Nr. 12. Celje, 24. junija 1883. Kmetski prijatel. _Per gUiimtfremtb. Izhaja vsako drago in «eterto nedeljo ▼ mesca, in košta i Rokopisi se nazaj ne pošiljajo, nefrankovana pisma se ne • poitnino vred za celo leto 1 gld. 50 krajcarjev, z* pol I sprejemajo. leta 80 krajcaijev. | Za oznanila se plača za navadno versto 8 kr. Denar in naročilo »Kmetskega prijatelja« prosimo pošiljati v gosposke alice številk* 6 (Herrengasse Nr. 6). Vabilo na naročilo. Začetek prihodnega meseca, z prihodno številko začne so noro naročilo na naš list. Kar telimo doseči, to smo že povedali, kako ravnamo doseči odločeni namen, je našim častitljevim prijateljem znano. Svojemu namenu smo ostali zvesti, in deržali se bomo tudi zanaprej vodila, oprostiti kmetski stan iz mrež in verig njegovih sebičnih zapeljilcov — pervakov — in ne ga pripraviti, da bi služil nam, temveč postaviti ga hočemo n» IttMlne noge. To je naš trud in naša želja, ker prepričani smo, da bo storil konec vsemu škodljivemu nacijonalnemu prepiru po naših deželah kmetski stan, ki pozna svojo veljavo, ter je v javnem življenji neodvistn in ravna sam zase, in po svoji pameti. Kmet ve, kaj potrebuje, nanči naj pak s<. tudi izreči svoje želje, in te naj bi razodel krepko, naj se ne da voditi od ljudi, ki imajo vedno ljubezen do ljudstva v ustih, v sercu pak imajo samo željo povzdigniti se po berbtu .ljubljenega* ljudstva. Kdor hoče pomnožiti število naših prijateljev je dobro došel; naše staro prijatelje, kterih naročnina sedaj izteče, prosimo naglo poslati pol- ali celoletno naročnino z pridejano poštno nakaznico na vredništvo, da se pošiljanje lista ne zakasni. Uradniitvo „Kmetskega prijatelja". ^rttnumeraitoit5-(£ittfabung. «Ulit bem Anfange näi< 3U»acti*R 6« ,Jmttrti jrijatrt". Volitve v deielni zbor na Kranjskem. V resnici obžalovati je, da se kmetski stan | na Kranjskem vdeležnje tako poredkoma in brez pravega zavetja pri volitvah svojih poslancov, bodisi v deželni, bodisi v deržavni zbor. Sedajne volitve poslancov v deželni zbor so prav oči vidno dokazale, da so spoznali kmetje na Kranjskem še le prav redko svojo veljavo, če bi ne bilo tako, bi se volitve ne bile izveršile na ta način, kakor se je žalibog zgodilo. Kar se tiče redkega vdeleževanja pri volitvah, mislimo, da je deloma kriv čuden način, po kterem morajo kmetje vo'iti svojo poslance, deloma pak brezuspešno borovanje proti določbam Ljubljanskih pervakov, ki so spravili že večino nemislečih kmetov v svoj žep, vse to j* pametno mislečim možem ogrenilo pot do volitve. Že enkrat smo prav določeno izrekli, da nam volitev po volilnih možeh ni všeč, ker ne moremo razumeti, zakaj bi kmet ne smel voliti sam svojih poslancov brez srednikov enako mestjanom in teržanom. Pri volitvah teh volilnih mož se godijo pogostoma nar hujše nerednosti, kmet se večinoma zapelja celo volitev vzeti za kaj tacega, kar mu ne gre nič mar, to pa je grozna napaka, ker kakor dolgo časa se ne bo brigal kmet sam za svoje razmere, in bo prepustil misliti za svoj blagor drugim ljudem, tako dolgo časa tudi ne bo dosegel v deržavi veljave, ktera mu gre, akoravno ima deržava desetkrat več kmetov kakor ljudi vseh drugih stanov. Kmet se p}rabi za vse in se molze na vse strani, govoriti pa ne sms ničesa — nar manj pa na Kranjskem — temu pa je sam kriv. Ali se more misliti kaj čudnejšega kakor to, kar je naredil centralni volilni ko mi tč v Ljubljani, (to so Ljubljanski pervaki), da med moži, ktere je zapovedal voliti ta komitč, ni ne ednega kmeta?! V kteri drugi Avstrijanski deželi, pri kterih drugih kmetih bi bilo kaj tacega mogoče ? Ljubljanski pervaki določili so, kdo se mora voliti tu, kdo tam, nam pa se zdi, da je to nai hujše zaničevanje Kranjskega kmeta, če tirjajo pervaki od njega, da mora voliti sebične Ljubljanske doktoije za svoje zastopnike, ki vedo o potrebah kmetskega stanu toliko, kolikor krojač od čevlja. Ne zdi pak se jim pravica, da bi sedel od 350.000 kmetov samo eden tega stanu v deželnem zboru med čudovitnimi junaki: Doktor Vošnjak in doktor Zarnik i. t. d.! To je dokaz pervaškega gospodarstva na Kranjskem, nekteri so se izderžali popolnoma volitev drugi pak so se še poskušali nekoliko opo-virati turškemu gospodarjenju Ljubljanskih pervakov, podučeni od častivredne duhovščine, kteii na Kranjskem je to pervaško ravnanje tudi že preveč sitno, ktera živi med kmeti, in je toraj že sprevidita da Ljubljanski doktorji kmetu niso do sedaj še nikolj pomagali in mu tudi ne bodo pomagali nikolj. Na ta način voleno je bilo od Kranjskih kmetov ne več ko 5 doktorjev, 2 notarja in en okrajni sodnik! Kako pa se je posrečilo gospodu Klunu, da je bil zopet volen ? to mora biti samo zavoljo tega, da kmetje na Kranjskem nimajo ničesa govoriti o svojih zadevah, ali pa ne ved6. da je Klun v der-žavnem zboru govoril znamenite besede, kterim so se čudili vsi poslušalci: .Da kmet na Kranjskem z veseljem visoke davke plačuje.' Ko se bo slišalo drugod o volitvi tega moža, kjer ne poznajo ljudje Kranjskih razmer kakor mi, kaj budo vender mislili za Božjo voljo od Kranjskega kmeta?! Nar hujšima, ali nar visokejšema pervakoma doktoru Vošnjaku in doktoru Zamiku se sicer ni prav dobro godilo. Notranjoi niso ravno ptav zlo prepričani, da bi bila ta dva gospoda Bogu enaka, zato ni veliko manjkalo, da bi bili prerešetali enega ali druzega skoz rešeto. Doktor Vošnjak ima n a Štajerskem klerikalno barvo, ker potrebuje duhovščine, da moro vtakniti v žep vsako leto svoje dijete za deržavni zbor, na Kranjskem pak je mladoslovenec, to se pravi proti duhovščini, ker pri mladoslovencih duhovščina zgubuje zmerom bolj svoj vpljiv. Na ta način se spravi prav po lisičje skoz svoje življenje, skerbi ga pa vedno zgubiti svoje dijete, ker kakor zdravnika ga ne kliče noben bolnik. Na spodnjem Štajerskem mislimo, da ne bodo volili doktor Vošnjaka več, ker celo naši Slovenski pervaki se bojijo priporočati moža za Štajerskega poslanca, ki govori kot Štajerski poslanec pridu svojih volicev ravno navskriž, samo za to, da ostane prijatelj Ljubljanskih pervakov. Kat pak se tiče doktor Zamika, ni na njim druzega kakor, da zna dobro kričati in samega sebe hvaliti, ja, še pri zborovanji volilcev v Postojni ni se moglo reči druzega o delovanji Zamikovem kakor: .Da se ne more misliti deželni zbor braz Zamika*. Ta možak je pervakom v korist, ker on ima dober jezik, pomaga jim tor^j govoriti, in prekosi s svojim kričanjem vse kar pervakom ne paše v njihov koš; v kratkem rečeno postavlja se tje, kjer je treba govoriti s pestjo in prav po Kranjsko. Več kot polovica volilcev je glasovala proti tema dvema doktorjema, in če bi se bili volilci popred porazumeli, bila bi ta dva osrečnika ljudstva padla skoz volilno rešeto, in ljudska voditelja doktor Vošnjak in doktor Zarnik bi ne bila več voljena. Kako se je igralo od centralnega volilnega komiteja z duhovnikom Urbom v Novem mestu to se more tu naznaniti. Bila je prava šaloigra. Da bi se ne raz-pertili z duhovščino, so častivrednega moža javno priporočali za kandidata, na skrivnem pak so delali z vso močjo, da bi se volil profesor šuklje,, ki prav dobro z peivaki der?,i, in kteri je bil tudi resnično volen. Kar pak se tiče doktora Karola Bleiweisa viteza Trsteniškega, nima gotovo nobene zasluge, in gotovo bi se še mačke po strehah ne brigale za njega, če bi ne bil ravno sin svojega očeta, in bi ga ne bili poslali v deielni zbor, ker drugače ne pomaga tudi pervakom nič, če bi ne imponiral s svojim imenom. Ko bi živel še stari doktor Bleiweis, kteremu je Zamik tako zlo življenje grenil, bi gotovo s hudo nevoljo gledal na gospodarjenje t sedajnem deželnem zboru na Kranjskem. Ce smo pa od začetka povedali, kako nas serce boli, da se Kranjski kmetje ne pečajo za svoje blagostanje, moramo vender tudi povedati z veseljem da so se vstavljali Kranjski kmetje vsaj v nekterih okrajih prav pametno in pogumno proti Ljubljanski ošabni doktorski stranki, in so menda dali Ljubljanskim pervakom pervi mahlej, za kterim bodo sledili drugi, in na ta način mora se podreti umetno napravljeno pervaško vladanje. Da bi se kmetski stan povzdignil in okrepčal, nimamo druzega sredstva, kakor vstanoviti kmetska društva, v kterih imajo sedež in glas samo kmetje ali kmetovalci. Vse čitalnice, sokoljska društva i. t. d. protijo samo kmetovski prostosti, ker kmeta vzamejo za uda samo takrat, ali tacega, ki je zadovoljen plesati tako, kakor se mu gode od pervakov. Kmet mora se postaviti na svoje lastne nege, to pa bo dosegel samo tedaj, ko se bo naučil voliti, sklepati in misliti sam za se, brez druge nepotrebne pomoči. V trenutku, ko bo spoznal kmet svoje hinavske prijatelje in se jim bo čisto odpovedal, tistim prijateljem, ki se mu slinijo v obličje, če hočejo v svoje sebične namene kaj doseči, potem pak ga zasmehujejo in zasramujejo — v tem trenutku jen-jalo bo Turško gospodarjenje pervakov r* Kranjskem, in vse hujskanje različnih narodov na spidnjem Štajerskem in na Koroškem. Ker povsod je le peščica sebičnežev, ki motijo občni mir iz sebičnih namenov v občno škodo. Preden se kmetski stan ne bo zavedel svoje moči, in je ne bo porabil v svojo korist, ne bomo imeli v naših deželah konca nacijonalnega prepira; tega nam pa daj Bog prav hitro! JK« cfauMagstPaQfcn in jtrain. 64 ift recljt ju bebauern, bag fid) ber Sauern« ftanb in Ärain bei ben SBahlen feiner Sertreter in ben fianbtag ober 9ieid)«tath mit fo geringem tereffe beteiligt. Die legten fianbtagžroahlen in biefem Jtronlanbe boben aber aud) ben Seroei« ge= liefert, bafj nur in wenigen ©egenben bie Sauern jum Serougtfein be« eigenen SBertt)e« getommen finb, fonft Ratten bie 3Baf)len bafelbft unmöglich '« ber ffleife ausfallen tonnen, roie e« gejchat). ©a« bie fd)Toacbe Setheiligung anbelangt, fo roolle'n roir an« nehmen, bag einerfeit« bie inertroiirbige Strt, roie bie Sauern roäblen müffen, an berfelben fdjulbtragenb ift, unb bag anberfeit« ber oorau«ftchtlid) au«fid)t«« lofe Äampf gegen bie Sefthnmungen unb '-Beifügungen ber Saibadjet Kematen gar manche SEBählet beftimmte, gar nicht jut ffiat)' ju gehen. SBir haben un« fchon einmal fehr entfliehen gegen bie ffiat)!« orbmtng mit ben ffiahlmännerroahlen au«gefprochen, roeil roir burebau? nicht begreifen tonnen, roefjtjalb ber Sauer nicht ebenfo ohne SRittelperfon ben äb= georbneten roäblen foll, roie ber Stäbter unb Slätft« ler. 3Jlit biefen SBablmännerroahlen roirb häufig ber grögte Unfug getrieben unb ber Sauer unroill« (firlich baju oerleitet, ba« ®anje fehr leicht ju nehmen, roa« ein groger fehler ift, benn fo lange ber Sauer fich nicht um feine eigenen Angelegen« heiten roirb f e l b ft ju fümmern anfangen unb ba« Kenten über feinen Stanb nur anberen üeuten über-laffen roirb, fo lange roirb er auch teinen ffierth im Staate ausmachen, troltbem, al« e« natürlich jebnmal mehr Vanboolf im Staate gibt, al« anbete fieute. Ter Sauer roirb benüt)t unb au«genüt(i, ju reben aber bot er nicht«, am aiferroenigften in Rrain, unb nur er allein ift baran fdjulb. Sann man fich etroa« merfroiirbigere« benfen, al« ba« „Zentral-ffiahl'Comite" in fiaibadj, ba« heigt bie £aibad)er Kematen, roelche e« fich h«tau«genotnmen hoben, biejenigen fieute ju bezeichnen, bie ba« trainifche Solf ju roählen habe, unb e« nicht einmal ber Stühe ffierth titelt, einen einzigen Sauer jur ffiaf)l not« jufchlagen ?! 3n roelcher öftetreichifchen Tronin), bei roe(d)em anbeten Solfe ir Oefterteich i«ä:e ein fold|e« Sorgehen benthar ? Die Seroaten in Saibacf) heftimmten alfo, roet ba unb mer bort }u roählen fei, unb un« fcheint e« eine beleibigeube ©eringfehäjung be« trainifchen Sauernftanbe« ju fein, roenn man oon ihm oerlatcge, et folle bie felbftfüchtigen fiaibadjet Doctoren roählen, roährenb men e« gar nid)t bet Siülje roetth h'elt, oon ben 350.000 Sanbheroohnetn (Sinen Sauer ber augerorbentlichen @hte ju roürbigen, in bet Sanbftuhe neben ben fonberbaren Reiben Dt. Sošnjaf unb Dt. 3arnif ju fitjen! Da« ift fo ein Stüilein Stroafenroirtbfchaft, bet gegenüber ein groger Dheil be« ftainifeben Sauernoolfe« unmutbig, unthätig blieb, roährenb fich ein anberet Zheil, aller« bing« mit befebeibenem ©rfolge, bagegen auflehnte, unb bie« unter giibrung bet @eiftlid)feit, bie bie Seroafenherrfchaft ber fiaibacher Doctoten fchon fatt hetommen bat. So rourben oon ben Sauetn in Ätain nicht roeniget al« 5 Doctoren, 2 Notare unb 1 Sejitf«« richtet gewählt! fflie fett ftlun baju gefommen ift, roieber geroählt ju roetben, ift nut baburd) ju etflären, bag ba« Sauernoolf nicht« ju reben hat, ober über bie fonberbate Solfäoertretung biefe« §errn, ber im 81eich«ratbe jum grogen (Srftaunen aller oernünftigen 3uhörer bie grflärung abgegeben hat, bag ba« trainifche Solf mit greuben bie hohen Steuern jahle, gar nicht unterrichtet ift. 3a, roenn man au«roätt« oon ber Stahl biefe« Wanne« hören roirb, unb bie Serhältniffe be« fianbe« nicht fo fennt, roie mit, roa« roirb man fich »m @otte«roiüen benn non biefen Sauetn benfen! ? Den Oberpetoafen Dr. Solnjaf unb Dr. 3»tnif ift e« übrigen« fd)led|t gegangen. Die 3nnetftainet ftnb oon ber Sott« ähnlichfeit biefet beiben $etrfdjer nicht befonber« überjeugt, unb e« hat nicht oiel gefehlt, fo roäre bet Sine unb ber Slnbete burdjgefallen. Dr. Sožnjaf ) ift in Steietmatt cletical, roeil et bie I (Seiftlidjteit braucht, um bie Meith«tatb«biäten ju trlangen ; in ft t a i n ift tt Sungflooene, b. b. anti=clerica(, roeil bet Ginflup ber @ciftlid)feit bafelbft im Sdjroinben begriffen ift. ©o jief)t er fdjiau burci)« Sieben unb lebt ftet« in Sorgen um feine ®taten, ba er al« Slrjt (eine ftranten bit. 3n Unterfteiermarf loirb §err Tr. Sošnjat fc^rucrlic^ mebr geroäblt roerben, benn felbft unfere ^eroafeiu fteunbe freuen fich, für einen flJlann einzutreten, ber al« fteirifcher Slbgeorbneter gegen bie 3ntereffen feint« ffiablbejirfe« fpric^t, bamit er fid)« mit ben tonangebenben fiaibadjer Sßeroaten nicht oerbirbt! ©a« ben Tr. 3atni' anbelangt, fo ift er nid)!« roeiter al« ein Scfjreier, ber bi« je&t gar nid)!« ge= leiftet bat, nicbt einmal bei ber „iöäl)IerDerfamm= lung" in Elbenberg tonnte man oon ibm etroa« fagen unb t)alf fitb tläglid) mit bev Semerfung, bag „o^ne 3«niit ein Öanbtag gar nicbt bentbar fei." Tiefer 3)!ann ift gleid)roobl ben $eruaten oon grojjein SEßertb, benn er bilft ibnen beim Sieben au«, fd)reit alle« nieber, roa« nicbt in ben Setoafenfram paßt, für,;, er roirb geroöbnlicb bortbin geftellt, roo e« gilt, mit ber Jauft unb mit fiärm ju roirten. 3)! e b r al« bie § ä l f t e ber inner* t r a i n i f d) e n ® ä b l e r ftimmte gegen biefe beiben Oberperoaten unb„Solf«> f ü b r e t", unb hätten bie ©egner ber Seiben ficb oerabrebet unb hätten fie jufamniengeftimmt, fo märe ber ,,«olt«fübrer" Tr. Sošnjat unb bet „Holt«» fübrer" Tr. ßarait com Sol te nidjt melje gemäfjlt roorbeu. Sin erroäbnen«roertl)e« Spiel fpielte ba« „Centra(=®of)[--Eomite" mit bem ®eiftlichen tlrd) in iHuboIferoertl). (Sine reine Gomöbie! Um e« mit bei- ©eiftlicbfeit nicbt ju oerberben, baten fie biefen Slann für bie Oeffentlicbteit norgefcblagen, unb ba= gegen rourbe im ©ebeimeu über §al« unb ftopf für $rofeffor Scbutle gearbeitet, ber ben SPeroaten ein treuer ©enoffe ift unb aud) richtig geroäljlt rourbe. SBa« ben Dr. Carol Bleiweis vitez Tersteniški anbelangt, fo ^at er ebenfalt« feine eigenen Ser= bienfte, unb roenn er nicbt ber Sobn feine« Safer« roäre, roürbe feine Sage baran benfen, ben ÜJtann in ben fianbtag ju entfenben, benn er hilft felbft ben (Peruafen nicbt« unb fotl nur bureb feinen Siamen roitfen. Ter alte Sleiroei«, bem Tr. ßarrtif fo viele bittere Stunben bereitete, roürb; fieber mit ilnmult) ber Seroafenniittbjcbaft jufehen, roie fie jet)t in ftrain betrieben roirb. SBenn roir Eingang« mit Sebauern ber Un= tbätigteit be« trainifeben Sauernftanbe« im Allgemeinen @rroäbnung tbaten, fo tonnen roir am Sd)(uffe mit berfelben ®ered)tigung bie Sefriebigung barüber au«jpred)en, ba§ man roenigften« in einigen Sejirfen gegen bie bocfjmiitbige fiaibadjer Toctoten* partei f'd) mit 9Jtutlj unb @eroalt auflehnte unb bem Seruafentbum jenen erften unter ben Streichen gab, unter roelcben ber ganje tünftlidje Sau jufammen-breeben roirb. 3ur fträftigung be« Sauernftanbe« gibt e« nur ein einzige« Wittel: Silbung oon Sauernoereinen, roo abfolut nur Sauern unb ®runb= befijcr Si& uub Stimme boben bürfen. Stile Sefe= oereine, Sotoloereine u. f. ro. ftnb gegen bie SJreibeit be« Sauernftanbe« gerichtet, roeil ber Sauer ju biefen nur beigeben roirb, bamit er jur rechten 3eit nach ber pfeife ber nur auf fich bebachten Seroaten ju tanjen lernt. Ter Sauer mu§ auf eigene güfje ju fteben tommen, unb bie« roirb er nur bann erreichen, roenn er obne fremben ginflufj felbft (irüfen, felbft befcblie&en lernt. 3n bem äugen* blicfe, roo ber Sauer fich oon jenen [d)lecbten Jreun' ben lo«fagt, bie ihm in« ©efidjt fchmeicheln, hinter feinen 9)ücfen aber fich ber roidentofen ffierfjeuge jur Streichung felbftfüdjtiger 3roecfe freuen unb über lie lachen unb fpotten — in biefem Slugeiiblicfe ift« mit ber Seroafenroirtbfcbaft in ftrain unb mit ber Sauenthege in Unterfteiermarf unb in ftärntben oorüber, benn e« finb ja nur eine $anb ooll Streber, bie bie Stube unb ben nationalen ^rieben jum a 11= gemeinen Stodjtbeile ftören. ber Sufraffung be« Sauernftanbe« unb ber ibm innroohnenbeu »Wacht liegt bie Schaffung ber Suhe in unferen Sänbern — möge He balb ihren fegen«reichen Sin.jug halten! Peticija Solnograikega kmetskega druitva. Solnograško kmetijsko društvo podalo je der-žavnemu zboru po svojem častnem udu Jožefu ScbSffel, poslancu denarnega zbora, sledečo peticijo: ,Že več let je kar Solnograško kmetijstvo po vremenskih nezgodah in po prevelikih davkih prihaja skoraj na nič. Povikšanje davkov in deželobram-bena novela, po kteri se nakladajo tlačenemu kmetu nova bremena, so pripravili kmetski stan v take razmore, da kmet v resnici ne ve, kaj ga še čaka. Posebno imenovana novela čuti se že sedaj prav hudo, ker po ti noveli morajo se dati tudi mladeači četertega leta ogledati, ali so sposobni za vojake, in dosedajDa rezerva morala je priseči vojaško prisego, in mora hoditi vsako leto na vojaške vaje; to pa tlači kmetovalce tako hudo, da more priti cela kmetija male in borne dežele v nič, če se temu ne bo drugače pomagalo. Med pripoboljški, ktere dovoli imenovana novela kmetovalcem, navezan je ravno nar dražejši, namreč oproščenje od vojaščine, na take pogoje, ki dajo dotičnim komisijam in sodnijam dovolj priložnosti presojevsti in deliti ta pripoboljšek prav enostransko. Posebno §§ 38 in 45 instrukcije izpeljanja brambovske postave, ktera ravnata ob oproščenji edinega sina, ali tacega posestnika, ki je pr: gospodarjenji neobhodno potreben, navezana sta na take pogoje, namreč po merjenji čistih dohodkov, da stoji imenovan pripoboljšek večidel le na papirji, v dejanji pak se ne sme ali ne more rabiti, toraj nima za male posestnike nikake veljave. Ko se je prerešetovala brani bovška postava, upali smo, da se bodo dovolila polajšanja edinim sinovom takih gruntnih posestnikov, kterim so ti sinovi za svoj obstanek neobhodno potrebni, nadalje pripoboljški posestnikom kmetijskih gospodarstev samim; kaj tacega pa se v resnici ni zgodilo, tem- reč pomnožilo se je ilo s tim, da se rekrutira tudi v četertim starostnem ratredu, da se je vzels tudi rezerva za potrebo tudi v prisego, kakor bilo je od začetka omenjeno, in toraj v prihodnost nimamo upati nikakega polajšanja. Kdor ni slep mora pri-terditi, da je oproščenje od blagajnega in kenravega davka gori imenovanim osebam neobhodno potrebno, da se morajo pečati samo s ohraitenjem in poboljšan jem svojih posestev. I'e se to ne izgodi kmetski stan ne more obstati več. Kako bilo bi mogoče skerbeti, kakor se gre mladim možem, za svoje posestvo, ki so do 25. leto pod Damokljevim mečom da so vzamejo v vojake, še bolj pa tistim mladim posestnikom, ktere je zadela žalostna osoda, da so bili vzeti med vojake, ter niso oproščeni vojaščine preden so stari 36 let. To je po človeškem mneji postava, ki tlači težko množino verlib deržavljanov, za kar bi morda odgovor dajali teško tisti, ki so jo ostanovili, in oziroma na to postavo si ne moremo misliti za nas nič težavnejšega. Pomislimo si stanje grunta, čigar posestnik je sam rojak, mora toraj iti vsako leto k vojaškim vajam, njegovega hlapca pa zadene ravno taka osoda, in to se izgodi večinoma v ravno takem času, ko ima kmetovalec na polji sejati ali žeti, toraj v takem času, ko ima kmetovalec nar važnejša opravila pri kmetijstvu! Bavno tako teško pa je za take, kterim mora oditi ta čas edini sin, ki je za delo, v vojaške vaje, doma pa pusti starčike in otroke, ki že niso za nobeno delo. Tako posestvo je srotica, zapuščeno je in ptuje roke mu več odvzamejo, kakor mora posestvo donašati; ko kmetovalec pride iz vojakov domu mu ne ostane druzega, kakor delati dolgove. Pri tacih razmerah, pri kervavemu davku, kterega so dognali na tako višino, da rišje skoraj ni mogoče, ni moč misliti na rešitev malega posestva, če se mu ne dovoli polajšanja, če se ne oprostijo posebno edini sinovi starih gruntnib posestnikov od vojaščine; in ker mi Solnograški kmetje vidimo samo v tem rešitev in dejajno pomoč iz sedajnega bornega stanja na kmetih, prederznemo se prositi visoki deržavni zbor in naše poslance, da bi po postavodajnem potu trudili se, doseči: ,da bi bil edini sin kmetskega posestnika, ali sam posestnik oproščen od vojaščine, ker dolžnost mu je očetovsko posestvo obdelavati, in njegovo obdelovanje voditi, Pri tem naj bi se ne gledalo koliko donaša tako posestvo čistih dohodkov. Ker čutimo pravičnost te peticije, ktera nima druzega namena, kakor da bi se ravnalo pametno in pravično, prederznemo se upati mi podpisani, da bo visoki zbor oziral se na našo prošnjo ter jo presvetoval, ozirajoč se na dolžnosti, ktere ima do deržave in do ljudstva. Dapiai. (h Šentjurja na jalni železnici. 17. junija 1883.) Pervaki mislijo, da je slovenski kmet zares kalin (gimpel). ki jim mora priti na liniance. Kmet pa je večkrat bolj pameten, kakor pervaki, in spravi svoje vsbnike na limance. Nekaj tacega zgodilo sa js zadne dni nekemu poglavitnemu pervaku v Celji. Ta je učil nekega kmeta govor, kterega bi bil moral govoriti v večjem zboru kmetov, s komur bi dokazal, da slovenski kmetovslec ns potrebuje nemškega jezika, ter pride s slovenščino samo po celem svetu. Pri generalni probi govoril je kmet, da je pervaku serce poskakavalo od veselja. Ko pak je prišel dan zbora, in je ravno tisti kmet začel govoriti, prešlo je pervaku vse svojs poprejšno veselje, otekle ušesa je dobil, ker moral je slišati, da je kmet priporočal svojim prijateljem učiti se nemškega prav pridno, ker samo na ta način pridejo lahko po svetu s trebuhom za kruhom. Govor tega kmeta prekričali so z groznimi tivijoklici pervaki, zato, ker so hotli, da bi kmeta nikdo ne razumil, kaj hoče povedati, it kmetje zato, ker so bili enakih misel kakor njihov govornik. Celjski pervak pak si bo zapisal gotovo to prigodbo za svoja ušesa, in ne bo več hotel učiti kalinov, kako naj bi žvižgali, ker nazadnje mora sam plesati tako, kakor mu žvižga kalin, kmet je dandanašni te pametnejši od pervakov. _ Razne stvari. (O potovanji cesarjevsm. Kakor se bere v .Harburger Zeitung* so sklenili župsni Mariborskega okraja pod predsedništvom poslanca doktoija Schmiderera, da se bojo dali zastopati pri sprejemu cesaija po deputaciji, ktera bo sostavljena iz sedem mož. V to deputacijo volani so bili gospodje Jožef Pez, Andrej Kermavc iz Plač, France Woschnig iz Meitersberga, Franc Weingerl iz Ranzenberga, Friderik Schmiermaul iz Pesničhofna, Simon Kline iz Zingatha, Tomaž Kramberger iz Gradižke. Gospod Petz bo govornik pri deputaciji. T občini pri sv. Ilu (St Egydi) zbrali se bodo, kakor nam poroča župan, šolski otroci (400 jih je) in prebivalci občine pri železniški postaji, da bodo pozdravih cesarja, in vsi župani tistih krajev, ki ležijo pri železnici, nas zagotavljajo, da bodo storili ravno tako. Hiše ob železnici bodo ovenčane in bodo kinčane z banderi. Petega julija se bodo svetili vsi griči in hribi po celi deželi, in za to so bili v Mariboru odločeni : Starihrib in Grasničnihrib, Plač in Medvedova dolina; za razsvitlenje Poharja bo skerbel predstojnik okrajnega zastopa gospod doktor Jožef Schmiederer. Devetega julija se bodo razsvetlile vse visočine zraven Maribora. Občina Radvanj napravi na cesti, ki pelja do prostora, kjer se vadijo vojski, slavolok, in bodo donesli šolski otroci in prebivalci občine cesarju svoje poklooe in priteijenja vedne zvestobe. Pri sklepu zbora se js doktor Schmiederer zahvalil za mnogo obdeleževanje, in povdarjal je po- sebno. da so Štajerci pokazali s tim stojo vdrtnost do cesarskega roda. (Nadvojvoda Albreht) se je nedavno peljal po Savinski dolini. Med potom so mu konje premenjali, in pri ti priložnosti je cesarska Visokost poprašala po šolskih razmerah. V njegov čud zvedel je nadvojvoda, da se nemščina po šolah ne uči. Na to je rekel: .Od kod bom pa dobil svoje podčastnike (unteroficiije) ?• Če bi bil prašal kakega kmeta, bi bil gotovo zvedel, da vsak pozna korist učenja nemškega jezika, in da je vsakemu le žal, da se oberne za to v šoli tako malo časa. (Ladislav Posse k) mož vse časti vredeu, nar bolj poštenega in resničnega značaja, nar boljši prijatelj Štajerskih kmetov, umeri je te dni po dolgi bolezni 50 let star. Ladislav Possek, posestnik graj-šine Pogled pri sv. Duhu v Ločab, pokopan je bil 14. junija. Bil je več let predstojnik okrajnega zastopa v Konjicah, vpeljal je tam izgleda vreden red v občinske zadeve, in je s tim napravil, da so se mogli znižati občinske naklade prav veliko. Ker je umerli gospod Possek imel bistro glavo, spoznal je mahoma namene pervakor ter jim je opoviral po svoji moči v prid kmetskega ljudstva. Ker si je pridobil Possek za kmete neznano veliko zaslug, ker so ga čislali vsi kmetje, kteri so ga poznali, ter mu tudi verjeli, bil je protivnik pervakov, kterega so se grozno bali. Pervaški listi sicer ne gledajo na neomadeževane značaje, zabavljajo proti vsacemu, ki jim ni všeč, ter ga hočejo poriniti v blato, proti umerlemu Ladislavu Posseku kaj slabega pisati pak niso imeli poguma, ker njegov značaj bil je neomadeževan, in obsodil bi bil vsak sam sebe. kten bi bil govoril besedico zoper njega. Bil je kmetski prijatelj ne samo z besedami, temveč tudi v dejanji, nikdo ni prišel do njega iskati pomoči, da bi je ne bil dobil po dobrem svetu, ali nar večkrat pak z dejanjem. Žemljica bodi mu lahka, Bog mu daj večni mir in pokoj! Časnik , Deutsche Wacht* popiše pogreb častivrednega moža sledeče: Po lepi in dobro obdelani cesti, ktera veže Konjice s Poljčanom prepelje se dolina, ki se razširja v polkrogu ob obrežji plitvega griča na kterem stoji grad .Pogled*. Od tod se ne vidi druzega kakor rodovitna polja, travniki ali pašniki, vinogradi in gozdi. Pri kmetskih hišah se vidi, da so njihovi posestniki premožni, in ljubeznjiv kraj Sveti Duh leži na lepem zelenem kraju. Čuditi se toraj ne smemo, da je umerli kmetski prijatelj Ladislav Possek ta kraj tako zlo ljubil. V grajšinski kapeli počiva sedaj truplo umerlega prijatelja v priprosti mertvaški trugi — sam je v testamentu tako zapo-vedal — kterega so čislali vsi prebivalci cele okolice za svojega nar boljšega prijatelja in dobrotnika. Na rakvi leži mnogo veneov z vezili in trakovi, ktere «arovali so Possekovi prijatelji in ljudje njemu bvalsžni. Kmetje drenjali so se pri malih vratih kapele, da bi vzeli slovo od moža, ki bil jim je nar boljči prijatelj in ginjeni so vsi ti, ravno tako kakor mnogo drugih, kteri so prišli k pogrebu iz vsih mestov in tergov Spodnjega Štajerskega, da bi 8kazali dragemu prijatelju, ki bi! je z njimi enakih misel zadno čast; čudovita tihota je med tisoči ljudi, kteri so došli iti za pogrebom dragega prijatelja. Tu in tam vidi se brisati skrivne solze, drugi pak jih že v očesih razdelijo, da bi se jim ne vidilo jokanje, koliko zdihlejev pak pride iz resničnih prijateljskih pers tega ni mogoče šteti. Pevci iz Konjic in V'tanja so prišli in pojejo Posseku zadno pesem. Požarobramba iz Konjic je poslala k pogrebu svoje ude in veterani svojo godbo. Ljudstvo se vedno množi, po vsih stranskih potah dohajajo kmetje do griča, pustili so za ta dan dvoja potrebna opravila na polji in prišli so skazat zadno čast svojemu ljubemu prijatelju, kteri jim od sedaj ne bo mogel pomagati več in svetovati, ali marsikter prepir razsoditi brez doktorja. Gospod fajmošter, Possekov prijatelj, in gospod kaplan blagoslovila sta umerlo truplo blagega prijatelja in pogrebovalci so se za merličem napotili potem, ko je pojenjala pesem pevcev. Tisoč kmetov pred trugo, stotine ptujih iz Poljčanj. od sv. Duha, iz Konjic, Reč, iz Ponikve, Bistrice, iz Vitanjskega, iz Vojniks, iz Celja, iz Maribora. iz Žavca, iz Griže, iz Šenpetra, iz Šmarja in še iz veliko drugih krajev sledili so trugi, pri kteri so šli požarobrambovci iz Konjic obloženi z venci, še drugih tisoč kmetov sklenejo pogrebsko rajdo na griču; od spodaj pa čakajo še marsiktere čete kmetikih prebivalcev, da se zedinijo z velikanskim pogrebom. Povsod se vidijo samo žalostni obrazi. Kupci pri sv. Duhu so zaperli svoje štacune od streh vihrajo čemi banderi, hlapci in dekle se skrivajo za zidovjem z objokanimi očmi. Pokopališče je premajhino, da bi dalo prostor vsim deležnikom pogreba, preden je prišel sprevod do pokopališča, drenja se že tam ljudstvo, jokaje ogledujejo grob, ki bo pokril umerlega Posseka; votlo zadoni zemlja, veržena na Possekovo trugo, in pokopan je. Kako zlo je ganil ta pogreb vsacega, tega izreči ni mogoče. Possek je sam prepovedal vsako slovesnost; .kratko zvonenje, duhovščina iz domače fare, priprosta truga, in kar se privarčuje, vbogim* tako glasila se je njegova volja v testamentu. Vidilo, slišalo in čutilo se je tu, da ljudstvo v resnici obžaluje zgubo predragega prijatelja. Bog mu daj večni mir in pokoj 1 (Od deželnega zbora.) Deželni zbor dovolil je deželnemu odboru 20.000 goldinarjev za praznovanje cesarskega prihoda, in za vse druge potrebe v tem času, samo račun bo treba dati, kako da se je denar obernil. (Železna fabrika v Štorih) se bo pri cesarskem potovanji menda posebno izverstila po posebnem okinčaeji, ktero bo preskerbel dekorater iz Gradeča. Vsi delalci te fabrike in vsi prebivalci celega kraja nastavili se hodo ob železnici. Prosilo se je že tudi na dotičnem kraju, da bi ta dvorni vlak peljal se prav počasi skoz Stoijansko postajo. (Slavolok.) V Terbovljah napravil se bo na mestu, kjer Nj. V. cesar bo prepeljal se čez deželno mejo velik slavolok. Na tem mestu bo tudi sprejel cesar pozdrav Kranjskega deželnega zastopa. (O z a v ar o v a n j i živine.) Perve dni tega meseca prišla je deželna postava tikajoča zavarovanje živine na Moravskem. Vsak posestnik živine dolžan je plačati po ti postavi vsako leto za vsako živino, kolikor jih ima, deželnemu odboru za zavarovanje živine po razmeri, kolikor je bilo pretečeno leto od živinske kuge okužene živine. Zavarovalne premije odločene so brez ozira na pravo ceno živine razmerne ceni od 50, 100, 150 in 200 goldinaijev. V kteri razred od imenovaoih cen se mora šteti živina, določi se po naznanilu živinskega posestnika takrat, ko se šteje živina. Denar za zavarovanje pobira občina, če bi pa kdo ne plačal se mu pošlje eksekucija od političnega urada. Vrednost živine, ktera je ali po bolezni poginila, ali se je zavoljo bolezni pobila. poverne se posestniku po cenenji za to vstavljene komisije, več pak se ne plača ni-kolj, kakor toliko za kako vrednost se je živina naznanila pri štetvi. Stroški za cenenje se odjem-Ijejo iz zavarovalne zaloge. Če pak kdo ni naz-naril kužnih bolezni pri živini kakor tirja postava o govejski kugi, ali če ni naznanil, da se mu je živina pomnožila, ne sme tiijati nobenega odškodovanja ; ravno tako tudi ne. če se mu dokaže, da je prišla kužna bolezen v deželo po njegovi zanuarnosti. (Urednik hujskajočega časnika „M i r"), ki izhaja v Celovcu, gospod Haderlap, obsojen je bil zavoljo obrekovanja na 4 mesce zapora in na kazen od 200 goldinarjev v denarjih, pravi urednik imenovanega časnika pak je pater „Ajn-špielar" ki se skriva s svojo kožo za imenovanim slamnatim možičkom. (Znani doktor Gregore c) iz Maribora imenovan bo menda za fajmoštra v Slivnici pri Mariboru. (G o s p o d dok to r Pruss iz Konjic), ki je pri Posseku pojedel marsiktero ribo in izpil masikter glažek vina, ni imel časa priti k pogrebu svojega političnega nasprotnika. Obče hvali pak se, da je prišel k pogrebu gospod Hausenbichler iz Žavca. Politična nasprotnost in sovraštvo, to so dve reči. „Olikani ljudje mertvih nikolj ne sovražijo več», tako se nam piše iz Poljčanj. (Oderuh.) 16. julija bo pri Celjski sodniji obravnava proti gruntnemu posestniku Blažu Stiberz iz Pučnevasi pri Ormožu zavoljo prelomenja postave proti odertiji. Imenovan dal si je plačati pri nek-terih posojilih neznano visoke obresti. Zatoraj so za-tožili oderuha pri sodniji. (Iz neskerbljivosti.) Gruntarica Liza Horvath iz Nadale je kuhala pred kratkem nekoliko fižola, med tem bilo pak je tudi nekoliko mišice (arzenika). Iz pozabljivosti ali zanikernosti, ktera je marsikod na kmetih navadna, pozabila je fižol prebrati. Družina je jedla sočivje in je zbolela vsa na ostrupenji, mož iu žena sta bila sicer rešena smerti, dva otraka Jaka, in Jerica, pak sta umerla po užitem strupu. (Iz okraj neječa v O r m u ž i) vbežal je 9. t. m. prav nevaren človek z imenom Karol Schwarzer. Imenovani opravljen je bil kakor vsi drugi v zaporu. (Tatvina.) Po noči na šestega t. m. prišli so tatovi v pohištvo gostilničarja Jožefa Zilnika v Levvu in so pobrali vsim poslom vso obleko. (P o ž a r.) V Rozeku, rožni dolini na Koroškem, nastal je po otrokih, ki so se igrali z klinčkimi (zOndhelzelni) velik požar, ki je pokončal cerkev v Rozeku in pri sv. Lamberti in še 28 dragih poslopij. To je tretji požar letošnje leto v imenovanem kraju. (U m o r.) Pred kratkim se je slišalo, da je Drava prinesla mertvo truplo četiri in pol leta starega dečka. Ta dogodba se je sedaj prav žalostno pojasnila. Četiri in trideset let star dnevnik (taverhar) Matija Puschauer, ki je bil nazadne v službi v Gratweinski papirnici blizu Gradeča, zgubil je meseca januvarja svojo ženo, ko je stanoval še v Dežnem pri Slovenski Bistrici. Žena mu je zapustila tri otroke, med teir,i je sredni deček star četiri in pol leta zlo zaostal. Imel je veliko glavo, napuhnjen trebuh in prav kruljave noge. Zraven tega bil je bedak, in ni se mogel nikolj dovolj najesti, kakor je navadno pri tacih revčikih. Treba mu je bilo vedno varuha, ker padal je vedno in vse onesnažil. Pervo polovico tega mesca je vzel oče dečka saboj, rekoč da ga bo nesel v bolnišnico v Gradec; nesel pak ga je k Dravi, in ga v vodo vergel, da bi bil naenkrat oproščen vsih skerbi. Matija Pušaveija so že zaperli, in obstal je že svoje zločinstvo, ktero ga naglo po tem grevalo. (N a m e r j e n i umor.) Gruntni posestnik Janez Černenšak, iz Juranije v občini Ljnbno, napaden je bil pred kratkem od Jožefa Goloba, ki ima prav slabo ime, ko je šel domu, brez vsega vzroka. Golob je vstrelil dvakrat na njega z pištolo, ter ga je zadel na levo ramo. Černenšak se je sicer zgradil, klical pak je pomoči, in ko so došli sosedje, je bil napadovalec že pete odnesel. (N a j d e ni m e r li č.) V gozdu blizo Verha našli so mertvo truplo nekega delavca viseti na drevesu, ktero bilo je že groino smerdljivo, delavec je bil morda star 35 let. (Maj ni keber.) Nek gospod Lfidemann naznanuje, da je dal nabrati letošno leto na svojem posestvu 11.350 funtov majnih kebrov. (Namenjeni umor svojega moža.) Posestnica vinograda Marija Žutnbar, iz velikega paradiža pri Ptnji, omožena od pervega februarja t. 1., poskusila je pred kratkem svojega moža Jakoba Žimbara umoriti, ker se je kregala vedno z njim. na ta način, da je nasula med krompir fosfora. Ker pa strup ni napravil drazega, kakor nekoliko bolečin v trebuhu je poskusila ljubeznjiva žena še enkrat, in namešala je strupa med zelje. To pak je mož zapazil ter je sodniji naznanil svojo ženo, ktera je rekla tudi sosedinji, da bo svojega moža umorila. Šeststoletna slavnost združenja štajerske z Avstrijo. Sladka ura zanimivaš Vernovdane narode; Srečen dan, ki nam razkrivaš Krasno lice Štajerske; Radost vsepovsod kraljuje, Vsako serce razvedruje. šest sto let je že minolo, Ko dežela Štajerska Vse nezgode, ki okolo Tužile so draga tla, Voljno z Avstrijo prenaša, Složno z njo vihar odnaša. Bridke vdarce, neštevilne So terpeli narodi; Kervi potok, preobilne So pretili Štajerci: Vse za vero, domovino In Habsburško rodovino. Burne čase to prebili Domačini Avstrije, Zmagovalno se nosili Zoper vse sovražnike; Kakor zid so v boju stali In za dom življenje dali. V strašnih stiskah in težavah Je pomoč nemudoma Poravnala v vseh zmotnjavah Z dobrim ali šiloma Boka Habsburška premila, Ki je modro vse vodila. Ta spomin je dan veselja, Ki razlega se povsod; Tja v nebo hiti pa želja, Ktero vslisi — Ti Gospod: Srečna bodi domovina In Habsburška rodovina! Dokler zlato solnce sije, Maj blišči Avstrijski meč; Naj domovjn serce bije, Spleta vene se neveneč: Večni Bog oblagodari Hišo Habsburg — nam obvari! Daj — Nebeški — da cvetela Štajerska bi prav lepo ; Živo, da bi zelenela, Kakor vertnica ljubo V sredi verta domovine, V kroni Habsburške rodbine. Naj razlega po višavah Glasno petje se okrog; Naj odmeva po dobravah Želja do nebes — o Bog: Živio! — mila domovina In Habsburška rodovina! Domoljub. Wzpvodqja vsega blaga. Ker mislim opustiti svojo kupčijo, razprodajam evoje blago veliko cenejše, kakor se dobi v fabrikah. ji wer jtt Mine®. Eremiiran z pervim okrajnim darilom, za porabo itoji ▼ Ga-eijih, hišna št. 2, pri A. Klabntochaiju. Devet medalij. — Grenka Rakoczy-voda Is Rude, analizirana in priporočena po deželni akademiji v Buda-Pešti, od profesorja doktor Stölsela v Monaku, od profesorja doktor Hardy v Parizu in pro-fesorja doktor Tichborne v Londonu, rabi se od gospod profesorja doktor Gebhardta v Buda-Pešti, od profesorja doktor Zeisela na Dunaji in od drugih imenitnih, skušenih zdravnikov, ker ima vsebi mnogo Litana, posebno za hude bolezni pri delah trupla, ki preskerbljavajo prebavanje, če se tečko voda spuša, z nar boljšim vspehom in se priporoča toraj bolj ko vse druge grenke vode. Na zalogi v vsih večjih lekarnicah in proda-jalnicah mineralnih vod, vedno frišno napolnjena. J*r««l «e vamlermt Mrtleeatl Mtm- ic«c«iH)Mto i« Aiule. Zaloga v Olji Baumbachova lekarnica, Walland k Pellž, C. Krisper; v Pta]l F. C. Schwab, Eckel, Sehnlfink, Jožef Kasimir, Vikt Selinscheg. Bratje Loser v Buda-Pešti. Posestniki Izdajatelj in odgovorni urednik Dr. Edvard Olantaehnigg. — Zaloiba ia tisk Janei Rakoach-a v Celji.