�š�b&�KLIV NE SPREJME o o o o o <-®Q@(,l) Pd , : ;;c.:;to www.slovenia.info Največja izbi'ra nastanitev v S loven ij i • hoteli • apartmaji, sobe • turistične kmetije • mladinski domovi . . • penz1on1 • gostišča ... Klicni center: 04 280 30 30 boo ki ng@sloven ia.i nfo Konkurenčne cene Vsebina UVODNIK ZNAMKA TRAJNOSTNI TURIZEM 5 6 ,,.. INOVACIJE 8 10 GLOBALIZACIJA 13 FIJET 14 DRUŽBOSLOVJE ..... 16 TUJI TRGI 18 20 22 c-·c . TURISTIČNE KMETIJE 24 DOGODKI 25 26 NOVICE 28 30 , TUR!ZEM ■ Informativno glasilo Slovenske turistične organizacije ■ Izdaja Slovenska turistična organizacija, Dunajska 156, 1000 Ljubljana ■ Tel. 01/5891 840, e-mail: infoŽSlovenia.info ■ Glavna in odgovorna urednica: livija Kovač Kostantinovič ■ Kreativna zasnova revije: Novi kolektivizem ■ Priprava za tisk: Založba Kapital, Maribor■ Tisk: Tiskarna Schwarz, Ljubljana■ Ministrstvo za kulturo RS je izdalo odločbo, da se glasilo Tur!zem vpiše v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1382 ■ Glasilo je brezplačno, Naročila sprejemamo na STO, na urednistvo@slovenia.info ■ Člani Uredniškega sveta: Ministrstvo za gospodarstvo (mag. Mateja Tomin Vučkovič), Urad vlade za informiranje (Nada Serajnik), Gospodarska zbornica Slovenije (mag. Cveto Stantič), Agencija RS za gospodarsko promocijo in tuje investicije (Helena Schlamberger), Univerza v Ljubljani - Ekonomska fakulteta (dr. Tanja Mihalič), Visoka šola za turizem Turistika (mag. Aleksandra Brezovec), Višja šola za turizem Bled (Jana Špec), Vi!ja šola za turizem in gostinstvo Maribor (mag. Helena Cvikl), strokovnjak s področja tržnega komuniciranja (dr. Zlatko Jančif), predstavniki turističnega gospodarstva in predstavniki Slovenske turistične organizacije. Niz pril?žnosti za odlično predstavitev D ovolite, da tokratni uvodnik začnem z dvema pomembnima dogodkoma, ki sta pred1nami. Prvi je predstavitev Slovenije in slovenskega turizma v Pekingu v slovenski hiši v okviru poletnih olimpijskih iger. Ob tej priložnosti bo tudi Slovenska turistična organizacija skupaj z Olimpijskim komi- ' tejem Slovenije in drugimi nepogrešljivimi domačimi in tujimi partnedi pripravila projekt, ki bo zdru­ ževal športne, gospodarske in turistične interese ter je javnosti predstavljen pod imenom Slovenska hiša, Peking 2008. Drugi pomemben dogodek bo potekal jeseni. Od 17. do 23. oktobra bo z začetkom v Ljubljani in zaključkom na Bledu potekal Svetovni kongres turističnih novi nadev in piscev v turizmu, zdru­ ženih v organizacijo FIJET. V okviru.jubilejnega, 50., svetovnega kongresa turističnih novinar­ jev bodo potekale tudi volitve za imenovanje v organe združenja, kar dogodku daje še poseben pomen. Gostovanje FIJET - svetovne organizacije, ki poleg turističnih novinadev združuje tudi ostale pisce o turizmu - v Sloveniji je odlična priložnost, da Slovenijo in slovenski turizem pred­ stavimo predstavnikom medijev s takorekoč celega sveta, saj organiz�cija združuje več kot 900 za turizem specializiranih novi nadev, piscev, fotografov in snemalcev. O dogodku lahko podrob­ neje preberete v številki Tur!zma, ki je pred vami. Dogodka, ki ju omenjam, sta samo dva v nizu vrste večjih in manjših dogodkov, kjer bomo Slovenijo predstavili strokovni in širši javnosti. Z zaključkom predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije namreč nikakor ni konec priložnosti, ki se nudijo, da tuji javnosti predstavimo Slovenijo kot privlačno deželo za različna doživetja. Za odmevnim dogodkom predsedovanja, za katerega ocenjujem, da smo ga dobro izkoristili z-a povečanje prepoznavnosti Slovenije, se in- ·tenziteta promocije naše države v tujini nikakor ne sme zmanjšati, prej obratno: predsedovanje je odličen vzgon za vse aktivnosti, ki bodo sledile letos in prihodnje leto. Pri tem bomo tudi nadalje sledili ciljem, ki smo si jih zastavili v Razvojnem načrtu in v usmeritvah slovenskega turizma in trženj­ ski strategiji ter v letnih programih STO - in to tako kvantitativne kot kvalitativne cilje. Slovenija ni­ koli ni bila, ni in tudi noče biti masovna destinacija, pa vendar število rasti števila gostov, ki dosega oz. presega zastavljene cilje, dokazuje, da Slovenija postaja vse bolj znana in privlačna destinacija. In to tako za domače kot za tuje goste. Zadnja raziskava potovalnih navad in namer Slovencev je pokaza­ la, da se bo letos na dopust doma podalo več Slovencev kot lani. Iz tega lahko sklepamo, da Slovenci vse bolje poznamo in cenimo domačo turistično ponudbo. Hkrati v Sloveniji beležimo rast števila go­ stov s trgov, ki jih še pred leti nismo uvrščali med trge z nadpovprečno dinamično rastjo števila go­ stov, kot sta na primer kitajski ali japonski trg, kjer intenzivneje nastopa tudi Slovenija. Rezultati pri­ zadevanj Slovenske turistične organizacije na japonskem trgu bodo tako v letošnjem avgustu obrodili sadove v obliki prvih čarterskih poletov s tega oddaljenega trga. Beležimo tudi vse večje število kitaj­ skih gostov, pri čemer so za zadovoljitev pričakovanj teh gostov potrebna posebna znanja turističnih ponudnikov. Več o tem prav tako v tokratni številki publikacije, ki je pred vami. Ob kvantitativni rasti pa ne smemo pozabiti niti na kvalitativne cilje, kot so decentralizacija, desezo­ nalizacija ali rast inovativnosti in kakovosti ponujenih turističnih produktov. Samo na ta način bomo dosegali prav tako pomemben cilj slovenskega turizma - rast priliva iz naslova turizma. V lanskem letu je bila ta rast več kot 13 %, s čimer smo bistveno presegli v razvojnih in trženjskih dokumentih zasta­ vljen cilj v višini 8 %. Če strnem na kratko: slovenskemu turizmu gre zares dobro z. odlično. Mag. Dimitrij Piciga enske turistične organizacije www.slovenia.info - Znamka Slovenije na dobri poti k_ polni l. . . uve Javi tvi Matja, Kek; Matja, hk@go,.si Mineva pol leta, odkar je vlada sprejela distribucijski in komunikacijski načrt nove znamke Slovenije - I Feel Slovenia. Jasno je sicer, da se take nacionalno zasnovane znamke ne da uveljaviti v kratkem času. Pa vendarle: nastavki so obetajoči. Najbolje, vsaj po mojem mnenju, se je "prijela" v turizmu. Slovenska ~uris~!č­na organizac1Ja, številni akterji na po- dročju turizma, od dru- štev, velikih sistemov do kongresno-konfe- renčnih organizacij in še kdo na svojih pred- stavitvah doma in v tu- jini načrtno in organi- zirano uporabijala znak (in logotip). Tako vsaj bi lahko sklepali iz šte- vilnih prošenj za izda- j o dovoljenja za promocijsko uporabo znamke. Skrbnik znamke I FEEL SLOVENIA -U rad vlade za komuniciranje (UKOM) ima na- mreč na spletnem mestu www.ukom.gov.si po- leg vseh informacij o znamki, njenem pomenu in možnostih uporabe tudi obrazec za zaprosi- lo za promocijsko uporabo znamke. Promocijska uporaba znamke - torej vsaka, namenjena pred- stavijanju predvsem tuji javnosti, ki ni pove- zana z neposrednim trženjem ali prodajo izdel- kov in storitev - je namreč prosta in dovolje- na vsem, ki zanjo zaprosijo in izjavijo, da b.odo znak (in logotip) uporabijali skladno s priroč- nikom celostne grafične podobe. No, to je boij vidni del aktivnosti pri uveijavljanju znamke. V pripravi pa je pravilnik, ki bo urejal pravila in pogoje za souporabo znamke v komercialne name- ~ TURISTIČ:NA •• :.. •• ZVEZA ... SLOVENIJE I FEEL SLOVENIA ne (co-branding). To pomeni, da bo organizacija, ki želi na izdelku ali storitvi , ki že ima svojo blagovno znamko, souporabiti znak pri prodaji in trženju tega izdelka, lahko pod določenimi pogoji pridobila pra- vice do uporabe znaka. Na primer: izdelek slovenske- ga porekla, namenjen predvsem tujim trgom, uveija- vijena blagovna znamka in podobno. Skladno s tem pravilnikom, ki bo objavljen v začetku julija na sple- tnem mestu UKOM, bo prosilec lahko dobil licenco za souporabo znamke in za to bo treba plačati neke vr- ste pavšalno licenčnino. ·rr popolnoma prosti uporabi znamke za trženje iz- delkov pod blagovno znamko I Feel Slovenia zaen- krat ne razmišljamo. Torej tako imenovani "full bran- ding" zaenkrat ni mogoč. Edina izjema letos bo pet izdelkov (turističnih spominkov). Za trženje le-teh je Slovenska turistična organizacija (STO) ravnokar do- bila licenco. To pomeni, da bo STO z javnim pozivom/ razpisom izbral izctklovalce, dobaviteije in prodajalce dogovorjenih petih izdelkov ter izbranim proizvajal- cem podelil licenco za proizvodnjo in prodajo za do- ločeno obdobje. Le- ti pa bodo za to plačali dogovor- jeno licenčnino. Hkrati smo na Uradu vlade za komuniciranje pripravili zloženko za vsa gospodinjstva. Z njo želimo prebival- cem Slovenije predstaviti novo znamko in jih navduši- ti za njeno souporabo. V začetku tega meseca je na go- spodinjstva prispela zloženka, vzporedno z distribucijo pa poteka tudi dvotedenska og laševalska kampanja. Prav tako julija bo izšel skupni razpis UKOM in STO za izdelavo/dobavo izbranih promocijskih daril z znakom I Feel Slovenia, ki jih bodo državni organi in STO upo- rabijali za promocijsko obdarovanje tujcev na priredi- tvah in obiskih doma in v tujini. Darilca bodo na raz- polago konec septembra. TURISTIČNI TELEFON Free tourist information V državni upravi se ministrstva in vladne službe, po- sebej tiste, pristojne za kulturo, šport, znanost in go- spodarstvo, dogovarjamo, kako na večjih prireditvah v tujini in doma organizirano predstaviti Slovenijo z novo znamko. Skupne prireditve STO in UKOM , ki so zadnjega pol leta potekale v državah članica h EU pod naslovom "EU road show", so bile tudi v zname- nju predstavljanja nove znamke Slovenije. Ena bli- žnjih in večjih tovrstnih prireditev bodo tudi leto- šnje olimpijske igre. non stop 24/7/365 - www.slovenia.info Prvi odzivi tujcev, ki smo jim znamko tako ali druga- če že predstavili, so pozitivni . Tudi to nas spodbuja k temu, da bomo novo znamko Slovenije poskušali še boij predstavijati in uveijavijati doma in v tujini kot celovito nacionalno znamko za povečanje naše pre- poznavnosti in ugleda na vseh področjih , re levantnih za promocijo države. • Posvet l(akovostni kader za konk_urenčni turizem V Termah Zreče je Direktorat za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo organiziral posvet z naslovom Kakovostni kader za konkurenčni turizem. Zbrane sta pozdravila mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem, Ministrstvo za gospodarstvo, in Damjan Pintar, direktor Unior, d.d., program Turizem. T)osvet je bil namenjen predsednikom uprav in direk- C todem turističnih podjetij, direktodem hotelov, ka- drovskim službam v turističnih podjetjih, gostincem, sa- mostojnim podjetnikom, turističnim agencijam in orga- nizatodem potovanj, združenjem in skupnostim ter za- poslenim v gostinstvu in turizmu ter vsem, ki se v tej panogi nameravajo zaposliti, lokalnim turističnim orga- nizacijam in združenjem, vsem organizacijam i-n insti- tucijam s področja turizma, izobraževalnim institucijam ter vsem, ki jih zanima nadaijnji razvoj turizma in obli- kovanja kakovostne turistične ponudbe v naši državi. Udeležilo se ga je nekaj več kot 80 udeležencev. V pozdravnem nagovoru udeležencem posveta je mag. Madan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem, Ministrstvo za gospodarstvo, dejal: "Z namenom pove- čanja obsega turistične dejavnosti in dviga konkurenč­ nosti smo v zadnjem obdobju na Ministrstvu za gospo- darstvo veliko pozornosti in energije namenili izgradnji turistične infrastrukture. Nekoliko zapostavijeni so bili v preteklem obdobju t.i. mehki razvojni elementi, kot so kakovost, razvoj človeških virov in spodbujanje ino- vativnosti. Prav slednjim namenjamo pri svojem delu in aktivnostih vse več pozornosti v tekočem obdobju. Pri tem k sodelovanju vabimo tudi druge institucije, ki so kakor koli povezane z izobraževanjem, usposabijanjem in kreiranjem delovnih mest ter s kakovostjo. Za zago- tavijanje visoke kakovosti storitev potrebujemo kakovo- sten kader. Še posebej se zavedamo, da moramo veliko vlagati ne le v menedžment, temveč v ijudi, ki so v ne- posrednem stiku z gosti." Zato so tudi na posvetu sodelovali predavate~i z raz- ličnih institucij: mag. Madan Hribar je govoril o ume- stitvi razvoja človeških virov v razvojnih dokumentih slovenskega turizma in Evropske komisije ter aktivno- sti v letu 2008; o aktualnih temah na področju trga dela je govorila Damjana Košir, v. d. generalne direktorice Direktorata dela in zaposlovanja, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve; stanje na trgu dela je 1 pred- stavila Mavricija Batič, direktorica programa Aktiv~e po- litike zaposlovanja, Zavod RS za zaposlovanje; o aktivno- sti Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije pa je spregovorila mag. Ana Vodičar, v. d. direktorice Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije. Analizo podat- kov o vpisu v izobraževalne programe gostinstva in tu- rizma primedalno po letih je podala Ines Vidmar, sekre- tarka v Direktoratu za srednje in višje šolstvo ter izobra- ževanje odraslih, Ministrstvo za šolstvo in šport; pre- novijene izobraževalne programe za gostinstvo in turi- zem je predstavila Anica Justinek, vodja področnih sku- pin za gostinstvo in turizem, Center za poklicno izobra- ževanje. Sistema sodelovanja šol z delodajalci (pogod- be, vsebina usposabijanja, spodbude iz sredstev ESS) je predstavil Boštjan Zgonc, vodja Sektoda za višje šol- stvo v Direktoratu za srednje in višje šolstvo ter izobra- ževanje odraslih, Ministrstvo za šolstvo in šport; nad- JOI,, gradnjo Banke turtstičnih priložnosti za potrebe razvoja človeških virov v turizmu in najavo prve slovenske bor- ze dela za gostinstvo in turizem s povabilom k sodelo- vanju sta predstavila Dejan Podgoršek, pomočnik direk- toda Slovenske turistične organizacije, in Jasna Radie, sekretarka na Direktoratu za turizem, Ministrstvo za go- s poda rstvo. Predstavijeni so bili primeri dobrih praks podjetij Sava Turizem (pridobili so standard "Družini prijazno podje- tje" in pojasnili, kakšne pozitivne posledice za zaposlene le-ta prinaša) , Vabo, d.o.o. (majhno, a hitro rasto če in uspešno turisti čno podjetje, kjer se zavedajo, da so za- posleni pomemben kapital podjetja), Terme Maribor (kjer - Predstavljeni so bili tudi primeri dobrih praks, med katerimi se je predstavila tudi Hiša kulinarike Jezeršek. Na posvetu so strokovnjaki sklenili, da se moramo intenzivno posvetiti promociji poklicev v gostinstvu in turizmu ter dvigniti ugled poklicev. Turistično gospodarstvo podpira zamisel o nacionalni borzi kadrov v gostinstvu in turizmu. uspešno sodelujejo s srednjo in višjo šolo za gostinstvo in turizem iz Maribora in vlagajo v kader že v času, ko je le-ta še v šoli) in Hiša kulinarike Jezeršek. Dijakinja Srednje šole za gostinstvo in turizem je razmi- šijala o svoji prihodnji zaposlitvi: kaj pričakuje od delo- dajalca, kateri izmed predstavijenih primerov jo je naj- boij prepričal ter zakaj se je odločila, da bo svojo karie- ro gradila v turizmu. Na posvetu so strokovnjaki sklenili, da se moramo inten- zivno posvetiti promociji poklicev v go'stinstvu in turiz- mu ter dvigniti ugled poklicev. Promocijo je treba priče­ ti izvajati že v vrtcih in osnovnih šolah ter med sveto- valnimi delavci osnovnih šol in starši, ki svetujejo otro- kom pri izbiri poklicev. Predlagano je bilo, da se v pro- mocijo poklicev v gostinstvu in turizem vkijuči­ jo različna ministrstva in javni zayodi, zbornice, CPI, izobraževalne institucije in turistična podje- tja ter da se k aktivnemu sodelovanju povabi tudi lokalne skupnosti in regionalne razvojne agenci- je ter da se pri izvedbi povežemo z osebami jav- nega živijenja, kijih mladi poznajo, cenijo in jih imajo radi (npr. inani glasbeniki, napovedoval- ci, igralci idr.). Turistično gospodarstvo podpira zamisel o naci- onalni borzi kadrov v gostinstvu in turizmu, ki jo je predlagalo Ministrstvo za gospodarstvo, žeijo po sodelovanju je izrazil tudi Zavod RS za zapo- slovanje, pri čemer so predlagali, da se le-ta iz- vede v okviru Gostinsko-turističnega zbora, ki bo potekal v oktobru v Moravskih Toplicah. Ugotovili smo, da je za razvoj človeških virov v turizmu na voijo mnogo različnih mehanizmov in ukrepov, ki jih izvajajo različna ministrstva in druge institucije, v ta namen je na voijo tudi nekaj sredstev iz naslova Evropskega soci- alnega sklada, pri čemer pa je kijučnega pomena med- sebojno obveščanje in usklajevanje ter dober pretok in- formacij do turističnih podjetij . Turistično gospodarstvo je izrazilo žeijo, da bi se ustanovila sekcija za razvoj člo­ veških virov v turizmu, v kateri bi sodelovala turistična podjetja oziroma njihove kadrovske službe, ki bi medse- bojno izmenjevale izkušnje in se dogovadale o nadaij- njih usmeritvah na tem področju. Vsi se zavedamo, da lahko le s pozitivnimi sporočili , ki jih o tej panogi po- šiijamo širši javnosti, pripomoremo k dvigu ugleda tu- ristične dejavnosti kot delodajalca. Zato je še posebej pomembno, da se širša javnost seznani s primeri dobrih praks turističnih podjetij, ki so bili predstavijeni na tem posvetu, pa tudi nekaterih drugih , v katerih prav tako cenijo svoj kader in se zavedajo pomena kakovostnega kadra kot pomembnega kapitala za svoje poslovanje in konkurenčnost na trgu. V turizmu imamo precej dobrih podjetij, ki so ne le poslovno uspešna, temveč se tudi z vidika odnosa med zaposlenimi in komunikacije med • vodstvom in ostalimi sodelavci uvrščajo med ugledne in zaželene delodajalce. • www.slovenia .info - Zakaj naj slovenski turistični dnil ·d b. EU · · ') ~ nag. Slavka Gojčič; ponu {_ pn O 1 IDIDJetico.,Jwbgojdc®gospass; V zadnjem času postaja tema trajnostni razvoj turizma v Sloveniji zelo čislana, o čemer pričajo aktivnosti Direktorata za turizem, ki so se odrazile na zelo obiskanih mednarodnih konferencah v Lipici 15. aprila 2008 in 10. junija 2008 v Portorožu, še posebej pa je odmevala podelitev EU marjetice prvemu slovenskemu turističnemu ponudniku - Termam Snovik. Vzadnjem času postaja tema trajnostni razvoj tu-rizma v Sloveniji zelo čislana, o čemer pričajo aktivnosti Direktorata za turizem, ki so se odrazile na zelo obiskanih mednarodnih konferencah v Lipici 15. aprila 2008 in 10. junija 2008 v Portorožu, še po- sebej pa je odmevala podelitev EU marjetice prvemu slovenskemu turističnemu ponudniku Termam Snovik. Direktorat za turizem je leta 2006 preko javnega na- ročila poveril izdelavo Programa ekološke ureditve in posodobitve slovenskih hotelov ter izdelave gradiv za implementacijo Znanstvenemu inštitutu za regi- onalni razvoj (ZIRRUM) Centra za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije Uni verze v Mariboru (CIMRS). Projekt je vodila dr. Sonja Si bila Lebe z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, ki je k sodelovanju povabila pet- najst domačih in tujih strokovnjakov. V okviru programa je bila izdelala primarna raz- iskava, ki je potekala septembra 2006 in v ka- tero je bilo povabljenih 191 hotelskih podje- tij. Anketni vprašalnik je vrnilo 40 podjetij za 63 hotelov v Sloveniji, s čimer je bila dosežena 38,9-odstotna odzivnost respondentov. V razi- skavi je bilo ugotovljeno naslednje: • analiza je potrdila nizko stopnjo ekološke urejenosti slovenskih hotelov, in kar še pose- bej skrbi, nizko stopnjo ekološke naravnanpsti (tistih, ki so izpolnjevali vprašalnik); • uvajanje ekološkega menedžmenta v sloven- skih hotelih povečini ni sistematično, o čemer priča samo nekaj anketiranih hotelov, ki so že prido- bili katerega od standardov. Najpogosteje se pojavija standard za sistem vodenja varnosti živil HACCP, sle- di standard sistema vodenja kakovosti ISO 9001, ki je vpeijan v 7 hotelih, in sistem 20 kijučev, ki ga navaja- ta 2 respondenta. Standard ISO 14001 je pridobil samo en respondent (v enem se nanj pripravljajo). • v anketiranih hotelih v glavnem ni strokovnjajloveniji v slovenskem in angleškem jeziku. t Slovenska turistična organizacija (STO), ki je pobudnik in avtor projekta TTA, projekt izvaja v partnerskem sodelovanju z zainteresiranimi partnerji. Cenjeni predstavniki slovenskega turizma! Si lahko privoščite, da zainteresirane medijske in ostale javnosti doma in v tujini ne seznanite z vašimi zadnjimi turističnimi novostmi? Postanite partner projekta TTA in posredujte novice s področja slovenskega turizma in tako ažurno obveščajte ciljno javnost o novostih s področja turizma pri vas. Vabimo vas, da to storite na e-naslov tta@slovenia.info ali nas pokli- čete na 01/589 18 67 (Livija Kovač Kostantinovič, Katja Turk). Ob dnevno ažurirani objavi novic s področja turizma v Sloveniji na spletnem mestu www.tta.si oz. www.slovenia.info/tta so novice naročnikom na voljo tudi v kratkih novicah TTA. Vabimo vas, da se naročite na brezplačno prejemanje kratkih novic TTA in si tako zagotovite samodejno prejemanje ažuriranih novic s področja tu- rizma v slovenskem/angleškem jeziku na svoj elektronski naslov. Naročilo na kratke novice TTA je na voljo na www.tta.si. Na tem spletnem naslovu vam je v Koledarju TTA na voljo tudi pregled do- godkov s področja turizma, in sicer za medijsko in strokovno javnost. www.slovenia.info III Ali inclusive počitnice: simbol prestiža ali le turizem v "p 1 eni cah "? Emil Juvan; , miljuva u@turisUcssi Sodobna potovalna dejavnost povsem obvladuje slabo iv,ilijardo mednarodnih turistov, in, roko na srce - velika večina ob pomoči potovalnih agentov. Tudi Slovenci nismo izjeme, saj so po podatkih Slovenskega statističnega urada kar 15 % zasebnih potovanj v letu 2007 organizirale potovalne agencije. Potovalni agentje so tisti element v procesu ra-zvoja turizma, ki lahko delujejo zgoij kot pomoč­ nik pri realizaciji "neustavljivih" in vse bolj nepred- stavijivih turističnih potreb, torej glavni razvijalec so- dobnega turizma. V kontekstu slednjega se sprašujem, ali so potovalni agentje sploh pogrešljivi. Kdo prav- zaprav koga potrebuje, turist potovalne agente, torej potovalno dejavnost, ali potovalna dejavnost turista? S tem se vračam na čisto sam začetek sodobnega tu- rizma ali morda še dije, do leta 1841, ko je Thomas Cook izvedel prvo obliko organiziranega (sodob- nega) potovanja. Je torej slednji potovanje or- ganiziral zato, da bi pokazal Loughborough, ali zato, ker so njegovi prvi potniki imeli potrebo po sprostitvi v drugačnem okoiju ali celo zgolj zato, ker je v tem videl poslovno priložnost? V slogu sodobnih sociologov in antropologov, kot sta John Urry in Dean MacCannell, se ve- lja vprašati, ali je novodobni turizem odgovor na potrebo ljudi po potovanjih, ali pa sodob- na ponudba potovanj postaja vzvod za potrebo po različnih oblikah potovanj. "Zlate horde", kulturni slepci, romarji in še, vr- sta drugih "vzdevkov" veija za sodobnega .tu- rista1, ki danes tvori le plašno turistično razi- skovalno množico. Glede na poplavo najrazlič­ nejših "all inclusive počitnic" velja tudi ideja o "po- čitnicah v plenicah", s čimer sodobni turist postaja "dojenček". Dojenček, ki potrebuje nego, da bi odra- sel v odgovornega, kulturno dozorelega posameznika, ki ga ni oblikovala zgoij roka matere in očeta, temveč tudi sodobno turistično udejstvovanje. Tudi turizem namreč oblikuje predvsem splošno razgledanost posa- meznika. Takšen nedorasel turist - nedonošenček - je j v celoti odvisen od potovalnih agentov in bo za i!tsa- ko potovalno izkušnjo potrošil zadnji cent svojih pri- hrankov. "Turizem v plenicah" s tem postane turizem usmerjenega potrošništva in obnašanja, ločevanja na vodijive in vodene turiste ter turizem odrske avtentič­ nosti, kjer originalnost ali avtentičnost določa globi- na denarnice, in še to le do neke mere. Turistični safari Na tako globoko razmišijanje o prihodnosti in trenu- tnih trendih razvoja turizma me navaja nedavna po- tovalna izkušnja. Kot množica oddiha žeijnih sem se tudi sam odpravil na krajše počitnice, in sicer v turi- stični kompleks (resort) ob Rdečem morju. Dosedanje izkušnje in kanček strokovnega znanja o turizmu (po- klicna deformacija, pač) so me prepričali, naj se na- - www.slovenia.info menim v hotel s petimi zvezdicami in pri tem seveda rezerviram "all inclusive" aranžma. Kot se je izkaza- lo, sem se z "all inclusive" storitvijo izognil nenehne- mu iskanju denarnice in se tako še boij približal ne- govanju (ali usmerjanju) "turističnih staršev" (poto- valnega agenta). Skratka, odigral sem vlogo sodob- nega turističnega nedonošenčka, ki je, če je želel do- živeti polnost počitniškega oddiha, plačal, kar mu je serviral potovalni agent. To "all inclusive" negovanje se je zelo hitro sprevrglo v čisto pravi turistični sa- fari, za katerega pa po resnici nisem plačal (ja, še se · ---.. kaj dob-i zastonj) . Turistični safari seveda razumem kot avanturistično prebijanje skozi vseh 8 dni oddi- Večtisočglava množica turistov si ogleduje znameniti Tempelj v Luksorju ha, prerivanje v neskončnih vrstah ob bifeju, na pla- ži, v galeriji itd. Ob prihodu na letališče so me obve- stili, da sem zaraqi "overbookinga" (lepa beseda za neodgovorno preprodajo razpoložijivih kapacitet) na- meščen v drug, seveda boijši hotel. Izkazalo se je, da hotel ni bil nič boijši, a hvala bogu niti slabši od ti- stega, ki sem ga dejansko rezerviral. Odnos osebja v hotelu je bil boij na nivoju bazarja, kjer sem za vsa- ko svojo "all inclusive" pravico mešetaril tudi po več dni. 5000-glava množica, ki je prebivala v petih raz- ličnih hotelih znotraj resorta, je sicer imela na voijo več restavracij , vendar ob zelo rigoroznih pravilih o brezplačni (all inclusive) uporabi izven matičnega ho- tela (resortje namreč sestavljalo 5 različnih hotelov). Tudi matične restavracije so vsak drugi dan pripravi- le "tematski" ribji večer, za katerega je "all inclusi- ve" gost moral plačati dodatno. Bogata ponudba špor- tnih in rekreativnih dejavnosti je bila sicer vkijučena, a nenehno zasedena in zato veliki večini nedostopna - čeprav smo plačali za uporabo le-teh. Ponudba v re- stavraciji na plaži je bila sicer brezplačna, toda zelo skopa, ob dejstvu, da so s kulinarično ponudbo kolo- barili v dvodnevnih intervalih (danes hrenovke, jutri pica, nato pa spet hrenovke itd) . Kdo želi all i nclusive počitnice? Če se vrnem nazaj na "filozofiranje" okoli sodobnega potnika in turizma, ne morem mimo današnjih cen in stroškov posameznega potovanja. Glede na povprečni dohodek v RS, ki znaša 878,53 EUR (SURS, maj 2008), je seveda povsem upravičena ideja, da turist še kako premisli, v kakšno potovalno izkušnjo bo investiral svo- je "cente". Toda prepričanje, da si kljub slabim dohod- kom težko privoščimo "dobre" počitnice, je precej zrno- tno. Potovalni katalogi za poletje in jesen navajajo "fenomenalno" nizke cene potovanj. Tako potovanje v Tunizijo stane slabih 600 evrov in v Turčijo dobrih 400. Gre za ?-dnevno potovanje na bazi all inclusive v ho- telih s pet zvezdicami. Razlike med aranžmaji na bazi all inclusiva, nočitve z zajtrkom ali polpenziona pa so le slabih 70 evrov (skupaj) . Po podatkih SURSA smo Slovenci v letu 2007 na potovanju v tujini povprečno potrošili 48 evrov na dan, kar je le 9 evrov manj kot all inclusive potovanje v Turčijo oziroma slabo polovico manj kot podobno potovanje v Tunizijo. Kdo si torej ne more privoščiti all inclusive počitnic? To ni več vpraša- nje. Vprašanje je, kdo si jih želi privoščiti. Turizem v plenicah ali "all inclusive" potovanja to- rej vse bolj postajajo sinonim za povprečno - morda celo edini sprejemljiv način 3P potovanja (poležava- nje, pijača in prehrana) in ne več simbol prestiža. Če se mora "all inclusive turist" tako boriti za svoje pra- vice, kako je šele z drugimi "tradicionalnimi" turisti? All inclusive turist postaja drugorazredni turist, ki ne plačuje dodatne pozornosti in obravnavanja, tem- več osnovno pravico, predvsem do sitosti in potešitve žeje. Za vse ostalo in boijše pa so si potovalni agen- tje izmislili "magic life" počitnice - magična čaro~­ nija, ki jo usmerja "globina denarnice". Denar vas na "magic počitnicah" brez problema spremeni v "turi- stičnega Hudinija". "Magic počitnice" Magic ali čudode lni svet so počitnice, kjer "turist ne- donošenček" lahko odraste v suverenega, odraslega turista za ne pretirano ceno in pri tem doživi vse ra- dosti superiorne turistične nege. Toda potem se veija vprašati, ali ni turist tudi v tem čudežnem ali magič­ nem negovanju spet zgoij nebogijeni dojenček, ki ga sodobni hotelski resorti in potovalni agentje "dojijo" z ekskluzivno storitvijo, imenovano "magic life" (ne- koč all inclusive) . Eden izmed avstrijskih orgaQizator- jev potovanj v svojem letošnjem magic life potoval- nem katalogu ponuja 14-dnevne počitnice v magic life -~ resortu v Tuniziji za neverjetnih 840 evrov po osebi. Kdo si torej ne more privoščiti magic life počitnic? Vsekakor se moramo zavedati tudi dejstva, da v takih počitniških programih turisti bogato plačujejo zato, da jih turistična industrija hrani z umetno izmišlje- no avtentičnostjo, ki jo turisti potem odnašajo nazaj v svoje domove in se tako kulturno poneumljajo, na- mesto da bi spoznavali svet in tako intelekt1:Jalno ra- sli v kulturno dozorelega posameznika. 1 Spet se je potrebno vprašati, ali ni potovanj~ name- njeno počitku in oddihu, ki je tudi sicer najbližje prav dojenčkom? Potemtakem je danes vsekakor bolje biti kar se da nebogljen turist s solidno denarnico in ra- dovednim pogledom okoli sebe. Takega nas potoval- na dejavnost nahrani v celoti in s tem dopust ali po- čitnice dosežejo svoj namen - vse štiri od sebe in z mislimi na "off". • Pa prijetne počitnice in ne pozabite - radovednost se izplača, a tudi plača!!!! Več lahko preberete v: Louis, Turner in John, Ash (1975) . The Golden Hordes: International tourism and the pleasure periphery. New York: St. Martin Press; MacCannell, Dean (1999) . The Tourist: A new theory of the leisure class. Los Angeles: University of California Press; Boorstin, Daniel (1964 ). The Image: A guide to pseudo- events in America . New York: Harper&Row; Cohen, Eric (1979). A phenomenology of Tourist Experiences. Sociology, vol 13 (2), str. 179-201. Tudi letos vas vabiillo ''na e še'' Slovenska turistična organizacija letos že sedmič zapored pripra- vlj·a največji projekt promocije slovenskega turizma "Na lepše - Stranske poti so zapeljivejše od glavnih", s katerim želi tako do- mače kot tuje goste spodbuditi k doživljajskemu potepanju po še- stih slovenskih tematskih turističnih poteh. Tudi v letošnjem letu so izšle tri zloženke (po ena zloženka za dve tematski poti), ki vabijo na Smaragdno, Vetrova, Jantarjevo, Sončevo, Krošnjarsko in Zlatorogovo pot. Novost letošnjih zloženk je vris pohodniških poti ter specializira- nih pohodniških in kolesarskih hotelov, penzionov in apartmajev, ki so razvrščeni v pet kategorij. Razen tega bodo zloženke poleg slovenske, angleške, nemške in italijanske letos na voijo tudi v ma- džarski in hrvaški jezikovni različici. Vzemite si čas, ubežite vsakdanjemu vrvežu in se pustite razva- jati pri izbranih ponudnikih, ki se predstavljajo v omenjenih zlo- ženkah! Več informacij o projektu je na voljo na www.slovenia.-info/nalepse 1 Uganite, k_do prihaja . ~ . ' na ve C e IJ o . Rok v. Klančnik; rok.klancnik@ slovenia.info Treba se bo učiti kitajsko. Pa tudi hindi. Že čez nekaj let bodo kitajski in indijski turisti na evropskih ulicah videni tako pogosto, kot so bili še pred nekaj desetletji Nemci. A za zdaj imamo še nekaj časa, da se na ta pojav dodobra pripravimo. l(itajski turisti so kot - tašča . Včasih jo ljubiš, drugič ti spet gre na živce. V tem trenutku je evropski turizem še v času zaijubijenosti v daljnoa- zijski trg in taščo kaj radi vabimo v goste. Države so kar tekmovale, katera bo prej podpisala zdaj že slo- viti ADS - status odobrene desti nacije ( approved de- stination status) - s katerim oblasti v Pekingu dovo- ljujejo svojim državijanom potovati po določenih de- lih sveta. Ko je evropski, zlasti pa nemški, iniciativ- ni ( outbound) turizem zaradi ekonomske krize v za- četku tega desetletja začel malo šepati, Italijani in Angleži pa so odkrili vzhodno Evropo, smo si kar malo oddahnili, misleč, heh, saj zdaj nas bodo obiskovali Kitajci, pa bo vse v redu. Hkrati nas je CNN začel bombardirati z vestmi o izjemnem gospodarskem vzponu Indije. Indijce smo doslej poznali zgoij kot lastnike indijskih re- stavracij po evropskih prestolnicah in po slikah matere Tereze sredi revščine na ulicah Kalkute. Zdaj pa ugotavijamo, da so državijani največje demokracije na svetu tudi odlični obiskovalci, turisti, in da največja filmska industrija na sve- tu - Bollywood (v Mumbaju ali Bombaju, kot vam ijubše) - z debelimi kovčki denarja po svetu išče lokacije za snemanje filmov. Oddahnili smo si. Zadeva pa ni tako preprosta. Prebujeni zmaj Kitajska, ne zgolj megalopolis Pekinga, letos Graf 1: KRIVUWA RA5TJ KITAJSKIH TURISTOV V TUJINI, v milijonih, od leta 1993 40 ~----------------- 35 -e----------------~,,.__. 30 +-------------------- 25 +---------------/----- 20 +------------------- 15 +--------------- ----- 10 -j--------~.-,:::_:_ _____ _ 5 !.::+• ~-..,,._--=--~:;;Ki-;:ta1:i:·sk~a p;;;;o;:;::to:;;:va-;;;nja-;;v;-;:lu-;;;-jin;:o-;:, v:-:;m:;:::-io. □ +-~~~-~~---~~~~~~-~ Opomba: V število turistov so zajeti tudi obiskovalci • Hongkonga in Macua, čeprav sta regiji zdaj enakopravni del Kitajske, četudi s posebnim, avtonomnim statusom Magična formula ADS Kako se svet spreminja ... Pred dobrimi dvajsetimi leti je bilo sploh nepojmljivo, da bi Kitajec potoval iz ene province v drugo, kaj šele v tujino. Nato pa so se obla- sti odločile (1983), da bodo prebivalcem Guangdonga dovolili obiskati britansko kolonijo Hongkong in por- tugalski Macau, če jim tamkaj živeči sorodniki plačajo pot in omogočijo bivanje. Postopek za pridobitev po- tnega lista je bil prava nočna mora, prosilec je moral zagotoviti celo vrsto dovolilnic in plačati najrazličnej­ še upravne takse, potni list pa mu je - če mu ga je - nato izdal pristojni oddelek ljudske milice. Leta 1988 "Začasne mere glede ureditve potovanj v tujino kitaj- skih državljanov na lastne stroške", s čimer je nakaza- la radikalen korak naprej v odpiranju v svet. Od leta 1999 - manj kot deset let je tega - lahko kitajski drža- vijani zaprosijo za potni list zgoij z osebno izkaznico. Od tedaj lahko potujejo tudi v Avstralijo in na Novo Zelandijo ter od leta 2000 na Japonsko. Kitajska je ADS podpisala z Evropsko unijo in nekaterimi država- mi nečlanicami, tudi s Hrvaško, leta 2004. Danes ima ADS okrog sto držav. Slovenija ga je podpisala kot pet- inštirideseta septembra 2004, med zadnjimi pa so bile ZDA lani decembra. Letos junija (torej prav v dneh, ko nastaja ta zapis) je v ZDA odpotovala prva skupina "pravih turistov".Vladni (službeni) obiski in poslovna potovanja v ADS sporazume niso vkijučena. Dodajmo, da je kitajsko gospodarstyo najhitreje rasto- če na svetu, da je v državi vsak dan več milijonarjev, da je 5.000 let star fevdalni in polstoletni komuni- stični imperij klonil pred poceni materializmom ame- riškega tipa. Vse več mladih, izobraženih ijudi posluša zahodno glasbo in _gleda zahodne filme ter zato sanja o potovanjih v Am~riko in Evropo. Na ulicah Pekinga boste težko našli mlade v značilnih delavskih unifor- mah. Pravzaprav ... pozabite na to. Tu so torej razlo- gi, da gredo številke kitajskih turistov v oblake. Toda ADS še ne pomeni, da bo prosilec takoj dobil vi- zum za, denimo, potovanje v Slovenijo. Tudi ni nuj- no, da bo sploh potoval. Mnoge (zahodne) države se so Kitajci začeli potovati tudi na Tajsko, dve leti ka- · bojijo, da bo prihod trume "kitajskih turistov" pov- ""' sneje v-Singapur in Malezijo ter leta 1992 na Filipine. zračil množično imigracijo, saj se je v začetnem ob- stavi na novo plimo turistov, ki jih bodo prinesle olim- A potovanja so bila strogo omejena na poslovne poti dobju zares zgodilo , da so se posamezniki in nekate- re cele skupine preprosto razbežale. Zato individual- nih potovanj po tujini, razen v službene namene in pijske igre. Počasi, toda zagotovo, postaja ta najbolj ter na obisk sorodnikov in prijateljev. Šele leta 1997 obljudena dežela največja turistična destinacija na je kitajska vlada (vladni državni svet) sprejela načrt svetu. Lani so zabeležili 132 milijonov turistov. Toda, ali je Kitajska resnično tudi tako perspektiven trg, kot pravi novodobna turistična mantra, ali je zgoij papir- nati zmaj? Pred dvajsetimi leti bi si bilo povsem ne- mogoče misliti, da bodo nekoč "navadni" Kitajci tkat tudi Rusi) lahko potovali po svetu in ne samo iisti z diplomatskimi potnimi listi. Toda potovanje v tu- jino, za posel ali na počitnice, je danes resnično se- stavni del živijenja dokaj velikega dela ogromne deže- le pod Velikim zidom. Turizem je najmlajša industrija na Kitajskem, praktično še v plenicah. Zato se še ve- dno išče, skuša najti svoje mesto na trgu in realizira- ti svoj potencial. Danes (sredi leta 2008) je finančno sposobnih in za pot v tujino voijnih Kitajcev več kot 170 milijonov, od skupno 1,3 milijarde ijudi. Ta števil- ka se vrtoglavo povečuje, prav tako, kot se veča šte- vilo oseb, ki potujejo v tujino. Leta 2006 jih je bilo 34 milijonov, lani pa že 14 odstotkov več (nekaj več kot 38 mio). Po strokovnih napovedih naj bi kitajski outbound letno rastel po povprečni stopnji 12,8 od- stotka, kar pomeni, da bi leta 2020 po svetu potova- lo že več kot 100 milijonov Kitajcev. - www.slovenia.info -- lnternational boundary -·- Province-leve! boundary Perspektivni kitajski trgi so na vzhodu te razvijajoče se azijske države za posle, preprosto ni. Če se turistična skupina ne vrne na Kitajsko, nosi kriv- do turistična agencija, ki na destinaciji skrbi za inco- ming iz Kitajske (ground agent) in posledice so vča­ sih zelo hude. Skupine niso nikoli manjše od petih ljudi. Za to, da se turisti vrnejo na Kitajsko, skrbijo Od kod in kam potujejo Kitajci? Za perspektivne kitajske trge je seveda treba gledati na Vzhod. Najprej v Peking in na severovzhodno Kitajsko, tako kitajske oblasti kot destinacije. Vsaka turistič- torej tisto tradicionalno, imperialno Kitajsko. A poslov- na skupina ima svojega vodnika, ki je - pravijo dobro obveščeni - hkrati tudi malce vohuna in je plačan za to, da prepreči prebeg. Ta na začetku potovanja pra- viloma preprosto pobere vse potne liste in jih vrne, ko letalo preleti Veliki zid. Za zdaj ima licenco za vo- GraF2: KITAJSKI TURISTI PO MOTIVU POTOVANJA denje približno 30 tisoč teh ljudi. Da se prepreči ma- sovna emigracija pod pretvezo turizma, pa obstaja še več mehanizmov. Vlada vsako leto podeli zelo omeje- no število licenc za organiziranje mednarodnih poto- vanj, za zdaj je teh licenc okrog 700, medtem ko je vseh turističnih agencij okrog 15 tisoč. Na Kitajskem ni razlike med tour operatorjem in turistično agen- cijo. Tuji tour operatorji ne smejo organizirati poto- vanj Kitajcev v tujino in podobno. Zaradi teh omeji- tev seje močno razrasel tako imenovani sivi turizem, kar poleg podtalnega organiziranja sicer nespornega "pravega" turizma pomeni tudi nezakonito menjava- no gledano so še mnogo boij zanimivi Šanghaj, Čežijang in Džijangsu, ki so boij "trendy'', gospodarsko izjemno propulzivni in ekstrovertirani. Nadaije je pomembna pro- vinca Guangdong in glavno mesto Guangžu, ki so so- sedje in zato dokaj pod vplivom Hongkonga in Macaua. Južnjaki (ki govofl')o kantonsko, ne mandarinsko kot v Pekingu!) in Šanghajci bodo radi plačali več denaQa za višjo kakovost, boij varčni Pekinžani pa ne. Če pusti- mo Azijo in Rusijo ob strani, Kitajci zelo radi potujejo v Evropo, ker je pač klasična, multikulturna in moderna hkrati. Zanimivo je, da največ kitajskih turistov spreje- ma Nemčija (več kot 200 tisoč), ker tudi najmanj kom- plicira zaradi vizumov. Med boij zanimivimi destinacija- mi so tudi Francija (200 tisoč), Švica, Španija (malo tudi zato, ker je Real Madrid delni lastnik pekinškega nogo- metnega kluba) in tako naprej. Kitajci med enim pota- " vanjem povprečno obiščejo pet držav, potujejo pa skozi vse leto. Eno potovanje v Evropo stane približno 1500 evrov, kar je v Pekingu povprečna celoletna plača. Toda kitajski gost na dan v Evropi porabi kar 300 evrov, kar je trikrat več kot Nemec. Ni odveč omeniti, da je eden od poglavitnih motivov potovanja po Evropi - nakupovanje, zlasti predmetov (npr. mode) prestižnih znamk. Kaj pa Indijci? Ker je Indija že nekaj desetletij demokratična država, naj tam spremembe v potovalnih navadah ne bi bile tako ra- dikalne. Pa vendar - država, ki je še pred nekaj leti pome- nila sinonim azijske lakote, postaja iz leta v leto vse po- membnejši dejavnik na področju informacijske tehnolo- nje valut in korupcijo pri izdajanju vizumov. gije, avtomobilske industrije, vsekakor filma in zabave, pa Zanimivo je tudi to, da samo tretjino potovanj v tujino tudi turizma, tako receptivnega kot iniciativnega. Slednji'. organizirajo uradne turistične agencije ( oziroma tour ....,potovanja Indijcev v tujino, je za zdaj še šibak, vsaj v pri- operatorji), najboij znana je CITS (China International meQavi s številom prebivalcev te države, ki jih je že 1,1 Travel Service), ki je seveda v državni lasti. Ostale or- milijarde. Lani je pc.i svetu potovalo dobrih sedem mili- v enem letu potujeta že dva. A trend je ugoden. Od leta 1990 do 2000 je bila rast outbounda iz Indije 6,8-odsto- tna, v zadnji petletki pa pikico manj kot 9-odstotna, kar uvršča Indijo med najboij rastoče emitivne trge v svetu. Nič čudnega. V srednji razred se prišteva že 300 milijonov ijudi in vsi ti so potencialni turisti. Zakaj je indijski trg zanimiv? Graf 3: Primerjava rasti indijskih turistov v tujini in njihove porabe (v milijonih dolarjev). 10000 8000 6000 4000 2000 o • potovanja v 000 d" !!, ··· '\,c;s '\,<:,<:, Poraba se je s 393 milijonov leta 1990 povečala na več kot pet milijard USD leta 2004. Angleščina je v Indiji uradni jezik, torej je spora- zumevanje na potovanju enostav,io. Država be- leži kar S-odstotno letno gospodarsko rast, k če­ mur prispevajo tuje direktne investicije oziroma vlaganja Indijcev iz tujine. Letalski promet se je dodobra liberaliziral, močno raste število leta- lišč, letalskih pre:voznikov, tudi nizkocenovnih. Tudi na političnem področju Indija posveča ve- liko pozornosti odnosom s Kitajsko in jugovzho- dno Azijo, kar turizmu zelo koristi. Indijci so iz- kušeni popotniki , radi potujejo sami, pa v dvoje, v skupinicah mladih, žensk ali senioQev. Želijo si križaQenj, smučanja, potujejo na medene tedne in hodijo na nakupovalne avanture. Skratka, kitajski in indijski trg sta za slovenski turizem zanimiva. Treba pa se je zavedati, da še preden bodo azijski gostje zasedli ijubijanske ulice ganizirajo vladne službe, trgovinska predstavništva in jonov Indijcev, kar je še skromna številka. To je manj kot in blejske pletne ... , bodo najverjetneje želeli videti različne zasebne iniciative. ena oseba na sto prebivalcev, medtem ko med sto Kitajci Pariz, Rim in London, pa kakšno tekmo Real Madrida Arablan Sea proti Barceloni v živo. Prav je tako: v tem času naj se slovenski turizem nauči kakšno kitajsko besedo, odveč ne bo niti, da bi se spoznali s kulturo teh ijudi, ki nas bodo obiskali. Azijci so drugačni od nas. Jedo drugač­ ne jedi, pijejo drugačno vino in se radi zabavajo ob drugačni glasbi. Vnaprej bo treba vedeti, komu smemo ponuditi pršut (ki je svinjina, torej na Kitajskem meso "srečne živali") in zakaj Indijcem raje ne. Koliko alko- hola prenesejo tisti iz Guangdonga in kdo je Aishwarya Rai (lepotica bolivudske filmske industrije). A na koncu dneva smo vsi tako gostiteiji kot naši go- stje vsi dobri ljudje. Turizem bogati prijazne ijudi, zato ne bi bilo odveč ponovno poudariti, da bo slo- venski turizem stal ali propadel na prijaznosti, odpr- tosti in toplini - ne le termalne vode in zraka. Zato ... še preden pridejo Kitajci in Indijci, malce potreni- L __ _}_ _____ _:B:_:a:;y~-+------,----1s- rajmo prijaznost na gostih iz bližine. • ot Benga/ Viri: - Kla n č nik, osebni arhiv - Podatki CNTA (China National Tourist Authority) - The China outbound t rave! Handbook 2005 - www.tourism-china.net - Pata {Pacific Asian Travel Association) - UNWTO Tudi indijski trg postaja vedno bolj zanimiv za slovenski turizem www.slovenia.info - Navade in običaji ki ta j s ldh go sto v Tutm Zlatope,; birn., latop, ~ s ioLo et Kitajska je najbolj naseljena država na svetu z več kot 1.3 milijarde prebivalcev, večina od njih pripada Ljudstvu Han. Je največja država na področju Azije in četrta država na svetu. Kitajska civilizacija je najstarejša neprekinjena civilizacija, ki slovi po pomembnih odkritjih: papirju, kompasu, smodniku in tisku. Potovalne navade in motivi Kitajci lahko potujejo samo v skupinah, najmanj po tri osebe. Individualna potovanja so bila do sedaj redka, v glavnem so vsa poslovnega značaja. Skupinska poto- vanja so večinoma krožna potovanja all inclusive. Starostne skupine: 38 % turistov je starih od 45 do 59 let, 34 % turistov od 35 do 44 let, 13 % pa nad 60 let. 64 % turistov je moških, 36 % žensk. Poslovni gostje so praktično izključno moški. Potovanje v tujino je za Kitajce statusni simbol. Okoli 80 milijonov Kitajcev si lahko privošči poto- noči. vanja v tujino in pri tem zapravijo več kot Japonci. Povprečni znesek 9-dnevnega poto- vanja v Evropo znaša 1.380 €, 45 % turistov pa plača celo 1.980 €. Struktura potovanja in trajanje Kitajski delovni koledar praviloma omogoča 14- 15 dni dopusta letno in 1 teden prostih dni skupaj. Običajno krožno potovanje traja deset do p,et- najst dni in poteka najmanj skozi pet evrap- skih držav. Pri tem je treba računati, da se ustavijo v enem hotelu za eno ali največ dve Počitniška mentaliteta Za krožna potovanja se navdušuje 75 % Kitajcev, 27 % jih preživi na morju in 19 % drugače. Napoto- va nju imajo navadno zelo zapolnjen urnik, zato nikjer ne predvidevajo čakanja. Velikokrat v zadnji mipu- ti spreminjajo že dogovorjene programe, zato je ~ri- lagodljivost gostiteljev pomembna. Zaradi slabega znanja tujih jezikov imajo praktično vse skupine svojega vodiča. Informiranje in rezervac1Je Večina gostov se informira pri turističnih agencija h (41 %), preko oglasov (16 %), preko interneta (8 %), ostali pa pri prijateijih in turističnih vodičih. Vsebina potovanj Kulturni dogodki so zelo priljubijeni in jih radi doži- vijajo v živo. Večinoma obiskujejo znane kraje, o ka- - www.slovenia.info terih so že prej sliŠ'ali, in kraje z novejšimi atraktiv- nostmi. Novosti preizkušajo redkeje. Nakupovanje je najsvetlejša točka vsakega obiska, saj domov radi odnesejo darila. Zato organizatorji poto- va nj v reklamnih materialih še posebej poudarjajo na- kupovalne možnosti. Osnovna pravila komunikacije , Srečanje ljudi drugih kultur, jezika in drugačnega ob- našanja lahko že v osnovi pripelje do nerazumeva- nja in konfliktov. Tako na primer pomeni izogibanje Ne sme vas motiti, da Kitajci redko uporabijajo be- sedici "hvala" in "prosim", velikokrat se zahvalijo z gibom glave naprej, brez besed. Kitajska pisava ima svoje znake, ki se popolnoma raz- likujejo od japonske pisave. Ker je na Kitajskem štetje s prsti drugačno kot pri nas, je iz varnostnih razlogov boije, da vprašate: palec in kazalec pomeni "8" in ne "2", za številko "2" pokažejo kazalec in sredinec. "Govoriti je srebro, molčati je zlato." Molčanje na { Kitajskem ni moteče, ampak dopadijivo. Kitajska komunikacija ni direktna , resničen pomen oziroma smisel pa je mnogokrat skrit. Premori v po- govoru so običajni in v nobenem primeru niso ne- vljudni . Kitajski delovni koledar praviloma omogoča 14-15 dni dopusta letno in 1 teden prostih dni skupaj očesnemu kontaktu za večino Evropejcev nezainte- resiranost, za Kitajce pa, nasprotno, vljudno varova- nje svoje identitete. Pravilo pri komunikaciji s kitajskimi gosti je, da ni- koli ne izgubite potrpežljivosti in da jih nikoli ne pustite čakati. Uspešna komunikacija z vodičem je za hotelirja iz- jemnega pomena, saj predstavlja vez med hotelom, skupino in organizatorjem potovanja. Če prošnji gosta ne morete ugoditi, mu vedno ponu- dite alternativo. Kitajski gostje so razočarani, če jih zamenjate z Japonci, kar izvira iz večstoletne zgodovine. Pri osebnih nagovorih morate najprej povedati pri- imek. "Zhang Wengqiang" - gospoda lahko ogovori- te tudi z Mr. Zhang. Osebno ime se uporabija samo za najbližje prijatelje. Smehljanje je na Kitajskem zelo cenjeno in je znak prijaznosti, medtem ko je resen pogled znak neprija- znosti . Tako lahko že prijazen nasmeh osebja odloči o tem, ali bodo gostje zadovoljni ali ne. Kitajci nimajo izrazite drže telesa, pogovorna razda- lj a pa je precej bližja od naše. Ponavadi se ne priklanjajo, roko ponudijo, čeprav ne tako pogosto kot v Evropi . Prijazno kimanje je ze lo pogosto in zaželeno. Kot znak spoštovanja Kitajci povesijo pogled. Pokazati odprta čustva je nečastno, nasprotno je skrivanje čustev krepost. Vsekakor pa- zite na to, da kitajskemu sogovorniku nikoli ne obr- nete hrbta. Reševanje pritožb Svoje pritožbe kitajski gostje precej omilijo in se ne pritožujejo direktno. Vendar pa hotelir njihove pritož- be v nobenem primeru ne bi smel jemati manj resno ali pa z lahkoto. V vsakem primeru se iskreno opra- vičite, ne glede na to, ali gre za vašo napako ali ne. Premalo opravičila ali celo izpušče no opravičilo je za Kitajce zelo nevljudno. Hotel V času , ko veliko narodov zmanjšuje obseg svojih po- tova nj, se kitajski trg šele odpira. Konkurenčni boj za naklonjenost organizatorjev potovanj, ki vozijo ki- tajske goste, je v Evropi zelo hud. Priijubijeni so 3-5 zvezdični hoteli . Na izbor hotela vpliva: cena, čistoča hotela, prijazno osebje, velikost sobe, ponudba za zajtrk, lega v bliži- ni mesta ali v samem mestu. Pozdrav ima za ~itajce veliko večji pomen kot za nas. Sprejem skupine navadno opravimo z vodjo skupine, kljub temu pa morate pozdraviti vsakega gos.ta po- sebej. Četudi zelo malo govorijo angleško, je "Hello and welcome" s prijaznim nasmeškom znak, da ste dobrodošli. Praviloma na Kitajskem najprej pozdravijo najvišjega po rangu in ne ženske! Evropski na čin "ladies first" je pri njih še vedno predmet norčevanja . Hiter check-in in check-out je za Kitajce glavni kri- te rij , po katerem ocenijo hotel. Ko gostje še izstopa- jo iz avtobusa, vodič že ureja razdelitev sob, gostje morajo takoj dobiti kijuče in informacije o sobi. Da se izognejo čakanju, nekateri hoteli nudijo za kitaj- ske skupine poseben prostor za sprejem. Dodeijevanje sob Upoštevajte, da je v nekaterih delih Kitajske številka "4" nesrečna in ima enak pomen kot beseda "smrt". 4 pomeni podobno kot pri nas 13. Sobe št. 444 ne iz- dajajte. Nasprotno je številka "8" srečna števil~a in se povezuje z bogastvom . Tudi številka "9" je pozi- tivna. Pritličje je pri Kitajcih 1. nadstropje. Kitajska hierarhija upošteva določena pravila. Ta ko morajo biti sobe vseh gostov enake. Pri skupini po- slovnežev pazite, da dodelite gostu na najvišjem po- ložaju najboijšo sobo. Ureditev sobe So be naj bodo vsaj standardne velikosti. Najbolj is- kane so dvoposteljne sobe, v katerih si delijo skdpno posteljo zakonski pari. Družine z otroki vzamejo tudi triposteijno sobo. Posebej starejši Kitajci pijejo veliko čaja in vroče vode. Zato je priporočljivo, da je v sobi tudi gre- lec za vodo. V termo steklenici voda ne ostane do- voij topla. Če v sobah ne morete namestiti grelca za vodo, pripravi te druge rešitve, ker bodo gostje dru- gače negodovali. V mini baru mora biti voda obvezno brez C02, druga- če bodo pili vodo iz pipe. Darila v sobah naj bodo nekaj posebnega, najbolje nekaj značilnega za vaš kraj . Tudi sadje je zelo pri- ljub ljeno. Darilni papir naj ne bo bel ali črn , pose- bej kombinacija belo in črn>NAJ MENEDZER V TURIZMU<< Spoštovani! Ob obeležitvi letošnjega Svetovnega dneva tmizma bosta Ministrstvo za gospodarstvo - Direktorat za , turizem in Slovenska turistična organizacila drugič podelili priznanje NAJ MENEDŽERKA V TURIZMU, premierno pa še priznanje NAJ MENEDZER V TURIZMU. Vabimo vas, da pri podelitvi tega naziva sodelujete z vašimi predlogi in septembra tudi z glasovanjem med prispelimi predlogi (več informacij je na voljo na spletnem naslovu www.slovenia.info/danturiz- ma). Predloge za podelitev priznanj zbiramo do 8. septembra 2008. Imena menedžerk in menedž~r- jev bomo objavili na spletnem naslovu www.slovenia.info/danturizma 9. septembra 2008, ko vas bomo povabili tudi k glasovanju med predlaganimi kandidatkami in kandidati za podelitev priznanja. : ~;~· .. . • ~ . ' i ... ·~ ' ,- ' ' ·; ~ ~·~. ~, :t' . . ~ ~· "- ' . ~ ... i,jio< .. ,,.·-- . ,• ,:,..· - /.~ ,. I FEEL SLOVENIA www.slovenia.info Navdušeni nad slovensl