ZLATO VRTNICO AGRARII IZ BREŽIC
BREŽICE — Na razstavi Cve-tje-sadje in vino, s katero so Mariborčani počastili 115. obletnico kmetijskega šolstva, 30. obletnico Zveze hortikulturnih organizacij Slovenije in 110. obletnico mariborskega turističnega in olepševalnega društva, je Agraria Brežice sodelovala s cvetjem in sadjem. Razstavo so zaprli v nedeljo, 4. oktobra, ob zaključku pa podelili priznanja turističnim delavcem, društvom, razstavljalcem in aranžerjem cvetličnih izdelkov. Agraria Brežice je prejela zlato vrtnico za kvalitetno cvetje. Drugo zlato vrtnico so prisodili razstavljalcu s Tajske. Na tekmovanju aranžerjev je bil Maijan Božič iz Agrariinega tozda Cvetje na Čatežu proglašen za najboljšega aranžeija za izdelovanje šopkov in vencev.
Za praznik otvoritev v Opremi
Kočevje: v Opremi odprli novo proizvodno linijo in čistilno napravo — Domicil 15. udarni diviziji NOV — Nagrade, priznanja in odlikovanja zaslužnim
KOČEVJE — Izmed mnogih prireditev ob prazniku občine Kočevje naj nekoliko več prostora namenimo le dvema: otvoritvi nove proizvodne linije za lakiranje in plastificiranje ter čistilne naprave v Opremi Kočevje in svečani seji občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij.
v Šeškovem domu, kjer je na ta dan pred 44 leti zaključil zasedanje prvi naš
MAJHNE IN VELIKE BO POVEZAL RAČUNALNIK
BREŽICE — Odbor za drobno gospodarstvo in trgovino pri Medobčinski gospodarski zbornici Posavja utira pot razvoju regijskega informacijskega sistema za to zvrst gospodarstva. Center naj bi po možnosti že do izteka tekočega meseca ustanovili pri SOP Krško, ki lahko takoj prevzame računalniško tehnična opravila po poenotenem programu in sporoča zaželene informacije uporabnikom. Bodoči ustanovitelji poslovnega informacijskega središča bodo razne zbornice predvidoma še Agrotehnika Gruda, TOZD Agroservis, SOP-Tozd Storitve, Novolesov tozd Bor in tozd Lipa, Kovinoplast, obrtna zadruženja in zadruge ter skladi za pospeševanje obrti, od velikih delovnih organizacij, ki so zainteresirane za kooperacijo, pa Metalna Krmelj, Metalna Senovo, Tovarna celuloze in papirja Krško, Stilles Sevnica in banke. Nova računalniška služba bo koristila majhnim in velikim, predvsem pa je bodo veseli v drobnem gospodarstvu, ker jih bo seznanjala s povpraševanjem po izdelkih in storitvah, ki jih lahko prevzemajo s svojimi zmogljivostmi.
J.T.
MADŽARSKI SINDIKALISTI PRI NAS
KRŠKO — Na povabilo republiškega sveta Zveze sindikatov je pretekli teden obiskala Slovenijo delegacija sindikalnih delavcev iz Železne županije iz Madžarske. Delegacija madžarskih sindikalnih delavcev, ki jo je vodil vodilni sekretar županijskega sveta, Lajos Nagy v njej pa sta bila še sekretar županijskega sveta Laszlo Palfy in sekretarka sindikata pedagoških delavcev Torok, je obiskala tudi Tovarno celuloze in papirja v Krškem ter Laboda v Novem mestu. Sindikalni delavci iz Železne županije so se zanimali predvsem za družbeni standard delavcev, možnosti za pridobitev stanovanj, letovanje, preventivno zdravljenje in za možnosti šolanja ob delu pa tudi za nagrajevanje po delu.
Glavni govornik na otvoritvi je bil direktor Opreme Alojz Eržen, kije govoril predvsem o pomenu obeh novih pridobitev za ta kolektiv in Kočevje ter o razvoju te delovne organizacije, ki sodi med najuspešnejše v občini. Novo proizvodno linijo je odprl najstarejši član kolektiva Opreminega tozda Sin-tep Jakob Krkovič. V kulturnem programu sta sodelovala moški pevski zbor pod vodstvom Iveta Staniča in recitator-ke.
Slavnostna seja občinske skupščine je bila na sam praznični dan 3. oktober
ELEKTRONSKI SEJEM V LJUBLJANI
LJUBLJANA — 5. oktobra so na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču odprli 34. mednarodni sejem Sodobna elektronika, na katerem razstavlja svoje izdelke rekordnih 680 razstav-ljalcev iz 22 dežel. Sejem bo odprt še danes in jutri.
ŠESTDESET LET KOČEVSKE GODBE
KOČEVJE — Delavska godba slavi letos 60-letnico. V počastitev jubileja je
3.	oktobra imela javni nastop na ploščadi sredi mesta, ob tej priložnosti pa so se predstavile vse njene vokalne in instrumentalne skupine, plesalke in maž-oretke. Na koncertu sta gostovala tudi pihalna orkestra iz Straže in Ribnice.
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Velikan bo manj onesnaževal
na 3. strani:
• Za grozdje zdaj niti dinarja
na 4. strani:
• Političnega obračuna ni bilo
na 6. strani:
• Konfekciji se godi krivica
na 7. strani:
• Poukshonorarcile izhod v sili
na 11. strani:
• So Belokranjci ameriški poskusni zajčki
na 12. strani:
• Ščurki niso zavzeli Trebnjega
na 19. strani:
• Črna gradnja kazi grad
na 24. strani:
• Potepuški psi pomorili ovce
svobodno izbrani parlament — Zbor odposlancev slovenskega naroda. Na njej je govoril podpredsednik občinske skupščine Rudi Gruden, ki je med drugim poudaril nujnost ponovne oživitve kočevskega podeželja. Kar 5 krajevnih skupnosti, ki obsegajo 66 odstotkov
so sodelovali moški pevski zbor Svoboda Kočevje, učenci glasbene šole, di-
• JARMU ŠEŠKOVO NAGRADO — Ob prazniku občine Kočevje so na svečani seji občinske skupščine podelili letošnja občinska priznanja in nagrade. Plaketo in nagrado Jožeta Šeška je prejel akademski kipar Stane Jarm. Plaketo zbora odposlancev sta prejela tozd Prašičereja in strelska družina Mirka Bračiča IT AS. Javno priznanje občine sta prejela Knjižnica Kočevje in športno društvo Breg iz pobratene občine Dolina pri Trstu. Spominsko plaketo občine pa je prejel Špiro Žegarac.
jaki SŠTUD in delavska godba. Oder Seškovega doma pa so za to priložnost likovno uredili učenci osnovne šole Kočevje pod vodstvom akademskega kipaija Staneta Jarma.
J. PRIMC
Nagrajeni kočevski inovatorji
KOČEVJE — Občinska raziskovalna skupnost Kočevje že nekaj let zapored podeljuje nagrade za inovacijske dosežke v zadnjem letu. Te nagrade so podelili tudi letos na svečani seji občinske skupščine.
Prvo nagrado v višini 300.000 dinje prejel inž. Božidar Popovič iz Kmetijskega gospodarstva Kočevje, tozd Prašičereja, in sicer za inovacijo pri vzreji prašičev.
Drugo nagrado 200.000 din je prejela Maja Pantar, kemijska teh-nica v Melaminu Kočevje za tehnično izboljšavo, v proizvodnji eksternih smol v tozdu Komeloli.
Podeljeni sta bili tudi dve tretji nagradi po 150.000 din. Prejela sta ju Alojz Šmalcelj, inštruktor za strojno obdelavo v ITAS Kočevje, in inž. Alojz Ivančič iz Kovinarja Kočevje.
J. P.
Jakob Krkovič
kočevskega prostora, sodi namreč med nerazvite. Od leta 1948 do danes je število prebivalcev v teh KS padlo od 6.364 na 1.427 ljudi. Kar v 35 vaseh ni nobenega prebivalca več, to pa se obeta še več kot 10 vasem. Gozd zarašča tudi nekdaj plodno zemljo, saj gozdovi pokrivajo že 80 odstotkov občine.
Na svečanosti so bile podljene tudi nagrade, priznanja in odlikovanja. Domicil je bil podeljen 15. udarni diviziji NOV. Direktor Opreme Kočevje Alojz Eržen je prejel red dela z zlatim vencem. Podeljene pa so bile še nagrade inovatorjem.
V kulturnem programu svečane seje
Črnogledost nas ne bo rešila
Posavska medobčinska gospodarska zbornica o gospodarjenju v regiji — Obeti za korenito izboljšanje telefonije — Kritika obračunske zakonodaje
KRŠKO — Medobčinska gospodarska zbornica za Posavje je v ponedeljek, 5. oktobra, organizirala delovni razgovor z vodilnimi gospodarstveniki iz regije o gospodarskih gibanjih v posavskem gospodarstvu. Hkrati so gospodarstveniki razpravljali tudi o potrebnih spremembah ukrepov ekonomske politike ter poslušali informacijo o gradnji PTT oddajnega centra na Trdinovem vrhu.
Direktor novomeške PTT Rajko Gerdovič je povedal, da gradnja oddajnega centra na Trdinovem vrhu poteka po načrtih, prav tako redno prihaja vsa potrebna oprema, ki jo bo dobavil »Nikola Tesla« iz Zagreba. Daje tako, ima zasluge tudi posavsko gospodarstvo, ki je prispevalo denar. Vendar pa se pri denaiju zatika, saj zlasti obrtniki ne izpolnjujejo svojih obveznosti v skladu z dogovori. Zato so na seji razpravljali tudi o možnosti davčnih ola-
jšav za obrtnike. Ko bo center na Gorjancih sredi prihodnjega leta dograjen, bo Posavje dobilo svojo omrežno skupino (s številko 0608) in telefonske zveze, ki so bile doslej velika ovira pri poslovnem dogovarjanju, se bodo bistveno izboljšale.
V razpravi o uresničevanju resolucij-skih ciljev je bilo ponovno ugotovljeno, da so kazalci poslovne uspešnosti v Posavju enaki kot v republiki ali v Jugo-
• Žal delovni pogovor med direk-torji, predsedniki izvršnih svetov, predstavniki medobčinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij ter predstavniki gospodarske zbornice po udeležbi ni bil najboljši. Manjkal je predsednik krškega izvršnega sveta, pa tudi direktorjev TCP Djuro Salaj, IGMP Sava, Kovinarske, Agrokombinata, predsednika MS Zveze sindikatov ni bilo na pogovoru.
slaviji, s tem da je vrednost osnovnih sredstev na zaposlenega v Posavju trikrat večja kot v Sloveniji. Vendar pa zaradi takih gospodarskih rezultatov še ne bi smeli podleči črnogledosti. Direktor Temeljne posavske banke Dejan Avsec je med drugim predlagal, da bi morali v regiji s temeljitimi analizami napraviti inventuro najboljših organizacij združenega dela in na drugi strani najslabših. Seveda bi bilo treba najboljšim omogočiti, da bi pomagali vleči gospodarski voz naprej, slabe pa preusmeriti v druge programe. Kot je dejal, banko zlasti motijo bančni limiti, saj tako denar odteka drugam, za naložbe v domače de-
SVEČANA ZAPRISEGA — Mladi vojaki v vojašnici heroja Mirka Bračiča v Ribnici, ki nadaljujejo tradicijo prve slovenske artilerijske brigade, so svečano zaprisegli pred spomenikom padlim žrtvam. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki ribniške in kočevske občine. V njihovem imenu sta mlade vojake pozdravila Alojz Šešek in Stane Hafner, pa tudi preživeli borci 1. SAB. S slovesnosti v Ribnici so poslali pozdravni telegram predsedstvu SFRJ. (Foto: M. Glavonjič)
lovne organizacije pa ga ni. Finančni direktor Lisce tov. Ogorevc pa je kritično ošvrknil novo obračunsko zakonodajo, ki ne omogoča izračunavanja realnih poslovnih rezultatov. Menil je še, da ima gospodarstvo premalo informacij. Sicer pa so v razpravi menili, da za vse gospodarske težave v Posavju le ni kriv sistem, ampak bi bilo marsikaj mogoče rešiti tudi z nasloonitvijo na lastne sile.
Veliko govora je bilo o težavah kovinsko predelovalne industrije, zlasti pa o tozdu STT v Sevnici in Kovinarski. Za STT je bilo rečeno, da je v njej več lastnih slabosti, kakor zunanjih. O Kovinarski pa je bilo rečeno, da bi moralo sedanje vodstvo, ki je program rešitve zastavilo, v kolektivu tudi ostati, sicer lahko pride do katastrofe. K analizam, ki jih je banka v finančnem smislu že naredila, pa bo moral svoje dodati tudi izvršni svet, tako da bi do konca oktobra v Posavju že opravili inventure gospodarstva.
J. SIMČIČ
SLOVESEN DOGODEK V BREŽICAH — Posnetek je z otvoritve muzejskih shramb in delavnic, kjer je Sergij Pelhan (na sliki) v nagovoru izrekel misel, da brez kulturne osveščenosti ne more biti socializma, torej tudi ne narodne in razredne zavesti, zato bi morala dobro zastavljena politika biti predvsem kulturna politika. (Foto: J. T.)
Posavski muzej je dobil svoj laboratorij
V njem bodo obnavljali predmete iz kovine in keramike
BREŽICE — Pod-rajsko streho so 1. oktobra odprli muzejske delavnice in prostore za shranjevanje premične kulturne dediščine. Muzej je tako po 38 letih obstoja dobil materialno osnovo za vzdrževanje predmetov, ki sojih njegovi delavci zbirali več desetletij.
Prireditev so začeli v slavnostni dvorani s koncertnim programom, ki ga je posredovala brežiška glasbena šola. Nastopili sta fla'vtiski prof. Blanka Va-nječek in štirinajstletna učenka glasbene šole Valetina Urli ter pianistka prof. Sanja Rebič. Zaigrale so Bosanski pastorale Milana Prebande in Andante J. Joakima Quantza.
Otvoritveni nagovor je imel predsednik skupščine kulturne skupnosti Slovenije Sergij Pelhan, ki niti malo ne odobrava tega, da zvezni zakoni omogočajo kulturi le osebne dohodke za redno zaposlene, ne dopuščajo pa redne dejavnosti. »Kaj je večja škoda za narod in družbeni proizvod, seje vprašal, muzej brez razstav, gledališče brez predstav, razpadel spomenik ali s prireditvami in kulturno dejavnostjo obogaten kulturni hram? Nedvomno je največji prispevek kulture k stabilizaciji in družbenemu razvoju v bogati in predvsem kvalitetni kulturni ponudbi. To je tudi edina pot k ustvaijanju samoupravne socialistične družbe, katere cilj je razvijati humano življenje.«
Za Pelhamom je goste pozdravil ravnatelj muzeja prof. Maijan Gregorič in jim predstavil razvoj ustanove ter prizadevanja kolektiva za njeno današnjo podobo.	j	.j.
V VINOGRADIH SE JE ZAČELO — »Že čriček prepeva, ne more več spat, trgatev veleva, spet pojdemo brat,« pravi slovenska pesem, ki se prav te dni najpogosteje sliši v naših vinorodnih goricah. Pravijo, da letos letina ne bo slaba, saj je septembra vročina tudi naredila svoje. Žal bodo ponekod po Dolenjski, koder je lomastila toča ali pa so s škropivom pozabili odgnati palež in peronosporo, le paberkovali. S trgatvijo belih sort seje minulo soboto in nedeljo trgatev že začela, za pozne sorte pa bo potrebno še nekaj časa počakati, saj vsak sončni dan prinese grozdju kar šest desetink sladkorne stopnje, in če bo to v vinu alkohol, se že splača počakati. Na sliki: Rifljevi iz Lešnice pri Otočcu so v nedeljo obrali polovico zgodnjih belih sort v svojem vinogradu na Loparju za Trško goro. (Foto: J. Pavlin)
V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo oblačno vreme z občasnimi padavinami.
Dva otroka, dve usodi
Ta teden je teden otroka. Kaj čaka mladega Jugoslovana v življenju, če se seveda prej srečno rodi, za kar ima, če ne štejemo Albanije, najslabše možnosti v Evropi? Vse je odvisno od tega, v kakšni družini se rodi Dr. Vladimir Milanovič je v študiji predstavil dva skrajna, vendar realna primera. Prvi otrok se rodi staršem iz upravljalskega sloja. Stanovanje ni vprašanje, osebni dohodki so primerno visoki Otrok ima prednost pri izbiri smeri šolanja in fakultete. Ima vse možnosti da se šola tudi v tujini kar njemu in njegovim potomcem zagotavlja nadaljnjo superiornost in odlično zaposlitev. Družina industrijskega delavca dobi skromno stanovanje po dolgotrajnem čakanju ali nikoli Zaposlen je samo oče, če dela tudi mati je to kakšno slabo plačano delo. Otrok iz te družine se mora, razen če ni izredno nadarjen, vitalen in prodoren, zadovoljiti s šolami in fakultetami ki jih niso zasedli vrstniki iz privilegiranega sloja. Otrok iz revne družine se bo težko zaposlil Taka jejugoslovanska realnost Da je tako in da je to najbrž hudo narobe, slutijo tudi otroci Sicer me desetletni sin pred dnevi ne bi vprašal, zakaj je njihovemu berilu naslov »Srečno, domovina« in ne recimo »Srečno, otroci«. Nekaj sem se moral na hitro izmisliti otroku pač ne moreš povedati, da si take pocukrane naslove izmišljajo tisti ki menijo, da je v vsakem trenutku mogoče ukazati »Domovina naprej, ostali stoj!«
M. BAUER
SAVAPROJEKT ZMAGAL NA NATEČAJU
KRŠKO — IGMP tozd Savaprojekt je zmagal na natečaju za projekt hotela visoke B kategorije v Bjeljini. Hotel so že začeli graditi, izvajalec pa je Rudis V njem bo prostora za 180 postelj, ob hotelu pa bodo zgradili tudi plavalni bazen in teniško igrišče. Predračunska vrednost hotela je 6,5 milijarde dinarjev.
DRUŠTVO ONKOLOŠKIH BOLNIKOV ZBORUJE
LJUBLJANA — Društvo onkoloških bolnikov Ljubljana bo organiziralo 2. redni letni občni zbor 8. oktobra ob 11. uri v okrogli dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Udeleženci bodo poleg poročil poslušali predavanje brancine Timothy, mednarodne svetovalke za program pomoči in rehabilitacije pri American Cancer Society. Obravnavali bodo še predlog za spremembo višine članarine in delovni načrt.
PRAZNIK NA VAJAH
RIBNICA — Topničarji vsako leto 7. oktobra slave svoj praznik, in sicer v spomin, ko so leta 1941 partizanski topničarji napadli nemške enote v Kra-ljevu. Ribniški topničarji so letos praznovali na terenu, in sicer pri vasi Prestranek pri Postojni. Razlog je, da sodelujejo na vojaških vajah »Jesen 87«, ki seje začela v začetku oktobra in ki bo zajela tudi dele občin Ribnica in Kočevje.
Velikan bo manj onesnaževal
V TCP Djuro Salaj v Krškem se lotevajo rekonstrukcije uparilnice
Naša anketa
KRŠKO — Deset let po postavitvi magnifitne tovarne v proizvodnji celuloze v Tovarni celuloze in papirja v Krškem se lotevajo nove in doslej najpomembnejše rekonstrukcije. Načrtujejo namreč gradnjo nove uparilnice, ki bo omogočila ekološko čistejšo proizvodnjo, povečane zmogljivosti in pa boljšo kakovost celuloze.
Dipl. inž. Stane Bajc, vodja priprave kemikalij v proizvodnji celuloze, je povedal, da so priprave na rekonstrukcijo potekale dve leti. Zdaj je že podpisana pogodba s švedsko tvrdko Ahlstroem Rosenblad o dobavi nove opreme, v TCP Djuro Salaj — tozdu Celuloza samo še nestrpno čakajo na garantno pismo in pa na plačilo avansa. Rok za plačilo bo potekel naslednji mesec, in če
avans ne bo izplačan, se lahko zgodi, da Švedi opreme ne bodo dobavili.
Sicer pa je značilnost magnifrtnega postopka pri proizvodnji celuloze, daje omogočena večkratna uporaba kemikalij, saj na novo dodajajo samo en odstotek Jako imenovanih make up kemikalij. Žal pa je bila dosedanja zmogljivost, kjer so upaijali odpadni lug ter iz njega izločali uporabne kemikalije,
STROKOVNJAKI IZ VSE JUGOSLAVIJE — Uvodno predavanje na otoškem strokovnem posvetovanju je imel predsednik Zveze revmatologov Jugoslavije prof. dr. V. Mladenovič iz Beograda. (Foto: MiM)
Boleča zdravstvena nadloga
Tovarna zdravil Krka pripravila strokovno posvetovanje o diagnostiki in zdravljenju revmatičnih obolenj — Izkušnje z različnimi zdravili
OTOČEC — Tovarna zdravil Krka je v skladu s svojo širše razumljeno družbeno vlogo, ki se pač ne zaustavlja le pri proizvodnji in z njo povezanih vprašnjih, pripravila v petek in soboto, 2. in 3. oktobra, na Otočca strokovno posvetovanje o diagnostiki in zdravljenju revmatičnih bolezni. Dvodnevnega srečanja, nad katerim je strokovno pokroviteljstvo prevzelo Združenje revmatologov Jugoslavije, seje udeležilo kakih 150 strokovnjakov iz vse države in tudi predstavnik iz tujine.
Revmatična obolenja so za medicino dokaj trd oreh, ki pa gaje prisiljena treti, saj statistični podatki kažejo, da so ta obolenja vse bolj razširjena, kar gotovo ni le posledica izboljšanih načinov ugotavljanja bolezni, marveč gre za dejanski porast revmatičnih obolenj, ki se uvrščajo za srčnimi, žilnimi in nevrološkimi boleznimi v sam vrh zdravstvenih težav sodobnega človeka. Ker gre za bolezen z bolečinami, ki jih spremljajo bolj ali manj hude težave pri gibanju, tudi stalna invalidnost, in ker je zdravljenje dolgotrajno, so revmatična obolenja vseh oblik pri nas postala precejšen zdravstveni in socialni problem, kot so ugotavljali organizatorji otoškega strokovnega srečanja. Vsako novo spoznanje, širjenje in izmenjavanje
znanja o teh boleznih, kijih medicina še vedno ni povsem pojasnila, ter izkušenj o učinkovitosti diagnosticiranja in zdravljenja z zdravili in drugimi načini je zato koristno. In prav temu sta bila posvečena oba dneva posvetovanj.
Farmacevtska industrija se v boj proti revmatičnim obolenjem vključuje z že uveljavljenimi in tudi razmeroma novimi zdravili, kot so tudi nekatera zdravila, ki jih proizvaja novomeška Krka. Prav o njih, o erazonu, ki ga Krka proizvaja v kapsulah in kot kremo, ter o auropanu, auranofmu in naprosynu so govorili strokovnjaki na otoškem srečanju. Prvi dan so strokovnjaki govorili predvsem o diagnosticiranju, razširjenosti in raziskovanju revmatičnih obolenj, posebej o revmatičnih težavah v
otroštvu in v visoki starosti, ko so revmatična obolenja skorajda neizogibna tegoba, drugi dan pa so govorili predvsem o zdravljenju bolezni in o izkušnjah s preparati, ki jih proizvaja Krka, in z nekaterimi drugimi načini zdravljenja, kot je ultra zvočna perkutana aplikacija antirevmatika.
M. MARKELJ
premajhna za zmogljivost obstoječe proizvodnje.
»Odpadni lug vsebuje aktivne kemikalije, žveplov in magnezijev oksid ter organske snovi, Tega luga pa ni mogoče sežgati, saj vsebuje preveč vode, zato v uparilnici iz luga izločimo vodo, ostalo potem sežgemo, kemikalije pa ponovno uporabimo. Seveda je bil tak postopek precej bolj sodoben kakor kalcijev, ki smo ga imeli v tovarni pred postavitvijo magnifitne tovarne. Žal pa je bila zmog-
• Oprema, ki jo bo dobavila švedska firma, bo veljala okoli 2 milijona mark. Njen sestavni del pa bo uparjalnik, industrijski kondenzator, črpalke ipd. Vso to opremo morajo v TCP uvoziti, saj doma ni proizvajalca, ki bi lahko tako opremo izdelal. Vendar pri rekonstrukciji ne bodo stale ob strani domače delovne organizacije, saj v TCP računajo na SOP, Kovinarsko, največ dela pa bodo imeli seveda domači vzdrževalci. Računajo, da bodo opremo začeli montirati prihodnje leto, delovati pa naj bi začela po jesenskem remontu leta 1988.____________________________________
ljivost uparilnice za približno petino manjša od zmogljivosti ostalih sklopov v proizvodnji celuloze. Ker nismo mogli predelati več luga, je bila proizvodnja celuloze manjša. Bilo pa je še več drugih težav: proizvodnje celuloze ni bilo mogoče kontrolirati brez prekinitev, kakovost ni bila vedno najboljša. Ko bomo montirali novo uparilnico, se bo proizvodnja povečala najmanj za petino, kar bo prvi in neposredni učinek. Vendar pa bomo povečanje proizvodnje celuloze z rekonstrukcijo uparilnice, ki znaša 2.000 ton na leto, kasneje še stopnjevali, ko bomo rekonstruirali še ostale sklope. Teh sklopov brez rekonstrukcije uparilnice pa seveda ni imelo pomena posodabljati. Torej bo končni učinek povečana proizvodnja od sedanjih 131.000 ton na 140 tisoč ton najkvalitetnejše celuloze. Medtem ko smo doslej presežke že razredčenega luga spuščali v Savo, bomo sedaj kuhalno kislino za razklop lesa v celoti porabili,« je pojasnil pomen rekonstrukcije Stane Bajc.
J. SIMČIČ
‘Ljubljansko
pismo
Na vrata trka bratstvo v revščini
Vse več teženj k uravnilovki — Zakaj?
LJUBLJANA — Gospodarstvo vse huje muči (poleg pomanjkanja deviz) vse večja nelikvidnost. To dejstvo mnogi težko razumejo glede na to, da smo samo lani natisnili za 109% več denarja kot v letu 1985, kar ni le največja registrirana rast količine denaija v oktoku v SFRJ, temveč tudi ena naj večjih v Evropi v tem stoletju — če izvzamemo obe vojni in veliko krizo v Nemčiji v dvajsetih letih.
Nekateri ekonomisti opozarjajo, da se je sedanja nelikvidnost povečala tudi zaradi načrtnega zmanjševanja količine denaija v obtoku (od lanskega celoletnega povečanja za 109% na 4,5% v prvem trimesečju letos). Gospodarstvo seje na to odzvalo s povečanjem »sive emisije«, to je z emitiranjem terjatev (v glavnem menic) brez kritja v finančnih tokovih. Kam nas je to pripeljalo, smo občutili ob polomu Agro-komerca.
Če ZIS gradi ekonomsko politiko res na priznavanju tržnih zakonitosti, ne bi smelo biti razprave o tem — vsaj ne za sam ZIS v času njegovega mandata — ali bo zagovarjal realne obrestne mere, realni tečaj dinarja itd. ali ne. Če pa že sam kaže svojo neodločnost in posluša vsak »glas iz gospodarstva«, odpira prostor za dvome o slehernem svojem ukrepu.
Morda zato. da bi se to ne zgodi-
lo, seje ZIS odločil za drugo možnost: ni »prisluhnil glasovom iz gospodarstva«, dobili smo tako imenovane intervencijske zakone, pa tudi pravi val stavk povsod po državi, največ na Hrvaškem. Delavci so bili nezadovoljni zaradi intervencijskih zakonov, še bolj pa zaradi tega, ker obenem niso bili sprejeti ukrepi za ustalitev cen na ravni zadnjega četrtletja lanskega leta oziroma za zaščito standarda nasploh.
Vprašanje, ali ni morda nizka produktivnost dela pravi vzrok nizkih OD ali pa je res nasprotno — je tudi tokrat ostalo brez odgovora. Zato pa še vedno drži, da smo v Jugoslaviji delili in še delimo več, kot ustvarimo, in da je moral ZIS to upoštevati pri odločitvi za intervencijske zakone. Ko govorimo o nizki produktivnosti dela v Jugoslaviji, ne smemo pozabiti na zelo visoko izrabljenost osnovnih sredstev, saj je stopnja odpisanosti za vso Jugoslavijo 47-odstotna, pri opremi pa celo 64-odstotna. Ti podatki kažejo, da gospodarstvo prepočasi in premalo vlaga v tehnološko posodobitev proizvodnje.
Če nič drugega pa so spomladanski intervencijski zakoni (kakšni bodo jesenski, še ne vemo) nedvomno prispevali k temu, da so prišle na površje dolga leta neurejene razmere v gospodarjenju in delitvi. Vse manj je možnosti za delitev po rezultatih dela, vse več ljudi zahteva delitev po socialnih merilih (po potrebah). In tako smo marsikje začeli deliti po potrebah na škodo spodbudnosti delitve po rezultatih dela. Vse torej kaže, da so problemi na spolzkem terenu delitve mnogo globlji, kot smo mislili. Uspeh poslovanja je vse bolj odvisen od predpisov, vse manj pa od dogajanj na tržišču. Nihče na svetu, vsaj v večjem delu sveta ne, ki upošteva tržne mehanizme, ne izgublja časa z izdelavo nekakšnih metodologij za merjenje produktivnosti, ker to ureja tržišče samo. Mi pa! Koliko časa še?
VINKO BLATNIK
DELO
NOVI DEVIZNI TEČAJI	m
r 5. oktobri 1*87
n devize, efektivo, črte, kreditu ptsau
		tečaj	in	poštne aakarake	
driava	valita	vetji n	aakipai	srednji	prodajni
Avstrija	šakims	100	67*7,92	6808,13	6818.34
Belgija	frank/C	10«	2304,54	2308,00	2311,46
Belgija	bank/F	100	22*2,58	2296,02	2299,46
Danska	krona	100	12442,75	12461,44	12480,13
Finka	marka	100	19*40,40	19970,36	20000.32
Francija	frank	100	14364,48	14386.06	14407.64
Nizozemska	gulden	100	42519,70	42583.58	42647,46
Italija	Ura	100	66,08	66.18	66.28
Norveška	krona	100	13103,36	13123,04	13142,72
Pnrtnpalska	esendo	100	609,35	610,27	611.19
ZR Nemčija	marka	100	47819,41	47891.25	47963,09
Španija	pečeta	100	720,39	721,47	722,55
Švica	frank	100	57411,26	57497,51	57583.76
Švedska	krona	100	13666,81	13687.34	13707,87
V. Britanija	funt	1	1426,65	1428,79	1430,93
Japonska	jen	100	599.84	600,74	601.64
KavajC	kv. dinar	1	3123,33	3128.02	3132.71
Kanada	dolar	1	674.99	676.00	677,01
ZDA	dolar	1	883,55	884.88	886,21
Avstralija	a. dolar	1	631,83	632,78	633.73
	ECU	1	995,32	996,82	998,32
Grčija	drahma	100	624,42	625,36	626,30
Irska	fant	1	1284.69	1286,62	1288,55
C
D
»Ubogi naš mladi rod!«
Prvi ponedeljek v oktobru, letos je bil to 5. oktober, sta Mednarodna unija za zaščito otrok in UNICEF proglasila za svetovni dan otroka, kar naj bi bil vsakoletni opomin vsem narodom sveta na njihovo odgovornost do otrok. V Jugoslaviji smo otrokom posvetili kar ves teden od 5. do 12. oktobra, ki bo letos minil pod gleslom »Otrok-demografska in migracijska gibanja«. Pravzaprav je tudi cel teden veliko premalo. Gospodarska kriza, vse hujši osnovni življenjski problemi, onesnaženo okolje, pa v splošno zaostrenih razmerah povečana surovost in nasilje v odnosih med ljudmi, tudi v odnosih do otrok, za katere v vsakdanji bitki za obstoj zmanjkuje potrpljenja, ljubezni, časa, rojevajo pa se še kar (v razvitejšem delu Jugoslavije res precej manj kot še pred nekaj leti, drugje pa enako) našim ubogim malčkom res ne daje kakšne posebno sreče in lepe sedanjosti, še manj prihodnosti.
VIDA STANKOVIČ, učiteljica iz Metlike: »Učiteljica sem 34 let in v teh letih sem učila kakih 800 otrok, imam tudi štiri svoje. Prihodnost za naše otroke ni več tako svetla, kot seje kazala včasih. Imajo onesnaženo okolje, ogromne dolgove in čaka jih brezposelnost. Popravljati bodo morali grehe prejšnjih generacij. Uspelo jim bo le z znanjem, delom, prizadevnostjo. Lagodnega življenja nimajo pred seboj. Tako jih tudi vzgajamo v šoli.«
ANTONIJA SATOŠEK, vzgojiteljica v vrtcu v Črnomlju: »Prihodnost naših otrok — sama imam dva — bo težja, kot je bila naša, vsekakor pa težja, kot se je kazalo še pred nekaj leti. V vrtcu vidimo, da se sedaj odpovedovanje začne že pri otrocih. Za otroško varstvo je denaija na splošno premalo in zmeraj manj. Kot starši in vzgojitelji seveda delamo vse, kar je v naši moči, kljub temu pa prihodnost naših otrok ni rožnata. Zastavlja se že vprašanje njihovega nadaljnjega šolanja, zaposlitve, obremenjeni bodo z velikim dolgovi in še s čim.«
ANA LEČEVSKI, pedagoška svetovalka za predšolsko vzgojo iz Novega mesta: »Pričakujem, da bo v tednu otroka vsak zase kritično razmislil, kaj kot posameznik lahko prispeva za bolj zdrav, sproščen, uspešen in ustvarjalen razvoj svojih in drugih otrok. Starši naj najdejo zase in za otroka toliko časa in ljubezni, da se bo ohranjala in poglabljala prijateljska vez med ljudmi. Za to pa morajo biti izpolnjeni osnovni pogoji: služba, stanovanje, varstvo, vzgoja, izobraževanje otrok, zdrava prehrana in okolje. Slednje smo dolžni zagotoviti odrasli.«
REZIKA MARJETIČ, vodja kalkulant-ske službe v Agrokombinatu Krško: »V zadnjih letih so se razmere pri nas tako zelo poslabšale, da mlada generacija res nima nobene perspektive. Ni težko samo za službe, tudi start v življenje je za mlade vse prej kot lahak. Veliko jih je brez stanovanj, ne morejo si nakupiti opreme itd. Tudi splošni gospodarski položaj ne obeta nič dobrega, saj je država zadolžena do vratu. Kakšno okolje bomo pustili prihodnjim generacijam, pa niti ne bi govorila.«
AID A PETERLIN, vzgojiteljica v vrtcu Majde Šilc v Ribnici: »Glede na onesnaževanje našega okolja in krizo v naši družbi se današnji mladini ne obeta lepa prihodnost. Starejši smo dokazali, da ne znamo varovati okolja in da ne znamo dobro gospodariti. Vse to bodo morali postoriti kar mladi, ko bodo odrasli. Veliko truda bo treba, da bodo spravili vse v red.«
BETKA MARINČ, prodajalka v Nami Kočevje: »Sin hodi v četrti razred, hči bo šla v malo šolo. Že zdaj se bojim, kako bosta živela, ko bosta končala šolanje. S stanovanjem niti ne bo težav, ker imamo hišo, vprašanje pa je, če bosta dobila zaposlitev in kako si bosta zaslužila za življenje, saj je naše gospodarstvo v vedno večjih težavah. Kako bo takrat z vodo, zrakom in okoljem, niti ne razmišljam.«
ŽALIKA AVSEC, sanitarna inšpektorica iz Brežic: »Kot mati spoznavam, da bi lahko več naredili za osnovno zdravstveno varstvo otrok in za njihov boljši jutri. Ko gradimo nove industrijske objekte, nihče ne misli na posledice. Saniramo jih naknadno ali sploh ne. Tudi pred gradnjo savskih elektrarn je malo raziskav, v JE še zdaj odlagajo odpadke na Krškem polju. Premajhne so tudi rekreacijske površine za otroke. V ihti za cestami večina pozablja na mladi rod.«
JOŽE KRAJNC, šofer pri sevniški občinski upravi: »lede na vse bolj onesnaženo okolje ne vidim perspektive za mlajše rodove. Gozdovi umirajo, reke so vse bolj odtočni kanali, posebno Sava. Za srečo mladih so še druge ovire: vse težje je najti dobro delo, zgrešena je tudi štipendijska politika. Obeti že za nas niso rožnati, kaže pa, da bo zanamcem še slabše.«
FANI SITAR, delavka v Novolesovem tozdu TAP Trebnje: »Našim otrokom ne bo nič kaj lepo na tem svetu, vse kaže, da se bomo ljudje sami uničili s smetmi in vsem, kar te prinašajo. Koliko gorja so nam povzročili samo tile ščurki s trebanjskega smetišča! Le kdo je dovolil, da je tik ob robu mesta? Zmešalo se mi bo, saj cele noči z baterijo v roki uničujem ščurke v 7 let stari hiši. Bojim se, da bodo naši otroci občutili še hujše posledice nemarnosti in zanikr-nosti.«
DOLENJSKI LIST	  St.	40	(1991)	8.	oktobra	1987
m\
Za grozdje zdaj niti dinarja
Slovin bo letos prevzel 3,335.000 kg^rozdja — Prva akontacijajanuarja, naslednja vsaka dva meseca — Ta čas so znane samo izhodiščne cene
ČESEN BREZ VONJA
TOKIO — Neka japonska družba je poslala na tržišče česen brez vonja, ki mnoge odvrača od uživanja te zelo zdravilne rastline. Novo vrsto česna je pripravil kemik Kotaro Sakai s pomočjo dodatkov, ki odstranjujejo značilen vonj. Na Japonskem naj bi prodajali nove vrste česen po 21 dolarjev kilogram, medtem ko tam stane običajni česen trikrat manj. Izum je Sakai že prodal v ZDA, kjer bo nova vrsta česna naprodaj v novembru.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO — Tudi zadnji ponedeljek je bila novomeška tržnica kar dobro preskrbljena. Kmetice so ponujale še nekaj stročjega fižola po
1.000	din kilogram in svežega v zrnju po 1.500 din. Precejšnja je bila ponudba domačega grozdja, v glavnem se gaje dalo dobiti za 1.000 din kilogram. Za kilogram solate ali radiča je bilo treba odšteti od 1.000 do 1.500 din. Zelje je bilo po 250, cvetača po 900 din, korenček po 600 din. Čebula na kilograme je stala 800 din, v večjih količinah za ozimnico se je je dalo dobiti po 650 din. Po 500 din kilogram je tudi paprika za vlaganje. Kilogram česna pa stane že 7.000 din. Na stalnih stojnicah so prodajali banane po 1.800 din in ananas po 2.700 din kilogram. Na ostalem delu tržnice je bilo ob vsej običajni krami še vedno naprodaj veliko sodov, kar opozarja na sezono trgatve.
Sejmišča
NOVO MESTO — Na ponedeljkovem sejmu je bilo naprodaj 195 pujskov, starih 8 do 12 tednov, in 40 prašičev, starih nad 12 tednov. Lastnika je menjalo 85 živali. Za mlajše je bilo treba odšteti do 35.000 din, za starejše pa od 85.000 do 140.000 din. Naprodaj je bilo tudi 5 krav, kilogram žive teže je stal 500 do 800 din, 2 pitanca (do 1.300 din kilogram) in 3 žrebeta. Vse živali so menjale lastnika.
BREŽICE — Na sobotnem sejmu so rejci prodajali 140 do 3 mesece starih pujskov in 70 nad 3 mesece starih. Prodali so 85 mlajših in 25 starejših živali. Kilogram žive teže prvih je stal 1.500, drugih pa 1.300 din.
BREŽICE — To jesen se prvič dogaja, da Slovin Bizeljsko — Brežice odkupuje grozdje na odprt račun, brez izplačevanja akontacije. S kooperanti v bizeljsko-sremiškem okolišu in na Plešivici so se o tem dogovarjali vnaprej. Slovin se zaradi^visokih obresti boji najemati kredite za odkup grozdja in direktor Ivan Živič meni, da si v prodajni ceni vina ne morejo privoščiti toliko dodatnih stroškov v času, ko splošna in vinska kriza obvladujeta trg.
Tozd Vinarstvo v Šentlenartu bo prevzel vse prijavljene količine grozdja: 2,200.000 kg od kooperantov in drugih vinogradnikov na Bizeljskem,
735.000	od kooperantov na Plešivici in 400.000 kg iz lastnih vinbgradov. Belega grozdja bo 47, rdečega 53 odst.
Rane sorte, portugalko, rizvanec, ranino in game so začeli trgati 23. septembra, 1. oktobra muškatni silvanec in pred dvema dnevoma modro frankinjo ter kraljevino. Zadnja bo na vrsti žametna črnina.
Strokovnjaki opozarjajo, da začetni datum še ne pomeni, da morajo
Složno vsaj v regiji
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo pri MGZ za Posavje sprejel merila za intervencijska sredstva
KRŠKO — Tudi na področju kmetijstva se kaže vse večja potreba po sodelovanju med občinami. Takšno povezovalno vlogo ima v Posavju odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, ki deluje pri medobčinski gospodarski zbornici za Posavje, njegov predsednik pa je Ivan Kozole, direktor TOK Kmetijstvo, trgovina storitve v krškem Agrokombinatu.
Na zadnji seji odbora, ki seje sestal pretekli teden v Krškem, so člani obravnavali troje vprašanj. Na dnevnem redu je bila združitev veterinarskih zavodov iz Posavja in Dolenjske, poenotenje financiranja programov iz sklada za intervencije in porabi hrane ter skupen nastop kmetijskih organizacij in kmetov do zavarovalne skupnosti.
Odbor za kmetijstvo je že pred letom dni podprl združitev veterinarskih zavodov iz Brežic in Novega mesta. Pobuda je sicer prišla od republiškega veterinarskega inšpektorja, vendar so jo v Posavju sprejeli z obema rokama. Izkazalo se je namreč, da brežiški zavod niti s svojo kadrovsko zasedbo niti z opremo ne zmore pokriti vseh potreb po veterinarskih storitvah. Združitev so sprejeli in potrdili tudi delavci v obeh zavodih in zavod bo začel kot tak delovati pod eno streho že v začetku prihodnjega leta. Posavski kmetijci računajo, da bodo poslej storitve na višji ravni, predvsem pa cenejše. K temu je treba dodati še to, da se bodo tudi Posavci posluževali uslug novomeške enote Zavoda za pospeševanje kmetijstva iz Ljubljane, vendar samo za področje živinoreje, prašičereje in poljedelstva, medtem ko bodo za sadjarstvo in vinogradništvo še naprej sodelovali z zavodom v Mariboru.
Posavski kmetijci se bodo poenotili tudi pri dodeljevanju sredstev iz občinskih skladov za intervencije v kmetijstvu. Doslej seje namreč dogajalo, da so za gnojila za krompir ali pšenico izplačevali različna doplačila, kar je med kmeti povzročalo slabo voljo in nezaupanje. Druga pomembna akcija, ki se je bodo lotili, pa je zavarovanje živine in kmetijskih pridelkov. Na intenzivnih nasadih in v hlevih z intenzivno rejo namreč lahko pride iz tega ali onega vzroka do velike škode, ki je ne bi mogli pokriti niti kmetijska organizacija, Agrokombinat ali Agraria. Prav zato
Kmetijski
Jesenski boj s pleveli
Naravnost grozljiv je pogled na močno zapleveljeno pšenično njivo, vso prepredeno s smolencem, jetičnikom ali srakopercem. Pa kaj pogled, zmaga plevela prizadene letino in močno udari poljedelca po žepu! V zorečem žitu, ko je čas za zatiranje že nepovratno zamujen, zorijo tudi pleveli in grozijo naslednji letini...
Na to je treba misliti zdaj, ob setvi ozimin. Do pred nekaj leti kmetovalci jeseni niso zatirali plevelov, čeprav je to vsaj za uničevanje travnatih plevelov najboljši čas. Zdaj se te možnosti že bolj poslužujejo, posebno še, ker so mnogi spoznali, da spomladi preveč tvegajo. Marsikatera njiva je ob deževnem vremenu takrat skorajda neprevozna in kaj rado se zgodi, da uide najprimernejši čas.	»
Gojitelj žita mora poznari najbolj nevarne plevelne rastline. Če so njive pred jesensko setvijo zapleveljene s srakopercem, njivskim jetičnikom, kamilicami, njivskimi pasjimi kamilicami, vijolicami, lisičjim repom in še nekaterimi pleveli, je jesensko zatiranje nujno. Pri tem velja pravilo, da mora biti setev zgodnja, tako da traja obdobje rasti vsaj tri tedne.
• Za jesensko zatiranje plevela v žitih najbolj priporočajo herbicid dicu-ran 500 (klorotluron). Z njim se lahko škropi kadarkoli od setve do konca razraščanja. Dobro zatira kamilico, mrtvo koprivo, zlatico, spominčico, dresni, srakoperca, kurja črevca in prosaste trave, za silo pa jetičnik in smolenec. Pred vznikom uporabljamo 3,51, po vzniku pa 3 1 dicurana 500 na hektar. Uporabni so tudi nekateri drugi herbicidi: tribunil 70, faneron trialat idr.
Kot za spomladansko tudi za jesensko uporabo herbicidov velja, da učinkujejo mnogo bolje na vlažnih tleh. Njihov učinek povečuje tudi dež, medtem ko ga dolgotrajna suša zmanjšuje. Odločilna je tudi priprava zemlje. Zemljina mora biti enakomerno udelana, struktura drobno mrvičasta, površina njive ravna, uporaba herbicida pa kar se da enakomerna.
Inž. M. L.
se v Posavju odločajo za množično zavarovanje pridelkov in živine pri območni zavarovalni skupnosti,
J. S.
5
1
5
0
0
0
;
Ž
i
0
0
0
0
0
0
0
'0
0
0
Dajemo poceni, da ljudje drago kupujejo
Kmet, ki odda vse pridelke je kaznovan
BUKOŠEK — Petnajst let je minilo, odkar so v vasi ustanovili strojno .skupnost, ki združuje dvanajst gospodarstev. Predseduje ji Ivan Hrastovšek, kooperant in združeni kmet, ki je obenem tudi predsednik ene od dveh kmečkih skupnosti, v katerih se združujejo rejci molznic. Kooperanti oddajajo presežke vseh pridelkov brežiški Ag-rarii.
Pri Hrastovšku redijo enajst glav živine, zato imajo veliko njiv posejanih s koruzo. Zadnje čase pridelujejo tudi precej pšenice. Letos staje Ivan in žena oddala štiri tone, medtem ko pred poldrugim desetletjem niti pomislila nista, daje bosta sejala več kot za domače potrebe. Zadovoljna sta z vsem, samo s cenami ne. Nič ne bi godrnjala, če bi delavec dobil v trgovini poceni mleko in kruh. Pa ni tako. Pšenico so jim plačevali po 130 dinarjev za kilogram. Z vsemi dodatki bodo odkupno ceno povišali kvečjemu na 150 dinarjev, potrošnik pa nima nič od tega. Kruh in vsi izdelki iz moke se dražijo še kar naprej, čeprav kmetu ostaja samo drobiž.
Ivan Hrastovšek
Člani strojne skupnosti imajo večinoma že vsak svoje stroje, skupaj uporabljajo le silokombajn za koruzo, trosilec za hlevski gnoj in štiriredno sejalnico. Manjka jim samo še kombajn za žito.
»Že zdavnaj bi ga imeli,« razmišlja Hrastovšek, če jim ne bi prej z njim priskočila na pomoč Agraria. Zdaj so njeni stroji izrabljeni iri ker tudi sama seje več pšenice kot včasih, pospravi komaj svoj pridelek.
J. T.
tedaj vsi vse potrgati. Za vsako lego naj bi se odločali drugače, po možnosti skupaj s pospeševalcem, ter upoštevati zdravstveno stanje in sladkorno stopnjo. Kdor potrga prej, po zakonu nima grozdja za vino s poreklom.
Letina količinsko še ni normalna. Poznajo se posledice naravnih nesreč. Od 604 ha v kooperaciji jih 118 še obnavljajo, tisti nasadi, ki so že obnovljeni, pa tudi še niso v polni rodnosti.
Prvo akontacijo za oddano grozdje bodo kooperanti dobili 15. januarja. Njen delež bo odvisen od novembrske in decembrske prodaje vina iz kooperacijskih vinogradov. Pri tem mislijo predvsem na prodajo starega letnika. Bizeljčana imajo še dovolj na zalogi do novega leta.
Akontacijsko ceno za grozdje oblikujejo tako, da od maloprodajne ce-
• Ta hip so za grozdje znane samo izhodiščne cene, in sicer za sortna vina 380 din za kilogram, za belega bizeljčana 290, za rdečega bizeljčana 260 in za cviček 230. Na to ceno dodajajo še do 12 din, če je grozdje zares kvalitetno, za slab pridelek pa prav toliko odvzamejo.
ne odštejejo delež trgovine, delež za rizični sklad in še nekatere druge stroške. Od čiste maloprodajne cene dobi TOK vinogradništvo 60 odst., tozd Vinarstvo 40 odst., upoštevajoč, da za vsak liter vina potrebuje 1,47 kg grozdja. Temeljna organizacija kooperantov si iz treh petin izkupička poravna stroške organizacije in poslovanja in plača grozdje pridelovalcem, vinarji pa uporabijo svoj delež za predelavo, kletarjenje, polnjenje, embalažo, skladiščenje in prevoz vina do kupcev.
J. TEPPEY
ODPRAVA POSLEDIC
RIBNICA — Poročali smo že, daje žled novembra in decembra 1985 napravil v KS Velike Poljane, Sv. Gregor in Sodražica veliko škodo in o postopni odpravi posledic. Skoda je znašala na gozdovih 733,690.000 din, na sadnem drevju 39,918.000 din in na električnem omrežju 32,937.000 din. Za odpravo posledic žleda je dobila občina tudi sredstva iz republiške solidarnosti. Z njim so sofinansirali dela, ki so bila opravljena v gozdovih. V načrtu pa je tudi, da bodo iz teh sredstev nakupljene še to jesen sadike, kijih bodo prejeli oškodovanci za obnovo svojih sadovnjakov.
S
I
s
*
s
I
v
I
s
I
s
I
s
I
s
I
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
I
s
I
s
I
s
i
EN HRIBČEK BOM KUPIL..
Uneja; Tit Doberšek
Ugodnosti pri obnovi vinogradov
Na seji upravnega odbora Društva vinogradnikov Dolenjske 27. septembra so bili zastopniki podružnic seznanjeni z ugodnostmi obnove vinogradov spomladi 1988 na območju kmetijske zadruge Novo mesto. Objavljamo jih tudi v Dolenjskem listu z namenom, da bi se teh ugodnosti vinogradniki poslu-žili.
Kaj bo plačano iz javnih sredstev
Iz namenskega občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva bo regresirano (podarjeno) 50 odst. stroškov za nabavo trt cepljenk, in to za 12 ha vinogradov, sadjaijem pa prav tako 50 odst. regresa za nabavo sadnih sadik za 11 ha inteziv-nih sadovnjakov. To so nepovratna sredstva. Trte cepljenke ima na voljo trsničarski odsek pri TZO Šentjernej. Kooperanti, trsničaiji tega TZO, bodo letos pridelali dovolj kvalitetnih trsnih sadik (okrog
200.000	trt). Regres za cepljenke bo obračunan na podlagi računa tega TZO oziroma pooblaščenega trsničarja.
Zveza vodnih skupnosti Slovenije — odbor za melioracije prav tako daje (preko KZ oziroma TZO) nepovratna sredstva v višini 1.450.000 din na hektar za izvedbo agromelioracij. Znesek bo porabljen za strojno pripravo zemlje za nasade, konkretno za odstranitev grmovja, kamenja, za krčenje starih nasadov in nepomembnega gozda (grmovja), planiranje zemljišča, založno gnojenje z umetnimi gnojili, potrebnim apnjenjem, podrahljanjem, pa tudi za terasiranje, rigolanje in zgraditev dostopne poti, zlasti tam, kjer dostopna pot zajema večje površine. Površina ni omejena.
Pogoji za dosego navedenih ugodnosti
Najmanjša površina obnove nasadov za dosego teh ugodnosti je 0,25 ha. Ni rečeno, da mora biti površina v enem kosu, lahko je v 2
ali celo v 3 kosih. Uporabnik lahko vzame zemljišče tudi za daljše obdobje v najem ali pa se dogovori s sosedom za skupno obnovo nasadov.
Druga obveznost (poleg površine 0,25 ha) uporabnika navedenih sredstev je, da mora s kmetijsko zadrugo skleniti pogodbo o sodelovanju, s katero se obveže, da bo tržne presežke grozdja iz tega nasada (ko bo začel roditi, praktično 4 leta po obnovi) oddal zadrugi. Podpis te pogodbe naj nikogar ne skrbi, saj pogodba le jamči, da bo porabnik svoj pridelek lahko prodal.
Tretja obveznost je v tem, da se porabnik teh sredstev vključi v vinogradniško pridelovalno skupnost, kakršne bodo organizirale temeljne zadružne organizacije, in to
• Ni treba obupati — Kljub trenutnim težavam pri prodaji vinskega pridelka in nizkim cenam grozdja in vina ne smemo biti brezbrižni, da se delo ne izplača. Iz dolgoletnih izkušenj vemo, da so za težkimi časi vedno prišla razdobja boljših razmer. Imamo še vedno veliko zapuščene in neizkoriščene zemlje, kjer bo trta uspevala in večala skromne površine obdelane zemlje.
pri KZ Novo mesto v Šentjerneju, Škocjanu, Novem mestu in Straži. Vključitev v vinogradniško pridelovalno skupnost vinogradnika v ničemer ne obremenjuje in mu samo koristi, saj bo preko te skupnosti lažje nabavljal reprodukcijski material, ki ga bo potrebnoval v vinogradu.
Ponudbe ne kaže zanemariti
Vsi, ki želijo obnavljati vinograde spomladi 1988, bi bili nepremišljeni, če ne bi sprejeli ugodnosti, ki jih družba nudi. Če teh sredstev ne bomo po pameti porabili bodo propadle, saj jih tudi zadruge ne morejo uporabiti v druge namene. Zato naj se interesenti (vsaj do konca meseca) prijavijo navedenim TZO, kjer bodo od tamkajšnjih pospeševalcev prejeli potrebna navodila.
T. D.
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
>
I
s
I
s
I
N
J
Še o kislini v grozdju
Tudi vinogradništvo mora iti v korak s časom
Meritve sladkorja in kislin, ki so v pristojnosti Kmetijskega inštituta Slovenije, Občinskega komiteja za kmetijstvo in Agrokombinatove vinske kleti, kažejo v letošnjem septembru nepričakovano visoko vsebnost skupnih kislin, ob primerjavi enakih vsebnosti sladkorjev med posameznimi letniki, za katere pa prav gotovo velja, daje dozorevanje potekalo pod vplivom različnih zunanjih dejavnikov (svetloba, temperatura, vlaga, prehrana). V letošnjem septembru, kije bil nadpovprečno topel in suh, menim, da se kislina ni zmanjševala, predvsem zaradi pomanjkanja vlage kot enega najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na potek fotosinteze, dihanja, transpiracije (dr. Burič: Savremeno vinogradarstvo, dr. Krajnčič: Fiziologija rastlin).
Glede strokovnih knjig, ki naj jih po nasvetih Tita Doberška prebirajo mladi
POLITIKA
— Secira. poMtllc i Injekcijo, vaj »idile, da bolnik umira!
— Brez akrM. lovari« doktor, ta pacient je vajen vaiib terapij in bo zdržal st nekaj časa.
inženirji agronomije, pa menim, da nekatere izmed njih predstavljajo le površne povzetke dognanj v proučevanju fiziologije rastlin in vinske trte. Čudim se, da so tov. Doberšku zadostovale že navedene starine in da ni uporabil celo spoznanj župnika Vrtovca. Zasluge tov. Doberška pri ozaveščanju dolenjskih vinogradnikov so nesporne, vendar so razmere takšne, da silijo vinogradnike k upoštevanju teorije in prakse vinogradništva iz cele Jugoslavije. Predlagam, da v bodoče ne trošimo vinogradništvu namenjenega kotička za polemike o posledicah vzrokov (vreme), na katere nimamo vpliva, in da se pripravimo na streznitev, ki je z letnikom 1987 za mnoge vinogradnike pred vrati.
Inž. ZDRAVKO MASTNAK
V Metliki več grozdja zgodnjih sort
Najboljša je portugalka — Več bo tudi cvicka
METLIKA — Trgatev zgodnjih sort grozdja je motil dež, tako da so se jagode napele, sok pa se je razredčil za kakih 10 odst. Metliška Vinska klet je prevzela 225 ton portugalke, šentlovrenke in gameja, kar je več kot lani. Kakovost zgodnjih sort grozdja je nad pričakovano, zlasti portugalki na globokih tleh je zadnja vročina koristila. Ker je portugalka tako lepo uspela, so se v kleti odločili, da bodo tudi letos proizvedli mlado vino. Portugalka se je po sladkorju celo približala šentlovrenki, kar je dokaj redko.
Trgatev kraljevine in mešanega belega grozdja se je začela v nedeljo. Frankinja m laški rizling lepo kažeta, suša pa je najbolj prizadela žametovko, ki je za ta čas premalo zrela. Letos ima klet tudi večjo ponudbo grozdja za cviček.
Dedovanje kmetijskih
■ ■■ v v
zemliisc
Novosti zakonodaje (5.)
Pri spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč je zlasti pomembno, da zakon bolj kot doslej natančno določa pojem kmetije. Pri tem pravi, daje kmetija tista kmetijska in gozdnogospodarska enota, ki za-
• Kmalu bo minilo dve leti, odkar so začele veljati pomembne spremembe in dopolnitve zakona o kmetijskih zemljiščih in zakona o dedovanju, ki pa jih kmetovalci in drugi še ne poznajo dovolj. Zato smo pripravili krajše izvlečke iz obširnejše razlaga diplomirane pravnice Marte Jelačin, objavljene v glasilu sozda Mercator.
gotavlja alibilahko zagotavljala lastniku s kmetijsko dejavnostjo primemo ekonomsko varnost. Za to je potrebno najmanj 50.000 din katastrskega dohodka, ta znesek pa s povprečnim količnikom lahko valorizira republiški izvršni svet.
Za kmetijo se po zakonu šteje tudi kmetija, ki jo v upravnem postopku na predlog lastnika, kmetijske zemljiške skupnosti ali krajevne skupnosti določi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo tiste občine, v kateri leži pretežni del zemljišča kmetije.
Varstvo pred drobitvijo kmetij je zajeto tudi v določilu, ki ureja primere, če dedič odtuji podedovano zemljo ali njen znatni del prej, preden poteče 10 let, odkar je kmetijo prevzel, ter ne pridobi drugega kmetijskega zemljišča oz. ne intenzivira pridelave na preostalih zemljiščih najpozneje v enem letu po odtujitvi podedovane kmetije ali njenega znatnega dela. V tem primeru mora dedič izplačati vse zakonite sodediče, oz. jim doplačati razliko, tako da niso prikrajšani glede dednih deležev, ki bi jih dobili po splošnih predpisih o dedovanju. Enake obveznosti mu nalaga tudi v primeru, če da kmetijo ali njen znatni del v zakup ali kako drugače preneha namensko uporabljati kmetijsko zemljišče, preden poteče 10 let, odkar je kmetijo prevzel. Pri tem je le nekaj izjem.
DOLENJSKI UST
St. 40 (1991) 8. oktobra 1987
jfj IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Političnega obračuna ni bilo
zatrjuje predsedstvo OK SZDL Novo mesto, vodje novomeških DPO — Franc Šali pristal na kandidaturo za predsednika občinske skupščine
NOVO MESTO — Na četrtkovi seji predsedstva občinske konference SZDL je sekretar OK ZK Novo mesto Jože Florjančič poskrbel za prvovrstno presenečenje. Ob novici, daje predsedstvo občinskega komiteja ZK evidentiralo za funkcijo predsednika novomeške občinske skupščine Franca Šalija, znanega družbenopolitičnega delavca in sedanjega ravnatelja Dolenjskega muzeja, in da je ta pristal na kandidaturo, se je vsem v predsedstvu odvalil kamen od srca. Predlog, po mnenju večine nadvse sprejemljiv, je predsedstvo seveda podprlo.
Predsedstvo OK ZK je svoj predlog utemeljilo s tem, da bo Franc Šali s svojo visoko stopnjo politične kulture, razgledanostjo, poznavanjem problematike na vseh področjih ter z osebno skromnostjo in poštenostjo vnesel novo kvaliteto v novomeške politične strukture ter pripomogel k dvigu zaupanja ljudi v nosilce najodgovornejših funkcij. Sedaj ostane le speljava postopka za izvolitev novega novomeškega župana. Odločiti se bo še treba, ali naj bi Saliju zagotovili delegatsko bazo z njegovo razrešitvijo z mesta ravnatelja muzeja ali z nadomestnimi volitvami v Straži, kjer Šali živi.
S tem je zaenkrat konec štirimesečne negotovosti okrog tega, kdo naj bi na funkciji predsednika občinske skupščine Novo mesto nadomestil zaradi suma storitve kaznivega dejanja odpoklicanega predsednika Boštjana Kovačiča. Pisali smo že, da je bilo za funkcijo
predsednika evidentiranih 17 kandidatov, od tega dva brez delegatske baze.
• Predsedstvo OK SZDL Novo mesto je obravnavalo tudi pismo družbenega pravobranilca samoupravljanja v zvezi z nepravilnostmi pri gradnji oz. financiranju gradnje novomeškega stadiona. Menili so, da so napake v postopkih očitno res bile in naj bi to razčistili za to pristojni, pri tem pa naj se ne bi šli lova na čarovnice. Predvsem pa se jim zdi, da seje treba sedaj dogovoriti, kako rekonstrukcijo stadiona speljati do konca, da se ne bo delala škoda in da bo sploh uporaben.
Nihče od 14 kandidatov na kandidaturo ni pristal, s Kovačičem, kije bil tudi evidentiran, in sicer v predsedstvu no-
vomeške mladinske organizacije in v Iskri Tenel, pa se niso pogovarjali, saj so se v predsedstvu OK SZDL večinoma strinjali, da nikamor ne pelje, da bi istega človeka najprej odstranili in ga potem spet postavljali, položaj pa se v tem času ni niti najmanj spremenil.
Na četrtkovi seji je predsedstvo najprej celo razpravljalo o tem, da bi v zvezi s kadrovskimi postopki za predsednika občinske skupščine izdali posebno informacijo, s katero naj bi tudi zanikali pisanje nekaterih časnikov v zadnjem času in izjave Boštjana Kovačiča v njih, da je šlo pri odstavitvi za politični obračun, zrežiran v španoviji lokalne policije, vodstev novomeških družbenopolitičnih organizacij in Dolenjskega lista. Po daljši razpravi pa so se člani predsedstva odločili, da od te informacije odstopajo. Ostro so tudi zavrnili poskuse, prikazati vso zadevo kot politični obračun ter izjave in sklepanja o španoviji vodstev družbenopolitičnih organizacij z lokalno policijo in vodstvom Dolenjskega lista. Kategorično so zatrdili, da niti enega niti drugega ni bilo, odklonili pa so kakršnokoli polemiko s sredstvi javnega obveščanja o ceh zadevi.
Z. LINDIČ-DRAGAS
Porazna slika gospodarjenja
Občinski komite ZK Novo mesto obravnaval oceno devetmesečnega gospodarjenja — Priprave na volilno programske seje v osnovnih organizacijah ZK
NOVO MESTO — Tudi v novomeški občinski organizaciji ZK bodo v naslednjih tednih posvetili posebno pozornost pripravam na programsko volilne seje v osnovnih organizacijah ZK in njihovi izvedbi. Njihov osnovni namen ni le temeljita ocena uspešnosti dela v zadnjem času, ampak s sprejetjem pravega programa dela za v prihodnje predvsem pridobivanje članstva za hitrejše premagovanje sedanjih težav in odpiranje izhodov iz krize.
Z vso pozornostjo naj bi tudi kandidirali komuniste za nova vodstva
PCB pregnal
■ l ■ v
ribice
Ribiška družina šteje ie še 75 članov
METLIKA — Pred dvema letoma je metliška ribiška družina štela več kot 300 članov, danes jih je le okoli 75. Jože Dolšina, predsednik te družine, ki obstaja kakih 30 let, pravi, da gre tako velik osip članov predvsem na račun dejstva, da so vode, s katerimi gospodari družina, se pravi Kolpa od mostu na Krasin-cu do mostu v Kamanju, večji del Krupe in Lahinja od sotočja s Krupo do izliva v Kolpo, onesnažena s PCB (polikloriranimi bifenili) in seveda tudi ribe v teh vodah.
»Analize ujetih rib so pokazale, daje v vseh ribah, ne glede na to, kje so ujete, prisoten PCB, v precejšnjem številu celo visoko nad dovoljeno mejo. Ribe so neužitne in zato je toliko članov zapustilo našo družino. Ostali so v glavnem tisti, ki jim je ribištvo res samo šport. Naš edini denarni vir pa je članarina, ki je za lani znašala 1.500 dinarjev na člana. Stem denarjem pa ne moremo zagotoviti niti nemotenega delovanja ribiške družine, kaj šele, da bi imeli dovolj za nujna popravila jezov ali za kakšne raziskave,« pravi Dolšina.
Zaradi s PCB zastrupljenih rib se je močno zmanjšal ribiški turizem, kije družini tudi prinašal nekaj denarja. »Prihajali so predvsem Italijani, odkar pa seje zvedelo za PCB, jih je veliko manj. Skratka, PCB v
Jože Dolšina
naših vodah in v ribah je našo družino tako prizadel, da se komaj še držimo.« Da bi to stanje vsaj omilili, načrtujejo gradnjo ribnika. Tudi lokacijo za ta ribnik bodo morali skrbno izbra'i. Mislili so na Metliči-co, a je tudi ta onesnažena z odplakami in gnojnico. Poleg tega pa bodo za gradnjo ribnika potrebovali precej denarja, vendar ga družina, kot rečeno, nima.	a.	B.
osnovnih organizacij in kandidate za funkcije v ZK v občini, saj je stara resnica, da je delo organizacije v glavnem odvisno od tega, kdo jo vodi. Kako se pripraviti na programsko volilne seje osnovnih organizacij in jih izpeljati, o tem so se sekretarji v novomeški občini že seznanili na zelo dobro obiskanem posvetu. O tem so se pogovarjali tudi na razširjeni seji občinskega komiteja ZK Novo mesto pretekli torek, ki je sicer zaradi nesklepčnosti namesto sklepov sprejemal le mnenja in priporočila. Pripravljeni program za izvedbo sej je bil
• Novomeški občinski komite ZK je podprl mnenje svojega predsedstva, naj bi posebna komisija CK ZKS raziskala, kako so se komunisti in organi, v katerih le-ti so, obnašali v dosedanjem poteku novomeške gradbene »afere« in razreševanju predsednika občinske skupščine. Odločno zavračajo razne namige o političnem obračunu. __________________________________
ugodno ocenjen, velja ga le dosledno izpeljati. Problemov, ki naj bi se jim z vso resnostjo posvetili še posebej komunisti v svoji organizaciji, prav res ne manjka.
Precej pozornosti je občinski komite ZK posvetil oceni gospodarjenja v občini v prvem devetmesečju, točnih podatkov seveda še ni. Položaj je precej težji kot ob polletju. Svetli točki sta visoka rast industrijske proizvodnje in še vedno dobra prodaja na tuje trge, medtem ko je dobro pokritje uvoza z izvozom precej odraz manjšega uvoza. Na srečo iz prozvodnje še ni alarmov zaradi slabše preskrbljenosti z uvoznimi repromateriali. Zaslužek je na domačem trgu še boljši kot na tujem, vendar pa so doma težaVe s prodajo in se večajo zaloge. Zaskrbljuoče je delež akumulacije v dohodku, kumulacija in amortizacija skupaj sta daleč pod inflacijo, kar . pomeni naglo padanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva. Z minusom je verjetno zaključilo devetme-sečje nekaj pomembnejših organizacij, med njimi je spet tudi Novoles.
PIONIRJI SMO PRAZNOVALI
Na dan pionirjev smo imeli pionirsko konferenco, na kateri smo pregledali delo v preteklem letu in sprejeli program za letos. Po konferenci so si učenci nižjih razredov ogledali film Tistega lepega dne, učenci višjih razredov pa so obiskali delovne organizacije, petošolci Novoteks, šestošolci Novoles in sedmošolci Beti. Osmi razredi smo se odpeljali v Novo mesto, kjer smo si v Domu JLA ogledali razstavo, ki jo je pripravila miličniška šola iz Tacna. Bili smo tudi v IMV.
VANJA BADOVINAC, 8. a OŠ Metlika
Na področju osebnih dohodkov so razmere nemogoče, podrta so vsa razmerja, odkar to področje ureja administracija. Posebej velja omeniti, da je zaradi popolnoma podrtih cenovnih in dohodkovnih razmerij kmetijstvo popolnoma na psu. Pri skupni porabi se v občini komaj sestavljajo konci s konci, delež splošne porabe pa seje v dohodku celo znižal. Posebej je bilo opozorjeno na nemogoče visoke odsotnosti z dela, saj ponekod manjka dnevno kar petina delavcev.
Dejansko je kljub določenim ugodnim kazalcem globalno gospodarsko stanje v novomeški občini porazno, od krize se tu ni mogoče distancirati. Tudi na tem končuje prisotno razkrajanje pravnega reda, iskanje lukenj v sicer preštevilnih in prepogosto se spreminjajočih zakonih. ZK naj bi pomagala, so menili, s svojim delovanjem ustvarjati klimo za realno ekonomijo na osnovi vloženega dela. Sedaj žal velja, daje pošteno delo neumnost, ker se njegovi rezultati stalno prelivajo drugam.
Z. LIND1C-DRAGAS
ZIMSKE URICE
METLIKA — Lani jesensko-zimske prireditve pod naslovom Zimske urice niso zaživele, kot je bilo zamišljeno in načrtovano. Kaže, da bo letos bolje. Te dni se bodo sestali odgovorni možje in žene v Metliki, sprejeli bodo program in obveznosti, da bo le-ta tudi izveden. Prireditve bodo v kulturnem domu Edvarda Errdelja, v hotelu Bela krajina in v Ganglovem razstaviš-čnem prostoru. V prihajajoči sezoni naj bi jih bilo kar enajst, organizator bo po vsej verjetnosti Zveza kulturnih organizacij, na pomoč pa ji bodo priskočila ljubiteljska društva in posamezniki.
Spominsko obeležje za 21 enot
Na Golušniku bodo 21 partizanskim enotam odkrili spominsko obeležje
GOLUŠNIK — V okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika občine Novo mesto bodo 17.oktobra na Golušniku na območju Trške gore odkrili spominsko obeležje vsem enotam, ki so se zadrževale med vojno na tem območj u. Teh je bilo 21. Spominsko obeležje bo v parku, v katerem bo zasajenih 21 lip. Za Golušnikje padla odločitev, ker so bile partizanske enote tu tudi v letih 1944 in 1945, ko je bila v cerkvi na Trški gori nemško-belogardistična postojanka.
Širše območje Trške gore je v vseh letih druge svetovne vojne pri nas imelo izredno pomembno vlogo. Pri Grčevju je deloval okrožni odbor OF vse do leta 1943. Trška gora je bila vseskozi tako rekoč svobodna, le občasno je doživljala okupatorjeve vpade. Ljudje vsega območja so bili privrženi narodnoosvobodilnemu gibanju in tu je bilo veliko dostavnih mest za najrazličnejši material za partizansko vojsko. Oktobra 1941 sije novomeška četa izbrala to območje za pohod na Bučko. Zelo odmeven je bil prvi partizanski miting, na katerem je Duletova četa seznanila ljudi s cilji partizanskega boja in pozvala mlade, naj se jim pridružijo.
Na območju Trške gore se je, tako kot drugod, porajala nova ljudska oblast, povsod so izvolili narodnoso-vobilne odbore, ki so uspešno delali do velike italijanske ofenzive 1942. Po njej je bilo delo ljudi za partizane zaradi povečanega nasilja predvsem domobrancev oteženo, a ni zamrlo niti potem, ko so si domobranci najprej v Dol. Kamencah, kasneje pa na Daljnem vrhu uredili svojo postojanko. Postojanke so bile tudi stalna tarča partizanskih napadov. Ko so konec oktobra 1943 Nemci začeli veliko ofenzivo na osvobojeno ozemlje, so trpeli tudi tukajšnji kraji. Na svoji poti so s pomočjo domačih izdajalcev pobili precej narodno zavednih ljudi in pristašev OF in NOB. Trška gora je bila ključna točka ob napadu partizanov na Novo mesto 14. novembra 1943, pa za mnoge akcije vse do konca vojne. Nemci so to vedeli, a partizanov in ljudi njihova in domobranska utrditev v cerkvi na Trški gori ni prestrašila.
varujmo naše okolje pred požari
oktober
mesec varstva pred požari
VEČER ZA INVALIDE
ŠMARJEŠKE TOPLICE — Dru- I žinski Trio Novina iz Gumberka je v zadnjem času že nekajkrat presenetil obiskovalce s svojimi nastopi. Oče s sinovoma Borutom in Marijanom to pot j pripravlja zabavno-glasbeni večer večno zelenih melodij, ki bo v petek ob 20.1 uri v prostorih zdravilišča. Cisti dobiček bo namenjen Društvu invalidov novo-1 meške občine.
RAZSTAVA OBUTVE
NOVO MESTO — V Tovarni! obutve, ki slavi 40-letnico ustanovit-1 ve, bodo v ponedeljek, 12. oktobra, ob 13.30 odprli razstavo o razvoju I čevljarstva na Dolenjskem. Razstava bo v tovarniški avli v Bršljinu, pripravila pa jo je Majda Pungerčar, kusto- j dinja za kulturno zgodovino v Dolenjskem muzeju.
V soboto, 10. oktobra, bodo do 19. ure odprte naslednje prodajalne živil:
• v Novem mestu: Dolenjkina Samopostrežba v Šmihelu
• v Šentjerneju: Mercatoijeva Samopostrežba
• v Dolenjskih Toplicah: KZ
Krka prodajalna Vrelec
• v Žužemberku: Dolenjkin Market
• v Straži: KZ Krka
Ostale prodajalne živil bodo odprte do 13. ure.
KOROŠKI RAVNATELJI NA OBISKU — Petintrideset ravnateljev iz organizacijske enote Zavoda za šolstvo Dravograd je bilo minuli teden dva dni na Dolenjskem. Obiskali so trebanjsko galerijo samorastnikov, Muljavo, Rašico, I Ribnico, Dvor, Žužemberk, celodnevno osnovno šolo v Dolenjskih Toplicah in prisluhnili predavanjem o šolstvu na Dolenjskem in v Posavju. Zanimiv je bil zanje tudi obisk v tovarni IMV, Dolenjskem muzeju in galeriji. Obisk so končali z ogledom kmetijske šole Grm, kjer jih je po posestvu popeljal ravnatelj Miha Žmavc (na sliki). (Foto: J. Pavlin)
Komunalije dražijo parcele
Nov zazidalni načrt za 15 zasebnih hiš v Metliki — Letos osnutek zazidalnega načrta za Bočko-Strmec, kjer bo zraslo okoli 200 stanovanjskih hiš
METLIKA — Narejen je zazidalni načrt za 15 lokacij za zasebno gradnjo v Metliki, in sicer med Cesto XV. brigade in cesto, ki pelje v Črnomelj. Prav tako so že izdelani načrti za komunalije, se pravi cesto, vodo, elektriko in kanalizacijo v tem novem manjšem naselju. Vso zadevo vodi metliški sklad stavbnih zemljišč.
Sedaj iščejo najbolj ugodnega izvajalca za gradnjo komunalij, na prvi seji zborov občinske skupščine pa naj bi sprejeli odlok o razlastitvi tega zemljišča. Gradbene parcele merijo okoli 900 m2, med temi šestnajstimi pa so štiri namenjene za obrtno dejavnost in so večje. Pogoj za nakup teh obrtnih parcel pa bo, da bo kupec gradil stanovanjsko hišo in obrtno delavnico. »Ce bo vse po sreči, bomo letos že začeli graditi komunalno infrastrukturo,« pravijo v skladu stavbnih zemljišč. Ker bo cena gradbene parcele v veliki meri odvisna od cene komunalnega opremljanja, se trudijo, da bi za ta dela dobili čim cenejšega
izvajalca ali izvajalce. Tri ponudbe za izvajanje teh del že imajo, poslali so jih SCT, Pionir in Gok, a so cene zelo visoke. Zanimanje za gradbene parcele v okviru tega zazidalnega načrta je, tudi med obrtniki, kako bodo parcele šle v prodajo, pa je seveda odvisno od končne cene.
Te nove komunalno urejene parcele naj bi zadostovale za metliške potrebe po zasebni gradnji dokler ne bo moč začeti graditi na zazidalnem območju Bočka-Strmec, kjer naj bi na okoli 20 hektarjih sčasoma zraslo novo metliško naselje z okoli 200 stanovanjskimi hišami, vrtcem, trgovino in še čim. Zaenkrat so pripravi-
Novomeška kronika
POŠTA — Bogu in partiji se priporočite, da vam kdo ne umre v nedeljo. Na ta dan v tednu je namreč v našem mestu nemogoče, razen od 9. do 11. ure, po telefonu oddati telegram in tako obvestiti bližnje in daljno užaloščeno sorodstvo. Če bo šlo tako naprej, se bomo Dolenjci o nesrečah kaj kmalu obveščali s starimi dobrimi protiturš-kimi grmadami.
MRHOVINA — Promet terja žrtve tudi med živalmi, neprevidnimi mačkami, psi, ježi itd. Kaže, da pobiranje njihovih.trupel vsaj v mestu ni urejeno. Komunalci za to očitno niso zadolženi,
[ saj sicer ne bi pred svojo pogrebno enoto tri tedne pustili ležati crknjene mačke. Je za to pristojno cestno podjetje? Odgovora ni, morda bomo o tem kaj več zvedeli od novega župana, če bo seveda obdržal tako imenovano županovo uro. Mimogrede se lahko spomnimo, da je še ne tako dolgo naše mesto premoglo uslužbenca, ki je pobiral konjske fige in istovrstno kravjo zadevo, mestne mačke in psi pa so bili zaradi pomanjkanja avtomobilov vsi živi in celi.
vDIJAKI — Ko v centru srednjih šol v Šmihelu zazvoni konec pouka, dijaki | kot čreda napolnijo pot, ki vodi od šole v mesto. Objestno stopajo po sredi ceste, ne umaknejo se nobenemu avtomobilu. Tak pristop nedvomno kaže na stopnjo inteligence, pa tudi na raven pouka. Morda bi kazalo izpustiti kakšno uro iz osnov marksizma in dijake nagnati k predavanju z delovnim naslovom: Problemi urejenega premikanja spodnjih okončin v urbaniziranih in civiliziranih okoljih.
Ena gospa je brala, da so novinarji Dolenjskega lista in miličniki tako tesno povezani, da skupaj praznujejo 13. julij, dan varnosti. Mimogrede povedano je dan varnosti 13. maja, 13. julij pa je dan šoferjev in avtomehanikov.
K-
V času od 24. do 30. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: Daija Hohnjec iz Dolenjskih Toplic — Tadeja, Draga Rožmarič iz Šmaijeških T oplic — i Nino, Mira Plesac iz Bubnjarskega Broda - Darka, Višnja Verbetič iz Škaljevice — Ivano, Andja Davidovič z Vrtače —
‘ Jeleno, Darinka Obranovič iz Šmeijeških | Toplic — Katarino, Marica Barič iz Črnomlja — Klemena, Jožefa Veselič iz Drežnika — Dijano, Milena Masnik iz Velikega Mraševega — Gregotja, Martina Hočevar iz Dolenje Straže — Natašo, Štefica Fink iz Dolenjskih ToplSfc— Marka, Silva Bahor iz Velikega sela — Boruta, Branka Cigič iz Reštova — Igoija, Hida Babič iz Kanižarice — Semiro, Marija Bratkovič iz Dolnje Brezovice — Urško, Martina Komarov iz Bednja — Anito, Ružiča Lovrinič iz Kamanja — Svetlano, Jožica Lešnjak iz Šmarjete — Tino, Veronika Kralj iz Potočne vasi — Klemena, Ankica Brunski iz Brihovega — Tomislava, Anica Pilič iz Črnomlja — Nevenko, Irena Rožman iz Brežic — Marka, Erika Škaija iz Šentruperta — deklico, Ksenija Luzar iz Škocjana — dečka in Marija Priselac iz Reštova —
| dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Merica Mo-ravec — Horvat s Kristanove 34 — Maksa, Andreja Kastelic z Drske 46 — Nejca in Valerija Zupančič s Ceste herojev 52 — Miha. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
jena izhodišča za izdelavo zazidalnega načrta za to območje, se pravi način pozidave in tipologija hiš. Letos naj bi prišli do osnutka zazidalnega načrta, ki bo potem v javni razpravi. Tak zazidalni načrt mora res biti dobro pretehtan z vseh strani, kajti gre za naselje za okoli 1.000 ljudi. Med več kot 200 gradbenimi parcelami ob okoli 30 obrtnih. Gre za dolgoročno rešitev MEtlike glede zasebne stanovanjske gradnje, vsaj do leta 2020. Za bodočo blokovsko gradnjo pa je rezervirano zemljišče ob metliškem | križišču, kjer je že zraslo novo naselje.
Sklad stavbnih zemljišč sicer ima svoje prihodke, vendar ti še zdaleč ne zadostujejo, da bi lahko naredili kaj več in hitreje, visoke obresti na kredite pa gradbene parcele močno podra-
^	A.	B.
KNJIŽICA MATJAŽA RUSA Volite mene se dobro prodaja. Zanjo je treba odšteti 2000 dinaijev, vsi, ki bi jo radi kupili, pa naj se oglasijo v trafiki Flajšman, v gostilni Mežnaršič, v Železnini Mercatoija ali v knjižnici delovne organizacije Beti. Najverjetneje pa bo v prodaji tudi videokaseta, ki je bila posneta na grajskem dvorišču Belokranjskega muzeja julija meseca. Takrat je županski kandidat Janez Vraničar-Luigi trobil svoje predvolilne govore.
TE DNI NAROČAJO DELAVCI BETI pri sindikalnih aktivistih ozimnico: od vloženih kumar, rdeče pese, zelja, repe in kompotov do jabolk. Zanimanje je ve-| liko, saj bodo cene na ta način nekoliko nižje, kot so sicer v trgovinah. Ljudje gledajo na vsak dinar, kajti osebni dohodki niso tako visoki, da bi ljudstvo lepilo tisočake po stenah namesto tapet.
RAZGRETE SKUPŠČINE in drugi občinski organi premlevajo te dni — ne smemo pozabiti, da je že oktober — polletne bilance delovnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, šol in vrtcev. Ta rubrika res ni namenjena tako resnim in zahtevnim nalogam, a si kljub temu drznemo pripomniti, daje besedičenje le nekoliko pozno in da gre pri vsej stvari najverjetneje bolj za formalnost in ugoditev predpisom kot za koristno stvar. Drži pa tudi, da najodgovornejši v občini j že vedo, kaj delajo. Zato jim je tudi I odpuščeno.
DOLENJSKI UST
St. 40 (1991) 8. oktobra 1987
IZ NKŠIH OBČIN
V	N,
Črnomaljski drobir
PROST ORIZ A ML ADE — V hiši na Gričku, v bivših prostorih knjižnice, so dobili svoje prostore črnomaljski taborni-ki ter Zveza organizacij za tehnično kultu-ro.’.s® Prav' člani radiokluba, jamarji, filatelisti in še kdo. Največji prostor pa je namenjen črnomaljskim mladinskim in drugim družbenopolitičnim organizacijam. V njem pa bodo lahko prirejali tudi razna predavanja, pogovore, razstave, li-tararne in glasbene večere.
TURISTIČNA IZMENJAVA —Pred kratkim so bili pri dejavnem viniškem turističnem društvu na obisku člani sorodnega društva iz Divače. Gostoljubni Vi-ničani so stotim gostom razkazali Belo krajino od Metlike do Vinice. Dogovorili so se, da bodo konec tega meseca Viničani obiskali Divačo. Primorcem bodo prikazali belokranjsko folkloro, domačo obrt, morda pa tudi belokranjsko kuhinjo in
GRIBELJCI V KRIŽU - Zadnjo ne-deU0 so bili Gribeljci pri svojih prijateljih v Križu pri Trstu, ko so v tem slovenskem kraju v Italiji njihovo borčevsko sekcijo Poimenovali po padlem partizanu Evaldu Antončiču-Stojanu. Ob tej priložnosti so nastopili tamburaši in gribeljski pevski zoor,gribeljski košarkarji pa so se pomerili s svojimi vrstniki iz Križa.
. FILMSKA UMJETNOST — Prošlog tjedna u Črnomlju su prikazivani ovi fil-movi: Hronički samoubica; Super klinja; Bekstvo iz El Diabla; Životi su u pitanju.
Drobne iz Kočevja
OČIŠČENO MESTO — Kočevje je očiščeno pričakalo praznik. Posebni čistilni avto, menda iz Čelja, je počistil mestne ulice, iz nebes pa so poslali nekoliko obilnejše deževje, da je odplavilo vsaj največjo nesnago, ki je bila na Rinži. Ni napačno, če imaš prijatelje zgoraj.
, MRAZ JE TU — Krajani že zmrzujejo. Najbolj zanesljivo znamenje, da je mraž že tu, je ta, da po Kočevju začno popravljati vode centralne kurjave po mestu m po stanovanjskih blokih. Ta dela so se začela te dni in odgovorni upajo, da jih bo uspelo zaključiti do 15. oktobra. Upajo, da do takrat ne bo nihče zmrznil.
RADIATORJEV NI — Radiatorjev (grelcev) centralne kutjave ni. Nekateri jih iščejo že vse od začetka poletja, vendar jih v trgovinah nimajo, vsaj tiste znamke in velikosti ne, kot jih kupci žele. Pa nimajo s temi nakupi težav le zasebniki.
Ribniški zobotrebci
MEDVED z UHANOM — Pred kratkim so opazili lovci na mrhovišču pri Rakitnici medveda z rumenim »uhanom«. Ko so o tem nenavadnem videnju pobarali lovske strokovnjake Slovenije, so dobili odgovor, da so na Hrvaškem začeli medvede označevati s posebnimi znaki in da gre torej v tem primeru skoraj zagotovo za »hrvaškega« medveda, kije na turističnem potovanju po ribniški občini.
KJE SO GASILCI? — Oktober je mesec požarne varnosti, zato naj zapišemo tudi tole razmišljanje ribniškega gasilca: »Za gasilstvo je zanimanje predvsem v starejših naseljih. Na novem Trgu Veljka Vlahoviča v Ribnici so v gasilstvo včla-. njeni le trije pioniiji in dva člana. Ostali za gasilsko prostovoljno delo ne kažejo zanimanja. Popoldne si zavežejo kravato in se sprehajajo gor in dol po trgu in bogu čas kradejo. Želimo jim, da jih ne bi streznil šele požar.«
NEVARNI JAŠKI — Že precej časa je minilo, odkar so cesto skozi Ribnico ponovno prelili z asfaltom. Cestišče je zdaj nekoliko višje, medtem ko so rešetke cestne kanalizacije pustili tam, kjer so bile, namesto da bi jih dvignili. Zdaj avtomobilska kolesa padajo na rešetke in jih lomijo, pa tudi za avtomobile to ni najbolj koristno.
Trebanjske iveri
BRADA — »Če se pogovarjamo o vsem, tudi o Gadafiju ali o Arafatu, bi se lahko enkrat do dvakrat letno na širšem partijskem sestanku pogovorili tudi o gospodarstvu, namesto da v majhni osnovni organizaciji z Unitehno ducat komunistov prepričuje sam sebe, že prepričanega«. To je dejal predsednik Obrtnega združenja Trebnje Nace Škoda na zadnji seji komiteja, ko so se pogovarjali o programu razvoja drobnega gospodarstva. Skoda je prepričan, da je ogromno stvari, ki bi jih lahko rešili v občini, samo zdaj je še partijsko delo osiromašeno, ker imajo majhne celice. In v tem prepričanju ni sam!
ŠČURKI — Čeprav je precej ščurkov pobralo hladnejše vreme, dezinsekcija in požiganje smetišča, med precejšnjim številom Trebanjcev še vedno tli veliko nezadovoljstvo. Vsi se sprašujejo, kaj bo spet spomladi, če lahko ena samica zaleže nič manj kot 16.000 nič kaj simpatičnih ščurkcev na leto, seveda ob primernem vremenu, hrani itd. Strokovnjaki menijo, daje za invazijo ščurkov kriva nesnaga na smetišču in izjemno naklonjeno vreme, zlobneži pa sprašujejo, ali ni to kazen za Trebanjce, ker pred časom niso hoteli azbesta. Prizadeti krajani obetajo zoper odgovorne za katastrofo protinapad: pravijo, da bodo ponoči nabrali ščurke na smetišču in jih zanesli tja, kjer brijejo norce iz ljudi s prizadetega območja in jih kličejo »gospod ali gospa Ščurek.« Kje je to natanko, nam še ni uspelo zvedeti, bomo pa poročali, če se bo kaj premaknilo na bojnem polju.
ŽELEZNICA — Mirenčani se jezijo na železničarje, ker so jim začeli ukinjati železniške prehode, ne, da bi jih kdo vprašal. Železnica seje požvižgala celo na zahteve trebanjske občine. Kadar si kaj v Ljubljani zamislijo, so procedure zelo poenostavljene.
m
lit
IZ NKŠIH OBČIN
Zasebniki so uspešnejši
ČRNOMELJ — Iz primerjave poslovanja družbenega in zasebnega gostinstva v črnomaljski občini v lanskem letu — med zasebnimi gostinci so za primetjavo izbrali take, katerih lokali so primerljivi z lokali v družbenem sektorju in ki ustvarjajo večino zasebnega gostinskega prometa v občini — izhaja, da so osebni dohodki v obeh sektorjih zelo nizki, med enim in pol in dvema minimalnima osebnima dohodkoma v Sloveniji v lanskem letu. Natančno analizo je težko narediti, ker zasebniki občasno zaposlujejo delavce brez pogodb, v družbenem sektorju pa je število zaposlenih zelo veliko.
Pokazalo se je tudi, da zasebni gostinci precej več vlagajo v svoje lokale kot družbeni sektor, k čemur so v veliki meri pripomogli ugodni krediti za razvoj drobnega gospodarstva. V večini primerov je dohodek na sedež v zasebnem sektorju večji kot v družbenem. Zlasti ostanek čistega dohodka je v zasebnem sektorju večji, kar gre na račun velike režije v lokalih v družbenem sektorju.
Po mnenju črnomaljske uprave za družbene prihodke je v zasebnem sektorju vprašljiv prikazani celotni prihodek, kajti napovedani celotni prihodki so precej manjši od ugotovljenih. Celoten promet v zasebnem sektorju ni realno prikazan
zato, ker zasebniki gostom ne dajejo vedno računov oz. blagajniških odrezkov. Vendar to opažajo tudi v družbenem sektorju. Ugotavljajo pa, da so cene za boljše storitve v zasebnem sektorju enake ali nižje kot v družbenem, postrežba pa boljša. Zasebni gostinci so tudi, če gre za večje družbe, pripravljeni podaljšati delovni čas. Izkazalo seje še, da so najbolj akumulativni tisti lokali, ki nimajo kuhinje.
Seveda je pri prometu v družbenem in zasebnem sektorju treba upoštevati, da v družbenem sektorju delajo 365 dni v letu, v zasebnem pa, upoštevaje letni dopust in tedenski počitek, okoli sto dni manj. Zasebniki pa so v primerjavi z družbenim sektorjem v neenakem položaju pri nabavi osnovnih sredstev zaradi plačila prometnega davka. Prav tako zasebniki ne smejo na novo oceniti amortiziranih osnovnih sredstev, čeprav so še v uporabi.
V črnomaljski občini tako v družbenem kot v zasebnem sektorju podpirajo odpirapje takih gostinskih lokalov, ki jmajo celotno ponudbo. Zlasti v Črnomlju naj ne bi več odpirali bifejev, ne zasebnih ne družbenih, poostrili pa naj bi nadzor zlasti v tistih gostilnah, ki so v resnici bifeji. V novih gostilnah naj bi zasebniki poskrbeli tudi za nočitvene zmogljivosti.
A. B.
Resnica o osebnih dohodkih
Pregled osebnih dohodkov v sedmih mesecih letos darstvu in negospodarstvu — Najnižji OD v
v črnomaljskem gospo-obratu Tonose
cer 351.590 din, vodja tozda pa 679.231 din. V največji delovni or-
ČRNOMELJ — Pred kratkim so v Črnomlju pripravili pregled neto osebnih dohodkov v gospodarstvu in negospodarstvu v tej belokranjski občini. Podatki so tako za povprečje prvih sedmih mesecev ter posebej za julij kot za to povprečje in julijske OD za vodilne in vodstvene v delovnih in drugih organizacijah. To je gotovo najboljši način, da se preprečijo razne govorice o velikanskih plačah posameznikov.
Tako je imel predsednik skupščine	mesecih v Rudniku Kanižarica, in si-
občine povprečni osebni dohodek za sedem mesecev, in to z minulim delom, 462.217 din zajulij je, prav tako z minulim delom, prejel 496.481 din; predsednik izvršnega sveta 448.689, za julij 489.772 din; načelnik oddelkov 392.214 oz. 421.291 din; povprečje v skupščinski upravi pa je za prvih sedem mesecev 204.001, za julij pa 219.428 dinarjev. Sekretar OK ZKS je v sedmih mesecih prejemal povprečno (vse z minulim delom) 482.995 din, julijski OD pa 515.200 din; povprečje zaposlenih na občinskem komiteju ZKS je 329.628 oz. 352.214 din. Predsednik občinskega sveta 472.924 oz. 508.237, zaposleni na OS ZS 384.257 oz.
396.923 din. Sekretar OK SZDL 446.852 oz. 480.515, zaposleni na OK SZDL 214.049 oz. 267.614 din.
Sekretar OK ZSMS 366.365 oz.
378.488 din.
V gospodarstvu so imeli najvišje povprečne osebne dohodke v sedmih
NAJVIŠJE
ODLIKOVANJE
ERŽENU
KOČEVJE — Ob prazniku občine Kočevje so bila podeljena državna odlikovanja zaslužnim občanom, ki jih je odlikovalo predsedstvo SFRJ. Red dela z zlatim vencem je prejel Alojz Eržen. Red republike z bronastim vencem sta prejela Mirko Rauh in Stanislav Škufca. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo so prejeli Feliks Vidmar, Marija Terčon in Milan Terčon. Medaljo dela pa je prejel Ivan Janeš (za prizadevanje in uspehe pri delu). Red dela s srebrnim vencem so prejeli Terezija Veber, Janez Žlindra in Darko Čop.
PRVI ŠPORTNI DAN
Naš prvi športni dan seje začel v z atletskim trobojem v teku na 60 m, metu krogle in s skokom v daljino z mesta. Povsod sem bila zelo uspešna, saj sem v skupni oceni zasedla tretje mesto, v teku pa sem bila celo druga. Po malici smo deklice igrale odbojko, dečki pa nogomet. Bila sem vodja ekipe, v kateri sta tekmovali tudi Jožica in Anita. Žal smo osvojile le četrto mesto. Mislim, da ni bilo prav, daje naša ekipa igrala brez premora kar trikrat zapored.
ANDREJA PRIMOŽIČ, 8. raz.
Literarno dopisniški krožek za OŠ VAS-FARA
Vrtec za vse
Dokončana tretja faza ribniškega vrtca, v katerem je zdaj prostora za nad 400 otrok
Kanalizacija za zdravo okolje
Odpadne vode iz stanovanjskih hiš in farm bodo speljane v kanalizacijo in po njej do čistilnih naprav — Zavarovana pitna voda in Rinža
KOČEVJE — Gradnja kanalizacije Stara cerkev—Slovenska vas— Mahovnik—Kočevje, ki seje začela 1. avgusta, dokončana pa bo predvidoma do konca leta, je še posebno pomembna zaradi varstva narave. Med drugim bo prispevala k zaščiti vodnih virov za kočevski vodovod. Prav pri Slovenski vasi je namreč vrtina, iz katere bodo črpali vodo.
Čistejša bo tudi Rinža. Odpadne vo- bami (trgovina v Stari cerkvi itd.). Na
RIBNICA — V Ribnici so te dni dokončali gradnjo tretje faze vrtca. V kratkem bo tprej v vzgojno-varstveni zavod Majde Šilc sprejetih še okoli 140 otrok, že zdaj pa jih je v njem 265. Tako bo zagotovljeno v Ribnici otroško varstvo za vse otroke, za katere so starši zaprosili za sprejem v vrtec. Izjema bodo le tisti, ki so stari manj kot 11 mesecev.
V novem prizidku je 6 igralnic, klet, shrambe in pralnica, v nadstropju pa prostori uprave, ki se je zdaj stiskala v prostorih, ki so bili predvideni za druge namene in se bodo zdaj sprostili. Ta prizidek so začeli graditi pred približno devetimi meseci. Končna cena prizidka še ni znana.
Ravnateljica VVZ Majde Šilc Andreja Hojč pravi: »Še posebno pa smo tudi tokrat hvaležni ribniškemu Riku, ki je za ta prizidek daroval 50 milijonov dinarjev, pa tudi ostalim, ki so denar združevali s samoprispevkom in sporazumom. Riko pa je tako rekoč naš stalni skrbnik, ki bdi nad nami. Večno bomo članom tega kolektiva hvaležni za njihovo materialno in moralno pomoč.«
J. P.
de iz okoliških naselij bodo speljane zdaj v to kanalizacijo in dalje do kočevskih čistilnih naprav. Isto velja tudi za odpadne vode okoliških kmetijskih farm (Koblarji, Mlaka, Slovenska vas), katerih gnojnica ali silažni sokovi so tudi že nekajkrat zastrupili Rinžo. Razen tega bo v Stari cerkvi odpravljena velika luža, v katero so se stekale odpadne vode iz vse vasi.
Kanalizacija bo omogočila tudi pozidavo škrbin v teh in drugimi zgrad-
PRI POBRATENIH
RIBNICA — Od 26. do 28. septembra je bila na obisku v italijanski občini Arcevia, ki je pobratena z občino Ribnica, skupina 13 krajanov občine Ribnica. Udeležili so se praznika grozdja in obiskali še republiko San Marino. Vse stroške tridnevnega izleta so plačali udeleženci sami. Večina udeležencev izleta in srečanja je bila tokrat prvič na obisku pri pobratenih. Prvotno je bilo predvideno, da bodo tokrat odpotovali k Arcevio predvsem gasilci iz Ribnice in Prigorice, a je večina ribniških gasilcev zaradi naporov pri izvedbi nedavnega republiškega gasilskega tekmovanja v Ribnici odpovedala udeležbo. Taki in podobni obiski krajanov obeh pobratenih občin bodo v bodoče predvidoma še pogostejši. Ne bi bilo prav, da bi se obiskovale le uradne delegacije.
kanalizacijo pa ne bodo priključene Lož-ine in Jasnica. Na Jasniti so nepretočne greznice, iz katerih vozijo vodo v kočevsko kanalizacijo; Ložine pa niso
točni bazen, črpališče) do konca tega leta.
Inž. Vladimir Briški, vodja tehničnega sektorja Komunale in odgovorni predstavnik investitorja (Komunale Kočevje) pri tej gradnji, je povedal, daje precejšen del kanalizacije že položen in v fazi tlačnih preizkusov. Ni nobene bojazni, da kanalizacija ne bi bila dokončana do roka in predana Komunali.
J. PRIMC
MOST BO
RAKITNICA — Na območju vodovodnega črpališča Obrh pri Rakitnici je bila zaradi dotrajanosti mostu ukinjena povezovalna pot med Blatami in zemljišči, ki jih imajo krajani na drugi strani potoka Rakitnišca. Ždaj so se svet KS Dolenja vas, občinska skupščina, gozdarji in SIS za ceste sporazumni o gradnji novega mostu preko tega potoka, ki pa bo nekoliko nižje, kot je bil prejšnji. Zdaj pripravljajo izvedbeni načrt in seveda zbirajo potrebni denar.
Inž. Vladimir Briški: »S projektanti se dogovarjamo tudi za izdelavo načrtov za sekundarne kanale, ki bodo iz nekaterih naselij, kot so Mlaka, Breg, Koblarji, vodili do glavne kanalizacije, ki je zdaj v gradnji.«
problematične, ker so redko poseljene.
Investitor gradnje te kanalizacije je Komunala Kočevje, izvajalec del pa Hidroinženiring Ljubljana s podizvajalci. Na ponudbo za gradnjo seje prijavilo 8 izvajalcev, najugodnejši pa je bil Hidroinženiring, ki bo za 530 milijonov dinarjev zgradil teh okoli 6 km kanalizacije in še nekatere nujne objekte (pre-
V obrti ne gre brez tveganja
Občinski komite ZK Trebnje o programu razvoja drobnega gospodarstva
TREBNJE — Obrtnikov je v trebanjski občini okrog 250 in če njim prištejemo še v obrtnih obratovalnicah zaposlene delavce, gre za 600 ljudi, za trebanjske razmere kar lepo tovarno, ki ni in ne more biti v nobenem primeru izgubar. Toda drobno gospodarstvo v tej dolenjski občini ustvarja komaj 4,2 odstotka družbenega proizvoda občine Trebnje, to pa je veliko manjši delež, kot je v nekaterih razvitejših slovenskih občinah.
Trebanjci se zavedajo, da bo po- Komisija za družbenoekonomske trebno še veliko naporov, da bi ustva- odnose pri OK ZK in podobno telo
rili sistem, ki bi spodbujal ljudi, da bi se pogumneje odločali za drobno gospodarstvo. »Tveganje, ko se nekdo odloči, da bo odvisen samo od te dejavnosti, je namreč vse prej kot majhno. Delničarstvo bi bilo spodbuda tudi za drobno gospodarstvo. Banke razpolagajo z velikimi denarji, ki bi jih lahko usmerili v drobno gospodarstvo z veliko manjšim rizikom, kot je to bilo v primeru Agrokomer-ca,« je menil direktor trebanjske obrtne zadruge Unitehna Ciril Pevec na seji občinskega komiteja ZK prejšnji četrtek v Trebnjem, ko so vso pozornost posvetili programu razvoja drobnega gospodarstva v občini T rebnje.
pri OK SZDL sta po besedah Franca Jevnikarja omenjeni program ocenili kot dokaj dober. Drobno gospodarstvo je v družbenem in zasebnem sektorju preslabo razvito. Še vedno je pretiran normativizem pri pridobivanju lokacijskih in obrtnih dovoljenj. Predsednika občinskega izvršnega sveta Maksa Kurenta pa je razočaral odnos direktorjev na sestanku z njimi, ko skoraj ni bilo razprave o drobnem gospodarstvu. Izvršni svet ocenjuje, da bi z angažiranjem kapitala drobnega gospodarstva najhitreje prišli do novoustvaijene vrednosti. Trebanjci skušajo vsaj po urbanistični plati omogočiti hitrejši razvoj drobnega gospodarstva, kajti sosedje
v sevniški in grosupeljski občini so začeli precej bolj podjetno. Do leta 1990 naj bi prišli vsaj do 8-odstotne-ga deleža drobnega gospodarstva v družbenem proizvodu občine Trebnje, k temu cilju pa naj bi pripomogla
• Davčna politika računa s tem, da obrtnik goljufa, se z njim pogaja, namesto da bi postavili jasne pogoje. Nimamo razvitega drobnega gospodarstva, ampak šušmarstvo. Družba mora postaviti mejo, do kod sme kapitalizacija. Tudi na Zahodu imajo večjo veljavo majhna podjetja. In naposled, če ne bomo spremenili miselnosti, da je nujna kooperacija, povezanost obrti z združenim delom, tudi prestrukturiranja ne bomo dosegli, je razmišljal Uroš Dular, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Dolenjsko.
tudi skorajšnja ustanovitev sklada za pospeševanje te dejavnosti.
P.P.
Že tretji št raj k
Je bilo res treba, da je prekipelo?
TREBNJE - Za čistilkami v trebanjski osnovni 'šoli in v delovni skupnosti skupnih služb Vzbojno-izobraževalne organizacije (VIO) Trebnje so prekinile delo še trebanjske vzgojiteljice. Tretji štrajk v isti delovni organizaciji v zadnjem letu daje trebanjskemu občinskemu sin-
dikalnemu svetu obih gradiva za prihodnjo sejo sveta. Se ta teden naj bi sindikat razpravljal o stanju od-
nosov v VIO, kjer očitno nekaj ni v redu.
»170 kot delovna organizacija ne funkcionira, je precej togo povezana. Vzgojnovarstvena organizacija (VVO), ki kot temeljna organizacija VIO združuje vse vrtce v občini, je bila prikrajšana. Tako kažejo vsi podatki. V VIO so delavci le na »golih« osebnih dohodkih, brez dodatkov, kot jih poznajo drugod, zato so bili pri nagrajevanju bolj pri dnu,«pravi sekretar OS ZSS Stane Novak.
Zanimivo je, da je bilo pred zadnjim štrajkom 14 dni poprej veliko sestankov in kljub močnim strokovnim službam bodisi na VIO ali sisih nihče ni vedel natako povedati, za koliko lahko v vrtcu povečajo plače. »Ugibanja«so se sukala od 7 do 20 odstotkov, dokler ni počilo. Kje pa so zdaj tisti strokovnjaki, ki bi nam znali izračunati plače? Mi imamo plačane ljudi za to, da poskrbijo za denar in ne burno mi prosjačili zanj po sisih ali na občini, so govorili v vrtcu. In končno so zdaj ti strokovnjaki le izračunali, da lahko v vrtcu s 1. septembrom povečajo plače za 37,8 odstotka. Je bilo treba počakati, da je prekipelo? O tem bodo pričali dogodki te dni
P. PERC
ganizaciji v občini, semiški Iskri, so povprečni OD v sedmih mesecih znašali 176.192, direktor je imel z minulim delom 502.693, vodje tozdov 389.604. V Beltu je bilo povprečje 194.972 din, direktoija 410.017, vodje tozdov 372.025. V Goku 174.429, direktor 354.412 din, vodja tozdov 348.958 din. V Kmetijski zadrugi 186.469, vodja tozda 387.848 din. V Integralovem tozdu Gostinstvo 152.843, vodja tozda 270.883 din. V Valjčnem mlinu 122.371, direktor 153.087. Najnižje povprečje so v sedmih mesecih imeli zaposleni v obratu Tonose v Adlešičih, in sicer 90.118, vodja obrata 231.306 dinarjev.
Med šolniki so imeli v sedmih mesecih najvišje povprečje v OŠ Stari trg — 292.608 dinarjev, ravnatelj pa 492.483 din. V vrtcu 185.980, ravnatelj 319.686 din. V zdravstvenem domu 225.223, direktor 440.183 din.
A. B.
STAREJŠI ZA MLADINO
RIBNICA — Pred kratkim so v Ribnici kot prvi v občini ustanovili za območje svoje krajevne skupnosti Društvo prijateljev mladine. Za njegovo predsednico so izvolili Ano Bartol, za tajnico pa Nušo Orel. Izvolili so še organe društva, med drugim svet Zveze pionirjev, komisijo za družbeno vzgojo in varstvo otrok ter družine in komisijo za rekreacijo in letovanje otrok. Podobna društva bodo na pobudo SZDL ustanovili tudi \ ostalih krajevnih skupnostih v občini.
V ROKAH INŠPEKCIJE
RIBNICA — Poročali smo že, daje vojaški stanovanjski blok v Majnikovi ulici nezaseden že 10 let in daje predviden za rušenje. Vse zadeve okoli tega pa potekajo počasi. Na mnoge zahteve delegatov in organov občinske skupščine je zdaj prevzel izvršitev te naloge oddelek medobčinskih inšpekcijskih služb Kočevje-Ribnica.
Praznično
Sprehod skozi nekaj prazničnih prireditev
Ob prazniku občine Kočevje je bilo več prireditev. O nekaterih poročamo ali pa še bomo, o nekaterih pa zelo na kratko v tem sestavku.
PRIŠLE LE ŽENSKE — Zaradi drugih obveznosti se za praznik niso pomerile nogometne ekipe iz DDoline pri Trstu in Kočevja. Srečanje ženskih odbojkarskih ekip teh dveh pobratenih občin pa so odločile Kočevke v svojo korist s 3:0.
POBRATENJE DRUŠTEV — 3. oktobra sta se pobratili kinološki društvi iz Kočevja in Straubenhardta (Nemčija).
REPUBLIŠKO PRVENSTVO — Na republiškem tekmovanju službenih psov, kije bilo 3. oktobra, je v skupini B zmagal Milan Ferk (Maribor) s psom Grin Vr-hovdolski, v skupini A pa Silvo Antloga (Žalec) s psom Tarzanom.
OTVORITEV TENIŠKIH IGRIŠČ — Na otvoritvi teniških igrišč v Kočevju je govoril starosta kočevskih igralcev tenisa Nace Kamičnik, o trudapolni skoraj 7-letni gradnji pa v imenu ZTKO Cveto Arko.
MODA IN PLES — Nama je poskrbela za modno revijo in ples. Domači, Na-mini menakeni so prikazali oblačila, kijih prodajajo v tej trgovski hiši.
MEDVEDJI BUTIK — Butik »Me-do« je 2. oktobra odprla na Trgu zbora odposlancev 10 Mira Jami.
KRST AVTOMOBILA — Ime »Peter Klepec«je dal boter dr. Stanko Nikolič gasilskemu avtomobilu, ki ga je 3. oktobra svečano prevzelo gasilsko društvo Osilnica. Na svečanosti v Osilnici je govoril -redsednik sveta KS Emil Erent.
NOVA ČRPALKA
NOVA VAS — Ljubljanski Petrol gradi v Novi vasi na Bloški planoti bencinsko črpalko, ki bo odprta za dan republike. Črpalka bo velikega pomena ne le za prebivalce Bloške planote, ampak tudi za del občine Ribnica, predvsem še krajevno skupnost Sodražica.	M.	G-č
VROČA MEJA
RIBNICA, KOČEVJE — Za vroče ne veljajo le meje med državami in republikami, ampak tudi med občinami in celo krajevnimi skupnostmi Za tako vročo mejo velja tudi meja med kočevsko in ribniško občino, ki poteka na Jasnici V zvezi s pisanjem in govorjenjem o tistem »Ko bom velik, bom carinik na Kolpi«, je zato na vprašanje, če bo tudi on, ko bo velik, graničar na Kolpi, predsednik O K SZDL Ribnica France Grivec odgovoril »Ne. Jaz bom takrat graničar na Jasnici«
P-c
Št. 40 (1991) 8. oktobra 1987
DOLENJSKI LIST
5
IZ NKŠIH OBČIN
Najprej prostori za otroški vrtec
V koprivniški osnovni šoli je velika prostorska stiska
KOPRIVNICA — Osnovna šola v Koprivnici je najmanjša v Krški občini, a za učno-vzgojno delo dobiva mnogo priznanj. Teh bi bilo nemara še več, če
bi imeli v šoli dovolj prostora in boljše možnosti za delo. Že ko so šolo iz sred-
stev samoprispevka leta 1974 zgradili, v njej ni bilo telovadnice, ker je pač zmanjkalo denarja.
Sola je že tretje srednjeročno obdobje na prednosti listi za gradnjo telovadnice in otroškega vrtca, a je zanjo vedno zmanjkalo denarja, ker so pač prišli na vrsto prej drugi kraji. In tako se dogaja, da otroci leto in dan telovadijo na prostem tudi v času, ko temperature padejo precej pod ničlo. V šoli je en sam večnamenski prostor, vendar je tako majhen, da pride na učenca manj kot pol kvadratnega metra. Sicer pa šolo obiskuje 148 učencev, ki nabirajo učenost v 8 oddelkih, v šoli pa je zaposlenih 16 učiteljev. Večina slednjih je vozačev, kar pomeni dodatno težavo pri vključevanju učiteljev v življenje kraja in krajevne skupnosti, a je sodelovanje med šolo in krajevno skupnostjo kljub temu zgledno.
Andrej Kolar, ravnatelj OŠ Koprivnica
»V krajevni skupnosti razumejo naše težave,« pravi ravnatelj šole Andrej Kolar, »zato bodo del denaija iz krajevnega samoprispevka namenili tudi za gradnjo telovadnice in enote otroškega vrtca. Sedaj ni denaija niti za načrte, kaj šele da bi resno načrtovali skupno gradnjo obeh prepotrebnih objektov. Zato smo sklenili, da bomo najprej zgradili oziroma dogradili dva prostora za otroški vrtec. Gradnja tega je več kot nujna, saj se v enem samem razredu sedaj zvrstijo malčki iz otroškega vrtca pa učenci male šole in prvošolčki. Kadar deluje na šoli otroški vrtec, moramo prvošolčke preseliti v drug prostor. Seveda v takih razmerah ne moremo dosegati rezultatov, kakršne bi lahko. Računamo, da bo gradnja dodatnih prostorov za otroški vrtec stekla prihodnje leto, za sedaj pa še ne računamo na gradnjo telovadnice.«
Na srečo so se za šolo zavzeli starši učencev, ki so pomagali zgraditi šolsko igrišče, pred šestimi leti pa so z njihovo
pomočjo postavili tudi smučarsko vlečnico. Soli
KOŠNIKOVA GOSTILNA S TREFALTOM BO V SOBOTO V MOKRICAH
MOKRICE—Terme Čatež priredijo 10. oktobra ob 19. uri srečanje z Mitom Trefaltom v Košnikovi gostilni, ki bo tokrat potekalo na
grajskem dvorišču_ pod nazivom
»M(
oja Slovenija«. Za veselo razpoloženje obiskovalcev bo poskrbel ansambel Dobri znanci. Ljubitelji popularnih večerov s Trefaltom si lahko zagotovijo vstopnice v Termah. Vstopnina je 5.000 din za osebo. V Mokricah se bo do konca leta zvrstilo še več privlačnih prireditev za tamkajšnje goste, za goste iz Terma in za obiskovalce iz Posavja in Dolenjske. Sledile si bodo na vsakih štirinajst dni. Za večerom v Košnikovi gostilni bodo najprej na vrsti Dnevi bavarskega piva, ki jih bo popestrila izvirna bavarska pihalna godba.
IZ NKŠIH OBČIN
lil
Odrešujoče leto 2 je še d
Brez dobrih telefonskih zvez ne gre
BREŽICE — Za uporabnike telefonskih storitev je prihranek časa poglavitni razlog za sporočila po žici, toda zdaj tega prihranka ni več. Kdo bo plačal odškodnino za neproduktivne minute, pa ne le za minute, ampak za ure, ki jih mnogi zapravijo zaradi slabe telefonije?
V Posavskih občinah zbirajo tudi sami denar za vključitev dodatnih zvez v promet prek oddajnega centra na Trdinovem vrhu. Leto 1990 se bliža, toda ta hip prav nič ne kaže, da bodo naložbe iz sedanjega srednjeročnega programa uresničene, saj pri PTT najbrž lahko vsak hip postrežejo z novimi milijardami, ki jih narekuje inflacija. Potreb krajevnih skupnosti v teh regijskih programih ne upoštevajo, ker jih zaradi razmaha malih vaških central že zdaj
boli glava. Manjkajo predvsem me-e. Če
dkrajevne zveze. Če se vključi zraven vaška centrala s 500 ali 600 številkami, potem je razumljivo, da ob enakem števiiu zvez z zunanjimi kraji mora priti do zastojev.
Kaj zdaj, se sprašujejo prizadeti na vseh ravneh. Leto 2020, ko naj bi se telefonija v regiji enakomerno razvila in dosegla zadovoljivo raven za vse uporabnike, je še zelo odmaknjeno. Brežičani bi radi prav tako vedeli, kdaj se bodo telefonski klici normalizirali Obljubili so jim, da bodo na vrsti za novo centralo takoj za Trdinovim vrhom. Kdaj, še ne vedo.
J. T.
Konfekciji se godi krivica
Za strojem si težko zaslužijo za vsakdanji kruh, čeprav dobro delajo
BREŽICE — Konfekcijska industrija v Sloveniji ni nikoli izstopala zaradi nadpovprečnih osebnih dohodkov, ampak je bilo vedno obratno, včasih malo bolje, včasih slabše. V tej panogi so se vedno počutili zapostavljene, zdaj pa sploh, ko naj bi po družbenem dogovoru osebni dohodki v tej panogi za 20 odstotkov zaostajali za drugo industrijo.
S 16 starimi milijoni delavke danes možje ne prinesejo dosti več domov,
zelo težko živijo. To je bil tudi razlog, da sta v brežiški Orlici dve skupini delavk iz protesta za dve oziroma tri ure pustili delo za stroji. Ženske so vsak dan znova šokirane, ko stopijo v trgovino in ko včerajšnje cene ne veljajo več. Ne znajo si pomagati, nervozne so, nestrpne tudi med seboj, čeprav Jutranjka nima najnižjih plač v občini in čeprav priznavajo, da tudi
pa naj delajo v Tovarni pohištva ali kovinski industriji.
Tako ne gre več naprej, pravijo, v
187.150 din, polletni pa komaj 161 tisočakov s poračunom. Sicer se pa tudi v konfekciji zahteve spreminjajo. Šiviljam je bilo veliko laže takrat, ko so dobivali naročila za 30 tisoč ali več enakih kosov oblačil, zdaj včasih samo za 500. Razen tega je konfekcio-natjev v Jugoslaviji preveč in to se pozna tudi na tržišču. Jutranjka je bi-
DELEGATI RAZPRAVLJALI PREDVSEM O JE KRŠKO
KRŠKO — Pretekli teden so se tu sestali delegati vseh treh zborov krške občinske skupščine in razpravljali o poročilu o izvajanju družbenega plana občine Krško za obdobje 1986 —1990 v letu 1986 in v prvem polletju letošnjega leta. Sprejeli so tudi osnutek sprememb družbenega plana občine 1986 — 1990 — 1995/2000. Poleg tega so razpravljali še o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo posledic zemeljskega plazu v Zagoiju ob Savi. Največ razprave je bilo ob osnutku družbenega plana občine za to srednjeročno in dolgoročno obdobje do leta 2000. Ta dopolnitev oziroma sprememba je nastala v tekstualnem delu, in sicer predvsem zaradi izdelave ureditvenega načrta JE Krško. Ob tem pa so delegati razpravljali tudi o drugih problemih v zvezi z JE Krško, predvsem od gradnji odlagališča radioaktivnih odpadkov.
Jožica Krošelj: »Inflacija nam sproti vse izniči.«
Jugoslaviji bomo morali nekaj narediti za razbremenitev gospodarstva, saj je 27 odst., kolikor nam ostane za sklade in osebne dohodke, odločno premalo.
Jožica Krošelj ne soglaša s takim načinom protesta, da delavke pustijo stroje, prepričana je, da večina misli bolj trezno, da pa jih nekaj le nasede trem ali štirim, ki potem še druge povlečejo za seboj. Avgustovski osebni dohodek konfekcionarke je bil
Iskri pomoč Združenih narodov
Kostanjeviška Iskra bo verjetno vključena v program uvajanja robotike
KOSTANJEVICA — V družbenem planu občine Krško za obdobje 1986—1990 piše, daje Iskra EIZE-tozd Industrijska elektronika v Kostanjevici edini nosilec te dejavnosti v občini. Čeprav edina, pa ima ta Iskrina tovarna velike možnosti za razvoj.
V tej tovarni bodo avtomatizirali proizvodnjo žičnih uporov, med drugim tudi na okroglem nosilcu, še posebej velik korak naprej pa bodo na-redifi, ko bodo razvili in osvojili proizvodnjo tiskanih vezij, kjer bo možna površinska montaža elementov. In če bo šel razvoj v smeri, kakor
je začrtano, potem bodo iz te tovarne izvozili 60 odst. svojih izdelkov.
nico. Šola dobro sodeluje tudi z združenim delom, od koder prihajajo mentoiji za interesne dejavnosti. Med njimi je tudi precej nekdanjih učencev s kopriv-niške šole. Kot mentor deluje na šoli Bogovič iz Agrokombinata, iz SOP Dular, prav tako vodi računalniški krožek bivši učenec in še bi lahko naštevali. Sicer pa dobro sodelujejo s tovarno TES s Senovega, Lisco, Metko iz Kozjega, Dekoriem, GG, Metalno in Rudnikom.
J. S.
Asfalt v Zapužah
Bo most čez Mirno obnovljen spomladi?
ZAPUŽE — »Začeli smo maja z zemeljskimi deli in smo že sodelovali, kakor tudi pozneje pri asfaltiranju, posebej dvorišč. Delavci novomeškega Cestnega podjetja so bili prizadevni, a brez naše pomoči ne bi šlo tako naglo. In seveda smo z našim delom oplemenitili denar, ki
nam gaje za cesto primaknila boš-kr '
tanjska krajevna skupnost iz samoprispevka. Levji delež smo prispevali sami, na gospodinjstvo je prišlo 500 tisočakov, v to vsoto pa niso
Drago Matko
všteta plačila za 800 kv. metrov dvorišč, niti planiranih 50 udarniških ur, ki smo jih zvečine opravili dvakrat toliko. Cesto smo razširili, nekatere klance pa znižali, da je zdaj varnejši promet čez železniško progo Sevnica — Trebnje. 2300 m2 afalta za cesto je pojedlo tudi ves denar, ki smo ga dobili kot odškodnino za obvoznico.
Pohvaliti moram vse vaščane od predsednika gradbenega odbora, ki je vedno znal pritisniti na pravo kljuko, do Andreja Mrviča, na čigar zemlji smo nakopali ves pesek, okrog 700 kubikov, za drenažo ceste,« je povedal Drago Matko, organizator AOP v Računalniškem centru Posavja v Lisci.
P. P.
• V tovarni so še posebej optimistični glede svojih načrtov po obisku predstavnice Združenih narodov Karoline Heiner, kije v Kostanjevici pred kratkim proučevala možnosti za uvedbo robotizirane linije za površinsko montažo elektronskih sklopov. V okviru Združenih narodov namreč deluje posebna agencija za razvojne programe, katere predstavnica v Beogradu je Heineijeva.
montaži opreme in zagonu nove linije. Sicer pa je Iskra že pred tem sklenila več dogovorov o sodelovanju na tem področju tudi z domačimi znanstvenimi ustanovami. Projekt bodo izvajali v letih 1988—1990, ko bodo opremo namestili v tovarno.
Robotizirana prizvodnja s površinsko montažo elektronskih sklopov pomeni seveda velik napredek v pri-meijavi z dosedanjo ročno montažo.
Dosedanje kondenzatorie z žico ele
Projektna naloga Združenih narodov, pri kateri sodeluje tudi ljubljanski Zavod za mednarodno tehnično sodelovanje, vključuje denarno pomoč, s katero bo nabavljena oprema v vrednosti 66.000 dolarjev, 36.000 dolarjev bodo namenili za šolanje naših strokovnjakov v tujini, del denarne pomoči pa bo porabljen za strokovnjake, ki bodo sodelovali pri
bodo namreč zamenjali elementi v čip obliki, kijih bodo lepili na tiskana vezja. Na ta način se bo povečala proizvodnja pa tudi kakovost izdelkov, saj se bo zanesljivost izdelkov povečala petkrat do šestkrat. Vsekakor obstajajo velike možnosti, da konstanjeviška tovarna dobi to pomoč Združenih narodov, saj je Karolina Heiner po ogledu tovarne v Kostanjevici in razgovorih s tamkajšnjimi strokovnjaki izrazila prepričanje, da bodo pomoč vsekakor dobili. Mimogrede naj še dodamo, da bi tovarna v Kostanjevici na ta način postala tudi neke vrste nacionalna robotska celica, ki bi delovala in pomagala še drugim zainteresiranim podjetjem v Jugoslaviji.	J.	Si
SESTANKI S ŠTIPENDISTI
KRŠKO — Posavske občinske skupnosti za zaposlovanje so preteklo soboto v vseh treh občinskih središčih organizirale razgovore s štipendisti. V skladu z enotnim programom sestankov so štipendistom predstavili gospodarske rezultate v občinah, uresničevanje politike zaposlovanja v občini in Posavju ter štipendiranje v tem šolskem letu. Sestanka v Krškem se je preteklo soboto udeležilo 270 štipendistov, torej približno polovica dijakov in študentov, ki so letos do roka oddali prošnje za štipendije. Letos bodo v krški občini štipendirali 527 učencev in študentov (gre za združena sredstva) ter 13 posebej nadaijenih mladih ljudi, medtem ko sojih lani 4.
NOVA STANOVANJA
BREŽICE — Stanovanjska soseska Trnje je dobila končno podobo z dograditvijo zadnjega 46-stanovanjskega bloka. Polovico stanovanj so kupile delovne organizacije (22), tri zasebniki, v preostala pa se bodo vselili prosilci za solidarnostno streho nad glavo. Blok je gradil Pionir. Soseska ima tudi parkirišča in urejene zelenice.
Martina Žibret: »Zdaj vem, da je drugje še slabše.«
la začetnica otroške konfekcije, čeprav ni več edina, je pa še vedno vodilna. Kvaliteta ji zagotavlja celo izvoz, toda delo postaja tudi pri nas vsak dan dražje in vedno manj jim ostane zase. »Nas stiskajo,« je potožila Krošljeva, »izgubarjem pa so doslej dovoljevali veliko večje osebne dohodke, kot so si jih zaslužili.«
Martina Žibret je omenila, da je poskusila z zaposlitvijo v drugi pano-
gi, a je bilo še slabše, zato seje vrnila v orne........................
konfekcijo. Zdaj dobi okrog 200 tisočakov kot šivilja za strojem, odvisno od tega, kako dosega normo. Doma imajo nekaj zemlje kakor večina delavk, ki prihajajo iz okolice, zato z delom na njivi dopolni družinski proračun. Najteže je življenje za samohranilke, vendar jim tudi drugje ne bi ponudili višje plače, o tem jeZibreto-va zdaj trdno prepričana. Gre torej predvsem za to, da si konfekcionaiji izborijo enakopravnejši položaj z drugimi panogami, da ne bodo še naprej zapostavljeni.	J.	T.
DELOVNA AKCIJA V ZDOLAH
ZDOLE — Krajevna skupnost, društvo prijateljev mladine in enota otroškega vrtca so pred nedavnim organizirali delovno akcijo, katere cilj je bil ureditev okolice enote vzgojno-varstve-nega zavoda. Krajani, predvsem pa starši otrok in vzgojiteljice, so napeljali
kanalizacijo, poravnali zemljišče in posejali travo. Otroci bodo zelenico upo-
rabljali za igro in zabavo, zato bodo v Zdolah nabavili tudi igrala in jih postavili na zelenico. Upajo, da bo akcija, ki je uspešno stekla, tudi uspešno končala.
VREME OKRNILO TRGATEV — Predstavniki občinske turistične zveze, krajevne skupnosti, aktiva kmečkih žena in Agrokombinata Krško so bili kar malce razočarani, ker je hladno vreme prejšnjih dni skoroda prepolovilo načrtovano število obiskovalcev na sobotni Vinski trgatvi 87. Na Trgu Matije Gubca pred delavskim domom seje na prireditvi zbralo okrog 700 gostov, za katere so hotel Sremič in zasebni gostinci pripravili tudi dovolj jedače in pijače. Znova so prijetno presenetile članice aktiva kmečkih žena, ki so spekle cel kup domačih potic in kruha. Na sliki: kmetica Fani Kerin iz Velikega Podloga je spekla za aktiv in svatbe že nad 1000 potic. (Foto: P. P.)
V STT Tovarni konstrukcij odstopil direktor
Sevniški kovinarji na izsiljenem sestanku zahtevali boljše plače
SEVNICA — Na dan izplačila osebnih dohodkov 18. septembra popoldne je prišlo do prekinitve dela v STT-tozd Tovarna konstrukcij Sevnica. Delavcem je predsednik OO ZSS Alojz Pozderec, ki so ga delavci poklicali po telefonu (tako kot direktoija in tehničnega vodjo, vendar nista bila dosegljiva), povedal, da sta dva »šihta« manj, zato so bile tokrat plače še nižje. Ni bilo niti dodatnega faktorja, ki ga lahko podeli direktor za dobre rezultate. Delavci so zahtevali odstop direktorja in višje osebne dohodke. Podobne zahteve je ponovila nasprotna izmena 21. septembra.
Direktor tozda Franc Drobež je dal pisno odpoved, da ne more delati več v takem kolektivu. Tovarna konstrukcij je imela ob polletju 210
milijonov dinarjev izgube, toda de-iah ‘	“
lavci so se po besedah predsednika sindikata Pozderca zaobljubili, da bodo naredili vse, da bi do novega leta dosegli plan in splavali iz težav. Na torkovem zboru kolektiva so tudi sprejeli odstop direktoija. Občinski funkcionarji in delavci se zavedajo, da bodo težko našli človeka, ki bi prevzel direktorski stolček, v kratkem pa bodo to morali storiti, sicer grozi prisilna uprava.
P. P.
Novo v Brežicah
Z GROZDJEM ČEZ SOTLO — Pa smo ukanili Slovin, si manejo roke številni Bizeljanci, ki so del pridelka prodali na Hrvaško in v enem tednu dobili plačilo. Za kilogram grozdja so jim v Klanjcu ponudili 400 dinaijev. Pri Slovinu bo po končnem obračunu za kakovostno grozdje cena verjetno višja, toda ljudje imajo raje vrabca v roki kot goloba na strehi, ki ga inflacija lahko temeljito načne.
KOT SARDINE V AVTOBUSU — Delegati so se na občinski seji zgražali, ko so slišali, da v avtobusu z 48 sedeži prevažajo v Dobovo nad 120 šolaijev. Vendar prevozniki zatijujejo, daje vik in krik
odveč, ker ima njihov avtobus tudi sto-
'VCebi
jišča in je registriran za 120 oseb. Če vedeli, bi sami prišli na sejo in pojasnili, da
ne kršijo nobenih predpisov.
BOLJE IZLET KOT STRAJK —
Ta-
ko pravijo kupci, ki so prejšnjo soboto zaman iskali plin pri Agrarii. Če gredo delavci na izlet, pomeni, da so potem dobro razpoloženi, če se skujajo, je zagotovo ne-
kaj narobe, kot na primer v konfekcijskih dela
avnicah Orlice, kjer se zadnje čase delavke grizejo med seboj. Najbolj uporniške so svojo jezo izrazile tako, da dve uri niso delale. To jim je najbrž skazilo tudi načrte za izlet.
\i BR£2lŠK€..£T
PORODNIŠNIC^* e
Krške novice
ITALIJANI SO SLIKALI OSTANKE — Vinska trgatev Krško 87 je v celoti uspela, saj je mošt tekel v potokih. Bilo je
dovolj pijače in jedače, pa muzika je bila " .Lahko
in sploh je bilo veselo razpoloženje.
bi rekli tudi, da je imela prireditev celo mednarodno obeležje. Na njej so namreč
sodelovali Italijani, gostje hotela Sremič. Toda ko so se ti gostje naslednje jutro prebudili in se odpravili na sprehod po mestu, so lahko videli ostanke veselice: vsepovsod papir, razbite steklenice in kar je še podobne šare, ki je ostala za gosti vinske trgatve na Trgu Matije Gubca. Vse to so Italijani poslikali. Trg ni bil nič lepši niti v nedeljo niti v ponedeljek zjutraj, protesti pa so prihajali od vsepovsod, tudi iz Ljubljanske banke... Očitno je sicer v dobro
organizirani verigi spet počil en člen. HOČEMO »KRALJA« — Na vinski
trgatvi je sodeloval tudi znani napovedovalec Maijan Kralj, na lepem pa je Kralj izginil in ga kar precej časa niso mogli najti. Občinstvo sije seveda želelo, da bi še enkrat videlo v živo radijsko zvezdo, pa je bilo na trgu slišati tudi vzklike: »Hočemo Kralja«. Najbolj budni so opozorili klicar-je, da smo se pri nas kralju že med vojno odpovedali.
DVE TURISTIČNI — knjižnici v Krškem pogosto stokajo zaradi pomanjkanja denaija, očitno pa jim do dodatnega zaslužka ni kaj dosti. Pred nedavnim se je namreč napovedala skupina 100 ljudi, ki sije želela ogledati razstavo slikaija Beera. Toda z ogledom ni bilo nič, ker so iz knjižnice sporočili, da ob sobotah ne delajo. Podobno malobrižna je tudi občinska turistična zveza, ki seji ne ljubi organizirati ogledov samostana Pleteije za številne skupine, ki obiskujejo JE Krško.
P. S. — Ta teden se na teniškem področju v krški občini ni zgodilo nič novega, smo pa na sledi dogajanju. Ko bo kaj novega, bomo poročali. S slikami!!!
Sevniški paberki
Od 26. septembra do 2. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Miljana Bo- i rošak iz Gredic — Božidaija, Radislava Zmčevič iz Zaprešiča — Vesno, Karmen	i
Kerin iz Straže — Simona, Terezija Perc	j
iz Pečja — deklico, Dušanka Barkovič iz	:
Brezja pri Vel. Dolini — Sandro, Jožica	I
Hictaler s Senovega — Urško, Ana Gaš-	I
paruš iz Sevnice — Moniko, Darinka Lisec iz Mrtvic — Alena, Tatjana Mausar iz Pristave—Alenko, Katarina Capi iz Jarš-jega — Roka, Marija Stopar iz Boršta — Anamarijo, Vera Jagrič iz Osredka — dečka. Čestitamo!
• Novinarji se izživljajo. Njim je najlepše, ko je nam najtežje. Oni se veselijo naših napak in neumnosti Mi smo neumni, ker grešimo, od tega imajo korist samo novinarji
DUŠAN RADOVIČ
POPOTOVANJE — Delegacija iz sevniške občine se je ob vrnitvi iz Essna
proti domovini zaustavila tudi pri jugoslovanskem kultumo-športnem društvu Jugoradnik v Giessnu. Boštanjska folklora je že ogrela dlani naših zdomcev v nji-
hovih klubskih prostorih, za zabavo po-
lbel
skrbi v poznih večernih urah ansamb Dobri prijatelji iz Brežic s pevko Maijet-ko. Za omizjem županja Breda Mijovič reče predsednici vlade Mariji Jazbec: »Marija, zdaj gremo pa še na Oktoberfest v Miinchen.« Marija odvme: »Ne, gremo najprej v Frankfurt na konzulat.« Predsednik fronte Janko Rebernik pogrunta, da se predsednici šalita in doda: »Potem bomo morali pa druge evidentirati, če se
boste takole potepale po svetu.«
ROCK — Sevniški mladinci
DOBER 1
so prejšnji petek pripravili v TVD Partizan rock prireditev, kakršne že lep čas ni bilo v Posavju. Sila redki obiskovalci iz raznih krajev so sicer precenili svoje pivske zmožnosti in so končali na parketu v kotu dvorane že pred 22. uro. Velika večina pa je le prišla zaradi dobrih glasbenikov in njihove glasbe in so zdržali na nogah do konca. Potem pasov najzgodnejših jutranjih urah prihrumeli na vlake. Očividci pravijo, da je precej ljubiteljev rocka naskočilo tudi vlak proti Ljubljani. Vsak sije našel svojo klop in spokojno zaspal kot ubit. Se en naporen dan je minil.
tura
:n
bra-
anje
Slikar, pedagog, mislec, teoretik
V kočevskem likovnem salonu na ogled spominska razstava del Zorana Didka — Stane Jarm: »Čas bi bil za temeljito študijo o tem izjemnem ustvarjalcu«
ČOPIČ ZAMENJAL ZA TENOR — Drago Čuden (četrti od desne proti •evi), tenorist ljubljanske opere, seje kot upokojenec »na veliko« pričel ukvarjati s slikarstvom. Svoje oljne slike je najprej predstavil občinstvu v Ribnici, minuli petek pa je bila njegova razstava odprta tudi v menzi delovne organizacije Novoteks. O slikarju in pevcu je najprej spregovoril njegov prijatelj Lado Smrekar, zatem pa sta nastopila še pevec Tone Kozlevčar in Miha Dovžan. Petindvajset platen s tihožitji in podobami iz narave bo na ogled in za prodajo mesec dni. (Foto: J. Pavlin)
mm m
■■
KOČEVJE — V tukajšnjem likovnem salonu je od minulega petka na ogled spominska razstava del akademskega slikarja Zorana Didka, umrlega pred dvanajstimi leti. Razstavljena dela, ustvarjena v najrazličnejših tehnikah, zvečine gre za akvarele in risbe, so le manjši izbor iz umetniške zapuščine slikarja, ki je izšel iz Podbočja pri Kostanjevici na Krki. Na otvoritveni slovesnosti je nekaj pesmi zapel domači moški pevski zbor, o razstavi in avtorju razstavljenih del pa je nekaj klenih misli povedal v Kočevju udomljeni in delujoči akademski kipar in likovni pedagog Stane Jarm.
Jarm je Didka označil kot slikarja, pedagoga, misleca, inženirja, oblikovalca in teoretika, čigar misli so vgrajene v ustvarjalno delo njegovih učencev iz šole za umetno obrt, pedagoške akademije in likovne akademije. Pravo zapuščino pa predstavlja njegovo likovno delo, ki ga soproga Smiljana, tudi sama akademska slikarka, zdaj zavestno zbira in ureja. »Sam je bil preveč raztresen, da bi to, kar je ustvaril, uredil,« je poudaril Jarm, ki Zorana Didka izjemno visoko ceni. »Temeljita študija o njegovem delu še ni napisana niti zastavljena, čeprav bi to zaradi svoje vsestranskosti nedvomno zaslužil, zlasti še zato, ker je vsa povojna sloven-
ska likovna pedagoška misel povezana z Didkovo vizijo likovne kulture oblikovalcev. Rezal je prve brazde*
• Didkova misel in ustvarjalnost sta v Kočevju že dolgo prisotni. Že leta 1953 je Zoran Didek sodeloval pri idejnih načrtih za kočevski spomenik NOB, dvajset let kasneje pa nepogrešljivo pri arhitektonski rešitvi parka herojev. Medtem je večkrat obiskal kemično tovarno Melamin in se nesebično razdajal pri poskusih plastifici-ranja risb in akvarelov. S pomin na tega velikega moža je Melamin dobrohotno sprejel pokroviteljstvo nad Didkovo razstavo.
Didkova slikarska dela so polna novih domislic in idej, prodorna z
likovno izraznostjo, temelječo na risbi, s katero je dosegel svoj umetniški vrh. Celotna njegova ustvarjalnost odraža nenehno odkrivanje novega. To pa seveda ni samo misel, kot pravi Stane Jarm, ampak so vse njegove stvaritve prežete z globokim čustvom človeškega hrepenjenja po lepem in popolnem. Močno je bil povezan s slovenskim kmečkim človekom, s podeželjem, z njegovo trpko, a bogato tradicijo.
I.Z.
■O': -	-
- <'
\
LOVŠIN RAZSTAVLJA V RIBNICI — France Lovšin, kije v Kočevju znan kot delavski pesnik, se kot ustvarjalec poskuša tudi na likovnem področju. Svoje likovne izdelke je nekajkrat tudi že razstavljal. Poleti je imel v kočevskem likovnem salonu samostojno razstavo svojih zvečine okroglih slik, ki učinkujejo kot poslikani krožniki, zdaj pa si ta njegov amorfni svet barv in domišljije, ki precej spominja na Jakijevega, lahko (še do 12. oktobra) ogledujejo tudi obiskovalci v ribniškem Domu JLA. Na posnetku: avtor pred svojimi deli v Ribnici.
MARINC RAZSTAVLJA V POSAVSKEM MUZEJU
BREŽICE — V galeriji Posavskega muzeja v Brežicah se bo s svojo novo samostojno razstavo predstavil v Kostanjevici udomljeni in delujoči akademski slikar Jože Marinč, Razstavo, na kateri bo predstavil cikle Praznovanje šelme, Beneška noč in Ribniška obrt, bodo odprli danes, v četrtek, 8. oktobra, ob 19. uri in bo na ogled do 22. oktobra.
Amaterizem se prebuja jeseni
V kulturi kočevske občine čedaijne manj belih lis, saj delujejo kulturna društva že skoraj v vseh večjih krajih — Največ zanimanja za petje in ohranjanje krajev-nih tradicij — Društvena dejavnost običajno zaživi v drugi polovici jeseni
Na Preloki bo prvo srečanje tamburašev
Prireditev bo v nedeljo, 8. novembra, ob 15. uri
ČRNOMELJ — Odbor za folklorno dejavnost pri tukajšnji občinski Zvezi kulturnih organizacij pripravlja prvo srečanje tamburaških skupin Bele krajine. Prireditev bo v nedeljo, 8. novembra, ob 15. uri na Preloki.
Z razpisom, razposlanim prejšnji teden, je odbor povabil k sodelovanju vse tamburaške skupine, ki delujejo v črnomaljski in metliški občini. Skupine, ki nameravajo nastopiti na tem srečanju, morajo prijave poslati najkasneje do 25. oktobra na Zvezo kulturnih organizacij v Črnomlju.
Na srečanju bo vsaka skupina izvedla dve do tri skladbe. Prireditelji niso predpisali, kakšno glasbo naj bi izvajale. Lahko je to folklorna ali koncertna glasba, samo da se ne bo zatikalo.
Želijo, da bi bilo srečanje na Preloki pravi tamburaški praznik, zato že zdaj vabijo na obisk poslušalce od blizu in daleč.
Zoran Didek: SEDEČA, risba
KONCERT, KI BO OPOZORIL NA STISKO
ČRNOMELJ — Nad črnomaljsko glasbeno šolo se že nekaj časa zgrinjajo črni oblaki, predvsem pa deluje — prvih po dveh desetletjih, odkar sojo ustanovili — v izredno slabih materialnih in drugih razmerah. Na te razmere in ostalo problematiko, ki pesti to ustanovo, želijo opozoriti tudi na predstavitvenem koncertu, ki bo v sredo, 14. oktobra, ob 19. uri v črnomaljskem kulturnem domu, torej že na začetku namesto šele na koncu šolskega leta. Na koncertu bodo obiskovalci lah-ko prisluhnili programu, skoz katerega bo razvidna celotna dejavnost šole.
V novi čitalnici tudi pouk iz knjižničarstva
Srednja šola v Brežicah preselila knjižnico na boljše
BREŽICE — Na policah knjižnice v brežiški srednji šoli je zbrano veliko bogastvo, ki pa se po vsebini razlikuje od knjižne zaloge občinske matične knjižnice. Prevladujejo strokovne knjige in učbeniki za vse usmeritve na
KOČEVJE — V minulih dneh seje tu zvrstilo več kulturnih prireditev (Lovšinova in Didkova razstava, koncert delavske godbe ipd.), ki so se obiskovalcem prav gotovo za dalj časa vtisnile v spomin, obenem pa naznanile, da se tudi v kočevski občini izteka nekoliko podaljšano poletno kulturno mrtvilo. S tem seje pravzaprav že začela nova kulturna sezona, ki bo trajala vse do junija oziroma do dopustov prihodnje leto.
»Ljubiteljska kultura pa z vsto- kako. Čim bolj gremo v jesen, tem
pom v novo sezono kasni kot vsako leto,« ugotavlja Anda Remžgar, tajnica kočevske ZKO. »Društvena dejavnost še ni zaživela, bodo pa kmalu prvi sestanki skupin, na katerih se bodo dogovorili, kaj bodo delali in
CELJANI GOSTUJEJO S PARTLJIČEVO »ŠČUKO«
NOVO MESTO, KRŠKO — Slovensko ljudsko gledališče iz Celja gostuje na Dolenjskem in v Posavju s komedijo Toneta Partljiča Ščuka, da te kap. Ta teden v ponedeljek in torek so to delo uprizarjali na novomeškem odru, in sicer je bila to prva od sedmih abonmajskih predstav, kolikor jih načrtujejo Novomeščani v novi gledališki sezoni. V petek, 16. oktobra, pa bodo Celjani z istim delom gostovali v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem. Predstava se bo pričela ob 20. uri in je uvrščena v program, s katerim ta krška prireditvena ustanova obeležuje letošnjo 10-letnico ustanovitve.
več časa bodo imeli ljudje za kulturno delo, tako da se še ta mesec lahko nadejamo prvih poročil o dogovorih v društvih.«.
Na ljubiteljsko kulturo v kočevski občini veliko dajo, saj se zavedajo njenega pomena in moči. Poskrbeli so, da so kulturna društva ustanovili v vseh večjih krajih razen v Strugah, medtem ko so imeli pred leti samo tri. Toda tudi Struge ne bodo več dolgo bela lisa, najprej pa hočejo imeti prostore.
»Društva v glavnem gojijo petje, in kaže, da je za pevski zbor še najlaže pridobiti ljudi,« pravi Remžgarjev. »Svoj zbor bi radi imeli v Osilnici pa še kje. Ljudi z voljo v občini ne manjka, težave pa so s kadri. Take težave pa poznajo tudi društva, ki so se poleg petja odločila še za druge zvrsti. V Predgradu in Fari ohranjajo tradicije svojih krajev. Predgrad ima folklorno in tamburaško skupino že od prej, v Fari pa so tamburaško skupino ustanovili v zadnjem času.«
Gledališke dejavnosti pa kulturnih društev v kočevski občini tako rekoč ne poznajo, če izvzamemo, da ponekod popestrijo krajevne proslave s skeči oziroma s krajšimi dramskimi prizori. Čast amaterskega gledališča rešuje skupina, ki deluje na srednji šoli in kako leto pripravi dve premieri-	I.	Z.
JUTRI ZAKLJUČEK
NOVO MESTO — Z razstavo, ki jo bodo jutri ob 13. uri odprli v avli poslovne stavbe novomeške tovarne zdravil v Ločni, se bo iztekla letošnja, 10., torej jubilejna slikarska kolonija Krke. Na njej ustvaija trinajst slikarjev, nagrajencev z dosedanjih Ki kinih kolonij, o njihovih stvaritvah, nastalih od minulega petka, ko se je jubilejna kolonija začela, bo na jutrišnji otvoritvi razstave govoril umetnostni kritik Janez Mesesnel.
Rija Plut: »Večji prostorje pridobitev za učence.«
šoli. Med leposlovjem je največ obveznega čtiva za dijake.
»Knjige za učitelje so razporejene po kabinetih, nekaj jih je tudi v šoli za prodajalce, toda osrednji prostor je bil do zdaj veliko pretesen,« je potožila knjižničarka Rija Plut.
Poleg nje, ki vodi knjižnico, dela v njej še druga knjižničarka, vendar ne poln delovni čas, ker obe učita v razredu. Komaj sta čakali, daje knjižnica dobila nove prostore, da bo poslej imela tudi čitalnico, v kateri bo lahko en razred učencev prisostvoval pouku iz knjižničarstva, spremljal televizijske oddaje oziroma posnetke z videokaset.
Iz predsobe, strojepisnice in shrambe so v srednji šoli uredili prijetne knjižnične prostore, v katerih bo izposoja in obdelava knjig poslej ločena od čitalnice.
Značilnost dela v šolskem knjižnem hramu je, da imajo dijaki in učitelji vedno na voljo priročno knjižnico, kamor imajo dostop med poukom ali med odmori. Tako hitro pridejo do potrebnih informacij. V priročno knjižnico sodijo predvsem slovarji in leksikoni. Knjige sproti dopolnjujejo in kolikor mogoče hitro sledijo novostim s tega področja. Mesečno jih kupijo za 80 tisočakov. Vseh knjig imajo okoli 17.500, ne dosti manj kot kaka občinska matična knjižnica.
J. T.
9. Labodov ekstempore
Letos prvič s pravo mednarodno udeležbo — Razstava bo tokrat najprej v obeh dvoranah Dolenjske
galerije
NOVO MESTO — Tukajšnja delovna organizacija Labod je zvesta tradiciji in prireja letos že 9. slikarski ekstempore. Vabila za to tradicionalno likovno manifestacijo, ki je zrasla iz skromnih začetkov in so se nanjo sprva odzivali le tako imenovani ljubiteljski slikarji, so poslali prek 500 slikarjem in likovnim skupinam, delujočim v Sloveniji, pa tudi slovenskim slikarjem v zamejstvu in drugim likovnikom iz sosednjih držav. Ekstempore bo tokrat trajal od 12. do 24. oktobra in pričakujejo velik odziv, še posebej, ker prerašča v mednarodno prireditev. Udeležencem so na voljo razne teme, te pa so: prosta, Novo mesto, kulturna dediščina, Krka in dolenjska pokrajina jeseni. Dela bo
treba oddati 24. oktobra v dopoldanskih urah, saj bo ta dan tudi otvoritev razstave najboljših stvaritev, nastalih na ekstemporu. O tem, katera dela bodo razstavljena, bo kajpak odločala strokovna žirija, ki bo podelila tudi Labodove nagrade za izjemno kvalitetne stvaritve. Prva razstava 9. Labodovega slikarskega ekstempora bo v Dolenjski galeriji z otvoritvijo omenjenega dne ob 17. uri. To je novost za to likovno prireditev, saj so do zdaj razstave prirejali najprej v Labodovi menzi v Ločni. Letos bodo v Labodu prikazali le izbor na ekstemporu nastalih stvaritev, to pa šele po izteku razstave v Dolenjski galeriji.
I. Z.
Pouk s honorarci le izhod v sili
Novomeške srednje šole pestijo mnoge težave — Ker ni učiteljev za naravoslovne predmete, si pomagajo s strokovnjaki iz delovnih organizacij — Večjo pozornost nadarjenim učencem in raziskovalnemu delu
NOVO MESTO — Novomeške srednje šole so se nekako že navadile, da začenjajo šolsko leto s težavami. Letos jim jo je zagodlo pomanjkanje učiteljev za nekatere naravoslovne predmete,
Eredvsem matematiko in fiziko. e preden so učenci prvič stopili v razred, je bilo nepokritih kar 82 tedenskih ur pouka teh dveh predmetov. Na ekonomski šoli za ta pouk sploh niso imeli učiteljev, na srednji šoli pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve je grozil pri pouku fizike 60-odstotni izpad ur, na kmetijski šoli pa je nepokritost pouka matematike in računalništva dosegla 30 odstotkov.
Čeprav kadrovske težave niso izbruhnile čez noč, saj jih občutijo že dalj časa in so tudi pravočasno začeli biti plat zvona, pa akcija za pridobivanje manjkajočih učiteljev, ki seje sicer začela že maja, kar nekaj mesecev ni dala kakih otipljivih rezultatov. Naneslo je, daje bil sestanek koordinacije šele julija ali le nekaj več kot mesec dni pred začetkom pouka. Ker je vse skupaj močno zamujalo, so se morali vpreči sami ravnatelji, ki jim je naposled in tik pred začetkom šolskega leta le uspelo zagotoviti manjkajoče predavatelje za naravoslovne predmete.
»Izpad je začasno pokrit s strokovnjaki iz delovnih organizacij in tako smo si na šolah vsaj malo oddahnili,« pravi prof. Vasja Fuis,
ravnateljica srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve. »Kakor smo na eni strani lahko zadovoljni, da smo pridobili predavatelje, pa nam dejstvo, da so le-ti iz delovnih organizacij in da zaradi tega nismo mogli sestaviti normalnega urnika, povzroča več preglavic in otežkoča pouk,« pojasnjuje. »Kajti tokrat so se morale šole prilagoditi razpoložljivemu času strokovnjakov, ki so nam prišli na pomoč, seveda tako, da so obdržali obveznosti vsak na svojem delovnem mestu. Zato se dogaja, da imajo zdaj učenci tudi po štiri ure skupaj isti predmet, kar ni samo utrujajoče, ampak tudi iz pedagoškega vida težko sprejemljivo. Vsi pa se zavedamo, daje to izhod v sili in da drugače zaenkrat ne gre. Je pa treba reči, da so ti strokovnjaki na moč prizadevni in da so pripravljeni pomagati, kolikor je v njihovih močeh.«
Prof. Fuisova ugotavlja, da bo takšna rešitev, ki ji sicer pravimo začasna, zagotovo trajala še nekaj let. Ko so se na ustrezni fakulteti pozanimali, kdaj lahko pričakujejo prve diplomante, ki bi zasedli prazna učna mesta na novomeških srednjih šolah, in koliko jih je, jih odgovor ni potolažil. Najprej zavoljo dejstva, da še najmanj pet let ne morejo računati na nobenega diplomanta, potem pa naj bi s fakultete prišli na Dolenjsko samo štirje. Pa tudi za te štiri ne more nihče jamčiti, da se bodo zaposlili v šolstvu,
še zlasti ne, če bodo osebni dohodki na srednjih šolah še dolgo tako nizki, kot so zdaj.
»Dolgoročno se izhod iz tovrstnih težav nakazuje v zelo intenzivnem delu z nadarjenimi učenci,« nadaljuje prof. Fuisova. »Take učence bi bilo treba odkriti, z njimi delati in jih spodbujati že od osnovne šole dalje. Ko pridejo na srednje šole, pa jih vključevati tudi v raziskovalno delo. Pri tem so možnosti sodelovanja z delovnimi organizacijami zelo široke in raznotere. Pa ne samo za učence, tudi za učitelje, ki jim bo potrebno omogočiti podiplomski študij oziroma poglobljen stik s stroko. Zdaj pa je celo samo-izobraževanje onemogočeno, literatura za to je pretežno tuja, ni pa je moč dobiti. Izhod iz tega se nakazuje v možnosti, da bi učitelji za določen čas šli v delovne organizacije, se vključili v delovni proces, primeren njihovi stroki in usposobljenosti, kjer bi teoretično in praktično znanje še poglobili. Tako obogateni z novim znanjem in novimi spoznanji bi po vrnitvi v šole kot pedagogi laže in bolje delali.«
Seveda kakovost pouka ni odvisna samo od dobrih kadrov, temveč še od marsičesa. Tu so, denimo, prenapeti normativi, ki šolam dovoljujejo nadštevilne razrede. V razredu, kjer je pol učencev preveč, je kvalitetno delo nemogoče, še posebej pa ni moč izvajati dostikrat prepotrebnega individualnega po-
Prof. Vasja Fuis: »Če hočemo na področju šolstva ohraniti poli-centrizem in ohraniti stik s sodobnim razvojem, bomo morali okrepiti sodelovanje z združenim delom. Ne nazadnje zato, da bi prek svobodne menjave dela prišli do sredstev za posodobitev opreme, kakršno zahteva sodobni pouk.«
uka in tudi nadarjeni učenci ne pridejo prav do izraza, če upoštevamo, da v glavnem delajo v prostem času, izven šole.
»Kot izpet šlager pa se sliši tisto o potrebi po kadrovanju v pedagoške poklice,« še omeni prof. Fuisova, »in čeprav o tem nenehno razpravljamo in opozarjamo na nujnost usmerjanja v pedagoške deficitarne poklice, ne zaleže kaj dosti. Nenehno pa tudi oznanjamo, daje nujno šolsko opremo zamenjati z novo, sodobnejšo. Zavedamo se, daje vse to rešljivo le s tesnejšo naslonitvijo na proizvodne delovne organizacije oziroma s tako imenovano svobodno menjavo dela z njimi. Doklej še bomo morali o tem govoriti, pa tako in tako nihče ne ve.«
I. ZORAN
št. 40 (1991) 8. oktobra 1987
DOLENJSKI LIST
pisma
in
odmevi
GORJANCI V ČRNI SLIKI
Avtobusno podjetje Goijanci iz Novega mesta je v sevniški občini slabo zapisano. Delavci niso zadovoljni z njegovimi avtobusi, saj je večinoma starih in zastarelih. Takšne avtobuse pa pošiljajo tudi na posebne vožnje. Če kakšno podjetje naroči avtobus za poseben prevoz, ponavadi zahteva šoferja, kijih tudi vozi na delo. Vendar se takrat začno težave, češ da šoferji na teh progah nimajo primernih avtobusov in da drugi šoferji ne dajejo svojih vozil iz rok.
Vsa pohvala pa gre voznikoma na progi Šentjanž—Sevnica. Ljudje so tam vedno pravi čas na delovnem mestu in pozimi v toplih avtobusih, čeprav se morata voznika pripeljati po 20 in več kilometrov daleč. Vendar tega pri Gorjancih ne znajo ceniti, zato tudi takšni avtobusi. Velikokrat ostanemo tudi v okvari. Sploh pa avtobus 670-06! Takrat mora voznik sam odpraviti okvaro, čeprav je umazan do vrh glave.
Delavci na progi Šentjanž—Sevnica
REPPORTERSKE IZKAZNICE
Že dolgo časa pošiljamo svoje prispevke v Dečje novine v Gornji Milanovac. Sodelovanje z uredništvom nam je všeč. Marsikdaj objavijo, kaj je novega v Avr-tičah. Všeč nam je tudi, da naše prispevke objavljajo v slovenskem jeziku. Ta časopis sodeluje z Dečjimi novinami, ki izhajajo na Kitajskem. Dogovorili so se za izmenjavo prispevkov. Ideja je bila tako všeč tudi nam. Vsi, ki bomo svojim kitajskim vrstnikom poročali o svoji deželi, o svoji šoli, doživetjih, razmišljanjih, bomo prejeli prave reporterske izkaznice in tako postali reporterji. Najboljši bodo lahko celo nagrajeni, saj bodo Kitajci razdelili najboljšim reporterjem iz Jugoslavije okrog sto zanimivih nagrad. Akcija je pri nas zbudila precej zanimanja, vsi smo začeli z vso vnemo dopisovati v Dečje novine.
DUŠAN ČANČER, 8.r OŠ Artiče
Celjski poziv mladinske organizacije
Udeleženci sekcijske razprave »Ekološke determinate tehnološke-
§a razvoja«, ki je potekala v celju 6. septembra 1987 v okviru Mladinskega festivala 1987, smo se v teku razprave o temeljnih pogojih, ki v Sloveniji pogojujejo razreševanje ekoloških problemov, dotaknili tudi investicijske politike. Značilno je, da vsako razmišljanje o načinih razreševanja nakopičenih in bodočih ekoloških problemov vedno izpostavi vprašanja investicijske politike kot ene izmed ključnih determinant.
V Sloveniji trenutno potekata dve investicijr (Jeklarna 2 na Jesenicah in Elektroliza C v Kidričevem), od katerih je ena tik pred zaključkom, ki sta povzročili in še vedno povzročata polemike v javnosti. Dejstvo je, da je bilo v razpravah pred pričetkom gradnje obeh objektov ugotovljeno, da so bile spoštovane vse formalne poti pri pridobivanju raznih dovoljenj in soglasij, ni pa bilo odgovoijeno na ključne pomisleke, kaj ti dve investiciji pomenita za slovensko družbo z narodnogospodarskega vidika. Zato predlagamo delegatom v skupščini SR Slovenije, naj ob razpravah o dopolnitvah srednjeročnih in dolgoročnih družbenih planov SR Slovenije zahtevajo izdelavo ocene narodnogospodarskih posledic obeh investicij, oziroma naj zahtevajo javno razgrnitev že izdelanih ocen kot ene izmed podlag za dopolnitev omenjenih planskih dokumentov in kot osnovo za odločanje o usodi obeh objektov. Obenem ponovno poudarjamo, da v mladinski organizaciji vztrajamo pri oceni, da pravočasno zaprtje Jeklarne 2 in Elektrolize C lahko preprečita, da ti dve investiciji postaneta kamen za vratom slovenskega gospodarstva in zagotovita dodatni najcenejši vir električne energije.
S pobudo seje na svoji 27. seji, ki je bila 1. oktobra 1987, seznanilo predsedstvo republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije in jo podprlo.
KiMEB
Čudna je ta samouprava
Zakaj dva gradbena odbora za isto gradnjo? — Kdaj bo zgrajena tretja faza zdravstvenega doma Kočevje?
KOČEVJE — V kočevski občini trenutno delujeta dva gradbena odbora za III. fazo gradnje zdravstvenega doma. Drugega je marca letos imenoval občinski izvršni svet in za njegovega predsednika Antona Turka, medtem ko
Zelo smo jezni!
312. izjava Jezikovnega razsodišča RK SZDLS
14.	avgusta letos smo se zgrozili, ko smo na drugi strani dnevnika Delo (V rubriki S teleprinterja) zvedeli za »Muzejski vlak Faak — Bohinjska Bistrica«. Neki M. S. in fotograf i. Modic sta nam z Jesenic sporočila, da je turistična agencija Slovenijaturist letos drugič pripravila »izlete iz Jesenic v avstrijski Faak za turiste z naše strani, za tiste z avstrijske strani pa izlet v Bohinj in okolico«. Take jezikovnokultume sramote od Dela nismo pričakovali, čepravje šlo za čas »kislih kumaric«. Tisti »iz Jesenic« namesto pravilnega »z Jesenic« (saj pravimo »na Jesenicah«, ne pa »v Jesenicah«) bi dobrohotni slovenski bralec mogoče vendarle molče pogoltnil, čeprav si pri tem o dopisnikovi in redak-torjevi poklicni usposobljenosti ne bi mislil dosti lepega; tistega »Faaka«pa ni mogoče pogoltniti, saj to so vendar slovenske Bače ob Baškem jezeru na Koroškem (od tam izvira slovita pesem Nmav čez izaro)! Ali naj pričakujemo, da bomo v Delu kmalu prebrali še kaj o Ferlachu, Feistritzu, Rosenbachu, Eber-ndorfu...? Pa kaj o Klagenfurtu? Če sklepamo po jeziku reklamnih oglasov koroških trgovcev v Delu, bi rekli, da to vendarle še ni del Delovejezikovne politike, temveč —• hud — spodrsljaj.
Ne vemo, ali ni mogoče že agencija Slovenijaturist (!) obesila na svoj muzejski vlak samo table z napisom »Faak — Bohinjska Bistrica« in tako pomagala skrivati pred očmi tujih turistov resnico, da je slovenščina doma tudi na avstrijskem Koroškem; dopisnik M. S. bi bil moral tak spodrsljaj opaziti in ga javno (v Delu) kritizirati, ne pa mu slediti kakor ovca v klavnico. Če tega ni opazil ali če se mu ni zdelo vredno besede, ni vreden biti dopisnik osrednjega slovenskega dnevnika, v katerem smo prebrali že toliko tehtnih misli o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Slovenska krajevna imena v zamejstvu so del naše kulturne dediščine; pomembnejša med njimi spadajo v našo splošno izobrazbo, manj znana je mogoče najti vsaj na dvojezičnih zemljevidih (ali M. S. sploh ve, da taki zemljevidi obstajajo?).
Da, zelo smo jezni!
prvemu, ki gaje imenoval že leta 1980 zdravstveni dom Kočevje (kot investitor), predseduje dr. Stanko Nikolič.
Šeznanitev z aktivnostmi za igradnjo III. faze ZD Kočevje je bila na dnevnem redu seje sveta za socialno in zdravstveno politiko pri P OK SZDL Kočevje, ki je bila 5. oktobra. Na seji pa ni bil nikogar od izvršnega sveta občine, niti od novega gradbenega odbora, torej nikogar, ki naj bi poročal o najnovejših »aktivnostih«.
Na srečo je prišel na sejo predsednik prvega gradbenega odbora dr. Stanko Nikolič, ki je poročal o delu tega odbora od ustanovitve naprej. Ta odbor je pripravil gradbeno dokumentacijo, načrt za gradnjo v fazah, poskrbel za komunalno ureditev, ki je potrebna za gradnjo III. faze, za ureditev parkirišča itd. Ta odbor še dela. Dr. Nikolič je poudaril, da je zvedel za novi odbor šele, ko je videl gradivo za to sejo. Ni mu znano, zakaj sta potrebna dva odbora. Prvega ni nihče razrešil, razreši pa ga lahko tisti, ki ga je imenoval.
V razpravi so nato ocenili poročilo dr. Nikoliča kot realno in delo tega gradbenega odbora kot uspešno, medtem ko jim ni še nič znanega o delu novega odbora. Nadalje so ugotovili, daje delo starega odbora nekoliko zastalo zato, ker takrat ni bilo možno zagotoviti potrebnih 50 odstotkov denarja za to investicijo (preostalo bi dobili iz regijske solidarnosti).	j PRIMC
Jk
tuja/
KOLESARJI IN TRGATEV
V pripravah na dirko kolesarjev, učencev 5. — 8. razreda, so v Črnomlju obveščali ljudi, naj v času tekmovanja ne hodijo na cesto. Vse je bilo dobro, dokler se domačini niso spomnili na trgatev: kako bodo vozili po zaprti cesti sode v vinograde? Mnogi so spraševali pol v šali, pol zares, če bo treba nositi sode na hrbtu.
VANJA MOVRIN, 7. b OŠ Loka Črnomelj
Z VLAKOM
Prvi jesenski dan smo se odpeljali z vlakom na nagradni izlet. V Ljubljani smo si ogledali Tromostovje, Prešernov spomenik in stari del mesta, nakar smo potovali na Jesenice in Bled. Kos poti smo opravili z avtobusom, drugače pa vse z vlakom. Z izleta imamo mnogo lepih vtisov, zato bomo še pisali spise za nagradni natečaj o železnici.
ANKA BLATNIK, 7. a OŠ Škocjan
OBIRANJE HRUŠK
Sredi septembra smo imeli delovno akcijo. Pobirali smo hruške v nasadu Agrarie na Piršenbregu. Zjutraj se nas je 18 zbralo v nasadu, z nami je bila tudi razredničarka. Takoj smo se lotili dela, ki smo ga prekinili le za malico. Do 14. ure smo nabrali okrog 8 ton hrušk. Denar, ki smo ga zaslužili, bomo porabili za izlet ob koncu leta.
VANJA BABIČ, 8.r OŠ Globoko
TABOR SUTJESKA
V letošnjem taboru Sutjeska, ki je bil v Dečanih na Kosovem, sem sodeloval kot predstavnik odreda Marjan Tominc OŠ Globoko. V Dečanih smo si ogledali spomenike, samostane in druga obeležja. Obiskali smo tudi Prištino, Peč, Prizren, Djakovico in Gadimlje, kjer je jama, zgrajena iz marmoija. Med udeleženci tabora se je razvilo prijateljstvo. Z nekaj udeleženci tabora si dopisujem. Takih srečanj si še želim.
BOJAN HOTKO, 7.r OŠ Globoko
NOVI PROSTORI
Za učence naše šole je bil letošnji dan pionirjev nadvse slavnosten. V tem šolskem letu imamo novo kuhinjo, jedilnico in prostore za praktični pouk. Ob dnevu pionirjev so nas obiskali predstavniki naše občine, ki so nam zaželeli uspešno delo in dobro počutje v novih prostorih.
DRAGICA ZUPANČIČ, 5.a OŠ Baza 20 Dolenjske Toplice
NA OBRTNEM SEJMU
T udi naša družina seje peljala na ogled celjskega obrtnega sejma. Bilje že dvajseti in zaradi jubileja še bolj bogat kot sicer. Otrokom je bil seveda najbolj všeč zabaviščni prostor z avtomobilčki in vrtiljakom, starejši pa so se ustavljali ob zanimivih in koristnih ter praktičniih obrtnih proizvodih. Dalo se je tudi marsikaj primernega kupiti.
SUZANA URBANICA, 6.b OŠ Jurij Dalmatin Krško
DAN PIONIRJEV
29. septembra, na dan pionirjev, imamo po vseh šolah pionirske konference Delegati našega pionirskega odreda, ki nosi ime partizanskega pesnika Kajuha, smo se zjutraj zbrali v telovadnici šole. Povabili smo tudi nekaj gostov, a seje vabilu odzval le predstavnik KS Krško. Na konferenci so delegati pionirskega odreda in RK poročali o delu v preteklem šolskem letu. Sprejeli smo tudi program dela za letos in izvolili novo vodstvo PO in MČ RK. Ker je bilo slabo vreme, je napovedani kros po konferenci odpadel in smo nadaljevali s poukom.
MOJCA VALENTINČIČ, 6.b OŠ Jurij Dalmatin Krško
Hvala, graja in odgovor
Nekaj pripomb in odgovor o avtobusnem prevozu
RIBNICA, KOČEVJE — Iz Inlesa Ribnica smo prejeli pohvalo za Ivana Ofaka, uslužbenca avtobusne postaje v Kočevju, ker je hitro in uslužno postregel z vsemi podatki o dejanskih cenah mesečnih avtobusnih vozovnic za štipendiste. Tega podatka na šestih drugih odgovornih mestih, tudi na avtobusni postaji v Ljubljani, niso mogli dobiti.
Več pripomb je letelo tudi na nekulturen prevoz z avtobusi, predvsem ob petkih in sobotah popoldne, ko se vračajo delavci, študentje in dijaki pa tudi obiskovalci v bolnišnicah iz Ljubljane domov. Izraženo je bilo tudi mnenje, da vozijo nekateri šoferji vinjeni.
Vršilka dolžnosti direktorja SAP-tozd »Stojna« v Kočevju, Marija Mestnik, je na te pripombe odgovorila, da od
11.15	do 14.30 odpelje iz Ljubljane proti Ribnici in Kočevju kar 9 avtobusov, kar bi moralo zadostovati in jih več nimajo na rapolago. KOntrolni pregled
3.	septembra je pokazal, da so bila vsa stojišča in sedeži popolnoma zasedeni le ob 13.45. Do preobremenitve pa lahko
pride tudi zato, ker vse šole in podobno delovne organizacije končajo s poukom oz. delom skoraj ob isti uri. V kritičnih urah pomagajo Kočevcem pri prevozu še Ljubljančani (se pravi ljubljanski tozd SAP), ki se res nekoliko drugače obnašajo do potnikov, a nanje Kočevci ne morejo vplivati. O pripombi v zvezi s pijanimi šoferji pa je Marija Mestnik odgovorila, da ne drži.
Že več let prebivalci ob Čabranki zahtevajo, naj bi reški (hrvaški) avtobus, ki pripelje v Osilnico ob 16.15, odpeljal dalje tričetrt ure kasneje, da bi pobral tudi tiste potnike, ki se pripeljejo do tam z avtobusom iz Ljubljane in Kočevja ob 17.01. Marija Mestnik je na to odgovorila, da SAP iega voznega reda ne more spremeniti, ker je najbolj prilagojen potnikom. Ta avtobus odpelje iz Ljubljane od 14.15, iz Kočevja pa ob 15.45. Hrvatje ne kažejo pripravljenosti, da bi se prilagodili tem potrebam. Tudi sicer prilagajajo vozne rede tako, da poberejo potnike avtobusom iz drugih republik.
J. P.
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 9. X.
TV MOZAIK
10.00 TEDNIK MATINEJA
11.00 AVGUST STRINDBERG, ponovitev 5. dela švedske nadaljevanke
16.15	—01.35 TELETEKST
16.30 VIDEOSTRANI
16.45 TV MOZAIK, ponovitev
17.45 VUKOV KOTIČEK, 6. del otroške serije
18.00 DR. WHO: MAŠČEVANJE PLO-ČEVINCEV, 10. del angleške serije
18.25 VEČ VESELJA Z VRTOM, 5. del
18.45 RISANKA
18.55	VIDEOSTRANI
19.00 OBZORNIK
19.12	IZ TV SPOREDOV
19.25 ZRNO, VREME
19.30 DNEVNIK
20.05	SEVER IN JUG, 3. del nadaljevanke
21.00 ZAKON LJUBEZNI, 5. del do-
kumentarne serije
21.50	DNEVNIK
22.05	ČAS BREZ ZLOČINA, ameriški film
Dustin Hoffman je upodobil Maxa, malega kriminalca, ki ga po šestih letih pogojno spustijo na svobodo. Toda že od začetka gre junaku vse rakovo pot, čeprav hoče živeti pošteno življenje. V njegovem stanovanju najdejo sled heroina, ki ga je tam pustil njegov prijatelj, in spet ga zaprejo. Toda njegov nadzornik ga spravi iz zapora, da bi tako zvedel kaj o heroinu. Max ga premlati in sedaj mu ne preostane drugo, kot da ponikne v podzemlju.
23.55	KRONIKA VIDEO CD 87
01.25	VIDEOSTRANI
DRUGA TV MREŽA
16.55	Test — 17.10 Dnevnik — 17.30 »Fore i fazoni« — 18.00 Znanost —
18.30	Risanka — 18.40 Številke in črke
— 19.00 Šopek domačih —	19.30
Dnevnik — 20.00 Skupina 220 (zabavnoglasbena oddaja) — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Ameriški volkodlak v Londonu (ameriški film) — 22.35 En avtor, en film: N. Pavkovski: Bučan Tryptich Opomba: 16.55 nogomet Jugoslavija:SZ
TV ZAGREB
8.20	Poročila — 8.25 »Fore i fazoni« —
8.55	TV v šoli —10.30 Poročila —10.35 TV v šoli —12.30 Poročila —14.00 Prezrli ste, poglejte — 15.00 TV v šoli —
16.00 Dober dan —-17.10 Kronika Reke — 17.30 »Fore in fazoni« — 18.00 Znanost — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke —19.00 TV koledar —19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Čigav otrok (nadaljevanka) — 21.00 Kviz —
22.00 Dnevnik — 22.15 KUltura srca —
23.45	Bis — nočni program
SOBOTA, 10. X.
8.05 — 12.30 in 13.35 — 01.25 TELETEKST
8.20	VIDEOSTRANI
8.30 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE
8.45	MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB
9.05 BATUJINA ŠKATLICA
9.30 SLOVENSKE LJUDSKE PESMI,
predstava
10.00	TA ČUDOVITI NOTNI SVET
10.55	Maribor: ODKRITJE SPOMENIKA GENERALU MAISTRU, prenos
11.45	NAŠA PESEM, ponovitev 11. oddaje
12.15	VIDEOSTRANI
13.50	VIDEOSTRANI
14.05	CIKLUS LAURENCA OLIVIE-RA: KRALJ HENRIK I.
16.25	OHRANITEV KULTURNE DEDIŠČINE — MESTA, 1. oddaja dok.
serije
16.55 KOŠARKA CZ:BOSNA
18.25 DA NE BI BOLELO
18.45 RISANKA
18.55 VIDEOSTRANI
19.00	KNJIGA
19.12	IZ TV SPOREDOV
19.25 ZRNO, VREME
19.30	DNEVNIK
19.50 ZRCALO TEDNA
20.15 VSAKO SREDO, ameriški film
22.05	ALPE-JADRAN, informativno-mozaična oddaja
22.35	DNEVNIK
22.50 MESTO KOT ALIČE, 4. del nadaljevanke
23.45 KRONIKA VIDEO CD 87
01.15 VIDEOSTRANI
DRUGA TV MREŽA
14.25 Test — 14.40 Jugoslavija, dober
dan — 15.10 Dr. Doolittle (mladinski film) — 16.40 V registraturi (nadaljevanka) —17.40 Zlatar 87 — 18.40 Dallas —
19.30	Dnevnik — 20.15 Svet na zaslonu
— 20.55 Rezerviran čas — 21.45 Poročila — 21.50 Feljton — 22.20 Jazz —
22.50	Športna sobota — 23.10 Šahovski komentar
TV ZAGREB
9.00	TV v šoli —10.30 Poročila — 15.30 Narodna glasba — 16.00 Sedem TV dni
— 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar
— 17.00 Košarka CZ:Bosna — 18.30 Prisrčno vaši — 19.30 Dnevnik — 20.15 Boljše življenje — 21.05 Tarzan, opičji človek (ameriški film) — 22.55 Dnevnik —
23.10	Nočni spored
NEDELJA, 11. X.
8.45	— 12.45 in 14.25 — 00.15 TELETEKST
9.00 VIDEOSTRANI
9.15 ŽIVŽAV
10.15 DR. WHO: MAŠČEVANJE PLO-ČEVINCEV, ponovitev 10. dela
10.40 MESTO KOT ALIČE, ponovitev 4. dela nadaljevanke
11.30 ALPSKI VEČER
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA
12.30 VIDEOSTRANI
14.40 VIDEOSTRANI
14.55	SOKOLOV LET, 1. del nemške
nadaljevanke
16.10 TLAKOVALCI PUŠČAVE, fran-cosko-tunizijski film
17.45 EX LIBRIS M & M
18.45 RISANKA
18.55	VIDEOSTRANI
19.00	KINO
19.12	IZ TV SPOREDOV
19.25	ZRNO, VREME
19.30 DNEVNIK
20.05	TO NI MOJE ŽIVLJENJE, TO JE SAMO ZAČASNO, 2. del nadaljevanke
21.10 ZDRAVO
22.30 KRONIKA VIDEO CD 87
00.00 VIDEOSTRANI
DRUGA TV MREŽA
8.55	Poročila — 9.00 Oddaja za JLA in igrani film —12.00 S. Milenkovič na turneji po ZDA in Kanadi — 17.25 Rokomet (Ž) Belinka-Olimpija : Budučnost —
18.45	Črnogorska kulturna zakladnica —
19.30	Dnevnik — 20.00 Avtomanija —
20.25	Mali koncert — 20.40 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Therese Humbert (francoska nadaljevanka) — 22.00 Liki revolucije — 22.45 Poezija
PONEDELJEK, 12. X.
TV MOZAIK
10.00 ZRCALO TEDNA MATINEJA
10.20	AFRIŠKA KAMERA, tunizijsko-francoski film
16.35	— 00.55 TELETEKST
16.50	VIDEOSTRANI
17.05 TV MOZAIK, ponovitev
17.25 RADOVEDNI TAČEK
17.40	PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
17.45 ŠOLA ZA KLOVNE
18.15	REPUBLIŠKA REVIJA MPZ — Zagoije 86
18.45 RISANKA
18.55	VIDEOSTRANI
19.00 OBZORNIK
19.12	IZ TV SPOREDOV
19.25 ZRNO, VREME
19.30	DNEVNIK
20.05 KUHARSKE ZVEZDE, 1. del
francoske nadaljevanke
Zgodba se začenja 1893 in se zaključi v tridesetih letih tega stoletja. Babica Marija (na začetku dogajanja mlada žena in mati) ima majhno gostilno na deželi, njen vnuk pa postane slavni kuhar v ugledni restavraciji v Parizu. Marija, najmlajša hči revnega čevljarja, seje na gradu, kjer je služila, navdušila za kuhanje, kasneje je v svoji gostilni kuhala za preproste vaščane. Kmalu seje dober glas o njeni kuhinji razširil. V bližini je grad Lepardovih, lastnik je notar in vaški župan, ki ima lepo družino. Marija pričakuje prvega otroka, ki se ga z možem zelo veselita... Nadaljevanka ima šest delov.
21.05	AKTUALNO: Pred javno razpravo o ustavnih spremembah
Začel se je postopek za spremembo ustave. Je predlog dober ali slab? O tem bo tekla beseda v tej oddaji. Uredništvo vabi čim širši krog gledalcev: pišite,
vprašajte, predlagajte. Pisma pošljite na naslov: Uredništvo notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj, Pijadejeva 10,61000 Ljubljana s pripisom »za ustavne spremembe«. Na dan oddaje bosta od 11. ure odprta tudi telefona (061) 324-577 in 329-588.
23.05	POROČILA
23.10	KRONIKA VIDEO CD 87
00.40 VIDEOSTRANI
DRUGA TV MREŽA
17.10	Dnevnik — 17:30 Basnodrom —
17.45	Vukov kotiček — 18.00 Mariborska kronika — 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Paralele (zunanjepolitična oddaja) — 20.30 Mali koncert: cho-piniada — 20.45 Informativna oddaja —
21.05	Nočni obiskovalci (ameriški film) — 22.35 Znanstveni grafiti
TOREK, 13. X.
TV MOZAIK
10.00 ŠOLSKA TV
11.00 JEZIKOVNI UTRINKI
11.05	ANGLEŠČINA XIX
11.35	FRANCOŠČINA II
16.10	— 22.55 TELETEKST
16,25	VIDEOSTRANI
16.40	TV MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev
17.45	TA ČUDOVITI NOTNI SVET
18.45 RISANKA
18.55	VIDEOSTRANI
19.00	OBZORNIK
19.12	IZ TV SPOREDOV
19.25	ZRNO, VREME
19.30	DNEVNIK
20.05	GLASBENI VEČER
21.50	DNEVNIK
22.45 VIDEOSTRANI
DRUGA TV MREŽA
17.00 Angleščina XIX — 17.30 Francoščina II — 18.00 Ljubljanska kronika —
19.00 Videogodba — 19.30 Dnevnik —
20.00 Pokrajinski muzej Celje — 20.45 Informativna oddaja — 21.00 Žrebanje lota — 21.05 Narodna glasba — 21.50 Naj te vprašam (zabavni program) —
22.20	Pristop k umetniškemu delu
SREDA, 14. X.
TV MOZAIK
10.00	INTEGRALI MATINEJA
10.40	FLAMSKA LEGENDA, posnetek
baletne predstave
15.20	— 23.30 TELETEKST
15.35	VIDEOSTRANI
15.50	TV MOZAIK, ponovitev
16.30 TUJI JEZIKI, ponovitev
17.30 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE
17.45 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, otroška nadaljevanka
18.15	RAČUNALNIŠTVO II
18.45 RISANKA
18.55	VIDEOSTRANI
19.00	OBZORNIK
19.12	IZ TV SPOREDOV
19.25	ZRNO, VREME
19.30	DNEVNIK
20.05	FILM TEDNA: MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI, ameriški film
21.55 MEDNARODNA OBZORJA
22.35	DNEVNIK
22.50	VIDEOGODBA, ponovitev
23.20	VIDEOSTRANI
DRUGA TV MREŽA
17.10Dnevnik—17.30 Otroška serija —
17.55 Nogomet Jugoslavija : S. Irska —
20.00	Mariborska kronika — 21.00 Slovenski oktet v Postojnski jami — 21.30 Informativna oddaja — 21.45 Shakespeare na TV: Hamlet
ČETRTEK, 15. X.
TV MOZAIK
10.00 ŠOLSKA TV MATINEJA
11.00 SOVRAŽNIK LJUDSTVA, ameriški film
15.50	— 00 45 TELETEKST
16.05 VIDEOSTRANI
16.20 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev
17.20 LETEČA HIŠICA
17.30 PISMA IZ TV KLOBUKA
18.15	MOZAIK KRATKEGA FILMA
18.45	RISANKA
18.55	VIDEOSTRANI
19.00 OBZORNIK
19.12	IZ TV SPOREDOV
19.25	ZRNO, VREME
19.30 DNEVNIK
20.05 TEDNIK
21.10	Z MOJIMI VROČIMI SOLZA-
MI, 1. del avstrijske nadaljevanke Nadaljevanka v treh delih obravnava življenje Franza Schuberta (1797—1828), velikega avstrijskega skladatelja in glavnega predstavnika glasbene romantike.
22.40	DNEVNIK
22.55	RETROSPEKTIVA JUGOSLOVANSKEGA FILMA: BALKANSKI VOHUN
00.35 VIDEOSTRANI
DRUGA TV MREŽA
17.10	Dnevnik — 17.30 Zata ribica —
18.00	Ljubljanska kronika — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Narodna glasba —
20.45	Informativna oddaja — 20.55 Dokumentarni večer — 22.25 Videopis
OBVESTILO
DO »KOMUNALA« Novo mesto obvešča občane KS Ločna—Mačkovec in KS Mali Slatnik, da bomo pričeli z nujnimi vzdrževalnimi deli na vodovodih v ulici Pod Trško goro in v Smolenji vasi. Dela se bodo izvajala od 1.10. do 30.11. 1987. V času vzdrževalnih del bo občč in preskrba z vodo.
sčasno moten promet
17 ■PRILOGA
Slovenska skupščina je v drugi polovici septembra sprejela spremenjeni in dopolnjeni zakon o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti. S tem je dosedanji zakon usklajen z obračunskim zakonom in predlaganim medrepubliškim dogovorom o skupnih temeljih financiranja splošnih družbenih in skupnih potreb. Po zakonu se sredstva za osnovno izobraževanje (ne pa tudi srednje in visoko usmerjeno), otroško varstvo, socialno skrbstvo, zaposlovanje (pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti), večjega dela zdravstva in prav tako večjega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja zagotavljajo še naprej iz osebnih dohodkov. Ti so vir financiranja in osnova za približno ;	95	odstotkov sredstev za zdravstvo ter za
okrog 98 odstotkov sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za preostali del teh dveh in za vse druge družbene dejavnosti, ki še niso bile omenjene, se sredstva poslej zagotavljajo iz dohodka tozdov in delovnih skupnosti.
Med dejavnostmi, ki se jim sredstva poslej odmerjajo iz dohodka, sta se na podlagi določil obračunskega zakona znašli na primer celotna kultura in telesna kultura. Približno 83 odstotkov sredstev za družbene dejavnosti se bo še naprej zagotavljalo iz osebnih dohodkov, 17 odstotkov pa s prispevki iz ostanka dohodka. Po obračunskem zakonu se prispevki iz dohodka štejejo med takšne obveznosti, ki so odvisne od velikosti dohodka. Plačevali jih bodo torej le tisti, k[ bodo imeli ustrezen ostanek dohodka. Če delovna organizacija ne bo ustvarila zadostnega dohodka, bo lahko zmanjšala obračunane obveznosti do družbenih dejavnosti na razpoložljiv znesek, ki
bo seveda lahko tudi enak ničli, zmanjšana ali odpravljena obveznost za del družbenih dejavnosti pa se ne bo štela kot izguba v poslovanju. Izgubarji, teh pa je pri nas kar precej in jih bo v bodoče verjetno le še več, kakor se gospodarske zadeve v Jugoslaviji obračajo, po tem zakonu ne bodo dolžni prispevati za družbene dejavnosti. Slabi gospodarji, naj bodo taki predvsem zaradi sistemskih gospodarskih rešitev in ukrepov ali povsem iz subjektivnih razlogov, bodo torej oproščeni skrbi in denarnih obveznosti za kadrovsko reprodukcijo, kulturo, telesno kulturo, zdravstvo itd. Vse to bo moč ohranjati le z dodatnim obremenjevanjem boljših gospodarjev, glede na splošni jugoslovanski gospodarski položaj ter sprejete in napovedane ukrepe pa je se najbolj gotov scenarij počasnega shiranja teh dejavnosti. Družbene dejavnosti se sicer vse po vrsti že letos v Sloveniji spet vse globlje potapljajo v morje težav, pomanjkanje denarja za pokrivanje dogovorjenih programov in nelikvidnost, pri tem pa so na posameznih žiro računih blokirana precejšnja sredstva, ki jih je gospodarstvo prispevalo v te namene na osnovi dogovorov, interesne skupnosti in izvajalci v družbenih dejavnostih pa jih ne smejo porabiti, ker je obseg skupne porabe pač togo določen in omejevan na vrhu, v zvezi. Razmere v večini naših družbenih dejavnosti so po komaj približno enoletnem rahlem predahu letos skratka spet kritične kljub vsem sklepom in trdnemu namenu, da jih moramo ohranjati na doseženi ravni in položaj delavcev v njih še naprej izenačevati s položajem delavcev v gospodarstvu. Ce bi leto imelo enajst mesecev, bi še nekako zvozile, ker pa jih ima žal še vedno dvanajst, za večino sisov in izvajalcev v družbenih dejavnostih ni prav nic jasno, kako bodo zvozile letošnje leto in
kako bodo startale v prihodnje, ko se bodo razmere vsaj za nekatere zaradi omenjenega zakonskega določila o financiranju iz ostanka dohodka dodatno poslabšale.
Takšna zvezna zakonska ureditev financiranja skupne porabe, katere obseg in kakovostno raven naj bi v načelu samostojno in svobodno dogovarjali samoupravljalci uporabniki in izvajalci v samoupravnih interesnih skupnostih, je nedvomno zelo kratkovidna in sporna. Skladnost tega dela v zakonu o celotnem prihodku in odhodku z ustavnimi opredelitvami naj bi ocenilo zvezno ustavno sodišče. Po mnenju mnogih se da ustava razumeti le tako, da mora prispevek za dejavnosti, za katere je dogovorjeno, da se financirajo preko interesnih skupnosti plačevati vsak, kdor v njih zadovoljuje svoje potrebe in interese, in to ne glede na to, kakšen presežek dohodka ustvari ali ga ne ustvari v posameznem obračunskem obdobju. To, da za skupne potrebe prispevamo vsi, ne pa le tisti, ki jim gre predvsem po lastni »krivdi« bolje, bi bilo menda tudi edino logično. Žal se pri nas na logiko stvari na večini področij vse bolj pozablja.
Čeprav je poraba brez dvoma eno od gonil krize in inflacije, je prav neverjetno, kako misli zvezna administracija, ki seveda vedno znova poskrbi za to, da skrije svojo nespamet in odgovornost za skupščinske odločitve, presekati z inflacijo in krizo prav pri porabi, in to skupni in osebni. Za skupno namenjamo precej manjši delež družbenega proizvoda kot v vseh tistih državah, s katerimi se navadno primerjamo, obe porabi skupaj pa sta vendarle manjša riba med tistimi, ki povečujejo našo inflacijo, krizo in vse težave. Kot rečeno, naj bi zvezno ustavno sodišče ocenilo ustavnost zadnjega zakonskega določila o financiranju
družbenih dejavnosti. V Sloveniji je tudi vrsta zahtev, da bi spremenili omenjeni del zakona o celotnem prihodku in odhodku. Če se to ne bo zgodilo, se lahko zgodi, da bomo morali sčasoma (a kmalu) ukiniti razne oblike kulture, pa tudi zdravstva in celo šolstva, čeprav so kadri in znanje menda naša edina prihodnost. Potem bo vse modrovanje o nujnosti razbremenjevanja gospodarstva (kjer je na primer splošna poraba, posebno zvezna blagajna, skoraj nedotakljiva, v okviru družbene režije pa je vedno znova napadan v glavnem le sisov-ski aparat, čeprav je spet to le manjša riba), o izhodu iz krize, o napredku itd. le hudo prazno čvekanje in navadno norčevanje iz vseh delavcev, ki sicer delajo in dajejo tako za dogovorjene skupne kot čisto nič dogovorjene potrebe.
Z. L.-D.
V neobvezen premislek
STAVKA KOKOŠ, KI NOSI ZLATA JAJCA
Nekateri tuji časopisi in agencije so poročali, da so slovenski cariniki ta teden stavkali. To ni res, res pa je, da so z zbora v Ljubljani poslali Mikuličevi vladi izredno ostro odprto pismo, v katerem zahtevajo dosledno spoštovanje družbenega dogovora, ki odreja njihove plače. Znano je, da ZIS osebnih dohodkov carinikov ni povečal toliko kot bi moral, cariniki trdijo, da so samo letos prikrajšani za poldrugo plačo, podarili da so jo državi oziroma njenemu proračunu, ki ga cariniki sicer tako vneto polnijo. Slovenski cariniki, ki z nadurami zaslužijo do
220.000	din, s tem denarjem seveda ne morejo več sestavljati konca s koncem. Kot je bilo mogoče razumeti, je odprto pismo zadnji opomin Mikuliču in njegovim, naslednji korak bi bila stavka. Ta neljuba beseda ni bila izrečena najbolj na glas, zamenjala jo je formulacija, da bodo cariniki od Trsta do madžarske meje »delali togo po predpisih«. Kaj to pomeni, je vsakomur jasno.
Protest in ogorčenje slovenskih carinikov, točneje rečeno carinikov na območju Slovenije, je lahko razumeti. Dvesto in še nekaj tisočakov je v Makedoniji ali nekje na meji z Romunijo res dobra plača, v Sloveniji pa z njo še samec komajda preživi. Enako kot do carinikov se vlada s politiko enakih osebnih dohodkov v gospodarsko različno (ne)močnih republikah in pokrajinah obnaša tudi do častnikov in uslužbencev JLA. V sistemu tega nagrajevanja torej nekaj hudo škriplje, vendar to odgovornih zaenkrat še ne moti. Pa bi jih moralo.
Cariniki namreč niso kdorkoli, ki grozi s stavko. Cariniki niso
delavci nekega zakotnega, komaj še živečega tozda, ki si je zaželel debelejše ovojnice, cariniki so del državnega aparata. So v uniformi, in to veliko bolj resno kot recimo železničarji ali vozniki avtobusov. Carinikova uniforma ima tako težo kot miličnikova ali oficirjeva. Če groze s stavko cariniki, to avtomatično pomeni, da je z državo in njeno politiko nezadovoljen pomemben organ te iste države. Neza-
dovoljstvo carinikov se kaže tudi v tem, da, kot je bilo povedano na zboru v Ljubljani, množično zapuščajo Zvezo komunistov Jugoslavije. Sekretar oddelka ZK s Šentilja je na primer povedal, da si lahko iz vrnjenih partijskih izkaznic naredi stezo do delovnega mesta. To daje odprtemu pismu carinikov ZIS dodatno težo.
Se država zaveda, da je prvič v povojni zgodovini s svojim socialnim položajem odkrito nezadovoljen eden njenih stebrov? Po zunanjih znakih bi rekli, da sploh ne. Sicer carinikom ne bi bilo pred kratkim naročeno, naj še bolj vneto carinijo tisto revščino, ki jo prinašamo čez mejo. Dokler gre, gre. Nič zato, če crkne kokoš, ki nese zlata jajca.
MARJAN BAUER
1
1
KOLIKO TV SPREJEMNIKOV?
Mnogo vprašanj o kabelski TV, ki jih postavljajo naši bralci, ima takšno vsebino:
Ali je možno v enem stanovanju ali stanovanjski hiši priključiti več TV sprejemnikov na isto vtičnico? Kako omogočiti priključek v blokih samo tistim, ki bodo plačali prispevek za kabelsko omrežje?
Pred tehničnimi rešitvami moramo pojasniti splošno stran teh vprašanj, saj o vseh temeljnih rešitvah, ki se pojavljajo pri izgradnji kabelske TV, odloča investitor, oz. gradbeni odbor v KS. 2e na začetku, ko gre za izdelavo idejnega projekta, je treba vedeti nekaj zelo odločujočih podatkov, dva med njimi pa sta projektantom vodilo tudi pri izdelavi izvedbenega projekta: gostota objektov morebitnih odjemalcev) in območje, ki naj ga kabelsko omrežje zajame. Samo tako je možno vsem bodočim odjemalcem omogočiti priključitev v omrežje pod enakimi pogoji in z enako končno kakovostjo, oz. zanesljivim nivojem signala. Osnovni izračun je vedno napravljen in predviden za en priključek na »gospodinjstvo«, kar naj bi zadostovalo povprečnim odjemalcem. Vemo pa, da se lahko pojavijo tudi izjemni primeri, ko je treba opremiti stavbo ali celo samo eno stanovanje z več priključki. V tem slučaju se spremenijo razmere v omrežju, zato mora investitor take zahteve reševati posebej, sicer se lahko zgodi, da tudi »rezer-
va« za katero je omrežje projektirano in grajeno, hitro izgubi svoj pomen. Prav zaradi takih in podobnih tehničnih rešitev se investitor zavaruje z izključno pravico popolnega vpogleda v omrežje, kar je tudi razumljivo, sicer bi bilo (praviloma nestrokovnih) posegov v omrežje veliko več, kot jih sicer pričakujemo. To je delni odgovor vsem tistim, ki pričakujejo enostaven način »kraje« TV signalov iz kabelskega omrežja, veliko huje za take »odjemalce« pa je, da bodo že z samo neevidentirano priključitvijo v omrežje povzročili toliko težav pri sprejemu signalov na ostalih »poštenih« priključkih, da bo treba takoj pregledati omrežje. Obstajajo pa tudi tehnični pripomočki s katerimi je mogoče dokaj enostavno in hitro najti tatu.
Tehničnih rešitev, ki omogočajo priključitev več TV sprejemnikov v enem stanovanju, oziroma eni stanovanjski hiši v kabelsko omrežje, je več, dovolj učinkoviti pa sta naslednji:
Če je signal na odvzemniku iz omrežja dovolj močan, lahko v skrajnem primeru priključimo tudi dva TV sprejemnika na razdelilno vtičnico, vendar ne čisto brez posledic za kakovost slike na zaslonu. Zato je bolj v uporabi dograditev razdelilnega ojačevalnika, ki lahko posreduje zadosten signal največ na dva TV sprejemnika.
Ko signal ni dovolj močan, oziroma, ko želi odjemalec priključiti
več TV sprejemnikov v več prostorih iste stavbe, je potrebna vgraditev linijskega ojačevalnika, ki kompenzira vse izgube na liniji pred odvzemom, hkrati pa omogoča linearno amplitudno frekvenčno karakteristiko. Seveda je tudi pri tej rešitvi število sprejemnikov navzgor omejeno.
Bistveno pri vseh takih in podobnih posegih je, da so opravljeni strokovno in kvalitetno, s profesionalno opremo in ne z amaterskimi pripomočki. Prav hitro se pokažejo vse napake oa omrežju zaradi nestrokovnih posegov in ni redek primer v že obstoječih omrežjih, ko je izpad cele verige povzročil prav neverjetno naiven poskus odvzema. Skoda, ki pri tem nastane je zelo velika. Uničenje cele vrste linijskih ojačevalnikov, izpad omrežja za daljše obdobje, ogromno ur strokovnega dela in še kaj zraven, ni poceni. Kakšne so pravne posledice, pa menda ni potrebno omenjati. Investitor prav zaradi takih in podobnih težav vsa opravila zaupa samo pooblaščenemu strokovnjaku, s tem pa se tudi obvezuje, da so pri vseh odjemalcih vedno enako dobri in v pogodbi jamčeni signali, ne glede nato, če pri kateremu odjemalcu dodatno (ob doplačilu seveda) dogradi več od-vzemnikov ali na opisani način tudi ojačevalnik.
Za vse primere smo torej pripravljeni, zato ni odveč nasvet, da se ob vsakem dvomu ali težavah raje posvetujte z gradbenim odborom, preden boste začeli karkoli reševati sami ali pa izvedbo iskali'pri nepooblaščenih, morda tudi laikih, ki »vse vedo«.
MARJAN HRIBERNIK
S 'rt
Ih te
'd o
© a
O.®
U
O
> ©
a
S ©
Če bi vlaki vozili s hitrostjo, ki bi bila sorazmerna hitrosti njihovih modelov, bi to zelo izboljšalo železniški promet. Miniaturna železniška kompozicija, ki jo je vlekla mala lokomotiva s pravim parnim strojčkom, je brez zaustavljanja prevozila 1650 km. Vlak normalnih mer bi moral, če bi hotel biti enako učinkovit, prevoziti brez zaustavljanja 35.000 km s hitrostjo 250 km na uro.
Največji in najbolj slaven silak antike je bil Grk, po imenu Milon. Rodil se je v Crontonu, grški naselbini na jugu Italije, v 6. stoletju pred našim štetjem. Ni bil samo silak, ampak tudi človek s številnimi intelektualnimi interesi. Nekaj časa je bil celo učenec in sodelavec Pitagore, slavnega matematika in filozofa. Milon, ki je bil, mimogrede povedano, nekaj časa tudi najemniški vojak, je napisal celo knjigo o fiziki. Z njo si ni pridobil slave, bolj znan je bil po atletskih podvigih. Na vsaki olimpiadi od leta 540 do 514 (šest olim-piad) je osvojil naslov zmagovalca v rokoborbi. Legendarni so tudi nekateri drugi Milonovi
podvigi. Tako je nekoč vzel v roke kokošje jajce, šest rokoborcev mu ga je skušalo odvzeti. Milon je premagal vseh šest. Ko je odprl pest, je bilo jajce celo. Pripovedujejo tudi, da je lahko pojedel pol vola. Končal je tako, da so ga požrli volkovi, ko se je preveč samozavesten odpravil na nočni sprehod.
Leta 1500 pred našim štetjem je v Egiptu vladal faraon Tutmozis II. s kraljico Hačep-sut, ki mu je bila sicer polsestra. Hačepsut se je silno dolgočasila, saj ji mož ni pustil sodelovati pri vladanju. Od silnega dolgočasja si je vzela za ljubimca vrhovnega svečenika hrama boga Ra. Tutmozis je kmalu zatem precej naglo umrl, nasledil ga je sin, ki mu ga je rodila ena od prilež-nic. Novi faraon se je oklical za Tutmozisa III., oženil se je s
Hačepsut, ki mu je bila istočasno mačeha in teta. Poleg tega ju je ločilo tudi 25 let razlike v škodo Hačepsut. Slednje pa krvoskrunstvo in razlika v letih nista posebno ovirala, takoj seje dala imenovati za drugega faraona. Formalno se je odrekla svojega spola, proglasila se je za moškega. K takšnemu videzu ji je pomagala tudi dolga in gosta umetna brada. Ne glede na vse to ali pa ravno zaradi tega je kraljica Hačepsut ena najbolj zanimivih osebnosti sta-roegiptovske zgodovine.
Vse do leta 1879 je bil v angleški vojski v veljavi predpis, po katerem so vojake, ki so bili posebno neposlušni, kaznovali s tetoviranjem. Na nadlaket oziroma tamkajšnjo mišico so jim za vedno napisali črki BC (bad conduct). Po naše bi rekli slabo vedenje.
1
Glasba
MEL & KIM
Mel & Kirn je dekliški pevsko-plesni duo, ki je z malima ploščama Showing Out in Respec-table osvojil plesišča in top lestvice. Nedolgo tega sta dekleti, ki jima je nastopanje v najlepšem duetu sodobnega popa prva pevska izkušnja, izdali tudi prvi album FLM (Fun Love Musič), na katerem je po besedah Kirn nekaj rhythm and bluesa in ena balada. Dekleti mislita, da so njune pevske sposobnosti dokaj velike, čeprav nikoli nista obiskovali kakšne pevske šole. Vse delata nagonsko in zato vse tudi deluje naravno, razlagata članici tega uspešnega britanskega dua.
Predno sta Mel in Kirn začeli peti v duetu, sta bili povsem običajni dekleti iz londonske četrti Hackney, kjer je ideal udobno življenje srednjega razreda, kupovanje oblek v boljših blagovnicah, obiskovanje diskoklubov itd. Delali sta v tovarnah in butikih. Potem so se v reviji Penthouse pojavile fotografije komaj sedemnajstletne gole Mel. K temu jo je, pravi Mel, pripravila mati, ki je bila pač prepričana, da ima lepo postavo in da se bo tako dalo zaslužiti denar. Danes se nobena ne bi slekla za noben denar, pravi Mel, ker pa so objavljene fotografije pripomogle k boljši prodaji njune prve plošče, nima razloga, da bi se pritoževala in da bi ji bilo žal. Denarja pa jima danes ne manjka. Njuna prva mala plošča Shovving Out je bila prodana v skoraj pol milijona izvodih. Podoben uspeh sta dosegli tudi z drugim hitom Respectable, še bolj od prvega primernim za diskoklube, razne zabave in sploh povsod, kjer se pleše.
Mel & Kirn sta pod vodstvom svojega manegerja Ni-
cka odločeni uspeti in nič jima ni težko, niti dolgotrajne vaje za nekaj minut trajajoči video spot, na katerem plešeta v studiu. Nick je vedno zraven in je pozoren na vsako malenkost, predvsem pa na to, da je Mel vedno na desni strani, saj pravi, da so preveč časa porabili za to, da so vsem vcepili, da sta to Mel in Kirn, ne pa obratno. Nič v ustvarjanju njune kariere ni prepuščeno naključju. Imata najboljše producente in skladatelje, skrbno je izbran njun videz. Njuna glasba pa je konfekcijski pop dokaj visoke ravni. Pripada struji nezahtev-
nega, zvonkega, zabavnega popa, katerega najznačilnejši predstavnik je ženski trio Ama-zulu. T a vrstajjopa je nekako najboližje južnoameriškemu pojmovanju ritma.
Ta glasba se seveda zelo razlikuje od tehničnega disko zvoka ali od mehkejšega popa, ki se uporablja tudi v ideološke namene. Njuna največja vrlina je pravzaprav to, da nimata povedati prav nič novega, ampak želita le pripraviti ljudem dobro zabavo in razpoloženje. Vesta, da to ni osnovni namen življenja in ne njegov glavni del, včasih pa je to zelo potrebno.
■
t '
s-
priloga	dolenjske
priloga	dolenjskega	lista	(21
na tarča, in s tem posredno celo telo. Vzemimo, da ima človek 100 nanogramov PCB na mililiter krvi. Da bi vsebnost PCB v krvi spravili na dopustne 4 nanograme, mora štirikrat po en mesec v savno. Presledek med eno in drugo »terapijo« mora biti najmanj 6 mesecev, torej bo v teh 22 mesecih 16 mesecev (mesec kure in tri mesece po njej) v njegovi krvi močno povečana koncentracija notranjega PCB, ki bi sicer miroval in se spontano počasi izločal iz maščevja. Vedeti je treba še to, da se vsebnost PCB v maščevju meri z enoto, ki je 1000-krat večja kot tista, s katero merimo vsebnost v krvi. Tako se, ko pride pri pospešenem izplavljanju PCB iz maščevja v kri, koncentracija močno poveča, telo je v stanju akutne intoksikacije, zastruplja se samo s sabo. Zato sem odločno proti tej metodi in trdim, daje ta raziskava zločin proti zdravju teh ljudi.«
I Rr.n “■■"hcr.-;hi! ?.rr.friiui "Stanoviten in vodia
L. tlUl I I lUVuuiu j _ _ . 1 1 *-»•»« —   ,
verske sekte, ki od svojih članov zahteva duševno in telesno očiščenje, kar naj bi dosegli po njegovi metodi, ki vključuje tudi izplavljanje strupov in mamil s pomočjo dolgotrajnega savnanja. Njegovo poglavitno delo ima naslov Dianetics (težko prevedljiva beseda, gr.: dia — skozi, nalin — misliti), podnaslov pa: Sodobna znanost o mentalnem zdravju. »Hubbard ni bil zdravnik in tudi o PCB nikjer ne govori. Njegovo delo močno cenim, vendar na področju duševnega zdravja, o čemer tudi govori,« pravi Limani. »Res so njegovo metodo pospešenega izplavljanja v Ameriki uporabili na 15.000 ljudeh, kot navaja dr. Tretjak. Vendar je bilo od teh
15.000 samo 26 obremenjenih s PCB. Poleg tega so bili to mladi, in sicer zdravi ljudje, stari 20 do 30 let, ki so jim raziskovalci tudi dobro plačali, da so postali poskusni zajci za njihove raziskave. Tudi za teh 26 je v literaturi zelo malo podatkov, iz katerih ni moč zaključiti, dajeta metoda učinkovita in da ni škodljiva za zdravje s PCB obremenjenih ljudi.«
VPRAŠLJIVA SMOTRNOST RAZISKAVE
Poleg tega se Limani sprašuje o smotrnosti te raziskave. »Kot kažejo podatki, vsebnost PCB pri najbolj izpostavljeni skupini semiških delavcev spontano pada in se je pri večini že precej približala tako imenovani dovoljeni meji. Vsebnost PCB v krvi teh ljudi se giblje med 7 in 35 nanogramov na mililiter. Po tej logiki bi lahko šli na izplavljanje tudi moji kolegici iz zdravstvenega doma, ki nista bili nikoli v neposrednem stiku s PCB, a imata v krvi 7 oz. 8 nanogramov te snovi. Sicer pa so na izplavljanje vabili tudi ljudi, pri katerih niso nikoli ugotavljali vsebnosti PCB v krvi oziroma maščevju. V vabilu, ki gaje dr. T retjak pošiljal kandidatom za pospešeno izplavljanje 25. avgusta letos, piše, da se za Izplavljanje lahko prijavi kdorkoli, ki meni ali ve, da ima zvišane vrednosti PCB, pošlje naj le svoje podatke in podpisan izvod izjave.« V tem vabilu piše tudi, da »cilj naloge NI BIL in NE SME BITI samo znižanje neke številke nakopičenega PCB pri posameznikih. CILJ JE SKUPNO DOBRO — dokazati, da je tudi pri nas možno izločiti v maščevju nakopičene škodljive snovi, tudi PCB... Jedro odločitve ni, ali imate preveč PCB (jasno, da), marveč, ali ste pripravljeni s privolitvijo pomagati k odločitvi v svoje dobro in v pomoč drugim.« V vabilu dr. Tretjak trdi, da pospešeno izplavljanje ne povzroča raka.
KAJ PA OSTALIH 4980 LJUDI?
Dr. Limani se sprašuje, kako da se ameriški strokovnjaki tako vneto zanimajo za zdravje Belokranjcev, ko pa je samo iz strokovne literature, ki jo je zbral on, razvidno, da je v Ameriki preko 3.000 ljudi bolj obremenjenih — s PCB kot najbolj rizična skupina delavcev iz semiške Iskre. »Svoje ljudi so pustili pri miru, na vsak način pa skušajo Belokranjce rešiti tega zla. Da bi dobili s poskusi na svojih ljudeh toliko znanstvenega materiala, kot ga bodo dobili s poskusi na Belokranjcih, bi morali odšteti ogromno dolarjev, toliko, da si mi ne mo-remoTukaj pa so, kot je meni znano, ponudili kot svojo udeležbo 40.000 dolarjev. Vendar jaz Američanov ne obsojam, njih pač zanimajo rezultati raziskave in pri nas bodo do njih prišli na najcenejši način, saj so Belokranjci pristali, da bodo zastonj njihovi poskusni zajci. Nadalje: PCB bodo izplavili kakim dvajsetim ljudem. V Beli krajini je s PCB prekomerno obremenjenih kakih
5.000 ljudi. Kaj bodo z ostalimi 4.980? Bodo vse najmanj po en mesec savnali po Hubbardovi metodi? Sicer pa, če mi kdorkoli dokaže, da gre pri vsem tem za zdravljenje, ne pa za golo raziskovalno nalogo, sem pripravljen za čim hitrejše in učinkovitejše zdravljenje Belokranjcev, Obremenjenih s PCB, dve leti prispevati po tretjino svojega osebnega dohodka.«
NEVARNO HUJŠANJE
In kakšno terapijo zagovarja v zvezi s PCB dr. Limani? »Seveda je prvi pogoj prekinitev vnosa PCB v človeški organizem. To je v veliki meri že narejeno, o čemer govore tudi močno znižanje vrednosti te snovi v krvi ljudi v letih 1984 do 1987. Na srečo ti podatki kažejo tudi, da je narava sama poskrbela za najbolj učinkovit in najmanj škodljiv način spontanega izplavljanja PCB iz telesa. Hvala bogu, zame se problem PCB v Beli krajini rešuje na veliko bolj učinkovit in manj boleč način, kot sem v začetku pričakoval. Dejstvo je, da zdravila za PCB ni, veliko pa ljudje sami lahko pripomorejo med tem, ko telo spontano izplavlja PCB, z zdravim načinom življenja. Predvsem naj se izogibajo pitju alkohola, kajenju, uživanju mesa, pečenega na ražnju, hranijo naj se z zdravo in z vitamini bogato hrano, sadjem, zelenjavo, mlekom in mlečnimi proizvodi, priporočam jemanje vitaminskih preparatov. Če se le da, naj poljščin, sadnega drevja in vinogradov ne škropijo. Pri tem pa bi jim družba morala nadoknaditi manjši pridelek. In pa, kar je še posebej pomembno, hujšanje je zelo nevarno.« To je menda edino, s čimer dr. Limani soglaša z zagovorniki Hubbardove metode, ki hujšanje tudi izrecno prepovedujejo. S hujšanjem človek pospešeno izgublja maščevje in tam naloženi PCB hitro in v visokih koncentracijah prehaja v kri. »Poleg tega je treba stalno in redno meriti vsebnost PCB v najbolj rizični skupini ljudi, v vodi, zraku, tleh, rastlinah in živilih, ljudi sproti in natančno seznanjati, jim svetovati in jim tudi materialno pomagati, če se izkaže, da so zaradi vseh teh ukrepov materialno prikrajšani.«
Morda bodo tudi ta stališča, pogledi in teorija dr. Li-manija nasprotovanja. Proti temu črnomaljski zdravnik nima nič, samo da so strokovno podprta s preverljivimi podatki. Ne pa, kar ga je kot človeka doslej najbolj prizadelo, da ga hočejo njegovi nasprotniki prokazati kot političnega nasprotnika, ki je povrhu vsega še albanske narodnosti. To je najbrž v današnjih razmerah učinkovito, a zato še toliko bolj moralno zavrženo početje.
ANDREJ BARTELJ
Prihodnjič: Primer Anice Krašna
SO
BELOKRANJCI
AMERIŠKI
POSKUSNI
ZAJČKI?
Prejšnji teden je na pospešeno izplavljanje PCB (po-hkloriranih bifenilov) v Rogaško Slatino odšla prva skupina osmih delavcev iz semiške Iskre. Izplavljanje poteka po isti metodi, po kateri so PCB lani v Ameriki lzPlavljali Anici Krašna, in ki je znana kot Hubbardova metoda. Tudi v Rogaški Slatini izplavljanje vodijo Američani, s slovenske strani pa je pri vsej zadevi še posebej angažiran dr. Žiga Tretjak z Univerzitetne gastroen-terološke interne klinike, ki deluje v okviru Univerzitetnega kliničnega centra. Dr. Tretjak je Krašnovi lani tudi izposloval izplavljanje PCB v Ameriki. Izplavljanje v Rogaški Slatini — tej skupini naj bi sledila še ena — poteka v okviru raziskovalne naloge, ki jo delno financira raziskovalna skupnost Slovenije, delno pa ameriška inštitucija, ne pa kot zdravljenje, kakor je bilo mišljeno se aprila letos.
Velik nasprotnik pospešenega izplavljanja PCB po tej metodi je dr. Burhan Limani, zdravnik iz črnomaljskega zdravstvenega doma. »Pospešeno izplavljanje PCB je zločin proti zdravju teh ljudi!« trdi dr. Limani. »To ni zdravljenje, je pa lahko raziskovalna naloga, ljudje, ki so pristali na izplavljanje, pa ne bolniki, ampak nekakšni poskusni zajci, ki so na to prostovoljno pristali. Vprašanje pa je, če se ti ljudje zavedajo možnih škodljivih posledic te metode za svoje zdravje.« Ker so dr. Limanija doslej že večkrat skušali odpraviti kot podeželskega splošnega zdravnika, ki poleg tega dela še v obratni ambulanti semiške Iskre, nekaj najosnovnejših podatkov: 36-letni Burhan Limani je medicino študiral v Zagrebu, po diplomi delal kot znanstvenik na Inštitutu Rudjer Boškovič v Zagrebu, pred osmimi leti magistriral in pred štirimi leti doktoriral s področja imunologije in terapije tumorja, se pravi s področja kance-rologije. V črnomaljskem zdravstvenem domu je zaposlen od junija 1980, skupne delovne dobe ima enajst let. T udi sedaj je zunanji znanstveni sodelavec Inštituta Rudjer Boškovič, njegovo znanstveno delo je v krogih svetovno znanih znanstvenikov s tega področja zelo dobro ocenjeno, večji del objavljen v priznanih znanstvenih časopisih v svetu. Tako po številu objavljenih del kot po udeležbi na svetovnih kongresih že dalj časa izpolnjuje pogoje za univerzitetnega profesorja.
PCB V JUGOSLAVIJI NI NEVAREN
»O PCB in njegovih toksičnih in kancerogenih učinkih sem precej vedel, še preden sem prišel v Črnomelj. Ko se je problem PCB pojavil v Semiču, so vsa laboratorijska in klinična raziskovanja potekala mimo lokalne zdravstvene službe in seveda tudi mimo mene, vodil jih je Republiški inštitut za medicino dela, prometa in športa iz Ljubljane. Konec leta 1984 sem predstojniku tega inštituta prof. Samu Modicu ponudil, da bi sodeloval, vendar je prof. Modic to zavrnil, češ da je njihov inštitut edini pristojen, da reši to vprašanje in da se moramo mi, lokalni zdravniki, ravnati po njihovih navodilih. V začetku letošnjega leta je inštitut poslal poročilo o zdravstvenem stanju 142 delavcev Iskre Semič, ki so bili bolj ali manj obremenjeni s PCB, jaz kot tovarniški zdravnik pa sem bil poverjen, da vsakemu posebej pojasnim obseg in naravo njegove bolezni, kar sem tudi storil, čeprav sem to obvezo nerad prevzel, tako rekoč po službeni dolžnosti. S tem pa sem dobil tudi možnost, da podatke podrobno analiziram.«
Msr;tV0 PG5 V kr;; nSjuoij izposiavijene skupine, se pravi impregnerjev v semiški Iskri, kažejo, da se je vsebnost PCB v krvi v letih 1984 do 1987 močno zmanjšala. Pri pacientu, ki je imel leta 1984 2200 nanogramov PCB v mililitru krvi, ga je bilo leta 1987 samo še 32 nanogramov, pri drugem je vsebnost PCB padla od 950 na 32, pri tretjem od 820 na 27, pri četrtem od 492 na 9 itd. Po ameriških normah je zgornja še dopustna meja 4 nanograme na mililiter krvi, jugoslovanskih norm za to ni, ker PCB sploh ni na spisku nevarnih oziroma strupenih snovi. »Ti podatki kažejo, da telo spontano izloča PCB, o čemer govorijo tudi podatki iz svetovne literature, po katerih se v letu dni spontano izloči 80 odst. PCB iz organizma, če seveda človek ne prihaja več v stik z njim.« Dr. Limani je zbral okoli 5000 strani tuje, predvsem ameriške strokovne literature o PCB. Dinamiko spontanega izločanja PCB iz organizma najbolj rizične skupine impregnerjev je Limani grafično prikazal in dostavil strokovnemu kolegiju črnomaljskega zdravstvenega doma. Na njihovo in pobudo semiške Iskre ter vodilnih družbenopolitičnih dejavnikov črnomaljske občine je dr. Limani kot nepovabljen aprila letos sodeloval na seji strokovnega konzilija, ki mu je predsedoval republiški minister za zdravstvo dr. Dinko Leskovšek, in tu posredoval svoje ugotovitve in mišljenje o terapiji, posebej o terapiji po Hubbardovi metodi. Na tem sestanku je bil dr. Limani imenovan za člana republiškega konzilija za PCB ter poverjen za določene raziskave. »Vseskozi me vodi le ena misel: pomagati Belokranjcem in preprečiti še večjo nesrečo v zvezi s PCB, nikakor pa ne želja po novem raziskovalnem delu, kot bi mi nekateri radi podtaknili. Meni to ni potrebno, imam magisterij in doktorat!«
NEVARNA JE VSAKA KOLIČINA
Raziskave kažejo, da je danes s PCB obremenjen tako rekoč ves svet. Sledi te nevarne snovi so našli tako v polarnem medvedu kot v puščavskih pticah. PCB ni samo v kondenzatorjih, je tudi v škropivih, premazih za les, avtomobilskih zavorah, nekaterih kozmetičnih preparatih, trakovih za pisalne stroje itd. »V manjših koncentracijah se PCB danes ne more nihče izogniti. Po ameriških normativih je, kot rečeno, najvišja dopustna meja 4 nanograme na mililiter krvi. Vendar so norme stvar presoje, dogovora, z zdravstvenega stališča pa je škodljiva in nevarna tudi najmanjša količina
L. Ron Hubbard
DIANETICS
The Modern Soienee of Mental Healtb
PCB v organizmu. Kot kancerolog ne morem dopuščati neko toleranco. Vsak organizem je po svoje občutljiv in nekdo lahko brez večje škode prenese visoke koncentracije, pri drugem pa že veliko manjše povzročijo zdravstvene težave, v končni posledici raka in smrt. Potencialno nevarna je že ena sama molekula PCB v organizmu. Vendar PCB je tukaj, v Semiču in Beli krajini še posebej, to je dejstvo, ki ga ne moremo ukiniti. To je tako, kot bi padla atomska bomba. Posledice so tu in mi si moramo prizadevati, da jih čim hitreje in čim bolj učinkovito odpravimo. Vprašanje krivde in odgovornosti pa se zastavlja na drugi ravni.«
In ravno pri odpravljanju teh posledic se dr. Limani razhaja z drugimi strokovnjaki, zlasti z dr. Tretjakom. Poenostavljeno povedano, gre za to: ko PCB pride v organizem, ga ta kot tujek začne izločati. Če pa ga prihaja več, kot ga je telo zmožno sproti izločati, ga iz krvi deponira v maščevju, od tu pa ga telo preko krvi v takih količinah, ki so zanj najmanj škodljive, počasi izloča. Največ, okoli 70 odst., ga izloči s krvjo in blatom, ostalo z vodo in znojem. V prvi vrsti je seveda treba prekiniti
vnos PCB v organizem. Kot kažejo podatki, se koncentracija v krvi močno zmanjša, v letu dni za okoli 80 odst. »PCB v maščevju pa ni nevaren in se na najmanj škodljiv način spontano izloča iz organizma,« trdi dr. Limani. »Pri pospešenem izplavljanju po Hubbardovi metodi — gre za enomesečno savnanje po več ur na dan — pa se PCB, ki je bil dotlej nenevarno deponiran v maščevju in od koder seje počasi in na za telo najmanj škodljiv način izločal, sprošča in na hitro v veliki koncentraciji pride v kri in povzroči akutno intoksikacijo (trenutno zastrupitev) z notranjim PCB. Po podatkih se pri vsakem izplavljanju po Hubbardovi metodi iz telesa izloči okoli 50 odst. PCB.
JETRA SO GLAVNA TARČA
Verjamem, da se ga pri savnanju večina izloči skozi kožo* Vendar se PCB pospešeno izloča še tri mesece po končanem pospešenem izplavljanju, se pravi brez pospešenega znojenja. Kako se pa takrat izloča? Preko krvi in takrat velike koncentracije PCB v krvi obremenjujejo notranje organe, zlasti jetra, ki so glav-
Nemarščina
SCURKI
NISO
OSVOJILI
TREBNJEGA
Zaradi nehigienskega odlaganja komunalnih in drugih odpadkov ter izredno ugodnih vremenskih razmer so se na osrednjem smetišču v Trebnjem izredno močno razmnožili ščurki. Z odlagališča so se množično razlezli po travnikih, njivah, gozdu, in kar je najhuje — vdrli so tudi v hiše v Peklu, Prapročah, v Klemenčičevi in Jurčičevi ulici, skratka, ščurki so prodrli na prag mesta. Gre za malega ščurka (Blattela germanica). V zgradbah so ti ščurki najbolj pogosto tam, kjer je hrana: v kuhinjah in shrambah. Aktivni so ponoči. So občutljivi na mraz, zato se v hladnih dnevih skrivajo na toplih mestih: v bližini peči, radiatorjev in pod. Pri hrani niso izbirčni, če je ni, jedo tudi usnje, tkanine, slike, knjige itd. Lahko prenašajo hude črevesne nalezljive bolezni.
Številni Trebanjci so ob nenavadno množičnem napadu milijardne vojske vsiljivih insektov na njihove domove najprej pomislili, od kod prihaja ta golazen in kako seje čimprej znebiti, še zlasti potem, ko so zvedeli, da podobne invazije ščurki še niso uprizorili nikjer pri nas. Krajani prizadetega območja so že v začetku avgusta opazili presenetljivo hitro razmnoževanje ščurkov na odlagališču odpadkov v Peklu, ki so naglo prodirali v okolico. Komunala Trebnje je 21. avgusta obvestila Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto o nadlogi na smetišču. Po izjavah delavcev tega zavoda so še isti dan prišli pogledat, kaj se dogaja v Trebnjem, in že tudi opravili prvo dezinsekcijo. Predstavnik Komunale Jože Brate v poročilu o stanju na komunalni deponiji, ki ga je GKP tozd Komunala poslala na trebanjsko občino 29. septembra, piše, da so »predstavniki zavoda prišli 24. avgusta na odlagališče in ugotovili, kakšno je stanje, izvedli nekaj eksperimentov in povedali, da bo ta mrčes težko zatreti in da bo to drag poseg. Pozneje, 3. septembra, so izvedli dezinsekcijo na celotni deponiji, vključno na veterinarski postaji in bližnji gradbeni baraki. To so ponovili še 14. septembra v enakem obsegu kot prej. Po tej intervenciji smo ugotovili, da ni nikakršnih znakov oziroma premikov na boljše. Obvestil sem Zavod za socialno medicino in higieno (tovarišico Lapajne) in ji pojasnil, da zatiranje ščurkov ni nič kaj učinkovito. Dogovorila sva se, naj čimveč odlagališča prekrijemo z zemljo in tako zmanjšamo življenjski prostor ščurkom. Dovažali smo zemljo štiri dni z dvema kamionoma iz spodnje jame na plato deponije. Prekrili smo pretežni del deponije, tako da je ostalo samo čelo odprto, kar je bilo potrebno za vsakodnevni odriv odpadkov. Tako pripravljeno deponijo smo ponovno strupili 22. septembra v prisotnosti sanitarnega inšpektorja.« Toliko podrobno iz pisma Komunale zgolj zato, ker se poročilo Komunale in besede predstavnikov omenjenega zavoda o hitrosti in učinkovitosti ukrepov zoper invazijo ščurkov dokaj razlikujejo.
SMETIŠČE NIMA USTREZNIH DOVOLJENJ
Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje je 23. septembra na zahtevo komunalnega in sanitarnega inšpektorja Rudija Škofa sklical sejo odgovornih organov. Po poročilu inšpektorja in predstavnika omenjenega novomeškega zavoda se
ščurki z osrednjega smetišča izredno hitro širijo v okolico. Ljudje so jih opazili v stanovanjskih hišah in drugih objektih tudi 500 metrov proč od smetišča. Ob smetišču je manjše naselje Romov, kjer so se ščurki množično naselili, Romi pa so jih ob pobiranju odpadkov razširili v okolico odlagališča. Upravljalec deponije Komunala je prvič obvestilo o pojavu ščurkov v drugi polovici avgusta. Zavod za socialno medicino in higieno je opravil že štiri dezinsekcije, vendar ni bilo pravih rezultatov.
Ko so si odgovorni po omenjeni seji še ogledali odlagališče in bližnjo okolico, so ugotovili, da je invazija ščurkov takšna, da je treba poklicati na pomoč občinski štab za civilno zaščito. Na štabu so družno s predstavniki novomeškega zavoda, sanitarne inšpekcije, mmce in organov za notranje zadeve, trebanjskega izvršnega sveta, gasilcev in Centra za socialno delo poudarili, da na deponiji doslej še ni bila nikoli opravljena dezinsekcija. Odlagališče nima ustreznih dovoljenj, niti niso bile opravljene raziskave, ali je pod deponijo podtalnica. Pri polivanju s strupi oziroma izvedbi kemičnega bloka je nevarnost, da pri padavinah snov pronica v bližnji potoček in dalje v Temenico. Škropivo je izredno drago, ravno tako delo zavoda, zato tozd Komunalo skrbijo veliki stroški, še zlasti zato, ker nima jamstva, da bo škropljenje zavoda dejansko učinkovito in da bodo stroški upravičeni.
V OGNJU SO SE CVRLI ŠČURKI IN PODGANE
Občinski štab za civilno zaščito je ocenil, da so razmere izredno kritične. Zaradi močnega vetra so akcijo čiščenja okolice smetišča in uničevanja ščurkov tudi s požigom samega odlagališča, kjer je leglo ščurkov, prestavili na naslednji dan, to je 24. september. Tako je ves četrtek organizirano potekala akcija pripadnikov specializiranih enot civilne zaščite, gasilcev iz Trebnjega in Ponikev, delavci Komunale in zavoda pa so ponovno opravili dezinsekcijo smetišča in bližnje okolice. Gasilci so dežurali vso noč, da bi obvarovali gozd v neposredni soseščini smetišča.
»Če ne bi smetišča zažgali, bi drugo leto morali Trebnje evakuirati! Ko je delavec Komunale s kombi-nirko odprl čelo smetišča je bil ves iz sebe, ko je opazil na milijarde ščurkov. Bili so kar sprijeti v večje kape. Ko je začelo gomazeti po travi, smo jo začeli zažigati z
zmesjo bencina in nafte. Porabili smo ga okrog 1000 litrov. Ob ščurkih smo uničili tudi ogromno podgan. Inšpektor Škofje komentiral, daje bila to doslej najučinkovitejša deratizacija na smetišču. Potek akcije smo posneli z videokamero in imamo dokaz, kako smo se lotili uničevanja ščurkov. In tudi govorice, da smo z zažigom smetišča povzročili množičen beg podganje navadna laž,« trdi sekretar občinskega sekretariata za ljudsko obrambo v Trebnjem Jure Žlajpah. Ni držal rok križem ob nevarni akciji, med požigom kupov smeti so eksplodirale tudi številne stekleničke raznih sprejev. Dva »projektila« sta Žlajpaha tudi zadela, a k sreči brez hujših posledic. Seveda pa tudi zažiganje z bencinom ni ravno varno početje. Morda so tudi zato Trebanjci celo razmišljali, da bi poklicali na pomoč metalce plamena JLA.
Trebanjski izvršni svet je na izredni seji pohvalil občinski štab za civilno zaščito za hitro, učinkovito akcijo in pravilne odločitve glede uničevanja ščurkov. Sklenil je, daje treba vsem občanom v bližini smetišča brezplačno razdeliti sprej Biokill in navodilo za uničevanje in preprečevanje širjenja ščurkov. Komunali je občinska vlada naložila, da čimbolj zoži čelo deponije in da mora čelo vsak dan zasipavati z zemljo. Za romsko družino ob smetišču bodo poiskali primernejše bivališče. S traktorskimi škropilnicami so 26. septembra ponovno škropili smetišče in okolico. Ljudem so dali tudi škropilo Cybolt — svetoval ga je novomeški zavod — da so si s svojimi škropilnicami pomagali okoli svojih domačij. Trebanjce je naslednje dni zajela prava panika. Mnogi so klicali na štab civilne zaščite in tja tudi prišli po nasvet, pomoč. Štab je opozoril lekarno in Državno založbo, da morajo nabaviti lepljive trakove. Z njimi so ljudje opasali svoje domove, da bi ščurkom preprečili prodiranje s tal.
PROTEST, PROTESTI
Prizadeti krajani so poslali protestno pismo krajevni skupnosti Trebnje pa tudi'republiškemu komiteju za varstvo okolje in republiškemu sanitarnemu inšpektoratu. »Vsako zavlačevanje korenitega posega pomeni povečanje ogroženega prostora in s tem dodatne stroške. Občinsko odlagališče odpadkov ne more biti v naslednjem kraju. Katastrofa je tudi rezultat nepremišljeno izbrane lokacije za odlagališče odpadkov. Zato zahtevamo takojšnjo prestavitev smetišča in ureditev
okolice,« med drugim terjajo ogorčeni krajani. Seveda zahtevajo, naj odgovorni poskrbe, da takoj pogasijo odlagališče odpadkov, med njimi tudi tehnoloških in industrijskih, ki ogrožajo zdravje krajanov, predvsem otrok. Delegati v občinski skupščini so na skupni seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela 30. septembra, na kateri je župan Nace Dežman predlagal kot dodatno točko poročilo o preprečevanju invazije ščurkov, ugotovili, daje zdajšnja lokacija smetišča v nasprotju s pogoji, ki jih določa zakon za ravnanje z odpadki, saj ogroža človeško zdravje in počutje, naravne vire, videz naselja, higieno kraja itd. Delegacija KS Trebnje je zahtevala odgovor na naslednja vprašanja: Kakšen je status smetišča v Trebnjem? Ali gre za potrebe krajevne skupnosti ali občinsko odlagališče? Zq “atpra odpadke je namenjeno — ali tudi za industrijske tehnološke odpadke, ki ijS PC m"SnjL! krajanov ne sodijo?
OMOTIČNE DOMAČE ŽIVALI
Zahteva KS Trebnje, da izvršni svet resno prouči stanje in takoj prične postopek za določitev na drugi primernejši lokaciji, gre na roko prizadevanjem izvršnega sveta, da bi poiskali novo odlagališče, kajti to je tudi v občinskem srednjeročnem načrtu. Zatika pa se seveda pri denarju. Predsednica komiteja za gospodarstvo Jožica Strmole je povedala, da so dobili Smeltovo ponudbo, a bi samo za dokumentacijo, ki bi jo izdelal v osmih mesecih, Smelt rad milijardo starih dinarjev. Komunalna skupnost tega bremena ne bi prenesla. V nekaterih občinah imajo denar za razširjeno reprodukcijo vračunan v ceno odvoza smeti, zato' utegnejo tudi Trebanjci kreniti po tej poti. Toda ta bi bila le predolga za močno načeto potrpljenje ljudi.
V časunajvečje invazije ščurkov na T rebnje so tehtali, ali zažgati smetišče ali postaviti kemični zid, in odločili so se za manjše zlo. Hidrogeološke raziskave niso bili opravljene, in čeprav je za smetišče stekel lokacijski postopek in je na osnovi lokacijskega zapisnika republiški sanitarni inšpektorat dal ugodno mnenje, bi morda tudi po nadaljnjem postopku smetišče dobilo zeleno luč. Toda zaenkrat drži, da je to bolj »na črno« zgrajeno smetišče, ki je v zadnjem času po poprejšnji prislovični neurejenosti skočilo med podobnimi deponijami na Dolenjskem po urejenosti kar na 2. mesto. In če se je že tu zgodila katastrofa s ščurki, kaj šele lahko pričakujejo v drugih krajih, se sprašujejo ljudje.
KAJ BO SPOMLADI?
Jože Lindič iz Pekla, Božo Bec iz Klemenčičeve ulice, Fani Sitar, Jože Marn, Slavko Rogelj in Božo Kravcar iz Praproč so le imena nekaterih krajanov, ki so močno jezni zaradi ščurkov, ki so poglavitna nadloga, čeprav govorijo tudi o povečanem pritisku podgan in zasmrajenem, nezdravem zraku. Nekateri so tako jezni, da že izjavljajo, da bodo ščurke občutili tudi tisti, ki so odgovorni za nevzdržne razmere. Krajani pravijo, da so po škropljenju s Cyboltom domače živali, predvsem psi in mačke, nenavadno omotočeni, bruhajo. Neki psiček je v tem času tudi poginil, a ne vedo, zakaj. Ljudje menijo, da jim je od vseh ukrepov še najbolj pomagalo vreme, nenadna ohladitev, ki je vsaj začasno odgnala golazen od hiš, po nekaterih ocenah je dobršen del ščurkov poginil od mraza. Kaj bo prinesla spomlad, nihče ne ve. Kot pravi diplomirani biolog in ekolog Tomaž Savelj z novomeškega zavoda za socialno medicino in higieno so opravili šest dezinsekcij, lahko bi jih tudi deset, a ne bi kaj dosti pomagalo, če bi ena sama hiša stala ob strani pri zatiranju trdoživih insektov. Ljudje so zaradi škropljenja ob precej vrtnin, saj je karenčna doba Cybolta 42 dni. Kmetje se sprašujejo, ali naj sploh kosijo tretjo košnjo, če pa bi lahko zanesli s krmo domov tudi ščurke ali strup. Gotovo bo na javni tribuni v sredo, 7. oktobra, ob 18. uri v Domu kulture v Trebnjem vsaj tako živahno, kot je bilo na tisti o azbestu. Ščurki namreč zelo skrbijo tudi druge krajane. »Smo sposobni to golazen omejiti?« je vprašal delegat z Mirne na zadnji seji občinske skupščine v Trebnjem.
PAVEL PERC
g SNOVNA ŠOLA 29. OKTOBER MARJETA
razpisuje
prosta dela in naloge
2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA
za določen čas, s polnim delovnim časom — nadomeščanje delavk med porodniškim dopustom
Pričetek dela: — 1.11.1987 in — 8. 2.1988
Pogoji: na razpisana dela in naloge se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu o OŠ in imajo končano PA. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev 8 dni po objavi razpisa na naslov Osnovna šola 29. oktober Šmarjeta, 68220 Šmarješke Toplice.
O izidu razpisa bodo obveščeni v 8 dneh po izteku roka za prijavo.
767/40-87
SALON POHIŠTVA
Lesna industrija Idrija n sol o 65281 Spodnja Idrija
KAKO DO NOVE SPALNICE ALI SAMSKE SOBE?
STARO ZA NOVO
informacije:
LESNA INDUSTRIJA IDRIJA tel. 065/71-266, 71-267
vsak dan od 8 —18. ure, tudi v soboto in nedeljo!
5SIZU
Komisija za delovna razmerja SREDNJE SOLE TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE BORIS KIDRIČ
Ul. Milke Šobar 30 68000 NOVO MESTO
razpisuje
prosta dela in naloge
UČITELJA STROJNIH STROKOVNIH PREDMETOV — dipl. ing. strojništva
Delavcu bo dodeljeno trisobno družinsko stanovanje.
Naša šola je nova, sodobno opremljena, učitelji imajo možnost strokovnega izpopolnjevanja in povezovanja z DO materialne proizvodnje.
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim delom treh mesecev.
Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa.
Vsi, ki se bodo prijavili, bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav.
773/40-87
Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n.sol.o. TOZD Konfekcija Kočevje, n.sol.o.
Kočevje, Ljubljanska 7a
Razpisna komisija pri dšiSVSkem SVetU TQ?D Konfekcija Kočevje
razpisuje dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — VODJA TOZD KONFEKCIJA KOČEVJE
Kandidati morajo poleg zakonskih izpolnjevati še naslednje pogoje:
a) višja izobrazba tekstilno-konfekcijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj,
b) srednja izobrazba tekstilno-konfekcijske smeri in 4 leta delovnih izkušenj,
c) vsaj pasivno znanje nemškega jezika,
d) ustrezne moralno-politične kvalitete, ki se kažejo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov, v razvitem čutu odgovornosti do dela in delovnih ljudi in v osebni poštenosti.
Izbrani delavec bo razporejen na razpisana dela in naloae za dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe ter dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po dnevu objave razpisa na naslov: Vezenine Bled, Kajuhova 1, Bled.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sprejemu odločitve.
OBVESTILO
Telefonske naročnike obveščamo, da bomo dne 9. in 10. 10. 1987 naročnike avtomatske telefonske centrale Mokronog priključili na novo centralo.
Večini naročnikov centrale Mokronog bodo spremenjene tudi telefonske številke. Nove klicne številke so na razpolago v službi informacij 988.
V času priključitev naročnikov na novo centralo se bodo pojavljale motnje in občasne prekinitve prometa. Prosimo za razumevanje.
PODJETJE ZA PTT PROMET NOVO MESTO 770/40-87
Avto-moto društvo Novo mesto
objavlja
licitacijo
za prodajo stanovanjske prikolice TIP 400.
Licitacija bo 13. 10. 1987 ob 16. uri pred zgradbo AMD na Ljubljanski cesti 8/b (za bencinsko črpalko). Interesenti morajo pred pričetkom položiti 10-odstot-no varščino.
769/40-87
PRODAJTE STARO — KUPITE NOVO KJE?
»Šiviljstvo in komisijka prodajalna — salon Nitka«
Pod Trško goro 34
783/40-87
Slovenija
L->/ Moja dežela
rakšen Je pogled iz Starega grada na Veliko Kladušo. Pred manj kot 20 leti je bila to vas, skozi katero ob vsakem manjšem dežju liti s konjsko vprego nisi mogel.
uradbišče Starega gradu je videti, Kot bi ga zdaj zdaj zapustili delavci, ki se bodo vsak čas vrnili nazaj na delo. To še ne bo kmalu. Nekateri se celo boje, da bo 16 paviljonov z gradom postalo spomenik nekemu času.
Afera Agrokomerc
Ko smo se konec minulega tedna odpravljali v Veliko Kladušo, so nekateri zmajevali z glavami, češ čemu ta pot, ko pa smo o Agrokomercu in Fikretu Abdiču slišali že toliko, ko so zgodb o dogajanjih v mestu tik ob hrvaško-bosanski meji domala vsakodnevno polni tudi drugi časopisi. Toda Veliko Kladušo moraš resnično videti in doživeti, spoznati je žal v enem dnevu ne moreš, in potem se zaveš, daje vse tisto, kar si o njej videl ali slišal po odkritju menične afere v Agrokomercu, le skromen drobec v mozaiku neštetih usod, vse po vrsti pa so prepletene z imenom sozda, ki je tej krajini v zadnjih dveh desetletjih prinesel neverjeten napredek, žal pa z njim tudi sramoto, ki se je ne da oprati. Le malo je bilo primerov, ko smo se domov vračali s tako vtisov, izjav in spoznanj polno beležnico, čeprav v Veliki Kla-duši velja, da novinarsko pero in fotografski aparat tam nista zaželjena. Odkar je prišla v javnost umazana igra z menicami, se tamkajšnji prebivalci izogibajo pogovorom z novinarji, zato imajo svoj prav. Eden izmed delavcev v Agrokomerčevi valilnici, ki kot mnogi drugi ni hotel biti imenovan, nas je sprva takole zavrnil: »Zakaj nas nadlegujete, zakaj drezate v afero? Pišete o Abdičih, Pozdercin, se sprašujete, koliko Fikretov ali Flamdij še imamo, nihče pa ne pride med nas delavce, da bi slišal naš glas, da bi videl, kje in kako živimo. Delate tako kot tisti v CK ZK BiH. Celih šestnajst ur je republiško partijsko vodstvo razpravljalo o aferi Agroko-merca, ugotavljalo, česa je Fikret kriv, toda o usodi nas delavcev na plenumu CK ZK BIH ni nihče črhnil niti besede. Za delavce v tem trenutku ni važno več, ali je Fikret kriv in ali bo odgovarjal, za nas je ta čas odločilno vprašanje, kako preživeti. O tem pa ni v tisku skoraj nič.«
Pa so se sčasoma tudi ljudje mehčali, ko so videli, da se zanimamo za njihovo usodo. In šele ko so odprli svoja srca, ko so se prepustili čustvom, je privrela na dan vsa kruta in tragična resnica. Ob vznožju Korduna so od nekdaj živeli hrabri in kleni ljudje, ki so pokončno prestali nešteto trpljenj, ki niso dali nikomur, da bi se naslajal v njihovi nesreči. Tudi danes je tako. Na vprašanje, kako živijo, ko pa že poldrugi mesec niso prejeli plače, ko v trgovinah še zmeraj primanjkuje sladkorja, pralnega praška, ko ne vedo, ali bodo jutri še v službi, ponosni odvrnejo: »Bomo že kako, preživeli smo že hujše čase.« Da bi od njih izvedel kaj več, ti morajo zaupati, poskusiti moraš postati del njih.
»ŽE LANI SEM SE HOTEL IZSELITI«
Hasica Gračanin je prav na dan, ko smo obiskali Veliko Kladušo (1. oktobra — op. p.), prekinil z delom v tamkajšnjem Saniteksu. »Nobene zveze nimamo z Agrokomercem, razen te, da smo v istem kraju, a kot da smo tudi mi del tega sozda, posebej zadnja leta, ko so suspendirali direktorja Muhameda Talakiča, človeka, ki je bil edini in zadnji, ki je v Kladuši karkoli upal povedati Abdiču in njegovim v obraz. Zato je tudi moral oditi. Že lani sem se hotel izseliti iz Velike Kladuše, prodati hišo, a zaradi družine tega nisem storil. Delo sem si sedaj našel v sosednji Hrvaški, v Vojniču. Težko je tujcu opisati vse, kar se je doslej dogajalo v Veliki Kladuši. Delavci so bili zmeraj brez besede. Ko so k nam v Saniteks na partijske sestanke prihajali ljudje iz komiteja, smo morali biti tiho, če si se oglasil, so te takoj pobili. Tudi v Saniteksu je veljala Abdičeva beseda. Ali si bil tiho ali si moral oditi, vrsta čakajočih za delo je bila dolga. Sicer pa se je stanje od prvih dni po aferi nekaj spremenilo. Preskrba se je izboljšala, vsaj mleka in kruha je dovolj, včeraj pa so v Saniteksu, kjer dela moja žena, s pomočjo najetih kratkoročnih posojil s polme-sečno zamudo razdelili osebne dohodke KgliKor Y?m, jih v Agrokomercu še nekaj časa ne bodo.« Pogovor z Gračaninom je tekel ob glavni cesti pred Veliko Kladušo, radovednost pa je tja privedla tudi Ismeta, ki svojega priimka ni hotel izdati. »Na davkariji v Veliki Kladuši imamo še nekaj neporavnanih računov in bojim se, da me, če bodo videli moje ime v časopisih, zaj... Povem vam lahko, da se v Veliki Kladuši ne da živeti, sam sem že pred izbruhom afere poiskal delo na Hrvaškem. Vsa sreča. Vi tega, kar se dogaja tukaj, ne boste nikoli razumeli. Slovenija je za nas Amerika.«
NA ČIGAVI STRANI JE MLADINSKI PREDSEDNIK?
Prispemo v Veliko Kladušo in se ustavimo na Trgu bratstva in enotnosti. Običajna dopoldanska gneča po ulicah, malce nenavadno je le, da domala vsak krajan drži v rokah časopis. Popularnost jim ne godi. Stopimo v največjo stavbo z napisom Robna kuča. Kruha in mleka je na policah dovolj, ni pa sladkorja. »Tudi pral-
nega praška nismo dobili že vsaj tri tedne,« pove prodajalka ob pultu, ki pa, ko vidi fotografski aparat in beležnico, umolkne. Na ulici sprašujemo po sedežu občinske mladinske organizacije. Domala 70 odstotkov zaposlenih v Agrokomercu je mladih, poleg tega je občinska organizacija mladih ob izbruhu afere edina v občini takoj zavzela ostra in konkretna stališča. Zadosten razlog, da skušamo navezati pogovor z mladimi. Iskanje ni bilo dolgo, kmalu smo v tesni sobici skupaj z Raso Hodžičem, predsednikom OK mladinske organizacije Velika Kladuša.
Sprva je ogorčen. »Poglejte, kaj so naredili v sarajevskem Svijetu, in vrže na mizo zadnje izdanje tega časopisa. V uvodu celostranskega zapisa o Agrokomercu in Veliki Kladuši stoji, da je taistega Raso Hodžiča na mesto predsednika mladinske organizacije
rln in Vnf CiU-,-,*	.1----------
pvzi n ih i in luč vii	i lf\l Ct nuuiiv/.	11IC31U	CUOCU
nika OK ZSMS Velika Kladuša je bil izbran drug kandidat,« piše sarajevski Svijet, »a ni bil po Abdičevi volji. Zato je slednji vsega uro ali dve pred pričetkom programsko-volilne konference postavil na to mesto svojega človeka in seveda uspel.« Hodžič to energično zanika in nam pod nos moli goro papirjev, ki kažejo demokratičnost postopka, s katerim je bil izvoljen. Naj o tem razsodijo drugi, Hodžič sam pravi, da bo zahteval posredovanje hrvaškega CK, toda po njegovih kasnejših besedah bi se vendarle dalo soditi, da ne gre za človeka, ki je naklonjen Abdiču.
KLADUŠI MANJKA 65 UČITELJEV
»Ne vem, kje naj začnem, zato bi vas najprej povabil na večerni odhod naše mladinske delovne brigade ,7 sekretarjev SKOJ1, ki bo jutri začela delati na akciji Tuz-la—Zvornik. V veliki dilemi smo bili, ali poslati svojo delovno brigado — denarja zanjo namreč ni, — o tem smo se posvetovali z republiškim vodstvom in nazadnje je obveljalo stališče, da na akciji sodelujemo. Nekaj simbolike je namreč v tem odhodu brigade v času po izbruhu Agrokomerčeve afere. Velika Kladuša potre-• buje sedaj pomoč cele Jugoslavije, sodelovanje teh 45 brigadirjev v Tuzli in Zvorniku pa naj bo pomoč Kladuše naši skupnosti.
Nihče ni mogel in še sedaj ne more predvideti vseh posledic, ki jih v velikladuško občino prinaša afera Agrokomerc. Malo se o njih piše,« se je vse bolj razgovoril Hodžič, ki — tudi to je rekel — na objektivnost slovenskih novinarjev še največ da. »Poglejte samo, kakšne zadrege imamo sedaj s prosvetnimi kadri! Lani smo pred pričetkom šolskega leta zaposlili 32 novih učiteljev, ob koncu šolskega leta, ko so pričele v javnost prodirati podrobnosti o obsegu izdaje nekritih menic v Agrokomercu, jih je 35 odšlo. Na naših osnovnih šolah je stanje sedaj alarmantno. V Cazinu, denimo, sploh ne poučujejo matematike, dopolnilnih izvenšolskih dejavnosti nikjer, vprašljiva je regularnost prosvetnega dela. Samo v velikokladuški občini, ki ima osem osnovnih šol, manjka nič več in nič manj kot 65 učiteljev. Kdo bo še sedaj po aferi sploh prišel k nam? In če k temu prištejemo še slabe pogoje za delo, nizke osebne dohodke, pomanjkanje stanovanj, potem je odgovor na dlani. Kako smo se lani mučili, da smo dobili tistih 32 učiteljev, zaradi afere pa so čez noč pobrali šila in kopita! Dosti bolje ni niti v srednješolskem centru, kjer danes manjka osem profesorjev. Predmetnik je zategadelj skrčen na minimum, poučujejo se le najpomembnejši predmeti. Za pomoč smo zaprosili republiško mladinsko konferenco, o tem problemu naj bi razpravljali na seji 6. oktobra (predvčerajšnjim — op. p.). Sicer pa ne le učitelji in profesorji, od nas bežijo vsi strokovnjaki, množično si iščejo zaposlitev v Karlovcu, Zagrebu, največ jih seveda sanja o Sloveniji.«
DELO DOMALA POVSOD STOJI
Dan pred našim obiskom so na koordinacijskem sestanku sedeli predsedniki občinskih konferenc ZSM v regiji. Zahtevali so, da se postavi natančna črta med
Hasica Gračanin j« tistega dne, ko smo obiskali Veliko Kladušo, prekinil z delom v Saniteksu. »Tudi v tej delovni organizaciji je veljala Abdičeva beseda. Že lani sem se hotel izseliti iz Velike Kladuše, a sem se zaradi družine premislil.«
tistimi, ki so za afero krivi, in nedolžnimi. Sedaj se dogaja, da hodijo velikokladuški klubi ali društva na športna ali kulturna srečanja, pa jih tam zasmehujejo, provocirajo, Agrokomerc so postali tudi oni. Po Hodžičevih besedah je bila glasna tudi zahteva o normalizaciji proizvodnje. Ne vemo sicer, s čim smo nanj napravili takšen vtis, toda iz mape je privlekel tudi pisanje z oznako »zaupno« in nam oddrdral, kakšno je bilo tistega dne (1. oktobra) stanje v Agrokomerčevih delovnih organizacijah:
»V DO Konditorska proizvodnja so veliki zastoji zaradi pomanjkanja embalaže, delovni organizaciji Akum in Pražarna kave sploh ne delata, v Delikatesi je dela vsega še za dan ali dva. Manjka pač surovin in reprodukcijskega materiala. Težave so tudi v Diskontu, dogovorjeno so imeli delo s ČSSR, a robe ne morejo izvozni, Ker jim manjka sieKiemc za emDaiazo. v aeiovm organizaciji za živinsko krmo delo stoji, zmanjkalo jim je koruze in soje, v Perutnini se je sicer zmanjšal pogin piščancev, a vprašanje, za koliko časa. Hrane je namreč še za vsega en dan, rezerve olja in nafte za ogrevanje zadoščajo za dva dni. Tudi v delovni organizaciji za poljedelstvo manjka pogonskih goriv in rezervnih delov, prav tako ni semenske pšenice, tako da je setev vprašljiva. Posebno poglavje so odnosi s kooperanti, saj za njihovo izplačilo manjka kar 580 milijonov dinarjev. V delovni organizaciji Transport je goriva še za en dan. Na desetine težkih tovornjakov stoji, na poti so le najnujnejša vozila.« In še nekaj stoji v tem zaupnem biltenu: težave imajo s tujimi novinarji, s sporazumevanjem, saj ni prevajalcev. Kadri so odšli za kruhom, v Veliki Kladuši ga zanje ni več.
TUDI MED MLADIMI KRAJE DRUŽBENIH SREDSTEV
»Še veliko je sklepov, ki smo jih sprejeli mladi,« nadaljuje Hodžič. »Eden je ta, da predlagamo republiški
i
Ibro Miljkovič, varnostnik na gradbišču veličastnega gradu rred Veliko Kladušo, koder je Fikret Abdič gradil reprezentančne objekte zase in svoje poslovne partnerje, je bil pred leti na delu v Sloveniji, od tod tudi njegova naklonjenost slovenskim časnikarjem. Bili smo edini, ki smo si lahko naselje Stari grad ogledali do vseh podrobnosti. Imeli smo kaj videti.
V
»Lanskega septembra smo v Veliki Kladuši zaposlili 32 novih učiteljev, z afero Agrokomerc jih je odšlo kar 35. Danes v občini samo za pouk v osnovnih šolah manjka kar 65 prosvetnih delavcev, potrebovali bi tudi 8 profesorjev v srednješolskem centru,« razlaga Raso Hodžič, predsednik OK ZSMH v Veliki Kladuši.
konferenci ZSM, naj zavzame stališče do ostavk. Slednjih ne bi smeli sprejemati, predno se ne pokaže politična in kazenska odgovornost posameznika, tako pa se danes dogaja, da se nekdo z ostavko, ki jo velikodušno sprejmemo, takšni odgovornosti izogne. Prav tako zahtevamo, da se preveri premoženjsko poreklo vseh, ki so vpleteni v afero Agrokomerc, da se pri volitvah opustijo vse zveze in prijateljstva, da pridejo na prava mesta pravi ljudje, ne nazadnje pa, da se izvede odločna diferenciacija v vseh družbenopolitičnih skupnostih. V mladinski organizaciji smo takšno delo že zastavili, rezultat pa je, da je 5 članov predsedstva koopti-ranih. Morda le še to, da naše osnovne organizacije sedaj vestno evidentirajo odtujevanje družbenega premoženja po drugih sredinah, kajti našli smo kar nekaj takšnih primerov. Naj omenim le zbiranje denarja -»o nr-aHnin miaHinckona rtoma v sosednjem kraju, ki pa
ni bil nikoli zgrajen.«
MIMO ABDIČEVE HIŠE NA STARI GRAD
Opogumljeni s takšno odločnostjo mladinske organizacije stopimo do stavbe družbenopolitičnih organizacij. T a je, vsaj zdi se tako, ob občinski zgradbi in sodišču edina v Veliki Kladuši, na kateri se ne šopiri napis Agrokomerca. Rezultat obiska je pičel. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Rasim Kantarevič je na sestanku, kot pojasni tovariš, ki nas odpravi že pred vrati, zaklenjena so tudi vrata občinskega komiteja ZK. Pa tudi če ne bi bila, pravi mimoidoča tovarišica, informacij ne bi dobili, saj jih predsednik daje le na tiskovnih konferencah. Zato se odločimo za nekaj drugega. Zapeljemo se proti turističnemu naseljli Stari grad, proti mogočnim razvalinam nekdanjega gradu na hribu nad Veliko Kladušo, ki gaje pred dvema letoma pričel obnavljati Fikret Abdič. Izziv je bil velik, kajti po tem, kar je bilo moč prebrati v drugih časopisih, se je pot novinarjev vselej končala pred veliko zapornico pred gradbiščem. Na križišču, koder vodi cesta naprej še do štirih hiš, bolje rečeno vil, za katere smo pozneje izvedeli, da pripadajo Fikretu Abdiču in njegovi družini, zavijemo po poti, o kateri pravijo, da je pozimi ogrevana, do gradu. Zapornica je spuščena, paznika pa nikjer. Fotoreporter to izkoristi in za vsak primer nekajkrat škljocne z aparatom. Kajti tisto, kar vidijo oči, je nepojmljivo. Radovednost ne da miru in mimo šestnajstih paviljonov, skoroda že izgotovljenih, grajenih v nadvse razkošnem stilu, stopamo naprej proti gradu, preoblečenem po Abdičevem okusu in zamisli. In priznati je treba, da je arhitektura nekaj veličastnega, Abdič in njegovi poslovni partnerji se v takšnem okolju gotovo ne bi dolgočasili. Pot takrat nenadoma prekine gramski glas s pištolo oboroženega varnostnika. Sprva je nezaupljiv, a že to, da smo iz Slovenije, ga je vidno omajalo. Pozneje smo izvedeli, zakaj. Možakar je bil namreč dolga leta zaposlen pri gradbenem podjetju v Grosupljem in to je bila tudi tista točka, na kateri smo gradili poznanstvo, ki nam je kmalu veliko pomagalo. Bil je celo v Novem mestu in ob naših govornih sposobnostih se je možakar omehčal do te mere, da nas je pospremil v za javnost skrivnostno naročje veličastnega gradu. Imeli* smo kaj videti. Mirno lahko zapišemo, da Jugoslavija, če bi dela na gradu dokončali, tako razkošnega objekta še nima. Pa morda ne le Jugoslavija. Naj bo dovolj, če zapišemo, da so tudi stene in tla v sanitarijah iz pravega marmorja. Kot na dlani pa je iz gradu videti tudi Veliko Kladušo z okolico.
SPOMENIK NEKEMU OBDOBJU
»Ne morete si zamisliti, kaj je bilo tu pred dvajsetimi leti,« pravi varnostnik Ibro Miljokovič, ki se je z nami že povsem spoprijateljil. »Zaradi blata ob dežju z vprežnim vozom nisi mogel skozi Veliko Kladušo. Pa poglejte danes! Vse to je naredil en sam človek, ki je začel z enim traktorjem in dvajsetimi ljudmi na farmi. In ta človek nam je danes nakopal toliko sramote, še huje pa je, da nas zaradi tega zaničujejo kar v Jugoslaviji. Pred dnevi je skupina naših šoferjev odšla v Vojvodino, kje; jim niti za gotovino niso hoteli dati goriva, izzivali so jih in žalili, celo pretepli sojih nekaj. Kaj imamo mi z afero, razen tega, da smo že mesec in pol brez plač. Ljudje jokajo, imajo pa štiri ali pet otrok, so brez zemlje, kajti večina ljudi, zaposlenih v Agrokomercu Je priseljenih, mnogi si sposojajo denartelo za kruh. Želijo drugam, najraje bi v Slovenijo. T udi pri nas doma je hudo. Zena ni v službi, s hčerko, ki dela v Agrokomerčevi valilnici, pa iz dneva v dan zaman čakava na plačo.«
pi-	iiri ♦rola rvHhrvrl rv> n radi l	co i •a*'"«
L/Ull laici uvc u■ ■ u uju wwi	ywiw m/ uotavt
na že izgotovljenih apartmajih z razbitimi tli. »Žalostno,« pravi Miljokovič,« ko so naši kooperanti izvedeli za afero, so urno pohiteli in pobirali, kar se je pobirati in iztržiti dalo. Tudi grad ni bil izjema. Kooperanti so iz tal po apartmajih potrgali že položen parket iz toplarne so odvili nič koliko delov, vsak je hotel nazaj vsaj del svojega.« In kaj bo sedaj s Starim gradom, ki je zagotovo ena največjih investicij Agrokomerca? Gradbišče je, kot bi ga pred minuto zapustili delavci, kot da vse čaka na nadaljevanje del. Miljkovič pravi, kako je nekaj slišal, naj bi Stari grad prevzelo neko podjetje iz Zagreba ali Karlovca, tačas bodo objekti, nekateri so le na f>ol prekriti, izpostavljeni vremenu in propadanju. Kaj lahko, da bodo postali spomenik nekemu obdobju, ki sta ga neizbrisno zaznamovala Fikret Abdič in Agrokomerc. In še kdo.
BOJAN BUDJA Posnetki: JANEZ PAVLIN
Sedemdesetletnica smrti
LJUDSKI
TRIBUN
JANEZ
EVANGELIST
KreK
Na današnji dan je pred 70 leti v Šentjanžu na Dolenjskem pri prijatelju umrl, zadet od srčne kapi, Janez Evangelist Krek, ki ga zgodovinar dr. Janko Prunk imenuje največjega slovenskega narodnega oranizatorja, ideologa in politika na prelomu stoletja. Ker je tudi Krekovo rojstvo vezano na Dolenjsko, saj je bil sin učitelja Valentina Kreka od Sv. Gregorja nad Sodražico, smo se s privoljenjem dr. Prunka tudi v Dolenjskem listu odločili ponatisniti njegovo študijo, ki je izšla v letošnjem Prešernovem koledarju. Naslov in mednaslovi so redakcijski.
Janez Ev. Krek seje rodil 27. novembra 1865 pri Sv. Gregorju nad Sodražico kot sin slovenskega učitelja Valentina Kreka. Otroška leta je do očetove smrti 1875 preživel v Komendi, nato pa se je z materjo, brati in sestrami preselil v Selca nad Škofjo Loko, kjer so po očetu podedovali hišo. Tako so Selca postala njegov pravi dom in vse življenje se je čutil Gorenjca. Predvsem je imel rad Selško dolino, tako da je v zrelih letih največ prostega časa preživel na Prtovču.
Po gimnaziji, končani v Ljubljani, se je odločil po materinem prigovarjanju in tudi lastnem prepričanju za študij bogoslovja. To prepričanje mu je v zrelih letih obledelo, toda do konca življenja je ostal duhovnik. V času bogoslovnega študija je pokazal izjemno nadarjenost, zato ga je ljubljanski škof Missia po posvetitvi v duhovnika 1888 poslal na nadaljnje študije v Avguštine^ na Dunaj, kjer je 1892 doktoriral iz teologije.
Že v gimnaziji in bogoslovju je pisal in pokazal veliko .plodovitost. Napisal je vrsto krajših črtic iz kmečkega življenja. Na Dunaju se je poleg teologije temeljito ukvarjal s študijem socialnega vprašanja in se dodobra seznanil z nauki avstrijskega krščanskosocialnega misleca in aktivista Vogelsanga. Vogelsang je imel precejšen vpliv na izoblikovanje socialne enciklike (poslanice) papeža Leona XIII. — Rerum novarum 1891, s katero je bil postavljen za dolga leta temelj krščanskemu socialnemu nauku, ki se gaje Krek z vso močjo oklenil. Krščanska socialna doktrina je zahtevala aktivno angažiranje kristjanov in katoliške cerkve pri reševanju socialnega delavskega vprašanja, s čimer bi preprečila usmerjanje delavstva v ateistični marksti-stični socializem. Katoliška socialna doktrina je obsojala liberalni monopolni kapitalizem in njegovo neomejeno moč ustvarjanja profitov in možnost izkoriščanja delavstva. Po drugi strani je obsojala ateistični socializem, razredni boj in diktaturo proletariata, češ daje nenaravna, da služi samo enemu družbenemu razredu in seje v družbi sovraštvo. Zavzemala se je za ohranitev meščanske družbe, za socialno akcijo države, ki naj omeji moč kapitala, ni pa zahtevala njegove ukinitve. Zavzemala se je za sodelovanje vseh družbenih stanov, za družbeno solidarnost na osnovi krščanske ljubezni, za pomoč socialno šibkim. Predvidevala je družbeno organizacijo po stanovih, tudi organizacijo delavskega razreda. V tako urejeni družbi je predvidevala nov razcvet katoliške cekrve.
NEKAJ TISOČ ČLANKOV
Že v času dunajskega študija je Krek napisal nekaj ostrih polemičnih člankov zoper liberalizem. Po vrnitvi z Dunaja v Ljubljano je dobil 1.1892 mesto stolnega vikarja, leta 1895 pa mesto profesorja fundamentalne teologije in filozofije v ljubljanskem bogoslovju. Leta 1892 se je udeležil slovenskega katoliškega shoda, na katerem so bile v socialnem odseku deloma prisotne moderne krščanskosocialne ideje. Krek se je z vso vnemo usmeril v žurnalistiko, želeč dvigniti raven glasila slovenske katoliške stranke. Od tedaj pa do svoje smrti je stalno pisal v Slovenca članke in uvodnike in ga v veliki meri usmerjal. Nekaj let kasneje je začel urejati katoliški tednik za podeželje Domoljub in mu je poldrugo desetletje pisal uvodnike. Število njegovih žur-nalističnih člankov se vzpenja v nekaj tisoč in tako je bil skozi dve desetletji najvidnejši katoliški publicist. Vse to delo ga ni oviralo pri njegovem znanstvenem, politično organizacijskem in socialnem delu. Po intenzivnem študiju socialnega vprašanja pri Slovencih je prišel do prepričanja o potrebnosti socialne organizacije slovenskega naroda, ki ga edina more rešiti iz krempljev liberalnega domačega in nemškega kapitala.
GLAS NE GLEDE NA VIŠINO VLOGE
Po njegovem prepričanju je steber slovenskega naroda kmet, ki ga je potrebno organizirati v sistem sa-jnopomoči kmečkih hranilnic in posojilnic. Prvo kmečko posojilnico je Krek ustanovil že leta 1894, nato pa so v hitrem tempu rasle po vsem slovenskem ozemlju. Krekove kmečke hranilnice in posojilnice so bile zadruge demokratičnega Reiffeisnovega tipa, kjer je imel vsak član enakopraven glas ne glede na višino vloge. Isto leto je Krek ustanovil tudi društvo katoliških delavcev, ki naj bi pripomoglo izboljšanju delavskega položaja, da si delavci pridobe mesto, ki jim gre v družbi, to pa je ob kmetih in obrtnikih kot tretjemu delovnemu stanu, kakor je zapisal v Socialnem načrtu slovenskih delovnih stanov 1895. leta, ki ga je priključil Črnim bukvam kmečkega stanu, študiji o položaju slovenskega kmeta. Krek je bil neutruden in vztrajen organizator, ljudski govornik, simpatičen in prepričljiv v nastopu, človek širokih zamisli, poln ljubezni do malega človeka
in smisla za njegove potrebe. Čeprav je izhajal iz konservativne družbene doktrine, je bil v svoji politični praksi demokratičen in napreden. Njegova velika zgodovinska odlika je bila, daje upošteval konkretne slovenske socialne razmere in slovensko kulturno tradicijo. Svojih krščanskosocialnih pogledov, ki so bili rojeni v razviti srednji Evropi, ni prevzemal šablonsko (mehanično), ampak jih je temeljito prilagodil slovenski stvarnosti, nnogo bolj kot internacionalistična socialna demokracija. Zaradi njegove demokratične socialne prakse in narodne politike, zlasti v zadnjih letih življenja, so ga skoraj vsa politična gibanja na Slovenskem v nekem smislu imela za svojega.
Leta 1898 je vsem svojim zadrugam ustanovil centralo Gospodarsko zvezo, ki seje leta 1903 reorganizirala v Zadružno zvezo. Do leta 1910 je bilo v Zadružno zvezo po vsej Sioveniji vključenih 560 zadrug. Zadruge so odigrale pomembno gospodarsko, socialno in politično vlogo. V veliki meri so preprečile, da bi šle zadolžene kmetije na boben in da bi morali obubožani kmetje v Ameriko. Po desetletju razvoja zadružništva se je boben v slovenskih deželah redkeje oglašal. V Zadružni zvezi se je zbiral slovenski kapital, ki je postajal mobilen za investicije v neagrarnem gospodarstvu. Res pa je z močjo zadružništva rasla moč slovenske klerikalne stranke in vezanost slovenskega kmeta nanjo, ki je postajala vse bolj meščanska in v kulturnem pogledu nazadnjaška. Krek se je tega zavedal in poskušal to preprečiti, kar pa mu ni uspelo. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena v Ljubljani za vzgojo zadružnih delavcev zadružna šola, ena prvih v Evropi.
TEŽAVE S KONSERVATIVCI
Zaradi organiziranja delavstva in poudarjanja njegove vloge in pomena v bodočnosti je imel Krek velike težave s konservativnim vodstvom klerikalne stranke, ki je gledalo predvsem na kmeta in z njegovo pomočjo poskušalo ohranjati konservativno politično klimo na Slovenskem. Krščanskosocialno delavstvo je bilo leta 1897 tako ogorčeno nad nerazumevanjem strankinega vodstva, da je pretilo z odcepom. V tem trenutku se je Krek pokoril cerkveni in strankini disciplini in preprečil razkol tako, da je sprejel poslansko mesto za državni zbor, ki so ga zahtevali zase krščanski delavci. S tem da je Krek zadržal v klerikalni stranki krščansko delavstvo, je delavsko gibanje na Slovenskem usodno razcepil in oslabil socialno demokracijo, po drugi strani pa ojačal klerikalno stranko in jo napravil bolj moderno in zastopnico vseh narodnih slojev. Krščansko delavstvo je v stranki nato ves čas predstavljalo levo krilo in opozicijo konservativnemu vodstvu.
Prvo desetletje dvajsetega stoletja je pomenilo obdobje velike Krekove afirmacije tako na znanstvenem kot na političnem področju. Ze leta 1901 je izdal svoje najobsežnejše znanstveno delo Socializem, knjigo o osnovnih pojmih o družbi in zgodovini socializma do konca 19. stol., prvo tovrstno knjigo v slovenskem jeziku. Knjiga je zelo informativna, kaže izredno razgledanega pisca, čeprav je njegova sistematizacija socializma in njegovo vrednotenje posameznih socialističnih smeri napisano s krščanskosocialnega in proti-marksističnega stališča. V katoliški znanstveni reviji Čas je objavil vrsto znanstvenih razprav. V letih 1903 — 1907 so njegovi študentje v bogoslovju stenografira-li njegova predavanja in jih izdali v petih knjigah: Psihologija, Kozmologija in naravna teologija, Etika, narodna ekonomija in Dostavki socializmu.
Leta 1902 je bil izvoljen za deželnega poslanca v kranjskem deželnem zboru, v katerem je ostal do svoje smrti. Bil je eden najboljših govornikov slovenske ljudske stranke (SLS) in so ga cenili tudi nasprotniki. Leta 1907, ob uvedbi splošne in enake volilne pravice v habsburški monarhiji, je bil že drugič izvoljen v dunaj-
mentarno politiko in njegovo parlamentarno nastopanje, ki še ni v celoti ocenjeno, je budilo med njegovimi tovariši in med nasprotniki velik ugled. Intenzivno se je zanimal za kartelno politiko, bil član kartelne parlamentarne komisije, zlasti pa se je ukvarjal z vprašanji socialnega zavarovanja. Kot velik demokrat s socialističnimi nagnjenji, velik prijatelj in poznavalec kmečke problematike je celo predlagal starostno zavarovanje kmečkega ljudstva, kar je bilo v tedanjem času nedvomno zelo napredna ideja. Svoj predlog o kmečkem starostnem zavarovanju je razložil v brošuri, ki jo je 1909 izdal v samozaložbi. Konservativno vodstvo klerikalne slovenske ljudske stranke na čelu z dr. Ivanom Šušteršičem se ni ogrelo za ta predlog, češ da bo to kmetom naložilo nove finančne obveznosti, in na zborovanju SLS je bil Krekov predlog zavrnjen. S tem se je
 _ l _	.. OI	J  	w-i	,, [ ~
zaueio v irsnjt mcu oubicioiucvmi v^uoivu!'! in Krekovo demokratično strujo. Šušteršičevo vodstvo se je poslužilo osebnega klevetanja Kreka, da bi ga odstranilo iz politike. Sprožilo je afero Theimar, to je nedokazano intimno zvezo duhovnika Kreka z vdovo Camilo Theimar, urednico v zadružni centrali na Dunaju, ki se je bila zaljubila v Kreka. Liberalna stranka je vso stvar privoščljivo še razpihovala. Kreka, ki je bil zaradi tega zelo prizadet in obupan ter se je nameraval umakniti iz javnega življenja, je avtoritativno zaščitil škof Jeglič.
Leta 1909 je imel Krek več uspeha z ustanovitvijo katoliške telovadne organizacije Orel, ki naj bi bila nekakšen pendant svobodomiselnemu liberalnemu Sokolu. Istega leta je za krščansko socialno delavstvo, organizirano v Slovenski krščanskosocialni zvezi, ustanovil zaradi potreb časa in razvojnih perspektiv pravo sindikalno organizacijo — Jugoslovansko strokovno zvezo.
■y y
' o' X
•1;	‘	vi,';?;
'š- Tf..' IPH | HV,
mm
m
: /rv.i i- ..
| :: v.'
ra?
pravno samostojen organizem pod žezlom habsburške dinastije«. Nekateri pisci (Boris Kidrič 1940 in Lojze Ude 1972) očitajo Kreku jugoslovanski romantizem in unitarizem. Morda se morajo res kakšne Krekove izjave razlagati na ta način. Bolj verjetna pa je razlaga, da Krek vprašanja političnega zavezništva in enotnosti s Hrvati in Srbi v boju proti nemški in madžarski nadvladi ni hotel obremenjevati s poudarjanjem slovenske narodne individualnosti, s katero so se hrvaški pravaši le stežka merili, ni pa slovenske individualnosti nikoli izrecno zanikal ali predlagal njenega zlitja.
V času balkanskih vojn se je v člankih v Slovencu navduševal za zmage srbske in črnogorske vojske, v krogu prijateljev pa tudi za Rusijo, in predvideval rusko osvojitev Bospora in Dardanel.
JUGOSLOVANSKA ORIENTACIJA
Samo ime organizacije je kazalo na Krekovo jugoslovansko orientacijo o narodnem vprašanju. Nedvomno je bil Krek pomemben mislec slovenskega na-* rodnega vprašanja. Ena osnovnih značilnosti njegovega narodnega razmišljanja in praktične narodne politike je njegova jugoslovanska usmerjenost. Ta njegova usmeritev, reševanje slovenskega narodnega vprašanja v povezavi s Hrvati, stoji že na samem začetku njegove nacionalne politike. Krek je bil tisti, ki je kljub idejam sorodnosti z nemškimi krščanskimi so-cialci ob Badenijevi krizi spoznal jalovost slovenske klerikalne nacionalne politike z naslonitvijo na nemške krščanske socialce. Spoznal je, da so oni v nacionalni politiki habsburške monarhije ravno tako nemško nacionalno šovinistični kot nemški liberalci ali socialni demokrati. Zato se je odločil navezati stik s hrvaško stranko prava in z njeno pomočjo reševati slovensko narodno vprašanje. Leta 1898 je odšel skupaj s prvakom slovenske klerikalne stranke Andrejem Kalanom in Jankom Brejcem na kongres pravaške stranke na Sušak, razglasil, da slovenska klerikalna stranka sprejema pravaški nacionalni program, da se slovenske dežele smatrajo za sestavni del dežel hrvaškega državnega prava in daje potrebno slovensko vprašanje reševati skupaj s hrvaškim. S tem se začenja jugoslovanska orientacija v nacionalni politiki slovenske klerikalne stranke, ki si je za odločujoče faktorje v habsburški monarhiji nadevala ligitimistično podobo trializma. Izraz takšne trialistične narodnostne politike, ki si je prizadevala za samostojno jugoslovansko državno enoto v okviru habsburške monarhije ne glede na dualistične meje, je tudi državnopravna izjava Kranjskega deželnega zbora ob aneksiji Bosne in Hercegovine 6. januarja 1909, ki jo je predlagal Krek. Izjava je »pozdravljala aneksijo Bosne in Hercegovine v trdni nadi, da je z njo izvršen prvi korak k združenju vseh južnih Slovencev naše monarhije v državno-
AVTOhiuMiJA tJHtZ DRŽAVE NIMA VSEBINE
Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil za nekaj časa njegov glas utišan in preglasila ga je vojnohujskaška Sušteršičeva struja. Toda Krek ni opustil poizkusov za reševanje slovenskega narodnega vprašanja tudi v najbolj težkih trenutkih za slovenski narod, v letih 1915 in 1916. Se naprej se je močno povezoval s hrvaško Starčevičevo stranko prava, inspiriral 1916 njene pro-tidualistične izjave v hrvaškem saboru in bil skupaj s hrvaškimi istrskimi pravaškimi politiki v dunajskem parlamentu oče znamenite majniške deklaracije 30. maja 1917. Deklaracija, ki jo je podal jugoslovanski poslanski klub v dunajskem parlamentu (37 poslancev), je zahtevala, sklicujoč se na etnično načelo in hrvaško državno pravo, takojšnjo združitev vseh jugoslovanskih dežej habsburške monarhije v popolnoma samostojno državno telo, prosto vsega tujega gospostva, pod habsburškim žezlom. Deklaracija, ki je pomenila odločen korak naprej pri reševanju jugoslovanskega vprašanja v monarhiji (postavila ga je odločno kot mednarodni problem), je vzbudila najprej na Slovenskem in nato še po drugih jugoslovanskih deželah deklaracijsko gibanje, ki se je postopoma radikaliziralo, tako da je opustilo habsburški okvir in zahtevalo popolnoma samostojno jugoslovansko državo. Krek je v mesecih po razglasitvi majske deklaracije bil neverjetno aktiven, odšel je v Prago na pogovore o sodelova-nju s Cehi, nato pa na potovanje v Dalmacijo in Bosno, da poživi deklaracijsko gibanje. Ves je izgoreval v delu in nadušenju, da se bliža narodno osvobajanje izpod tisočletnega nemškega jarma. Izraz takšnega njegovega prepričanja je bil njegov članek Za narodno uje-dinjenje, ki ga je objavil v časopisu starčevičevske stranke prava, Hrvatski državi, 4. septembra 1917. Poglavitna misel članka je ugotovitev, da je narodno življenje brez državnosti nemogoče, da enakopravnosti brez svobodnega samostojnega državnega razvoja ni mogoče doseči. To misel postavlja Krek v nasprotje s trditvijo, da bi utegnila biti zadovoljiva tudi narodna avtonomija. Narodna avtonomija brez državnosti nima življenjske vsebine, pravi Krek in vzklika: »Zedinjenje, zedinjenemu narodu enotno samostojno svobodno državo... Dinastija naj ve, da se slovenski, hrvatski in srbski narod lahko zadovolji samo s samostojno državo. Zahteva po samostojni državi ni antantina politika, stremljenja po svobodi in samostojnosti so starejša kot pa antanta, takšna prizadevanja niso veleizdajalstvo. Suženjstvo je veleizdajalstvo. Zahteve Slovencev, Hrvatov in Srbov so pravične in v nujnem skladu z idejo razvitega naroda, uveljaviti pa jih morajo brez ozira na kogarkoli«. Misli tega članka ocenjuje znani italijanski zgodovinar Leo Valiani v svojem znamenitem delu Razpad habsburške monarhije (ital. original izšel 1964) kot jasno odpoved Avstriji. Se v nečem je Krek naredil v zadnjem obdobju svojega življenja odločilen korak naprej v idejnem gledanju slovenskih katoličanov. Vse kaže, da je opustil legitimistično stališče o božjem izvoru oblasti (ki ga je zagovarjal Mahnič in vsi po njem) ter se postavil na demokratično stališče narodne suverenosti.
V trenutku, ko so se že kazali obrisi uspeha njegove nacionalne politike, ga je ob vrnitvi z napornega potovanja v Bosno V. Št. Janžu na Dolenjskem pri prijatelju 8. oktobra 1917 zadela kap.
Žalovanje v slovenski javnosti je bilo veliko, hvalili so ga kar vsi trije politični tabori, nekateri resnično iskreno, drugi iz oportunizma. Zanimivo je omeniti, da so trije pomembni Slovenci, njegovi sodobniki, ki so bili v marsičem v politiki in kulturi drugačnega mišljenja od nje-23. ime!.' G njem izredno visoko politično in človeško mnenje in so mu bili po človeški plati blizu, iahko bi rekii kar prijatelji. To so bili Oton Župančič, Ivan Cankar in Albin Prepeluh.
SO DEMOKRATIČNE POLITIČNE METODE DOVOLJ?
Če danes, sedemdeset let po njegovi smrti, zremo nazaj na njegovo življenje in delo, se nam kaže takole: Krek je iz idejno konservativnih krščanskosocialnih izhodišč zgradil sistematično temeljito gospodarsko, socialno in kulturno organizacijo slovenskemu narodu, ki pa je bila v pogledu pristopa in socialne ter politične tehnike demokratična in prilagojena narodnim potrebam. Organizacijo, ki se je je oprijela večina slovenskega naroda iz vseh slojev, iz nekih sicer bolj iz drugih manj. S Krekovo organizacijo so se med Slovenci utrdili in nadalje razvijali nekateri elementi srednjeevropske civilizacije, kot so delavnost, demokratičnost, sistematičnost in organiziranost v socialnem, ekonomskem in političnem nastopu. Ti elementi so pognali globoke korenine, vtisnili narodu značaj in ga tako usposobili za določen socialni, ekonomski in kulturni napredek. Je pa vsa ta organizacija bila vprežena v voz katoliške hierarhije, ki je močno uveljavljala klerikalno miselnost, s čimer je ovirala vsestranski sproščen demokratičen narodni razvoj, česar si Krek ni želel.
In še za eno zgodovinsko ugotovitev o Kreku in dosežku njegove akcije smo danes bogatejši: za dilemo, ali je vse Krekovo veliko in realistično sistematično organizacijsko delo, ki je izhajalo iz demokratičnih premis meščanskega sistema in bilo v mednarodnih odnosih tudi vpeto v meščanski imperialistični sistem, zadostovalo, da se položaj malega slovenskega naroda res odločilno popravi, da postane sam gospodar svoje usode. Nakazuje se dilema, ali malemu narodu brez politične svobode in samostojne države zadoščajo za njegovo popolno afirmacijo in svobodo samo demokratične politične metode, s katerimi so se po prvi svetovni vojni uveljavljali večji politično samostojni ali pa vsaj gospodarsko in socialno mnogo bolj razviti narodi od slovenskega; ali ni malemu narodu za odločilen preboj potrebna nacionalna revolucija?
Dr. JANKO PRUNK
140
priloga dolenjskega lista
1
r
r
IZ TRADICIJE;
^ IZVIRNO
Čeprav na splošno še vedno velja, da mora avtor knjižnega prvenca čakati pred vrati založbe dlje kot pa človek z že uveljavljenim pisateljskim imenom, se tu pa tam vendarle zgodi, da natisnejo novinca. Mariborska Obzorja storijo to češče kot nekatere druge založniške ustanove in iz njihove tiskarne je pred dnevi prišla tudi knjiga, o kateri pišemo.
Gre za pesniški prvenec Ivana Omana z naslovom Žarčenja, avtorja, čigar imena ni bilo moč prav pogosto zaslediti v revialnih ob-
javah. Knjiga je sestavljena iz dveh delov, edina prepoznavna ločnica za to so naslovljene iz nenaslovljene pesmi. V prvem delu (z naslovljenimi pesmimi), je še čutiti dediščino slovenske pesniške tradicije in tudi bolj ali manj prikrite ironije. Verz je notranje bolj urejen, je širši in nekako zapoje. Drugi del (z nenaslovljenimi pesmimi) pa se ukvarja s tistim, kar naj bi bilo nad, pod, ob ali onkraj, pri čemer poseže avtor tudi po likovnem izrazju in celo zvočnih elementih. Če gledamo zbirko kot celoto, pa oba dela popolnoma utemeljujeta njen naslov. Res je videti vse razpršeno, izraz in sporočilo, tako da ostaja v bralcu sled lirskih refleksij, pa tudi asociacij.
Življenjsko gonilo Omanovega pesnjenja je bržkone primarni lirski vzgib, na koncu često zreduciran v postmodernistični kroki. STrogi kritik bo pesniku zameril, da s prav takimi zaključki naredi iz lirskega drobca fragment nedorečenosti. V preveliko korist ni tem pesmim niti skopa, a vseeno prenabita metaforika, ker zamegli središčno nit sporočila. Vendar pesnik hote vztraja pri vsem tem, a se hkrati zaveda nemoči,
da bi lahko karkoli storil, saj: »Ves sem v teh pesmih / globoko zmrznjen«. Na »odmrznitev« bo torej treba počakati do krepke »odjuge« — do nove pesnikove skušnje.
Za zdaj lahko rečemo le še to, da je Omanova zbirka zanimiva in dovolj možat prispevek za obnebje slovenskega parnasa in da bo bržkone tudi pri bralcih (ljubiteljih poezije) deležna ugodnega odziva.
I. ZORAN
RAČUNALNIŠKA
ABECEDA
Nobenega dvoma ni, da je svet današnjosti, še bolj pa svet prihodnosti, svet informacijske tehnologije, ki je vdrla prav na vsa področja življenja in dela. Zato je dobro, da se otroci hkrati s črkami abecede in prvih računskih operacij naučijo tudi računalniške abecede, se pravi najosnovnejših pojmov iz računalništva.
Če se pri nas že ne moremo prav pohvaliti z bogato računalniško literaturo za odrasle v slovenskem jeziku, pa tega ne moremo reči za najmlajše. Zanje, kot ie videti, raje poskrbimo. In tako je kar nekaj knjig, ki mlajše in nekoliko starejše šolarje uvajajo v prve skrivnosti računalništva, da jim družba z mikrom ne bo tuja. Ne nazadnje imamo takšno knjigo tudi iz domačih logov; pred časom jo je v samozaložbi izdal Novomeščan Marjan Moškon.
Zanimiva in prijetna novost s tega področja je slikanica Logo in računalnik, ki sta jo skupaj pripravila pisec besedila Samo Kuščer in ilustrator Edo Podreka. Beseda in slika se imenitno dopolnjujeta in sta združeni v celoto nedvomno precej bolj privlačni, kot bi bil manj bogato ilustrirani računalniški abecednik.
Želvica Logo (ime je tistim, ki so že pokukali v svet mikroračunalnikov, znano, saj gre za enega od jezikov, ki mu računalničarji pravijo želva zaradi značilnega gibanja utripača) in Čipko (ime je seveda prav tako pobrano iz računalniškega besednjaka) vodita deklico Janušo in dečka Eneja v skrivnosti računalnika, pri čemer vse osnovne pojme pojasnjujeta s primerami i s/sakda-njega življenja. Ko mladi bralec v spremstvu simpatičnih figuric pride do konca knjige, mu računalništvo ni več tuje. Ne bo sicer že znal delati z mikrom, bo pa vedel tisto najosnovnejše o njem. Na
s»»kuS4£R'
n
_>r-	■	•
te
UH
prijeten in zabaven način bo otrok dobil temeljne pojme o računalništvu.
Če bo knjigo za šalo preletel kak odrasli bralec, ki o računalnikih še nič ne ve, bo tudi zvedel veliko koristnega in morda z večjim zanimanjem pogledal računalnik v službi, pri znancu.
Knjigo je v zbirki Velika izobraževalna slikanica izdala Mladinska knjiga.
M. MARKELJ
MALI SRPAN
Domala vsa dela (pesmi, romani, kratka proza) Hermanna Hesseja so nastala v prvi polovici tega stoletja, leto dni po zadnji vojni je kot »dobri Nemec« postal nobelovec, bralstvo pa ga je dodobra odkrilo šele konec šestdesetih let, in sicer v Ameriki. Odtlej je čislan kot klasik, čigar pripovedno mojstrstvo je mamljivo za še tako zahtevne literarne sladokusce. Po Stepnem volku in Siddharti je bilo navdušenje nad Hessejem tudi na Slovenskem tolikšno, da so njegova izbrana dela iz leta 1979 precej pošla, ob drugih knjigah pa bo k dokaj celovitemu prikazu Hesseja zdaj pripomogel še Mali srpan, kakor je naslovljena knjiga devetih Hes-sejevih zgodnjih pripovedi. Za zbirko Odisej pri Mladinski knjigi jih je poslovenil Jaro Novak, njegova je tudi spremna beseda, ilustracije pa je prispeval Andrej Trobentar.
Skozi junake pričujočih pripovedi je Hessen ubesedil lastna mladostna doživetja. Pripovedi si ne sledijo, kakor so nastajale, ampak jih v zaporedje niza piš-čevo preraščanje iz otroštva v mladost, iz slednje pa je izšel kot zrel, za vse življenje oblikovan človek. Pripoved Iz otroških časov kaže hiranje otroka, ob kate-
----------------------iz	izložbe-----------
PEKEL ZADNJE VOJNE IZ ZRAKA
Mladinska knjiga nadaljuje z izdajanjem zanimive Ilustrirane zgodovine letalstva, v kateri izhajajo bogato opremljene knjige velikega formata z barvnimi risbami in dokumentarnimi fotografijami, ki jih založba pošilja slovenskim in v srbohrvaški izdaji ostalim jugoslovanskim bralcem kot prevedeno in mestoma predelano ter dopolnjeno izdajo zgodovine letalstva nizozemske založbe Lekturama in britanske Orbis. Jugoslovansko izdajo strokovno ureja Zoran Jerin s sodelavci Cedomirjem Janičem, Cirilom Trčkom in Jožetom Vilfanom. Jerin je hkrati prevajalec in prirejevalec.
Od napovedanih šestih knjig, ki bodo izšle v Ilustrirani zgodovini letalstva, sta na trgu že dve. Bojevnikom neba, ki so izšli pred meseci, je pred kratkim sledila še druga knjiga Pekel iz zraka.
Druga knjiga nadaljuje tam, kjer je prva nehala, to je v začetku leta 1943, ko se je vojna začela prevešati v konec in je siloviti Hitlerjev blitzkrieg utonil v širjavah ruskih ravnic. Boji v zraku so postajali vse bolj hudi, žrtev je bilo vse vec, vitezi zračnih višin pa so za vedno izginili. In ko so se pojavile nemške leteče bombe V1 in V2, jate ameriških težkih -ombnikov, na pacifiškem nebu pa samomorilske žive bombe kamikaze ter na koncu obe strahotni atomski bombi, ki sta sicer nosili dobrodušni imeni Fantek in De-
IlUSTRfRANA- ZGODOVINA-LETALSTVA
beluh, sta pa posejali smrt in uničenje v Hi-rošimi in Nagasakiju, je zares nastal pravi pekel, ki ga skuša knjiga Pekel iz zraka kar najbolj verno pričarati.
Po zasnovi ni drugačna od prve; bralcu omogoča, da si napase oči na zanimivih in vznemirljivih dokumentarnih fotografijah, da se pouči o tehniki tudi s pomočjo natančnih barvnih risb letal, hkrati ko bere skoraj da reportažno napisana poglavja o dogajanju v zraku v drugi polovici zadnje svetovne voj- med sl ne. Večji def knjige je posvečen zračnim bo-	arafija,
jem na evropskem in pacifiškem nebu, ma-	beaufii
njši pa bojem nad Afriko in Azijo, pri čemer se avtorji ne ognejo prikaza junaških plati
sovražnega letalstva, kot seveda pišejo o junakih iz zavezniških bojnih letal, naj bodo Britanci, Rusi ali Američani.
Kot je prva knjiga prinesla nekaj izvirnega v izdajo, ima tudi druga dopisan »jugoslovanski« delež. Poglavje Letalska vojna nad Jugoslavijo govori o posebnostih bojnega letalstva na naših tleh, predvsem o partizanskem bojnem letalstvu, o nastanku rednih letalskih enot Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije in o njihovih akcijah ter o delovanju zavezniškega letalstva na jugoslovanskem nebu. Poglavje je napisal Cedo-, mir Janič, Virgil Dariš gaje opremil s slikovnim gradivom iz arhivov Muzeja Jugoslovanskega letalstva v Beogradu, risbe pa je prispeval Daniel Frka. Omenimo naj, da je med slikovnim gradivom tudi izjemna foto-narejena iz letala med napadom eaufighterjev z raketnimi izstrelki na sovražnikove položaje v Žužemberku.
M. MARKELJ
rem junak, ubožčkov sosed, dojame, da je človeško gorje neizogibno pri prerojevanju in obnavljanju narave. Motiv naslovne pripovedi je prva počitniška ljubezen odraščajočega fanta, v Ciklonu pa junak najde vzporednice med svojimi bivanjskimi stalnicami in naravo. Drgetajoča mladostna ljubezen je lahko boleča, a hkrati tudi lepa, odtod naslov naslednje pripovedi, Lepa je mladost. Hotenje po zbližanju z drugim spolom pa tudi nemoč ude-janiti vsa skrita nagnenja je motivna podlaga Gimnazijca. Iz delavnice je naslov pripovedi, ki psihološko razčlenja vzgibe, ki so botrovali uporu mladega pomočnika v mehanični delavnici, Pripravnik Ladidel ie že domala kratki roman o mladostnem iskanju smisla v poklicu in življenju sploh, v Zaroki je govor o trgovč-ku, ki si je pri ženskah postavil previsok cilj, Večerni pavlinček pa iz zornega kota odraslega človeka pripoveduje o otrokovem
najljubšem opravilu, zbiranju metuljev.
V teh zgodnjih pripovedih so motivni, oblikovni, slogovni in še kakšni nastavki za poznejše velike Hessejeve romane, recenzent A. Inkret je v njih našel takle skupni imenovalec: »Eros in tana-tos, skrivnost ljubezenskega opoja in zastrta, huda, nepremagljiva resnica o smrti.«
D. R.
NEKOLIKO
DRUGAČNA
Če se nam že življenje spreobrača v nekoliko bolj postno in je zrezek na krožniku vsak mesec manjši in tanjši ter odrezan z vse manj kvalitetnega kosa, pa nam vsaj kuharskih knjig ne manjka. Založbe pridno zalagajo trg s tovrstno literaturo in še tako izbirčen kupec bo našel na poli-
cah knjigarn sebi primeren priročnik.
Med njimi je kuharska knjiga, ki zasluži nekaj več pozornosti, kar je drugačna od drugih. Drugačna po tem, da boste v nji med stoterimi recepti, razvrščenimi na nekaj manj kot 500 straneh, zaman iskali takega, v katerem bi bil kot sestavni del jedi zapisan košček mesa. Pa tudi po tem, da navodila za pripravo jedi niso razvrščena po znanih razdelkih, od predjedi do slaščic ali od dežele do dežele, marveč so, v skladu z najosnovnejšo težnjo te knjige po zdravi prehrani, razvrščena po letnih časih tako, da je za pripravo jedi mogoče uporabiti cimveč svežih, takrat rastočih in za uživanje primernih živil in sestavin obroka.
i
GLAS,	KI	MU	M
SLEDITI
Jadranka Matič — Zupančič, bibliotekarka v Študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu, je pred kraktim izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Jezik u nastajanju ali po slovensko Nastajanje jezika. Knjigo sestavlja dvaintrideset pesmi, razporejenih v štiri cikle, in po avtoričinem mnenju predstavljajo pretehtan izbor iz različnih obdobij njenega ustvarjanja. Vendar več in podrobneje o tem nekoliko kasneje.
Značilna posebnost Jadrankine knjige je v tem, dajo je spravil na svetlo zasebni založnik Dušan Cunjak iz Ljubljane, in sicer v zbirki Biblioteka Emonica, ki jo je osnoval lani. Do zdaj je Cunjak, ki si služi
kruh kot tiskarski delavec pri Mladinski knjigi, v omenjeni zbirki izdal le nekaj svojega, tako da je Jadranka pravzaprav prva »zunanja« avtorica Biblioteke Emoni-ce. Čeprav slednja deluje po vsem znanih založniških načelih (ima urednika, tehnično uredništvo, recenzente in oblikovalce), pa pomeni za avtorja sodelovanje z njo le višjo obliko samozaložni-štva.
Knjiga, ki je zdaj pred nami, je nastajala slabo leto. Toliko časa je namreč minilo, odkar je Jadranka predala rokopis. »Odločila sem se lani oktobra in ponudba, ki sem jo dobila od Biblioteke Emoni-ce, se mi je takrat zdela ravno pravšna, saj sem zbirko na vsak način hotela izdati,« pripoveduje. »Želela sem s knjigo zaključiti neko obdobje svojega pesnjenja, videti rezultat tega, karmi je nastalo v letih vztrajnega iskanja v poeziji, izbor najboljšega, kar sem napisala, pred seboj. In mislim, da se mi je posrečilo oblikovati zbirko, ki odraža vse tisto, kar je najbolj značilno za moj način pesnjenja, tudi moj odnos do sveta in navsezadnje tudi do poezije.«
O knjižni izdaji svojih pesmi je Jadranka razmišljala že prej, preden seji je ponudila priložnost pri Biblioteki Emonici. »Ker pač pišem v hrvaščini, materinem jeziku, sem mislila, da moram objavljati na Hrvaškem, v republiki, kjer sem doma (iz Konjščine v karlovški okolici). Z občasnimi objavami v raznih publikacijah je še šlo, ko pa sem neki manjši založbi v Zagrebu ponudila zbirko, se je zataknilo. Recenzija je bila ugodna, ko pa je bese-
da stekla o financiranju, se je zadeva ustavila. Povedali so mi, da založba izdaja predvsem dela avtorjev, ki živijo na njenem območju, za tiskanje drugih pa zahtevajo sofinancerja, da pokrije večji del stroškov. Namignili so mi, da bi morala v mojem primeru te stroške plačati novomeška kulturna skupnost, ker pač živim in delam v Novem mestu. Ta možnost pa je hitro odpadla, saj novomeška kulturna skupnost ne premore denarja niti za tiskanje slovenskih, kaj šele drugih avtorjev.«
Jadranka je s tem načela boleče vprašanje, pred katerim pa se ustavljajo tako rekoč vsi še neuveljavljeni avtorji, ki ne pišejo v jeziku republike, kjer živijo. Nekaj pa v Sloveniji vendarle je, česar drugod v Jugoslaviji ne poznajo, namreč to, da imajo neslovenski avtorji na Slovenskem vsaj možnost organiziranega delovanja. To so vsakoletna srečanja z literarnimi nastopi, katerim sledijo publikacije, često zborniki z deli udeležehcev teh srečanj. Kdor si omisli knjigo, pa jo že težko spravi na svetlo. V matični domovini ga zavrnejo ali pa mu postavijo nemogoče pogoje, v Sloveniji pa so bolj ali manj prisiljeni tiskati svoja dela v samozaložbi. Ali tako kot Jadranka: v Biblioteki Emonici.
Njena knjiga je torej tu, zato naj bo beseda le še o njej. Najprej pa o tem, kaj utemeljuje naslov zbirke (Jezik u nastajanju), kaj pravzaprav pomeni ta navidezno zapletena formulacija, ki tako poudarja jezik. »To je jezik pesništva,« pojasnjuje Jadranka, »pesnikov notranji
glas, jezik izpovedi, ki mu moraš slediti. To je jezik izbranih, pretehtanih besed za tisto, kar čutiš. Jezik, ki ga sestavljajo podobe in prispodobe. Je v metafore preveden jezik človekovega notranjega, duhovnega jaza. Metafora pa pomeni zgostitev občutenja, misli in smisla v ustrezno prispodobo. Vse se med seboj re-flektira kot v nekakšnem začaranem krogu. Čim intenzivnejši je notranji glas, tem močnejši ie skoz ta jezik izražen naboj poezije. V zbirki so kratke in daljše pesmi in iz vseh se to vidi. Krajše so vedno posledica velike intenzivnosti, zato bolj , udarneRazkrivajo pa še nekaj: večjo ali manjšo odprtost navzven, proti svetu. Težim k temu, da v pesmi ne grem nikoli do konca, le nakazujem in tako omogočam, da v bralcu sproža nova doživetja, da v njem živi dalje.«
Pesem naj bi torej ne razkrila vsega, kar jo je porodilo in k čemur teži. Ob prebiranju Jadrankine zbirke se ta hotenost potrjuje v malone vseh pesmih. Njene pesmi niso preproste, takoj dojemljive oziroma dostopne, zato bodo neaktivnega bralca hitro pustile na cedilu. Pa tudi vsem aktivnim bralcem ne bodo v trenutku segle do živega, še posebej, ker ne ponujajo jasno razvidnega ključa za vstop v tisto, kar živi onkraj besed — v poeziji.
Pesniška zbira Jadranke Matič — Zupančič je naprodaj po 2.000 din in tudi v knjigarni Mladinske knjige jo že imajo. Računa, da naklada 400 izvodov vendarle ni previsoka v okolju, kjer knjige v neslovenskem jeziku ne gredo množično s polic. Nekoliko obžaluje le eno stvar. »To, da knjiga ni dvojezična, prevedena v slovenščino,« pravi, »saj bi to prav gotovo povečalo krog tistih, ki jo bodo iskali. Zdaj je, kar je, toda takrat, ko sem se odločila, da jo izdam, ni bilo jasno, ali bo sploh izšla.«
I. ZORAN
njfgc
Predanove Štirje letni časi v kuhinji, ki je izšla pri Mladinski knjigi. In kot ste najbrž že uganili in je razvidno tudi iz podnaslova, gre za vegetarijansko kuharsko knjigo.
Prav zaradi te posebnosti je v knjigi, razumljivo, potreben nekoliko daljši uvod od običajnih. V njem avtorica predstavi vegetarijanstvo in nato razčleni, kako vpliva hrana na zdravje, kakšni so učinki posameznih živil, vitaminov, mineralov in drugih sestavin, potrebnih za življenje in ki jih človek večino dobi s hrano. Zanimiv in taki knjigi primeren je tudi uvodni pregled dišavnic, zelišč in začimb, ki se v kuhinji najpogosteje uporabljajo. Osrednji in seveda najobsežnejši del knjige zavzemajo recepti, ki so kratki, jasni in razumljivi. Knjigo bogati več barvnih fotografij posameznih jedi, začimb in rastlin, pregledno in uporabno pa jo dela tudi abecedno kazalo.
Gotovo vam bo lahko marsikatera jed iz te kuharske knjige popestrila vsakdanji jedilnik, če se boste kdaj pa kdaj lotili priprave vegetarijanskega obeda, pa naj vas k temu pripravi radovednost, želja po spoznavanju novega ali pa v današnjih razmerah povsem razumljiva nuja.
MiM
priloga dolenjskega lista
HREPENENJU JE IME GORIŠKA BRDA
Spomini so sončna Goriška Brda, mladost med sadovnjaki in vinogradi, pesem obiralcev ob bogatih plodovih jeseni. Kaj je takrat vedela ta nHiadost za temne fašistične oblake, ki so se zgrnili nad primorskimi Slovenci, kaj za bližajočo se
grožnjo druge svetovne vojne, ki bo razblinila to žareče sonce in radostno mladost v večni nepo-vrat. Svet so bili očetovi sadovnjaki in vinogradi, ki jih je imel v najemu od goriškega grofa, svet so bila drobna darila, ki jih je mala Valerija dobila, ko se je oče vrnil iz mesta, kjer je dobil izkupiček za prodani pridelek.
Potem pa je Valerija stopila v dvajseta leta in svet se je spremenil. Iz mladostnega sonca je nastal pekel, mladostne radosti so se sesule v pepel. Zagorele so domačije, italijanskega okupatorja so zamenjali Nemci in nad vasjo so začeli čedalje bolj pogosto rezgetati mitraljezi. Partizani, ki so se bojevali proti okupatorju, so se pogosto ustavljali na domačiji. Valerija jim je nosila hrano, prenašala pošto. Sovražnik je izvajal represalije. Najbolj se ji je vtisnil v spomin 22. maj 1944. Doma v Dobrovem so dolgo čakali možakarja, ki naj bi iz sosednje vasi prišel pomagat pri košnji. Pa so poslali Valerijo ponj. Ni še dobro prišla v vas, ko jo je prestregla nemška patrulja. Dokumentov ni imela in oficir, ki jo je zasliševal, ji ni verjel, ko mu je povedala, kam je namenjena. Vasje bila polna Nemcev. Preiskali sojo, seveda ničesar našli, in ton je postal vse bolj grozeč. Kolona se je odpravila proti domači vasi in na čelu je morala stopati Valerija. Komaj so prišli do pokopališča, so s hriba vžgali partizani. Krogle so sikale vsenaokoli, Nemci pa so iskali kritja za pokopališkim zidom in za nagrobniki. Tudi Valerija se je stiskala k tlom. V splošni zmedi so vojaki pozabili nanjo in po nekaj urah je po ovinkih prišla domov. Doma so jo čakali prazni svinjaki. Nemci so pobrali vse in se umaknili.
V nenavadno toplem jesenskem dopoldnevu sediva z Valerijo Podveršek v prijetni senci ob kočevski Rinži in se pogovarjava o minulih časih. »Poglejte to reko,« pravi Valerija,« ko sem prišla v Kočevje je bila čista kot solza, še za pitje bi jo lahko uporabljali, če bi bilo treba. Sedaj pa je polna zelenja, smeti in odplak. Včasih so jo redno čistili, pulili zelenje, od kar pa tega nekaj let več ne počnejo, je postala srmdljiv kanal. In sedaj mislijo vsi, da lahko vanjo mečejo, kar hočejo. Hudo mi je ob tem, saj mi počitek ob reki veliko pomeni. Tukaj berem, pletem, si sprostim živce in telo. Imam bolno srce in sladkorno in mir mi je potreben, reka pa mi je ena redkih uteh v življenju. Kočevje namreč že zdavnaj ni več tisto, kot je bilo. Vse manj se poznamo med sabo, vse več je priseljencev od daleč, ki imajo drugačne navade in življenjski način.«
Dobrin triinštirideset let je minilo od takrat, ko so okoli mlade Amalije Anzelin brenčale krogle v Goriških Brdih. Petdesetega leta, na Martinovo, je v Kočevju postala Valerija Podveršek. »Tudi moj mož je bil iz Goriških Brd, iz sosednje vasi Neblo. Kmalu po vojni je kot mnogo drugih Primorcev dobil delo v Kočevju, in ko je prišel domov na dopust, sva se na veselici spoznala. In ni minilo veliko časa, ko sem tudi jaz prišla za njim v Kočevje. Mož je delal pri Petrolu, bil je šofer, jaz pa sem bila doma gospodinja. Za Petrol sem tudi prala obleke in tako doprinesla nekaj k družinskemu proračunu. Počasi sva se navajala na to mesto, ki je vedno imelo svojstven značaj. Vendar mislim, da je bilo včasih le bolje. Morda zato, ker smo bili mlajši. Vedno sem hrepenela nazaj v
rojstna Brda, pa čeprav sem imela tukaj dom in družino.«
Pred enajstimi leti je postala Valerija vdova in domotožje ji je še bolj začelo razjedati srce. Tudi mož, ki domotožja sicer ni toliko kazal na zunaj, si je ob smrti zaželel, da bi bil pokopan v Brdih. Sedaj počiva v Šlovrencu, v bližini Valerijinega rojstnega Dobrovega. Tja je Valerija potem romala vsako leto, zadnja leta pa bolj poredko, saj jo dolga pot utruja. Tako postajajo sončna Goriška Brda vse bolj oddaljen sen. Kmalu po moževi smrti si je še prizadevala, da bi dobila stanovanje v bližini rojstnega kraja, vendar je bilo to skoraj nemogoče. Sprijaznila se je s tem, da bo živela v Kočevju, možu pa se bo pridružila, ko se ji bodo iztekli dnevi.
Skromna družinska pokojnina Valeriji ne nudi razkošja, daje pa ji le gotovost za stare dni. Pa saj ji niti ni potrebno veliko. Vse, kar ji nekaj pomeni, ima v bližini: vrt, bregove reke, pomenke v senci ob njej, pletenje in Dolenjski list, ki ga redno prebira vsak četrtek. Ko pa bo gladina reke zamrznila in se bo usulo listje z vrb in topolov ob njej, se bo umaknila v svoje stanovanje in greli jo bodo spomini na sončna Goriška Brda. In le korak bo tja do pomladi, resda kočevske pomladi, ki pa bo prav tako lepa in topla, pa bi bila lahko še lepša, če bi se takrat res spomnili in Rinžo očistili in jo napravili tako, kot je bila nekoč. Ne samo v veselje Valerije, ampak še številnih drugih prebivalcev tega mesta, ki v srcu ne nosijo spominov na sončne mladostne dni nekje drugje, ampak jim danes mladost teče v Kočevju.
TONE JAKŠE
Letalstvo
ULETOVEGA LADOTA EKSPERIMENTALNI UL
Letenje ni poceni. Ne tako in ne tako. Se pravi, naj gre za šport, za posel ali pa za vojaške muhe. Se najdražje je takrat kadar mora leteči sam poravnati vse stroške za pogled iz ptičje perspektive.
Kaj se ve, zakaj si je človek že od nekdaj tako neukrotljivo želel letenja. Da bi bil višje kot drugi, da bi hitreje prišel od tu do tam, da bi preizkusil in pokazal svoje znanje in pogum? Kaj se ve! Sem spadajo tudi vsi astronavti in padalci in zmajarji in balonarji ter celo izdelovalci letečih maket letal, helikopterjev in raket Enciklopedično. Najbolj pravo pa je najbrž vendarle letenje z letalom, ki ga sam narediš. S tem dokažeš vse. Seveda znanje, urice in urice, potrpljenje — božjo mast pa tudi nekaj denarja Presneto malo je tako popolnih!
Vsaj enega pa imamo tudi pri nas, na Dolenjskem. V novejši slovenski zgodovini takorekoč edinega Čeprav je izprašan jadralni pilot, za sabo ima tudi sedemnajst ur motornega letenja na amerikanski cessni, si je od nekdaj najbolj želel leteti na lastnem konjičku. Taka lastna motorna domača žival stane zdaj okrog pet starih milijard, organiziranemu športnemu letalstvu pa se dandanes pri nas tako slabo piše, da je deset ur letenja na leto za povprečnega klubskega pilota že kar velik uspeh.
Zato je dvainštiridesetletni avtomehanik Lado Ule z Jurčičeve ulice v Trebnjem, o njem namreč pišemo, pred dobrimi tremi leti začel graditi svoje lastno motorno letalo. Izzval ga je pravzaprav sokrajan Tone Gašperšič, ko si je v Nemčiji kupil ultra lahko letalo z motorjem in s krili iz platna. Saj se spomnite, ko smo o njem pisali v našem listu.
Lado ni več zdržal, S prijatelji Stanetom iz Trebnjega, Edijem in Ivom iz Ajdovščine je kupil načrt za letalce italijanskega konstruktorja Bagalinija. Ko so šli v Italijo pogledat, kako tatič leti, so pri naslednjem prijatelju, modelarskem trgovcu Brunu Zanpieriju v Gradiški odkrili še boljši načrt Rečeno — storjeno. Cez štirinajst dni bomo začeli graditi. Vsak svojega
No, dogovor za mizo v gostilni je bil hitro sklenjen. Potem je šlo bolj na trdo. Najprej z gradivom. Vezana plošča za izdelavo reber za krilo, za oblogo nosu, za prevleko na krilu — mora biti posebne, letalske kakovosti. Debela od enega do enega in pol milimetra, furnirana iz afriškega lesa koto. Uvoz je drag, domače firme za take poskuse niso imele posluha. Končno so vztrajnega Ladota le uslišali pri Trelesu v Trebnjem. Delo je steklo bolj zares.
Kaj naj rečemo o 1500 urah dela z lesom, duralumini-jem, dakron platnom, potrpežljivem žaganju, piljenju, brušenju, lakiranju? O vijakih in vezeh, o motorju in ročno izdelanem zračnem vijaku (propelerju)? O razmišljanju, poskušanju, iskanju primernih delov, o neuspehih in razočaranjih. 1500 ur je 1500 ur, pa naj bodo plačane tako ali tako, še zmeraj so vredne nekaj starih milijard! Ladotov osemnajstletni sin Andrej, zdaj v četrtem letniku kovinarske in strojniške smeri, ki je bil vseskozi očetov prvi pomočnik, pravi, to so ure, ki štejejo za letalsko gradnjo. In take niso poceni!
Enako letalo, razstavljeno leta 1984 na sejmu v Frie-drichhafhu ob Bodenskem jezeru je bilo naprodaj za
32.000	nemških mark. Še kar poceni, če računamo. Tako nizko ceno je moč doseči samo v serijski proizvodnji, ko pa se kdo loti enega samega letala, in še prvega povrhu, seveda tudi dvakrat toliko ni zadosti!
Pa povejmo kaj še o letalu. Ladotovega poganja dvotaktni motor iz trabanta z 22 kW moči (30 konjskih sil). Brez propelerja in reduktorja je motor težak 31 kilogramov, po ustrezni predelavi (Lado je avtomehanik!) pa je vreden okrog 800.000 novih dinarjev. Na uro porabi štiri litre mešanice pri potovalni hitrosti 70 km/h. Največja hitrost je 95 km/h, najmanjša 43 km/h.‘ Razpetina krila znese 10,58 m, površina krila 13,80 kvadratnih metrov, dolžina trupa 6,40 m in višina 1,96 m. Letalo se lahko vzpenja 4 metre na sekundo, v mirnem ozračju pa se z ugasnjenim motorjem spušča 1,2 metra na sekundo. Torej lahko tudi jadra. Z enega kilometra višine bi pridrselo 14 km daleč. Menda je to prvo doma narejeno letalo na Dolenjskem.
Lado je prvič letel z njim 3. januarja 1986 na novomeškem športnem letališču v Prečni. Uspešno. Zato se je odločil, da se bo v Trebnje vrnil kar z letalom, ki ga je v Prečno sicer pripeljal z avtomobilom na prikolici. Pri Ponikvah je zaradi močne burje zasilno pristal in poškodoval krilo letala Pa ni odnehal.
Letos avgusta je bilo dodobra prenovljeno letalo spet nared in na partizanskem letališču pri Veliki Loki je Lado od 17. do 24. avgusta s svojim Sokolom opravil 10 poletov s skupnim trajanjem okrog 8 ur. Povzpel se je 600 metrov nad travnik in kaj še hočete!
Septembra je na predlog obrtne zadruge Unitehna iz Trebnjega odpeljal letalo na XX. jubilejni mednarodni obrtniški sejem v Celje. Kot obrtnik, ki je sam izdelal leta-
lo.	Prisodili so mu srebrno plaketo za kakovost izdelka. Kupci, največ jih je bilo iz Slavonije in Vojvodine, so se podrobno zanimali o izdelavi, namenu, predpisih in vsem, kar zadeva letenje s takim letalom. Uporabno je za športno letenje, za trenažo pilotov, za škropljenje, gnojenje in nadzor posevkov, za pregled gozdov, za pomoč pri gozdnih in drugih požarih, v splošni ljudski obrambi pa za prenos pošte, za izvidniške naloge in za snemanje iz zraka. Ladotovo letenje pri Veliki Loki so si ogledali tudi vojaški strokovnjaki in poveljniki. Za šolanje pilotov načrtuje Lado gradnjo podobnega dvosedežnika
Sokola si je temeljito ogledal tudi inženir Slobodan Stekovič iz letalskega inštituta v Žarkovem, ki je ocenil kratko: profesionalna izdelava, zadovoljiva trdnost podrobnosti primerne in varne. Kdor se razume na letalsko gradnjo, že ve, kaj to pomeni. Ladotov Sokol je začasno registriran v kategoriji ultra lahkih (UL) eksperimentalnih letal. Uradni kontrolor gradnje je bil dipl. inženir strojništ-
va Tomo Polanec, sicer znani strokovnjak za gradnjo letal.
Lado je član aerokluba T rebnje, kjer sta začela graditi enaki letali še Stane Marinčič in Janez Podpadec. Sicer pa ima že narejenega Edo Lorencon v Ajdovščini, le malo pa še manjka Ivu Boscorolu iz istega kraja. Enaki letali gradita tudi Jože Prijatelj z Vince pri Sodražici in Miro Varga iz Ribnice. Resen graditelj je še Anton Zupančič iz Ljubljane.
Prvi pravi javni nastop je doživel Lado 20. septembra letos na velikem mednarodnem mitingu lahkih letal, letalskih modelov, zmajev in jadralnih padal v Ajdovščini. Z njim je bila vsa družina, torej tudi žena in oba sinova. Mlajši je s plastičnim kalašnikovim budno stražil pri Sokolu, da ga ne bi firbčna množica kaj poškodovala. Lado je bil med okrog 80 zmaji in letali, ki so nastopili, edini jugoslovanski pilot, ki je letel na svojem letalu. Z bližnje planine je med drugimi prijadralo tudi 8 zmajarjev iz krškega kluba Krila, ki ima 70 članov in 35 zmajev. V letaku za prireditev je bil Ule iz Trebnjega napovedan kot posebna atrakcija na koncu programa. In Lado je ponosno krožil nad tisoči gledalcev, ki so se zbrali na športnem letališču v Ajdovščini.
Kako pa naprej? Za začetek dvosedežni bagalini z močnejšim motorjem, pravi Lado Ule. Potem pa serijska izdelava enosedežnikov v delavnici na Jurčičevi. S sodelavci bi lahko naredil 10 takšnih letal na leto. Ko bi le bilo pri nas kaj več posluha za to delo!
Kako lepe so te naše njive in ceste iz zraka. Kako globoki so gozdovi in kako bleščeče so reke, potoki. Kako blizu so daljne vasi.
Bi radi leteli? Poskusite!
M. MOŠKON
NAGRADA V KOPER
Tokrat je žreb pripravil majhno presenečenje, ko je iz šopa rešitev predzadnje križanke potegnil nagrajenca, saj je bil izžreban Koprčan ALDO de BASSA. Zares so naši bralci vsepovsod. Za nagrado bo Bassa prejel knjigo antičnega pisca Apuleja Metamorfoze ali zlati osel. Upamo, da mu bo duhovito pisanje iz starih časov všeč.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 19. oktobra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 40.
PRG3SČE
HI3SL3
Razumska resnica in življenje sta si v nasprotju.
M. UNAMUNO Svoboda je ustvarjalna ali pa je ni.
E. KOCBEK Ni nobenega dogodka in pojava, ki bi ga bilo mogoče resnično razumeti brez zgodovinskega načina mišljenja.
B. GRAFENAUER Pesniki so demiurgi sveta, ki ga upravljajo povprečni politiki.
B. ŠTIH
NAGRADNA KRIŽANKA
NEM. FILOZ. D SV.. ^
TEOR. ZGODOVINE)
MIT. PERJ EIJSKAl KRALJICA
ZENSKO
IME
PRIPOVEI
DOVALEC
SESTAVIL D. UDI Al
KEM. SIM
BOL ZA JOD
V LAOSU/ iNOCNAl
VRSTA
KimetJ
VLAKNA/
SVITEKF
NEZNANKA h MATE! MATIKI
KEM. 8IM-
pLUPEK/ GR. OTOK
IUBAN0M
SKALUKA
ORia IME ZA
IRSKO/FIR-
MER. ENOTA ZA MAGNETNO NAPE! TOST
PERJE PRI HEPI
SKAKOZA/
IETI0PSK«
KNEZ
IT. PESNIK JPIETROJ/
Alfi nipiC
INDIJSKI
iJROBiZi
Krvava zelena mrzlica
Kopanje smaragdov v Boliviji je težak in naporen posel — Večina odkopa nezakonitega
Zdravilo je v vsakem posamezniku
Kako zdraviti visok krvni tlak? — Zdravila, dejavnosti in relaksacijsko zdravljenje — Sproščanje telesa in duha za petino zniža krvni tlak_
Lahko se počutite odlično, nimate nobenih bolečin, nobenih stalnih težav z zdravjem, prepričani ste, da ste zdravi kot dren. Potem pa nanese na naključen splošni zdravniški pregled in naenkrat se znajdete pred zdravnikom, ki zaskrbljeno opazuje živosrebmi stolpec na merilni napravi. Videti je, da ni zadovoljen. »Previsok krvni tlak imate,« vam sporoči. In tisti hip se podre lažnivo počutje, da ste popolnoma zdravi. Bolni ste, eden od milijonov ljudi na svetu ste, ki boleha za visokim krvnim tlakom, za neopazno, a vendar zahrbtno boleznijo, ki si je pridobila mračni naziv tihi ubijalec. Je namreč vodilni krivec za srčne kapi in poškodbe ledvic, v telesu pa ždi komaj opazna in povsem skrito opravlja svoje razdiralno poslanstvo.
Ker je bolezen tako razširjena v svetuje razumljivo, da se z njo ukvarja zelo veliko medicinskih raziskovalcev in da vsake toliko časa zvemo za nove postopke zdravljenja in za nova dognanja o naravi, vzrokih in delovanju te bolezni.
V osnovi velja, da se o visokem krvnem tlaku začne govoriti, ko dia-stolični tlak (to je pritisk krvi na stene žil med enim in drugim utripom srca) trajno ostaja pri vrednosti nad 105. Normalna vrednost je okrog 80 za odraslo osebo. Tolikšen diastolični tlak je opozorilo, da gre že za zmerno
Ni mogoča svoboda brez socialne pravičnosti, niti ni socialne pravičnosti brez svobode.
S. PERTINI
povišanje krvnega tlaka in daje treba poskrbeti za spremembo nekaterih življenjskih navad ter redno spremljati in meriti krvni tlak. Ko pa diastolični tlak preseže vrednost 115, je zadeva že nadvse resna, saj gre za nevarno povišanje krvnega tlaka. O blagem povišanju govore, ko je diastolična vrednost med 90 in 104.
Zdravniki poznajo v grobem tri načine zdravljenja visokega krvnega tlaka: zdravljenje z zdravili, s spreminjanjem življenjskih navad in z relaksacijo.
Še najmanj zaželjeno je zdravljenje z zdravili, čeprav medicina pozna številna zdravila zoper visok krvni tlak, vendar je res, da jemanje teh zdravil skoraj praviloma spremljajo stranski učinki. Po zdravilih posežejo šele takrat, ko je krvni tlak zares visok in predstavlja resno nevarnost. Sicer pa se jih, če je le mogoče, ogibajo.
Če krvni tlak ni previsok, potem je najbolje — tega mnenja je vse več zdravnikov — poskusiti s spreminjanjem življenjskih navad, ki posredno ali neposredno vodijo k zvišanju krvnega tlaka. V prvi vrsti je to debelost, se pravi premalo gibanja in napačna prehrana. Večina ljudi že s tem, da shujšajo za pet do deset kilogramov, lahko zniža krvni tlak. Uživanje manj slane hrane, prenehanje kajenja cigaret, odpoved kavi in alkoholu, vse to je pogosto bolj učinkovito in trajneje odpravi visok krvni tlak kot zdravila. Zelo koristne so tudi tako imenovane aerobne dejavnosti, kot so kolesarjenje, plavanje, pospešena hoja in tekanje.
Novejša posebnost v-zdravljenju visokega krvnega tlaka je relaksacijska terapija. V bistvu gre za spreme-
njeno obnašanje posameznikov. Raziskave so namreč pokazale, da se nekaterim ljudem začne povečevati krvni tlak ob številnih vsakdanjih dejavnostih. Tudi za 50 odstotkov se lahko dvigne že pri nekoliko bolj zavzetem pogovoru, da o razbuijanju zaradi malenkosti sploh ne govorimo. Vsa ta močna nihanja v jakosti krvnega tlaka delujejo škodljivo in prispevajo k postopnemu stalnemu povišanju.
Take ljudi zdravniki učijo bolj umirjenega odziva na vsakdanje položaje, učijo jih, da se bolj nadzorujejo, da pravilneje dihajo, ako se že znajdejo v bolj razburljivem položaju. Krvni tlak je namreč mogoče uravnavati z voljo, s posebnimi sprostitvenimi vajami, s sproščanjem duha in telesa. K relaksacijskemu zdravljenju sodi tudi iskanje mirnega okolja, sprehodi po gozdu, uživanje v naravi, skrb za kakšno prijazno in nezahtevno domačo žival in seveda splošna umirjenost.
Kakor je slišati nenavadno in smešno, pa je relaksacijsko zdravljenje učinkovito in lahko tudi za petino zniža stalen krvni tlak. Seveda, če razlogi za to bolezen niso izrazito fiziološke narave.
Pravo zdravilo zoper sodobno nadlogo je lahko torej pri lekarnarju ali pa kar pri vsakem posamezniku. Še najbolje je, da se ob resnem obolenju človek zanese na oboje, na zdravila in na vse tisto, kar lahko sam stori zase.
MiM
(Vir: Reader’s Digest)
Nauk iz žab
So žabe pokazale pot do novih antibiotikov?
»Zakaj žabe, ki nagnetene živijo v mlakah, polnih bakterij, nimajo nalezljivih vnetij?« seje nekega dne spraševal biolog Michael Zasloff, vodilni genetik narodnega instituta za pediatrijo in razvoj v Bethesdi, ko je opazoval laboratorijske dvoživke, ki kljub ranam, povzročenim pri poskusih, v umazani in mikrobov polni vodi niso imele nobenih vnetij.
To vprašanje gaje vodilo k raziskavam, ki so ga pripeljale do pomembnega odkritja. Morda bo med tistimi najpomembnejšimi odkritji, od katerih si zdravniki v bodočnosti obetajo nova antibiotična zdravila.
Ko je iskal odgovor na vprašanje, je biolog odkril v koži žab skupino naravnih peptidov, katerih lastnost je vznemirljiva — snovi so se izkazale kot uničevalke številnih mikrobov. Novood-krite molekule je imenoval maga-inini (po hebrejski besedi, ki pomeni ščit).
Novi antibiotiki so še daleč v bodočnosti, vendar pa so prvi koraki do njih že narejeni.
V zmoti je človek, ki beži pred soočenjem s svojo stisko. j. ZALOKAR
»J*
ide
in s tem koliko gorja bomo deležni v prihodnosti.
B. PAHOR
Od vsakega izmed nas je odvisno, koTiko nesvobode
Podobno kot Južnoafriška republika nakoplje daleč največ diamantov na svetuje Kolumbija daleč pred vsemi v pridobivanju smaragdov. Drago kamenje zelene barve iz njenih tal predstavlja 90 odstotkov vse svetovne zaloge smaragdov. Toda za razliko od Južnoafriške republike, kjer je pridobivanje diamantov strogo nadzorovano Je v Kolumbiji kopanje smaragdov pravzaprav odprt lov.
Pravice do kopanja so sicer uradno razdeljene rudarskim družbam, vendar predstavlja legalni izkop smaragdov le petino vsega bogastva, ki se vsako leto izlije iz dežele na svetovni trg. Kar štiri petine smaragdov nakopljejo nezakoniti rudokopi, ki jim pravijo guaqueros, na trg pa jih spravijo tihotapci.
Takega nadzora kot pri kopanju diamantov pri pridobivanju smaragdov ni mogoče opraviti, ker je tehnologija pridobivanja drugačna. Rudarske družbe opravijo površinski izkop in z izpiranjem dobe predvsem večje kamne, medtem ko veliko drobnih odteče med izpiranjem. Tu nastopijo guaquerosi, ki rijejo po naplavinah, razbijajo manjše kose skal in nabirajo
Starodavni zaklad ogrožen
Bogato najdišče fosilov bodo prekrili odpadki
Malo je verjetno, da bi kateremu od neapeljskih mestnih očetov lahko pad|o v glavo, da bi na mestu, kjer stojijo ostanki slavnega, a nesrečnega antičnega mesta Pompeji, začel pripravljati mestno smetišče in tako dragoceno kulturno zapuščino zakopal pod goro smeti. Vendar se nekaj podobnega suče po glavah lokalnih oblastnikov zahodno-nemške zvezne enote Hesse, ki pripravljajo južno od Frankfurta veliko deponijo odpadkov. Njeno mesto so določili na Messlu, ki slovi kot eno najbolj bogatih najdišč živalskih in rastlinskih fosilov na svetu.
V obrambo pradavnega okamenele-ga živalskega vrta so dvignili glasove mnogi znanstveniki, ki vidijo zaklade za človštvo še v čem drugem kot zlatu. »To je dragoceno okno v svet izpred 50 milijonov let,« pravi nemški znanstvenik Jens Franzen in dodaja, da za raziskovanje eocena ni nikjer drugje tako pomembnega najdišča.
Prav v tej geološki dobi znanstveniki iščejo skupne prednike številnim živalskim vrstam, ki zdaj žive ali pa so nekdaj živele na različnih celinah. V eoce-nu so bili kontinenti še združeni in živali so se razseljevale po vsem ozemlju kasnejših ločenih celin.
Preko sto strokovnjakov iz dvanajstih držav se je zbralo na strokovnem srečanju in na njem ostro obsodilo načrtovano zasipanje paleontološkega najdišča.
Toda vse kaže, da lokalnih veljakov vse to nič ne gane. V Hesseju imajo že dlje časa velike težave z odpadki; vsa dosedanja načrtovana odlagališča so morali opustiti zaradi odpora ekologov ali zaradi negospodarnosti, zato zdaj nimajo namena odnehati. Glas peščice znanstvenikov, ki jim okamneli ostanki živali in rasdin kaj pomenijo, je šibak — pred 50 milijoni umrle živali pa tako že dolgo nimajo kaj početi na tem svetu, polnem odpadkov.
manjše smaragde. Delajo v skupinah, ki si izkupiček razdelijo. Samostojnega nabiralca smaragdov ni. To je trdo in umazano delo in le redki zares obogatijo.
Kljub primitivnemu izkopu pa pravi rudaiji v najboljšem primeru dobe le tretjino smaragdnega bogastva, ostalo množice guaquerosov. Ti ne le trdo delajo, pogosto so tudi žrtve roparskih tolp. Roparji čakajo, da rudokopi naberejo dovolj vredno zalogo in potem napadejo. Za seboj ne puščajo živih prič. Običajno pokoljejo ali postrelijo vso skupino. Dogodi se tudi, da se preoblečejo v vladne vojake, da preslepijo čuvaje in oboroženo spremstvo guaquerosov.
Kolumbijska vlada je poskušala pred 40 leti narediti red pri kopanju dragega kamenja in je nacionalizirala smaragdne rudnike, vendar pa se je
Človeško mravljišče na naplavinah, kjer so skriti smragdi — legla revščine, umorov, ropov in le redkih srečnežev.
hitro pokazalo, da se ni nič spremenilo. Se slabše je bilo, ropanje in gra-beža pa več kot poprej. Okrog rudnikov je prihajalo do strahovitih množičnih pobojev. Ko so pred dobrimi desetimi leti pri enem od rudnikov pobili okrog 900 ljudi, je kolubijska vlada ponovno dala rudnike v najem zasebnim družbam. Te pač nakopljejo, kolikor morejo.
Odkar se je cena smaragdov na svetovnem trgu dvignila za tretjino Je nasilja, ropov, umorov in nezakonitosti še vež. Do predrznih ropov in tatvin pa ne prihaja samo mol gua-querosi, marveč enako pridno ropajo in kradejo tudi v rudarskih družbah. Nemalokrat ukrade izkopano drago kamenje vojak, ki je plačan za varstvo, rudniški uradnik, nadzornik. Tako zakonito pridobljenih smaragdov zares ne more biti več kot petina.
In tudi s tem so lastniki rudnikov zadovoljni. Nihče ne poskuša uvesti sodobnejše tehnologije pri kopanju smaragdov. Vsak poskus namestitve naprav, ki bi polovile tudi vso količino manjših dragih kamnov, hitro opustijo. Klani guaquerosov so močni in neusmiljeni.
MiM (Vir: Time)
Zakrpati ozonsko luknjo
Ozonski plašč, ki varuje življenje na zemlji, je natr-aan — Doaovor o zaščiti — Nevarni CFC
Ani,,,	v	zacti
Že nekaj let so znanstveniki sumili, da človek zaradi nekaterih dejavnosti in snovi, kijih spušča v ozračje, uničuje nadvse pomembno ozonsko plast v visokem ozračju, ki življenje na našem planetu ščiti pred škodljivimi vplivi ultra vijoličastega sevanja. Žal so sume dokončno potrdili posnetki, ki sojih napravili z raziskovalnimi sateliti. Analize posnetkov so namreč pokazale, da so se v ozonski plasti zemeljskega ozračja zares pojavile velike luknje, kijih poprej ni bilo. Prvikrat so takšno luknjo odkrili leta 1985 nad Antarktiko.
Poškodbe ozonskega plašča so bile torej dokazane, vendar so nekateri še vedno trdili, da ni pravega dokaza, da je do nevarnega uničenja prišlo zaradi emisije snovi, kijih uporabljajo v industriji in v nekaterih izdelkih. Zdaj pa tudi o tem ni več dvoma. Atmosferski fizik Crofton Farmer je pred kratkim postregel z doslej najbolj trdnimi znanstvenimi dokazi, ki potrjujejo, da je za poškodbe ozonskega plašča kriva emisija CFC-ja (kloro-fluorokarbona), snovi, ki jo uporabljajo v industriji za izdelavo najrazličnejših hladilnih naprav in za izdelavo plastičnih pen.
Farmer in sodelavci so pozornost osredotočili na tako imenovano antarktično ozonsko luknjo. Ugotovili so, da se luknja veča in manjša v skladu z večjo ali manjšo količino klorovih molekul v ozračju. Ker v ozračju naravnih klorovih molekul in molekul klorovih sponjin ni, so lahko le posledica spuščanja teh snovi v ozračje zaradi človekove dejavnosti.
»Nobenega naravnega vira klora ni v zgornjih plasteh ozračja,« zatrjuje Farmer. Ozonsko plast pa prav ta snov uničuje.
Farmerjeva odkritja so bila nedvomno med najpomembnejšimi argumenti za zamrznitev svetovne proizvodnje CFC-ja, za katero so se odločili delegati 49 držav na nedavni konferenci v Montrealu, kije potekala pod pokroviteljstvom Ždruženih narodov. Delegati so sprejeli dogovor, da proizvodnje škodljive snovi ne bodo povečevali, oziroma da jo bodo skušali celo zmanjšati.
Svetovno znani strokovnjak Oppenheimer je ta dogovor označil za prav tako pomembnega za človeštvo, kot so dogovori o omejevanju oboroževanja.
MiM
Zbal se je, da bo dušo spustil. Slabost je naraščala, ves je bil mlahav. Bo le res, kar pravi ded, da je stric bolan, bolan, ker hoče speljati življenje v drugo smer. Po njegovem smo pristali na robu norosti, vklenjeni smo v led.
Tomaž se je obračal po izbi. Z nemirnim zamahom je odprl vrata: »Stric, pojdiva pod jablano!«
»Saj res! Tu je nekaj zadušljivo.«
Vinko se je z vzdihom zleknil v travo. Zazrl se je v dan, kot bi nekaj iskal, potlej pa obstal z očmi pred brajdo. Strmel je tja s topim izrazom ohromele bolečine. Pogrezati se je začel vase. Tomaž je videl, da poskuša stric pobegniti nekam nazaj, zato je planil z besedo na dan: »Ali je bil tam pod brajdo zakopan vaš Belec?«
Vinko je pokimal in se sklonil, kakor bi nekaj iskal po sebi.
Sapa je razklenila veje, za hip se je pokazala globina modrega neba. Stric je sklenil roke, pridušeno je šepnil: »Tam, tam! Moj Belec! Konj, in pol! Prekleta golazen švabska! Prerešetali so ga, Preluknjali.« V očeh so bile sence; sence, ki so trepetale. Nekaj podobnega je Tomaž videl že v dedovih očeh. Povedal mu je, da so to sence smrti; planejo, ko v spominih zaživi vojni čas.
Tomaž je zganil ustnice, da bi spregovoril, pa ga je stric prehitel: »Odkar sem odkril te kosti, imam Belca ves čas pred očmi. veš, imel je podobo konja; srce, glava, duša, da, tudi duša, to pa je bilo človeško.«
»Kako ste našli njegove kosti?« je zavrtal deček z resnim pogledom.
Vinko je zožil oči. »Kopal sem, kopal za novo drevce, pa sem jih našel. Moj Belec!« Obraz se mu je razgibal. Globoke brazde, ki so mu tekle po čelu, so se zgladile. Zagledal se je v krošnjo nad seboj.
»Da spet išče prejšnji čas,« je preprosto pomislil deček. Zadrževal je dih. Čutil je, da se bo stric zdaj zdaj odprl. Namrščil je čelo, da mu ne bi ušla nobena beseda. Vztrepetal je v bojazni, da ne bo mogel vse pripovedi stlačiti vase.
»Moj Belec! Bil je kot ptica, a nikoli me ni vrgel s hrbta. Kaj vse sva prevandrala. Ovir nisva poznala. Združevala je naju nekakšna preprosta, skoraj pravljična vera v srečo, v veliko srečo. Si se že kdaj vprašal, kaj je to sreča? Sreča. Kaže se ti v tisočerih obrazih, vsak jo občuti po svoje, vsak se peha zanjo od začetka svoje poti pa do konca. Nekaj krhkega je, hitro se zdrobi. Včasih že imaš občutek, da jo držiš v rokah, pa se ti izmuzne. Ostaja le topa bolečina... Moj Belček! Kakšen isker konjiček! Vsi griči so bili najini.«
»Ko sem zbolel, je trpel z menoj, po človeško je trpel, solzne oči je imel... Ob jutrih je glavo pomolil v izbo, zahrzal je. Že sva bila zunaj. Skupaj sva rastla kot konoplji. Belček je čutil moje misli in čustva in jaz sem čutil njegove. Začutil je, kdaj sem bil vesel, kdaj žalosten, kakšen svet sem si gradil v mislih, kaj vse sem načrtoval z življenjem! Poznal sem vrisk in pesem. Pa je prišel čas, vrisk je onemel. Treba je bilo zgrabiti orožje. Belček je začutil, kaj vstaja v duši. Ves čas je bil za menoj, saj je znal razbrati vse moje skrivnosti. Spoznal je,
da so sovražni vojaki bitja drugačne vrste. Opazoval jih je, prežal je nanje, po svoje jih je tehtal in pretehtal.«
»Skupaj sva odšla v hosto, delila sva dobro in slabo kot prava prijatelja. Potlej pa tisto jutro, razigrano in svetlo. Bila je pomlad in imel sem osemanjst let. Bila pa je vojna. Določena sva bila za izvidnico. Belček je imel ostra ušesa, zastrigel je z njimi brž, ko gaje kaj vzburilo. Bolj sem se zanesel nanj kot nase. Tisto jutro je pa zatajil. Vprašujem se, zakaj, pa se mi še ni posvetilo... Razjahal sem, počasi sva se tolkla naprej... Vse je posivelo, pred nama vstanejo Nemci, zalajajo puške. Hudimana. Kot bi jih zemlja izbruhnila. Sodrga satanova!«
Beseda mu je zamrla, oči so posivele, kot bi jih prekril pepel. Zamahnil je z roko in se obrnil vstran. Glava pa ni imela nikjer obstanka. Vrtel jo je in vrtel, globoko je bil vznemirjen, zazrt med griče. Poteze na obrazu so se mu poglobile, kot bi razmišljal, če je bila pripoved resnična.
Tišina je v dečku še poglobila zanimanje za zgodbo. Ded mu je že nekaj govoril o Belčku. Znal je čudovite stvari: plesati valček, preskakovati ovire, objeti Vinka. Med ljudmi so krožile pripovedi o Belku. To ni bil navaden konj, včrtane so mu bile človeške poteze, kot da je ušel iz nekega pravljičnega sveta. Vse je znal, le sovražnikovim kroglam se ni znal ogniti.
V Tomaževih mislih je vstal Belko. Bil je slepeče lepote, da je kar dih jemalo.
Vinko se je zganil; obraz je bil utrujen, nekako naveličan, v očeh pa mešanica žalosti in sovraštva.
POTA Ii\ ST
Vlamljal med pogojnim dopustom
Enotna kazen Jožetu Goršptu je 3 leta in 6 mesecev zapora — Pogojne obsodbe   Slavku in Danici Siljic — Vlamljali po Smolenji vasi in okolici
NOV O MESTO — Kriminalisti novomeške UNZ so letošnjega 5. aprila priprli 19-letnega Franca Goršina iz Smolenje vasi, delavca novomeškega VGP, kije bil osumljen, daje skupaj s 35-letnim Slavkom Šiljičem in 25-letno Danico Siljič, oba sta prav tako iz Smolenje vasi, vlomil v več vikendov. Preiskava je sume le potrdila, tako da so se vsi trije pred nekaj dnevi našli na zatožni klopi novomeškega sodišča.
nine. Eno dejanje pa so vsi trije obtoženi
dežurni
poročajo
RAZMETAVAL, A ODŠEL PRAZNIH ROK — Neznan storilec je 4. oktobra vlomil v stanovanjsko hišo 81-letne Jožefe Smolič s Sel pri Zagorici. Storilec je po hiši razmetaval in očitno iskal denar, vendar je na koncu odšel praznih rok. Z vlomom je povzročil za 30 tisočakov ško-• de. Vlomilca še iščejo.
DOMA JE RAZGRAJAL — Novomeški miličniki so 29. septembra pridržali do iztreznitve 32-letnega Maijana Kalina iz Novega mesta. Možakar je doma razgrajal in ga zato čaka pot k sodniku za prekrške.
UKRADENI AVTO NAŠLI NA NJIVI — V noči na 28. september je neznan x torilec z dvorišča Novomeščana Viktorja Beca ukradel osebni avto Z-750. Vozilo je bilo zaklenjeno, z njim pa se je neznanec odpeljal v neznano smer. Dan kasneje, 29. septembra, okoli 6.40 ure so vozilo našli na njivi v Ragovem pri Novem mestu. O tatu še ni sledov.
«. TAT NA SMUČIŠČU — Neznanec je v noči na 29. september vlomil v prostore vlečnice na Gačah in ukradel dva električna radiatorja, last Zdravilišča Dolenjske Toplice. Radiatorja sta vredna 200 tisočakov. Poleg njiju pa je odnesel še motorno žago in več raznega orodja, last obrtnika Alojza Grobelnika, ki na Gačah opravlja zemeljska dela. Grobelnik je oškodovan za 1,200.000 din.
VLOMILI V POSTAJALIŠČE
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU — V noči na 5. oktober so neznanci vlomili v železniško postajališče v Loki pri Zidanem mostu. Storilci so v notranjosti nasilno odprli dvojna krilna vrata lesene omare in iz nje pobrali dnevni izkupiček prodanih vozovnic. Za storilci še poizvedujejo.
CEMENT RAZSUT PO MAGISTRALKI
DRAGA — 24.septembra ob 20.35 se je 39-letni Mustafa Šaharič, začasno zaposlen v Franciji, peljal z osebnim avtomobilom iz Zagreba proti Ljubljani. V vasi Draga je pričel prehitevati tovornjak, takrat pa je nasproti pripeljal drug tovornjak s priklopnikom, ki gaje vozil 41-letni Muharem Hadžič iz Novega Sela. Hadžič je močno zaviral in se umikal na bankino, pri tem pa je vozilo potegnilo na nasip, vlečni del vozila je nekaj časa drsel po nasipu, nato pa se prevrnil na bok. Pri tem se je na priklopniku odtrgala stranica kesona, tako da se je tovor — šlo je za cement v vrečah — razsul po vozišču. Zaradi tega je promet do 22.30 potekal enosmerno, škoda pa znaša kar 14,800.000 din.
Letošnjega februarja sta Goršin in Slavko Šiljič v Smolenji vasi vlomila v zidanico Jožeta Kovačiča. Goršin je namreč splezal na streho, jo razkril in zlezel v notranjost, kamor je velikodušno povabil še Slavka Šiljiča. Kovačiču sta vzela 3 krvavice, 2 klobasi, nekaj mesa, več stekleničk žganih pijač, brezrokavnik in copate. Kako predrzen zna biti, je Goršin pokazal že čez nekaj dni, ko je sam ponovno obiskal isto zidanico in iz nje odnesel 2 kosa mesa ter sekirico. Med 8. in 13. marcem je Goršin skupaj z Danico Šiljič, kije bila v tistem času brez službe, obiskal počitniško hišo Jureta Dragoviča v Smolenji gori. Povzpel seje na balkon in od tam splezal v notranjost, skupaj z Danico pa sta ukradla več oblačil, zračno pištolo, nekaj nabojev in kuhinjski nož. Goršin in Šiljičeva imata družno na vesti še eno dejanje. Med 29. marcem in 5. aprilom, ko so kriminalisti storilce zalotili, sta iz lesene barake Slavka Goršeta v Cerovcih ukradla pol salame, nekaj kave in sladkorja, 2 litra vina, žganje in kos sla-
storilci naredili skupaj. Med 29. in 31. marcem so namreč v Cerovcih pri Smolenji gori vlomili v zidanico Vlada Čosiča. Goršin je najpreje odtrgal naok-nico in zlezel v vikend, kmalu pa sta se mu pridružila še Danisa in Slavko. Njihov plen je bil tokrat najobilnejši: vzeli so gramofon z zvočnikom, vrtalni stroj Iskra, električno žago, komplet natikal-nih ključev, škatlo gedorov, šest klobas, osem steklenic vina in lovski nož. Goršin sam pa je pred sodniki odgovarjal še za eno kaznivo dejanje. V začetku letošnjega februarja je namreč našel na okenski polici ključ stanovanjske hiše Marije Seničar v Smolenji vasi in seve-
NAŠLI MRTVEGA MOTORISTA
ŽENJE — Na lokalni cesti med Zenjem in Pijavškim so 5. oktobra ob 8.25 našli mrtvega 23-letnega motorista Jožeta Mausarja iz Ženj 12. Preiskava je pokazala, da seje Mausar dan poprej okoli 23. ure peljal z neregistriranrm motornim kolesom po ravni asfaltni cesti in, med vožnjo iz neznanega vzroka zapeljal na desno bankino, zletel iz nje v cestni jarek in se zaletel v steno vinskega hrama. Poškodbe so bile tako hude, da jim je Mausar takoj podlegel.
Električni tok ubil kravi in junca
Nesreča v hlevu Antona Gršina v Bojanji vasi
BOJANJA VAS — Nepravilna električna napeljava je minuli teden botrovala nesreči, do katere je prišlo v hlevu Antona Gršiča v Bojanji vasi.
57-letni Gršič je 28. septembra ob 6.45 stopil v hlev in tam vključil stikalo za vklop tekočega traku za odvajanje živalskih iztrebkov. Napaka na električni napeljavi je bila kriva, daje tok v tistem trenutku ubil dve kravi m junca, tako daje Gršič oškodovan za milijon 800 tisoč dinarjev. Ostale podrobnosti dogodka še niso v celoti pojasnjene.
Pešec mrtev obležal na travniku
43-letni Franc Kamin neprevidno prečkal cesto
JEZERO — Po krajšem zatišju je dolenjska magistrala med Ljubljano in Zagrebom teijala novo smrtno žrtev. Do nezgode je prišlo v nedeljo, 4. oktobra, ob 18.30 pri Jezeru.
45-letni Marjan Fiket iz Zagreba se je tega večera peljal z osebnim avtomobilom iz Ljubljane proti domu in pri Jezeru v neposredni bližini opazil, kako cesto prečka pešec, Jri je pred seboj potiskal kolo. Slo je za v43-letnega Franca Kamina iz Češ-njevka, katerega je neprevidnost stala življenje. Zaradi kratke razdalje se Fiket trčenju ni mogel izogniti. Silovito je treščil v pešca in ga zbil na travnik, tako da je hudim poškodbam podlegel že na kraju nesreče. Kako silovito je bilo trčenje, pove podatek, da je bilo na zviti pločevini kar za 1,520.000 din škode.
25 METROV SE JE PREVRAČAL
ČERINE — Na lokalni cesti v Cerinah pri Brežicah je prišlo 4. oktobra ob 16.30 do hude prometne nesreče. 43-letni Alojz Zorko iz Dvorc se je s svojim osebnim avtomobilom BMW peljal po lokalni cesti proti Čerini, tam pa gaje zaradi prevelike hitrosti v nepreglednem ovinku zaneslo na nasprotno stran, da se je kakih 25 metrov prevračal po nasipu. Avtomobil je bil popolnoma uničen, tako daje škode na njem za 10 milijonov dinarjev, Zorko pa se je v nezgodi hudo poškodoval, moltem ko je bil njegov 41-letni sopotnik s Čateža Božidar Vovk le laže ranjen. Ostaja sum, daje Zorko vozil vinjen.
Izginjata zlatnina in denar
Število vlomov in tatvin v novomeški občini je skokovito porastlo — Jure Gros
oškodovan za dva milijona
Prejšnji teden je prinesel novomeškim miličnikom in kriminalistom obilico dela, kajti vlomi in tatvine so se vrstili kot na tekočem traku. Največjih je bilo v stanovanja, zato previdnost te dni ni odveč, še posebej, ker praviloma izginjajo dragocene stvari. Naslednji primeri so dovolj zgovorni.
28. septembra med 5. in 15. uro je neznan storilec vlomil v stanovanje 41-letne Boje Mišič iz Novega mesta in ji odnesel 36 tisočakov gotovine, moško uro, pozlačeno verižico, deko in otroško odejo. Očitno gaje zeblo, tako da je Mišičevo oškodoval za preko 100 tisočakov. V času med 3. julijem in 12. septembrom pa je nekdo šaril po stanovanju 42-letne Slavke Fabjan iz okolice Žužemberka.
Odnesel ji je škatlo, v kateri je imela spravljene tri zlate verižice, 2 obeska, otroško pozlačeno verižico, srebrno verižico z obeskom, 2 zlata poročna prstana in zlato zapestnico, tako daje škode po prvih ocenah za preko milijon dinarjev.
Še veliko večjo škodo pa je nekdo povzročil Novomeščanu Juretu Gro-■ui, saj mu je v času med 18. septembrom in 1. oktobrom iz stanovanja na
PO PREPIRU ZASTRUPIL ŠE SADJE
’ GORENJA BREZOVICA — Miličniki so 3. oktobra pridržali do iztreznitve 36-letnega Borisa Potokarja iz Gorenje Brezovice. Možakar se je tega dne nedostojno vedel do družine Stojnič iz Ljubljane, se z njimi prepiral, za nameček pa jim je s škropivom deherban forte zastrupil grozdje, jabolka in hruške, tako da je škode za 80 tisočakov. Potokar bo moral stopiti pred sodnika za prekrške.
neznan način odnesel 2 zlati ogrlici, zlato zapestnico, žensko ogrlico iz jantarja, zlat ženski prstan in eno srednjeveško broško, tako da je škoda ocenjena kar na 2 milijona dinarjev. 30. septembra pa je bil neznanec tudi v stanovanju 65-letne Čr-
nomaljke Fanike Štraus in ji zmaknil 39 tisočakov, Alenka Zupančič z Daljnega vrha pa je prijavila miličnikom, da ie 3. oktobra tudi njej nekdo vlomil v stanovanjsko hišo. To je med drugim zaznala tudi po tem, da ji je zmanjkalo 75.300 din.
Ker storilec ali storilci še niso za zapahi, je še kako dobro skrbno zapirati in zaklepati vrata ter okna, dragocene predmete pa spraviti na varno mesto.
Pogrešana je spala
Miličniki in kriminalisti krške UNZ so pogrešano Renato našli spečo v sosedovi hisi
ČREŠNJICE — Krški miličniki in kriminalisti so bili minuli četrtek zvečer na nogah. Okoli 21.40 ure jih je namreč po telefonu poklicala Martina M. iz Crešnjic in obvestila, da tega dne ni bilo domov iz šole njene 9-letne hčerke Renate, učenke 1. razreda osnovne šole Jurij Dalmatin v Krškem.
Miličniki so takoj pričeli zbirati obvestila. Ugotovljeno je bilo, daje bilo dekle tega dne v šoli na podaljšanem bivanju do 14.20, nato pa seje z avtobusom odpeljala proti domu. Po izstopu seje za Renato izgubila vsaka sled, čeprav bi morala biti doma najkasneje med 16. in 17. uro. Miličniki in kriminalisti so takoj organizirali akcijo iskanja pogrešanega dekleta, v katero je bilo vključenih 16 udeležencev postaje milice in UNZ Krško, natanko so pregledali in prehodili blizu 3 kilometre dolgo pot od avtobusne postaje do doma, uganka pa je bila rešena šele tik pred Renatinim domom. Dekle so namreč našli spečo v hiši sosedov. Izkazalo se je, da je Renata prišla domov, a ni bilo nikogar v hiši, zato se je odpravila k sosedi, kjer je tudi legla k počitku. Konec srečen, vse dobro, bi kdo porekel. Nemara je res, a veliko tega, predvsem nepotrebnega preplaha in iskanja miličnikov ter kriminalistov, bi lahko preprečili že starši. Pogledati in povprašati bi bilo treba v le nekaj metrov oddaljeni hiši sosedov.
da vstopil. Iskal je prehrambene artikle, na koncu pa se moral zadovoljiti z litrom olja in pol kilograma sladkorja.
Obtoženi so domala vsa dejanja odkritosrčno priznavali, obteževalna okoliščina za Goršina pa je bila, da je vlome zagrešil v času pogojnega izpusta iz zapora. In kazni? Goršin je bil obsojen na 1 leto in 8 mesecev zapora, sodišče pa je s pravnomočno kaznijo 2 leti mladoletniškega zapora izreklo enotno sodbo 3 leta in 6 mesecev zapora. Slavko Šiljič je bil kaznovan z 11 meseci zapora, pogojno za dobo treh let, Danica Siljič pa z osmimi, pogojno za 2 leti. Sodba še ni pravnomočna.
B. B.
NEPREVIDNO Z MOTORNIM KOLESOM
LUTRŠKO SELO — 10-letni Primož Pugelj iz Novega mesta seje 29. septembra ob 15.10 peljal na kolesu z motoijem, na katerem je sedel tudi 9-letni brat Peter, po lokalni cesti skozi Lutrško selo. V slabo preglednem ovinku je zapeljal na levo stran ceste, takrat pa je nasproti z osebnim avtom pripeljal 25-letni Franc Bevc iz Lu-trškega sela. Slednji seje sicer umikal in zaviral, vendar je Fugelj vseeno trčil vanj, pri čemer sta se oba z bratom huje poškodovala in so ju odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 150 tisočakov.
Črna gradnja
Gradbeni inšpektor že izdal odločbo o ustavitvi del na hiši Antona Viranta v Soteski
SOTESKA — Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu je sredi septembra obvestil pristojne občinske organe, med njimi tudi upravo inšpekcijskih služb, o nedovoljeni gradnji stanovanjske hiše, last Antona Viranta iz Soteske. Iz dopisa omenjenega zavoda povzemamo, daje Anton Virant na svoji stanovanjski hiši dvignil podstrešni kolenčni zid in tako spremenil obliko strehe, dela pa izvedel med 1. in 20. avgustom letos. Vsa zadeva ne bi bila tolikanj menjavo vsega stavbnega pohišt-
spoma, ako stavba ne bi stala v neposrednem sosedstvu kompleksa gradu Soteska in njemu pripadajočih poslopij, nekdanjega parka in vrtnega paviljona. »Ker gre pri gradu Soteska za enega najpomembnejših kulturnih spomenikov v Sloveniji, ga obravnavamo še posebej pozorno,« pravijo na novomeškem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. In dodajajo: »V današnjih časih se ta skrb lahko kaže le v ohranitvi neokrnjenosti kompleksa gradu in krajine okrog njega. Za večje posege namreč spredstev ni Zavod je letos opravil večja očiščevalna dela na območju gradu, pri vrtnem paviljonu pa smo izvedli zračno kineto kot ukrep za zmanjšanje vlage v zidovih, pripravljamo pa se še na obnovo strehe, fresk v notranjščini in za-
va. V takih razmerah je samovoljen poseg A ntona Viranta, ki je povzročil da se je že tako neprimerno grajena in oblikovana hiša še povečala ter tako kompozicijsko degradirala prostor, v katerem morajo prevladati sestavni deli grajskega okoliša, nedopusten.«
Kot že rečeno, je bil z odkritjem seznanjem tudi gradbeni inšpektor novomeške UIS, ki si je zadevo že ogledal in tudi izdal odločbo o ustavitvi gradnje. Virantu tako preostane, da skuša z morebitnimi dovoljenji poseg legalizirati, v nasprotnem bo sledila odločba o rušenju na črno grajenega dela hiše. Tako vsaj pravijo inšpektorji in prav nikakršnega razloga ni, da jim ne bi pritrdili
B. BUDJA
Dobroto plačala s krajo
Olga Kovačič — Cica je spretno izkoriščala lahkomiselnost in dobroto občanov — Znova pred sodnike
NOVO MESTO — 34-letna Romkinja iz Žabjeka pri Novem mestu Olga Kovačič — Cica je stara znanka sodnikov, in kot vse kaže, bo v njihovi družbi še nekajkrat. Priletno dekle ima to lastnost, da spretno izkorišča lahkomiselnost in naivnost občanov, ki svojo dobroto praviloma poplačajo z mankom v denarnici.
Tako je Cica letošnjega 20. februarja ob 12.30 pozvonila na vrata Justine Draksler v Bršljinu 44. Ko ji je lastnica odprla vrata, je Kovačičeva od nje zahtevala, naj jo spusti v stanovanje ter postreže z jedačo. Sedla je za kuhinjsko mizo, pri tem pa izkoristila hipec nepazljivosti Draksler-jeve in ji iz predala kuhinjske omare vzela 2 bankovca po 5.000 din. Lastnica je tatvino opazila in od Cice zahtevala, naj ukradeni denar vrne, ta pa je v predal porinila le en bankovec, z drugim pa odšla proti trgovini KZ v Bršljinu. Ko je Drakslerjeva videla, da ji manjka še 5.000 din, je pohitela za Kovačičevo in jo zalotila v trgovini med nakupom. A namesto da bi ona vpila na tatico, je to pričela Cica in zmeijala Draksleijevo z vsemi mogočimi izrazi ter jo celo fizično napadla. Za vse to je Olga Kovačič pred dnevi sedla na zatožno klop novomeškega sodišča, senat pa jo je obsodil na 8 mesecev zapora.
Kot smo že zapisali, bo morala Cica v kratkem ponovno pred sodnike. Ti že imajo zoper njo novo obtožnico, po kateri naj bi skupaj z Doro Brajdič-Jadranko 27. maja lani, potem, ko sta videli, da ni nikogar doma, vstopili v hišo Frančiške Auer-sperger v Skalyckijevi ulici v Novem mestu. V kuhinji sta iz denarnice vzeli 5.000 din, a ju je lastnica na srečo pri delu zalotila. Letošnjega 13. januarja pa je Kovačičeva sama obiskala Alojzijo Golob na Glavnem trgu. Ženica je Cico sprejela in ji postregla, v pogovoru pa ji celo zaupala, daje ta dan prejela pokojnino in nekaj razlike. To je bilo za Cico dovolj. Navidezno se je poslovila in se skrila za vhodnimi vrati, malo zatem pa je, ko je šla Golobova v klet po drva, smuknila v spalnico in tam iz predala v omari vzela 140.000 din. Sodišče bo o teh dejanjih že kmalu razpravljalo.
B. B.
UKRADEL KIPCE
GORENJE GRADIŠČE — V času med 27. in 29. septembrom je neznan storilec vlomil v cerkev v Gorenjem Gradišču in iz nje odnesel več lesenih kipcev svetnikov ter angelov iz 17. stoletja, z dveh križev pa je snel Kristusov kip. Župnijski urad Šentjernej, čigar last je cerkev v Gorenjem Gradišču, je oškodovan za milijon dinarjev, storilca pa še iščejo.
• Pazite, kaj govorite. Novinarji so maščevalni Če se jim zamerite, bodo objavili vse to, kar ste rekli
DUŠAN RADOVIČ
• Novomeški poklicni gasilci so minulo sredo ob 21.27 prejeli obvestilo o požaru v pisarnah stanovanjske hiše IMV na Gubčevi ulici. Ob prispetju sta se s požarom že spoprijela poklicna gasilca IMV, člani poklicne enote pa so jima takoj priskočili na pomoč, lokalizirali požar in ogenj pogasili do 22. ure. Požarno stražo so prevzeli gasilci iz IMV.
• V letošnjem letu je bilo že nekaj lažnih alarmov o nastanku ognja, enega takih so člani novomeške poklicne gasilske enote prejeli v petek ob 18.14. Gorelo naj bi v romskem naselju Žabjek, ob prihodu pa o ognju ni bilo ne duha ne sluha.
• Kot smo že pisali, je oktober v znamenju meseca boja za varstvo pred požari. O konkretnih aktivnostih kaj več kdaj drugič, tokrat povejmo, da je od ponedeljka, 5. oktobra, v avli zdravstvenega doma odprta razstava risb otrok novomeških osnovnih šol pod nazivom »Gasilstvo v otroških očeh«. Razstava bo trajala ves mesec, na njen ogled pa so posebej vabljeni vrtci in šole.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Novomeški klub upokojencev ima tudi svoje nočno življenje. Tega si je v noči na 2. oktober privoščil meščan neznanega imena, ki je v klubu v Citalniški ulici pridno jedel in pil, ob odhodu pa s seboj vzel več zavojev cigaret. Navzlic nizkim cenam denatja za odškodnino ni pustil, še več: po grobih ocenah je s svojim dejanjem povzročil kar za milijon dinarjev škode.
• V času med 27. septembrom in 2. oktobrom je nekdo vlomil v cerkev v Crmošnjicah pri Dolenjskih Toplicah ter iz posvečenega prostora odnesel del monštrance iz rumenega zlata in držalo za hostijo. Cerkev je oškodovana za 200 tisočakov. Storilca do sedaj k spovedi še ni bilo, pokora bi bila verjetno prehuda.
• Za konec pa še dve kokošji. Neznanec je v noči na 29. september vlomil najprej v kokošnjak Ane Muhič iz Cešnjic, od koder je odnesel petelina in harem njegovih sedmih priležnic, nekaj zatem pa še v kokošnjak Alojzije Rajšelj na Malem vrhu. Osmim kokošim je pred smrtjo privoščil ljubimkanje z dvema pe-telinoma, ki sta prav tako končala v njegovi malhi.
Franc Koren
Najprej milica, družina pa, ko si upokojen
Franc Koren jejio 30 letih slekel milicniško uniformo
NOVO MESTO — »Miličnikje imel včasih več časa. Okoli se je vozil s kolesom in poznal vse ljudi v svojem rajonu. Tudi kaj prijetnega seje zgodilo, ne le nesreče, pretepi, ropi in podobno. Miličnik ne sme poznati cagavosti in omahovanja, biti mora trmast in vztrajen. Milica je prvo, družina pa šele tedaj, ko je človek upokojen.« Tako je ob odhodu v pokoj mlajšim »novo pečenim« miličnikom povedal Franc Koren, dolgoletni miličnik postaje milice v Novem mestu.
V modro uniformo miličnika se je oblekel leta 1957 in dobil prvo službeno mesto v Brežicah. Že čez dve leti seje preselil v Novo mesto in ostal do upokojitve. Mnogi Mir-nopečani se ga spominjajo kot sektorskega miličnika, ki je žal zaradi poškodbe hrbtenice kmalu šel v »ilegalo«. Postal je dežurni miličnik, zato ga na terenu niso več videvali. Njegovo delovno mesto je bilo za telefonsko centralo, kjer je sprejemal telefonska ali ustna obvestila o nesrečah, kaznivih dejanjih, o pomoči in še čem.« Delavnik je bil res pester. Vsak drugi dan sem sedel za postajo po 12 ur, velikokrat tudi ponoči, in le redko se je zgodilo, da nekaj minut ne bi imel dela.«
Danes je najraje v Regerči vasi ob Težki vodi, kjer ima svoj dom. Rad pomaga sorodnikom na kmetiji, saj pohajkovanja po gostilnah in mestnih ulicah nikoli ni preveč ljubil. »Če je le cas, smuknem v gozd. Če ne rastejo gobe, sedem na štor in z naj večjim užitkom eno pokadim«, je za konec pristavil Franc Koren.
J. P.
7i
PREHITRO V NEPREGLEDNI OVINEK— l.oktobraob 15.10seje 25-letni Zuhdija Hašič iz Novega mesta peljal z osebnim avtomobilom iz Metlike proti Novemu mestu. V naselju Težka voda je v desni in nepregledni ovinek pripeljal s preveliko hitrostjo, zato ga je zaneslo na levo polovico ceste. Po njej je prav takrat pripeljel nasproti voznik Renaultq
kombija, 34-letni Janez Slane iz Čunl. Prišlo je do trčenja, v katerem sta se poškodovala voznik Hašič in 32-letni sopotnik Husein Čoralič iz Novega mesta. Oba so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je za 2 milijona dinaijev.
ZARADI PREVELIKE HITROSTI V PROMETNI ZNAK — 38-letni Jože Metež iz Črnomlja seje 2. oktobra ob 9.55 peljal na kolesu z motoijem po regionalni cesti od doma proti Kanižarici. Ko je pripeljal v desni nepregledni ovinek, je zaradi prevelike hitrosti zavozil na bankino, peljal po njej še kakih 14 metrov, nato pa trčil v drog prometnega znaka. Meteža je pri tem odbilo nazaj na cesto, kjer je obležal hudo poškodovan. Prepeljali so ga v novomeško bolnišnico, na zviti pločevini motoija pa je za 50 tisočakov škode.
*■
Doklej zaprta vrata športnikom?
Novomeški stadion po zletu sameva — Nezakoniti sporazumi za zbiranje sredstev — S presežki sredstev telesne kulture nad pomanjkljivosti
NOVO MESTO — »Družbeni plan občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 obravnava obnovo stadiona Bratstva in enotnosti kot eno temeljnih nalog telesne kulture, in če bi gradnja res potekala tako, kot plan predvideva, bi danes že zagotovo imeli zgotovljen stadion s tartansko stezo, takšen, da bi resnično zadovoljeval potrebe dolenjskih vrhunskih športnikov in omogočal kvalitetna atletska tekmovanja,« pravi predsednik skupščine novomeške TKS Bojan Avbar. »Tako pa je gradnja prešla v roke politike, točneje odbora XIX. zleta, rezultat pa je nedokončan stadion, za katerega v zdajšnjih pogojih prav nič ne kaže, da bi lahko bil vsaj zasilno urejen.«
OD SOBOTE NAPREJ ZARES — Košarkarji novomeškega Novolesa so pred pričetkom prvenstva v I. SKL, ki se prične to soboto, minuli četrtek odigrali prijateljsko srečanje z ekipo Zlatarne iz Majdanpeka, članom I. srbske lige. Po izenačenem prvem polčasu so Novomeščani v nadaljevanju zares izredno zaigrali in popolnoma dotolkli nasprotnika, o čemer priča tudi rezultat 101:61 v korist Novolesa. Na posnetku je Lalič (10) v eni uspešnih akcij pod košem Majdanpeka. (Foto: B. Budja)
Pol zdravstvo, pol šport
Novo mesto pred nabavo izredno dragocenega medicinskega pripomočka, imenovanega EOS __________________________SPRINT__________________________
NOVO MESTO — Zdi se, da je po dolgotrajnih pripravah vendarle konec negotovosti: novomeško zdravstvo, z njim pa tudi novomeški šport sta pred pomembno prodobitvijo, nabavo aprature za določanje funkcionalne kapacitete kardiorespiratornega sistema, imenovane EOS SPRINT. Z enostavnimi besedami povedano, gre za pripravo za določanje direktne porabe kisika in ostalih pljučnih funkcij, katere cena je danes okoli 60 milijonov dinarjev.
Za novomeško občino brez dvoma velik zalogaj, ne pa tudi prevelik. Se posebej, če vemo, daje EOS SPRINT še kako koristen pri analizi funkcionalne sposobnosti kardiorespiratomih bolnikov, bodisi po prebolelem srčnem infarktu, pri arteriosklerozi, astmi, kroničnem bronhitisu itd. Danes ti bolniki hodijo na tovrstne preglede v druge, oddaljene centre, poleg tega pa bi bila ta naprava neprecenljive vrednosti za nadaljnji razvoj dolenjskega športa. Slednji je danes v vse večjem razmahu, z EOS SPRINTOM pa bi bilo moč ugotavljati treniranost športnikov, mogoče bi jih bilo selekcionirati, izbrati res najboljše, ne nazadnje pa bi s pomočjo naprave lahko tudi odkrivali morebitne bolezenske spremembe v organizmu. Danes je že tako, da si vrhunskih športnih rezultatov brez pomoči medicine ni moč predstavljati.
Predsedstvo novomeške TKS je prav zaradi tega pred dnevi dalo podporo akciji za zbiranje potrebnih sredstev, pri tem pa se samo zavezalo, da bo pomagalo po svojih močeh. Občinska telesnokulturna skupnost naj bi za nakup EOS SPRINTA prispevala 30 milijonov din, precejšen delež morebiti že letos, seveda le pod pogojem, da nabava aparature ne bi podrla načrtovane valorizacije sredstev za telesno kulturo.
B. B.
Veliko smo že pisali o novomeškem stadionu, ki takšen, kot je danes, resnično ne služi nikomur. Edino vodilo tistih, ki so imeli v rokah njegovo obnovo, je bilo, da stadion usposobijo za zlet, naprej ni nihče mislil. Atleti in nogometaši so s tem izgubili še tistih nekaj skromnih možnosti, ki sojih imeli pred obnovo za vadbo in nastope, prvi danes trenirajo v Kočevju, drugi vadijo in igrajo prvenstvene tekme v Črnomlju. Novomeška TKS skuša sedaj rešiti, kar se rešiti da. Sredi septembra so prejeli v roke pisanje družbene pravobranilke samoupravljanja, ki jih prav tako opozarja, kako nujno je, da se stadion obnovi do te mere, da se ne izničijo vanj že
Šport za občinski praznik
V soboto namiznoteniški, v nedeljo balinarski turnir
NOVO MESTO — V počastitev novomeškega občinskega praznika, 29. oktobra, bo v mestu ob Krki tudi nekaj športnih prireditev. Prva med njimi bo že to soboto s pričetkom ob 9. uri v športni dvorani pod Marofom.
Gre za namiznoteniški turnir, ki ga organizira novomeški klub in na katerem naj bi sodelovale ekipe Sevnice, Kočevja, Ilirije in Novega mesta. Dan kasneje, v nedeljo, pa bo pred domom starejših občanov v Šmihelu tradicionalno balinarsko tekmovanje, na katerem bodo nastopile vrste Novega mesta, Mime, Zagreba in Krke. Pričetek tekmovanja bo ob 9. uri.
Poglejmo še nekaj ostalih športnih prireditev v tem mesecu, posvečenih občinskemu prazniku. 24. oktobra ob 7. uri bo pohod po poteh Goijanskega bataljona. Organizator je Planinsko društvo Novo mesto, več o pohodu pa prihodnjič. 25. oktobra bo ob 9. uri na strelišču občinske strelske zveze tradicionalno medobčinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško, v sredo, 28. oktobra, pa ob 16. uri tradicionalni tek štafet, imenovan »Tek prijateljstva in spominov«, iz Dolenjskih Toplic v Novo mesto. Sicer pa bomo o vsaki navedenih prireditev poročali posebej.
Trem gostiteljem le ena točka
Peto kolo v obeh republiških rokometnih ligah — Skromen izkupiček fantov — Pri dekletih tri zmage — V soboto ženski derbi Novo mesto — Mlinotest
Vsega točko so vsi trije dolenjski predstavniki osvojili v moški republiški rokometni ligi, medtem ko so bila dekleta tokrat veliko uspešnejša in popravila slab vtis iz prejšnjega kola. Najbolj vsekakor preseneča podatek, da so tako Črnomelj kot Sevnica in Inles igrali na domačem igrišču, a je le Ribničanom uspelo iztržiti točko, preostali ekipi pa sta proti poprečnima nasprotnikoma ostali praznih rok. Najprej torej moška liga.
ČRNOMELJ — TERMOPOL 16:21
(5:7) — Črnomaljci so tokrat povsem razočarali in nič čudnega, če je njihovo igro kakih 500 gledalcev v športni dvorani Loka večkrat pospremilo z žvižgi. Igrali so docela nezbrano, neučinkovito in za nameček še neborbeno, tako da so gostje brez težav prišli do svoje prve zmage na letošnjem prvenstvu.
Črnomelj: Plut, Bohte 1, M. Papež 4,
Kavšek, Hudelja 1, Novak, Možina 1, J.
Papež 3, Pezidrc, Adlešič 2, Orlič 4, Kmetič.
SEVNICA — PARTIZAN 22:23 (11:13) — Tudi Sevničani so svojim številnim privržencem pripravili grenko razočaranje. Resda jim v tekmi ne gre očitati neborbenosti, toda tokrat jim je športna sreča docela zapustila hrbet. Gostje so bili v prvem polčasu boljši nasprotnik, a so jih domačini v nadaljevanju ujeli, izid pa je bil vseskozi negotov. Vsega nekaj sekund
Dekleta še brez trenerja
V soboto start tudi za prvenstvo v obeh prvih odbojkarskih republiških ligah — Kočevke iščejo trenerja
KOČEVJE — Sezon jesenskih dvoranskih športov je v polnem razmahu, rokometašem se bodo v soboto pridružili še košarkaši in odbojkaši v republiških ligah. Kočevci bodo tokrat zastopani tako v moški kot v ženski republiški od-bojkaški ligi. Spomnimo se, da so dekleta lani osvojila naslov prvakov in nesrečno spodrsnila v kvalifikacijah za II. zvezno ligo, fantje pa so gladko zmagali v II. republiški ligi in se tako po letu odmora vrnili v najkvalitetnejše republiško društvo.
Obe kočevski vrsti sta v sobotnem prvem kolu gostiteljici, gledalci se bodo lahko prepričali o možnostih kočevske odbojke v tem prvenstvu. In s kakšnimi ambicijami startata obe vrsti letos? O tem predsednik kluba Tone Krkovič pove:
»Doživeli smo nekaj kadrovskih sprememb, saj bo moško vrsto vodil Tine Knavs, Kočevec, ki je lani igral za Brezovico. Če nam bo uspelo urediti še njegovo registracijo, se lahko zgodi, da bo tudi on oblekel dres našega kluba na tekmah, kar bi bila seveda velika okrepitev. Sicer pa smo z vadbo pričeli avgusta, igralski kader je domala nespremenjen, s tem da bomo priložnost dali tudi mladim. Menim, da
bomo zadovoljili naše navijače in da se ne bomo borili za obstanek v ligi.
Kar pa zadeva dekleta, je še zmeraj velika nejasnost, kdo bo vrsto vodil letos Trener Konrad Lampe je ekipo zapustil >/. osebnih razlogov, to pa vseeno ne bi smelo pustiti sledov na igri. Računamo na vse igralke iz minule sezone, te pa so bogatejše za dragoceno izkušnjo in prepričan sem, da se bomo tudi letos borili za vrh.«
M. GLAVONJIČ
USPEH MLADINCEV ISKRE V GRADCU
NOVO MESTO — Atleti novomeške Iskre Tenel so se v soboto, 3. oktobra, udeležili tradicionalnega 6. mednarodnega teka v Gradcu. Novomeški mladinci so v teku na -3200 metrov zabeležili imeniten uspeh, saj je med 61 tekmovalci premočno zmagal Dragan, drugo in tretje mesto pa sta zasedla Berginc in Retelj. Največja pozornost je veljala teku članov na 10 mili, ki se ga je udeležilo prek 400 tekačev iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Zmagal je Vindiš, ki je postavil tudi rekord proge, z osebnima rekordoma pa sta bila Škedelj-Močivnik 41. in Vojko Skedelj 59.
pred koncem sta sodnika pri rezultatu 23:22 za goste dosodila najstrožjo kazen za Sevničane, a so sedemmetrovko zastrel-jali in točka je splavala po vodi.
Sevnica: Kovačič, Regner 2, Starina 9, Kostevc 3, Sunta, Špan 2, Svažič 2, Kneževič, Hrovat 3, Trbovc 1, Senica, Možic.
INLES — AJDOVŠČINA 18:18
(8:9) — Po poročilu našega dopisnika Milana Glavonjiča je bila tekma v Ribnici slaba, nasprotnika pa sta storila veliko napak. Gostje so bili pred zmago, saj so vodili že s 16:14, vendar je Ribničanom uspelo izenačiti in celo povesti, po izenačenju na 18:18 so imeli tudi zadnji napad, ki pa je ostal neizkoriščen.
Inles: Žagar, Fajdiga 1, Mate 1, Čirovič 9, Ilc 2, Tomšič 3, Džokič, Mihelič, Goleš, Jurič 1, Dejak 1, Lapajne.
Lestvica po 4. KOLU: 1. STT Rudar 7
točk, 5. Inles 5,9. Črnomelj 2,10. Sevnica 2.
Pari 5. kola: Prule — Inles, Rudar STT — Sevnica, Šoštanj — Črnomelj itd.
ITAS — ALPLES 26:17 (12:17) — Kočevke so vendarle dosegle prvo zmago na prvenstvu, še kako pa seje poznalo, da je v pomlajeni Itasovi vrsti vnovič zaigrala Jeričeva, ki je bila tudi najboljša strelka tekme. Zmaga gostiteljic ni bila nikoli vprašljiva in upati je, da bo kočevskim igralkam poslej krenilo na bolje.
Itas: Filipovič, Dragičevič, Zalar 3, Vuk 3, Jerič 10, Bejtovič 8, Guštin 2, Saftič, Kersnič, Jurkovič, Stefanišin.
POLANA — NOVO MESTO 25:35 (8:19) — Presenečanj v Veliki Polani tokrat ni bilo, saj so Novomeščanke že od vsega začetka zaigrale na vso moč in si ustvarile visoko prednost.
Novo mesto: Hočevar, Abazovtč 1, Repinc, Iličin 14, Žagar, Jakše 2, Kramar
7, Rebolj 1, Simončič 2, Opruc 7, Pate 1, Butala.
ISKRA — ERA ŠMARTNO 29:17
(13:7) — Igralke Iskre, ki so pred pričetkom prvenstva veljale za enega največjih favoritov za naslov, so osvojile šele drugi par točk v prvenstvu. Proti novinkam v ligi so tudi s polovično močjo prepričljivo zmagale.
Iskra: Bolte, Gorenc 3, Dolar 2, Keglje-vič, Radovan 1, Turk 10, Selan 3, Rangus
8, Vide 2, Lužar, Kos.
LESTVICA: 1. Kranj 8 točk, 4. Novo mesto 6, 5. Iskra 4, 10. Itas Kočevje 2.
Pari 5. kola: Novo mesto — Mlinotest, Branik — Iskra, Olimpija — Itas, itd.
vložena sredstva, hkrati pa našteva nepravilnosti, do katerih je prišlo med obnovitvenimi deli. Ena teh je samoupravni sporazum, ki ga je odbor XIX. zleta bratstva in enotnosti poslal v podpise po vseh štirih dolenjskih občinah za zbiranje sredstev. Ne le da odbor, kot začasni organ, ne more sklepati samoupravnih sporazumov in so ti torej nezakoniti, kot pravi tudi družbena pravobranilka samoupravljanja, pač pa je tudi odziv pičel.
Novomeškemu stadionu pa se, kot kaže, vendarle obeta vsaj zasilna rešitev. Pojavil seje namreč presežek sredstev iz naslova prispevkov iz bruto osebnih dohodkov, kar je, kot smo že pisali, posledica inflacije in višjih plač, del tega denaija pa naj bi poleg redne dejavnosti namenili še za ureditev nekaterih ne-dokončnaih del na stadionu. Po sklepu predsedstva novomeške TKS naj bi s presežki sredstev uredili odtok meteornih vod do reke Krke in tako pred propadom in novimi poplavami rešili teniška igrišča, prav tako pa naj bi okoli stadiona postavili še ograjo. V ta namen bo nemudoma potrebno zbrati lokacijsko dokumentacijo in pričeti z deli še le-
tos, preostanek sredstev pa naj bi po mnenju predsedstva TKS namenili za asfaltiranje dohoda do športne dvorane in popravilo streh obeh njenih aneksov. Sicer pa bo podrobnejše odgovore na vse to dala skupščina TKS, ki bi naj bila še ta mesec, na njej pa bo tekla beseda tudi o valorizaciji sredstev za osnovno dejavnost in še čem. Le da odgovora atletom, kdaj bodo na stadionu prišli do tako željene tartanske steze, še nekaj časa zanesljivo ne bo mogel nihče dati. Kajti povsem jasno je danes, da je pri obnovi stadiona šlo zgolj za to, da se na njem lahko izvede nekaj zletnih vaj, potrebe novomeškega športa so bile v tistih trenutkih povsem ob strani.
B. BUDJA
Stotnija
Moja dežela.
FLISARJEVA
NAJBOLJŠA
NOVO MESTO — Pred dnevi se je končalo letošnje republiško prvenstvo moških in ženskih dvojic v kegljanju. Dolenjsko so na tem tekmovanju zastopali Lrije pari, Flisar-Okoren (Trebnje) in Soško-Zupančič (Novo mesto) pri dekletih ter Goleš in Maraž (Trebnje) pri moških. Dekleta so kegljala v Celju in upravičila svoj nastop, še posebej pa se je izkazala Flisarjeva, ki je podrla 830 kegljev. Sicer pa sta jih Flisarjeva in Okornova podrli 1.523, Soškova in Zupančičeva 1.512, par Goleš-Maraž pa je podrl 3.267 kegljev.
IDRIJA — V soboto in nedeljo je bilo na cestah v okolici Idrije letošnje državno kolesarsko prvenstvo v gorski vožnji in vožnji na kronometer, ki je novomeškemu KD Krka znova prineslo velik uspeh. Resda so najboljši novomeški kolesarji v članski konkurenci osvojili »le« dve bronasti medalji po zaslugi Sandija Papeža, ki je bil tretji tako v dirki na kronometer kot v gorski vožnji, zato pa so prijetno presenetili mladi.
Bogdan Ravbar je najuspešenjši udeleženec letošnjega prvenstva, saj je postal
PRITOŽBA NO VOMEŠČANO V BREZ HASKA
IDRIJA — Letošnje državno prvenstvo kolesatjev v vožnji na kronometer in gorski preizkušnjije zadnji dan, v nedeljo, postreglo tudi z zapletom, ki je Sandija Papeža stal zlate medalje. Zaradi vsega 5 kilometrov dolge proge je bil dogovor organizatorjev pred dirko na kronometer, da najboljše člane razdelijo v dve skupini, da se ne bi istočasno na progi našla dva in si z vleko pomagala do boljšega rezultata. A zgodilo se je prav to. Sodniki so pozabili na dogovor in potem, ko je Valter Bonča po 5 kilometrih prvič prispel v cilj na obrat, spustili na progo še Pintariča. Skupaj sta nato vozila do cilja 100 kilometrov dolge dirke na kronometer, si pomagala z vleko, kar pa je seveda prepovedano. Novomeščani so vložili protest, a žal brez uspeha. Sandi se je moral zadovoljiti z bronasto medaljo.
m I l I i i
Ravbarju kar dva naslova
Novomeščani osvojili polovico medalj na prvenstvu — Ob Ravbarju z zlato še Finku in Krčanu Kranjcu
državni prvak med starejšimi mladinci v obeh nastopih, gorski vožnji in preizkušnji na kronometer. Ravbarjevima zlatima medaljema je prvo mesto dodal še Fink med mlajšimi mladinci, kije zmagal v dirki na kronometer, prijetno pa je v soboto presenetil mladi Krčan Kranjec, ki je zmagal v gorski preizkušnji mlajših mladincev. Bera medalj dolenjskih kolesarjev pa s tem še zdaleč ni dokončna. Prišteti jim je namreč potrebno še bron Eržena med mlajšimi mladinci v dirki na kronometer, v tem nastopu pa sta med starejšimi mladinci Ravbarjevo zmagoslavje s srebrom dopolnila še Turk in Roman Judež. Turk sije poleg tega srebra privozil še eno, in sicer v gorski dirki, ko je bil drugi za Ravbarjem. Vse to dovolj zgovorno kaže, da so bili novomeški kolesarji daleč najboljši po številu osvojenih medalj, saj so jih od 18 možnih osvojili kar 9, od tega tri zlate, dve srebrni in štiri bronaste. Omenimo ob tem še, da je bil v nedeljski preizkušnji članov na kronometer Smole 5. in Robič 6., prijetno pa je presenetil mladi Valter Bonča, ki služi vojaški rok v Novem mestu in trenira z novomeškimi kolesarji, saj sije dvakrat prikolesaril srebro.
PAVIŠIČ PRVI NA ROGLI
ROGLA — 107 kolesarjev seje minulega vikenda udeležilo rekreacijske kolesarske preizkušnje na 17 kilometrov dolgem vzponu iz Žreč na Roglo s skupno višinsko razliko 1100 metrov. Med vsemi rekreativci je daleč najboljši čas dosegel Novomeščan Pavišič, ki je seveda tudi zmagal v svoji kategoriji do 30 let.
Marjanu Avblju naslov že dirko pred koncem
Uspeh brežiških tekmovalcev v Šempasu
ŠEMPAS — Kar okoli 5.000 gledalcev seje minulo nedeljo zbralo ob progi v Šampasu pri Novi Gorici, koder je potekala letošnja predzadnja dirka motokrosistov v razredu do 250 kubikov za državno prvenstvo. Marjan Avbelj, član AMD Brežice, sije z dvema zmagama in 40 novimi točkami že zagotovil naslov državnega prvaka, čeprav bo konec meseca na sporedu še odpadla dirka v Zaboku.
Avbelj je v prvem nastopu prevzel vodstvo takoj po startu, a kmalu zatem nesrečno padel. To ga ni oviralo, da ne bi nadaljeval vožnje in iz kroga v krog manjšal zaostanek za vodilnim Baršičem, ki gaje tudi prehitel, enako kot njegova klubska kolega Zdovc in brat Simon Avbelj. V drugi vožnji presenečenj ni bilo, znova je prepričljivo zmagal Maijan Avbelj in si tako zagotovil naslov letošnjega državnega prvaka. Da bo veselje v brežiškem taboru še večje, dodajmo, da je po dveh dirkah drugo mesto v Šempasu osvojil Zdovc in 4. Simon Avbelj z enakim številom točk kot tretjeuvrščeni Vesenjak. »Z letošnjo sezono sem izredno zadovoljen, saj sem dosegel praktično vse: zmago na državnem prvenstvu, zmage na treh mednarodnih dirkah in tudi točko v tekmovanju za SP,« je v nedeljo vesel govoril Maijan Avbelj.
METLIŠKI SEVER — JUG
METLIKA — Metliška telesnokul-tuma skupnost je naredila program športnih tekmovanj, v katerih se bodo pomerile ekipe iz severnega in južnega dela Metlike, in to kar v dvajsetih panogah, od malega nogometa, košarke, smučanja in kegljanja do atletike in tenisa. Vsaka mestna stran ima po dve ekipi, do 40. in nad 40 let, vsaka ekipa šteje po 15 tekmovalcev. V malem nogometu so se pomerili 20. septembra, rezultat je bil 5:5, zadnji »spopad« pa bo julija prihodnje leto.
ELAN — PRIMORJE 0:0
NOVO MESTO — V 6. kolu zahodne skupine II. republiške nogometne lige sta se v Novem mestu pomerili enajsterici Elana in Primoija. Gostitelji so imeli premoč v prvem polčasu, a jim je ni uspelo izkoristiti. V nadaljevanju je bila igra izenačena, tako daje remi še najpravičnejši izid. Najboljši igralec domače vrste je bil vratar Cerv.
V FINALU ZMAGA OLIMPIJE
KOČEVJE — V počastitev občinskega praznika so kočevski rokometni delavci pripravili turnir ženskih ekip, ki so se ga udeležile vrste Olimpije, Itasa in Novega mesta. Rezultati: Olimpija — Itas 14:11 (5:8), Itas — Novo mesto 15:11 (7:5) in Novo mesto — Olimpija 16:18 (11:12). Vrstni red je bil: 1. Olimpija 4, 2. Novo mesto 2 in 3. Itas 0.
Novotes v bop za vrh?
O možnostih novomeških košarkarjev pred so-botnim pričetkom prvenstva v I. SKL — Okrepljeni
NOVO MESTO — Ljubitelji košarke z velikim zanimanjem pričakujejo sobotni start prvenstva v prvi republiški ligi, saj naj bi bila tokrat kvaliteta ekip bolj izenačena, v boju za vrh pa vsaj pet ali šest ekip, med njimi po napovedih nekaterih tudi novomeški Novoles. Če je soditi po pripravljalnih nastopih, potem lahko Novomeščani resnično računajo na dobre rezultate, čeprav se sami kakšnih konkretnih napovedi previdno izogibajo.
Trener Jože Splichal ima letos v sprotnikovi kvaliteti je torej verjetno
primerjavi z minulo sezono precej močnejšo ekipo, v kateri je kar 10 enakovrednih igralcev, ki lahko prevzamejo breme odgovornosti na svoja ramena. To pa je v košarki nemalokrat izrednega pomena. Ob imenih, ki so lani branila barve novomeškega Novolesa, bo tokrat vnovič rumeni dres oblekel Bajc, ki seje vrnil iz ljubljanskega Slovana, novi imeni pa sta 206 centimetrov visoki center Vuko-savljevič, ki je v Novo mesto prišel iz Nikšiča, in 195 centimetrov visoki Stojkovič, kije prej igral za Koper. Z njima je ob ostalih že uveljavljenih igralcih Novoles ekipa, ki lahko meša štrene vsakomur v ligi. To so, kot smo že zapisali, pokazala tudi pripravljalna srečanja. Prejšnji torek so novole-sovci v Trstu presenetljivo ugnali tamkajšnji Stefanello, ekipo, ki jo vodi naš poznani trener Bogdan Tanje-vič. Po odigranih treh polčasih je bil rezultat 129:125 v korist Novomešča-nov. Minuli četrtek pa sta se v novomeški športni dvorani pomerili vrsti Novolesa in Zlatarne iz Majdanpeka, ki je član II. srbske lige. O na-
odveč govoriti, po izenačenem prvem polčasu pa so Novomeščani v nadaljevanju tekmo dobili s skoraj neverjetnimi 101:61.
»Eno so prijateljska, povsem drugo pa prvenstvena srečanja,« pravi trener Novomeščanfiv Jože Splichal in dodaja, da bi bili zadovoljni že, če bi ug-
nali katero od ekip, ki so vsaj na papirju najmočnejše v ligi. Brez dvoma je to mariborska Tima, ekipa, združena z Branikom Jeklotehno, tu so še Slovan, Postojna, Domžale, Ilirija, blizu tem moštvom je tudi naše mesto. Lahko rečem, da smo dobro pripravljeni, vneto vadimo že vse od 15. avgusta, samo v septembru smo imeli kar 25 treningov in tekem. Sicer pa bo veliko tega odvisno od starta, kajti žreb nam ni bil naklonjen. Že v prvem kolu potujemo na vroč teren v Domžale, potem nas v Novem mestu čaka vrsta Mariborčanov in novo gostovanje v Ljubljani pri Slovanu. Težji razpored bi si le stežka zamislil in zagotovo bodo že ta srečanja dala del odgovora na vprašanje, kje je naše mesto na letošnjem prvenstvu,« zaključuje Jože Splichal, katerega boga-’te trenerske izkušnje bi utegnile No-vomeščanom letos še kako koristiti.
B. B.
206 cm visoki Vukosavljevič je k Novomeščanom pristopil iz Nikšiča.
  m   ,, .............. MBMMBBi
Stojkovič, bivši igralec Kopra, je brez dvoma velika okrepitev Novolesa.
Št. 40 (1991) 8. oktobra 1987
DOLENJSKI LIST
19
TOVARNA
OBUTVE
NOVO MESTO
-ri-TTip
gMfi '''g*
ra
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO
G/P Pionir iz Novega mesta išče soinvestitorja za izgradnjo lokala na Cesti herojev v Novem mestu. Namembnost lokala je izključno gostinska dejavnost
Predvidena velikost je 320 m2.
Podrobnejše informacije:
G/P Pionir Novo mesto Prodajna služba Kettejev drevored 37 Tel.: 068/23-686,21-826
emona dolenjka
Dolenjkina konsignacijska prodajalna tKeSon22-395
v w
OBVEŠČA cenjene potrošnike, da je razširila svoj konsignacijski program na: motorne žage ALPINA, vrtne kosilnice AL-KO, oljne go rilce KLOCKNER, navojno rezilno orodje REMS in toplotne črpalke AL-KO polar.
NE NUDIMO VAM POPUSTA
DAJEMO PA VAM MOŽNOST ZA NAKUP OKEN, IZDELANIH PO DOLGOLETNI TRADICIJI
sodobna izvedba, vrhunska kakovost, prihranek energije, izdelava po meri in montaža na domu
To so odlike pravih oken iz KLI Logatec
Cenjene bralce obveščamo, da bomo v počastitev občinskega praznika in 40-letnice Tovarne obutve Novo mesto 12.10.1987 ob 13.30 uri odprli razstavo
»Razvoj čevljarstva na Dolenjskem od 15. stoletja do danes.«
Razstavo nam je strokovno postavil Dolenjski muze). Lahko si jo ogledate vsak delovni dan od 10. do 17. ure v Tovarni obutve, Bršljin 32.
Obenem vas obveščamo, da lahko obisk razstave izkoristite tudi za ugoden nakup obutve v naši prodajalni, ki je odprta vsak delovni dan od 6.30 do 13.30.
V času razstave bomo dali v prodajo večje količine naših proizvodov tudi iz izvoznega programa po zelo ugodnih cenah.
Pokličite 061/741-711 — informacije in prodaja KLI Logatec
telex 31656 yu kli
Ugodno samo v oktobru
Varilne naprave MIG-MAG, T1G
Iskra
za industrijo, obrtnike, za vse, ki pri svojem delu potrebujete naprave za varjenje v zaščitni atmosferi C02 in TIG
Na zalogi tudi varilni pribor
(gorilniki, ventili, zaščitna sredstva) v prodajalnah Elektrotehne DO SET:
Celje, Stanetova 16 Domžale, Ljubljanska cesta 92 Krško, C. krških žrtev 42 Ljubljana, Titova 23 Nova Gorica, Erjavčeva 24 Novo mesto, Glavni trg 26 Ptuj, Lackova 12 Ravne na Koroškem, Prežihova 3 Trbovlje, Trg revolucije ali v Elektrotehni DO Jugotehnika TOZD Elgro KO Varilna
tehnika, Titova 51, telefon 061/324-779.
£ELEKTROTEHNA
Pričakujemo vas!
BELT
^eltJčRNOMELJ DO BELT ČRNOMELJ
DS tozda Mehanska obdelava in tozda Livarna
razpisujeta prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo za dobo štirih let:
1. vodenje tozda Mehanska obdelava,
2. vodenje tehnične priprave dela v tozdu Mehanska obdelava
3. pomoč pri vodenju tozda Livarna.
Pogoji:
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, družbenopolitične aktivnosti in pozitivnega odnosa do samoupravljanja morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1: — visoka ali višja šolska izobrazba tehnične, organizacijske, ekonomske ali pravne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki ali srednja šolska izobrazba in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem področju
— dosedanja uspešnost pri organiziranju in vodenju delovnega procesa.
Pod 2: — visoka ali višja šolska izobrazba tehnične ali organizacijske smeri s predhodno izobrazbo srednje strojne šole in 5 let delovnih izkušenj v stroki
— pomembni dosedanji delovni dosežki pri organiziranju in vodenju delovnih procesov.
Pod 3: — visoka šola metalurške ali druge tehnične srneri
— 5 let delovnih izkušenj v stroki
— aktivno znanje enega ali pasivno dveh svetovnih jezikov.
4. K sodelovanju vabimo tudi strokovnjake s končano VI. in VII. stopnjo strokovne usposobljenosti elektro, strojne in metalurške smeri.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnevanju pogojev kadrovski službi DO BELT s pripisom »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi razpisa.
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri.
766/40-87
DO Avtopromet, gostinstvo in turizem »GORJANCI« Vavta vas,
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb
I. razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili
in odgovornostmi
sistemski analitik
Polg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja izobrazba (VII. ali VI. stopnja) računalniške ali elektrotehnične smeri
— 3 oziroma 5 let ustrenih delovnih izkušenj.
Delavec bo izbran za dobo štirih let.
II. oglaša prosta dela in naloge
referent za osnovna sredstva
Pogoji:
— ekonomska srednja šola (V. stopnja) in 2 leti delovnih izkušenj.
Komisija za delovna razmerja TOZD Gostinstvo
oglaša prosta dela in naloge
NATAKAR
— več delavcev
KUHAR
— več delavcev
Pogoja: končana srednja šola (IV. stopnja) ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj.
Vsi kandidati dostavijo ponudbe z dokazili kadrovski službi podjetja na naslov: »GORJANCI« Vavta vas, p. Straža v roku 8 dni po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
782/40-87
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in ded
NIKOLA PETKOVIČ
iz Metlike,
Partizanski trg 12
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala župniku za lepo opravljen obred, govornici ob odprtem grobu, pevcem in godbi.
Žalujoči: žena Dragica, sin Branko, snaha Mira, vnuka Nikola in Milan ter drugo sorodstvo
DOM POČITKA METLIKA
METLIKA, Mestni trg 16
razpisuje prosta dela in naloge za enoto doma v Črnomlju:
1. srednja medicinska sestra (4 delavci)
Poaoj: V. stopnja UIZ zdravstvene smeri z opravljenim strokovnim izpitom
2. fizioterapevt (1 delavec)
Pogoj: višja šola ustrezne smeri z opravljenim strokovnim izpitom
3. delovni terapevt (1 delavec)
Pogoj: višja šola ustrezne smeri z opravljenim strokovnim izpitom
4. strežnica — negovalka (9 delavcev)
Pogoj: končana osnovna šola, starost nad 18 let
5. čistilka (2 delavca)
Pogoj: končana osnovna šola
6. šivilja — likarica (1 delavec)
Pogoj: končana IV. stopnja UIZ oz. poklicna šola ustrezne smeri
7. hišnik — vzdrževalec (1 delavec)
Pogoj: končana IV. stopnja UIZ oz. poklicna šola ustrezne smeri
8. ekonom — skladiščnik (1 delavec)
Pogoj: končana IV. stopnja UIZ oz. poklicna šola živilske smeri in opravljen vozniški izpit B kategorije
9. vodja kuhinje (1 delavec)
Pogoj: končana IV. stopnja UIZ oz. poklicna ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah
10. kuharica (1 delavka)
Pogoj: končana IV. stopnja UIZ oz. poklicna šola ustrezne smeri in 1 leto delovnih izkušenj
11. gospodinjska pomočnica (2 delavki)
Pogoj: končana osnovna šola
12. servirka (1 delavka)
Pogoj: končana IV. stopnja UIZ oz. poklicna šola ustrezne smeri
13. blagajnik — administrator (1 delavec)
Pogoj: končana V. stopnja UIZ — smer ekonomski tehnik in 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Dom počitka, Metlika, Mestni trg 16, v roku 15 dni po dnevu objave.
Nastop zaposlitve je 1.12.1987 oz. po dogovoru.
Vsi, ki so do sedaj vložili prošnje za zaposlitev za enoto v Črnomlju, naj jih ponovno vložijo.
771/40-87
L
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
MARTIN STRAHAN
Jugorje 9
Najlepše se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in pokojnega v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju novomeškega zdravstvenega doma, zlasti dr. Kresetovi, ter tovarnam IMV, Novoles in Novoteks, KO ZB Gabrje, pevcem iz Gabrja, obema govornikoma za poslovilne besede in duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
%
f**
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite.
V SPOMIN
10. oktobra 1987 mineva žalostno leto dni, odkar nas je za vedno in mnogo prezgodaj zapustil naš predragi
STANKO
RUGELJ
iz Zabukovja pri Mimi 1961—1986
Usoda, ki zna na tako krut način presekati in ustaviti pot, polno življenja in ustvarjalnosti, in zadati rane, ki jih tudi čas ne zaceli, ne more ustaviti naših misli, ki se vedno vračajo, nas spremljajo in živijo. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki se ga spominjate, iskrena hvala.
Neutolažljivi: vsi njegovi
222222
NOVOTEKS
DO NOVOTEKS, tekstilna tovarna TOZD Konfekcija I Novo mesto
Na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 16. 6. 1987 razpisujemo
JAVNO LICITACIJO za odprodajo
večjega števila rabljenih navadnih šivalnih strojev
Licitacija bo dne 14.10.1987 ob 10. uri v prostorih bivšega podjetja KROJAČ, Glavni trg 17.
kandidati morajo pred začetkom licitacije plačati varščino v višini 10% od izklicne cene. Prometni davek plača kupec, sredstva bodo prodana po načelu »videno — kupljeno«.
Vse ostale informacije in ogled dve uri pred pričetkom licitacije.
710/37-87
Cestno podjetje Novo mesto TOZD Gradnje Novo mesto
Ljubljanska 47
Komisija za delovna razmerja TOZD
objavlja dela in naloge ČISTILKE
Pogoj: končana ali nedokončana osnovna šola
Prijave pošljite v 8 dneh na naslov: Cestno podjetje Novo sto, TOZD Gradnje, Ljubljanska 47. Obvestilo o izbiri bodo didati prejeli v 30 dneh po objavi.
779/40-87
me-bodo kan-
RSPU
ZAPORI Ljubljana,
Povšetova 5 Oddelek zaporov NOVO MESTO
Komisija za delovna razmerja objavlja za oddelek zaporov v Novem mestu za nedoločen čas prosta dela in naloge:
KURJAČ - HIŠNIK inštruktor
Poleg splošnih pogojev, predpisanih v 156. členu zakona o sistemu državne uprave in IS skupščine SR Slov. ter o republiških upravnih organih, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— končan program srednjega izobraževanja (IV. — stop.),
— tečaj za upravljanje nizkotlačnih kotlov,
— odslužen vojaški rok,
— aktivno obvladanje slovenskega jezika.
Zavarovalna doba se pri objavljenih delih in nalogah šteje s povečanjem, tako da se vsakih 12 mesecev dejanskega dela šteje za 16 mesecev zavarovalne dobe.
Pisne prijave z življenjepisom pošljite na zgornji naslov v 15 dneh od objave.
780/40-87
NOVOLES
DS TOZD TES
razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
Individualnega poslovodnega organa
— direktorja TOZD
pod naslednjimi pogoji:
— visoka strokovna izobrazba strojne smeri, nad 5 let delovnih izkušenj oz. z delom ocenjene delovne sposobnosti za opravljanje de! in nalog
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— osebnostne lastnosti določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati oddati v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOLES, Kadrovsko socialna služba, z oznako »za razpisno komisijo TOZD TES«. Kandidate bomo obvestili v 6 dneh po končanem zbiranju vlog.
777/40-87
Trpljenje si prestal, v grobu zdaj boš mirno spal.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti dragega moža, očeta, sta- 5» rega očeta, brata in strica
JANEZA SENICE , — ŽANA
iz Sel 20, Dolenjske Toplice
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in pokojnika spremili k zadnjemu počitku. Hvala govorniku, delovnim in družbenopolitičnim organizacijam za podarjene vence ter župniku iz Vavte vasi za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ii Trm Trnim tmo "TA Minil A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI
V TEM TEDNU VAS ZA NI IVI A prodam - kupim - posest - zenitne ponudbe - razno - obvestila - preklici - čestitke - zahvale__________________________________
tedenski koledar
Četrtek, 8. oktobra — Branko Petek, 9. oktobra — Abraham Sobota, 10. oktobra — Zlatko Nedelja, 11. oktobra — Emilijan Ponedeljek, 12. oktobra — Maksimilijan
Torek, 13. oktobra — Edvard Sreda, 14. oktobra — Veselka Četrtek, 15. oktobra — Terezija LUNINE MENE
14.	oktobra ob 19.06 — zadnji krajec
kino
BREŽICE: 9. in 10. 10. ameriški kriminalni film FX — umor s trikom. 11. in 12. 10. ameriški akcijski film Policaj št. l._ 13. in 14. 10. ameriški akcijski film Živeti in umreti v L. A. 15. in 16. 10. ameriški avanturistični film Nevidni voznik.
ČRNOMELJ: 8. in 11. 10. ameriški avanturistični film Dragulj z Nila. 9. in
11.	10. ameriški akcijski film Poklic komandos. 13. 10. ameriški film Iskalci. 15. 10. ameriški film Zver v človeku.
KRŠKO: 8. 10. ameriško-novoze-landski Ne dam svoje hčerke. 9. 10.
službo dobi
Takoj zaposlim izkušene šivilje za delo na industrijskih šivalnih strojih Overloch in Mauserlok (dvoiglična in hitrošivalna). Plača po dogovoru. Kličite lahko vsak delovni dan od 7. do 19. ure na tel. (068) 58-^708. (5181-SL-40)
Zaposlim dekle v gostilni, OD 200.000 din, hrana in soba zagotovljeni. Tel. (061) 785-102. (5340-SL-40)
stanovanja
SOBO v Novem mestu išče samsko dekle. Ponudbe na telefon (068) 46-535. u IŠČEM enosobno stanovanje ali garsonjero v Krškem ali bližnji okolici. V popoldanskem času sem pripravljen pomagati pri delu na kmetiji. Naslov v upravi lista (P40-9 MO)
motorna vozila
Z 101 z manjšo okvaro prodam zelo poceni. Tel. 25-097. (5159-MV-40)
APN 6, letnik 1985, ugodno prodam. Tel. 85-977. (5162-MV-40) Volksvvagen, letnik 1972, v voznem stanju, prodam. Vrhovec, Velika Loka 52, 68000 Velika Loka. (5177-MV-40) ZASTAVO 750, letnik 1979, prodam. Žnidaršič, Kapljišče, Gradac. Tel. 56-751. (5179-MV-40)
TOVORNJAK Deutz (51), kasonar, s cerado, generalno obnovljen, prodam. Tel. (061) 376-752. (5188-MV-40) ZELO UGODNO prodam Z 101, z manjšo okvaro. Tel. 23-941. (5159-MV-40)
Z128, letnik 81, kar. 84, prodam za 2,6 M ali menjam za golfa do 4 M z doplačilom. Tel. 25-115. (5190-MV-40) ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Tel.: 25-358. (P40-37-MO) t c R 4,13etnik 1977, prodam. Tel. 24-479, po 15. uri. (3298-MV-40)
Z 101 GT 55, letnik 1984, prevoženih
26.000	km, prodam. Tel. 71-909. (P40-28-MO)
JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Tel. 27-808. (3296-MV-40)
126 P, letnik 1978, odlično ohranjen, ugodno prodam. Luzar, Gabrje 31, tel. 85-968. (3301-MV-40)
ZASTAVO 101, letnik 1987, rdeče barve, prodam. Klobčar, Boričevo, tel. 27-175. (5304-MV-40)
Z 101, letnik 1983, odlično ohranjena, in tomos avtomatik A3 KLSG, ivzozni model, nov, prodam za 20% ceneje. Franc Grubar, Gorenje Vrhpolje 9, Šentjernej. (5305-MV-40)
FIAT 126 P in skoraj nov pralni stroj obodin prodam. Rajk, Segova 8, Novo
ameriška komedija Kdo mi ubije ženo ter (21.45) grški erotični film Mačji sindrom. 10. 10. angleška akcijska drama Holkroftova pogodba. 11. 10. ameriški akcijski film Teksaški osamljeni Mcquade. 12.10. (16., 18., 20.) angleški avanturistični film Od tarče do smrti. 13.10. (ob 17.)risanke;(18.,20.) ameriški kriminalni film 8 milijonov načinov smrti. 14. 10. italijanski akcijski film Rush.v i5. 10. slovensko gledališče Celje Ščuka, da te kap.
SEVNICA: 8. in 9. 10. ameriška komedija Policijska patrola. 10. in 11. 10. ameriška komedija Zadnja prilika.
15.	10. ameriški akcijski film BMX banditi.
TREBNJE: 10. in 11. 10. ameriški vestern Barbarosa.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 8. 10. ameriški fantastični film Superman 111, 9. 10. ob 18. uri ameriška komedija Policijska patrulja in ob 20. uri italijanski erotični film Leteči seks. 10.10. ob 16. uri ameriška risanka Jaka Racman in njegova klapa, ob 18. uri ameriški film Policijska patrulja in ob 20. uri italijanski erotični film Leteči seks. Vsi ti trije filmi bodo na sporedu še v nedeljo, 11. oktobra, in ponedeljek, 12. oktobra, po enakem razporedu.
mesto. (5308-MV-40)
ZASTAVO 750, letnik 8/82, registrirano do avgusta 1988, prodam. Dolar, Župančičeva 6, Krško. (5310-MV-40) ZASTAVO 750, letnik 1978, prodam. Božič, Orehovica, Šentjernej. (5311-MV-40)
JUGO 45 A, star 6 mesecev, prodam. Tel. 24-979 od 15. do 17. ure. (5312-MV-40)
MOTORNO KOLO electronic 90 prodam. Drago Saje, Veliki Kal 21, Mirna peč. (5313-MV-40)
Z 101 GTL 55, letnik 1985, prevoženih 18.000 km, prodam. Tel. 79-243. (5314-MV-40)
LADO 1200, starejši letnik, zelo dobro ohranjena, poceni prodam. Lado Kodrič, Gabrje 10 a, Krmelj. (P40-30-MO) ZASTAVO 101, letnik 1976, ugodno prodam. Stane Tramte, Marjana Kozine 62, Novo mesto. (5316-MV-40) ZASTAVO 101, letnik 1985, prodam za 330 SM. Tel. 26-165. (5317-MV-40) OM 400, vozen, B kategorijo, prodam. Pavlič, Gor. Maharovec, Šentjernej. (5337-MV-40)
BMW 316, letnik 1977, odlično ohranjen, prodam. Tel. (068) 33-308, popoldan. (5339-MV-40)
ZASTAVO 850 nujno prodam. Tel.
42-066. (5338-MV-40)
R 5 GL, 1100 ccm, november 85, prodam. Tel. 21-590, od 17. ure dalje. (P40-32 MO)
•FIAT 126 P, letnik 81, prevoženih
48.000	km, prodam. Ogled od 16. ure dalje. Tea Radelj, Heroja Slaka 7, Trebnje. (P40-33 MO)
ZASTAVO 101 confort, letnik 1980, prodam za 140SM.Tel. 72-621,int. 153, dopoldan. (P40-36 MO)
126 P, letnik 1981, ugodno prodam. Cegelnica 54, Novo mesto.
TOVORNI AVTO Z 640 D prodam ali menjam za osebni avto. Jure Prosenik, Rožno 7, 68280 Brestanica. (5319-MV-40)
GOLF JL 79, dobro ohranjen, prvi lastnik, nujno prodam. Tel. 56-695. (5320-MV-40)
FIAT 126, letnik 1980, prodam. Tel. 26-118. (5321-MV-40)
ZASTAVO 750 LE, december 1982, motorno žago husquarno 650, novo, partner 440, vse malo rabljeno, ter jerme-nico za traktor univerzal 445 prodam. Tel. 75-801. (5325-MV-40)
125 P, letnik 1984, prodam. Taborski, Cankarjeva 13, Novo mesto. Tel. 22-820, dopoldne. (5326-MV-40).
R18, letnik 1982,46.000 km, prodam. Tel. 51-566. (5324-MV-40)
ZASTAVO 750 LE, letnik 81, prodam tel. 85-984. Zvonko Ban, Velike
DOLENJSKI LIST
Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krškp, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Stefanič.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 400 din, naročnina za 2. polletje7.000 din, za delovne in družbene organizacije 22.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 5 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB -Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 6.000 din, na prvi ali zadnji strani 12.000 din; za razpise, licitacije ipd. 6.500 din. Mali oglas do deset besed 3.000 din, vsaka nadaljnja beseda 300 din.
NAŠLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski servis 23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 -1 /72 od 28.3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Brusnice 71. (5096-MV-39)
Z 101 GT/3V, letnik 1985, registriran do julija 1988, prodam. Tel. 23-939, po
15.	uri. (5331-MV-40)
126 P, letnik 1977, in motor prima NSU prodam. Jenič, Stranska vas 26. (ček-MV-40)
Z101 CTL 55, letnik 1983, dobro ohranjeno, prodam. Tel. (068) 82-468. (pol. MV-40)
DIANO, letnik 1980, prodam. Čampa, Cesta herojev 52, Novo mesto, tel. 24-364. (5334-MV-40)
LADO 1600, letnik 1980, registrirana do septembra 1988, prodam. Hribar, tel. 71-255 dopoldne ali 33-307 popoldne, (pol. MV-40)
Z 850, letnik 1981, prodam. Tel. 51-449 popoldne ali 58-298 dopoldne. (pol.MV-40)
ZASTAVO 750, letnik 1982, prodam. Tel. 25-358. (P40-37 MO)
R 4, letnik 1984, prodam. Tel. 25-819. (3272-MV-40)
ZASTAVO 101, starejšo, ohranjeno, registrirano do junija 1988, prodam. Pot na Gorjance 58, tel. 20-446. (3270-MV-301
ŠKODO 120 LS, letnik 80, prodam za 150 SM. Raka 84, Vinji vrh. (5074-MV-39)
JUGO 45 A, letnik 86, prodam. Tel.
43-759, popoldan. (5195-MV-40)
FIAT 126 P, letnik 1986 — avgust, prodam. Šenica, Sela, tel. 65-441. (ček) FIAT 125P, letnik 1978, prodam. Tel. 85-985. (5199-MV-40)
GOLF, letnik 81, prodam. Miro Žagar, Laze 12, Uršna sela. (3273-MV-40) Jawo TZ 350, registrirano, prodam za 35 SM. Vera Zajc, Nemška Loka 1, Stari trg ob Kolpi. (P40-10-MO)
Z 750 LE, letnik 81, prodam. Bojanec, Ždinja vas 14, Otočec. (5197-MV-40) ZASTAVO 101 confort, letnik 1981 — december, prodam. Tel. 60-009. (3274-MV-40)
R 4 TLS, letnik 1978, generalno obnovljen, prodam. Tel. 26-470, popoldan. (5202-MV-40)
JUGO 45 L, letnik 85, prodam. Džan-kovič, Gor. Straža 53 (blok pri silosu). (5206-MV-40)
ZASTAVO 750, letnik 1984, prodam. Peter Iskra, Otočec 32. (5209-MV-40)
Z 101, letnik 1979, prodam. Tel. 22-159, dopoldan. (5210-MV-40) TOVORNI AVTO Magirus (6 t) in cca 1000 kom. strešne opeke (bobovec) prodam. Tel. 56-283, od 18. do 20. ure. (5212-MV-40)
POLONEZ, letnik 1982, ohranjen, ugodno prodam. Tel. 68-320, zvečer. (5208-MV-40)
126 P, oktober 85, prodam. Tel. 20-548 od 20. do 21. ure. (5208-MV-40) JUGO 45, letnik 1984, prodam. Tel. 52-468. (521 l-MV-40)
R 4, letnik 1979, prodam za 900.000. Tel. (068) 26-200. (5213-MV-40)
Z101 L, letnik 1978, prodam. Čivovič,
	
	
Cesta herojev 22, tel. 20-310. (5217-MV-40)
Z 750, letnik november 83, dobro ohranjen, prodam. Milan Nose, Rumanja vas 24. (5216-MV-40)
MOTOR 15 SLC^star tri leta, prodam. Marjan Gačnik, Škovec 11 Tržišče, 68295. (5129-MV-40)
126 P, letnik 1981, prodam. Koračin, Stopiče 30, Novo mesto, tel. 24-607 int. 83, dopoldne. f325 l-MV-40)
ETZ 250 prodam. Zupan, Loška vas 3, tel. 65-331. (3252-MV-40)
OPEL KADETT 13, avgust 1982, odlično ohranjen, prodam. Tel. 56-270. (3256-MV-40)
126 P, letnik 1979, prodam. Marjan Kos, Rimska cesta 29, Trebnje. (3257-MV-40)
GOLF DIESEL, letnik 1983, prodam. Franc Šega, Vrhe pri Dolžu 1, Novo mesto. (3258-MV-40)
R 4, letnik 1986, in vprežno ali traktorsko sejalnicp za pšenico prodam. Cena po dogovoru. Žefran, Gotna vas 29. (3260-MV-40)
GOLF, letnik 1982, bencinar, prodam. Tel. (068) 23-850. (P40-26-MO)
LADO, obnovljeno, prodam. Tel. 85-932. (3294-MV-40)
R 4, letnik 1979, prodam. Udovič, Ap-nenik 7 pri Šentjerneju, tel. 42-289. (3263-MV-40)
Z 750, letnik 1984, ugodno prodam. Franc Judež, Vel. Orehek 29, Stopiče. (3263-MV-40)
ZASTAVO 750 SL de luxe, letnik 1979, prodam za 60 SM. Ljubo Pužina, Uršna sela 118. (3265-MV-40) ASCONO 16, letnik 1975, prodam. Ledeča vas 15. (3295-MV-40) ZASTAVO 101, letnik 1977, ugodno prodam. Ogled možen od 16. ure dalje. Momčilo Mikic, Majde Šilc 20, Novo mesto. (3267-MV-40)
GOLF DIESEL, letnik 1984 S paket,
37.000	km, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ogled vvsoboto in nedeljo. Bevc, Orehovica 39, Šentjernej. (3269-MV-40) 126 P, letnik 3/82, prodam. Tel. 85-304. (3288-MV-40)
126 P, letnik 1984, in Z 101 GTL, letnik 1986, prodam. Tel. 85-001. (3290-MV-40)
ZASTAVO 101, letnik 1975, obnovljeno in na novo registrirano, prodam. Šrebrnjak, Veliki Slatnik 34. (3277-MV-40)
ZASTAVO 101, staro 4 mesece, prodam. Cena po dogovoru. HazbijaTaraniš, Dolenjske Toplice 13, tel. 23-421. (3278-MV-40)
Z 101 GTL 55 in WV 1200 nujno in ugodno prodam. Dragan, Družinska vas 90, tel. 22-441 int. 609. (3279-MV-40)
P 126, letnik 1981, prodam. Tel. 26-421 popoldne. (328l-MV-40) ZASTAVO 750 LE, letnik 1983, prodam. Tel. 26-694. (3282-MV-40) TERENSKO VOZILO VAZ, letnik 1974 (15.000 km), prodam. Tel. 26-367. (3285-MV-40)
ZASTAVO 101 lux, letnik 1977. prodam. Ražen, Kristanova 5, tel. (068) 24-971 popoldne. (ček-MV-40)
ŠKODO 105 S, letnik 1981, registri-
rano do oktobra 1988, prodam. Tel. (068) 33-697. (P40-20-MO)
126 P, letnik 1978, registriran do septembra 1988, prodam. Tel. 23-878. (P40-22-MO)
ŠKODO 120 LS prodam. Tel. 61-374. (P40-23-MO)
PASSAT WV, letnik 1975, v odlič-nem_stanju, prodam. Jože Bevc, Mihovica 23, Šentjernej. (5218-MV-40)
KADETT C, letnik 1974, prodam. Dimič, Župeča vas 8 a, Cerklje ob Krki. (P40-13-MO)
R 4 TL, letnik 1977, prodam. Tel. 27-776 od 15. ure dalje. (P40-12-MO) GOLF GTJ diesel, letnik 1985, prodam. Tel. 56-301 od 19. do 21. ure. (522 l-MV-40)
KOMBI Z 850 AK, 8 sedežev, letnik 1981 -september,ugodno prodam. Žagorc, Velika Bučna vas 19, Novo mesto. (5220-MV-40)
GOLF DIESEL, letnik 1985, prodam. Tel. 26-637. (522l-MV-40)
ZASTAVO 750, letnik 1981, prodam. Tel. 84-994. (5222-MV-40)
Z 101 lux, december 1976, odlično ohranjeno, registrirano do maja 1988, ugodno prodam. Rožič, K Roku 93, Novo mesto. (5226-MV-40)
LADO 1200, letnik 1986, prodam. Tel. 43-769. (5227-MV-40)
ZASTAVO 750, letnik 1977, obnovljeno, prodam. Marn, Dolenja vas 4, tel. 85-146. (5229-MV-40)
V1SO 11 RE, letnik 1986, prodam. Anton Repovž, Srebrniče 2 a, tel. 26-323. (5231-MV-40)
R 4 GTL, letnik 1983, registriran do julija 1988, ugodno prodam. Tel. 65-008 popoldne. (P40-15-MO)
126 P, letnik 1986, ugodno prodam. Tel. (068) 44-255 po 20. uri. (5233-MV-40)
SIMKO 1100 ali wartburg karavan
fr odam ali menjam za gradbeni material, el. 20-408. (5237-MV-40)
ZASTAVO 750 S, letnik 1979, prodam. Jože Žagar, Birčna vas 38, Novo mesto. (5238-MV-40)
JAWO 350, letnik 1986, dodatno opremljeno, prodam. Tel. 60-094. (P40-17-MO)
Z 750 L, letnik 1977, prodam. Nadu Škocjan 66. (5239-MV-40)
KADETT, starejši letnik, prodam po ugodni ceni. Tel. 75-625. (5242-MV-40) KADETT 1000 cm3, letnik 1976, ga-ražiran, dobro ohranjen, prodam. Rud-man, tel. 25-835. (P40-16-MO) KADETT 1200, letnik 1978, prevoženih 85.000 km, prodam za 360 ŠM. Tel. (068) 20-330. (5244-MV-40)
126 P, letnik 1982, ugodno prodam. Vida Blatnik, Ledeča vas 3, Šentjernej. (3246-MV-40)
Z 750, dobro ohranjeno, prodam. Ogled popoldne. Gorjanc, Prekopa 31, Kostanjevica. (3248-MV-40)
R 4, dobro ohranjen, prodam. Marija Žura, Mačkovec 5 a. (3249-MV-40)
prodam
4 T OGLJA prodam. Tel. 47-525. (P40-21-MO)
RABLJEN pralni stroj Gorenje in otroško kolo prodam. Tel. (061) 876-007, popoldan. (P40-24-MO)
GROZDJE, žametno črnino^ ugodno prodam. Prešeren, Šmaijeta 50, Šmarješke Toplice. (3286-PR-40)
MLADICE dobermana, stare 2 meseca in pol, kupirana ušesa, mati odlična, oče Ido van Diaspora, Yu-champ, inter. champ., 6 x CACIB, 7 x CAC, prodam za 22 SM. Vesna Horvatič, Velike Malence 2, Krška vas, 68262, j>ri Brežicah. (P40-19-MO)
TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Smolenja vas 42, Novo mesto. (3283-PR-40)
ZAKONSKO posteljo in pralni stroj prodam. Tel. 44-028. (3284-PR-40) OSTREŠJE HIŠE (16 x 9), hrastove plohe, kombi plošče (50 m2, 5 cm) ter zastavo 750 prodam. Rus, Meniška vas, Dol. Toplice, tel. 65-496. (3280-PR-40) PRALNI STROJ prodam. Tel. 45-268, vsak dan od 18. do 21. ure. (3275-PR-40)
LETO RABLJEN štedilnik Kiipers-busch s pečico prodam. Može, Jurna vas 2, Novo mesto. (3271-PR-40) CISTERNE KŽK (200 in 3001) prodam. Tel. (061) 329-697. (P40-18-MO) DVA stroja Xerox 660 in Nashua 1250 prodam. Tel. 71-133, dopoldan. (5198-PR-40)
8 naseljenih AŽ panjev (devet sataiji) prodam. Panji so novi, čebele z veterinarskim spričevalom. Franc Hosta, Sela 6, Šentjernej. (P40-25 MO)
RABLJEN hrastov sod (400 1) prodam. Tel. 22-292. (5204-PR-40)
TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Janez Lukše, Koroška vas 16. (5207-PR-40)
4 m3 suhih smrekovih desk (3—5 cm) prodam. Tel. 22-159, dopoldan. (5210-PR-40)
POCENI prodam plašč za nosečnice in razno otroško opremo (globok voziček). Tel. 26-661. (5214-PR-40)
80-BASNO. harmoniko Melodija prodam. Slavka Žukovec, Gorenja vas 11, Trebnje, tel. 45-331. (5224-PR-40) PRALNI STROJ prodam. Tel. 27-803. (5223-PR-40)
VEČJO količino žametne črnine ter telico, brejo osem mesecev, prodam. Tel. (068) 42-352. (5225-PR-40) ZAKONSKO posteljo in dve omari prodam. Ivanka Vičič, Bršljin 54, Novo mesto, tel. 25-609. (5232-PR-40)
BARVNI televizor Iskra prodam. Tel. 26-629. (5241-PR-40)
JABOLKA za ozimnico (zlati jonatan in gloster) prodam. Tel. 26-908. (3294-PR-40)
NOV kiipersbusch-central in 12 W Fender ojačevalec, prodam. Stane Ko-
vačič, Nad mlini 45, Novo mesto. (5236-PR-40)
MALO rabljen globok otroški voziček, temno rdeč, prodam. Informacije vsak delovni dan razen sobote na tel. (068) 44-348. (5235-PR-40)
NOVO motorno žago SACH Dolmar in termoakumulacijsko peč prodam. Alojz Vene, Hrastulje 5 a, Škocjan. (5240-PR-40)
PRIKOLICO Adria 440 S prodam. Tel. (068) 23-850. (P40-26-MO) RABLJEN 180-litrski hladilnik Gorenje in otroško stajico prodam. Mestne njive 5, stan. 5, od 17,30. ure dalje. (5245-PR-40)
RABLJEN pomivalni stroj Bauck-necht, prevleke iz ovce za zastavo 101 in shtučarski prtljažnik prodam. Tel. 25-046. (3250-PR-40)
PET rabljenih avtogum (8,25 R 20) prodam ter kupim eno rabljeno ali novo (9,00 R 20). Milanovič, Gor. Straža 162. (3253-PR-40)
GROZDJE prodam. Tel. 58-456 po 22. uri. (3259-PR-40)
REGAL — most ugodno prodam. Tel. (068) 69-239. (3264-PR-40)
GROZDJE žametne črnine prodam. Košec, Podreber, Semič, tel. (068) 56-256. (pol-PR-40)
28 m2 hrastovega lamelnega parketa (zapakiran), 5 m3 bukovih drv, peč Kiip-persbusch (drva, premog) in električne orgle z ojačevalcem prodam. Tel. (068) 84-232. (5182-PR-40)
Po stari ceni prodam novo motorno kolo Tomos BT 50 in športno kolo Pina-rello. Tel. 22-283, od 14. do 17. ure. (5183-PR-40)
DVA dvoseda: nov temnorjav politeks in rabljen karo v rjavih odtenkih, prodam. Tel. (068) 71-092. (P40-2 MO) OTROŠKOSOBO z ležiščem in pralni stroj Candy 75 prodam. Resljeva 1, tel. 22-964. (5196-PR-40) ELEKTROAKUMULACUSKO PEČ (5 kw) in pianino Petroff poceni prodam. Polona Cvitkovič, Mej vrti 4, Novo mesto. (5170-PR-40)
Prodajamo več vrst jabolk. Obiranje možno vsak dan. Majda Jarc, Trepča vas 27, Dvor, tel. 84-190. (P40-1 MO) AVTORADIO prodam. Tel. 20-407 po 18. uri. (5166-PR-40)
ITISON (30 m2), še dobro ohranjen, in parket (11 m2), nov, prodam. Hočevar, Škocjan 3, Škocjan. (5191-PR-40) BARVNI TELEVIZOR Nordmende (enkran 63) in veliki kavč prodam. To-rčešin, Nad mlini 24, tel. 23-068. (5184-PR-40)
Prodam italijanski in češki dirkalni kolesi. Tel. 25-278. (5163-PR-40)
TIPSKO GARAŽO v Črnomlju, pri Cankarjevi 2 a, prodam. Kranjc, tel. 51-332. (P40-8 MO)
PRODAM prenosni radiokasetofon Hitachi 3 D Super Woofer 60 W, še v garanciji. Informacije na tel. 26-416 (popoldan).
POMIVALNI STROJ iskra, malo rabljen, prodam. Tel. 47-180. (3297-PR-40)
NOVO SAMOHODNO tračno žago prodam. Tel. (047) 82-207. (3300-PR-40)
NOV ŠTEDILNIK kiipersbusch s pečico prodam. Becele, Kettejev drevored 39, Novo mesto. (5309-PR-40) KUHINJO — naraven hrast, kompletno skoraj novo, ugodno prodam. Tel. 84-546. (5315-PR-40)
OTROŠKI GLOBOK VOZIČEK, stajico, stolček in kolo maraton prodam. Tel. 25-990. (P40-31 MO)
OMARO za dnevno sobo in omaro za otroško sobo ter spalnico in kavč prodam. Tel. 23-256. (5318-PR-40) POMIVALNI STROJ candy, star 5 let, prodam za 13 SM, tudi na obroke. Jerebova 20, tel. 21-398. (5323-PR-40) TRAKTORSKO PRIKOLICO, 3 t, prodam. Tel. 25-398, popoldne. (5328-PR-40)
NOVO SPALNICO prodam na tri obroke. Tel. 23-669. (5329-PR-40) Kravo, staro 6 let, prodam. Ivanež, Trška gora 9, Novo mesto. (5330-PR-40) TRAJNO ŽAREČO PEČ in okno (60 x 60) prodam. Jenič, Stranska vas 26. (ček-PR-40)
PRALNI STROJ korting, nerabljen, prodam. Tel. 42-466. (5332-PR-40) OTROŠKI VOZIČEK chicco, marelo in kengurujček ugodno prodam. Tel. 20-345. (P40-34 MO)
GROZDJE cepljenk, prodam. Tel. 42-234, zvečer. (5335-PR-40)
DVA m3 suhih hrastovih fosnov in 16001 vinski sod prodam. Avgust Gabrič, Titova 90, Senovo, tel. (068) 79-360. (P40-35 MO)
TRAKTOR UTB 435 s kabino, 280 delovnih ur, prodam. Vlado Bokan, Črmošnjice 19, Semič. (5303-KS-40) UNIVERZAL 45, nov, prodam. Pri-mostek 18, Metlika. (5327-KS-40) Enega od traktorjev, univerzal 45 ali zetor 2511, ugodno prodam. Žibert, Blanca, tel. 88-307. (5336-KS-40) MOTOKULTIVATOR Honda 600 s koso, nov, nerabljen, prodam. Kozan, Tribuče 1, Črnomelj. (5180-KS-40) TRAKTOR Porsche (13 KS), v dobrem stanju, s koso, ugodno prodam. Do-les, Drnovo 57 a, Leskovec pri Krškem. (5173-KS-40)
PLUG Posavec (10 col) z jeklenimi špicami, avto VVartburg in brejo kobilo prodam. Kastelic, Biška vas 40, Mirna peč. (5174-KS-40)
KUPIM trosilec za gnoj (lahko star, potreben popravila) ali menjam za enoosno traktorsko prikolico-ne kiper. Naslov v upravi lista. (5173-KS-40)
TRAKTOR Ferguson 35 prodam. Ciril Lobe, Orlaka 12, tel. (068) 84-283. (5157-KS-40)
TRAKTOR Zetor 4718 prodam. Alojz Kos, Šentjurje 12, Mirna peč. (5155-KS-40)
NAFTNI GORILEC za centralno ogrevanje kupim. Alojz Vene, Hrastulje 5 a, Škocjan. (5240-KU-40)
posest
VINOGRAD (10 a), možno tudi za vikend, prodam. Jordan, Cerov log 44, Šentjernej. (5179-PO-40)
GRADBENO PARCELO v okolici Novega mesta (8 km) prodam. Informacije po tel. 26-622, popoldan. (5167-PO-40)
KUPIM hišo v krški občini, blizu Sevnice ali Brežic. Cena do 1,5 SM. Ponudbe pod šifro: KRŠKO. (5176-PO-40) ZEMLJIŠČE v izmeri 1823 m2, nezazidljivo, primemo za obdelavo, 1. kvalitete, prodam. Infor. pismeno na naslov: Tone Mohar, Veliko Mlačevo 37, Grosuplje. (P40-6MO)
Zazidljivo parcelo z njivo in gozdom v Podturnu pri Hmeljniku prodam. Tel. (061) 579-546. (5189-PO-40)
ZEMLJO na Dolžu, s staro hišo in sadovnjakom, prodam. Marija Pižen, Mačkovec 7, Dvor. (3266-PO-40)
VELIKO VSELJIVO HIŠO, poleg 1 ha travnika, prodam. Ogled vsak dan popoldne. Jelovec 10, Boštanj. (5228-PO-40)
VINOGRAD v izmeri 12 a, pod Trško goro, prodam. Ogled v soboto in nedeljo, ostali dnevi v dopoldanskem času. Naslov v upravi lista (3291-PO-40)
razno
V VARSTVO VZAMEM OTROKE. Tel. 42-108. (3247-RA-40)
PAZIM OTROKE DOMA. Tel. 27-125. (5234-RA-40)
UPOKOJENEC, star 72 let, z lastno hišo in nekaj zemlje, želi spoznati žensko, staro od 40 do 60 let, za skupno življenje, z dobro pokojnino. Naslov v upravi lista (5205-RA-40)
IŠČEM VARSTVO za 15-mesečnega fantka na našem domu, z manjšo pomočjo v gospodinjstvu, in sicer od 1. decembra 1987 dalje. Plačamo dobro. Informacije v dopoldanskem času na tel. 26-678 ali Brod 41, Novo mesto. (3293-RA-40) STANOVANJE in hrano dobi dekle zg pomoč v gospodinjstvu. Marija Legan, Žužemberk 128. (P40-27 MO)
Starejši upokojenec išče starejšo upokojenko za gospodinjo. Šifra: “DOLENJSKA,,. (P40-5 MO)
preklici
kmetijski stroji
TRAKTOR znamke valpadana, tip RM20-24 KM, prodam. Tel. 56-756. (3268-KS-40)
ZETOR 42 KM zelo ugodno prodam. V račun vzamem lahko tudi govedo. Anton Zajc, Velike Poljane 9, Škocjan. (3254-KS-40)
LIČKALNIK za koruzo in motorno žago stihi, prodam. Ignac Selak, Luterško selo 13, 68222 Otočec. (5243-KS-40) TRAKTOR TORPEDO 6206 C prodam ali zamenjam za avto. Roman Lesiak, Zbure 36. (5203-KS-40)
ŠTORE FIAT 404 in ZETOR 25, ohranjena, prodam. Peter Mrgole, Kleno-vik 35, Škocjan. (3289-KS-40)
LIČKALNIK in dve traktorski gumi 16/750 prodam. Tel. 42-219. (3295-KS-40)
TRAKTOR TOMO VINKOV1Č,
malo rabljen, prodam. Boris Žnidaršič, Slepšek, Mokronog, tel. 49-320 oz. 49-152. (3297-KS-40)
LIČKALNIK, rabljen eno sezono, prodam. Tel. (068) 42-502. (5307-KS-40)
MARIJA ZUPANČIČ, Mestne njive 12, preklicujem žaljive besede zoper IVANKO BEC iz Novega mesta. (5192-PK-40)
obvestila
Cenjenim strankam sporočam, da izdelujem po naročilu delavske ter reklamne klobučke in kape. Se priporoča KLO-BUČARSTVO Sevšek, MDB 12 a, 68273 Leskovec, tel. (068) 33-130. (P40-11 MOl
PIŠČANCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodajam vsak dan. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, tel. 44-389. (5215-OB-40) SNEGOBRANE za opečno in salonitno kritino izdeluje in po potrebi tudi montira Obrtna delavnica DANE MIŽIGOJ, p.p. 26, Krško, tel. (068) 71-513. (P37-15 MO)
ŽAGAM DRVA v Novem mestu in okolici. Tel. 21-360. (5022-OB-40) Gospodinje, tri leta garancije za menjavo izolacije na zamrzovalnikih, ki točijo, rosijo, od zunaj ledenijo! Tel. (062) 413-606 vsak dan od 8. do 10. ure in od 17. do 19. ure. Viktor Pajek. (4826-OB-35)
NA IZLETU V
Tri leta smo zbirali denar za končni izlet v osmem razredu. PTecej smo ga prislužili tudi z raznimi delovnimi akcijami. Na ta izlet smo šli na začetku osmega razreda. Odločili smo se za Rovinj. Na pot smo šli 10. septembra. V Rovinju smo prebivali v mladinskem naselju. Morje je bilo še prijetno toplo, sonce je zelo pripekalo. Bilo nam je lepo in teh štirih dni, ki smo jih preživeli skupaj na morju, še dolgo ne bomo pozabili.
NATAŠA KRANJČIČ, 8.r OŠ Globoko
Solze, žalost, bolečina Te zbudila ni, nema je gomila, kjer počivaš mirno Ti.
V SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar nam je neizprosna usoda na krut način iztrgala našo drago mamico, hčerko in sestro
ANICO BRAJER
roj. Praznik
iz Ornuške vasi
Hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob, ste v mislih z njo in ji prižigate svečke.
Vsi najdražji
w
k
T
%
V SPOMIN
4.	oktobra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, brat in striček
MILAN SENIČAR
iz Maistrove 6
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Njegovi: žena Ivica, brata Ciril z družino in Albin z ženo ter nečaki z družinami
V SPOMIN
FRANCU HROVATU
z Rateža 1
4.	oktobra je minilo leto žalosti, bolečine in praznine, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi brat in stric. Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, nosite cvetje in mislite nanj.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete
FRANČIŠKE MEDLE
Vel. Brusnice 77
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje in našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo vsem sosedom. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljeni obred in pevkam.
Žalujoči: vsi njeni
kli
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, stric in brat
JOŽE VINŠEK
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in vence, za pomoč v najtežjih trenutkih ter izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo g. kaplanu in patru Cirilu za lepo opravljeni obred ter Sentjemejskemu oktet,, za zapete žalostinke. Se enkrat hvala vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Jože, Štefan, Tone, Silvo z družinami in Vid ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
ANGELE SUHOREPEC
roj. Jug,
Lokve 8
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izražena pisna in ustna sožalja ter spremstvo na pjeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo DO IMV TOZD TP Novo mesto, sodelavcem IMV TOZD TP Novo mesto in TOZD Commerce-sektor nabava in tov. Angeli Medic za poslovilne besede. Iskreno se zahvaljujemo zdravnikom in sestram nevrološkega oddelka bolnice Novo mesto. Vsem, ki ste ji pomagali, daje bila odpeljana v bolnico, še enkrat najlepša hvala, posebno med. sestri za spremstvo.	Žalujoči	vsi	njeni
Lokve, Žužemberk, Šenčur, Ljubljana, Črnomelj
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
ALOJZIJA KRNC
roj. Saje
iz Zagrada 23 pri Škocjanu
Ob boleči izgubi naše drage mame se lepo zahvaljujemo sorodnikom in krajanom za podarjeno cvetje in vence. Posebno zahvalo smo dolžni Anderličevim ter ostalim sosedom, delovnim organizacijam Gorjanci-TOZD TP in Gostinstvo ter Izdelava umetnega kamna Kocjan, Jožeju Markoviču za poslovilne besede ter gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Jože, sinova Mirko in Jože z družino, hčerka Marija z družino ter ostalo sorodstvo
?
ZAHVALA
Po dolgi in mučni bolezni nas je v 78. letu za vedno zapustila naša dobra žena, mati, stara mati in prababica
TEREZIJA KUMP
roj. Radovič
z Obrha pri Dragatušu št. 2
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in pokojno pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedama Angeli Lašič in Mariji Svetič za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala tudi pevskemu zboru iz Dragatuša za zapete žalostinke in župniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: mož Franc, sinova Zdravko in Franc, hči Cvetka z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustil naš skrbni mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric
VLADO NUSDORFER
iz Šalke vasi 156 pri Kočevju
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, bližnjim sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in vence ter številno udeležbo na poti k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo g. župniku zg opravljeni obred, pevkam, delavski godbi Kočevje, govorniku Ivanu Škrobarju in vaščanom iz Željn.
Žalujoči: žena Marija, sin z družino, hčerke z družinami, snaha Micka ter vnuki in pravnuki
ZAHVALA
V žalosti sporočamo, daje v komaj 51. letu starosti ugasnilo plemenito srce našemu dobremu in nadvse skrbnemu možu, očetu, bratu ter stricu
ANTONU MIKETIČU
iz Čudnega sela pri Črnomlju živečemu v Edmontonu, Kanada
Ob boleči izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta, brata ter strica se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence, sosedom, ki ste nam pomagali in sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih, zlasti sosedom Grdešičevim, Mavsarjevim in Petrovčičevim za požrtvovalno pomoč, gospodu župniku za lepo opravljeni obred, pevcem za zapete žalostinke ter prijateljem, znancem in sorodnikom, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Se enkrat vsem iskrena hvala!
Globoko žalujoči: žena Cilka, hčerki Rina in Kristina, sestra Malči z družino, brata Rajko in Rafko z
družinami ter ostalo sorodstvo
Srce molči in pričakuje, a ni stopinje od nikjer.
(Josip Murn)
ZAHVALA
V 81. letu življenja je tiho in skromno, kakor je živela, odšla od nas naša najdražja
PEPCA SLADIČ
iz Velike Bučne vasi 31
Od nje smo se poslovili 30.9.1987. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, katerega je pokojna tako ljubila. Za nesebično pomoč v težkih trenutkih se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim prijateljem, sosedom in vaščanom. Posebno zahvalo smo dolžni govornikoma organizacije ZB in KS Bučnavas, ki sta lepo opisala njeno življenjsko pot, prepleteno s trdim delom in predanostjo NOB. Hvala nosilcema prapora in zastave, pogrebcem, godbi in pevcem za zapete žalostinke. Vsem skupaj še enkrat naša iskrena zahvala!
Žalujoča hčerka Mimi z možem, vnuka Lojze in Marta z družino
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, stari atek, tast,
stric in svak
IVAN RUŽIČ
iz Metlike
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo organiz. ZZB NOV, kolektivom Novoteksa in Beti, govornikoma tov. Valenčiču in tov. Matjašiču ter godbi na pihala iz Metlike. Prisrčna hvala osebju zdravstvenega doma Metlika in oddelka za intenzivno nego internega oddelka bolnišnice Novo mesto. Vsem še enkrat hvala za pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 65. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, tašča, teta in svakinja
JUSTI BRCAR
roj. Ceh,
iz Prelesja 18 pri Šentrupertu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno Zalki in Franci, vaščanom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in izraženo sožalje. Zahvala zdravstvenemu osebju ZD Trebnje, posebej dr. Žnideršiču, Splošni bolnici Novo mesto, posebno dr. Čehovi in sestri Zdenki za nesebično pomoč, godbi in pevcem za zapete žalostinke, župniku za lepo opravljeni obred, pogrebcem ter vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni Prelesje, 1. oktobra 1987
Št. 40 (1991) 8, oktobra 1987
DOLENJSKI LIST
DISKOTEKA OTOČEC,
S
%
n
s
n
,
5
j
1
-J
j
i
V\
»xN
v\V
JOŽE STARE
Pred mnogimi desetletji je v šolo na Preolko hodilo štiristo otrok. Pred leti, ko je število učencev padlo pod deset, so šolo ukinili in učence vozijo v Vinico. To do volj nazorno go vori, kako so se ti kraji v zadnjih sto in več letih praznili. Sprva so se ljudje izseljevali v Ameriko, Kanado, A vstrali-jo. Preločanov in njihovih potomcev je v svetu nekajkrat več kot doma. Izseljevanje se po vojni ne samo da ni ustavilo, ampak se je celo okrepilo. Odhajali so na delo v Nemčijo, se preseljevali v večje kraje, kjer so lahko dobili delo, mladi se po končanem šolanju niso vračali domov.
Jože Starešinič, še ne 30-letni Preločan, je prve štiri razrede osnovne šole še končal v rojstni vasi. Učila ga je mama, takrat že edina učiteljica za vse štiri razrede. Prvi in drugi razred skupaj dopoldne, tretji in četrti, spet skupaj, popoldne. Odkar so šolo ukinili, se Starešiničeva skupaj z otroki vozi v Vinico. Jože se je po končani osemletki vpisal na srednjo tekstilno šolo v Kranju. »Bil sem že vpisan na elektrotehnično v Ljubljani, imel sem štipendijo in bil sprejet v internat. V šoli so me nagovarjali in prepričali, da sem se prepisal.« Takrat se je v Vinici začelo delo v sedanji Novoteksovi temeljni organizaciji Konfekcija Vinica Mislili so že na mlade kadre in seveda so domači najboljši in najzanesljivejši. Kmalu bo leto, kar je direktor tega tozda Jože Starešinič. Na delo se vsak dan vozi iz 8 kilometrov oddaljene Preloke.
»No votekso v štipendist sem postal leta 1972, po končani srednji tekstilni šoli so me štipendirali tudi kot študenta na višji šoli za organizacijo dela, ki sem jo prav ta-
%
ko končal v Kranju.« Počitniško prakso je od začetka opravljal v viniškem Novoteksu in se po končanem študiju vrnil domov na Preloko ter se zaposlil v Vinici Najprej je bil pomočnik mojstra, potem kontrolor, vodja proizvodnje in sedaj je direktor. »Dodobra poznam vse delo v našem tozdu. Mi smo proizvodni tozd, ozko specializirani za izdelavo moških in ženskih hlač ter kril in jaz sem tehnično, proizvodno usmerjen direktor. V administraciji imamo le pet, šest ljudi, vseh zaposlenih pa je 340, velika večina od teh je žensk, na delo, ki poteka v dveh izmenah, pa prihajajo z obeh strani Kolpe. Tako rekoč vse delamo za izvoz.« Ta tovarna je ne samo za Vinico, ampak še za številne kraje z obeh strani Kolpe rešitev, morda je za sosednje hrvaške kraje še pomembnejša, saj med Dugo Reso, Ogulinom in Vrbovškim ni tovarne, kjer bi se sicer te ženske lahko zaposlile. In to znajo ceniti »Zgodi se, da pozimi avtobus ne more odpeljati na delo zaradi novo zapadlega snega, pa ga ženske same skidajo. Seveda imajo ti ljudje doma še zemljo in na to ne smemo pozabiti Zlasti pri dopustih je treba kar se da uspešno krmariti med tovarno in zemljo.«
Zadnja leta se je tudi na Pretoki veliko spremenilo, v precejšnji meri tudi zaradi prizadevnosti in sposobnosti Jožeta Starešiniča in drugih mlajših vaščanov, ki so se odločili, da bodo živeli v svoji vasi V Nemčiji dela samo še eden, ostali so se vrnili, zgradili nove hiše, nakupili kmt 'iške stroje, mladi se na delo vozijo od doma. Dokončujejo večnamenski dom, v gradnjo katerega so vložili ogromno svojega denarja in 20.000 prostovoljnih delovnih ur, pred štirimi leti so dobili asfalt po vasi, za kar so sami prispevali več kot polovico potrebnega denarja, sedaj bodo dobili telefon, za kar bodo morali spet sami odšteti lepe denarje, »ljub težkim časom so ljudje še pripravljeni prispevati za razvoj teh vasi, samo prava organizacija je potrebna« Kaže, da bo kmalu rešena tudi ena njihovih najbolj bolečih točk — dobra cesta do Vinice. Letos je pol te ceste že asfaltirane. »Potem, ko bo asfaltiranih vseh 8 km, bomo pa že skoraj Viničani, «se zasmeje Jože, ki ga mesto ni nikoli mikalo. »Ni kaj, jaz sem Preločan, in za bogom se ne popravlja«
A. BARTEU
J
0
0
0
0
0
0
0
0
0
JI 0 0 0 0 0 0 0 0 0
I
'0
I
0
I
S
0
I
I
0
\
0
0
0
0
0
0
0
\
Pasje tekmovanje
V Ribnici zmagal Mariborčan — Dva tečaja na leto
RIBNICA — Kinološko društvo Ribnica, ustanovljeno leta 1979, je bilo organizator nedavnega republiškega tekmovanja službenih psov skupine B. Na poligonu na Ugarju in kasarni Mirka Bračiča seje predstavilo 17 vodnikov psov s svojimi ljubljenci, ki so tekmovali v vaji poslušnosti, sedenju ter napadu in obrambi. V precej izenačeni konkurenci so bili najboljši: 1. Dominik Pleteršek (Maribor), 2. Albin Draksler (Žalec), 3. Mirko Fele (Domžale).
Inštruktor Kinološkega društva Ribnica Bogdan Gruden pa je o delu ribniškega društva povedal: »Med Ribničani je zanimanje za delo s psi in za njihovo vzgojo. Možnosti za vadbo so dobre, odkar imamo vadišče na Ugarju. Prav zdaj traja tečaj, ki se ga udeležuje 8 vodnikov. Vsako leto imamo v marcu začetni tečaj, jeseni pa nadaljevalnega. Po tečaju so izpiti, nakar lahko vodniki s psi nastopajo tudi na tekmovanjih. V društvo se lahko včlanijo vsi, ki imajo rodovniške ali pa nerodovniške pse, pa tudi ljubitelji psov, ki štirinožnih prijateljev (še) nimajo.«
M. GLAVONJIC
V RESTAVRACIJI TRGAL DENAR
NOVO MESTO — Novomeški miličniki so 28. septembra pridržali do iztrez-nitve 26-letnega Hamdijo Bajriča iz Baje-ričeve, ki je vinjen v novomeški restavraciji Pri vodnjaku trgal denar in se nedostojno obnašal. Bajriča čaka sedaj pot k sodniku za prekrške.
PADLI ŠE TRIJE
KOČEVJE — V revirjih lovskih družin, ki spadajo v kočevsko lovskogo-jitveno območje, so v teh dneh oz. nočeh padli trije medvedje, in sicer v lovskih družinah Dolenja vas, Loški potok in Tur-jak. Dva sta odstrelila gosta iz Avstrije, turjaškega pa domačin. Zdaj je za odstrel predvidenih še 6 medvedov, in sicer trije od tega na račun lani neizpolnjenega plana za odstrel medvedov. Strokovni tajnik zveze lovskih družin Ivan Bartol je povedal, da ni vštet medved, ki so ga našli mrtvega pri Vrbovcu in ki naj bi bil tisti, kije umoril nabiralko gob v Strugah.
VESELI DIRENDAJ
NOVO MESTO — Za teden otroka pripravljajo Občinska zveza prijateljev mladine, VVO in novomeške osnovne šole Veseli direndaj, ki bo v petek, 9. oktobra ob 15.30 pred športno dvorano, v primeru slabega vremena pa v njej. Otroci bodo sodelovali v zabavnih igrah, za razvedrilo pa bodo poskrbeli še Toni Gašperič, ansambel Iskra, čarovnik, folkloristi, taborniki, plesalci plesne šole in ljubitelji malih živali. Za mnoge bo zanimiva tudi otroška modna revija, pripravljen je tudi srečelov ter sejem rabljenih igrač, knjig, kaset in športnih rekvizitov. Zaradi direndaja bo parkirni prostor med 5 in 20. uro zaprt.
Potepuški psi pomorili ovce
Nenavaden pokol pri Metliki — Za škodo so odgovorni malomarni lastniki
METLIKA — Prejšnji ponedeljek dopoldne sta lahko Slavko Dragovan in Božo Špoljar, ki imata svoje ovce na paši v ogradi v bližini Berčič nad Metliko, vsa zgrožena ugotovila, da sta čez noč ostala brez polovice svoje črede. Kar deset od dvajsetih živali sta našla mrtvih v ogradi ali pa zavlečenih nekaj desetin metrov iz nje. Tudi deseterici preživelih ovac se ni godilo najbolje: bile so močno opraskane in ogrizene in tri so še vedno v kritičnem stanju:
Kako je moglo priti do take morije?
Ovce sta imala lastnika na paši za solidno leseno ogrado, vendar brez varstva, kot je pač navada v Beli krajini ob tem letnem času. Medvedje in volkovi se ne gibljejo tod okoli, tatovi pa si tako ali tako vzamejo tudi iz zaprtih staj, če že imajo tak namen. Prvi je pomoru prišel na sled kmet Ivan Rozman iz Metlike, ki seje v jutranjih urah odpravil na njivo. Pot ga je vodila v bližini « ograde in tam je naletel na mrtvo jagnje. V ogradi je zaslišal ravsanje, in ker zaradi megle ni mogel dobro videti, kaj je, seje umaknil, zazdelo pa se mu je, da sta preko ograje šinili senca ali dve, ki bi lahko bila psa. O tem je obvestil lastnika, ki ju je čakala kaj žalostna podoba:
polovica mrtve črede, mlada jagnjeta in breje ovce tik pred kotitvijo ter deset bolj ali manj poškodovanih ovac. Škodo ocenjujeta na približno 80 milijonov starih dinarjev. Ker črede nimata zavarovane, bosta morala celotno škodo sama trpeti.
Veterinarskim inšpektorjem in lovcem je bilo ob ogledu kraja tragedije in sledov na poškodovanih in poginulih živalih takoj jasno, da ne gre za večjo roparsko žival, se pravi, da so takoj lahko izključili medveda, pa tudi volka, ki sicer kolje ovce, vendar to opravi bolj strokovno. Tudi ris je bil kaj hitro izključen iz kroga osumljenih, saj ne trga in ne poškoduje živali tako grdo.
Tako je sum ostal le na potepuških psih, katerih lastniki iz Metlike ali okoliških vasi so toliko neprevidni ali malomarni, da jih pustijo odvezane brez nadzorstva. Lovci pravijo, daje izključeno, da bi to bili klateški psi brez lastnikov, saj takih na svojem terenu že dlje časa niso opazili. Lastniki psov so za povzročeno škodo tudi odgovorni. Da bodo lovci v prihodnje še bolj kot do sedaj pozorni na neprivezane pse, je samo po sebi umevno, kaže pa, da tudi ovčerejci ne bodo smeli biti več tako brez skrbi, vsaj dokler se ne bo ugotovi-
lo, s katerih dvorišč izhajajo morilski psi.
T. JAKŠE
KOS POLOŽIL JELENA — Začel se je jelenji ruk in lov na jelene. Koliko jih je doslej padlo na Kočevskem, še ni znano. Zanesljivo pa je tega jelena (na fotografiji) položil na dlako kočevski lovec Milan Kos. Plen sije med kratkim postankom sredi Kočevja ogledalo več mladih in odraslih. (Foto: Primc)
Vroča moda na Vinomeru
Beti predstavila kolekcijo za pomlad-poietje 88
METLIKA — Te dni je metliška Beti svojim kupcem predstavila kolekcijo za pomlad-poietje 1988. Po že ustaljenem načinu za kupce iz Slovenije v septembru prirejajo na Vinomeru pri Metliki interne modne revije, na katerih prikažejo najbolj značilne modele iz nove kolekcije. Drugje po Jugoslaviji pa novo kolekcijo kupcem predstavijo Betini trgovski potniki.
V novi kolekciji za pomlad-poietje 88 je okoli 350 različnih modelov, od tega je samo kopalk več kot sto modelov. Nova kolekcija obsega tako kopalke, kot spalne srajce, jogginge, puloverje, obleke za prosti čas, perilo, in to tako za bolj zahtevne, kot za skromnejše kupce. Modeli iz te kolekcije bodo prihajali v trgovine od januarja do junija.
Samo kopalk bodo v Beti za domači trg izdelali okoli 500 tisoč. Zaradi padca kupne moči so trgovci pri naročanju bolj previdni in naročajo manj kot prejšnja leta.
BETINA POMLAD-POLETJE 88 — V Betini kolekciji za pomlad-poietje 88 je okoli 350 modelov, največ kopalk. Kupcem iz Slovenije so novo kolekcijo septembra predstavljali na internih modnih revijah na Vinomeru pri Metliki.
BUČA VELIKANKA — Z njo se ponašajo Komočaijevi iz Mihalovca. Tehta 55 kg in bo še nekaj časa krasila domače dvorišče. Seme zanjo so dobili od nekega kmetijskega kombinata v Sremu. Naročili so ga po pošti, ko so prebrali oglas v Delu. Večina plodov je izredno debela. Za tovrstne buče potrebujejo zelo gnojno zemljo, sadijo jih pa tako, da skopljejo 30 cm globoko, meter široko in meter dolgo jamo, vanjo nasujejo hlevskega gnoja, ga pokrijejo z zemljo in šele po mesecu dni posadijo bučnice. (Foto: J. Teppey)
FOLKLORNI
SPEKTAKEL
FILIPINOV
ČRNOMELJ — Črnomaljski Turist biro pripravlja za 29. oktober ogled flo-klomega spektakla Filipinov, ki bo v zagrebški dvorani Vatroslav Lisinski. Cena prevoza in vstopnica je 7.000 dinarjev, prijave pa sprejemajo do 20. oktobra, tudi po telefonu 51-011.
Ogrožena divjad
Krški lovci so praz-novali 40-letnico
KRŠKO — Lovska družina Krško si prizadeva, da bi v visoko urbaniziranem okolju, kjer deluje, ohranila in obranila divjad pred vplivi gostega prometa, industrije in kmetijstva. Prav zato je krška občinska skupščina lovski družini ob njeni 40-letnici podelila priznanje občine Krško.
Starešina lovske družine Krško Jože Žabkar je povedal, da so bila lovišča, s katerimi sedaj upravlja lovska družina, po drugi svetovni vojni do kraja izropana. Zato je bila poglavitna naloga lovcev, da stalež divjadi dvignejo na raven, kakršna je bila pred vojno. V lovišče so vlagali predvsem zajce, jerebice in fazane. Uspehi takega dela so se kmalu pokazali, saj so nekaj divjadi lahko odstrelili celo za tuje kupce, v lovišču pa so bili pogosti gostje tudi italijanski lovci.
Tako zaslužen denar so spet vlagali v lovišče in za divjad gradili zavetišča, ki sedaj merijo več kot pet hektarov.
»Sedaj pri nas ni več lovskega turizma, pa tudi vsakoletni viliča-sti lov, ki ga priredimo ob dnevu republike, ni bogat s plenom. V našem lovišču je svoje opravil promet, saj vsako leto najdemo tudi po 300 kosov povožene nizke divjadi, ki je za naše lovišče najpomembnejša. Svoje opravita tudi zgodnja košnja in uporaba pesticidov ter herbicidov, tako da je divjad v našem lovišču ogrožena tudi od kmetijstva. Zato seveda vlagamo veliko naporov v to, da bi divjad preživela. Gradimo krmišča, postavljamo ograje, kakor je pač predvideno za vsak sektor. In v teh sektorjih opravijo lovci toliko prostovoljnih delovnih ur, kolikor je potrebnih, da je delo opravljeno. Seveda divjad povzroča tudi škodo na kmetijskih površinah, denaija pa je premalo, da bi škodo pokrili, saj je cena divjačine nizka, drugih virov dohodka pa nimamo. Mnogi menijo, da bi bilo treba divjad kar pobiti, s takim mnenjem pa se lovci kajpada ne moremo strinjati,« pravi Jože Žabkar.
J. S.
Jože Žabkar, družine Krško
starešina lovske
SAVI V SPOMIN — Free 48, najboljši rockband na Dolenjskem, Center za dehumanizacijo iz Maribora, nagrajenci letošnje Zlate ptice in Martin Krpan z Vladom Kreslinom za krmilom, so prejšnji petek privabili na največjo rock prireditev po krškem mladinskem kongresu v dvorano Partizana v Sevnico številne ljubitelje rocka iz Posavja, Zasavja in Ljubljane. Sevniški mladinci so pripravili ekološko stojnico in zbrali okrog 350 podpisov proti gradnji jedrskih elektrarn. Spomnili so se Save nekoč in danes, kiji bodo hidroelektrarne dokončno spremenile podobo. V nogometni tekmi med M Punk United Teamom revije Mladina in domačim ŠD PrimoTrubar so bili boljši gostje s 4:3. Na sliki: med rock prireditvijo v dvorani. (Foto: P. Perc)
Rick Astley se je v hipu povzpel na sam vrh lestvice in zrinil Jacksona na 2. mesto, takoj za Jacksonom pa seje uvrstila novost s prejšnjega tedna La Bamba. Pravi mali puč na lestvici bi lahko dejali. Žreb je krepko pomešal predlagatelje in izbral RENATO GRUBAR z Otočca; prejela bo majico z znakom Diskoteke Otočec, do diska pa tako nima daleč in bo lahko tam prisluhnila najbolj priljubljenim hitom.
Vrstni red na lestvici je ta teden naslednji:
1. Never gonna give up — RICK ASTLEY
2. Just can’t stop loving you — M. YACKSON
3. La Bamba — LOS LOBOS
4. Funk Tovvn — PSEUDO ECHO
5. Luka — S. VEGA
6. Who’s that girl — MADONNA
7. Nothing gonna stop me now — S. FOX
8. I want you sex — G. MICHAEL
9. Goodbye stranger — PEPSI & SHIRLEY
10. Sweet sixteen — BILLY IDOL
Predloge za vašo in našo lestvico pošiljajte na naslov: KRKA — Zdravilišča, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec, s pripisom LESTVICA.
KORISTNA	STRAN
KOT NA BOJNEM POLJU — Ko smo ponoči prišli preverit, če so se potepuški psi vrnili na gostijo, nas je pričakal takle prizor. Kaj vse so morale preživeti uboge živali, ko so vse ogrizene in krvave begale po ogradi pred besnimi psi, dokler niso do konca izkrvavele! (Foto: T. Jakše)
Repičani že govorijo, da je bila afera z nepokritimi menicami po eni strani dobra.
— Če se ne bi to zgodilo prej, bi se slej, pravijo. Potem bi bili šele v pravem zosu.
K takšnemu razmišljanju in sklepanju so jih pripeljale izkušnje.
Ko so gradili cesto čez Zeleno goro, so naredili tudi zelo oster ovinek.
— Bo mrtvih, bo, je govorila Mara Repiška, strokovnjaki pa so se nasmihali.
— Baba naj dela svoj posel, so si mislili.
Prvi se je razstrcščil na ovinku stari repiški župnik. Teden za njim so se zaletele tri Repičanke, vračajoče se z dekliščine, dan za tem pa je zletel v jarek sam tovariš Župan. Zlomil si je desno roko in nos.
Kmalu zatem so cesto speljali brez tega ovinka.
— Nesreče so pripomogle, da imamo ravno pot, je zabavljala Mara epiška.
Nekaj podobnega je bilo z dotrajanim mostom v Dolenji Repičevi dragi.
— Mostje lesen, sesul se bo, so protestirali krajani.
Hodili so na občino, tam tolkli po mizah, opozarjali so, kričali, prosili. Nihče jih ni poslušal. Edini odgovor, ki so ga dobili, je bil ta, da ni denarja.
— Počakati bo treba še nekaj let. Prednost pred mostom ima napeljava vodovoda, elektrike in postavitev spomenika. Potrpite, se je izmotaval tovariš Izvršnik.
Neko sončno soboto je zletej v potok avtobus, poln delavcev. Šoferja in štirinajst potnikov so nemudoma odpeljali v bolnišnico, trinajst neposrednikov pa so zakrpali v repiškem zdravstvenem
domu.
Le dan pozneje so delavci Hitro-grada že postavljali ogrodje.
— Sreča, daje most zlezel vase, tako bomo vsaj prišli do novega, so se veselili Dolnjerepičani.
Izdane nepokrite menice v milijardnih zneskih so sicer velikanska družbena in politična škoda, toda Repičani vedo, da so prinesle tudi korist.
— Tako bo nastal vsaj red pri bančno denarnem poslovanju, se muzajo in čakajo novih škandalov.
TONI GASPERIČ