vrsto vprašanj; med njimi: duS-mopastirska skrb za tuje delavce v Nemčiji, verski in katoliški tisk, oskrba zapornikov, skrb za duhovniški naraščaj, mednarodni terorizem, prihodnja škofovska sinoda v Rimu, cerkvena pesmarica za dežele nemškega jezika, sodelovanje z dru-kimi krščanskimi Cerkvami. češkoslovaška: spet je vzplamtel boj proti veri Po poročilih nekaterih katoliških organiz.iacij so na češkoslovaškem prepovedali izdelovanje in prodajo svetinjic, križev, podobic in drugih svetih znamenj. V časopisju pa so se v zadnjem času pdjavili članki o potrebnosti ..neusmiljenega boja proti klerikalni miselnosti". UVODNIK SODOBNA VPRAŠANJA IZ ŽIVLJENJA CERKVE Počitnice 6E —- Odprto pismo jugoslovanskih škofov ... . Metode komunizma Frei: Vojaški udar je rešil Čile 71 89 Pavel VI.: Sprava znotraj Cerkve Onezim 66 02 BOGOSLUŽJE RAZNO ZA MLADINO V DRUŽINI ROMAN NOVICE Leto XLI številka 2 Evharistija — vir in višek krščanskega 1 j enja 'Molitveni namen živ- ‘ ‘' 91 Pismo ..Duhovnemu življenju" Strah jih je pred bodočnostjo Kaj pravite? Mormon; 59 79 94 12C V besedi topli, v rokah močni Zakaj ne smem vedeti ? Greš, Jezus, z menoj ? 9f ■■■■ 91 ■■■■ 9S V jutru se začne življenje Mladinska pošta 100 102 Vzgoja verskega čuta Krščansko urejanje rojstev Zakon — skrivnost zavita v ljubezen .. Družinska pošta ios :::: 107 .... n; .. in Hudičev advokat 113 Novice iz Slovenije Med nami v Argentini Svetovne novice 122 124 ' 127 Februar 197^ Febrero XV 2 ..Duhovno življenje66 je slovenski verski mesečnik, ki ga izdaja konzorcij (msgr. Anton Orehar); urejuje uredniški odbor. Editor responsable: msgr. Antonio Orehar, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires. Registre de la Propiedad Intelectual No. 843.966. Tiska Vilko s. r. L, Estados Unidos 425, Buenos Aires, Argentina. Poverjeniki: ARGENTINA: Dušnopastirska pisarna, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires. ZDA: Rev. Julij Slapšak, 6019 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, USA. Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, USA. KANADA: Ivan Marn, 131, Treeview Drive, Toronto 14, Ontario, Canada. TRST: Marijina družba, Via Itisorta 3, Trieste, Italia. ITALIJA: Zora Piščanec, Riva Piazzutta 18, Gorzia, Italia. AVSTRIJA: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec. Naročnina: Celotna naročnina v Argentini in obmejnih državah je zaradi sedanjih gospodarskih razmer 100— pespv za one, ki jo bodo poravnali do konca marca 1974. Pozneje bomo morali pri določitvi naročnine upoštevati nadaljnje gospodarske spremembe; v ZDA in Kanadi 9 (jplarjev;; v Avstriji 160 šilingov; v Italiji 3.500 lir; drugje protivrednost dolarja. Denarna nakazila na naslov: Antonio Orehar, Ramčn Falcon 4158, Buenos Aires, Argentina. NASLOVNA STRAN ,,Duhovnega življenja in „Bož-jih stezic": arh. Jure Vombergar; stalna zaglav ja: Stane Snoj.