teto turu. mviM z. V UuMjonl, v sofeoto 3. lonuirjo 1925. cena Din 150. Uhaja tsalt dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — laser a ti: do 30 petit a 2 D, do 100 vrat 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej*. — vfSlovenskl Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D i Upravnlatvo: Enatlova ulica Itev. 5, pritličje. — Telefon zier. 304. Uredništvo: Enaflovn nliea it. 5,1. nedatrople. — Telefon itev. 34. IV Poitnlfia plačana v gotovini. Stranka in posdinec. Napredna duševna kultura temelji na popolni, samosvoji notranji svobodi. Poedinec se ravna po notranjem spoznanju in po klicih svoje vesti. Zato odklanja doktrino, vsiljeno dogmatiko. — Tudi se pozneje v življenju ravna po tem vrhovnem duhovnem vidiku in sodeluje le tam, kjer se razmere skladaio z njegovim bistvom in z njegovo intelektualno vzgojo. Odkod pa prihaja nujna razcepljenost med napredno inteligenco, ki je sicer na duševnem polju pogoj miselne diferencijacije in napredka, na socijalnem, družabnem ter zlasti političnem pa vir mnogih protiljudskih nastopov ter pogosti zadržek narodovega napredka. S stališča svobode razumemo pojave cepitve in diferencijacije, ki so nastopili v slovenski politiki po ujedinje-nju. Razumemo poštenega narodnega socijalista, ki hoče združiti moderno so-cijalno čustvovanje z nacijonalno idejo ter obema pomagati do harmonične zmage. To je lepo. kadar govorimo načelno za tako skladnost. Sai smo vsi za tak harmoničen razvoj moderne države, ker čutimo sodobno in se v vseh nas oglaša socijalna vest. Ravno tako razumemo poedinca, ki se zaveruje v slovenskega seljaka. se poglobi v probleme slovenskega podeželja in ki tukaj išče specijelno ooera-cijrko bazo svojega javnega udejstvo-vanja. Problem konkretne politike bo brez dvoma v bodočih letih zanimanje naših velikih državnih strank tudi na ta stale* našega naroda in se mu bo posvetil s tisto vnemo, ki jo zaslužijo splošni stanovski interesi našega podeželskega prebivalstva. In tako je z vsemi samostanovskl-ml idejami. Vse so dobre, kadar so res stvarne ?n s? ne zapirajo obzorja in sosveta! Življenje pa ni samo en stan, svet je skupnost in občestvo najrazno-vrstnejših Interesov in ljudi, nad katerimi se dvijja skupna velika stavba in granit politične samostatnostl, to je država. Poleg stanovske sfere, poleg stanovskih .strokovnih, stvarnih problemov nastopajo torei za vsakega Intell-genta tudi problemi koordinacije, sožitja, podrejanja skupnim visokim nacionalnim in državnim idealom. To podrejanje in ta koordinacija stanovskih, strokovnih interesov in problemov je princip vsakega socijalnega ndejstvovanja v moderni družbi. Vsako samostanovsko opredeljevanje pa vodi v ekskluzivizme, ki praktično ne morejo priti do veljave. In ker je problem vsake stranke odvisen od programa, otl kordinacne «tanovskih, strokovnih interesov in pa od politične moči, zato ie za vsakega inteligenta važno, da se pred poPtfč-ülm in javnim udejstvovanjem vpraša: V k"teri stranki, ki ima solidno organizacijo in najspretnejša voditelje, ml bo omogočeno, da poizkusim realizirati svoje spedjalne študije, svoje strokovne pogtede in izsledke, recimo giede soetjalne zakonodaje, glsde selja-ške politike, glede financ, trgovstva cli uradništva? Za inteltgenta, ki se je vzgojil v duševni svobodi in ki se noče izolirati v meglene skrajnike ter potrošiti svoje sveže energije v malenkostnih. jetiCm'h stranknh in grup?h, je torej važno, ca premisli gornje jrhvno vprašanje praktične, uspešne politike! Kdor je notranje pošten, si mora priznati, da Je bolje vstop'ti v veliko strpnko ter se tamkaj nvefiavitt s svojimi strokovnim! štiidijarv, kakor pa razrešiti mladostno energijo v samosvojih asnirrcijrh lokidn'b disidentov ter osebnih š trenerjev. Velika stranka nudi mlademu, Iderlnemu, strokovno izšolanemu Inteiigentu dr^gceno oo'-nost. da se v njej uveljavi, da uresniči v okvirju te stranke ln s pomočjo ma-terijalne in politične sile te velike stranke svoje strokovno utemeljene politične ln stvarne kulturne ali socijalne ideale! To uvidi vsak inteligent. Obenem uvidi potrebo, da se sam sebe disciplinira, da upošteva Interese velikega organizma, kakršen Je politična stranka, ki sa je treba negovati ter da skrbi no- V zaščito države. Razpust Radičevc stranke. — Konfiskacija njenega arhiva in korespondence. — Aretacija njenih voditeljev. — Beograd, 2. januarja. (Izv.) Minister notranjih del Boža Ž. Maksimo- vič je snoči ob 23. sprejel zastopnike tiska ter jim izročil vsebino odloka ministra notranjih del, zaupljivo K br. 1694. Ta odlok veli: HRSS se je deloma po svojem predsedniku in deloma po ostalih članih svojega vodstva izjavila za tujo, proti-drža\no, komunistično propagando tako glede ciljev in metod: I. Predsednik hrvatske republikanske seljačke strenke, bivajoč s tajnikom HRSS A. Košutičem daljši čas v inozemstvu, je v nadaljevanju propagande odšel tudi v Moskvo in prijavil svojo stranko za sprejem v seljaško inter-nacTjonalo, čeprav ie dobro znal, da je seljaška internac-]on:la sestavni del in organ komunistične internationale. On (predsednik je dal v tem času v Moskvi poznane interviewe, objavljene večkrat v tisku, v katerih posebno naglasa, da je seljaško internacijo-nalo osnoval L j e n i n, da je njene cilje postavil Z i n o v j e v in da je nje predsednik S m i r n o v, ki so znani kot glavni zastopniki komunir.ma. Prijavil je to na podlagi sklepa in pooblastila skupne seje narodnih poslancev HRSS od 1. maja 1924.. s čemur je biio odobreno postopanje predsednika za I vstop stranke v seljaško internacijona- j lo. HRSS je vstopila in je b*la forme!- > no sprejeta v seljaško internationale | dne 27. junija 1524. Glasom resolucij letošnjega kongresa komunistične internationale je seljaška internacijonala istovetna s komunistično, ima program in ciije iste, kakor komunistična internacijonala. Zato it*, kongres naložil vsem komunističnim strankam, da morejo vzdrževati najbližje zveze z vsemi onimi organizacijami, ki so stopile v seljrško interna-cijonalo, ker so nje cilji istovetni in se v svrho skupne akcije imajo ustanoviti de'avsko - seljaški bloki, za tem selu-ški sovleti po selih in delavski sovjeti po mestih. HRSS in njeni zastopniki so, ne samo, da so se zavzemali za udeležbo v selješki internacJion^li, tudi s svonm postop?njem na shodih, v tisku in z živo besedo pledirali v mnogoštevilnih slučajih za seljaško internacüonalo, ki je istovetna s komunistične. II. Postavljajoč na ta način proti-državne, komunistične cilje in prevzemajoč obveznosti nc^ram seljašM kot ko*min'st*čni InternacMonali je HRSS prišla do sodelovanja s prepovedano komunistično strrnko v naši kraljevini odnosno t Neodvisno delavsko stranko .ineoslPv«ie, ki je prepovedana na podlagi sklepa ministrskega sveta k br. 785. Glavni odbor Neodvisno delavske stranke Jugoslavije, v katerem je nastal razkol glede vprašanja sodelovanji s HRSS, je 10. decembra 1924. naslovil na organizacije in na člane svoje stranke taino pismo, v katerem obvešča tovariše glede zastopnikov nasprotnega mišljenia in veli tu: »Med člani opozicije, ki so se nai-odločnejše borili proti vsem onim predlogom, stavlienim in sprejetim v svrho j°sne določitve strankine poTi*ične Unije in nienega delovanja v popolni sklad s polit'ko mednarodne prolet^rske levice, so nekateri posebno odločno nasto- i ' ai BmaaHBam ™ «■•«!« !eg presramatične doslednosti in popolnosti tudi za njegovo politično moč •n utrjenost Velike stranke naravnost kličejo poštene "n iden!ne peedince. Li se vež-ba:o in izpopolnjujejo v strokovnih problemih, da pristopajo v njene vrste in da p^mnoze število nacionalnih In jav- • nlh delavcev! To pišemo za tiste poštene pristaše malih naprednih grup, ki ne moreio najti primerne smeri za svoj stanovski ali kakršnikoli socijalni ali seljaškoori-jentirani idealizem, ki pa lahko uvidijo, da njih stranke pomenijo le nepotrebno tratenje energij ter končno le službova- pall proti predlogom HRSS za sestavo delavsko - seljaškega bloka. Iz tega pisma se vidi popolno pojmovanje in stremljenje dveh komunističnih internacijonal: seljaške in delavske, kakor tudi nje-nifi pristašev v naši kraljevini: Hrvatske republikanske seljaške stranke in prepovedane Neodvisne delavske stranke Jugoslavije. 1. Poročajoč o zvezi s komunistično internacijonalo je predsednik HRSS dejal na seji narodnih poslancev svoie stranke dne 23. oktobra 1924. v Zagrebu in potem to objavil v tisku: »da nam je dala sovjetska vlada preko Cičerina obljubo, da nam da svojo pomoč, če bomo ogroženi.« V istem smislu glede akcije proti naši državi sta bila stalna odhoda: podpredsednika HRSS dr. V. Ma č k a d-ie 13. novembra 1924. na Dunaj k sovjetskemu poslaništvu, ponoči in tajno, isto velja za odhod na Dunaj in tajni sestanek v sovjetskem poslaništvu tajnika inž. Košutiča 2. oktobra 1924. To vse kaže, da je vodstvo HRSS biio odvisno od tojih (inozemskih) navodil. 2. S takozvano notranjo makedonsko revolucionarno organizacijo na Bolgarskem in njenim zastopnikom To-dorom Aleksandrovim je HRSS po svojem predsedniku vzdr^-ala zveze v svrho nasilnega odcepljen ja Južne Srbije izpod uprave n^šs kraljevine. O tem priča pismo 1 odora Aleksandrova z dne 6. novembra 1922.. kakor tudi priznanje predsednika HRSS o njegovem sestanku dne 8. avgusta 1924. na Dunaju z Rajkom Duskalovim. Ravnotaho je predsednik HRSS priznal zveze s Todorom Aleksandrovim v članku: Todor Aleksandrov in HRSS, kateri članek je bil objavljen v »Balkanski federacij'« Št. 23 z dne 15. avgusta 1924. V tem članku sporoča predsednik HRSS, da le zve?e za bodoče prekinja, ker je ToJor .VeKsandrov zavzel ne-nüatei^ko stetkoce napram ruskim so-v -loTrt. hiiuhi po ttrri Članku je bil Tucier Aleksandrov mm \*cn. Na Dunaju iz!.a;' a M a k s i m o v i č je podal še snoči novinarjem daljša pojasnila, zeVaj je bila vlada primorana vporabiti tako odlečne korake napram HRSS. Med dragim je nagiba!, da \-L:dinih cdredb \' nnbcnem slučaju nt smatrati za odredbe, naperjene proti hrvatskemu nnredu kot takemu, tudt jih ni treba smeirati kot poseben aht no* tranje politike, tem\*cč edino le kot ukrep za odvrnitev državi ne prijateljske propa* gende. Notranji minister Boža Maksimovič je vso preteklo noč prebil v svojem kabineta, da izvcHi"* sklepe ministrskega sveta in da da navodila vsem velikim žnpanom, kako je treba nostopati pri arctaciiah, odnosno hiš« nih pr^'>kavflh. Xotrnnji minister je velikim zup^nrm pcdcl vsa pvtrebna navodila, s povdirkcm, da se morajo vsi sklepi vlade točno in v najkrajšem času izvesti. Notranji minister je dan?s od 8. do II. dopoldne imel posvetovanje z ministrskim predsednikom. Danes zjutraj so prišla prva poročila iz Zc$rebay da je policija obkolila Prpičevo palačo in da je izvršila serijo hišnih pre> iskav. Policijski orpeni so zaplenili o$rom* no množino korespondence in arhivskep* materijela, med drupjm tudi takepa, ki zelo kompromitira nekatere voditelje HRSS. — *Jpsli so se dokumenti, ki dokazujejo rvere HRSS z rtaH državi neprijateljskimi ele* menti v inozem^ivu. Kekor izn'ljajo, je bilo ie danes dopcldne več voditeljev HRSS in agifpterjev crcilrenih. Imena še niso znana. Minister dr. Mate Drinkovič je danes dopoldne imel trdi kraiše posvetovanje z ministrskim predsednikom. Minister dr. Drinkovič jc izjavil vaSemu dopisniku, da z odločnostjo zavrač:t trditve opozicijonal« nega tiska, češ da je bil on na seji mini*tr» ske£: rori razrv-Ntu HRSS, oporarjs samo na dejstvo, da je sklepe ministrskega sveta podpisal solidarno z ostalimi ministri, česar ne bi mogel storiti, če bi bil nasprot nega mnenja, kako- vsi ostali člani vladi Za danes dopoldne je sklicana seja mi nistrskega svetj, ki bo razpravljala o na-daljnem postopanju proti HRSS in vzela na znanje poročila o izvedbi vladinih sklepov proti HR\S — Zagreb. >. januarja. (Tz\ > Danes na vse zgodaj zjutraj so bili na svojih stanovanjih aretirani trije voditelji HRSS na podlajrf odredb notranjega ministra v smislu sklepov vlade. Policijski organi v civilu so odvedli v avtomobilih v sodne zapore: podpredsednika HRSS dr. Vladimiria Mačka, podpredsednika Ivana Predavca in tajnika dr. Izraia Krnjevlča. V ostalem je policija do danes opoldne zaplenila o^omne množine raznega pisarniškera inat-riiaia. korespondenco, r;njige in publikacije. Vse publikacije in novine HRSS so prepovedane, »Slobodni dom« je ustavljen. ODHOD FINANČNEGA MINISTRA V PARIZ. — Beograd. 2. ian. (fzv.) Fin. minister dr. Milan S t o j a d i n o v i e odpotuje danes v Pariz na konferenco medzavezniških fin. ministrov. Po poročilih, ki jih Je vlada preiela iz inozemstva, se nahajajo na potu v Pariz skoraj že vsi fin. ministri medza-veznh'küi držav. Borzna poročila. Dfnar v Curihu 7.925. Ljubljanska borza. LESVI TRG Rcnuljni 60'60, 70 70, 80/80, 90'90 mm, od 4-6 m doline, irco meja: blago 730; hrastovi trizi, A. 5, 6, 7. od 30—60 cm, frco meja: denar I4.3H; smrekove deske 40 mm, media 2^, monte, frco meja: blago 610; trami 4'4. 4/5, 5/6, 57, 6/8, merkant. blago, frco rr.eja: denar 385, blago 400; bukova drva, 1 m dolžine, na pol suha, frco naklad-na postaja, 1 vaso.i: denar 23, blago 24, zaključek 23; oglje Ia, vilano, frco meja: denar 120, blago 123 2ITNI TRG. Pšenica, domača, fco. Ljubljana, d.ndr 445; pšeriea, bučka, par. Ljubljana, blago 500; koruza, nova, umetno sušen«, dcf., fco. Ljubljana, blago 255; oves, bački. fco. Ljuh* ljana, blago 370; fLiol, ribniean, čKčen. b'n. fco. Postajna, trrns., blago 4SO; fiSot, pre^ peli^ar, čiščen, b'n, fco. Postojna, trans.. blago 5-5; fifol mnndalon, čiščen, b/n, frco Postojna, trans., denar 480; laneno seme. fco. Ljubljana, dsnar 700; otrobi. pSenični. srednjcdebcli, fco. per. postaja, blago 225: krompir, beli. frco nakladna postaja, 2 vag., denar 140, blapo 145. zj'.ijucki 140. EFEKTI. 2^% drž. renta za vojno škodo 136, 1% invest. pos. iz 1. 1921. 65 M. Celjska pos. d. d. 2T0-212-210. Ljubljanska kreditna banka. 225. Merkantilna banka 125—130, Prva hrv. Sted. 890—910, Strojne tov. m liv. 140— 154, Nihag 48K- Združene papirnice 130, Split cement Portland 1395, A%% kom. zad. dež. bke. 90. Zagrebška borza. Dne 2. januarja. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 12.56—12.66, Prasa 194.30—197.30, Newyork 63.90—64.90. London 304.65^.07.65, Trst 270.50— 273.50, Dunai 0.0^—0.092. Valute: dolar 63.625. Efekti: 7'" iavest. pos. 1921. 64—65, 2Viefo dr. renta za ratnu štetu 125—126, Ljubljanska kreditna 225, Centralna banka 29—30, Hrv. esk. banka 112.50—114, Kreditna banka Z?rb. 113—114, Hipotek banka 61.50 62. Jugobanka 104—106. Pra^tediona S90— 900. Slavenska banka 85—s7, Eksploatacija 76.50—77^0, Drava d. d. Osijek 205—225. Sečerana, Osijek 750—760. Isis d. d. 65. Nihag 40—42.50 Slavonija 67—68, Trboveljska 410—415, Union, paromlin 600, Vevče 120. Inozemske borze. — Curih. 2. jan. DanaSnja borza: Beograd 7.925, Pariz 27.85. London 24.33, Newyork 5.13, Milan 21.65, Berlin 1.22, Praga 15.45, Dunaj 0.0072. — Trst. 2. jan. Borza: Beograd 36.65 --35.75, Pariz 127.50-128, London 111.«! —112.10, Kcvvork 23.625—23.675, CuriH 460—462, Prasa 71—71.50, Dunaj 0.032»-» 0.0331. - ~ «ftan 9 *trv 2 Ostre odredbe proti opoziciji t Italiji NasÜstva v FlorencL — Rim, 1. januarja. Na zborovanj* eatoiatrakega svet« »e je dosegel popoln spo» ftxua x« oster nastop proti opoziciji. V Milana in Torinu to bili včeraj zaplenjeni «zel opozicijski listi. Faüistovska glasila pravijo, da j« to dokaz, da hoče Mussolini vladati. Uvedle SO Witte preiskave pri vodilnih fianth opoeicliskih strank in pri opozicijskih druitvih v Rirau in drugod, zlasti pa v Milanu. V Ftorenei sc je zbralo včeraj nad 20 Uaoč fašistov. Predrli ao korcion vojaltva in Javmo straie in pridivjali v prostore lista »Nuovo Giornale«, kjer so vse razbili, raz« saetali razne reči skozi okna it. opravo po« 101 m bencinom ter zažgali. Ognjcgasei niso mogli blizu. Položaj je kritičen. Skoda v podjetju lista »Nuovo Giornale« je velika. Strojnica j« vsa uničena. Pri vrvenju fatt* stovske povorke po mestu je bilo ranjenih kakih 20 oseb. Razdejanih je več lokalov ranih druitev. — Skupine fašistov so ho« tele vdreti v zapore in osvoboditi neke tam Zaprte svoje tovariše. Fašisti so nosili p*»« ike. Na ulicah so bili postavljeni oddelki tnfanterije. strelcev in topništva, — V pro« vmei J« mir. POSLANIK BODRERO O NEMIRIH V ITALIJI* — Beograd. 2. lan. (Izv.) Zun. minister dr. NmClc je imel danes dopoldne da'jSo konferenco. Po konferenci je poslanik Bod-rero izjavil Vašemu dopisniku, da so neto. ■ena vesti o nekih spremembah pri poslani« ftvu v Beogradu. Sam odpotuje v Rim na daljši odmor, toda ostane na svolem mesta V Rimu poroča min. predsedniku o po-Tntajn v Jugoslaviji. Na vprašanje glede nemirov v Italiji Je postanal trpi opozicija le le NASE MEDNARODNE POGODBE Z AMERIKO. — Beograd. 2. ian. (Izv.) V dragi polovici januarja te prlčno pogajanja med našo in delegacijo ameriških držav glede sklenitve raznih mednarodnih pogodb splošnega značaja. Tako sklene Jugoslavija g Ameriko pogodbo o državljanstvo, o sodni pomoči, o pravni pomoči, o izročitvi z*oČincev in o privatnopravai zaščiti. V kratkem se prično v tsti namen tudi pogajanja z Veliko Britanijo, MUSSOLINI ČESTITA PASIČU — Beograd* 2. januarja. (Izv.) Ministrski predsednik Mussolini hi senator Contarini sta čestitala za novo teto ministrskemu predsedniku Nikoli Pasieu. na nož- Zadnjič poleti pa so tudi na ZA DA VOSKI POKAL. — Da vos, 1. januarja. (Izv.) Verska mednarodna hokej tekmovanja za da-voški pokal so se včeraj končata. Zmagalo je moStvo oxfordske univerze proti londonskim Lyons. Rezultat 4 :0. ITALIJANSKI PROTEST PROTI P*0« SVETNI POLITIKI JUGOSLAVIJE. — Rim, 2. januarja. (Izv.) Senator P nI le, ttniv. prof. na bolonjski univerzi je naslovil na ministrskega predsednika in na zunanjega ministra daljše pismo glede odprave itaHanščine In latinščine na dalmatinskih šolah v Jugoslaviji. Pismo naglasa, da taka odprava italijanskega m tatinskega ponka ni v skladu z rapallsko pogodbo (?!), niti ne z drugimi mednarodnimi pogodbami. Politične vesti s »Slovenec«, verodostojnost In drago. Iz vrst Narodne radikalne stranke v Ljubljani nam poročajo z ozlrom na »Slovcnčcvo« koirfuzno poročilo o zaupnem sestanku ljubljanskih radikalov: »Slovenec«, ki je zadnje čase na razpolago dr. Pavniharju oziroma njegovim osebnim prijateljem, se čud! dejstvu, da so se pravi radikali v veliki večini odločili za Narodni blok In da so izrekli svoje nezaupanje dr. Ravni-harju, ki je kot bi v Ji predsednik in vod. ja blokaških zajedničarjev skušal voditi klerikalcem priiazno politiko v Mestnem odboru NRS, kter je slučajno imel večino, da si je imel mad člani pododborov vedno manjšino. »Slovenec« ie prejel svoje informacije naravnost iz neposredne Ravnih a rje ve bližine. Ta küka je že preje izdajala klerikalcem in njihovemu časopisja razne Interne zadeve radikalne stranke. O Ravniharje-vih posrednih in neposrednih stikih s klerikalnim vodstvom bomo govorili pozneje z navedbo dokazov. Sicer pa Je »Slovenčevo« razočaranje popolnoma razumljivo, kaiti s polomom Rav-niharjeve protiradikalske politike so izgubili klerikalci zadnio nado, da bi s pomočjo intrig bivšega predsednika narodno - napredne stranke škodovali nacijonalni Ljubljani. Ljubljanski radikali ne morejo na noben na^ln podpirati človeka, ki je stopil v NPS zato, da bi proti volji večine zastopal svojo am-biciozno politiko v škodo stranke, naroda in države. — Kako sf pobomlk »resnično demokracije, poštenosti in Čistosti javnega življenja« — »Slovenec« zamiš^a politično svobodo! V januarski številki piše namreč, da bo klerikalno »ljudstvo«, to se pravi, da bodo klerikalni voditelji, če pridejo zopet na vlado (kakšni brezupni upi!), poskrbeli, da dobijo vsi. ki so podpirali in vzdrževali sedanjo vlado, »zasluženo kazen«. Klerikalci so vedno razumeli različna politična prepričanja tako, da je treba na pr. naprednega ali nacijonalnega moža-nasprotnika »kaznovati« in »ubijati«! Zato so pred vojno iznašli krilatico boja na nož! Zadnjič poleti pa so tudi na vladi podali nazorno s'iko svoje strankarske kazenske ckspedlcije proti vsem. ki so glede države ln naše kulture drugega mišljenja. Premeščali m upokojali so velike župane, šolske naJ-zornike Itd« da je bilo strah in groza vsakega poštenega in nezavisnega državnega uradnika. Razven tega so ti pobomiki »ooštenosti« poizkusili obsedno Izrabljanje državnega denarra, kakor svedoči flagranrm slučaj Zadružne zveze v Ljubljani. Klerikalci so bili največji teroristi in taki so ostali tudi v novi državi. Samo so si tu nadeli krinko »poštenih demokratov« in »angelov javnega življenja*! Ali so angeli javnega življenja tisti, ki samo špekulirajo na to, da bi pobasali čim največ državnega denarja v svojo nenasitno malho? = Svoje napredno In narodno prepričanje dokumentira »Kmetijski list«, glasilo samostojne kmeti tske stranke s tem, da v zadnji svoji številki naoa.la demokrate, radikale in Narodni blok, pušča pa popolnoma pri miru klerikalce. Ali so kmetijci že popolnoma zlezli pod pazduho dr. Korošca? Cemu jim je potem treba varati ljudstvo, da je njihova stranka protiklerikalna, ako se v resnxi bori samo proti naorednjakom, pušča pa leno pri miru klerikalce, da si še bolj utrde svoje gospodstvo med kmetsklm liutMvom. = Zbor Ravnlharjave trske'fex Dr. Ravnlhar sklicuje za nocoj neko seio svoiih pristašev. Na tozadevnem vabilu sicer ni podpisan več kot predsednk Mestn^a odbora, vendar pa bi mogla štampiljka premotiti enega ali drugega. Opozarjamo radikale, da ne sodelujejo pri dr. Ravniharjevih sejah In sestankih, ako hočejo ostati še nadalje člani NPS In ako nočejo veliati kot pristaši onozicijonalnih strank in frakcij, ki so izklfučene od vodstva državne poetike. — Iz pisarne Mestnega odbora NRS v Ljubljani =rNarodni socialisti obsojalo dr. RavnThnrja. K?kor so poročali vsi listi je soravfl dr. Pavnlhar na zaupni zbor ljubljanskih radikalov precej narodnih socHelistm-. kt na« bi ko* rradfkalski zaupniki« glasovali za skupen nastop • klerikalci pri volitvah. To nam seda4 potrjuje ogleden državni uradnik, pristaš NSS, ki ie bil na p rosen, da se udeleži z bonu kjer naj glasuje proti Narodnemu blok«. Ta gospod Je res prišel in se je prepričal, da je tvorilo Ravnihar-jevo »večino« najeto število nar. socialistov in par ruskih emigrantov, ki sploh niso vedeli, za kaj gre. On sam ni glasoval ker se je na lastna ušesa prrpri-čal o resnici. Iz*avil je, da so narodno-socijali stični državni urad n "ki zelo ogorčeni na g. Deržiča, ki Je sklenil pakt z dr. Ravnibarjem, katerega so se radikali srečno izncbiii, še predno je mogel s klerikalno pomočjo škodovati narodni in državni stvari. = Zmlmlvo razveljavljeni? kandidatske liste. »Službene Novinec objavljajo sklep okrožnera sodišča v Tuzli, da ie kandidatska lista, katere nosilec je Aleksa Stanojevič. (srbska stranka) In ki je bila predložena dne 14. septembra 1°24.. razveljavli-na, ker je od 138 podpisnkov samo 90 predlagateljev, ga katere se je moglo v smislu člena 38. volil, zakona ugotoviti, da so v resnici vpisani v sta'ne volilne imenike. Tuxlansko okrožno sodišče pa obrnem ob»avlia, da le b*Ia ta Usta raz vet?? v Pena tudi z "to, kee no odgovrrja razpored državnega odbora v pogledu volišč. Zadnia rtemelji-tev je za nas v toliko zanimiva, ker so klerikalci že dne 11. decembra 1°?4. vložili kandidatsko listo za volilno okrožje Ljubljana - Novo mesto, čeprav takrat še n?so bila uradno rotrje-na posamna volišča v tem voliln-m okrožiu. Volišča tudi n*so büa uradno objavljena. Sodišče je klerikalno kandidatsko listo potrdilo. Mo^oč j* edspol;t'ka«, »Ntv. wa Reforma«. »Kurier Lwowski«, »Dzi-enik Poznanski« in dr. imajo skora« stalno jugosloven^ko rubriko, v kateri prinašajo orir'ralne dof,io'* in novo^ia iz Beograda, Znereba in UuMlme. Posebno se zanimalo za predstoječe skrn-s^fnske volitve in PadJč«*vo akci;<>. Tn dočim so beležili poljski !»rtl pnM?* vesti iz Jugoslavije samo kot obfčaf-n kroniko, so 7axeli ra^«>e Čase pridno komentirati na 5« politične dogodke. Vcc'na potiskih listov vidi v Jugoslaviji os. okrog kat«re se sunejo vsi afctualnl problemi na Balkanu. Nad t*i čeminc poHsVera tiska stoji na stal;ŠLii enotne nacijona'ne Juroslavije m sar;;o n^kaj rkctremn?h l?stov sfmr^tt^tra s «ev***r?»-tističnim pokretom v Jugos'aviü. Ti tisti pa n'majo na polisko "avr.osf robr nega vpliva, tako da lahko ?rdimo. * i le ves poliskl narod s svojmj sio»nari-jamt na strani vla^e naro-Heca bloka v .fu^oclavlii. V gospodarskem oziru potiski tisk ne pričnkuie tr.»4?o?.i i posebne prakt;čne koristi od irospf»Jar-ske vzaiemnosti med obema državama, tem bo'i se pa zanima za vsak sin:p-tom kulturne vzajemnosti. Tako je v«a poljska javnost z vescliem pf.zdrav-ila .*-klep beogradskega Narodnega r:«yJa-lisča. <*a sprejme v letosY.i renertoir rajpcpularnejšo poljsko opero »tlalko«. JUG0S10VENSKE MflTKE ' S3S> wr*l ffionrefcttofli«* sffto 24 |a> tistoff*^ IMS« Tahlleo A S Dlis. Hfircdni ük. — Kandidatska Usta Sorodnega bloka v Ljubljen:. Pogajanja med vod s t snostojoe d?ookr>?t^ke atranke in Narodr.o* radikalne stranke za »kupen nastop v Li. h« Ijani so bila včeraj -aključena. Prišlo jc do popotnega sporazuma. Na temelju tega spo« razuma jc Narodno*radikalna stranka do!o» čila v kandidatski listi narodnega bloka za skupicins'-c volk ve v LjvMjaoi xa namest* ni" ± g. Ri ardt 5 a p 1 o. inženicrja driav« nih železnic v L j Pijani. Lista >c že podpisana in jo uaac& ali jutri vloie pri sodiie>^-— Vest, da je bil med ofcetna pacii^nab nima in r-aprednima stranVsma v Lr oljani dosržen sporazum, ki daje jamstATo za na« predno rmatjo. rto gotovo ra-fo»tno rd:ek. nila v vsi napredni ja\-no«ti m jc rlasti v zadol^nje v eentra'nemu vodstvu Narcd* nega bV-a v Beogradu. — UfioiwUtv mestnega odbora SRS. Na osnovi t7?avc poslane dne 30. d'ccmhra l°2t. v Narodnemu domu in ca po» s*va. da se ie novi mastni odbor NRS ta mesto LjuM'ano prtvüno k<:*nsti^ i~al ter iz svole ?rcdc izvolil nov^gi predsednica prof. M. Pr"? r>ra\'i?e r^vpoHif^fi v~.bila rti d~pi~nv pod firmo S RS. — M. P resi. predsednik mestnega odbora NRS. Prosveta. Repertoar W^^o ^IcarJjšča DRAMA. Začeiek rh 20. zvečer. PeteV. 2 jan-aria: Zanrto. S-V^*a. X ian-'a'-i«: »^-tt»« P. B v. R'-d D NedHje, 4. inn**a^?a: Ob 15. popoldne *pa» gTav* a*. Lj"dsk« m*1 delava pri znižanih c~nsh Izven. — Ob 20. zvečer »Veronika Des-n^'-a*. Izven. Ponedeljek. 3 jan'-aH«: Zaprto OPERA. Zrčetek ob pol 20. nvčer. Petclc. 2. jantarja: Zadrto. S^b^t*». 3. j*»n'-arja: sR-salT"a«. R"d A. Ned^l'a. 4. {sonarja: »Traviata«. Izven. Ponedeljek. 5. jan-arja: Zaprto. a • t — rR'jsolf:er, Danes, v soboto, dne 3 ja» n*'arfa se poje v operi Dvofa'ova »R-'sal« ka«, in sicer za red A. Pri tef nreoVavi r*^js vlo^jo R -sa**-e mesto obelile gdčne. R^r'^ove priljubi iena in izvrntna pevV« ßd5. Zi':ova. V vlop'jri se poie prp^ldne ob treh prvikrat v tej s-z^ni vteno lena Verdijeva »Traviata* s Fris?« Vovo. Ponovom in Kovanem v pfTvni vlo« 'V'h. Din^i^a g. Ncffat, režira g. B ?čar — Predstave «c vr5e pri znižanih cenah. Z,Tna» r'a nar^'i'a za vs*oonlee snrcjerra uprava ali pa dn-s*na g!"da,;"T*a b'-^Tatra v op"ri. — n^'ovn!« člr^^v N-r*»dne«»a v Ltühtlani v .lal^kl Ben-«« Oa. MPa Sariceva in z. Emil Kralj, člana Narodncpa pVdaliSča v Ljub'ir'ni, nameravata v kra'krro posetiti Ju'iisko He-mčljo ter vprizoriM v Korirf. Trstu, Ajdovščini. Postojni in Idriii Niccodcmijcvo tridejanko »Zvorn. dan, noč*. — A. S. Pn*k!n. wKmpefmmtmm hči* Pre« to?-l di-. Iv. Priiateli. V H fflaeJ 1°^4 ~ Zal^?;varja!. naj jima prosto-voHno sb»di. Pravil ji je, da jo prinelje nazai v kraj, od koder so jo prvotno odnesli, toda takoj jo opazil, da bi raje umrla, kakor pa bi se vrnila k staremu poglavarju. Prepričal jo je zaradi tega,| da jo tja ne popeljeta, nasprotno, da tega namena nista nikdar imela. Pri razgovoru so oči Šveda opazovale dekličin krasni obraz ln nično lepo, prožno ln stas*to postavo. Od one^a časa, ko Je bita odne§cna iz naselb'ne poglavarjeve, je znatno! zrastla. pridobila na krasoti in v vneli ozirih popolnoma dozorela. M^'Mhn je v prejšnjih l^tih v^ nlej videl ogromno odškodtrno in se v misl;h to-' pit v zabave in razlro§*a. ki jih bo uživa' za denar,I Vi jra dotH 7a nio. Sedat pa. ko je ona stala pred njim vsa krasna in veličastna, si ie predstavljal druge vabljivosti in ra^ko5;a. Pristopil je k n?i in ii potož1'! roko ra rnrro. Dekle se je prestrašilo in se odmakmto. Zagrabil jo je okoli pas* H jo hotel po. ljubiti, toda ona ga je z vso silo udarib po ustih. V tem t^ertotku je v stanovanie vstopil Jcnssen. ^ *Ma!bibn!« le jezno zaklical. *Ti norec. Ti!« Sven MalMbn je spustil dekle in se obrni k svojemu tovarišu. Na obrazu mu je bilo brati uža-Ijenost zaradi tega izrara. ■ »Kaj vraga počenjaš!« je ponovno kričal Jensen. *A'i hočeš opustiti svoje upanje na odškodnino? Ako se bova tu hotela z ?ro ljubimkati, ne samo da ne dobiva nobenega demria za njOs amrak nam lahko vtaknejo v ječa Mislii setn, da imaš več pameti.« ».Tr>T v«*n-^ar nisem mrtvo drevo,« se ie raz-tozct'1 Matbim. * »Pa bi bilo bolje, da b» b;l « je odgovoril Jenssen, — »vsaj do onega trenotka, da jo spravi*i va na varno In imava odškodnrno v žepu.« sDsži k vragu,* jc govoril Malbibn, i kaj pa je na tem. veseli bodo. ako jo sploh dobe na^aj in do onega časa bo tudi ona rada držaja jezik za zobmi. Zakaj bi se ne smel z njo malo ljubimkati?« »Zato, ker jaz to prepovedujer\* se je zadri Jcnssen. »Do sedaj sem ti prepuščal urejevanje vseh najinih zadev, t ^da v tem slučaju se bo delalo le to in to taT*o, kakor žel^m jaz. kajti pravilno mislim le jaz. Ti pa s svojim ravnanjem delaS napake. V ostalem Ti to prav tako dobro veš, kakor jaz.« »Ti si postal kar naenkrat sila čednosten« mu je odgovoril Malbibn. »Morda misliš, da sem že pozami na gostimičarjevo hčerko, na malo Cctel-ko in na ono črnko v —« »Drži jezik za zobmi.« je rohnel Jenssen. — »Čednost n ma tu nikakega opravka, to tudi Ti prav dobro veš. Jaz sicer nočem imeti nikakih sporov, toda prisegam pri bogu. Sven, Ti se temu dekletu ne smeS tako približevati, z vsemi sredstvi bom to preprečil, ne ustraš?m se tudi pred najgroz-ncjSim. Jaz sem v zadnjih devetih letih veliko prestradal, bil zasužnjen in bil 40krat v življenjski nevarnosti, in to vse zaradi tega, da bi izvršil to, kar nama je sedaj srečna usoda vrgla v naročje. Ne pustim se oropati tega uspeha, zlasti ne zaradi tega, ker si Ti bolj žival, kakor človek. Še enkrat Te prav resno svarim, Sven,« in z roko je udaril na samokres za pasom. mm štev. 2. »SLOVENSKI NA I? O D« dne 3. Januarja 1925. Stran 3, Dnevne vesti. deljo v Spodnji Hrušlci pn Ljubljani. r*o- " spremeni! t prav! sokolskf večer, k! ga je V Lmbi/ans dne. Žalosten pojav* (K dr. Ravnikar j evemu slučaju.) Potreba in ideja nacijonalne fronte je izšla iz Beograda. Veliki državni interesi so narekovali zvezo med radi« kalno in Samostojno demokratsko stranko. Radič je pripravljal boljševi* ški in federalistični preobrat v državi. Makedonijo je poklanjal Bolgariji, v Sloveniji pa je hotel instalirati SLS, da bi gnetla in tepla napredne Slovence ter si ustvarila za vse večne čase paša* lik klerikalnega terorja. Nacijonalni blok pa želi notranji mir in napredek. Istočas.io hoče naravno, naj se Hrvati otresejo nesrečnega Stjepana Radiča ter naj si izberejo poštene pobomike aktivne seljaške, gospodarske, upravne in kulturne politike. Vsa država ječi in stoka pod notranjim problemom. Naci« jonalni blok rešuje ta prob'em na te* melju nedotakljivih državnih in naci* jonalnih principov in pa iz splošne državne potrebe po aktivnem zakono* dajnem delu v Narodni skupščini. Od* tod dolžnost vseh lojalnih državljanov, da pribore nacijonalnemu bloku čim* več mandatov in da na ta način ustva* rijo de*-zmožno parlamentarne bazo bodočega našega gospodarskega in državnega napredka. V Ljubljani pa se vpričo te velike alternative naše notranje državne poli* tike najde mož, ki odklanja vsak prin* cipijelen premislek, vsak načelen poli* tičen korak in ki odgovori ponudni* kom nacijonalnega volitvenega nasto* pa za mesto Ljubljano, da je treba dati najprvo osebne satisfakcije in nato 5e!e razgovarjati o skupni listi. V svoj razdiralni krog pritegne narodne soci* jauste, ki tudi pozabijo na svoje in državne programe in katere vodijo zgolj osebna sovražnost in nestrpnost. Tako prihaja do samostalnega volitve* neca nastooa g. dr. Ravniharja in na* rodnih socijalistov proti veliki državni m nacijonalni ideji. To je res žalostno! Žalostno je, da postavi mož in še to povrhu napreden mož, zahtevo, naj se mu da najprvo osebna satisfakcija za politične napade in kritiko, ki je po vsem svetu najprirodnejša pravica svo* hodnega tiska in vsake stranke, in naj se Šele nato sklepa o skupnem volitve* nem nastopu! Kakor da je politika vprašanje osebnega razračunavanja in ne načelnih ozirov do državne in naci-ionatne blaginje!! Res, žalosten pojav! ~ Službeni nst ministrstva prosvete. Ministrstvo prosvete bo izdajalo svoje službeno glasilo pod imenom »Osnovna nastavi«. Urejeval bo list referent ministrstva prosvete Milan Rabrenovič. Prva številka izide sredi rreseca januarja, — Učitelji poklicani v službovanje. V Beogradu je mnogo učiteljev in učiteljic, ki imajo dopust, da delujeki pri raznih kulturnih ustanovah in znvodih. Ministrstvo prosvete je sedaj sklenilo vse te učitelje in učiteljice poklicati v redno službovanje na osnovnih šolah. _ V vednost vsem železniškim vpoko-iteneem, vdovam In žel. InvaMdom! Tovariši VkJjub vsem šestletnim nadnapornim težnjam se nam ni posrečilo doseči naših pri-služenih pravic. Pač pa smo dosegli ravno nasprotno. Vsi stanovi so dosegli vsaj nekoliko povišan e draginjskih dcklad, nam pa so se odtegrri'e oziroma znižale, mnogim •vpokojencem vseh kategorli pa odvzele le-sltirnacije. Mi smo plačevali v zdravi valuti v nase sklade, ki so naloženi v rea'itetah. Zatorej so to naše pravice, ne pa miloščina, da nam vlada izplačuje v zdravi valuti, kakor to določa rimski pakt, ki pr. še do danes m ratificiran vkljub temu, da se je vlada obvezala to Izvesti s svojim podpisom. Vsa poštena javnost je na naši strani. Dobili bomo v kratkem času legalna sredstva v dosego naši^ prisTu2enfn pravic Zato vas opozarjamo, da ohranite mirno kri. Vsaka tudi -aimantsa nol'tlka je 'zkiiočena, to laMro ?koduie skupnosti. V dosego naših pravic 7>orabimo zadn;e nam vsiljeno sredstvo. — Predsedstvo društva žet vpokojencev. — Iz državne službe. Vpokojrn je višji davčni upravitelj davčnega urada v Kamni* ku Fran B c r v a r. — Maglstratna božfčntca. Iz krogov rragistratnega uradništva nam pišejo: »Bo-zičnica« ne da »Slovencu« miru. Huduje se še vedno nad njeno ^individualnostjo« ter napada sedanje gerentstvo, češ. da u~**dnf-štvo take individualne odmere časa »Zveze delovnega ljudstva« ni bilo vajeno ter vprt-%u»e. zakol bi se uradništvo ne pris^oc'lo f.e Koncem februarja na pomoč z nanavnim prispevkom. Kolikor besed toliko laži in hl-ravščtne. Maglstratno uradništvo sicer ni poklcano v to, da bi branilo gerentstvo. ki bo fe samo prav dobro vedelo, kaj ima odgovoriti «2 take napade. — če bo sploh mnenja, da se izplača odgovarjati, vendar pa uradništvo ne more molčati v svoem Ustnem Interes«, da varuje svoj ugTed v javnosti, k? bi btTa sicer o stvari le enostransko Informirana. Maglstratno uradništvo, — iz-vzco-št par klerikalnih eksponentov in komunistov, — odreka »Slovencu* odločno vsako legitimacijo do »zastopanja« svoili interesov ter tako zastopstvo prav »nehvaležno« odklanja. Vprašamo: kdo je pa vzrok, da bož:čnica nI bila 'zd-tnetša In da se morebitni nabavni prispevek ne more izplačati že sedaj, marveč se le, če in kadar se nabere kai razpoložljivega denarja? AH je morda sedanje gerenstvo pred svojim nastopom izpraznilo mestno blagajno v soci-klero-ko- 2 Januar/a J95S munistične namene? AH »Slovenec« ne ve, kdo je to napravil? Ali mu nI znano, da n. pr. reprezentant »koalicije«, s dr Peric, prošnje, katero je svojčas vložil »Krožek magistratnih uradnikov«, za izboljšanje svojega gmotnega položaja ves čas svojega »komisarijata« ni vzel v pretres vzlic temu, da ga je nrgirala posebna deputacija? Ali »Slovenec« ne ve, da je »koalicija« sploh odklonila božičnico? Vse to prav dobro ve. a iz demagoških ozirov molči o tem in stvar zavija po svoje. Res pa je, da je bilo poprej vedno najti kritje, kadar je šlo za mestne delavce, katerim so se zvišale mezde na nivo udadnika IX. činovnega razreda, — m pa kadar je bilo treba nivelirati, (boljše rečeno: »boljševirati!« Opomba uredništva.) uradništvo po načelih »koalicije«, kulmini-rajo v famoznih izrekih: »hofratskih plač ne potrebujemo; želodci so vsi enaki!« (Kaj pa glave so tudi te enake? Op. uredništva). Ja če pravi »Slovenec«, d/* mag. uradništvo občuduje individualno odmero božičnice, mu to uradništvo odgovarja na ves glas, da jo ne samo res občuduje, marveč da je ž njo tudi prav zadovoljno, ker se je odmera izvršila prvikrat po odhodu pokojnega dr. Tavčarja z rotovža po principu opravljenega dela m ne iz demagoških vidikov alimenta-cije, ki je baš pri naši mestni občini razvita do skrajne smešnostl. Magistratno uradništvo pa prav dobro ve, da mu more le meščanska stranka pripomoči do one veljave, ki mu gre In se nadeja, da so časi pa-Sevanja rdeče-črno-rdečih za vedno pri krajo. Kar bo to uradništvr moglo storiti v ta namen, se bo zgodilo. — Smrtna kosa. V Spodnj' Siskl je umrl star 62 let g. Anton Rogelj, dlmnikars*! mojster. Pokojnik je vživa' v S:5ki splošen ugled kot marljiv obrtnik in ko* dober narodnjak. Zapušča vdovo, hčerko In tri sinove, Pogreb bo v soboto 3. tm. ob 15. iz Sp. Šiške na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu ohranjen blag spomin! _ Popravek. V spominih nr Parmo je izostala ena vrsta rokopisa. C: ta se naj: (vozila sva se iz Maribora v Ljubljano In) od tam oo naorei nn »••Vn **jrr**- (- "••-'*> Pisec nas prosi zato pojasnila,, ker noče. da bi bila v spisu, če tudi ne po njeg-**? Vrvu , kaka neresnica — Register »Na** grobov!« v novoletni naši števPki mora seve Imeti letnico 1924. ne pa 1925. — Jubilej deta. S*olarski pomočnik M u h a e 1 j slavi jutri 40lctnico svojega dela pri tvrdki Bončar Na mnopa l~ta! — V svarilo občinstva! Kakor smo že javili, so dobre vojaške straže strog nalog, da strc'jajo na vsakogar, ki bt *e bližal vojaškim objektom in bi se nr k*ic »Stol!« n? hotel ustaviti. NavzHc temu pa se še vedno najdejo ljudje, ki tega ne vpo-Števajo. Snočl se je primeril slrčnj, ki bi kmalu zrhteval nedolžno človeško žrtev. Nekako okoli 23. se je vračal postajni odpravnik M. O. iz Most proti Kodejevcmu. Hodil Je po glavni cesti, pred nlim pa sta Sla dva neznanca. Ob-» sta pri Kodc'jcvem zavila proti graščini. Straža, ki Je vid la, da se plazita nroti vojaškemu skladišču. Je streljala, nakar sta oba zbežala. G., ki Je čul s'rc'e, se je okrcnil in hotel oditi naza}, boječ se, da ga ne zadene krogla. Straža Je menila da Je to eden Izmed obeh sumljivih neznancev. Je strciicla trdi nanj, a ga k sreči krogla ni zadela. Kasneje Je ti, vrs dogodek p^iasnil na stražnici, nakar Je bil izpuščen. Občinstvu naj služi ta dogodek v vzgled in naj se zato ogiba vojaških skbdišč! — Svarilo izseljencem! Vlada je izvedela, da brezvestni agenti obeta io našim lJT-d^m, ki v rednem kontingentu ne morejo dohiti potniH listov ra Zcdmien države se* ve«-ne Amerike, di iih spravijo tia po st'-an« skih potih. Mn<~gi so plaVi ogromne svnte agentom, W so jih sicer peljali do me* Ze* din jenih držav« tam so pa seveda p«'Hi v roke ameriški obmejni polHü. ki iih je zaprla, kaznovala in nato iztira'a d~rr»ov. Fosebno hudo sc g~di onim. ki s~1i?o na Kfbo v np*ntu, d* se bod"» od tam vtl« hotapili v Zrdinjene d-zave. R*Hi tega rai nihče ne potuje v katero'oli državo z na* mero, da se vtino*aoi odtod v Z~d;rii<*ne države, ker se mn to sVoro gotovo ne po* sreči, nač pa bo trpel samo stroške, zapor in bedo. — Kulturna ackciia ■Orfaas« v *'*W vabi člane in tudi nečlane, da se »-deleže recita^iiskcßa večera v soboto dne \ iam?« arja lO^S v lokala p-i br. Slepiču. Recitiral ho g. Mirko Kra-»eli Iz lirike ired~ntist^v (I Gr den, A. Cradr.*, M. KratHD Pri* četek bo točno ob osmih zvečer. Ur*m. da mi ni trel^a aoel'-aM na ovftraarffto d*scir>l$« n^. in da ho vctk, ki je ril rav*oč pri zirl« njih nredavaoilh, z vesetiem zooet prHeL PriTr*tii>e. tvdi se drge s seboi! Točrost ni i d?ri vsa1-*1!*« Orjunaša! — Zdravo.! — Nač. k'-lt. sekcije. 7'n — 7/. knjizexna tombrta Jw~stoven*''e Mf+tce. OoozarHmo ponovna, dt s- vrli žrebanje I?« knu^vne tombol« ?"lc 24 *a* n"arja 19"*S. Prvi dve izžrebani številki bo* s*a obtavlieni v v«~h dnevnikih v ned~1;o dne 25. ian"arja 1925. 3/n — Redna letna skunščina S~dfer*kepa in vrtnarskega društva bo v Celju dne 6. jan^aria 1°25 ob devtih d~-*o'dne r tna'i dvorani Narodnega d^ma. Polovična vož* nla ie zagotovljena nod pog^t-m, da fc"iaifq ndsleženei celo karto m )o d^lo na odhod« ni po*taii nanovo žigosati. S to karto m potrdilom, ki ga bodo dobili na občnem zboru, se bodo peljali domov. 2 n — Dn*štvo hišnih posestnikov za Jese* niče. Koroško Belo in okolico sklicuje reJni občni zbor v nedelio dne 4. janvarja 19?5 ob 2. ponoldne pri Tancarjo na Jesenicah z ob:*ainim dnevnim redom. Razen tet»a se ho protestiralo proti podajanju atano« vanjskega »aVona ter raznravljalo o ra-*nih stanovskih zadevah, radi cesar prosi odbor polnoštevilnc udeležbe. I/n — Krvav dojroo>k v Spodnfl Hnišld pri LJubljani. Poročali smo pred dnevi o krvavem dogodku« ki se je odigral v ae- ročali smo, da je več fantov navalilo na Leopolda Skublca In njegovo zaročenko Šiviljo Marijo Vonta in da Je na oba oddal delavec Hieb* dva strela, ki pa sta oba zadela Vontovo.. Nato so fantje navalili na Skubica In Je ta v siiobranu potegnil samokres ter oddal na napadalce stre), pri Če-!! mur je bil Jakob PogaČar zadet do smrti. Ta vest sloni na napačni informaciji. Dogodek se je odigral takole: Iz gostilne »pri Štajercu« na Fužinah so se vračali proti Hrušici delavec HlebŠ, Jakob PogaČar in neki Ojsterc Pri Babnikovem kozolcu te stal Skubic i svojo zaročenko Marijo Vonta in je nenadoma oddal dva strela. Zadel je Vontovo. ki Jc za vpila: »Polde, za-ka« si me ustrelil?« Skubic je pristopil V njej in ji rekel »Mici, ustrelil sem Te? Ali res? Kam pa?« Drugn krogla je zadela Jakoba Pogačarja v trebuh in se je ta mrtev zgrudil na tla. Po storjenem činu Jc Skubic grozit tudi Hlcbšu In njegovemu tovarišu in jima je izjavil, da ju takoj ustreli, ako ne izgineta. Tudi je streljal za nMma. Morilca so orožniki taknj aretirali in ga izročili sodišču. *'a Fužinah so razširjene vcs'l, da je Skubic ■strehi Pogačaria iz maščevanja. Tudi se je baje Izrazil, da Je škoda, da ni vseh treh ustrelil. Tudi vest, da bi bil Hlcbš aretiran, ni resnična. Iz Ljubljane. — Upravni odbor Oficirskega doma v Ljubljani priredi v proslavo rojstnega dne Nj. V, kraljice dne 9. januarja 19.25. L svečan koncert v veliki dvorani hotela »Union«. — Začetek ob 20.30. Obleka za gospoce črna. Na ta koncert vabi upravni odbor Oficirskega doma tem potom vse gg. oficirje v rezervi, ostavki in v pokoju z rodbino. Numerirane vstopnice za ta koncert se bodo izdajale imenovanim oficirjem brezplačno dne 6.. 7. in 8. i^nnaria Ma 1925., vsakikrat od 14. do 17. ure v čakalnici hotela »Unirn«. — S'lvesfrovo je letos po ?r? alt manj ponesrečeni jesensM sezoni in prircd'fvah v novembri' in d^cembn» u^p^'o i^bomo. Pri« redt'v^ so bile natlačene. Zdi se. ka'cor da je Li-M'ana štedf'n rm ta v^er in si hotela pri vr? "iti po težjih zadniih časih večer brezskrbnega užitVa in zabave. Povsod je vladalo razpoloven ie, la1 or nekoč v prvih povojnih letih. Naiboli živo je b:lo v Na* rodn-m donv% k ter sta »So' ol-Lj 'bliana« in »Ljubljanski Zvon« priredila dve prav uso-Ii veselici Poleg ntpctersko župnišče) In da Je oster lom ceste ob Begovi vtll zelo neprimeren. To bo treba vsekakor popraviti in knkor smo se inf.irmlrall, so bili zadevni koraki že pr^d časom storjeni. Na tem mestu mora topi kot Izginili In napraviti prostor mehkejši krivulji. — DečJI In materinski dom trafike Marije v LJubljani priredi v ponedellck 2. marca 1925 v dvorani hotela »Union« slav-nos'nl koncert v korist društva, kar naj blagovolijo druge korporacijc z ozirom na dobrodelne svrhe gorenje prireditve vpo-števati. 8'n — Občni zbor »OruStva za rrztskava-nje podz m kih lam« se vrši v sredo, dne 7. Irnuarja ob 17. url v zoološkem institutu (Univerza. I. nadstr.). Na dnevnem redu Je Izprememba pravil. Odbor. 5/n — Prihranite si denar! Vse zimsko ob« !aÄ'*!no blago, posebno za suknje in pTašče radi pozne režije po orromno znižanih ce* nah nri A. Potoker, Li'tbUena, poLg trga pri Zmais':em mostu. T<'di vsa drvtja rm» nufaktur*' no ori^nano r^'^züh ce^nS. 7*7 n — Llubllanskcga Sokoli redni občni zbor se vrši v nedeljo dne It. januarja t. I. ob pol 10. dopo'dn* v društveni tclovadn'ci v Nnrodn^m domu z obič~inim dnevnim redom. Predses'anck c'nnstva Je v četrtek nad Smonovim grabnom blizu studenca, približno 5 m nad srednjo potjo, pod 3 m visoko skalo Pezdičevo čepico, ki Je bila znotraj krvava, Nad skalo je bila v zemlji zapičena do1ga gorska palic. Sli so preko srednje poti na malo staro snežišče in dobili na snegu krvave sledi. Koncem sneži-šča, prib'izno 20 m pod srednjo potjo, je ležal lepo zravnan siAniič in na suknjiču so bili položeni čevlji. Par metrov od tu je ležal nekoliko okrvavljen nahbrtitik. V nahrbtniku so našli brivski aparat, ml'o, dv* sveža bela ovratnika, mansete. karbino svetilko, dozo karbida, košček sira, salame, kruha, prazno termos Steklenico, v kateri so se poznali sledovi m'eka, in pa razbit ščipalnik. Tudi rkros nahbrtnika so bile krvave kaplje. V snežlšču so se poznale s'cdi, ki so vodile navzgor proti srednji poti. Zdi se, da so stopinje od bose noge, kar pa se vslcd novo padlega sneženega poprha ni močjo točno ugotoviti. Sledi vodijo do kraj snežišča do srednje poti in na to Izginjalo na trdo zmrzli zemlji. Kakih trideset korakov od nahbrtnflca v vznožju snežišča .so n:if.li rob žepnega robca z mo-nogramotii A. P. Po nnjdenfh sledeh bi bilo sklepati, da Je Ivan Pezdič šel po precej udobni gornji stezi in iz neznanega vzroka zdrsnil pod stezo, pndel preko 3 m visoke skale, nato drčal preko srednje poti In se ustavil na sne^išČu pod potjo. Vs'ed hudega padca se Je Pczdiču bržkone zbledlo In Je v zmede-nosM rd'ozii nrhbrtnik, slekel suknjič In čevlje in nato Jezel po snežišču proti srednji poti. Sorodniki g. Iv. Pczdiča so razpisal! n?grado 2"^0 Din za onega, ki najde ponesrečenca. Ves trud, da bi našli ponesrečenca, je dos'ej ostal brezuspešen. NajbrŽe le zlezel v gosto ruševje nad potjo, kjer je nameraval prenočiti, a je najbrže zmrznil. Pohvaliti morpmo pri tem iskanju požrtvovalno dc'ovanje domačinov Iz Be-l gum. dalje orožniške postnje v Begunjah j in članov planinske podružnice v Radov-'jid. V četrtek je od^la na Begunjščico tu- R. Januarja ob 8. zvečer na galeriji teln- J di rešilna postaja planinske podružnice z vadnice 6'n Jesenic. Z ozirom na ugodno vreme je prl- — Plsnln-kl p!cs dne 5. Januarja 1925 Čakovati, di se skupnemu naporu posreči obeta p^s*-»*! nM'ivahnejsa oredpusfn-> ve-s^lca, z*ra!i se bomo z vseh s*raf'i S'ove-n?le. da si bomo v prljMeMsk^m krogu vzbnlatl snomlne na 1at>? čr>se, ki smo jih pr^živpti v p'nnimh. Vcceirni prosfor bo odet z zelenjem In okrašen s planinskimi prizori. Postrežbo pri š*evi1rnh p"vi'»on:h Je tu«*t to pot prevzel Strvl'nl d^m«=Vl odbor. Ob'rk*» b->di promenadna, planinska aM narodna noša. 4/n — V slovo od strrc* leta sta se ßa b*anjcv*'a 1'ršla B-ecljnik in k"banra Herman ta*o nažehtab, da s*a nbleWi. Prvo so rpar^vati pasantie v Prešernovi ulici, i končno vendarle najti ponesrečenca. Opotekala ar je. «*-«**i*-"lirama z rokam?, se lovila za zrel In ll'di tet pad-^a . .. Taf*o se ie p-r obalna d-» Gaieve »'lice. Vier na so it noge rd^vrd-^le po'-nr??ifo in je ob* ležaU na cestnem tlaku. Na'ozili so |o na voz;>k in postrežček jo ie od~»~l;al na »trajnico, kjer so jo fztrern:li. — Dn-go «so na*Ti na Kopcj-e'-n^m tr<*-». Ležala ie ra tlela; rev?eo je ob r*~l o^lvidno z^blo in rnri« jerra'a se je kard^labra crs*nr sv-ttlpVc. Iz m'»čn-*?a »^lo^a*« |o Je reSil stražnik, ki Jo je od* '>. stiTne sin Leopold ki je vzel v hiši sekiro ter tekel v hlev, kjer je očeta udaril s tako silo po glavi, da se Je ta tekoj zgrudil mrtev na tla. Preklal mu je glavo. Med tem časom je prišla proti hlevu hčerka Matilda. Ko jo je Leonold zagledal, je drvje rarkačen Planil proti njej ter Jo skušal udariti. Prestrašena setra je zbežala preko pašnika, morilec pa za njo. Dohitel jo je. Zavihtel je sekiro In tudi Matilda se je mrtva zgrudila na tla. Bestljalnl zločinec jo je nato še z nožem zabodel v prša. Po strahovitem zločinu je odšel Leopold do vaškeaa potoka, si tam mirno opral krvave roke In odš^I v Kozje. Očividno je :mcl namen, da ubije Je drugo sestro Ano. Med potjo so ga pr'jeli orožniki in ga uklenjenesa odpeljali v zapore. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 3. iam-arja 1925. Stev. 2 Gospodarstvo. Položaj štirih največjih nemških bank. . Zanimivo jc ogledati si poiož*; glavnih aemških bank po uvedbi nove zlate vaiuie, Ted! pri nemških bankah, kakor pri vseh nemških delniških družbah, morajo biti v gotovem roku bilanc« in vsi računi prevedeni na zi«ro podlago, v zlate marke (1 zlata marka ~ 1 nova rajhmarka =1 reatea marka ali 1 bilijon papirnatih mark). f*re-težna večina glavnih nemških delniških elružb je že objavila nove zlate bilance; isto so storile tudi vodilne velik« nemške banke v zlatih bilancah začetkom !. 1924. Glasom teh biianc je znašal ktjp*ta; L ja-nnarja 1924 »Deutsche Banka fSO milijonov, rezerva 5C milijon., »Dlskon*o-Gcse?lsch3ft« kapital 100 'milijonov, rezerva 34 milijonov. »Dresdenbank« kapital d milijonov, rezerva 22 milijonov. »Darmsiadt-Natlon&ibankj kapital 60 milijonov, rsxerva miliionov zlatih mark. Cc si ogledamo Številke v zlatih bilancah nemških bank. pridemo do sledečih zaključkov: Reparacije, ki jih Je določila ver-eaillska mirovna pogodba, in drutfe vojne izgube, so prizadele veliko škodo tudi nem-škim bankam. Tako je izgubila »Deutsche Bank« po mirovni pogodbi vsled svo;e ude-lefbe v inozemskih denarnih ravodfh nad 150 milijonov zlatih mark. Tekom inflacij-- asih let, ki so trajata do jeseni 192S. so zla-stJ mnogo trpele nemške bank-e; dočlm so se trgovska in ind<:s;rij\ka podjetja vsaj deloma zavarovala pred katastrofalnim padcem nemške valute, ie bilo to pri bančnih podjetjih izključeno. Po obstoječih zakenih tn tradicijah banka ne srni Špekulira;! z denarjem svojih klijentov In zato tudi nem-ike banke niso racale izogniti teli:im posledicam Inflacije. Potrpežljivo so morate gledati kako si izpcjscdukjo njihovi upniki kredite, ki so Hh vračali poznsie v neprimerno manjši vrednosti. Denar, ki so ga Vložili upniki, so morale imeti banke n* razpolago v markah, ker bi bil ime! vsak poskus spremeniti te svote začasno v tujo valuto ne glede na odgovornost za kršitev zakona in običajev težke posledice za do-tične banke, kakor se te zgotlilo s raznim! drugimi podjetji, ko je mark« poskočila. Treba je torej zabeležiti kot veli-c uspeh nemških bank xö, da"se jim je posrečilo navzlic vojni Škodi In inflaciji tako urediti svo-Že poslovanje, da vel.'rxjo danes z& n^jsolid-oejse denarne zavode na svetu, kar je raz-Vntoo iz njihovih točfco in precizno sestavljenih bilanc Svojo akrivo »o |2fa£mialč nemške banke tako skrbno, da so v nii še znatne skrite rezerve. Tako n. pr. je imel« »Deutsche Bank« zadnje leto pred vojno svoja poslopja v 40 mestih Nemčije. č!jia bilance so znašale L 1913. 40 milijonov zlatih, mark. Sedaj pa Ima ta banka lastna poslopja v 100 mestih in vendar izkazujejo vse te njene podružnice za leto 1934. samo dO milijonov zlatih mark bilance. Ta sigurnost, ki so fc> ohranile »ernške Banke navzlic finančni in g«Kpodarsk: krizi v prvih povojnih letih, je dala tudi povod, da se Anglija in Amerika čedalje bolj zanimati za akcija nemških kreditnih zavodov. Solidni položaj nemških bank je tuTJ)d. DnevTio.se je prodalo 50 do 100 stotov. Plačevalo se Jc za It od 4025 do 4050, £a IIa od 4000 do 4025 za Ifla od 3950 do 4000 ČK sa 50 kg. Zadnje tri dni Se cene niso dvignile več. Pri mirnem proe metu jc razpoloženje zelo čvrsto, cone pa stabilizirane ter se pomikajo v ozkem okvi* ru 100 čK. Vsa zaloga obsega le pičlih 6000 stotov a 30 kg. — Savca hmeljarskih dru* Stev. —g Koruza v našem izvozu na pr\*em rr^eztit. V mesece novembru jc stopila v našem iz vosu :>a prvo mesto koruza. Me« Peca novembra se jc izvozilo 397.909 ton za vrc-Jucrt 922.4o3.0CJ Din. Vsega krtoiajtrga izvoza v enajstih mesecih j« bilo 3.506.8O4 ton za vrednost 5385379.793 Din Lansko leto je bilo v tej dobi izvoza 2,752.077 ton aa' vrednnost 7-2J0\8cO.828 d:nar>cv. Torej letos senaten nar&stek izvoza! Koruze se je izvozilo v letošnjem novembru 54.186 ton za 1209 milijonov dinarjev. Koruza >e šla v Avstrijo, Romunijo in Češkoslovaško. —S Produkcija faje v ZetflnJenTa državah dosega na leto vrednost pol milijarde dolarjev, ki pripade 5 milijonom farmarjev. Največ jajc s« proda v Newyorku. —g Martkoltura v Xalilomlp. Na bregovih Kalifornije je nastala nova gospodarska panoga z gojitvijo morske trave. Dolgo so smatrali razne obmorske rastline za nadlego, aH scasom so spoznali njihovo vrednost in jih začeli saditi na veliko. Iz morske trave se dobi gnoj, krma, niti za tkan'c, za podlago k posteljni oprav! itd. žetev znaša na leto nad pol milijona ton morske trave in industrija daje velike dobičke. —g Priseljevanja v Ameriko tekom fK» sfcateega leta 1*24. Iz Newyorka: Tekom fiskalnega leta od 1. julija 1923. do 30. Junija 1924. je bilo pripuScemh v Združene države 706.896 inozemskih prišeliencev, do-Č3m >e je v Istem leta le 76.789 inozemcev izselim iz Združenih držav. Pomembno je dejstvo, da se je sievflo priseliencev povečalo tekom zadnjih treh let. odkar ;c kvot-n: xakon stopil v veljavo. Število priseljencev tekom fiskalnega leta 1922 je znašalo 309 556, za leto 1923. pa 522 919 in za fiskalno leto 1921 nad 700.(00. To pomenja. da se le priseljevanje tekom zadnrh treh let vsako leto povečalo za okoli 2T0.000. Tekom fiskalnega leta je čez 200.000 priseljencev prišlo Iz Kanade In skoraj 90.000 Iz Mehike. Število inozemcev, ki so c»riš1i v ameriška pristanišča, ali so bili izključeni, ker niso odgovarjali določbam priseljeniških zakonov, morda ni bilo nikdar tako veliko, namreč 30.284. nasproti 20.619 v fiskalnem letu 1922/23. To pomenja, da izmed vsakih 2000 inozemcev. ki so prisil v ameriške 1 like, je bilo 33 izključenih in poslanih nazaj. Pretežna večin* vseh teh inozemcev je bila izključena radi dveh razlogov: ker so prišli čez kvoto ali ker se je smatralo, da utegnejo past* na breme javne dobrodelnosti (likely to become a public Charge.) Radi kvote je bilo povrnienih 10.114 ino7emcev in radi drugega razloga 8130. Med Izključenimi priseljenci je bilo 2436 skrivnih potnikov (stowawav) In 1 219 kontraktnih delavcev. V fiskalnem letu je bilo 6409 deporta-clj (odgonov tukaj že niiStanfen'h Inozemcev). To število je znatno vJšje od preisnjih let. 2092 izmed teh inozemcev Je bilo deportiranih radi tega, ker so nostall javno breme, 724 radi umobOinost'.. 6C2 r.idi nepo-stavnega prihoda v Združene Države in 525 zločincev. — P. L. L S. —« Dobave. Vršile se b:>do naslednje ofertalne licitacije: Dne 17. januarja 1925 or\ ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave 275 ma borovega rr.ostovnrga lesr (pragov). — Dne 23. Januarja 1925 pil ravnateljstvu državnih želemlc v Zazr»bu glede dobave terpentlna In s*katlva. — O.ie 22. januarja 1925 pH ravnate'Istvu državnih Železnic v Sarajevu glede dobave s*eklrr-skega materiala (cilindri, steklo za signale, vodomerno steklo itd) — Predmetni oglasi \ z natančnejšimi podatk! so v pisarni *rg 'v- j ske in obrtniške zbornice v Ljubljani totere- J seut^m na vpogled. To in ono. fkm teorija o postanku svetovja. fifadersa astronomija Je prišla do zaključka, da Kantova hipoteza o postanki«, svetovja iz prvotne kaotične megic pod vplivom prevlačnosti ne nudi radostne podlage 7^. znanstveno razlago procesa, ki je bil potreben, da se je razvilo *z prvotne anevi današnje stvarstvo. Istega mnenja so učeni astronomi tudi o Lapbccovi hipotezi. Vendar p* do najnovejšega časa astronomija ni na$!a druge, verjetnejše, temeliitejše m znanstveno dovolj prepričevalne razlage o postanku stvarstva. Zadnje čase deluje znanost na tem polju z!asti v 5rrteri izočevanja fäkozvaittn spiralnih meiler.ost!. Te megjenostl ram kažejo vedno svetlo jedro v sredini, od katerega se razprostirajo v dveh stroge diadem-mentrainih točksh »rokavi« s-pirale. Tam. kjer moremo opazovati tako meglenost od strani, je biio ugotovljene, da jedro spirale ni okroglo, temveč ima obliko pioščv.te leče. Iz tega so astronom! sklepali, da se jedro vrti. »n res, spektroskopična opazovanja so potrdila to domnevo. Poleg tega so astronomi ugotovili, da kroži jedro v smeri k spodnji strani rokavov spirale. Iz teg-a sklepajo, dE rokavi ne krožijo skupaj 1 jedrom. AH v rokavih so ugotovili kretanie materije od jedra. Ta dejstva se popolnoma ujemajo 1 matematično teorijo, in sicer: izračunano je, da se maksimalna velikost zmanjšanja me-glenosti krči z ozirom na Laplacenovo hipotezo v tem procesu se hitreje in da se morajo zunanji deli meglenosti odtrgati od notranjih; pri tern nastanejo kolobarji samo teda.. če megienost ni podvržena vplivu zunanjih sil privlačnosti. V slučajih takih (slabih) zunanjih si; prihaja matematika do zaključka, da mora snov teči is rr.eglenosit v dveh opredeljenih točkah, ki sta nekaka di-amentralna konca enega premera. Kakor vidimo, se to za enkrat docela ujerna s fakti, ki jih je ugotovila astronomija pri opazovanju meglenostL Al! zakaj ne privlačujejo notranje sl'.e snovi, ki teži iz jedra v rokave spirale, zopet nazaj v orix-trah kro^a ali elipse — tega pojava teorja doslej ni mogla rojasniti. Hipoteza pripisuje to pritisku svetlobe, v katerem vidijo astronomi tudi vzrok postanka repov pri kometih. Dalje se pa terorija zopet docela ujema z opazovanj:. In sicer: če so nastali rokavi spirale, morajo na^tat? v njih v regularnih razdaljah tudi centri zbiranja In zgoščevanja snovi. To je mogoče matematično izračunati, In res je ugotovila astronomija v vseh meglenostlh take centre. Lahko se celo iz-raČLna približna velikost mase, ki se zbira v teh križiščih. Pri tem vidimo, da odgovarja omenjena veiikost srednji velikosti zvezde. Novejša as*ronomija razlaga torej več ali manj trdilno postanek zvezd iz meglenostL Vprašanje *e. kako nastanejo iz zvezde plareti? Z drugimi besedami kako je nastal planetni sistem naSexa sclnca? Tu naletimo na zaprcKe. Matematični računi kažejo, da rJ.ineti ne morejD nasta:i iz zvezde, zakaj kadar se srK)v zgosti v zvezdo, se sicer od nje v gorovem hipu tes odtrga zunanja p'ast, al* v notrarjosti te plasti ne morejo nastati novi centri privlačnosti; plast ostane v obliki atmosfere okrog jedra Pod vplivom nadaTnega krčenja dobi Jedro podolerasto ^b!iko, ki ni več simetrična k oni kroženja, temveč ima obMko hruške. Snov se razvija dalje In dobi obliko takozvane peščene tire. s katero merijo gospodinje čis. ko knbajo v mehko jajca. Slednjič se snov razdeli v dve polovici, vez med njima se pretrga. TaKo nastanejo taknzvane dvojne zvezde. Te zvezde se čedalje bolj oddalju.ejo druga od druge In vsaka zase se lahko spremeni zopet v dvojno zvezdo. Na ta način s* fie lahko razlagamo na podlagi Kant-Laplacovc hipoteze različnost zvezd, ne pa planeta. Analogije našega planetnega sistema nimamo nikjer na nebu. In tako si razlaga najnovejša hipoteza, ki smatra postanek našega solnčnega si'.!e:na za izredni, posebni in izierrnf slacaJL ta p~c-ces takole: Nase sclnce je slo :*ekoč tik mimo neko dru^e zvezde. Privlačnost te zvezde je povzročila na solncu več pertur-bacij, slično kakor je posledica vp'fva, ki za Ima luna na zemljo, plima in oseka. Soinč-na snov sc jc tako zgostila na u»eh diametralno nasprotnih straneh in čim bolj se je ta zvezda približevala nagemu solncu. tem bolj se jc od teh dveh strar.j raztezala v do!f:no. Slednjič te ra dreh krajih snov prodrla iz solnca. V teh dveh prostorih so Tikštali pozneje centri zgostitve, kakor v rokavih spiralnih ntegknostfc In Iz teh centrov so naspali naši planeti in nj;b spremljevalci- Roman izgubljenke... Zastrupila svojo prijateljico. Povodom revizije je bila v Beogradu prijeta od detektiva neka devoika, ki je Izjavila da je brez pos^a ter da se pise Rosa Jevtovič, rodom iz Subotice. Pri zasliševanju je dekle, ki je staro 23 !et. izpovedalo zanimive podrobnosti iz svojega iivljeuja. Je to cel roman. Pred tremi let! jc pr;5ir» Rosa iz javne his-e v Beograd, kjer je iskala mesta služkinji. Dobila je služoo pri vpokojencu Milu-tmu Jovičiiiču v Knez M.haj.lovl ullct v i^ti hiše je bila ted! njena prijateljica, kar pa je postalo za Roso usodno. G. JoviČIč je bil bogat človek, njegovo stanovanje je bilo razkošno urejeno, vendar je on popolnoma zaupal novi služkln.i, ki je imela ključe do vseh prostorov Nekega dne pa Je Rosina prijatelji :a Milka nagovorila prvo. da ukrade gospodarju nekaj predmetov In Jfh nato proda. Rosa je pos'uSala prijateljico In nekega dne, ko g. Jovičiča ni bilo d'.ma, je ukradla več obleke ter par drugih predmetov in jih odnesla k Milki. Ta ;i je dala za vse skupaj 100 Din. Drugič je Rosa zopet izvršila več*o rr»tvmo pri svojem gospodarju. To oct pa }e Jovičic" opazil, da je okrajen in ire zadevo priiavi: policiji. Tatvine je bila takoj csumijena služkinja, ki je bila ->dpcliana v zapor. Na policiji jc Rosa navedia, da s*j pKe Jevroslma Miletič in ker nI nihče vedel za njeno pravo ime je bila pod tem imenom kaznovana In zaprta. Dobila je 2 leti težke ječe. Ko je Rosa prestala kazen, je bila njena prva pot k prijateljici Milki, nad katero se je hotela sedaj maSČevati. fskaioč posla po Beogradu je r*ek-ga dne Rosa zaznala za bfva!!*če prijateljice Milke. Ods^ je v njeno stanovanje v Saraievski ulici. Milka je bila težko bolna in ležala le v postelji. Toda Rose nI to oviralo pri njenem načrtu. Na vsak način se je hotela maščevati nad njo. Ostala je nekaj dni pri svoji prijateljici In ji v bolezni pomagala. Neko noč je imela Mi*ka hudo mrzlico. Rosa ji je nalila v skodelico raztopino sode in ji dala rekoč, da naj popije, čeS da je mleko pc^e^ano s kakavom. Nič hudega sluteč je Mi'ka naglo popila raztopino, Posa pa je pobrala svoje stvari m pobegnila. MilHo so kasneje prepeljali v bolnico, kjer je umrla, ne da bi se zavedla. PbBcJla je bi!a mnenja, da se je Milka vsled neozdravljive bolezni sama zastrupila. Po storienem zločinu je Rosa izginila iz Beograda Ir odšla v N*>vl Sad. kjer se ie zonet l«^51" -*-*r^nra rpokllca*. Iz Novega car,a ro -o izgnali v s* botfco. Na nepojasnjen na*ln pa se ie Rosa neVcga lepega dn^ pojavila v Budimpešti. Nekaj ča^a je tam z'vc'a kot cestna prostitutka, dokler 'o ni polička prijela In pognala preko meje. Rosa je prišla v Zemun, kjer pa je ostala samo malo časa In odšla nato v Beograd, kjer je bila pri raciji prijeta. Ro^a k* bila izročena sodišču. Iz Geijs. —c Dtopoljeno /ensko. s!aro i\;~z 50 let, so na Novega leta okrog 10. dopoldne potegnili nasproti gostilne Konfidenti za kemično tovarno iz Voglajne. Kdo je biia uto-plienka in kako jc zašla v vodo. bo pokazala preiskava. Okrog stanu; >či so pravili, da so prejšnji večer okrog v. slišali na mestu, kjer so našli utopljenko, klice na pomoč. Po obleki sod::: je bila utopljenka delavka. — Na mestu, kjer so našli truplo za cesto, ki pelje iz Zavodne v Cret, bi kazaio postaviti ob Voglajal 0£r*.:o. To mesto je posebno v temnih nočeh za pasante skraino opasno. Treba samo r.erodnesa koraka In človek se lahke skotalt v tam Kioboko Voglajno. Zato n! Jzkliučeno. da se je v tem slučaju dogodila nesreča. Za odstran.'enie nevarnosti naj bi se merodalm krogi, pod katerih upravo ta cesta spada, zanimali. —c Sllvesirovo v Celju. Kakor vsako !etov je tudi 'etos bilo v Celju na Stlvestro-vo precej 2:vahno. V Narodnem domu se ;e vršil dobro uspeli Silvestrov veier Celjskega Sokola. Pil je dobro obiskan. Program večera je bil lep. posebno je ugajala polnočna alegorija, ki jo je Insceniral c. Matija iienčan. Vršili so se Se drugi Silve-sfrovl večeri, tako v soj. v Unionti, »Bratstva« pri »Balkanu« Itd. Novoletni dan je bil dopolJne meglen, popoldne pa je posijalo prijetno solnce. —c Uudvk gibanje v celjski župniji v tete 1924. Rojenih je bilo 42] in sicer 21S noskih, 203 ženskih. Umrlo jih le 407 In sicer moških 214. Žensk 193. Poročenih je bilo 179 parov. — Mrtvorojenih je bilo 35, nezakonskih 100 —c 1'mrl |e na Ljubljanski cesti b;vši lastnik celjskega parnega kopališča g. Marko Tratnik. Pokojni je bil ugledna oseba in svoj čas tudi nemški občinski odbornik mesta Celja. —c Nezaslužena sreča. Na železniški tir rred talcem in £t. Petrom sta se v samomorilnem namenu vrgla 2 fanta (eden iz Ootovelj. drugi iz 2alca) v starosti med 2» in 30 let. Strojevodja, ki jih je opazil, ie ustavil vlak se pravočasno in jima rešil življenje. Tirtstika in spori INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME. — Dunaj: ^lorisdrri-Ostmnrk 1:0. Večina dunajskih moštev pa Je gostovala v inozemstvu. Naravnost katastrofalen poraz je doživela Admirn, ki Je bila v Pragi od Sparte poražena s 7:0. Amatcurl so v Turlnu le s težavo zmagali proti PC Torino v razmerju 1:0. Slmmerlng je igral v Bazlu proti knmb. moštvom PC Basel in Corcordija ter zmagal s 5:1. V Aleksandr'jl Je zmagal Rapid nad Union Sportlva s 4:2. Medmesčna tekma Praga-Dresdcn le konč-la z 1:0. Elberfeld: Slavila (Praga) - Sport und Spielverek.'gung ?:0. Barcelona: PFC (Prag?) : TC Barcelona ! :0. GRADJANSfQ V FPHnURGV — Freiburg. 1. j an. Gradjanski (7 s ib;-FC Preifrarg 2:3. — 31. lan. 192.4 ob 2k: VLADIMIR KAPUS + Ljub! Rog )e nocoj ob 9. uri re51 zemske^a tiTTienic, nadlog tn težav ter poklical k sebi našega ljubljenega soprog* o?, očeta, starega očeta, brata In ttrlca, gospoda Antona Rog+li eflrfinSkstrsfcaajo mojatrei W Spa>«fnjl ilikl. Premini i je v 65. teta starosti, previden s svetimi zakramenti m vdan v vol'o božjo. Potreb Ijublene^a pokojnikn bo v soboto, 3. *a-nusrla 1925 cb 3. mi poo. iz hiše žalosti, Sp. SiSka fiter. 62. na ookcpftil&s k Sv. Križa. $p«Ml#ija tlaka, 1. jenuarja 1925. IVnnn Bognl|, sop-oga. — Pavla lern roj. «trajali. ha. — V»nlevv aVaton, **e*ert sinovi. — M. Kotlr roj. B?geij[v se«tta. — Beetiara, Metala« Toačka, sinahe. — Marta, Manilas Harfam, Tara. Tam tka. Pete», Maina, l^naa in Ladaa. Tat vanai In ramaJa:e, 10 Pisemski sapir prioorola Harodna hnjigorna. Specijalno i5i t enaajlipan]e 1 kakor tudi razne kovinas'e predmete, r.apisne table, po-stePe, mize, stole iid. Izvršujem vsa pleskarska, ličar-ska, sobo- in Črkoslikarska dela po zelo ugodnih cenah. Fraao Bokal« Calovaka oaatai 6S Zg SJ^ka (poleg mitnice) Živo perutnino kupuje stalno w vsaki mnolini in aicaro pohance, kuro za pefii« kuro in purana tar plafia po najboljših dnevnih oonah Em V AJDA, CAKOVEO. MEDJIMURJE, telet. 59,3,4. 16^ T Zrn a>r «evora uoravo ftai aa prtfoil Ptaiuja aaj vfiapra1. H1HLI OGLASI Caaa manh oglasov v?^aka beseeio 30 para. — Halreartjc sra Din Hišnika, oženjenega. zanesljivega in poštenega, po možno* sti šoferja, samo s prvo* vrstnimi referencami, ki bo obenem uradni slug«, sprejme veliko podjetje za svojo novo palačo — Oženjeni brez otrok ima« jo prednost. — Ponudbe je pos'ati na upravo »SI. Naroda« pod »Hišnik, šofer/8«. Službo t pisarni išče narednik« ki želi iz* stopiti iz vojaSkc službe. Star 25 let, ima pet raz. redov gimnazije in je vajen vseh pisarniških del. Naslov nove upra* va »SL Naroda«. 2 Zanesljive potnike, le s prvovrstnimi referen* rami, ki bi žcMi vzrti se* boj ti'di zelo idoče blaijo, išče Pletama, Ptuj, po^Ti predal št. 5. 7954 I Stanovala | Dve sobi s kuhinjo, krasna let.»ini inečni vodi reko K.rkc, sc radi selitve takoj prodi. — Poleg se nahaja tri ora*c zemlje, ki jc zelo prikladna za večje pvdjzt* jc. Plačilni pogoji ugodni. Pojasni!« daje Ivan Mo» govae, Krka pri Stični. 7956 Slavonska podravska železnica išče dva Inženirja kateri so sposobni v gradnil Železnice in v vzdrževanju 2e eznskih proti Služba se lahko nastopi ta^oj ter je stalna in rvezana z evm-taelno piav co d > pokojnine. V prošnji ae ima o*naeitt plačilne zahteve ta na ves i dosedanje službovanj? ter je nasloviti na ravna« telj9tvo zgcrai imenovane železnice v Beliscu. 7936 Razpis. Podpisano županstvo razpisuje službo obtfns^ega daaorfa. Prošnje je vlagati do 10. januar,a 1925. V prošnjah je navesti event. strokovno znan,c. Plača po dogovoru. Natančnejši pogoji se izvedo v občinskem uradu med uradnimi urami. ŽUPANSTVA OBČINE VI«. gna«CIPIIPT-rrir|-r- m, i-gfg lastnina in tisk »Narodno 8834