no,^ fj

. i  #O' v*

/L k


ZAKONI IN UREDBE

LXIII. ZVEZEK

Poslovnik

za občna upravna oblaslva

s predpisi in obrazci
za računovodstveno in blagajniško
službo

Priredil
Pohar Robert,
urednik

„Službenega Usta kr, banske uprave dravske banovine* 1

jfl

V Ljubljani 1940

N.

Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani

s~

Zakoni in uredbe

LX1II. zvezek

Poslovnik

za občna upravna oblastva

s predpisi in obrazci za raeunovodstveno
in blagajniško službo

Priredil

Pohar Robert,

urednik »Službenega lista kr. banske uprave dravske banovine«

ffl

UUSUAHA Bj 1IL 23.53

^»KUR-^

V Ljubljani 1940

Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani

(Predstavnik tiskarne O. Mihalek)

734i>6'


Vsebina

Stran

Poslovnik za občna upravna oblastva.

I. Uvodne določbe.1

Naloga in veljavnost poslovnika.1

II. Prevzem in pregled pošte.2

Prevzem pošte.2

Odpiranje pošte.:.3

Prevzem in odpiranje denarnih pošiljk.3

Odpiranje posebnih pošiljk.4

Uničevanje kolkov. Nedostatki v kolkovanju ....  4

Vložna štampiljka.5

Dodelitev pošte delovnim edinicam.5

Označba prilog.6

Prilaganje ovoja.  6

Pregled pošte.7

Vloge v neuradnem jeziku.8

Dostavljanje spisov pisarniškim razdelkom radi vpisa 8
Posamez dospeli in nujni spisi.9

III. Vpisovanje.9

Pisarniške knjige.9

Vložni zapisnik .9

Vpisovanje.10

Spisovni seznam. 10

Označba vsebine predmeta.10

Spisi, ki se ne vpisujejo.11

Spisi, ki se ne vpisujejo pod posebno številko ... 11
Vpisovanje spisov, ki se pošiljajo v izjavo ali v
obvestitev.12

IV

Stran

Indeks.12

Indeks tujih vložnih številk.13

Poverljivi in strogo poverljivi spisi.13

Vrstni red vpisovanja.14

Priključevanje prejšnjih spisov.14

Dostavljanje spisov v reševanje.14

Zbiralna pola.14

IV. Reševanje in odobravanje spisov.15

A. Red v spisih. Odstopanje zaradi nepristojnosti.

Priskrbovanje manj važnih podatkov in pred¬
hodne obvestitve.15

Red v spisih.15

Odstopanje zaradi nepristojnosti.16

Sodelovanje med delovnimi edinkami ....  16

Priiskrbovanje manj važnih podatkov.16

Predhodne obvestitve.17

B. Rešitve . ..17

Rešitve v izvirniku brez osnutka.17

Osnutek rešitve.18

Zaporedno pisanje. 19

Uporaba prostora.19

Glava .. 19

Naslov .20

Besedilo.21

Navodila glede prepisovanja.22

Navodila glede odprave.22

Dostavljanje izdelanih rešitev drugim delovnim

edinicam.22

Dajanje spisov v rokovno evidenco.23

Datum in podpisi.24

Rokopis.25

C. Odobrovanje rešitev in njih dostavljanje v prepis

in odpravo.26

Predlaganje v odobritev.26

Odobrovanje.26

Dostavljanje rešitev v prepis in odpravo ... 27

v

Stran

C. Ukrepi za pospešitev in uproetitev reševanja . . 27

Nujni spisi. Vrstni red reševanja.27

Tiskani obrazci. Štampiljke z besedilom. Reševa¬
nje po navodilu.28

Narekovanje.28

Zahtevanje poročil. Poročanje.29

Dostavljanje prepisov.29

Preprečevanje nepotrebnega prepisovanja ... 30

V. Prepisovanje in odpravljanje spisov.30

Pisarna ..30

Pisarniška štampiljka. Pisarniški kontrolnik ... 31

Prepisovanje.31

Primerjanje.32

Podpisovanje. 33

Kuvertiranje odpravkov.33

Priporočene, poverljive in denarne pošiljke ... 34

Odpravne knjige.34

Odpravljanje.35

Vračanje preostalih spisov.35

Dostavnice.35

Nujni spisi.36

Posojanje spisov. Vračanje spisov.36

VI. Izpisovanje in urejanje spisov v arhivu.36

Izpisovanje.36

Spisi, ki se pošiljajo v izjavo ali obvestitev ... 37

Rokovna evidenca.37

Rokovni koledar.38

Urejanje spisov.39

Vezanje spisov.39

Vezanje prilog.39

Urejanje spisov v arhivu.40

Jemanje spisov iz arhiva ..40

Izdajanje spisov in njih prepisovanje.41

Odbiranje (škartiranje) in uničevanje spisov ... 41

Javna uporaba spisov.42

Red v pisarniških razdelkih.42

VI

Stran

VII. Zbirke. .42

Zbirka tiskanih obrazcev.42

Zbirka načelno važnih rešitev.43

Zbirka normativnih rešitev.43

Službene novine. Uradni listi.44

Knjižnica.45

Vodite v registrov in knjig.46

VIII. Poslovanje z denarjem in denarnimi vrednotami . . 46

Ustroj službe.46

IX. Nadzor nad poslovanjem.46

Poslovni izkaz.46

Mesečni nadzor nad zaostanki.47

Dnevni in mesečni nadzor nad zaposlenostjo ... 48
Pregled denarnega poslovanja.48

X. Hišni red.48

Pisarniški delovni čas.48

Referiranje.49

Sprejemanje in obveščanje strank.49

Občevanje z zastopniki časopisja.50

Občevanje s priznanimi zastopniki tujih držav ... 50

Seje.50

Uradni prostori.51

Pisarniški material in inventar.52

Uporabljanje telefona.52

Zavarovanje uradnih prostorov in zgradb ....  52

XI. Prehodne in končne določbe.53

Urejanje spisov iz dobe pred uveljavitvijo poslovnika 53
Odbiranje in uničevanje spisov iz dobe pred uve¬
ljavitvijo poslovnika.53

Vezanje spisov iz dobe pred uveljavitvijo poslovnika 53
Uveljavitev ..54

VII

Dodatek. Stran

Ministrski razpis iz 1. 1931. glede postopka državnih in
samoupravnih oblastev z denarnimi vrednotami ... 55
Ministrski razpis iz 1. 1932. glede poštne denarne knjige
pri državnih in samoupravnih oblastvih.67

Priloge k poslovniku.

Obrazec 1: Poštna prevzemna knjiga.

Obrazec 2: Vložni zapisnik.

Obrazec 3: Spisovni seznam.

Obrazec 4: Indeks.

Obrazec 5: Številčni register.

Obrazca 6 in 7: Predhodna obvestila.

Obrazec 8: Referatna pola.

Obrazec 9: Evidenčni list.

Obrazec 10: Poslovni izkaz.

Priloge k ministrskima razpisoma.

A. Obrazec za partijalnik št. 1.

B. Obrazec za partijalnik št. 2.

C. Obrazec za knjigo denarnih pošiljk (amanetnik).



Na podstavi t. 9. § 54. finančnega zakona za 1.1939./40.
predpisujem po odobritvi ministrskega sveta

poslovnik

za občna upravna oblastva.*

I. Uvodne določbe.

Naloga in veljavnost poslovnika.

Člen 1.

S tem poslovnikom se določa način poslovanja in
ravnanja z uradnimi spisi. Po tem poslovniku postopajo
vsa občna upravna oblastva, vsa državna oblastva notra¬
nje uprave kakor tudi druga državna upravna oblastva,
za katera ne veljajo posebni predpisi glede poslovanja
in ravnanja z uradnimi spisi, mestne občine pa, če ni¬
majo svojega poslovnika ali posebnih poslovnih pred¬
pisov. Ostale občine morajo postopati glede na svoje raz¬
mere in potrebe ustrezno predpisom tega poslovnika.
Predpisi tega poslovnika se ne uporabljajo na poslovanje
in ravnanje z uradnimi spisi ministrstva za zunanje
posle ter diplomatskih in konzularnih zastopništev kra¬
ljevine.

* »Službene tiovine kraljevine Jugoslavije« z dne
20. X. 1939., Št. 240/LXXXIV/663 in popravki z dne
11. XI. 1939., št. 259/XC/733. — »Službeni list« št. 638/100
iz 1.1939.

i

2

Ravnanje z uradnimi spisi, kakršno predpisuje ta
poslovnik, traja od trenutka njih prejema v uradu do
ureditve rešenih spisov v arhivu oziroma do njih pre¬
daje naslovnikom ali pošti. Z uradnimi spisi imajo
opravka razde lek za prevzem pošte, pisarna, arhiv in
drugi pisarniški razdelki, kolikor ni oprava dela teh
poslov stvar referentov samih.

II. Prevzem in pregled pošte.

Prevzem pošte.

Člen 2.

Pošto p revzema uslužbenec, ki je za to določen, s
svojim potninT čitljivim podpisom. Prevzem spisov, ki
prispejd"š~pošto, se potrdi po veljavnih poštnih pred-
pisih v poštn ih dostavnih knjigah, na povratnicah ipd.,
prevzem drugih spisov pa v zadevnih dostavnih knjigah
ali pa z vnaprej pripravljenimi dostavnicami. Če pred-
ložitelj osebno preda vlogo in ustno zahteva potrdilo,
mora uslužbenec, ki jo je prevzel, tudi sam izdati pre¬
vzemno potrdilo.

Pošto, ki prispe po pošti, donaša za to določeni
uslužbenec, ki mora imeti pooblastilo po predpisih.

Uslužbenec, ki prevzema, ne sme zavrniti prevzem
pošiljke ali med uradnimi urami neposredno predane
vloge, ki je naslovljena na urad, niti je vrniti, razen v
primeru člena 6. Če neposredno predana vloga nima
podpisa, se postopa po veljavnih predpisih. Vloge, ki so
naslovljene na druge naslovnike in ki so uradu dostav¬
ljene pomotoma, se kratkim potem pošljejo proti potrdilu
pravemu naslovniku.

Druge uradne osebe smejo prevzeti pošto v uradu
samem le, če je pristojni uslužbenec  zadržan in če je
nevarnp odlašati  V takem primeru morajo takoj obve¬
stiti neposrednega starešino. Izven pisarniškega delov¬
nega časa prevzema brzojavke in druge nujne pošiljke

3

dežurni uslužbenec. Zunaj urada smejo prevzeti vloge,
ki se predajo neposredno In ki so naslovljene na urad,
izvzemši  tiste, ki so vezane na rok (ugovori, pritožbe),
samo uradniki, ki so na uradnih dneh, kadar so pa na
drugih uradnih potovanjih, pa samo tiste vloge, ki so v
zvezi z zadevo, zaradi katere potujejo.

Odpiranje pošte.

Člen 3.

Uslužbenec, ki je določen za prevze m pošte, vpiše
pošto v poštno prevzemno knjigo (obrazec 1) in jo s to
knjigo izroči uslužbencu, ki je določen za odpiranje po¬
šte, če ni sam za to določen.

Ce se ne ujemajo označbe na ovoju (vložna številka,
naslov) z vsebino ovoja ali če manjkajo priloge, se to
ugotovi z zabeležbo na spisu samem, ki se mu priloži
tudi ovoj. Če v ovoju vobče ni spisa, označenega na ovoju,
se to ugotovi s poročilom, ki se mu priloži tudi ovoj.
Tako se postopa tudi v primeru, če so v ovoju priloge
brez vloge.

Prevzem in odpiranje denarnih pošiljk.

Člen 4.

Denarne pošiljke (denarne poštne nakaznice, de¬
narna pisma) kakor tudi pošiljke s priloženimi denar¬
nimi vrednotami prevzema in odpira za to posebej do¬
ločeni uslužbenec, po okoliščinah ob navzočnosti prič.
Priloženi  spremni spisi, če so, se dostavijo s potrdilom
o prejemu vrednote na spisu samem razdelku za pre¬
vzem pošte, ki postopa z njimi tako, kakor je določeno
glede druge pošte. Če se šele pri o dp iranju pošte po¬
kaže, da je vlogi priložen denar ali denarna vrednota, se
pošlje vloga hkrati z vrednoto omenjenemu uslužbencu.

Določbe tega člena veljajo tudi, če so vlogi priloženi
iieii ničerii  kolki.


4

Odpiranje posebnih pošiljk.

Člen 5.

Uradn emu starešini se izročajo neodprte:

a) pošiljke, ki so osebn o naslovljene na starešino;

b) uradn e poši ljke, na katerih je označeno, da jih
mora .starešina osebno odpreti;

c) druge pošiljke, kolikor se po ustaljeni praksi ali
po posebnih  navodilih ne odpirajo v razdelku za prevzem
pošte.

Če vrne starešina take vloge razdelku za prevzem
pošte, se postopa z njimi tako, kakor je to določeno glede
druge pošte.

Pošiljke, ki so naslo vljene na posamezno ustanovo
urada (n. pr. na ekonomat) ali na kakega uslužbenca
oseb no, se pošljejo neposredno tej ustanovi ali temu
uslužbencu. Ce spada zadeva v občni poslovni potek,
jo vrne prevzemnik s kratkim pojasnilom razdelku za
prevzem pošte.

Odpir anje poverljive in strogo poverljive pošte spada
v pristojnost uslužbencev, ki so za to določeni. Odpiranje
ponu db (ofert) v zvezi z ofertno licitacijo spada v pri¬
stojnost ofertnih komisij.

Uničevanje kolkov. Nedostatki v kolkovanju.

Člen 6.

Kolki na prošnjah ali prilogah se morajo takoj uni¬
čiti po predpisih. Glede prevzemanja nekolkovanih ali
nezadostno kolkovanih vlog, za katere je treba plačati
takso, kakor tudi glede postopka z vlogami, na katerih
se ugotove nepravilnosti v kolkovanju, veljajo predpisi
zakona o taksah ter taksnega in pristojbinskega pravil¬
nika. S kolki, priloženimi ali predanimi s spisom, katerih
ni uničiti ob prevzemu spisa, se ravna kakor z gotovim
denarjem.

5

Vložna štampiljka (prezentatum).

Člen 7.

Na prevzeti vlogi se pritisne vložna štampiljka (pre¬
zentatum) urada, n. pr.

Kraljevina Jugoslavija

Kraljevska banska uprava vardarske banovine
Skoplje

Došlo . 19.

Vložna štampiljka se pritisne, skladno z načelom
zaporednega pisanja, neposredno pod besedilo na levi
strani, toda tako, da je besedilo vloge čitljivo tudi na
drugi strani. Če se ne more pritisniti na spisu samem,
se vzame nov list in se prišije spisu.

V razdelku za prevzem pošte se izpolnijo v odtisku
vložne štampiljke samo vodoravna rubrika »Došlo« ka¬
kor tudi prva in tretja navpična rubrika (»Delovna edi-
nica« in » Priloge« ).

Dodelitev pošte delovnim edinicam.

Člen 8.

V prvi rubriki odtiska vložn e štampiljk e se označi,
kateri delovni edi nici,  t. j. oddelku, odseku ali razdelku,
če vodijo poseben vložni zapisnik, pripada posamezni
spis, O tem odločajo v prvi vrsti veljav ni predpisi o pod¬
ročju posameznih edinic, če pa takih predpisov ni, navo¬
dila, ki jih izda uradni starešina. Sicer pa veljajo tale
načela:

6

a) spis i, ki so se poprej obravnavali v kaki delovni
edinici"  se dodele isti delovni edinici;

b) občasna in druga poročila se označijo po tem,
katera edinica jih je zahtevala;

c) pospešnice se označijo na edinico, kateri se je
dodelil spis, čigar rešitev se poganja;

č) s časniki, časopisi ipd. se postopa po izdanih
navodilih.

Ce se po vsem gorenjem ne ve, komu pripada kak
spis, naj se zahteva kratkim potem navodilo od šefa pi¬
sarniške službe (šefa glavne pisarne).

Vsaka delovna edinica urada ima v razdelku za
prevzem pošte svoj poštni predal.

Označba prilog.

Člen 9.

V tretji rubriki odtiska vložne štampiljke se označijo
priloge, in sicer po številu, morebiti tudi po teži. Priloge
posebne važnosti (n. pr. postavitveni dekreti, državljan¬
ske izkaznice) se označijo poleg števila tudi po kako¬
vosti.

Priloga, ki obsega več listov, predstavljajočih dele
zaporednega besedila, velja kot ena priloga. List, če¬
tudi je zvezan z drugim, pa je po svoji vsebini sam zase
celota, se šteje za eno prilogo. Tudi ovoj[ velja kot pri¬
loga, kadar ga je treba priložiti.

Spis z večjim številom prilog se zveže z vrvico. Prav
tako je treba postopati, če je nevarnost, da padejo pri¬
loge iz spisa.

Prilaganje ovoja.

Člen 10.

Razen primerov iz člena 3. se priloži ovoj spisu kot
priloga, če je dospela pošiljka priporočeno ali če se iz
spisa ne da točno razbrati ime predložitelja, datum ali
kraj, od koder je spis poslan, kakor tudi v primerih, v

7

katerih utegne biti važen dan oddaje na pošto ali vobče
poštni pečat (pritožbe, prošnje za službo glede na razpis
ipd.).

Če je v kakem ovoju več vlog, katerim bi bilo treba
priložiti ovoj, se ovoj priloži eni, drugim pa se priložijo
overjeni prepisi ovoja z označbo spisa, pri katerem je
izvirni ovoj.

Pregled pošte.

Člen 11.

Tako po prednjih določbah dodeljeni spisi se vpišejo
v dostavne knjige posameznih delovnih edinic, kjer ni
delovnih edinic pa v delovne knjige posamezni h. .-refe¬
r entov . in se potem predložijo z dostavnimi knjigami
šefom delovnih edinic, pri  občnih upravnih oblastvih
prve stopnje pa uradnemu starešini v pregled. Starešino
opozori na važne in nujne spise uradnik, ki ga on za to
določi. Starešina sme tudi odrediti, da pregledajo pošto -
vobče samo pristojni referenti, s tem da morajo o do¬
spelih važnih spisih o pravem času poročati svojim nad¬
rejenim.

Pregledovalci^ jmšte — šefi delovnih edinic — da¬
jejo po potrebi na spisu odredbe glede poslovne poti,
kakor n. pr. glede dodelitve spisov uradnikom v obrav¬
navo, zlasti kadar se napravi izjema od določene razde¬
litve poslov; glede sodelavcev; glede nujnosti rešitve; o
tem, koga je treba še obvestiti o dospetju spisa, preden
se ta vpiše; komu je treba predložiti osnutek rešitve v
odobritev; da li je pred rešitvijo potreben razgovor ali
sporazum in s kom; da li je potreben pred pričetkom
osnutka rešitve opis dejanskega stanu in obrazložitev za
izdelano rešitev; da li je treba predložiti osnutek rešitve
osebno v odobritev idr. Če je referent sam pregledovalec,
daje po potrebi sam na spise navodila glede njihove
konceptne ali pisarniške obravnave; glede priključitve
samostojnih spisov, ki so v zvezi s predmetnim spisom;
glede izločitve spisa idr. Spisi se morajo praviloma reše-

8

vati na podstavi priključenih prejšnjih spisov. Če je to
možno brez prejšnjih spisov, sme spis pri tej priliki tudi
rešiti, zlasti kadar gre za samo formalno rešitev n, pr.
vložitev k spisom.

Take odredbe in navodila se dajejo desno od vložne
štampiljke ali pod njo. Označbe nujnosti in evidenčni
roki se pišejo z rdečim črtnikom ali z rdečilom. Glede
drugih odredb in navodil se priporoča, da pridrže sta¬
rešina in šefi sebi izključno uporabo črtnikov določene
barve.

Pošta se mora pregledati brez odlaganja in pred
opravo drugih uradnih poslov.

Uradni starešina sme odrediti, da se daje prispela
pošta v pregled šefom delovnih edinic s spisi, vpisanimi
v dostavne knjige po vpisu v vložni zapisnik.

Vloge v neuradnem jeziku.

Člen 12.

Vloge v neuradnem jeziku se opremijo z vložno
štampiljko in se označijo priloge, potem pa se pošljejo
pristojni osebi radi označenja kratke vsebine. Nato se
dodelijo pristojni delovni edinici in pošljejo v pregled.

Dostavljanje spisov pisarniškim razdelkom radi vpisa.

Člen 13.

Ko se je pregled izvršil, pošljejo pregledovalci, če
se ne opravi vpis pred pregledom po petem odstavku
člena 11., pošto v dostavnih knjigah naravnost pristojnim
pisarniškim razdelkom radi vpisa.

Pri občni h upravnih oblastvih prve stopnje ali pri
drugih uradih in ustanovah, kjer ni delovnih edinic, po¬
stopa uradni starešina skladno z določbami člena 11. in
nato odda prejeto pošto s poštnimi prevzemnimi knji¬
gami, da se vpiše.

9

Posamez dospeli in nujni spisi.

Člen 14.

Pošta, ki dospe, ko je glavna pošta na ta način že
porazdeljena, se obravnava še isti dan, če je bila prejeta
eno uro pred koncem delovnega časa. Pozneje došla
pošta se sme združiti z glavno pošto naslednjega dne,
razen če gre za nujne spise ali za take, ki so vezani na
rok. V odtisku vložne štampiljke se označi kot datum
prejema tisti dan, ko je spis dejansko dospel.

Spisi posebne važnosti in nujne pošiljke pa se ob¬
ravnavajo takoj in posebej, ne da bi čakali na glavno
pošto.

III. Vpisovanje.

Pisarniške knjige.

Člen 15.

Vpisovanje se vrši s pomočjo vložnega zapisnika,
poleg katerega se vodi indeks. Po potrebi se sme napra¬
viti tudi indeks tujih vložnih številk.

Vložni zapisnik.

Člen 16.

Vložni zapisnik (obrazec 2) se prične vsako leto s
številko 1 in se zaključi s poslednjo številko vpisa dne
31. decembra istega leta. Če se je preskočilo mesto za
kako številko v vložnem zapisniku, je o tem treba poro¬
čati istega dne, ko se je opazilo, šefu delovne edinice
(uradnemu starešini), ki označi to prazno mesto v vlož¬
nem zapisniku samem za neveljavno. Drugi pogreški pri
voditvi te knjige se smejo popraviti, in sicer najbolje z
rdečilom, s podpisom šefa pisarniškega razdelka. Ob
koncu leta se zaključi vložni zapisnik z zabeležbo v na¬
daljevanju vložnega zapisnika, s katero se ugotovi, ka¬
tera vložna številka je poslednja. To zabeležbo podpiše

10

šef pisarniške službe (šef glavne pisarne, pisarniškega
razdelka), overi jo pa šef zadevne delovne edinice
(uradni starešina).

Vpisovanje.

Člen 17.

Posamezni spis se vpiše pod posebno vložno številko,
če vobče ni izvzet od vpisovanja ali od vpisa pod po¬
sebno številko. Vložne številke so zaporedne.

Spisovni seznani.

Člen 18.

Za vpisovanje predmetov posebne narave, glede ka¬
terih se pričakuje veliko število spisov (n. pr. priprave
za popis prebivalstva, pomožna akcija ob elementarni
nezgodi), se smejo uporabiti spisovni seznami (obrazec 3).
Tak predmet se vpiše s prvim spisom v vložni zapisnik,
izknjiži z besedama: »spisovni seznam« in se nato vpiše
v spisovni seznam. Seznam ima vložno številko prvega
spisa. Naslednji spisi se vpišejo izključno le v seznam, in
sicer z zaporednimi številkami seznama. Če se obravnava
predmet več let, se vzame v novem letu nova vložna šte¬
vilka, zaporedne številke pa se v seznamu nadaljujejo
ne glede na leto. Spisovni seznami s e osnujejo samo po
odredbi šefa delovne edinice  (uradnega starešine). Kri'
je zadeva končana, se hranijo pri spisu samem.

Označba vsebine predmeta.

Člen 19.

»Vsebina predmeta« (rubrika 5 vložnega zapisnika)
je kratka označba zadeve, za katero gre. Treba ji je dolo¬
čiti besedilo tako, da ne obsega samo vsebine zadevnega
spisa, temveč da pogodi in obseže v celoto tudi druge
spise, ki tvorijo ali bodo tvorili predmet. Pogrešilo je
n. pr., če se kot vsebina predmeta označi stanje postopka,

11

v katerem je zadeva, namesto da bi se označila zadeva,
ki se obravnava (n. pr. ne sme se navesti »Jovanovič
Jovan, pritožba« — temveč »Jovanovič Jovan, kazen za
nerednost — pritožba«).

Vsebina predmeta se označi:

a) pri spisu, ki je njegova vsebina vezana na osebo
ali kraj, najprej z rodbinskim in rojstnim imenom te
osebe ali z imenom tega kraja, nato pa z eno ali več
predmetnimi geslicami (n. pr. »Ravnik Janez, sprejem v
jugoslovansko državljanstvo«, ali »Zagreb občina, grad¬
nja klavnice«);

b) če vsebina spisa ni vezana na osebo ali kraj,
tedaj samo z navedbo ene ali več predmetnih geslic (n.
pr. »Zakon o osebnih imenih, izvrševanje«, »Zakon o
krajevnih imenih, spremembe«),

Ce je na prevzetem spisu že označena kratka vse¬
bina, vendar ne točno, potem le-ta ni obvezna za usluž¬
benca, ki vodi vložni zapisnik.

Spisi, ki se ne  vpisujejo.

Člen 20.

Ne vpisujejo se:

a) knjige in druge tiskovine ali drugače razmnože¬
vane stvari: »Službene novine«, službeni listi in druge
uradne občasne objave, brošure, prospekti, cenovniki
itd., kolikor niso priloge;

b) letna poročila o poslovanju javnih korporacij in
društev, vabila za prispevke za dobrodelne namene,
trgovinski oglasi itd.;

c) zahtevanja pisarniškega materiala.

Spisi, ki se ne vpisujejo pod posebno številko.

Člen 21.

Ne vpisujejo se pod posebno številko:

a) občasna poročila (seznami, pregledi, tabele) pod¬
rejenih oblastev in organov;

12

b) potrdila in poročila o prejetih ali izvršenih na¬
logih, obvestitvah, predanih rešitvah ipd., — kolikor se
ti posli nanašajo samo na javna oblastva ali organe;

c) dopisnice;

č) pozivi, da pridi oseba v urad.

Glede teh spisov se napravijo potrebne zabeležbe v
vložnem zapisniku pri številki temeljnega spisa, na spis
sam pa se pritisne vložna štampiljka, v njenem odtisku
pa se vpiše številka temeljnega spisa z označbo »K«.

S spisi, navedenimi pod a), se ravna tako, da dobi
vsako prvo občasno poročilo, ki prispe za zadevni rok
v isti zadevi, novo številko, vsa druga, ki se podajo
v istem roku in isti zadevi kot prvo, pa dobijo to nje¬
govo številko.

Vpisovanje spisov, ki se pošiljajo v izjavo
ali v obvestitev.

Člen 22.

Spisi, ki se pošiljajo drugi delovni edinici v izja¬
vo, obvestitev ali v kak drug namen, se pošiljajo in
vračajo po možnosti kratkim potem (člen 71.).

Indeks.

Člen 23.

Vzporedno in hkrati z vložnim zapisnikom se vodi
indeks spisov po imenih in po vsebini — snovi (obra¬
zec 4). Indeks je razdeljen v razpredelke po abecednih
črkah, le-te pa po potrebi v razpredelke po zlogih, ure¬
jenih po samoglasnikih, ki slede začetni črki.

Indeks, ki se vodi po imenih, se vodi po rodbinskih
imenih strank (ne zastopnikov) in imenih krajev [črka a)
člena 19.], pri čemer se upošteva, da se ena stranka ali
en kraj indicira pri istem predmetu samo enkrat.

IB

Indeks, ki se vodi po vsebini — snovi, se vodi po
najznačilnejši besedi predmetne geslice [črka b) čle¬
na 19.]. Ce se spis ne more dovolj točno označiti z eno
samo geslico, se mora indicirati pod najznačilnejšo be¬
sedo več geslic.

Ce se spis pri vpisu v indeks po imenih ni dovolj
točno označil, ga je treba poleg tega indicirati tudi po
vsebini.

Indeks se vodi na podstavi spisov, ne pa na podstavi
vložnega zapisnika, razen če vodi obe knjigi ista oseba.
Ce je v spisu več imen strank ali krajev, je treba vsako
osebo ali kraj posebej indicirati.

Indeks tujih vložnih številk.

Člen 24.

Vzporedno in hkrati z vložnim zapisnikom in na
njegovi podstavi se vodi tudi indeks tujih vložnih številk
(številčni register), pod katerimi so prispeli spisi obla-
stev ali organov v urad, s številkami, ki ustrezajo vlož¬
nim številkam, s katerimi so bili ti spisi vpisani v last¬
nem uradu (obrazec 5).

V glavi se označi oblastvo, od katerega se spisi pre¬
jemajo. Za to oblastvo je treba pridržati za vse leto v
indeksu toliko strani, kolikor predmetov se pričakuje v
letu. Po prostoru, ki ostane konec leta prazen, se sme
uporabljati ta obrazec tudi za naslednje leto ali za
več let.

Poverljivi in strogo poverljivi spisi.

Člen 25.

Spisi poverljive in strogo poverljive narave se
obravnavajo po predpisih tega poglavja, toda v ločenih
pisarniških knjigah (vložni zapisnik, indeks ipd.).

14

Vrstni red vpisovanja.

Člen 26.

Nujni spisi se vpisujejo pred vsemi drugimi in je
treba gledati na to, da se vsekakor tudi vsa ostala pošta
vpiše istega dne, ko je bila prevzeta.

Priključevanje prejšnjih spisov.

Člen 27.

Z vpisanim spisom se zd ružijo prejšnji spisi, t. j.
prejšnji spisi istega predmeta, če jih je kaj. Desno od
vložne štampiljke "še zabeležijo “številke tistih prejšnjih
spisov, ki jih ni v p isarniškem razdelku, s kratkim po¬
jasnilom (n. pr nerešeno, po roku vrnjeno odseku ipd.).

Dostavljanje spisov v reševanje.

Člen 28.

Spisi se dostavljajo najmanj enkrat na dan, nujni in
važni spisi pa brž ko se vpišejo, z dostavnimi knjigami
odsekom (razdelkom), kjer se vpišejo v spisovni kon¬
trolnik, nato pa izroče uradnikom v reševanje z njiho¬
vimi priročnimi knjigami. Kjer ni delovnih podedinic ali
če se po odredbi šefa delovne edinice ne vodi evidenca
spisov v delovni podedinici, kakor tudi pri uradih iz
drugega odstavka člena 13. se spisi dostavljajo nepo¬
sredno uradnikom z njihovimi priročnimi knjigami.

Zbiralna pola.

Člen 29.

Spisi, ki se ne vpišejo s posebno številko (člen 21.),
se vpišejo, če jih je več kot tri, v p osebno polo — zbi¬
ralno polo ne glede na to, ali so p rispeli istega dne ah
ob različnih dneh, in se predajo s temeljnim spisom
uradniku.

15

ZbiralmLor-edmetie t reba označiti v rubrikah vpisa
v vložnem zapisniku izrečno kot takega. Ko so prispela
vsa poročila ali preteče evidenčni rok, se dostavi ves te¬
meljni spis s poročili in z začasnimi rešitvami, če jih je
kaj bilo, referentu.

IV. Reševanje in odobrovanje spisov.

A. Red v spisih. Odstopanje zaradi ne¬
pristojnosti. Priskrbovanje manj važnih

podatkov in predhodne obvestitve.

Red v spisih.

Člen 30.

Referentom se dostavljajo spisi v reševanje zdru¬
ženi s prejšnjimi spisi (člen 27.). Spisi, ki so v zvezi
s spisom, ki ga je treba rešiti, in ki so samostojen pred-
tn et. se nriklinčiio na zahtevo.

Preden se prične reševati, se je treba prepričati,
da li spada nov i spis  res k z druženim spis om in da Ji so
prejšnji spisi popolni. Ce spada spis h kakemu drugemu
predmetu ali če je sam nov predmet, se odredi ustrezna
manipulacija, morebiti s popravo v označbi vsebine
predmeta na tem spisu. Potrebna pojasnila, da ni prejš¬
njih spisov, se morajo zabeležiti desno od vložne štam¬
piljke. Ce se je kak spis rešil v nadaljevanju spisa brez
koncepta in se ne vrne v urad, označuje zvezo med
vložnimi številkami zabeležba o tej rešitvi na prejšnjem
spisu.

Ce vsebuje spis, ki ga ni predložila stranka, več
zadev, ki se morajo rešiti ločeno, se odredi izločitev teh
zadev s prepisi ali ločenimi referati. Prepisi in referati
se vpišejo pod novimi vložnimi številkami z novo označ¬
bo vsebine predmeta. Na njih se zabeleži vložna številka
izvirnega spisa, na tem pa številka prepisov ali refe¬
ratov.

16

Ce spada spis k predmetu, ki ima več nerešenih
spisov, se reši po možnosti skupno z ostalimi nerešenimi
spisi, t. j. pod eno vložno številko. Taki spisi se rešujejo,
razvrščeni v zaporedno vrsto vložnih številk, pod po¬
slednjo številko.

Odstopanje zaradi nepristojnosti.

Člen 31.

Ce spis ne spada v področje delovne edinice (pod-
edinice), kateri je dodeljen v rešitev, se odstopi brez
odlaganja s podpisom šefa te edinice (podedinice) ali
osebe, ki je pooblaščena podpisovati, pristojni edinici
in se to zabeleži v vložnem zapisniku. Ce se druga
edinica s tem ne strinja, se obrne kratkim potem nepo¬
sredno do šefa obeh edinic, ki določi, katera edinica
bodi pristojna za rešitev tega spisa.

Sodelovanje med delovnimi edinicami.

Člen 32.

Glede spisov, ki spadajo v pristojnost več delov¬
nih edinic, se mora ustno doseči potrebna soglasnost, v
važnih primerih pa se zadeva pretresa na skupnem se¬
stanku odrejenih uradnikov. Tak pretres sproži šef de¬
lovne edinice, pri kateri se je predmet vpisal. Sklepi
pretresa se vpišejo v referat, ki ga podpišejo zadevni
organi. Če je treba izdelati pismeno izjavo, obvestilo ali
soglasnost, se pošlje spis po pisarniškem razdelku za¬
devni edinici z označbo, za kaj se zahteva izjava, po¬
jasnilo ali soglasnost.

Priskrbovanje manj važnih podatkov.

Člen 33.

Priskrbovanje manj važnih podatkov se izvrši, če
so potrebni, po možnosti v celoti istočasno, nikakor pa


17

ne zaporedoma, in sicer na najprimernejši način, bodisi
telefonsko, pismeno ali drugače. Podatke, priskrbljene
po telefonu, je treba zabeležiti na spisu z navedbo da¬
tuma, čitljivim podpisom organa, ki je podatke prejel,
in navedbo imena tistega, od kogar jih je prejel. Za
kratka pismena vprašanja se smejo uporabljati dopis¬
nice, če predmet ni poverljive narave ali če se s tem
ne preprečuje namen postopka.

Pred h odne obvestitve.

Člen 34.

Ce spis ni mogoče rešiti v krajšem času, ker je že
za sam postopek treba dalj časa, se obvesti prizadeto
oblastvo ali oseba, če je to potrebno, o nadaljnji usodi
te zadeve, da se vnaprej prihranijo pismena vprašanja,
pospešnice ali osebni prihod v urad. Isto velja tudi za
primere, če spada predmet v pristojnost kakega dru¬
gega oblastva, kateremu ga je treba odstopiti itd.

Ce je treba opraviti kako predhodno obvestitev, do¬
ločeno v obrazcih 6 in 7, napiše uradnik na spis kratko
odredbo za pisarniški razdelek, n. pr.:

»Predhodno obvestiti — obrazec 6«

»Obvestiti o odstopu — obrazec 7«.

Pisarniški razdelek izpolni izvod ustreznega obrazca,
ga opremi z okroglim uradnim pečatom namesto podpisa
in s parafo uslužbenca, ki je izpolnil obrazec, ter ga
odpravi v ovoju, spis pa vrne z zabeležbo o izvršitvi
odredbe uradniku, razen če je že pripravljena nadaljnja
rešitev.

B. Rešitve.

Rešitve v izvirniku brez osnutka.

Člen 35.

Rešitve se izdelujejo po naravi spisa v osnutku ali
brez osnutka, izvirnik pa, če je osnutek ali če ga ni,

2

18

sme biti v nadaljevanju spisa ali pa izdelan v obliki po¬
sebnega spisa.

Kratke in preproste rešitve, ki za urad nimajo vred¬
nosti in za katere ni treba osnutka, se napišejo nepo¬
sredno na samem spisu v nadaljevanju ali na posebnem
listu brez osnutka. Če se odpravi rešitev brez osnutka
in če ostanejo kaki spisi te zadeve v uradu, se mora
zabeležiti kratka vsebina rešitve na teh spisih (n. pr.
»od sreskega načelnika v Runu zahteval predhodno pre¬
iskavo 20. VIII. N. N.«).

Osnutek rešitve.

Člen 36.

Osnutek rešitve se napiše bodisi na samem spisu
bodisi na posebnem listu ali na referatni poli. Na spisu
samem se napiše, če rešeni spis ni treba vrniti drugemu
uradu.

Vselej pa je treba napraviti osnutek:

za sestavek, s katerim se osnujejo prvi spisi;

.Jkf' za rešitve glede pritožb in razsodb kakor tudi
vobče v vseh primerih, v katerih se z rešitvami prizna¬
vajo ali osporavajo pravice, daje obvezna pritrditev ali
kjer koli je potrebno, da se dobijo iz osnutka o izdani
rešitvi podatki glede kakega dovršenega spisa;

c) kadar je treba z rešitvijo odpraviti ves spis.

Pri važnejših zadevah je treba pred osnutkom re¬
šitve v kratkih potezah, vendar izčrpno, popisati dejan¬
ski stan in obrazložitev izdelane rešitve. To se po mož¬
nosti napravi tako, da se da z očrtanjem prenesti v osnu¬
tek rešitve. Pred prvo besedo in na koncu besedila, ki
se prenaša, se napravijo istovetni znaki, tako na spisu,
iz katerega se besedilo prenaša, kakor v osnutku, v ka¬
terega se prenaša. V osnutku med znaki se napravijo
pikice. Če se na ta način prenese več delov kakega
sestavka, se uporabljajo razni znaki za oznamenovanje
(n, pr. okrogli, oglati, dvojni in drugi oklepaji). Del se¬
stavka, ki naj se tako prenese iz enega sestavka v izvir-

19

nik, je treba v osnutku napisati z nekaj besedami na
pričetku in na koncu tega dela tako, da ostane neizpisan
samo ostanek med znaki.

Zaporedno pisanje.

Člen 37.

Ce je treba pisati zaporedno, se piše tako, da pride
naslednji rešitveni sestavek (osnutek ali izvirnik v na¬
daljevanju) neposredno pod predhodni sestavek in da
sledijo posamezni sestavki po časovnem redu, da se mo¬
rejo spisi odpirati in čitati kakor knjiga. Ne sme se
n. pr. naslednji sestavek napisati na četrti strani pole,
če obsega besedilo predhodnega sestavka samo prvo
stran, tako da bi ostali druga in tretja stran pole prazni
in bi bil zaporedni način pisanja pretrgan.

Uporaba prostora.

Člen 38.

V osnutku se pušča na vsaki strani sestavka na prvi
in tretji strani levo, na drugi in četrti strani pole pa
desno zadosten prostor za popravke in dopolnitve. Re¬
šitve v izvirniku brez osnutka, zapisniki, strokovne
izjave ipd. se pišejo čez vso širino lista.

Pri vseh besedilih se pušča z leve strani vzdolž roba
prostor dveh do treh centimetrov. Ti prazni prostori se
morajo puščati tudi pri seznamih, tabelah, risbah ipd.

Kot vzorec zunanje oblike za osnutek rešitve (glede
predmetov večje važnosti) glej referatno polo — obra¬
zec 8.

Glava.

Člen 39.

Osnutek rešitve ima na čelu na levi strani naziv
urada (n. pr. »Kraljevska banska uprava vardarske ba¬
novine v Skoplju«). Namesto naziva urada sme biti tudi

2 *

20

uradni naziv starešine (»Ban vardarske banovine v
Skoplju«), če gre za osebno dopisovanje starešine. Po¬
sebni naziv ni treba napisati, kadar se osnutek napiše
pod odtiskom vložne štampiljke. Neposredno pod nazi¬
vom se napiše vložna številka z označbo leta, poverlji-
vega vložnega zapisnika, oddelka (n. pr. št. 1135/39;
III. št. 24.135/38; Pov. I. št. 145/39). Če se z osnutkom
reši več spisov, se mora napisati poslednja vložna šte¬
vilka na vrhu, druge pa zaporedoma pod njo. Na spisih,
ki se rešijo istočasno, se zabeleži: »Sorešeno pod
štev....«. Nato sledi označba vsebine predmeta (člen 19.)
in sklicevanje na tujo vložno številko spisa: »Vaša
štev....«, če je taka številka. V besedilu rešitve naj
izostane vsako nadaljnje sklicevanje na spis, ki je po¬
vzročil rešitev.

Naslov.

Člen 40.

Spisi se praviloma pošiljajo oblastvu kot takemu
(n. pr. »Sreskemu načelstvu v.«) z označbo se¬

deža oblastva, bodisi da podpisuje spise uradni stare¬
šina, bodisi da jih podpisujejo osebe, ki so za podpiso¬
vanje pooblaščene Spisi pa, ki se morajo po naravi svoje
vsebine izjemoma poslati osebno uradnemu starešini,

se pošiljajo n. pr. »Sreskemu načelniku v.«. Take

spise podpisuje praviloma starešina; izjemoma pa jih
smejo podpisovati tudi osebe, ki so pooblaščene za pod¬
pisovanje. Na ovoju take pošiljke se mora označiti
»osebno«.

V uradu morajo biti seznami oblastev, organov in
ustanov območja, katerim se redoma dostavljajo rešitve
neke vrste ali rešitve iz določenega področja, pa tudi
vabila na seje, svečanosti ipd. Uradnik se v osnutku
samo sklicuje na seznam, namesto da bi napisal vse
naslove. Ti seznami se morajo kdaj pa kdaj dopolniti in
hraniti v rednem stanju.

21

Besedilo.

Člen 41.

Besedilo je treba pisati jasno, zbrano, vendar iz¬
črpno, v lahkem in razumljivem slogu, z obrazložitvijo,
ki je vsakomur umljiva. Nepotrebni izrazi vljudnosti naj
se opuščajo tako v dopisovanju z uradi kakor v dopiso¬
vanju s strankami. Besedilo, naslovljeno na osebo, naj
se ne konča z odstavkom, ki izraža zagotovitev spo¬
štovanja.

Zakoni, uredbe, pravilniki in razglasitve odločb se
citirajo z naslovom, tisti pa, ki se redkeje uporabljajo,
tudi z datumom podpisa kakor tudi s številko in datu¬
mom uradnega lista, v katerem so objavljeni.

Kratice, razen predpisanih, se smejo uporabljati sa¬
mo, če so običajne in lahko razumljive. V izvirniku se
jim je treba izogibati, kjer koli bi ovirale jasnost ali
dajale povod za dvom o tem, kaj pomenijo.

Ce se pošiljajo kolki ali denar, je treba to v osnutku
navesti.

Osnutek se na koncu besedila datira na desni strani,
na levo od datuma pa postavi referent svojo parafo. Ce
je več referentov ali mora kdo drug pred odobritvijo
dati pritrditev, se napravita obe parafi na levi strani
datuma, na desni strani se pa pusti prostor za parafo
tistega, ki naj rešitev odobri. Kdor daje pritrditev, zapiše
na osnutek zaznamek »Videl«, »Se strinjam« in postavi
svojo parafo.

Navodila glede prepisovanja.

Člen 42.

Navodila glede pisarniške manipulacije z izdelanimi
rešitvami morajo biti kar najbolj točna in določna. Na¬
vodila glede prepisovanja, evidenčni roki, nalogi za
pogon in vsa ostala navodila se pišejo vidno nad pod-

22

pisom osnutka, oziroma v ustreznih rubrikah referatne
pole pri njeni prvi uporabi.

Da je treba osnutek rešitve prepisati na poseben
list, se odredi z besedami: »Na posebno polo«. Prepis
osnutka rešitve na samem spisu iste številke se odredi
z besedami: »V nadaljevanju spisa«.

Navodila glede odprave.

Člen 43.

Med navodila glede odprave spadajo navodila glede
priključitve prilog, prejšnjih spisov ali celih predmetov,
ki so v zvezi z izdelano rešitvijo. Navodila glede-pri¬
ključitve prilog se zapišejo z leve strani pod besedilo
rešitve. Če je dvom, kaj naj se priloži, se morajo priloge
označiti tudi po vrsti. Če se v besedilu omenja, kaj se
prilaga, se mora to označiti zunaj besedila s pristavlje¬
nim znakom ./..

Če se nič ne odredi, se odpravijo spisi kot uradna
pošiljka, ki je prosta poštnine. Odpravki, ki po veljavnih
poštnih predpisih niso oproščeni poštnih pristojbin, se
pošljejo po navodilu kot uradna pošiljka, ki je zavezana
plačilu poštnine.

Če je treba priporočeni odpravek dostaviti s povrat¬
nico ali pa odpravek dostaviti na kraju urada z dostav¬
nico in ne z dostavno knjigo ali poleg nje, se mora to
izrečno odrediti. Osebno dostavo v naslovnikove roke in
preko pooblaščenca je treba izrečno označiti na osnutku
in na izvirniku, če se dostavlja spis v ovoju pa tudi na
ovoju samem.

Dostavljanje izdelanih rešitev drugim delovnim edinicam.

Člen 44.

Če naj se izdelana rešitev dostavi pred pisarniško
manipulacijo ali po njej ali med njo kaki drugi delovni
edinici (podedinici) v izjavo ali v obvestitev ali v kak

23

drug namen, se opravi ta dostava po navodilih, za katera
veljajo kratice, in sicer:

»pred od.« (pred odobritvijo) pomeni, da se mora
izdelana rešitev dostaviti označeni edinici pred odobri¬
tvijo;

»po od.« (po odobritvi) pomeni, da se mora izdelana
rešitev dostaviti označeni edinici po odobritvi, vendar
pred prepisovanjem;

»pred odpr.c (pred odpravo) pomeni, da se mora
osnutek odobrene rešitve dostaviti označeni edinici hkrati
s podpisanimi izvirniki;

»po man.« (po manipulaciji) pomeni, da se mora
rešitev dostaviti označeni edinici po dovršeni pisarniški
manipulaciji (izpisu in odpravi), vendar preden se dene
v arhiv.

Dajanje spisov v rokovno evidenco.

Člen 45.

Osnutek rešitve, ki zahteva po svoji vsebini odgovor,
zlasti pa če je v rešitvi sami določen rok za ta odgovor,
ali spis, s katerim je treba po nekem času nekaj napra¬
viti, se označi z evidenčnim rokom. Pisarniški razdelek
mora določeni dan spis vnovič predložiti referentu (če
ni odgovor že prej prispel) radi pogona odgovora in do¬
ločitve novega evidenčnega roka ali radi nadaljnjega
poslovanja. Evidenčni roki se ne določijo, če sta pri
nadaljnjem obravnavanju zainteresirana edinole oblastvo
ali stranka, od katere se odgovor zahteva.

Kot evidenčni roki se praviloma določajo 5., 10.,
15., 20., 25. in 30. dan v mesecu. V izjemnih primerih
se sme določiti tudi kak drug rok. Roki se odmerjajo
po nujnosti predmeta, po poslovnih in drugih razmerah
kakor tudi po rokih, ki so jih določila za dovršitev teh
zadev druga pristojna oblastva. Upoštevati se morajo
prometne razmere, dnevi, v katerih se po zakonu ne

24

posluje, kopičenje poslov ipd. Tudi čas, ki preteče, dokler
se izvirnik ne odpravi, je treba pri tem upoštevati.

Evidenčni roki kakor tudi nalogi za pogon se vpi¬
šejo z rdečilom ali z rdečim črtnikom. Na rešitvi v izvir¬
niku brez. osnutka se napiše rok s črnim svinčnikom, da
se more izbrisati, preden se spis odpravi. Tak spis se
hrani v rokovni evidenci po evidenčnem listu (obra¬
zec 9). Ce pride k predmetu, ki se je dal v rokovno
evidenco, kasneje spis, ki ne vsebuje zahtevanega odgo¬
vora, tako da mora zadeva ostati še naprej v evidenci,
se prenese evidenčni rok na omenjeni kasnejši spis, na
prejšnjem pa se izbriše. Pogon se izvrši ustrezno pred¬
pisom člena 34.

Datum in podpisi.

Člen 46.

Datum, t. j. označba kraja in dneva, meseca in
leta, in podpis vsebujejo poleg rešitve tudi vse odredbe
in navodila, ki se dajo glede pisarniške manipulacije s
spisi, v čemer je razumeti tudi odredbe glede dostave
izdelane rešitve drugim delovnim edinicam.

Vsaka rešitev mora imeti datum, ki se postavlja
praviloma na levo pod besedilom. Ce datum rešitve ni
označen na osnutku ali na njegovem prepisu v nadalje¬
vanju spisa, velja datum, ki je označen v odtisku vložne
štampiljke. Pri sestavljanju osnutka se opušča označba
dneva, na koncu meseca pa tudi označba meseca.

Desno pod besedilom, nad podpisom, se mora ozna¬
čiti uradni naziv osebe, ki podpisuje, in po potrebi
tudi označba, da podpisuje v nadomestovanju, po po¬
oblastitvi ali odredbi in po čigavi.

Uradni starešina kakor tudi strokovni referenti
podpisujejo, kadar gre za strokovno izjavo ali za docela
tehnično poslovanje, z označbo svojega zvanja, n. pr.:

»Sreski načelnik«
ali

»Prosvetni inšpektor«.

25

Če uradni položaj ne označuje obenem tudi zvanja,
se mora zvanje izrečno označiti, n. pr.:

»Starešina sreske izpostave
višji pristav«.

Kadar gre za nadomestovanje, podpisuje uradnik,
ki nadomestuje starešino po zakonu, z zadevno označbo,
n. pr.:

»Namestnik bana
pomočnik«,

uradnik pa, ki nadomestuje starešino v določenih poslih
po njegovi posebni pooblastitvi z odobritvijo nadreje¬
nega oblastva:

»Po pooblastilu bana,
načelnik občega oddelka«.

Uradniki, katerim starešina naroči, da podpisujejo
v njegovem imenu spise, ki niso akti javnega oblastva,
podpisujejo z označbo naročila, n. pr.:

»Po naročilu sreskega načelnika
sreski podnačelnik«.

Pomočnik bana podpisuje spise, ki si jih ban ni
pridržal zase, z označbo:

»Za bana
pomočnik«,

strokovni referenti pa podpisujejo, kadar nastopajo kot
nosilci oblasti brez pooblastitve starešine radi odstra¬
nitve neposredne nevarnosti, s potrebno pripombo, n. pr.:

»Za sreskega načelnika
veterinarski višji pristav«.

Rokopis.

Člen 47.

Osnutek je sposoben za prepisovanje šele, ko je tako
sestavljen, da ga je treba pisarni samo prepisati. Pisarni
se ne sme prepuščati popravljanje ali dopolnjevanje

26

osnutka niti v postranskih stvareh. Rokopis mora biti
pisan s črnilom in v vseh svojih delih čitljiv. Popravki
se morajo izvršiti tako, da ostane prvotno besedilo čit¬
ljivo. Prepovedano je popravljati na način, s katerim
postane prvotno besedilo nečitljivo, n. pr. z radiranjem,
lepljenjem idr.

C. Odobrovanje rešitev in njih dostav¬
ljanje v prepis in odpravo.

Predlaganje v odobritev.

Člen 48.

Če referent ni pooblaščen, da podpiše osnutek, ki ga
je napravil, ga signira z datumom in svojim podpisom
in predloži šefu delovne edinice, ki ga odobri ali pred¬
loži v odobritev pristojni osebi, če sam ni za to poobla¬
ščen. Referatna pola ima posebno rubriko za referen¬
tovo ime; v izvirniku se ime izpusti.

Šefi delovnih edinic pregledajo osnutek, če sami
niso pooblaščeni za odobritev, in potrdijo pregled z da¬
tumom in podpisom. Sodelavci potrde, če z njimi ni bilo
dopisovano, vpogled v sporazumno izdelano rešitev
(člen 32.) z datumom in podpisom na levi strani pod
besedilom.

Spisi v zadevah, katere so si uradni starešina ali
osebe, pooblaščene za odobrovanje, pridržali za odobri¬
tev, se morajo predložiti brez izjeme v odobritev. Če so
si zadevo pridržali šele med obravnavanjem, se morajo
vse poznejše rešitve predložiti njim v odobritev.

Odobrovanje.

Člen 49.

Rešitev se odobri tako, da izpolni pristojna oseba
datum (dan, na koncu meseca tudi mesec — člen 46.)
in da se pod označbo zvanja podpiše ali postavi svojo
parafo. Šele ko je osnutek rešitve na ta način odobren
po predpisih, je sposoben za pisarniško manipulacijo.

27

Dostavljanje rešitev v prepis in odpravo.

Člen 50.

Odobreni spisi se dostavljajo s kontrolnikom spisov
(člen 28.) ali s posebno dostavno knjigo šefu pisarni¬
škega razdelka, ki izloči spise, ki gredo v prepis, in jih
dodeli pisarni z dostavno knjigo radi nadaljnje manipu¬
lacije.

Kjer se ne mora voditi kontrolnik spisov, se poši¬
ljajo odobreni spisi z dostavno knjigo v prepis, če pa
prepisovanje ni več potrebno, se izročijo pisarniškemu
razdelku v nadaljnjo manipulacijo (izpis, odprava in vlo¬
žitev v arhiv).

Č. Ukrepi za pospešitev in uprostitev
reševanja.

Nujni spisi. Vrstni red reševanja.

Člen 51.

Referenti se morajo, brž ko prejmejo spise v obrav¬
navanje, uveriti o njih nujnosti. Nujnost spisa se ocenja
po vsebini, kolikor zakoni ne določajo nujnosti ali ne
odrejajo posebnih rokov za izdajo rešitev ali kolikor
niso roki določeni v spisih samih. Spisi smejo biti tudi
označeni kot nujni. Pospešiti je tudi reševanje spisov, ki
so poslani v izjavo ali v obvestitev.

Praviloma se predvsem rešujejo spisi, katerih re¬
šitve so vezane na zakonski rok, spisi s terminiranimi
rešitvami in vsi drugi spisi, ki so označeni kot nujni,
nato pa drugi spisi po redu, v katerem so bili prejeti.
Redoma posamezni spis ne sme ostati nerešen dalj ko
deset dni. Označbe nujnosti naj se vobče čim manj upo¬
rabljajo, da se poslovni promet preveč ne obremeni.

Ce je v danem primeru potrebno, mora uradnik, ki
je izdelal rešitev, nadzirati tudi pravočasno manipulacijo
v pisarni in v pisarniškem razdelku.

28

Nerešene spise mora referent-uradnik imeti pri sebi
urejene po nujnosti oziroma po dnevu prejema na me¬
stu, določenem za to.

Tiskani obrazci. Štampiljke z besedilom. Reševanje po
navodilu.

Člen 52.

Za rešitve, ki se stalno ponavljajo in izdelujejo na
tipičen način, se uporabljajo tiskani ali drugače razmno¬
ženi obrazci. Ti obrazci se ne smejo uporabljati za re¬
šitve, ki v glavnem ne ustrezajo rešitvam, za katere so
namenjeni. Obrazce za krajevne potrebe urada odobruje
uradni starešina, obrazce pa, ki enako služijo vsem pod¬
rejenim oblastvom ali podrejenim oblastvom iste vrste,
odobruje neposredno višje oblastvo. Preden se obrazci
na novo naročijo ali na novo razmnožijo, jih je treba
skrbno pregledati in jih, kakor je pač potrebno, spreme¬
niti in dopolniti po spremenjenih razmerah, novih pred¬
pisih in pridobljenem izkustvu. Za rešitve označene na¬
rave se smejo, če so kratke, uporabljati z dovolitvijo šefa
delovne edinice tudi štampiljke z ustreznim besedilom.

Z obrazci ali s pomočjo štampiljk rešujejo praviloma
pomožni konceptni uradniki po navodilih konceptnih
uradnikov.

Tudi v drugih navadnih primerih, za katere ni ti¬
skanih obrazcev ali štampiljk z besedilom, sme prepu¬
stiti konceptni uradnik izdelavo rešitve svojemu pomož¬
nemu organu, a mu mora dati navodilo, kako naj reši
spis, n. pr. »zahtevati listine«, »rešiti po predlogu«,
»zavrniti« — poslednje, kadar gre za zavrnitev v manj
važnih zadevah, ki se kot tipične često ponavljajo.

Narekovanje.

Člen 53.

Rešitve večjega obsega ali take, katerih izvirniki
se morejo napraviti hkrati z osnutkom, naj se nareku¬
jejo [io možnosti v stenogram ali v pisalni stroj. Ce se

29

sme pričakovati, da ne bo spremenjen, naj se stenogram
takoj prepiše s kopijo za spis. Majhni pogreški v pre¬
pisu se smejo popravljati z roko, zlasti pri manj važnem
besedilu.

Stenograf ali strojepisec se sme poklicati šele tedaj,
če se je nabralo več spisov, razen če je spis nujen ali
obsežen. Snov mora biti tako pripravljena, da pri nare¬
kovanju ni večjega zastajanja.

Zahtevanje poročil. Poročanje.

Člen 54.

Ce so potrebna poročila podrejenih oblastev ali
organov, n. pr. v namenu, da se pripravi rešitev občne
ali načelne važnosti, se to praviloma ne zahteva od vseh
oblastev ali organov, razen če so iz posebnih razlogov
potrebni podatki ali izjave vseh. Z razpisom, s katerim
se zahtevajo poročila, kakor tudi s temi poročili se po¬
stopa po predpisih člena 29. Poleg seznamov, pregledov,
tabel ipd. se pošiljajo spremna poročila samo, če so
potrebna zaradi svoje samostojne vsebine. Negativna
poročila se pošiljajo samo na izrečno zahtevo. Za bese¬
dilo negativnega poročila zadostujeta besedi: »Poročilo
negativno«.

Dostavljanje prepisov.

Člen 55.

Rešitve, ki so važne tudi za druga oblastva in or¬
gane, se morajo poslati tem v prepisu. Pred tem mora
pristojni referent poskrbeti, če je to potrebno, za enako-
glasno stilizacijo, da se prepreči različno razlaganje iste
zadeve v posameznih resorih. Spremni dopis se napiše
po načelu o zaporednem pisanju v nadaljevanju prepisa
rešitve. V dopisu naj se pove, da li se prepis rešitve do¬
stavlja »v vednost«, »v pristojno poslovanje«, »v ravna¬
nje« ali iz kakega drugega razloga.

Ce naj se rešitev dostavi večjemu številu oblastev
ali organov, je treba navesti v besedilu, katerim se po-

30

šilja. To se sme napraviti tudi pod besedilom, tako da se
navedejo posamezni naslovi, morebiti tudi z dodatkom,
ki se tiče edinole tistega naslova; takšna je rešitev v
osnutku in v izvirniku.

Preprečevanje nepotrebnega prepisovanja.

Člen 56.

Vobče se mora skrbeti, da se naknadno ne pojavi
bodisi pri uradu samem, bodisi pri podrejenih oblastvih
in organih potreba po izvodih prepisa kake rešitve, ki
bi se bila mogla preprečiti, da se je od kraja izdala
drugačna odredba, n. pr. da se je napravilo zadostno
število kopij ali da se je rešitev objavila v uradnem
listu. O potrebnem številu kopij napravi referent vidno
zabeležbo za prepisovalca poleg besedila osnutka ali na
referatni poli.

Večji izrezki iz časopisov se ne prepisujejo, če se
časopis ali izrezek sam lahko nabavi.

Ob pričetku leta se ugotovi, koliko izvodov prepisa
kake rešitve občne ali načelne važnosti iz raznih pod¬
ročij potrebujejo posamezna druga oblastva in organi.
Glede na to se vrši odprava takih rešitev po seznamu.

Če se mora taka rešitev priobčiti vsem uradnikom
urada, se ne dostavi vsakemu posebej, razen v izjemnih,
posebno važnih primerih, temveč se daje z enim izvo¬
dom v obliki okrožnice vsem proti podpisu v vednost.

Kjer izhaja uradni list, se rešitve občne ali na¬
čelne važnosti praviloma objavljajo v njem. Objavljajo
se samo na ta način, če ni drugače odrejeno. Rešitve, ki
so objavljene v uradnem listu, vsekakor ni treba pri¬
občevati v obliki okrožnice ali razpisa.

V. Prepisovanje in odpravljanje spisov.

Pisarna.

Člen 57.

Delo, ki se naloži pisarni, se mora izvršiti hitro,
čisto in točno. Delovne moči morajo biti enakomerno in

31

popolnoma zaposlene. Strojepisci morajo biti praviloma
združeni v pisarni. Strojepisec se sme samo izjemoma
začasno ali stalno dodeliti v delo posamezni delovni
edinici, podedinici ali uradniku ali vzeti na razprave
ali seje za stenografsko zapisovanje ipd. Za narekovanje
v stenogram ali v pisalni stroj se določi v pisarni po
možnosti poseben prostor.

Pisarniška štampiljka. Pisarniški kontrolnik.

Člen 58.

Na spise, ki se dostavijo pisarni, se pritisne pisar¬
niška štampiljka:

»Došlo . (datum, podpis ali parafa)

Prepisano . (datum, podpis ali parafa)

Primerjano . (datum, podpis ali parafa)

Odpravljeno . (datum, podpis ali parafa).

Osnutki se dodeljujejo v delo po pisarniškem kon¬
trolniku. Posameznemu strojepiscu se dodeli tista koli¬
čina dela, ki ustreza polni dnevni zaposlitvi, računši za
eno polo prepisovanja, stran po 30 vrst, vrsta po 56
udarcev, povprečno eno uro. Potrebne prekinitve pre¬
pisovanja za prinašanje in odnašanje spisov, čiščenje
stroja idr. so upoštevane v prednji povprečnini. Več časa
zahteva prepisovanje s kopijami, prepisovanje na roko,
prepisovanje stenograma, pisanje v tujem jeziku ipd.

Prepisovanje.

Člen 59.

Prepis rešitve ima na čelu na levi strani naziv
urada oziroma uradnega starešine, vložno številko, označ¬
bo vsebine predmeta in morebiti sklicevanje na vložno
številko tujega spisa in datum. Prepovedano je zapisati
v glavi namesto označbe predmeta »predmet kakor spre¬
daj«. Če je treba prepisati v nadaljevanju spisa, se na¬
piše datum odločbe, če ni enak z datumom prejema
spisa v uradu, na levo pod besedilom. Če se v besedilu

32

navaja, kaj se prilaga, se to označi v prepisu z znakom
./., ki se postavi zunaj besedila. Levo pod besedilom se
napiše označba priključenih prilog ne glede na to, ali je
ta označba tudi v samem besedilu, desno pa označba
zvanja s podpisom. V glavi se izpuste sorešene vložne
številke, pod besedilom datuma pa tudi podpisi refe¬
renta in oseb, ki so pregledale osnutek.

Prepis se mora od besede do besede strinjati z
osnutkom. Tudi datum je isti kot na odobrenem osnutku.
Ce bi bil osnutek nejasen, nepopoln ali očividno pogre-
šen, naj se zahteva najkrajšim potem pojasnilo od urad¬
nika, ki je izdelal osnutek. Prav tako se postopa z
osnutki, ki dajo povod za dvom, kako naj se prepišejo
ali ki jim nedostaje odobritve v predpisani obliki. Ne¬
odobren osnutek se sme prepisati samo, če se mora po
posebnem navodilu skupno s prepisom predložiti v odo¬
britev.

Prepisuje se po možnosti na papir enotne oblike.
Za prepise rešitev, ki so dokumentarne ali sicer posebne
važnosti, se uporablja papir boljše kakovosti.

S papirjem se mora kar najbolj varčevati. Če naj se
rešitev prepiše na sam spis, se mora napisati po načelu
zaporednega pisanja takoj pod vložno štampiljko, če je
za to prostora, sicer pa se vzame nov list. Za kratka
obvestila ali vprašanja, namenjena zasebnikom, se smejo
uporabljati, če niso poverljive narave ali če ni referent
izrečno odredil »v ovoju«, tudi dopisnice. Tiskani obraz¬
ci (člen 52.) se uporabljajo čimveč tudi za izvirnike.

Da se je prepis napravil, se ugotovi v odtisku pisar¬
niške štampiljke oziroma v zadevni rubriki referatne
pole z datumom in podpisom (parafo).

Primerjanje.

Člen 60.

Dva uslužbenca, najbolje taka, ki nista sodelovala
pri prepisovanju, primerjata izvirnik z osnutkom in po-

33

'rdita to v odtisku pisarniške štampiljke z datumom in
podpisoma (parafama). Prepise osnutkov zakonov, uredb
in pravilnikov kakor vobče besedil, namenjenih za tisk,
mora pregledati uradnik, druge prepise pa samo, če je
to izrečno odrejeno.

Ce so osnutki precej popravljeni ali nepregledni,
se napravi kopija tudi za spis.

Podpisovanje.

Člen 61.

Izvirnike podpisuje pristojna oseba.

Na izvode, ki se ne izdajo s svojeročnim podpisom,
napiše pisarna na prepisu poleg podpisa »s. r.« in potrdi
s podpisom starešine pisarne in s pečatom, da se prepis
strinja z izvirnikom.

Štampiljka (faksimile) se sme uporabljati samo za
podpisovanje spisov s časovno omejeno veljavnostjo ali
ki so se ob kakem dogodku izdali v večjem številu.
T)a se preprečijo zlorabe, se morajo uporabljati te štam¬
piljke pod nadzorstvom.

Kuvertiranje odpravkov.

Člen 62.

Na ovoju se mora napisati pošiljateljev naziv, vložna
številka vsakega posameznega spisa, ki se pošilja, naslov
in po potrebi zabeležba o poštnini (člen 43.); poleg tega
se pritisne na ovoj okrogli pečat oblastva na naslovni
strani.

Za kuvertiranje se mora uporabljati trpežen papir.
Odpravki, ki so namenjeni istemu naslovu, se dajo pra¬
viloma v skupen zavoj. Poverljivi spisi se ne smejo
odpravljati skupno z nepoverljivimi. Ovoj z večjim šte¬
vilom spisov se mora radi varnosti po potrebi zvezati
in zapečatiti.

Za urade, katerim se najpogosteje pošiljajo spisi,
morajo biti vedno pripravljeni ovoji z že napisanimi ali
natisnjenimi naslovi.

s

34

Razen dopisnic se smejo odpravki dostavljati ne-
zaviti samo, če niso poverljive narave in če so naslov¬
ljeni na delovne edinice urada ali drugih oblastev, ki
so v zgradbi urada.

Priporočene, poverljive in denarne pošiljke.

Člen 63.

Način dostave določi referent. Če naj se dostava
izvrši po pošti, se pošljejo brez izjeme priporočeno
spisi s priključenimi osebnimi listinami, neuničenimi
kolki in drugimi vrednotami. Če se potrebuje dokaz
o izvršeni dostavi in v drugih posebnih primerih, se
pošlje spis priporočeno s povratnico oziroma z do¬
stavnico.

Spisi poverljive narave se odpravljajo priporočeno
in zapečateno. Spisi strogo poverljive narave se zavijejo
v dva naslovljena in zaprta ovoja tako, da ima notranji
ovoj zadnjo stran na prednji strani zunanjega. Tudi ti
se morajo odpravljati priporočeno in zapečateno.

Denar odpravlja za to posebej določeni uslužbenec
po priliki ob navzočnosti prič. Sicer pa veljajo glede od¬
pravljanja denarja zadevni poštni predpisi (razpis mi¬
nistrstva za finance št. 125.600/11 z dne 29. septembra
1930., priobčen z razpisom ministrstva za notranje posle
III. št. 1012 z dne 20. aprila 1931., in razpis ministrstva
za promet P. t. št. 55.432 z dne 9. julija 1932.).

Odpravile knjige.

Člen 64.

Odpravki se dostavljajo z odpravno knjigo. Pravilo¬
ma in po obsegu posla obstoje posebne odpravne knjige
za navadne, za priporočene in za frankirane odpravke
kakor tudi za brzojavke. Posebne odpravne knjige ob¬
stoje tudi za dostavljanje po lastnih organih. Odpravne
knjige morajo biti paginirane, prešite, zapečatene in
overjene po starešini urada z označbo, koliko listov

35

oziroma strani imajo. V eno rubriko odpravne knjige
se sme vpisati samo en ovoj, četudi vsebuje več spisov.
Če vsebuje ovoj več spisov, se napišejo vse številke teh
spisov po vrsti v zadevni rubriki odpravne knjige, a
poleg tega se mora označiti tako na samem ovoju kakor
v knjigi v oklepaju z besedami, koliko vseh spisov ima
ovoj. Prevzem se potrdi po veljavnih predpisih.

Kjer obstoji pri krajevnem poštnem uradu posebna
poslovalnica, ki posreduje, da menjajo javne ustanove
na sedežu poštnega urada med seboj odpravke, naj uradi
to napravo uporabljajo.

Odpravljanje.

Člen 65.

Da se je odprava izvršila, se potrdi v odtisku pisar¬
niške štampiljke z datumom in podpisom (parafo).

Dostavljanje spisov, ki imajo označbo »pred odpr.«
po členu 44., se vrši s posebno predajno knjigo. Sele ko
se taki spisi vrnejo, se odpravijo podpisani izvirniki, kar
se potrdi v odtisku pisarniške štampiljke z datumom in
podpisom (parafo).

Vračanje preostalih spisov.

Člen 66.

Spisi, ki po odpravi preostanejo, se vrnejo pristoj¬
nim pisarniškim razdelkom čimprej, najpozneje pa na¬
slednji dan.

Dostavnice.

Člen 67.

Po izvršeni dostavi se predložijo dostavnice pristoj¬
nim pisarniškim razdelkom, da jih priložijo zadevnim
spisom. Kadar se pokaže potreba, da se priloži spisu
potrdilo o prejemu odpravka, ki se je dostavil z odprav-
no knjigo, nadomešča dostavnico overjen izvleček iz do¬
stavne knjige.

3 ’

36

Nujni spisi.

Člen 68.

Nujni spisi se morajo vzeti v delo isti dan, ko so
bili izročeni pisarni. Nujni spisi, ki se ne vzamejo v delo
še isti dan, kakor tudi drugi spisi, ki se ne dovršijo
v treh dneh, veljajo za zaostanke, za katere odgovarja
pisarna. Ce se posel ne more izvršiti v določenem roku,
se mora to javiti šefu pisarniške službe. Izvirniki, ki se
podpišejo med pisarniškim delovnim časom, se morajo
odpraviti po možnosti še isti dan.

Posojanje spisov. Vračanje spisov.

Člen 69.

Iz pisarne se smejo spisi pred odpravo dajati na
vpogled ali odtegniti le z dovolitvijo osebe, ki je odobrila
osnutek oziroma podpisala izvirnik. Za vrnitev spisa se
določi kratek rok. O odtegnitvi spisa se obvesti pisar¬
niški razdelek, če je spis došel v pisarno preko pisarni¬
škega razdelka.

VI. Izpisovanje in urejanje spisov v arhivu.

Izpisovanje.

Člen 70.

Po izvršeni odpravi se pošljejo preostali spisi pisar¬
niškemu razdelku, da se izpišejo. Razen takih spisov se
izpišejo tudi vsi tisti, ki so rešeni in glede katerih od¬
prava ni bila potrebna.

Rešeni spisi se izpišejo v vložnem zapisniku z za-
beležbo ustreznih podatkov v rubrikah 8—12.

Ce je več rešitev na razne urade ali osebe ali več
naknadnih rešitev pod isto številko, se navedejo po
možnosti vse te rešitve v rubriki 9 vložnega zapisnika.
Sorešene številke se izpišejo v rubriki 9 vložnega za¬
pisnika sorešene številke z zabeležbo: »Rešeno pod šte¬
vilko ... .<

37

Izpisani spisi, ki so preostali po odpravi in ki se
ne dajo v rokovno evidenco, se vložijo v arhiv. Pred tem
se izločijo po referentovem navodilu morebiti priklju¬
čeni samostojni spisi.

Ne vložijo se v arhiv spisi, katerih odpravki so se
dostavili s povratnico ali dostavnico, dokler ne dospejo
ta potrdila. S takimi spisi je treba ravnati tako kakor
s spisi z evidenčnim rokom.

Referenti smejo označiti spise, ki jih potrebujejo
tudi še po odpravi in izpisu, z »nazaj«, a samo ob ne¬
ogibni potrebi. Taki spisi se vrnejo po končani mani¬
pulaciji in po zabeležbi v zadevni rubriki vložnega za¬
pisnika s knjigo referentom, ki jih morajo hraniti pre¬
gledno urejene.

Spisi, ki se pošiljajo v izjavo ali obvestitev.

Člen 71.

Spisi, ki se po kratki poti dostavljajo drugim delov¬
nim edinicam v izjavo ali obvestitev, se izpišejo v vlož¬
nem zapisniku s kratko zabeležbo, n. pr.: »pred od.
računovodstvenemu odseku 10/III.«, in se nato dostavijo
zadevni delovni edinici s predajno knjigo pisarniškega
razdelka. Ko se spis vrne, se zabeleži v zadevni rubriki
vložnega zapisnika »vrnjeno«, če se pri uradu taki spisi
ne predajajo s kontrolnikom.

Rokovna evidenca.

Člen 72.

Spisi z določenim evidenčnim rokom se hranijo v po¬
sebni polici (omari), ki sestoji iz šestih predalov za
tistih šest dni v mesecu (člen 45.), ki so določeni kot roki
za vnovično predložitev spisov referentom, kakor tudi
iz enega posebnega predala za posebne roke. Spisi se
vlagajo v ustrezni predal v platnicah po mesecih, v vsakih
platnicah pa urejeni po vložnih številkah, počenši z naj-

38

nižjo številko. V posebnem predalu pa so spisi urejeni
po rokih, počenši z najbližjim rokom. Preden se vloži
spis v ustrezni predal, se zabeležita v zadevni rubriki
vložnega zapisnika dan in mesec roka.

Ce se odpravi spis z evidenčnim rokom skupno z
vsemi prejšnjimi spisi, se vloži v predal evidenčni list.

Šef pisarniškega razdelka pregleda vsak peti dan
v mesecu v predalu spise, katerih številka ustreza temu
dnevu, spise v posebnem predalu pa vsak dan in pred¬
loži tiste spise, katerih roki pridejo na ta dan, delovnim
edinicam oziroma referentom, spise pa, katerih roki pri¬
dejo v drug mesec, pusti še nadalje v predalu. Pospeš-
nice, če jih je kaj, se izdelajo po predpisu, odpravijo pod
številko tistega spisa, ki ima rok, in se zabeležijo na
spisu samem ali na evidenčnem listu. V vložnem zapis¬
niku se označi novi rok, spis ali evidenčni list pa se
vnovič položi v predal. Preden se pospešnica odpravi, se
mora ugotoviti, če ni medtem že prispel zahtevani od¬
govor.

S spisi poverljive narave se postopa ločeno, vendar
pa skladno z gori navedenimi predpisi.

Rokovni koledar.

Člen 73.

Evidenca o pravočasnem prihajanju ali predlaganju
periodnih poročil, seznamov, pregledov ipd., ki so pred¬
pisani po zakonih, uredbah, pravilnikih ali sploh tako,
da o tem ni posebnega spisa, se vodi s pomočjo rokov¬
nega koledarja. V tem koledarju se navede številka, ki
dospe. Uslužbenec, kateremu je izročena voditev tega ro¬
kovnega koledarja, mora redno pregledovati koledar in
izdelati za referenta pet dni preden poteče rok uradni
predlog o dospetju ali predložitvi periodičnih poročil.

Rokovni koledar mora obsegati vse tiste dneve v
letu, ob katerih se morajo predlagati periodična poročila.

39

Urejanje spisov.

Člen 74.

Spisi morajo biti vloženi v redu, ki ustreza načelu
zaporednega pisanja.

Priloge, ki ostanejo v spisih, se uvrste na koncu
besedila, h kateremu spadajo. Prejemna potrdila (po¬
vratnice, dostavnice) se morajo priložiti spisu iste šte¬
vilke. Prazni listi se morajo izločiti. Posamezne liste
večje oblike je treba preganiti ali odrezati, da se s tem
doseže velikost enotne oblike. Liste je treba oznameno-
vati s tekočimi številkami.

Vezanje spisov.

Člen 75.

Sredstva za vezanje so različna glede na obseg spi¬
sov, kakovost njihovih delov in njihovo važnost. Obsež¬
nejši spisi se prešijejo z močnim motvozom, in sicer v
prikladnem razmaku od sredine levega roba. Motvoz
mora biti tako dolg, da se morejo spisi neovirano odpirati
in citati kot knjiga ter dovezovati novi spisi. Da se spisi
posebno velikega obsega čimbolj ohranijo, se jim doda
spredaj in zadaj list od trdega papirja. Kasneje došli
spisi se od primera do primera dolijejo.

Sešitki spisov naj redoma ne bodo debelejši od
2—3 cm. Če je pričakovati, da predmet še naraste, se se-
šitek zaključi in prične nov. Sešitke spisov je oznameno-
vati s tekočimi rimskimi številkami.

Spise veže pisarniški oddelek, ko jih je poprej po
referentovem navodilu časovno uredil.

Vezanje prilog.

Člen 76.

Kako se priloge pritrdijo k spisu, zavisi od tega, ali
bodo ostale trajno pri spisu ali ne. S prilogami, ki osta¬
nejo trajno pri spisu, je treba ravnati kakor z listi spisa

40

samega. Da se pa priloge, na katere je treba pri hrambi
posebno paziti, ne poškodujejo, jih je treba hraniti lo¬
čeno poleg spisov, tako da se niti najmanj ne pokvarijo.

Kadar se poslednji spis z osnutkom rešitve in pri¬
ključenimi prejšnjimi spisi predlaga v odobritev ali se
pred odobritvijo dostavlja kratkim potem drugim delov¬
nim edinicam v izjavo ali v obvestitev, se ne sme prešiti,
ampak se vzdolž pregane in se v pregib vlože prejšnji
spisi. Pri obsežnejših spisih se še ne odobreni osnutek
položi neprepognjen vrhu njih in nato zveže.

Urejanje spisov v arhivu.

Člen 77.

Spisi se hranijo v arhivih.

Spisi so urejeni po letih in po vložnih številkah v
fasciklih (svežnjih) približno iste debelosti in so zloženi
po policah. Predmet z več vložnimi številkami se uvršča
po poslednji številki, predmet iz več let pa po posled¬
njem letu.

Spisi, ki se ne vpisujejo (člen 20.), se zbirajo v po¬
sebnih platnicah. Periodična poročila se zbirajo in hra¬
nijo v splošnem časovnem redu ali v časovnem redu po
posameznih uradih in na posebej določenem kraju.

Preden vloži šef pisarniškega razdelka spise v arhiv,
jih pregleda zlasti glede sledečega: ali so rešeni, urejeni,
povezani in ali spadajo v arhiv.

Spisi (osnutki) se vložijo v za to določene fascikle
takoj po odpravi ali izpisu, če ni odrejeno kako posebno
poslovanje, n. pr. evidenčni rok, oddaja spisa »po man.«
v kako delovno edinico, »nazaj« ipd.

Spisi ne smejo ležati v arhivu preganjeni.

Jemanje spisov iz arhiva.

Člen 78.

Ko se spisi jemljejo iz arhiva radi priključitve no¬
vemu spisu, se postopa na način, ki je določen za pri-

41

ključevanje prejšnjih spisov. V vseh ostalih primerih se
-mejo spisi jemati iz arhiva samo s potrdilom, ki ostane
na mestu spisa. Ob vrnitvi spisa v arhiv se potrdilo pre¬
črtano vrne.

Izdajanje spisov in njih prepisovanje.

Člen 79.

Spisi se smejo dajati iz arhiva kratkim potem samo
uradnikom istega urada. Za izročanje spisov drugim
oblastvom je potrebna dovolitev starešine. Za vrnitev
spisa se odredi kratek rok. Prepisi spisov se smejo
napravljati samo v dovolitvijo starešine. Za prepisova¬
nje uradnih spisov po zasebnikih veljajo določbe zakona
o občnem upravnem postopku in zakona o taksah.

Odbiranje (škartiranje) in uničevanje spisov.

Člen 80.

Spisi prehodnega značaja brez posebnega vpliva na
pravne nasledke, ki so vpisani v odprtem vložnem za¬
pisniku, se smejo odbrati in uničiti po desetih letih. Ob
odbiranju se je treba ravnati po načelu in strogo gledati
na to, da se ne izločijo spisi, ki bi utegnili biti potrebni,
koristni ali važni tudi še po tem roku, in tudi ne spisi,
ki utegnejo imeti, dasi niso več za uradno rabo, kako
drugo posebno vrednost. Ne smejo se n. pr, odbirati
spisi zgodovinske, znanstvene ali javnopravne vrednosti,
vložni zapisniki, indeksi, vobče registri katere koli vrste,
računske stvari, pogodbe in gradbeni operati.

Odbiranje se odredi, ko se predmet končno obdela,
tako, da zapiše referent na vrhu z desne strani osnutka
oziroma referatne pole pod drugimi zabeležkami pri
pombo o odbiranju (n. pr. Odbiranje 1. 1950.). To se
zabeleži ob izpisu v rubriki 12 vložnega zapisnika.

Izločeni spisi se povežejo posebej v fascikle in ob¬
držijo v arhivu, uničijo se pa po preteku desetletnega
roka, če po predloženem seznamu za to določene komi-

42

sije to odobri nadrejeno oblastvo in če jih ni moči pro¬
dati na javni dražbi papirnim tvornicam. Pred prodajo
je treba spise onesposobiti za vsako drugo rabo.

Uradni starešina je upravičen občasno pregledovati
poverljive spise in jih uničiti, če ima to za primerno,
ravnaje pri tem po gori navedenih načelih.

Javna uporaba spisov.

Člen 81. ;

Če so spisi stari 30 let, so redoma dostopni javnosti.
Izjemoma se morejo z dovolitvijo resornega ministrstva,
iz samoupravnega področja mestnih in ostalih občin
pa po dovolitvi pristojnega organa uporabljati v znan¬
stvene namene tudi spisi iz novejše dobe.

Red v pisarniških razdelkih.

Člen 82.

Pisarniški razdelki se morajo držati v popolnem
redu. Vložni zapisniki, indeksi in ostale pisarniške
knjige morajo stati na svojih mestih. Brez dovolitve šefa
delovne edinice ni dovoljeno odnašati pisarniške knjige
iz pisarniškega razdelka v kakršne koli namene.

VII. Zbirke.

Zbirka tiskanih obrazcev.

Člen 83.

Od vsake vrste tiskanih obrazcev, tako tistih, ki so
v rabi pri uradu samem, kakor tudi tistih, ki so v rabi
pri podrejenih oblastvih in organih (v kolikor odobruje
obrazce nadrejeno oblastvo skladno s členom 52.), se
hranita po dva izvoda v posebni zbirki, ki jo vodi šef
pisarniške službe oziroma šef glavne pisarne.

Zbirka je urejena po znakih, tiskanih na obrazcih,
ki sestoje iz velikih črk kakor »B.U«, »S.N«, »U.P« itd.,

43

kakor je pač tista vrsta obrazca določena za rabo ali
pri banski upravi ali pri sreskem načelstvu, upravi po¬
licije itd., razen tega pa po potrebi še iz male črke »k«
ali »o«, kakor pač služi obrazec ali kot koncept za no¬
tranjo porabo urada ali kot izvirnik (original), in končno
iz navedbe leta, v katerem je bil obrazec natisnjen.

Poleg zbirke se vodi tudi seznam obrazcev po prej
opisanih označbah.

Nove vrste tiskanih obrazcev se ustanavljajo z odloč¬
bami, ki se morajo dostaviti šefu pisarniške službe ozi¬
roma šefu glavne pisarne, da napravi na osnutek obrazca
ustrezno označbo.

Zbirka načelno važnih rešitev.

Člen 84.

V vsaki edinici urada je zbirka načelno važnih re¬
šitev, t. j. prepisov konkretnih rešitev, ki so regulativ-
nega pomena za obravnavanje podobnih konkretnih pri¬
merov. Pri izdajanju rešitev ni dopustno odstopati od
načel, usvojenih v enakih vprašanjih, ne da bi se v refe¬
ratu starešini pojasnila potreba, zakaj se odstopa od
ustaljene prakse.

Zbirka se vodi po abecednem redu predmetov na
posebnih kartonih, po kartotečnem sistemu ali po snovi.

Nalog za vpis v zbirko izda uradnik, ki je spis
odobril; uradnik pa, ki je napravil rešitev, vpiše po odo¬
britvi spisa sam na karton zbirke, kar je potrebno.

Zbirko vodi poseben za to odrejeni uslužbenec za¬
devne delovne edinice oziroma urada.

Zbirka normativnih rešitev.

Člen 85.

V vsakem uradu je zbirka normativnih rešitev, t. j.
prepisov rešitev načelne ali občne važnosti; pri večjih
uradih pa morejo biti po odredbi uradnega starešine
poleg centralne zbirke tudi zbirke normativnih rešitev

44

iz področja posameznih delovnih edinic v teh delovnih
edinicah.

Zbirka je urejena po geslicah, ki jih morajo imeti
normativne rešitve poleg označbe vsebine predmeta. Ge-
slica je najznačilnejša beseda ali skupina nekoliko besed
iz označbe vsebine predmeta. Izbrati se mora tako, da
zadene in zbere v celoto tudi vse ostale normativne re¬
šitve, ki bodo izdane iz področja zadevne snovi. Takšna
geslica bi mogla biti n. pr. »Uslužbenci« za normativne
rešitve iz območja uslužbenskih dolžnosti in pravic, ali
»Svečanosti« za normativna navodila glede praznovanja
državnih in drugih praznikov, svečanih sprejemov, iz-
vešanja zastav itd. Zaporedna številka pri geslici kaže,
kateri razpis je to v vrstnem redu razpisov, izdanih pod
isto geslico.

Poleg zbirke se vodi tudi indeks po abecednem redu
geslic.

Zbirko normativnih rešitev vodi šef pisarniške služ¬
be oziroma šef glavne pisarne; kjer pa so poleg cen¬
tralne zbirke tudi zbirke posameznih delovnih edinic,
vodijo te zbirke posameznih delovnih edinic pisarniški
razdelki.

Normativna rešitev mora biti kot takšna tudi ozna¬
čena, in sicer v navedbi vsebine predmeta n. pr.: »Osnav-
ljanje in voditev uslužbenskih listov. Normativno navo¬
dilo«. Po eden ali dva izvoda prepisane normativne
rešitve je treba dostaviti za zbirko normativnih rešitev
urada, ki je normativno rešitev izdal.

Zbirke smejo uporabljati samo uslužbenci urada.
Izvodi razpisov se smejo jemati iz zbirke samo za kratko
dobo. Na njihovo mesto se vloži evidenčni listek. Izvode
načelnih rešitev iz zbirke ni dopuščeno priključevati
spisom.

Službene novine. Uradni listi.

Člen 86

Službene novine kakor tudi uradni list, kjer ob¬
stoje, se naročajo po možnosti v zadostnem številu.

45

Zbirke teh uradnih periodičnih publikacij vodi uradnik,
ki upravlja knjižnico, če ni odrejeno drugače. Konec'
leta ali polletja se letnik redoma zveže, konec leta pa
se inventarizira po predpisih naslednjega člena.

Knjižnica.

Člen 87.

Pri vsakem uradu mora biti v okviru potrebe stro¬
kovna knjižnica, v katero spadajo vse knjige urada.

Nadrobnejša navodila o nabavi, inventariziranju in
uporabljanju knjig izda uradni starešina, ravnaje pri tem
po sledečih načelih: Za knjižnico se nabavljajo redoma
samo trdo vezane knjige. Broširane knjige se morajo
vezati. Brž ko je predmet za knjižnico nabavljen, se
popiše s tem, da se vpiše v knjižnični inventar, opremi
z žigom knjižnice (oziroma urada) in se vpišejo podatki
o njem na kartotečne kartone. Inventar knjižnice je se¬
stavni del uradnega inventarja. Knjižnični predmeti se
porazmestijo po vrstnem redu tekočih inventarnih šte¬
vilk. Nobena knjiga se ne sme izposoditi, dokler ni po¬
pisana na navedeni način. Priročne knjige za vsakdanjo
uporabo, kakršne so n. pr. zakoniki kraljevine,, občni
državni zborniki zakonov iz posameznih strok, redne
državne izdaje kakor tudi zasebne izdaje, v katerih se
komentirajo zakoni ali obravnavajo posamezna pravna
vprašanja, se morajo nabaviti v takem številu, da se
more — poleg izvodov za knjižnico — oddati po en
izvod posameznim delovnim edinicam v trajno uporab¬
ljanje ob odgovornosti šefa tiste delovne edinice. Ostale
knjige se oddajajo proti potrdilu na določen, kratek rok.
Izposojena knjiga se mora vrniti v takšnem stanju, v
kakršnem je bila prevzeta. Slovarji, leksikoni, knjižnični
izvodi Službenih novin in uradnega lista se praviloma
ne izposojajo za uporabo zunaj knjižnične sobe. Knjiž¬
nico upravlja poleg svoje redne uradne dolžnosti urad¬
nik, ki ga odredi za to uradni starešina. On je tudi

46

odgovorni računodajnik. Knjižnico smejo uporabljati sa¬
mo uslužbenci urada.

Voilitev raznih registrov in knjig.

Člen 88.

Razni registri in knjige, kot obrtni registri, kazenski
registri, društveni kataster, knjige o dovolitvah po za¬
konu o izkoriščanju vodnih sil, register izdanih držav¬
ljanskih izkaznic, register odpuščenih državljanov ipd.,
se vodijo po obrazcih in predpisih, ki veljajo za to.

VIII. Poslovanje z denarjem in denarnimi
vrednotami.

Ustroj službe.

Člen 89.

Za poslovanje z denarjem in denarnimi vrednotami
veljajo posebni predpisi o opravljanju računovodstvene
in blagajniške službe, n. pr. pravilniki banskih uprav
po § 17. zakona o banski upravi, navodilo ministrstva za
finance št. 125.600 z dne 29. septembra 1930., priobčeno
z razpisom ministrstva za notranje posle III. št. 1012 z
dne 20. aprila 1931., kakor tudi drugi predpisi. Z de¬
narjem in denarnimi vrednotami posluje posebej od¬
rejeni uslužbenec.

Denarne pošiljke po pošti se prevzemajo in oddajajo
z denarno knjigo na podstavi razpisa ministrstva za
promet P. t. št. 55.432 z dne 9. julija 1932.

V kolikor po predpisih ni obvezno, da imata bla¬
gajniške ključe po dva uslužbenca, more to po potrebi
in po možnosti odrediti uradni starešina.

IX. Nadzor nad poslovanjem.

Poslovni izkaz.

Člen 90.

Posamezni uradi predlagajo po potrebi neposredno
nadrejenemu uradu izkaze o stanju svojega poslovanja

47

po obrazcu 10, in sicer za prvo polletje do 10. julija,
za drugo pa do 10 januarja.

Za resor ministrstva za notranje posle velja sledeče:

V rubrikah 1—5 obrazca se navedejo podatki o
uslužbencih urada, ki spadajo v resor ministrstva za no¬
tranje posle. Rubrika 4 se izpolni samo, če je uslužbenec
nastopil službo po pričetku polletja ali bil razrešen dolž¬
nosti pred njegovim koncem.

Rubrike 6—11 se izpolnijo samo za uslužbence, ki
opravljajo konceptno-pomožne posle. Pri ostalih usluž¬
bencih ostanejo te rubrike prazne. Posamezni predmeti
predstavljajo tolikšno število, kolikor imajo vložnih šte¬
vilk. Za rešene se štejejo spisi, ki so izpisani v rubrikah
8 in 9 vložnega zapisnika. O tem, ali spada spis v tekoče
ali prejšnje polletje, se odloči po datumu njegovega
prejema.

V rubriki 5 je treba omeniti in v rubrikah 6—11 šte¬
vilčno izkazati tudi posle iz pristojnosti drugih ministr¬
stev, ki jih pri občnih upravnih oblastvih opravlja osebje
iz resora ministrstva za notranje posle, n. pr. posli ver¬
ske uprave, vodopravne, rudarskopravne zadeve itd

V rubriki 14 se opravičijo zaostanki, in sicer za¬
ostanki iz rubrike 9 vselej, iz rubrike 10 pa le, če nji¬
hovo število presega desetino števila, navedenega v
rubriki 7. V obeh primerih mora uradni starešina na¬
vesti ukrepe, ki jih je odredil, da se zaostanki odpravijo.

Seznam nerešenih spisov dostavi uradnemu starešini
vsak mesec, in sicer najdalj do 5. dne v mesecu, pisar¬
niški razdelek, ki izpisuje v vložnem zapisniku.

Mesečni nadzor nad zaostanki.

Člen 91.

Po potrebi odredi uradni starešina, da se mu pred-
lože konec vsakega meseca za vsakega uradnika posebej
izkazi, ki vsebujejo samo vložne številke spisov, ki so

48

mu bili do konca meseca dodeljeni v delo, pa so ostali
nerešeni. Izkazi se dostavijo uradnikom z naročilom, naj
zaostanke hitro rešijo in v določenem roku o tem urad¬
nemu starešini ustno poročajo.

Dnevni in mesečni nadzor nad zaposlenostjo.

Člen 92.

Uradni starešina more odrediti, da se mu dnevno
predlagajo izkazi o številu spisov, ki so bili prejšnji dan
dodeljeni v delo posameznim uradnikom, in da se ti
izkazi konec meseca seštejejo, da bi se mogla s primer¬
nejšo porazdelitvijo poslov vzdržati potrebna ekspeditiv-
nost v poslovanju sploh ali pospešiti reševanje posamez¬
nih važnejših spisov.

Pregled denarnega poslovanja.

Člen 93.

Najmanj enkrat vsak mesec se pregleda celokupno
denarno poslovanje (poglavje VIII.) in ugotovi, ali se
dnevniki za zaračunavanje ujemajo z blagajniškim sta¬
njem. Morebitne napake se morejo popraviti na ta način,
da se vpisi v blagajniških izkazih po posameznih po¬
stavkah primerjajo z vpisi v dnevnikih za zaračunavanje.

X. Hišni red.

Pisarniški delovni čas.

Člen 94.

Razpored delovnega časa kakor tudi delo ob nede¬
ljah in praznikih se odreja s posebnimi predpisi. Obseg
dežurne službe kakor tudi sprejemni čas za stranke od¬
reja uradni starešina, v kolikor ni enotnih predpisov za
banovino ali celo državo. Uradne ure so oznanjene pri
vsakem oblastvu na vidnem mestu.

49

Referiranje.

Člen 95.

Referiranje po splošnem navodilu ali po specialni
odredbi na spisu samem (člen 11.) se vrši v času, ki je
za to določen. Da je bilo v zadevi referirano, se ugotovi
z zaznamkom na spisu samem. Če šel' delovne edinice
ni osebno referiral, ga je treba naknadno obvestiti o
referatu.

Sprejemanje in obveščanje strank.

Člen 96.

Stranke se ne smejo puščati v uradnih prostorih brez
nadzorstva. Brez dovolitve šefa delovne edinice (urad¬
nega starešine) ni dovoljen strankam vpogled v spise in
ni dovoljeno izročanje spisov strankam v vpogled. V
čakalnicah in prostorih za prijavljanje strank se vrata ne
smejo puščati odprta. Če pa se temu ni mogoče izogniti,
morajo biti taki prostori pod nadzorstvom.

Splošna obvestila o pristojnosti urada in njegovih
posameznih delovnih edinic kakor tudi o tem, kje so
posamezne delovne edinice nameščene, daje organ, ki
sprejema pošto, če v uradu ni posebnega prijavnega pro¬
stora za stranke,, obvestila o tem pa, ali je vloga došla
in pod katero vložno številko in kdaj je vpisana, daje
pristojni pisarniški razdelek, razen če bi se s tem kršila
dolžnost varovati uradno tajnost, kar se ocenja po kon¬
kretnem primeru. Druga obvestila pisarniški razdelek
ne sme dajati.

Osebe, ki želijo obvestila o stanju svoje zadeve ipd.,
je treba napotiti k šefu delovne edinice, če jih ne želi
sprejeti sam uradni starešina. Ostali uradniki smejo
obveščati stranke o stanju posameznih zadev samo po
odredbi ali pooblastitvi šefa delovne edinice oziroma
uradnega starešine. Če je potrebno, se o izdanih važnih
obvestilih napravi zaznamek in se ta priloži spisom.

4

50

V prej omenjenih mejah se smejo obveščati samo
osebe, glede katerih ni dvoma, da imajo upravičen inte¬
res na dotični zadevi. V dvomu je treba vprašati šefa
delovne edinice (uradnega starešino).

Posebna pazljivost se priporoča pri razgovorih po
telefonu; po okolnostih je treba stranko, ki vprašuje,
upotiti, naj predloži vprašanje pismeno.

Na vprašanja pisarn drugih oblastev, ki se nanašajo
na povsem tehnično stran poslovanja, odgovarjajo pri¬
stojni pisarniški razdelki. Kjer je dvom, odloča šef de¬
lovne edinice.

Občevanje z zastopniki časopisja.

Člen 97.

Zastopnikom časopisja sme dovoliti uradnik urada
razgovor ali dati podatke o uradnih zadevah, ki naj se
uporabijo v javnosti, samo po odobritvi uradnega stare¬
šine. Taka odobritev se daje po časnikarskem razdelku
urada, če obstoji. To velja tudi za razgovore ali podatke
čisto strokovne narave.

Občevanje s priznanimi zastopniki tujih držav.

Člen 98.

Uradi občujejo s priznanimi diplomatskimi zastop¬
niki tujih držav po splošnem mednarodnem običaju pra¬
viloma samo po ministrstvu za zunanje posle. Občevanje
s konzularnimi zastopniki tujih držav se vrši skladno
s predpisi meddržavnega prava. Želje ali vprašanja di¬
plomatskih zastopnikov, bodisi ustna ali pismena, pred¬
loži urad po uradni poti omenjenemu ministrstvu, ob¬
enem pa poda po možnosti tudi svoje mnenje glede njih.

Seje.

Člen 99.

Preden se skličejo seje večjega števila predstavnikov
oblastev, je treba poskrbeti za prostore. Ce nobeno obla-

51

stvo, ki naj bo soudeleženo pri seji, nima v kraju samem
pripravnih prostorov, da finančno oblastvo na razpolago
prostore, ki jih ima. Šef pisarniške službe oziroma šef
glavne pisarne se obvesti o pričetku in nato o koncu seje.

Vabila zastopnikom oblastev in združenj se pravilo¬
ma naslavljajo na ta oblastva ali združenja. Če se refe¬
renti povabijo tudi neposredno, se mora o tem obvestiti
oblastvo ali združenje. V vsakem vabilu se navedejo vsi
povabljenci.

Predmet razprave je treba v vabilu navesti tako
razumljivo, da morejo udeleženci pravočasno dobiti na¬
vodila, po potrebi pa tudi skleniti sporazume, in da na
seji ne zadenejo na vprašanja, na katera niso priprav¬
ljeni. Snov za seje, če je je kaj, se jim mora dostaviti
najkasneje obenem z vabilom. Sorodni predmeti naj se
predlagajo na seje po možnosti skupno.

Potek seje se zabeleži za tisto oblastvo, ki jo je skli¬
calo. Mnenja se praviloma navedejo obenem z razlogi
kratko, urejeno in brez ponavljanja; zapisnikarju se ni
treba držati slučajnega vrstnega reda govornikov; stvari,
ki so enota, more tudi združiti. Če razprava ni načelnega
značaja, se ne zabeleži potek razprave v posameznostih,
ampak se kratko, točko za točko, navede posledek, ločena
mnenja pa se samo naznačijo.

Predsednik je odgovoren za to, da seji ne prisostvu¬
jejo osebe, ki niso upravičene. Neznane osebe se legi¬
timirajo. Za večje seje se priporoča, da se pooblastila
udeležencev pregledajo že pri vhodu v prostor, kjer bodi
seja. Pri vsaki seji se napravi seznam udeležencev.

Uradni prostori.

Člen 100.

Uradni prostori za posamezne delovne edinice, v teh
pa za posamezne uslužbence, se razporede tako, kakor
je najkoristnejše za hitro in enotno skupno opravljanje
poslov. Uradni prostori se ne smejo menjati brez odo¬
britve pristojne osebe.

4 *

52

Na vratih sob se namestijo napisi, iz katerih sta
razvidni uslužbenčevo zvanje in delovna edinica, kateri
pripada, po potrebi pa tudi uslužbenčevo ime. V notra¬
njosti sobe bodi na zidu obešen seznam uslužbencev, za¬
poslenih v sobi.

V uradnih prostorih, določenih za sprejemanje
strank, v času, ko se sprejemajo stranke, kajenje ni
dovoljeno.

Pisarniški material in inventar.

Člen 101.

Za upravljanje pisarniškega materiala in inventarja
veljajo posebni predpisi o ekonomatu.

Uporabljanje telefona.

Člen 102.

Uradne pogovore po telefonu je treba omejiti na po¬
trebno mero. Telefon naj se uporablja takrat, kadar se
na ta način zadeva lahko reši hitreje ali brez dopiso-
vanja. Medkrajevni pogovori se smejo prijavljati telefon¬
skemu uradu samo po posebno določenem uslužbencu
oziroma z dovolitvijo pristojne osebe; o medkrajevnih
pogovorih se vodi seznam s podatki o uslužbencu, ki go¬
vori, in o predmetu pogovora; če uslužbenec po dobljeni
zvezi, ki jo je naročil, brez razloga ne opravi pogovora,
je dolžen plačati stroške. Naročene medkrajevne pogo¬
vore, ki so postali nepotrebni, je treba takoj odjaviti.

Pri vsakem telefonskem aparatu mora biti seznam
telefonskih zvez, ki so uradu najpotrebnejše.

Zavarovanje uradnih prostorov in zgradb.

Člen 103.

Uradni starešina izda splošno naredbo, kako naj se
zgradbe urada zadostno čuvajo tako podnevi kakor po-

53

noči. Starešina izda potrebne odredbe o tem, kako se
vrši čuvanje, kakor tudi, na kaj je treba pri tem posebno
paziti.

Ravno tako odredi starešina, ali in kateri spisi ali
knjige naj se hranijo pod ključem v posebnih zaprtih
prostorih, omarah ipd.

XI. Prehodne in končne določbe.

Urejanje spisov iz dobe pred uveljavitvijo poslovnika.

Člen 104.

Urejanje spisov v arhivu po predpisih tega poslov¬
nika velja samo za spise, ki se dokončajo potem, ko dobi
ta pravilnik moč.

Odbiranje in uničevanje spisov iz dobe pred uveljavitvijo
poslovnika.

Člen 105.

Odbirajo in uničujejo se spisi iz dobe pred uvelja¬
vitvijo tega poslovnika, ki jim je desetletni rok od dne
dokončne rešitve že pretekel, komisijsko. O odbiri se na¬
pravi zapisnik, v katerem se navedejo datum in vložne
številke, vrsta spisa in ocena komisije. Sestavek komi¬
sije o odbiri spisov odobri po predloženem seznamu nad¬
rejeno oblastvo. V ostalem je treba ravnati skladno z
določbami člena 80. tega poslovnika.

Vezanje spisov iz dobe pred uveljavitvijo poslovnika.

Člen 106.

Če je potrebno spise iz dobe, preden je dobil ta po¬
slovnik moč, vezati s spisi iz dobe po tem roku, naj se
to izvrši glede na sistem vpisovanja, način pisanja kakor
tudi na pisarniško obliko teh starih spisov. Po okolnostih
je take spise vezati v posebne zvezke, zvezke oznameno-
vati z ustrezajočimi rimskimi številkami in označbo »Stari

54

spisi«, in jih dodati ostalim zvezkom v isti zadevi kot
njihov sestavni del. Tako urejeni se spisi vlože tudi v
arhiv.

Uveljavitev.

Člen 107.

Ta poslovnik stopi v veljavo, ko se razglasi v »Služ¬
benih novinah«, obvezno moč pa dobi z dnem 1. januarja
1940. Od tega dne prenehajo veljati vsi predpisi poslov¬
nika za obča upravna oblastva z dne 23. oktobra 1931.*
in ostale odredbe, ki novemu nasprotujejo.

V Beogradu  dne 6. oktobra 1939.; III. št. 24.627.

Minister za notranje posle
Stanoje Mihaldžič s. r.

Ministrski svet je v svoji seji z dne 6. oktobra 1939
odobril prednji poslovnik na podstavi določbe t. 9. § 54
finančnega zakona za 1. 1939./40.

Predsednik ministrskega sveta
Dragiša Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta
dr. Vladko Maček s. r.

(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)

»Službeni list« št. 598/79 iz 1. 1931.

Razpis

ministrstva za notranje posle III. št. 1012 z dne
20. aprila 1931.*

G. minister za finance je izdal pod št. 125.600 z dne
29. septembra 1930. tole

n ar e dbo:

V smislu čl. 113. zakona o državnem računovodstvu
in točke 3.  § 23. zakona o organizaciji finančne uprave
odvedejo sreski načelniki, predstojniki mestnih policij
in sreskih izpostav na vsem ozemlju naše države davč¬
nim upravam ves denar in druge vrednote, ki jih pobe¬
rejo na kateri koli osnovi, in to najkasneje v roku 24
ur po njih prevzemu.

Omenjena oblastva vodijo evidenco o vsem denarju
in drugih vrednotah, ki jih izročajo v depozit radi
hrambe, izdajajo razporeditvene odločbe in izdajajo
davčnim upravam naloge za izplačilo (predajo).

Davčne uprave osnujejo v svojih depozitnih parti-
jalnikih partije sreskih načelnikov, predstojnikov mest¬
nih policij in starešin sreskih izpostav, v katerih knji¬
žijo v globalnih zneskih vse vrednote, prejete v depozit,
in opravljajo izplačevanje po njihovih nalogih. Izpla¬
čevati morajo po pravilno likvidiranih dokumentih, in
sicer tisti osebi, ki jo v izdani izplačilni naredbi navaja
pristojni naredbodavec, ali pa njenemu rednemu poobla¬
ščencu.

*  Gl. prvi odstavek čl. 89. poslovnika.

56

Po čl. 114. zakona o državnem računovodstvu se
depoziti ne glede na vrsto ne smejo uporabljati niti
za dnevne potrebe državne blagajne.

Oddelek za državno računovodstvo in proračun do¬
stavi to mojo naredbo vsem upravam in vsem finanč¬
nim direkcijam ter skrbi za njeno izvrševanje.

Oddelek za državno računovodstvo in proračun mi¬
nistrstva za finance je s spisom št. 125.600 z dne 15. ok¬
tobra 1930. doposlal ministrstvu za notranje posle gorenjo
naredbo g. ministra za finance in zaprosil, da se dostavi
pristojnim oblastvom, podrejenim ministrstvu za notranje
posle, da po njej postopajo.

Da bi ta oblastva pri uporabljanju prednje naredbe
postopala enotno, je dal oddelek za državno računovod¬
stvo in proračun ministrstva za finance hkrati naslednje

navodilo  :

1. Vsote, ki jih izvršilni organi poberejo ali prej¬
mejo po pošti, glede katerih pa ni zakonitega razloga,
da bi morale ostati v depozitu krajši ali daljši čas, to
so: prisostvovalne nagrade, odškodnine pričam za zgu¬
bo časa, nagrade cenilcem, izvedencem in temu podob¬
no, razne takse v gotovini in kolkih kakor tudi za do¬
ločni državni dohodek po državnem proračunu pobrane
vsote, se ne oddajajo takoj po njih prevzemu davčnim
upravam v depozit, marveč jih izroči izvršilno oblastvo
v določenem roku neposredno ali po pošti tistemu, ko¬
mur pripadajo, i. s. na način, kakor je dalje razloženo
v tem spisu.

2. Vse druge pobrane ali po pošti prejete vsote
morajo predati izvršilna oblastva v določenem roku
brez odlašanja davčnim upravam v hrambo s posebnim
spremnim spisom.

3. Davčne uprave sprejemajo po depozitnih dnev¬
nikih, v partijalnikih teh dnevnikov pa osnujejo za
vsako oblastvo samo po en račun, n. pr.: Račun depo¬
zitov načelnika sreza V. V dobro tega računa se knjižijo

57

vse vsote, prejete v hrambo od tistega sreskega načel¬
nika.

Prav tako se po pismenih nalogih sreskega načel¬
nika opravljajo izplačila v breme njegovega depozit¬
nega računa, izdaja pa se knjiži po depozitnem dnev¬
niku na izdajni strani in se za izdano vsoto obremeni
njegov depozitni račun. Davčne uprave vodijo torej v
depozitnih partijalnikih samo po en račun-partijo za
vsako spredaj navedenih oblastev na njihovem ozemlju.
Iz tega računa-partije se mora dati vedno ugotoviti:
koliko denarja je prejetega v depozit, koliko je izda¬
nega in koliko je razpoložljive gotovine za vsako izmed
teh oblastev.

Preden pristojni organi davčnih uprav izvršijo na
račun teh depozitov izplačila po zahtevah pristojnih
starešin, se uverijo, da li je v depozitu tistega oblastva
dovolj gotovine. Če je ni, izdatka ne opravijo, temveč
vrnejo naredbo in sporočijo, zakaj izplačilo ni mogoče.

Če organi davčnih uprav izplačajo vsote, za katere
v depozitu ni bilo razpoložljive gotovine, odgovarjajo
za povrnitev škode in kazensko.

4. Izvršilna oblastva vpišejo vse pobrane ali po
pošti prejete vsote takoj po prejemu v dve posebni
knjigi, ki se imenujeta: partijalnik št. 1 in

par ti j alnik št. 2.

Za partijalnik  št. 1* se osnujejo na levi stra¬
ni knjige tile navpični stolpci:

1. zaporedna številka,

2. dan, mesec in leto prejema denarja,

3. številka spisa, po katerem se je opravilo vplačilo,

4. kdo je vplačal in za kaj,

5. znesek vplačane vsote v številkah,

6. številka pobotnice (priznanične knjige), izdane
položitelju denarja.

Na desni strani knjige:

1. zaporedna številka,

* Glej obrazec A.

58

2. dan, mesec in leto, ko se je denar izdal,

3. številka pobotnice ali spremnega spisa, po ka¬
terem je bil denar izročen,

4. komu se je izplačalo in za kaj,

5. znesek izplačane vsote v številkah,

6. številka knjige za predajo vrednostnih predme¬
tov (amanetnika), pod katero je bil denar izročen.

V ta partijalnik se vpisujejo tako za prejem  ■—
leva stran  — kakor tudi za izdajo  — desna stran  —
tele vsote: porotniške nagrade, odškodnine pričam za
zgubo časa, nagrade cenilcem in izvedencem in temu
podobno, razne takse v gotovini in kolkih ter vsi držav¬
ni dohodki, t. j. po državnem proračunu ali drugačni.
Vse pobrane vsote morajo izvršilni organi takoj po pre¬
jemu denarja izročiti skupno z zadevnim predmetom po
pobotniškili knjigah-unikatih uradniku, ki oskrbuje
partijalnik, ta pa mora prejete vsote takoj vknjižiti
med prejem in jih v danem roku izročiti tistemu, ko¬
mur pripadajo, bodisi neposredno ali po pošti.

Naloge za izplačila te vrste izdaja oblastveni sta¬
rešina. Naloge izvršuje oskrbovalec denarja in partijal-
nika št. 1. Na nalogih zapiše neposredno pod besedi¬
lom naredbe zaporedno številko partijalnika, pod ka¬
tero je izplačani denar vpisan med izdatki. Nalogu
priloži pobotnico, po kateri je opravil izplačilo. Po¬
botnico mora overiti starešina oblastva. Če se pošlje
denar po pošti,  se priloži nalogu koncept spisa, s katerim
se je denar poslal. Vsi ti dokumenti se hranijo ločeno
kot denarne listine in morajo biti urejeni po številkah
vložnega zapisnika ali priloženi predmetu, po katerem
se je opravilo vplačilo.

Vsako izplačilo po tem partijalniku mora biti
v knjiženo in potrjeno v knjigi za predajo vrednostnih
predmetov. Številka, pod katero je potrjen prejem, se
mora vselej vnesti v ustrezno rubriko partijalnika.

Zaporedne številke, pod katerimi so posamezna
vplačila vpisana med prejemki partijalnika št. 1, se
morajo takoj vezati s številkami, pod katerimi so ti

59

predmeti kot osnova za izterjavo vpisani v knjigi
izvršb.

Vse to poslovanje glede pobiranja kakor tudi glede
izplačevanja in predpisanega knjiženja morajo oblastve¬
ni starešine nadzorovati in izvesti revizijo na koncu
vsakega meseca.

Za partij alnik  št. 2* se osnujejo tile navpični
stolpci, in sicer:

Na levi strani knjige:

1. zaporedna številka in številka pobotnice (prizna-
nične knjige), pod katero je stranka položila denar,

2. dan, mesec in leto prejema denarja,

3. številka spisa, po katerem se je vplačalo,

4. kdo je vplačal in za kaj,

5. znesek vplačane vsote v številkah,

6. datum in številka spisa o predaji denarja v
hrambo davčni upravi,

7. znesek predane vsote v številkah,

8. številka knjige za predajo vrednostnih predme¬
tov, pod katero je davčna uprava potrdila prejem.

Na desni strani knjige:

1. zaporedna številka,

2. dan, mesec in leto,

3. številka davčni upravi izdanega naloga, da opra¬
vi izplačilo iz depozita,

4. komu se je izplačalo v breme depozita, vknjiže-
nega na nasprotni  — levi  — strani,

5. znesek vsote v številkah, glede katere se je po¬
slal davčni upravi nalog za izplačilo.

V ta partijalnik se morajo vpisovati vse vsote,
vplačane na kateri koli osnovi  — razen vsot, navedenih
za knjiženje in predajo po partijalniku št. 1  — in v
določenem roku, t. j. najkasneje v roku 24 ur po pre¬
jemu, odvajati v hrambo davčnim upravam. Izterje-
valni organi morajo denar takoj po prejemu preda¬
jati hkrati z ustreznim predmetom oskrbovalcu parti-

*

Glej obrazec B.

60

jalnika št. 2. Prejem izročene vsote potrdi oskrbovalec
na unikatu priznanične knjige in navede v njej številko
partijalnika št. 2, pod katero je ta vsota tam vknjižena.
To potrditev mora overiti starešina oblastva. Takoj po
prejemu predmeta in denarja mora oskrbovalec še isti
dan ali najkasneje v roku 24 ur pripraviti spis za davčno
upravo, da se ta vsota izroča v depozit radi hrambe.
Spis podpišeta starešina oblastva na desni in oskrbova¬
lec parti jalnika št. 2 na levi strani. Na podstavi tega
spisa se izvrši potrebno knjiženje v ustreznih rubrikah
dotičnega parlijalnika, denar s tem spisom pa se preda
davčni upravi po knjigi za predajo vrednostnih pred¬
metov. Vsako predajo mora overiti starešina v sami
knjigi za predajo vrednostnih predmetov. Številko, pod
katero se je po tej knjigi opravila predaja, vpiše v
ustrezno rubriko parti jalnika. Davčne uprave mu po¬
šljejo za vsako v hrambo prejeto vsoto prejemno potrdilo,
ki ga združi z ustreznim predmetom opravljenega vplačila.

Zaporedne številke tega partijalnika, pod katerimi
so vpisane vplačane vsote med prejemki, veže oskrbo¬
valec s številkami, pod katerimi so ustrezni predmeti
vpisani v knjigi izvršb.

Denar, ki ga oblastva morajo prejeti po pošti, in ki
jim je poslan bodisi od posameznika ali od državnih
oblastev, dviga s knjigo za prevzem vrednostnih pred¬
metov tisti uradnik, ki oskrbuje in vodi partijalnika
št. 1 in 2. Prejete vsote knjiži v partijalnikih, kamor po
svoji naravi spadajo, in postopa dalje kakor je spredaj
obrazloženo.

Po zneskih, položenih kot depoziti izvršilnih obla¬
stev v hrambo pri davčnih upravah, izdajajo pristojni
starešine teh oblastev, na katerih ime se vodijo depo¬
ziti, davčnim upravam pismene naloge, ko nastane za
to potreba, t. j. ko posamezni depoziti dozorijo za likvi¬
dacijo, da se iz njih izplača potrebna vsota denarja.
V tem nalogu se mora navesti, komu naj se opravi iz¬
plačilo, na kateri osnovi, za kaj, kolikšna vsota in kdaj
se je poslala v hrambo davčni upravi.

61

Oskrbovalci morajo naloge, preden jih odpošljejo
davčnim upravam, pregledati in na podstavi partijal-
nika ugotoviti, ali je bila vsota, ki naj se po tem nalogu
izplača, predana v hrambo davčnim upravam in ali ni
bila po prej izdanem nalogu že izplačana iz blagajne
davčne uprave. Ko se uveri, da se to ni primerilo, označi
to na nalogu samem in potrdi s svojim podpisom, potem
pa na nasprotni  — desni  — strani tistega- partijalnika,
v čigar breme se je odredilo to izplačilo, opravi potreb¬
no vknjižbo v ustreznih rubrikah. Šele nato pošlje na¬
log v izvršitev. Če bi oskrbovalec partijalnika št. 2
ravnal temu nasprotno in bi se zaradi tega na račun ene¬
ga depozita izplačalo več, nego je razpoložljive gotovine
v tistem depozitu, bi moral kot računodavec nadomestiti
povzročeno škodo. Poleg tega pa je tudi kazensko in
disciplinsko odgovoren.

Konec vsakega meseca morajo oskrbovalci partijal-
tiikov št. 2 na podstavi v njih vknjiženili podatkov s po¬
sebnim referatom ugotoviti: koliko denarja mora biti
na koncu meseca skupno v hrambi pri davčni upravi.
Starešina oblastva pregleda te referate, t. j. primerja z
zneski, ki jih pokazujejo parlijalniki, in jih po ugotov¬
ljeni skladnosti pošlje davčnim upravam. Te pa primer¬
jajo izkazane skupne zneske s stanjem, kakršno kažejo
njihovi partijalniki po računu depozitov teh oblaslev
ob koncu dotičnega meseca. Ta stanja se morajo popol¬
noma ujemali, če je razlika, se mora napaka najti in
izvesti popravek. Ko davčne uprave potrdijo točnost
zneskov, navedenih v referatih, vrnejo referate pristoj¬
nim starešinam. Ti jih izroče oskrbovalcem partijalnika
št. 2, da jih shranijo kot potrdila o skladnosti poslova¬
nja med davčno upravo in oblastvom po partijalniku
št. 2 v tistem mesecu.

Če se te primerjave ne opravljajo na prednji način
redno konec vsakega meseca, pa se zaradi tega pojavi
primer zakrivljene materialne škode, jo morajo nado¬
mestiti odgovorni organi, ki so poleg tega odgovorni
disciplinsko in eventualno tudi kazensko.

62

Kako in na kakšen način se bodo izvršilna oblastva
oskrbovala s predpisanimi partijalniki, o tem izda od¬
ločbo ministrstvo za notranje posle. Ti partijalniki mo¬
rajo biti predpisno sešiti in potrjeni po prvem tem
oblastvom nadrejenem oblastvu. Listi se marajo ošte-
viliti z dvojno (levo in desno enako) označenimi
stranmi.

Prav tako izda ministrstvo za notranje posle od¬
ločbo glede oskrbovanja teh oblastev s knjigami za pre¬
vzem in predajo vrednostnih predmetov, ki morajo bili
vsebinsko enake kakor pri davčnih upravah. Tudi te
knjige morajo biti predpisno sešite in potrjene kakor
partijalniki.

Ministrstvo za finance je nadalje pojasnilo naslednje:

V omenjenem navodilu je navedeno, da izroče iz¬
vršilni organi ob predaji izterjane vsote za oskrbo parti-
jalnikov št. 1 in št. 2 določenemu organu tudi ustrezne
spise. Ob predpisu te določbe so bili mišljeni samo tisti
predmeti, po katerih se je opravila celotna izterjava in
izdala o njej razporeditvena odločba in da bi prevzem¬
nik denarja že iz tega spisa in razporeditvene odločbe
razvidel, katere vsote mora v posamezni partijalnik
vknjižiti in komu predati v smislu odločbe, poleg tega
pa prilagati prejemna potrdila celotnemu predmetu.

Razumljivo je, da se to ne more nanašati na tiste
predmete, po katerih se pobira določena vsota večkrat
v raznih razdobjih. Na ta način pobrane vsote se odva¬
jajo s posebnim spisom, brez predmeta, z razporedit-
veno odločbo, če je to mogoče, ko se pa pobere posled¬
nji znesek, se dostavi končna razporeditvena odločba
skupno s celotnim spisom oskrbovalcu partijalnika, da
postopa v smislu odločbe.

Mimo tega je v omenjenem navodilu postavljeno
oblastvenim starešinam v dolžnost, da vse predane vsote
overjajo v knjigi za predajo vrednostnih predmetov
(amanetniku). To določbo je razlagati tako, da ta ove¬
ritev ni da bi morala biti izvršena v trenutku predaje.

63

Overitev se ne nanaša samo na izplačilo, temveč je njen
namen, da se potrdi, da so vse vsote, izkazane v parti-
jalnikih št. 1 in 2 med izdatki, preko knjige vrednostnih
predmetov (amanetnika) res izročene tistemu, komur
pripadajo. Potemtakem se to overjanje opravlja konec
vsakega meseca ob pregledovanju celotnega poslovanja
glede prejema, knjiženja in predaje denarja za pretekli
mesec, kateri pregled opravlja vsak oblastveni starešina.

Prednja naredba g. ministra za finance kakor tudi
navodilo in prednje pojasnilo oddelka za državno računo¬
vodstvo in proračun ministrstva za finance se dostavljajo
banski upravi z naročilom, naj odredi, da se je v vsem
ravnati po njih.

Zgornji predpisi o upravljanju denarja in knjiženju
veljajo tako za sreska načelstva, sreske izpostave in pred-
stojništva mestne policije kakor tudi za policijske komi¬
sariate.

Ti predpisi ne veljajo za banske uprave, uprave po¬
licij in upravo mesta Beograda, niti ne za mestna pogla¬
varstva kot prvostopna občna upravna oblastva (čl. 54.
zakona o notranji upravi).

V zvezi s tem, kar je spredaj obrazloženo, izdajem
še naslednja

pojasnila in odredbe:

I.

Kjer se v navodilu omenja »knjiga izvršb«, se mora
s to knjigo razumeti »knjiga denarnih izvršb«.

Ta knjiga naj ima naslednje rubrike:

1. zaporedna številka,

2. datum, kdaj je predmet dospel v delo,

3. številka predmeta,

4. vsebina predmeta,

5. datum in podpis uradnika, kateremu je predmet
izročen v delo,

6. datum, ko je bil predmet dokončan in pod katero
številko,

64

7. overitev starešine, da je predmet dokončan,

8. pripomba.

V to knjigo se vpisujejo izvršilne denarne zadeve, ki
dospejo v delo.

Tista izvršilna oblastva pa, ki so zdaj pristojna tudi
za sodne in za administrativne izvršbe, vodijo še nadalje
dosedanji »kontrolnik izvršilnih predmetov«, knjigo de¬
narnih izvršb pa vodijo od časa, ko prenehajo biti pri¬
stojna tudi za sodne izvršbe.

II.

V omenjenem navodilu je določena »Priznanična
knjiga«, ki naj jo ministrstvo za notranje posle predpiše
in določi način njene uporabe. Na podstavi tega pred¬
pisujem naslednje:

1. »Priznanična knjiga« je jukstna knjiga, ki sestoji
iz 200 pobotnic, in to 100 unikatov (izvirnikov) in 100
duplikatov (kopij). Unikati so na levi strani perforirani,
tako da se dajo lahko iztrgati, medtem ko ostanejo dupli¬
kati v priznanični knjigi. Priznanične knjige se morajo
sešiti in overiti po banski upravi.

2. Vsaka priznanična knjiga mora biti na prvi strani
platnic označena z zaporedno črko in številko serije.

3. Pobotnice v priznanični knjigi morajo imeti ozna¬
ko serije priznanične knjige ter zaporedne številke od
1 do 100, in to tako, da imata vsak unikat in njegov du¬
plikat isto številko.

4. Vsako vplačilo, ki se ne opravi po' pošti ali po
knjigi vrednostnih predmetov (amanetniku), temveč ga
opravi neposredno stranka, se mora potrditi s pobotnico
iz priznanične knjige po priloženem obrazcu. Duplikat
ostane v priznanični knjigi, medtem ko se unikat izroči
stranki, ki je vplačilo izvršila.

5. Unikat pobotnice se izpolnjuje izključno s kopir¬
nim svinčnikom, za duplikat pa se podloži indigo-papir.
Razume se, da sta unikat in duplikat iste pobotnice po¬
polnoma enakoglasna.

65

6. Banske uprave morajo nabaviti zadostno število
takih priznaničnih knjig in jih imeti na zalogi ter z njimi
oskrbovati podrejena oblastva. Banske uprave imajo v
razvidu, koliko in katere serije priznaničnih knjig so
poslale posameznim oblastvom.

7. Ko naroči oblastva pri pristojni banski upravi
potrebno število priznaničnih knjig, naj radi natančnega
razvida osnuje in vodi posebno knjigo z napisom »Evi¬
denca priznaničnih knjig«. Ta knjiga mora biti pred-
pisno sešita, paginirana in potrjena po nadrejenih obla-
stvih ter mora obsegati tele rubrike: 1. zaporedna šte¬
vilka, 2. datum, kdaj je priznanična knjiga dospela od
banske uprave, 3. serija priznanične knjige, 4. datum in
podpis uradnika, kateremu je knjiga izročena v uporabo,
5. datum, kdaj je bila knjiga kot polna vrnjena, 6. pri¬
pomba. Rubrika 4 naj bo nekoliko širša zaradi morebit¬
nih izmen uradnikov (zaradi premestitve ipd.), ki bodo
knjigo preden bo polna vrnili in se bo dala drugemu
uradniku v rabo.

8. Vse priznanične knjige pripadajo 1  kot uradne de¬
narne knjige oblastva, ne pa posameznim organom kot
njihova zasebna lastnina. Uradnik, ki je prevzel prizna-
nično knjigo v rabo, je zanjo odgovoren materialno in
kazensko.

9. Ob pregledovanju denarnega poslovanja morajo
nadzorni organi ugotoviti: ali se z zalogo priznaničnih
knjig ravna po teh predpisih in ali je na vsakem posa¬
meznem duplikatu pobotnice navedena vsota v celoti vpi¬
sana (vknjižena) v ustreznem partijalniku.

Oblastvo: . .

Serija: . Št..

POBOTNICA.

Potrjujem, da je g...

iz ....., ulica .

h. št., danes vplačal vsoto. din . par

s

66

z besedami: . din . par

po predmetu št. ../. leta kot .

(Kraj in datum) . 19.

(M. P.)

Podpis uradnega organa:

(Spodnje potrdilo se napiše samo na hrbtu duplikata
pobotnice.)

Prejem tega zneska je vknjižen v partijalniku
št. pod zap. številko.

Podpis oskrbovalca partijalnika:

Overja:

starešina oblastva

III.

Glede na obrazloženo ni več potrebno, da bi se vo¬
dile pri izvršilnih oblastvih še dalje knjige, ki so se do¬
slej vodile z istim namenom, kakor: ročna depozitna
knjiga, ročna denarna knjiga, blagajniški dnevnik tujega
in prehodnega denarja ipd.

IV.

Banske uprave morajo nabaviti vse v tem razpisu
navedene knjige in z njimi zalagati oblastva svojega
področja.

V.

Ta razpis naj sporoči banska uprava tudi okrožnim
inšpektorjem z naročilom, naj pri pregledovanju poslo¬
vanja podrejenih oblastev posebno pazijo na to, da li se
denar, ki ga organi po kateri koli osnovi poberejo, takoj
ali najkasneje v roku 24 ur predaja državnim davčnim

67

upravam v hrambo, tisti pa, ki se knjiži v partijalniku
št. 1, da li se predaja osebam, katerim pripada, ker ne
sme izvršilno oblastvo pobranega denarja v nobenem pri¬
meru zadržati več ko 24 ur. Nadalje, da pazijo, ali se
predpisani partijalniki pravilno in v redu vodijo. Če ugo¬
tovijo kakršno koli nepravilnost ali zastanek, naj uvedejo
proti odgovornim organom nadaljnji zakoniti postopek.

Razpis

ministrstva za promet P. t. št. 55.482 z dne
9. julija 1982.*

Da bodo mogli kontrolni organi glavne kontrole ob
izrednih pregledih blagajn, knjig in denarnih dokumen¬
tov posameznih državnih in samoupravnih oblastev na¬
tanko ugotoviti, katere denarne pošiljke je tisto oblastvo
oddalo oziroma prejelo po pošti in da li je denar pravilno
prevzet, je gla vna kontrola  s pozivom na člen26.,
t. 5., zakona o glavni kontroli obvestila  ministrstvo
za promet — upravo pošt in telegrafov, da morajo držav¬
na in samoupravna oblastva za oddajo in prevzem denar¬
nih pošiljk uporabljati denarno (amanetno) knjigo, in
zahteva,  da pošte državnim in samoupravnim obla-
stvom ne izdajajo niti ne sprejemajo' od njih denarnih
pošiljk brez denarnih (amanetnih) knjig.

Na podstavi tega je ministrstvo za promet izdalo
vsem poštam v državi naredbo  tele vsebine:

Vsako državno in samoupravno oblastvo si mora za
prevzemanje in za oddajo svojih denarnih pošiljk ob
svojih stroških nabaviti denarno knjigo,** v kateri
morajo biti naslednji razpredelki:

* Gl. drugi odstavek čl. 89. poslovnika.

** Glej obrazec C.

. 5 *

68

1. zaporedna številka, 2. datum oddaje pošiljke,

3. naziv oblastva ali osebe, ki pošilja denarno pošiljko,

4. ‘vložna številka spremnega spisa ali številka dnevnika
nakazujoče blagajne, 5. kakšna je pošiljka (denarno
pismo, nakaznica, ček, vrednostni paket), 6. vrednost,
7. teža, 8. podpis poštnega uslužbenca, ki je denarno
pošiljko prevzel oziroma izročil.

Ta knjiga mora biti paginirana, sešita s trobarvnim
trakom in potrjena s podpisom in pečatom istega
oblastva.

Ker sloni prednja zahteva glavne kontrole na zako¬
nu, morajo pošte vse denarne pošiljke državnih in sa¬
moupravnih oblastev prevzemati in izdajati samo po
njihovi denarni knjigi.

Poštna prevzemna knjiga

Obrazec 1 k členu 3.

Obrazec 3 k členu 18.

Spisovni seznam

.... štev. .

Vsebina predmeta:

Obrazec 4 k členu 23.

1

Označba imena — predmeta

Indeks

2

Vsebina in vložna številka

3

Fasciku-

latura

Opomba

Obrazec 5 k členu 24.

Številčni

register

AS
0,0
CG rt

O o

»o ^
o

_j M
C3 p

g*

£ ^
o o

-4-> I—H

m

rt

a

1

as

ge

-w ^

rt p
rt

>  b£
o o

rt

a

p-2

§ a

■e'S

5 k

ig rt

|8f

-05 ^

03

3

O

r—I

>

8 |

. t-t
rt p

rt

>  bc
o o

- 4 —•

)C0

rt

a

•s

a>

o

>

CD ^

2

8 s

*§'rt

O

rt o.

> bc
O o

xn

o

>

Obrazec 6 k členu 34.

Predhodna obvestila

(Urad)

194

štev.

Potrjuje se prejem Vaše vloge z dne
v zadevi .-

Predmet je vpisan pod gorenjo številko. Nadaljnje
obvestilo sledi.


(Naslov na zadnji strani.)

iS

SJ

j 1 ?

rt

s

1

o S
O, CD

f S

'8’S

rt p

^ rt
> b£
o o

-t-> r-H

KZ3

A $
p. 2
§ a

■s S

rt p,

£

•r-< rt

> br,
o o

• 4 -^ —H

>03

rt

M

i

A 5

8|

rt

£

rt

rt

rt

>03

O

o 4Š

p O

8 e

■8 3

s *

rrt rt
F> bfi
o o

•*-» r—I

>03

Obrazec 7 k členu 34.

Predhodna obvestila

(Urad)

. 194

štev.

Vaša vloga z dne

v zadevi .

se je zaradi nepristojnosti odstopila

^^Pečat^^

(Naslov na zadnji strani.)

Obrazec 8 k členu 38.

Kdo vlaga . z dne . /. 194., št.

Dan vpisa .. 194

Prejšnji spisi

Priključeni samostojni spisi
Sorešeni spisi.

Navodila o dostavitvi izdelane rešitve drugi delovni edinici (oddelku, odseku, razdelku) v izjavo,

obvestitev ali kak drug nanen

Došlo

Prepisano

Primerjano

Odpravljeno

Leto 194

št.

Vrstni red

Fascikulatura

Evidenčni list

Obrazec 9 k členu 45.

Prejšnji spisi

Fascikulatura

Vrstni red

št.

Leto 194

Obrazec 10 k členu 90.

Poslovni izkaz

Obrazec A k min. razpisu iz I. 1931.

Partijalnik št. 1.

Obrazec B k min, razpisu iz 1. 1981.

(Leva stran)

Partijalnik št. 2.

(Desna stran)

Obrazec C k min, razpisu iz I. 1932.


Knjiga denarnih pojšiljk (Amanetnik)

Z  NARODNA in univerzitetna

Z  KNJIŽNICA

rne Merkur,

3 (tel. št. 25-52)

ijige:

iravilniki:

0000017G9 13

2. zv.: Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov v resoru ministrstva

za promet, broširano din 8*—.

3. zv.: Zakon o javnih beležnikih (notarjih). Razprodano.

4. zv.: Zakon o glavni kontroli. Razprodano.

5. zv.: Zakon o občem upravnem postopku. Razprodano.

6. zv.: Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah javnih notarjev. Razprodano.

7. zv.: Zakon o uradnikih. Razprodano.

8. zv.: Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in komisarjev za izredne

preglede, din 12*—.

9. zv.: Zakon o državnem prometnem osebju, din 14'—.

10.  zv.: Pravilnik za voditev zemljiških knjig. Razprodano.

11. zv.: Ustava kraljevine Jugoslavije. Tretja izdaja, din 8'—.

12. zv.: Zakon o volivnih imenikih. — Zakon o volitvah narodnih poslancev.

Razprodano. Glej 43. oz. 57. zvezek.

13. zv.: Zakon o društvih, shodih in posvetih. Razprodano.

14.  zv.: Uredba o lekarnarski zbornici, broširano din 8'—.

15. zv.: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih po¬

slancev. — Zakon o volitvi senatorjev, broš. din 8'—. Glej tudi 43. oz.

57. zvezek (volitev nar. poslancev).

16.  zv.: Zakon o obrtih. Gl. zv. 33. Razprodano.

17. zv.: Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini. — Zakon o poslovnem redu

v senatu. Razprodano.

18. zv.: Zakon o meščanskih šolah. Razprodano.

19. zv.: Zakon o lovu, broš. din 7*—.

20. zv.: Zakon o zadrugah državnih uslužbencev, broš. din 5*—.

21. zv.: Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih usluž¬

bencev, broš. din 7*—.

22.  zv.: Obča univerzitetna uredba. Razprodano.

23. zv.: Uredbi o draginjskih dokladah državnih uslužbencev in upokojencev.

Razprodano.

24.  zv.: Gradbeni zakon. Razprodano.

25. zv.: Zakon o taksah, broš. din 45*—. Razprodano.

26. zv.: Taksni in pristojbinski pravilnik. Razprodano.

27. zv.: Uredba o sodnem poslovniku in sodni poslovnik za sodišča I. in II. stop¬

nje, z obrazci, broširano din 30' —, vezano din 36'—.

28. zv.: Zakon o občinah. Razprodano.

29. zv.: »Cestni prometa, broširano din 18'—, vezano din 24'—.

30.  zv.: Učbenik zakona o državnem računovodstvu. Razprodano.

31.  zv.: Uredba o spojitvi občin v dravski banovini. Razprodano.

32. zv.: Gasilstvo in požarna obramba, broširano din 24'—, vezano din 32'—,

33. zv.: Zakon o obrtih. Druga izdaja. Razprodano.

34. zv.: Državni svet in upravna sodišča. Druga, pregledana izdaja. Broš. din 16*—,

vezano din 24'—.

35. zv.: Zakon o kontroli čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine, z izvršilno

uredbo in žigovinsko tarifo, broš. din 16'—.

36.  zv.: Uredba o občinskih uslužbencih. Razprodano. Glej zv. 50.

37. zv.: Naredba o mrliško-preglednem redu. — Navodila za mrliškega preglednika,

broš. din 5*—.

»o. iv.; Ureana o e*n. trošarini na vino in žganje, broš. din e*— -.

39. zv.; Zakon o mestnih občinah. Razprodano.

40. iv.: Gradivo, norme in predpisi, vezano din 60*—.

41. zv.: Naredba o odpiranju in zapiranju trgovin. Razprodano.

42. zv.: Zakon o nepravdnem postopku z uvodnim zakonom in zakon o zasilnih

poteh, broširano din 24'—.

43. zv.; Zakon o votivnih imenikih in zakon o volitvah narodnih poslancev, prede.

lana izdaja. Razprodano. Gl. 57. zv.

44. zv.: Uredba o volitvl svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic,

broširano din 5*—.

45. zv.: Uredbi o osebni in rodbinski dokladi državnih uslužbencev in upokojencev,

broširano din 6*—.

46. zv.: Pravilnik o višini nagrad za odvetniške posle, broširano din 8*—.

47. zv.: Pravilnik o nadrobni prodaji tobačnih izdelkov itd., broširano din 8*—.

48. zv.: Pravilnik o pokojninskem skladu stalnih monopolskih delavcev, broš. din 4.

49. zv.: Pravilnik o fin. poslovanju v občinah, broš. din 16*—.

50. zv.: Uredba o obč. uslužbencih s komentarjem in dodano uredbo o činu stro¬

kovnih šol nasproti srednji šoli in fakultetam, brefi. din 24*—, vez. din 3C*—.

51. zv.: Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, broš. din 3*—.

52. zv.: Pravilnik k ureobi o likvidaciji kmetskih dolgov, biofi. din 6*—.

53. zv.: Zakon o gospodarskih zadrugah. Razprodano.

54. zv.: Trgovinski zakon, broš. din 48*—, vez. din 56*—.

55. zv.: Uredba o preskrbovanju nezaposlenih delavcev, din 8*—.

56. zv.: Predpisi o izvršbi in zavarovanju, broš. din 48*—, vez. din 66*—.

57. zv.: Zakon o votivnih imenikih in zakon o volitvi narodnih poslancev, tretja,

prečiščena izdaja, broš. din 12*—.

59. zv.: Predpisi o zaščiti pred zrač. napadi (Uredba), broš. din 8*—.

59./1 zv.: Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi, 1. del (bojni strupi, evakuacija,
zaščita otrok), broš. din 4*—.

59. /4 zv.: Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi, IV. del (gradnja zaklonišč, za¬

ščita pred požarom), broš. din 8.—.

60. zv.: Uredba o oprostitvi mož od vojaške službe, broš. din 8*—.

61. zv.: Pravilnik za pregledovanje klavnih živali in mesa, broš. din 16*—.

82. zv.: Predpisi o občinskih hranilnicah, broš. din 12*—, vez. din 20*—.

63. zv.: Poslovnik za občna upravna oblastva, broš. din 10*—.

Sledijo nadaljnji zvezki.

-4

Mala knjižnica: zbirka 10  zvezkov,

posamezni zvezki

Or. Ivo Šorli: izbrani spisi, 6 zv.,
posamezni zvezki
Emil Vachek; Krf ne kliče po
Ouida: Farnmor. Roman

J. špicar: Martin Napuhek. Pravljična

v petih slikah

Radi voj Rehar: Popotovanje po zvezdi Večernici
Radivoj Rehar: Pesmi o kraljeviču Marku
Dr. Milan Vidmar: Moj pogled na svet
Dr. Milan Vidmar: Oslovski most
Andrej Gabršček: Goriški Slovenci, ..

K. čapek: Pogovori s T. G. Masarykom
Dolenjska (almanah)

Dr. I. Matko: Perkusija in.avskultacija
U»iv. doo ,dr. Vlad. Muriji Vrednostni papirji
Pomen trgovinskega registra
žentfrske menične konvencije
Bajuk: Vodič po\Ljubljanskih pokopališčih
Bajuk: Vodič po Ljubljanskih pokopališčih

Oba skupaj

Dr. J. Pretnar: Priročnik za pomočniško in mojstrske izpiti.