V torek,
četrtek in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto . 7 for. 50 kr. „ pol leta . 3 „ 70 „
„ četrt leta 2 „ — „
» mesec . . - , 70 ,
Po pošti:
Za celo leto . 9 for. 50 kr. „ pol leto . 4 , 80 ,
„ četrt leta . 2 „ — „
„ mesec . . — „ 90 „
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke 1“
Oznanila.
Za navadno dvestopno vrsto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr.
Rokopisi šene vračajo.
Št* 28«	V Celovcu v četrtek 7. marca 1867.	Tekili 1SI®
ara1 ,	....' ' xssss."".tj ' ""v-”:1  —■............■■■      —    - ■■ ■• -	. -■■■■■■ rs
Adresa kranjskega dež. zbora.
Vaše c. kr. apostolsko Veličanstvo!
V Najviši diplomi od 20. oktobra 1860. leta je Vaše c. k. Veličanstvo v ta namen, da se poravnajo vse različnosti posamnih kraljestev in dežel in da bi se udeleževali vsi podložni tudi postavodajstva in državnega gospodarstva na podlagi pragmatične Sankcije, kot stanovitni in nepreklicljivi državni ustav oklicati blagovolilo to, da pravica postave dajati, prenarejati in preklicevati, se bode vršila le po postavno poklicanih deželnih zborih in oziroma državnem zboru.
Obliko, kako naj se izvršuje ta pravica, je odločila s patentom od 26. svečana 1861 leta zarad državnega zastopa oklicana ustavna postava.
Oživiti to obliko in harmonično osnovati Ustavo v vseh njenih oddelkih bilo je le niogoče po svobodnem sodelovanji vseh narodov veliko Avstrije.
Al ustav od 26. svečana 1861. leta je v veliki večini narodov avstrijskih izbudil resne poinislike.
Vsled tega je Vaše c. k. Veličanstvo z Naj visim patentom od 20. septembra 1865. leta ustavilo ono ustavo in potem ukazalo, Uaj se najpopred skusi doseči porazumljenje s postavnimi zastopniki vzhodnjib dežel cesarstva.
Ob enem je Vaše c. k. Veličanstvo si Pridržalo, sklepe onih vzhodnjih kraljestev °b svojem času postavnim zastopnikom dru-zih kraljestev in dežel predložiti za to, da se sliši in pretehta tudi njihov enako važni
izrek.
Da se uresniči velikodušni ta namen, je Vaše c. k. Veličanstvo z Najvišim patentom od 2. januarja t. 1. sklicalo izredni državni zbor, in s tem je ob enem bila dana nova, zunaj prejšnih mej ležeča podlaga za poraz-nniljenje in poravnavo različnih pravnih mnenj in žalitev tistih kraljestev in dežel, ki se' ne štejejo k ogerski kroni.
Radostni smo se nadjali, do po tej poti se doseže prostovoljna sprava vseh narodov avstrijskih.
Al v tej veseli narti je vsegdar zvestemu deželnemu zboru vojvodine kranjske premi-lostljivo sklicanemu po Naj višem sklepu Veličanstva Vašega došel ministerski odpis ?d 4. svečana t. 1., kte-ri mu naznanja, da je izredni državni zbor na stran djan in Namesti njega sklican ustavni državni zbor na dan 18. marca t. 1.
Prepokorni deželni zbor vojvodine kranj-ske je skozi in skozi navdan te misli, da le Prostovoljna pogodba vseh kraljestev in dežel avstrijskih more stanovitno in trdno poroštvo biti celoti in moči cesarstvu, kakor tudi pravemu ustavnemu razvitku.
Veselega srca pozdravljamo tedaj upanje, ~t ga razodeva omenjeni ministerski odpis, da se kmalu doseže sprava s kraljestvom °gerskim, terdno se zanašaje na to, da Vašega °* k. Veličanstva vlada se bode složila z onimi pravili, ki so glede na varnost in častitljivo moč države in na blagor posamnih dežel v Najviši diplomi od 20. oktobra 1860.
leta kot stanovitna in nepreklicljiva temeljna državna postava izrečena.
Ob enem se pa nepremakljivo zvesti deželni zbor kranjski trduo derži Veličastne besede ad.j20. sept. 1865 leta, ktera je deželnim zborom kot postavnim zastopnikom družili kraljestev in dežel udeležtvo pri ko-nečnem dognanju velikovažne sprave vseh narodov avstrijskih zagotovilo, kakor se trdno drži tudi podlage, ki jo izrekuje Najviši patent od 2. jau. t. L, po kterem se imajo zunaj dosedanjih ozkih mej poravnati različne pravne zahteve in pravna mnenja kraljestev in dežel, ki ne spadajo pod krono ogersko.
V prepokomi udanosti podpisani deželni zbor ne more pritrditi besedam ministerskega odpisa, po kterih se na 18. marca t. 1. sklicani državni zbor imenuje ustavni zbor.
Ker niso vsa kraljestva in dežele cesarstva pozvane v ta zbor, tedaj po patentu od 26. sveč. 1861. leta ne more pravice imeti, da bi sklepal o zadevah, ki jih ministerski odpis 4. sveč. t. 1. našteva, in osobito inu ne gre pravica, da bi sei spuščal v prena-redbo skupne državne ustave ali v konečno složenje njeno.	V?-
če tudi živo priznavamo potrebo, da se samoupravstvo (autonomija) dežel zeio razširi, štejemo si vendar v dolžnost, zavrniti to od sebe, da ima zunaj deželnega zbora kak drug zbor postavno pravico. poprijeti se sicer živo zaželeno prenaredbe naše deželne ustave.
To isto je Vaše c. k. apostolsko Veličanstvo v §. 38 naši vojvodini iz samooblasti Svoje premilostljivo podeljene deželne ustave od 26. svečana 1861. leta odločno ukazati blagovolilo.
Te pravice se trdno deržeč, bi bil pre-pokorni deželni zbor, vsled svetih mu ustavnih pravil, prisiljen volitvi poslancev v državni zbor za 18. marca t. 1. prespoštljivo odpovedati se.
Al mi nikakor ne preziramo sedanjega stanja države in smo pripravljeni žrtovati ji vse, kar ji je potrebno in koristno.
Žalostne prigodbe preteklega leta zahte vajo neobhodno, da se po svobodnem poraz-umljenji vseli kraljestev in dežel veljava Avstrije v vrsti evropejskih držav na trdno postavi in ustavni razvitek njen pospeši.
Radi priznavamo, da neposrednje pomenkovanje zastopnikov posamnih deželnih zborov v posvetovalni skupščini je najpriprav-niša pot, pogoditi se o načrtu oblike, kako da bi se v Najviši diplomi od 20. oktobra 1860. leta zaznamovane skupne državne zadeve ustavno obravnovale.
V tem priznanji in v zadevah nepremakljive zvestobe in našemu narodu prirojene udauosti do Vašega c. k. apostoljskega Veličanstva pošljemo svoje poslance v zbor, ki je na 18. marca t. 1. sklican v Beč.
Vendar se drznemo, pokloniti Vašemu c. k. Veličanstvu najponižnejo prošnjo, da bi blagovolilo zaslišati ta preponižni deželni zbor o dogovorjenem načrtu državne ustave v smislu državne temeljne postave od 20. oktobra 1860. leta in Najvišega patenta od 20. septembra 1865. leta.
Tako so tudi naši predniki, ki so 19. junija leta 1720 najvažnejšo temeljno državno postavo — pragmatično sankcijo — obravno-vali in po tej obravnavi sprejeli.
Ko tedaj za trdno nadjaje se, da se pre-ponižna naša prošnja najmilostljiveje usliši, volimo državne poslance, mislimo na novo dokazati nepremenljivo zvestobo in udanost Vašemu c. k. apostolskemu Veličanstvu, in da nas je resna volja, po svoji moči delati v to, da Avstrija bode velika, mogočna, srečna!
Ako enaka čutila pravice in pravodnosti navdajajo zastopnike vseh kraljestev in dežel, gotovo bode sloga srečno pot kazala v blagor naš in v spolnitev pravičnih želj in po-trebšin vseh avstrijskih narodov.
Naj Vaše c. k. apostolsko Veličanstvo blagovoli milostno sprejeti preponižno adreso zvestovdanega deželnega zbora vojvodine kranjske.
Mili Bog obrani, varuj, blagoslovi Veličanstvo Vaše!
Zvesto vdani deželni zbor vojvodine kranjske.
V Ljubljani 28. sveč. 1867.
Slovenske dežele.
Iz Celovca. (Ne ploskajte prezgo-dej; Rudolfova železnica; avstrijsko-italijanska kupčijska pogodba.) „Ali ste že brali danešnjo „Klagenfurterico*? Prav je tako, le po njih; kaj pa hočejo ti presneti Kranjci? Beust jim bode že pokazal in jim dal tisto novo „jugoslovansko kralje-stvo“. Tako je šlo nekemu liberalcu in ustavo 'jubcu na eno sapo iz ust, da smo komaj zvedeli, kaj da kaj prav za prav misli. To ga je tako neizrečeno veselilo, da je tudi kranjski zbor razpuščen in da nemška reč tako slavno zmaguje. Tudi nas ta reč ne straši in ožalostuje preveč; kajti svesti smo si, da bodo tudi Slovenci kot pravi poštenjaki in možje stali pa spet volili svoje sedanje poslance. Tudi zbor na Ogerskem, v Zagrebu, v Terstu, v Dalmaciji in v Poreču je bil že razpuščen. Pa prašamo, ali so vse te naprave nemškega liberalizma kaj pomagale? Ali so se misli in serca tamošnjih prebivalcev le trohico spremenile? Naši bratje na Kranjskem bodo visoki vladi pri novih volitvah pokazali, da so sicer pripravljeni za Avstrijo in presvitlo cesarsko hišo darovati denar, kri in življenje, da pa vendar tudi niso volje kakor ubogi Lacarji pobirati drobtince, ki padajo iznad bogato pogernjene nemško-madjarske mize. Tudi njim je dal presvitli cesar oktobersko diplomo in septemberski patent, tudi jim rekel znane besede: Enake butare — enake pravice! — Rudolfova železnica, ki je za Koroško toliko imenitna, začne se narejati skorej in na vso moč. Že je prišel gosp. Schwarz, njen stavitelj, v št. Vid in pripeljal seboj vsake baže potrebnih ljudi. To mesto pa ni zadovoljno, da bi se kolodvor stavil cele polure od mesta na južnej strani, ker bi bilo to velika škoda za
mesto. Te dni se poda cela deputacija do presvitlega cesarja na Dunaj , naj tega ne dovoli. — Naši fužinarji in zlasti naši Železnikarji so zdaj v strahu, da bi pri kup-čijskej pogodbi, ki se bode ravno kar nare-jala med našo deržavo in Italijo, naše fuži-narijc in rudarijo škode ne terpele. Zatorej ima naša kupčijska zbornica že več sej, naj se ta važna reč dobro prerešeta in potem pismo napravi, v kterem se bode volja in prošnja naših fužinarjev in rudarjev naznanila našej vladi. Posebno se bode pretreso-valo, kako colnino, vvoznino in izvoznino napraviti, da naša obertnija škode ne terpi. Bog daj srečo; potreba in sila je velika.
Iz okolice loške. A (Kaj pa je spet?!) Ti presneti „Slovenec“ ti, da si moral prinesti tisti dopis iz selške doline v Loko, da si tako razkačil domoljubnega (!) župana našega mesta. Glej, zarad tebe zgubila je naša čitalnica svojega načelnika! Uboga čitalnica! — Pa zato si nikakor las raz glave ne puli, dragi „Slovenec"! saj nisi ti sam kriv tega, ampak zamotali so jo tudi nekteri čitalničarji sami, ker niso hotli iti na tisti imenitni bal, kterega so skrbni mestni oče sami arangirali in zarad kterega se je v Loki prej in poznej toliko prazne , otročje govorice storilo. Tistim , ki niso čitalničarji , je g. župan velikodušno odpustil, sinom in hčerkam čitalničnim pa, ki si jih je mislil pod svojim krilom, ni mogel prizanesti timveč zgrabil je za pero in jezno prečrtal svoje ime, ktero je stalo na čelu čitalnične knjižice. Pa za to se še čitalnica zmenila ni, ampak napravila je 24. februarja v svoji prijazni sobanici tombolo s plesom, s tem pa prizadjala g. županu veliko grenkih ur’. Kakor bi bil zdivjal, tako je letal po mestu gori in doli, da bi odpravil mestnjane in častnike, ki so se ta dan tudi na veselico povabili, od čitalnice. Opominjal jih je, da bode kmalo zopet on napravil bal, da naj ne gredo notri ter še dostavil: „Wenn sie in die Citavnica gehen, so sind sie mein Todtfcind!" Tako je delal nekdanji čitalnici pvvosednik! Gotovo je
Besednik,
-*?>S28QJ«5"-
Pomenki o volitvah na slov. Štirskem.
V Solnemgradu 7. febr. 1867.
(Konec.)
On in isti gospod dopisnik natolcuje s strahovitim srdom slovenske duhovnike ter jih imenuje strahujoče dušne pastirje , češ, ker se boje in borijo za vero očetov svojih. Kdor le površno zgodovino našega naroda pregleda, mora videti, da mu skoro nihče drug ni narodnosti obvaroval, kakor le crkev in njeni organi, in še oni ne vsi in ne vselej. Kdo ima v rečeh svojega poklica in posla v sredini narodnega življenja veči upljiv, kakor on, ki je edini svojemu ljudstvu svete verske resnice v njegovem jeziku oznanoval, mu voditelj bil in zvest ostal do tega veka? In to vse brez palice in šibe, ktera mu je vendar večkrat vcepljala tujščino in ž njo krivo omiko ali celo srd do vsega, kar je narodnega. Taki načini so zaduševali narodu zavest o sebi ostrupivši na narodnem telesu ud za udom, ki je ali odpadel ali še zdaj blagi zaželeni mir kali.
Ako tedaj Slovenec ljubi in spoštuje svoje duhovnike, dokazuje , kakor smo že rekli, s to hvaležnostjo le to, da pozna svoje najblažje in prave prijatelje; spričuje, da je res zvest pradedni veri, a da za tega delj ne lazi pred njimi s sužnim strahom , kakor bržčas njegovi prilizunski sovražniki menijo; tudi se ne poganja za ločitev šole od crkve, za ktero je toliko mamo val celjski
— 114 —
slutil, da ta veselica velja njegovemu izstopu; da ravno s tem, da so napravili zdijj veselico v čitalnici, v kteri je vladal že tako dolgo sveti mir, hočemo njegovemu odhodu z ajdovico pokaditi. Pa proti vsem tem oviram bila je vesenca tako sijajna, da mnogi željo razodevajo, naj bi se še ta predpust, napravila druga taka veselica. — Naj še omenim, da je g. župan, kandidat tistega volilnega ljubljanskega odbora, ki se vsaj s tem pobahati sme, da je vsak njihov kandidat tu pa tam dobil 1 ali 2 ali pa tudi nobenega glasu, mislil na dopis iz selške doline, kterega je prinesel „Slovenec" 12. febr., napraviti neko „Entgegnungo". Izbral si je menda najpoprej dunajsko bahato. „Neue freie Presse"; potem pa od toga od-jenjal in si mislil vLaib. Ztg.“ na pomoč poklicati. Pa tudi v tem časopisu kteri sicer rad tako bazo pobira, ni o tisti „Ent-gegnungi" ni sluha ni duha bodisi, da je g. župan tudi od tega odjenjal, ali pa da je vrgla neusmiljena „Laibacherca" njegov preučeni spis v tisti koš, kamor več take in enake robe pade!
Vas pa g. župan zagotavljamo, da, dokler nam vi miru ne boste dali, tistega tudi od nas ne pričakujte!
Še sem mislil omeniti nektere druge „re-negate" našega mesta, kteri vedno mečejo iskre prepira v narodni dom; djali jih bomo pa drugo pot enmalo na reščeto , ako se kmalo ne opokorijo.
S Tolminskega. 27. febr a>-* (Vprašanj) je dan današnji vse polno. Danes je eno, jutri spet drugo na dnevnem redu; danes italijansko, jutri nemško; danes romansko, jutri turško vprašanje, kakor okolnosti naneso. Zatorej mislim, da se ne bode nikomur treba čuditi, če tudi jaz nekaj novih, občno korist zadevajočih vprašanj na zvonec obesim. So pa ta le:
1.) Ako bi kamenjski lovec v ogradi svojega lova ustrelil kako serno, do ktere ima pravico kakor do zajca, in ako bi tolminski lovec, ki mu je sosed ne družbenik, to serčuo
izvoljenec dr. N. rekši, da le po takem se povzdigujcnje razumništva da pričakovati. Mi enako temu slavnemu učitelju „grenkega nauka" želimo dobe, kedar bi država na trdnem temelji postavljena in svoboda narodna dognana bila, ki nam za vselej varuje in brani naše pravice; vendar nam ni geslo: „Ali sloga ali brez prava", temuč: „Sloga in pravo!"
Poglejmo še v stari Ptuj in opazujmo ondešnje narodno gibanje. Da si morebiti v celem mestu ni deset tujcev v pravem smislu, vendar bi želeti bilo, da bi meščani si nekoliko več domačega duha navzeli; ni zadosti samo pri vsakdanjih poslih kazati, da so vrli domačini, temuč tudi v tistih važnih trenutkih, kedar se gre za domačo stvar; tužni pa moramo priznati, da zastonj iščemo tukaj rodoljubov med one baže ljudmi, ki enako žejnim pijavkam sisajo in molzejo sok slovenskega truda in slovenskih rok. Spričevalo o svojem narodnem mišljenji so si nekteri sami napisali o priliki oboje volitve.
O prvi je že znano, kar je treba znati in pristavljamo le še to, da so kmečki volilci velik dolg dostojne hvaležnosti poravnali zopet zaupanje svoje izročivši svojemu prvemu in srčnemu braniti ju naše stvari. Pri drugi volitvi, ktero so se udeleževali poleg Ptujčanov Ljutomeržani, Ormožani in Itogačani, pokazali so volilci sv >jo dlako. Sicer jih nočemo preostro soditi pritrdivši, da jih je le nasprotnega kandidata, starega mučenca, nagovor prevaril, kteremu je govornik za tisti hip najpriličnejšo snov podložil: tisto slovensko pošast ali kakor ptujski Slovenci pravijo, torkljo, ki žive nemškutarje žre: imenoval jo je ta gospod tistega zmaja, ki svojo glavo tudi na Štirskem povzdiguje in
želel imeti ter poslal beriča s papirčkom in žandarjem v hišo kamenjskega lovca, da mu ustreljeno serno nemudama izroči, češ, da je ušla iz tolminskega lovišča — vprašam: Ali bi se ne reklo temu djanju po sili vzeti, ropati?
2.	) Ako bi kak okrajni predstojnik izmed štirih v Kobaridski občini rojenih učiteljev ljudskih šol tri oprostil vojaščine, četertemu pa, ki nič slabši ni in nič manj časa ne služi, in ki verh tega še smert svojih staršev objokuje, prošnjo zavergel, ker je njegove sestre mož pri volitvi zoper njega (predstojnika) glasoval, — vprašam: Ali bi to ne bilo gerdo maščevanje nad nedolžno kervjo ? Dajte odgovor!
3.	) Ako bi okrajni oblastnik prišel k po-
sestniku pod Robom, ki je zaljubljen tičar, ter ga pobaral, kako je kaj bilo s tišjim lovom, in bi mu posestnik odgovoril , da precej dobro, pa če bi na to oblastnik izustil te besede:	No, zakaj mi pa niste nič
prinesli, nič poslali? Ali mar mislite, dame ne bote več potrebovali? — vprašam: ali bi se smelo razžaljenemu posestniku zameriti, ako bi oblastniku to-le odgovoril: „Pre-derznež, pojdi se solit!
Ta tri vprašanja naj bodo za danes dovolj!
Iz Gradca. (Zdaj velja, Slovenci na Kranjskem!) Slovenci, čas naše rešitve trka na vrata! Naši obojni nasprotniki Nemci in Madjari (se ve, da samo prenapeti) so se nas Slovanov prestrašili, ker smo pri zadnjih volitvah stali složni kakor en mož, nepremakljivi kot skala, in izvolili vsakod same našince — verne rodoljube za svoje poslance, kterih si nikakor ne upajo ukreniti in premagati. Za tega del so zdaj zadnjo silo napeli — zadnjo puško na nas sprožili in vlado in ministra Beusta, kteri nas še premalo pozna, premotili, da so po češkem, Moravskem in Kranjskem, kjer imajo naši rodoljubi nepremagljivo večino, deželne zbore razpustili in nove volitve zaukazali, nadjaje se, da bodo pri novih volitvah izvoljeno naše
poslance spodbili in svoje nam nasprotne na njih mesto spravili.
narodni prepir dela. Ta govornik ve ježih sukati in tako poslušalce v svojo torbo pa-hati, kakor mu je ljubo in drago in kakor mu ravno prilično trenutje nagaja. On psuje slovenske narodnjake tihotapce, ki so pođ firmo slovensko narodnosti tuje dete, deloma hrvaškega, deloma kranjskega pokolenja v deželo privlekli, ktero pa utnijo z umetnimi sredstvi krmiti in odgojevati, — ki je pa le živi vrag razpora. To je nesramno p90- j vanje, šuntanje in natolcevanje! Zavest narodne vzajemnosti, omika ubozega naroda na podlagi njemu lastnega jezika, pospeševanje narodne blagosti s pomočjo svetih nam toliko let zatrtih pravic, celo slovenska pesem in nošnja mu je zmaj prepira!? To so nam železne verige, s kterimi hočemo tega groznega zmaja ukončati, da nas celo ne požre. Sredotočje naše politično-narodne teže je sredina Avstrije, a ne zunaj nje, kjer vi ve-likonemconi z domačim mlekom tisto tuje dete krmite; zastonj iščete v zgodovinskih sporočilih oblasti črez nas; povemo Vam, da po nobenem ne človeškem ne božjem zakonu niste dobili kljubu toliko vekom pravice zatirati vse to, kar je naše in nam sveto. Nihče ne želi bolj miru med avstrijskimi narodi kakor mi, ki nismo tista svadljiva deca, ki ubogi Avstriji v najnevarnejših časih, kakor sprideni njen nekdanji ljubljenček, toliko brige napravlja in vsemu pametnemu porazutnljenju zapreke postavlja. Vedeti je, da detle ne smemo se nadjati porazumljenja in blagega miru med avstrijskimi narodi, dokler imamo vzrok bati se za narodni svoj običaj. Bodi tedaj vsem načelo: „Spoštuj tujo pravico, ps brani si svojo".	K. L.
Slovenci, ne dajte se vendar, ne dajte nikakor omajati in preplašiti! Stojte spet za tiste svoje možake, kot en mož, kot večna skala in zmaga — srečna zmaga bo naša.
Toliko smo že storili za svojo slovensko domovino, bodimo še zdaj nje vredni sinovi in postavimo spet same zveste rodoljube za našo brambo, — izvolite povsod spet ravno popred izvoljene naše korenjake in zmaga in slava bo naša!	Živkov.
. ;
Dežele češke krone.
Praga. —n.(Konec.)Najvažnije pa so bile volitve velicih posestnikov. Znano je, daste tudi tu dve stranki po mislih in željah različni: centralistična, kteri je vodja knez Auersperg, ki pa sam ni kandidoval in pa konservativna uli narodna, ktero napeljujeta grofa Clam-Martinic in Lev Thun. Postavile ste ysaka svoje kandidate in glejte, zgodilo se je, kar je težko kdo pričakoval — zmagala je konservativna skanka z vsemi svojimi kandidati. Zmagali so hrabri branitelji, branitelji pravic krone češke v deržavi avstrijski, zmagali so branitelji samosprave kraljestva češkega v edini mogočni Avstriji, zmagali slavno prijatelje ustave februarjeve, Prijati« dvalizma. Konservativna stranka ve-Hcih posestnikov, kterim stoje na čelu narodni plemenituiki , čutila je živo veliko važnost teli volitev, pripravila se je marljivo in končala jih vestno — z največim Špehom.
Pokazalo se je v veliko veselje celega naroda, da se plemstvo odnarodnelo in po-tujčeno obrača zopet k narodu, iz kterega jo izšlo
Kakor pri nas Slovencih je tudi narodnost češka imela mnogo svojih najhujih in najveljavniših nasprotnikov med bogataši in plemenitaši. V kratkem času se je veliko spremenilo. Plemstvo se obrača zopet k žemlji in narodu, brani pravice kraljestva češkega, in ne le to — jelo se je tudi marljivo pečati z jezikom narodnim in z literaturo. Vse to pa je največ zasluga plemenitega grofa Clam-Martinica, Nekoliko je Pripomogla tudi poslednja nesrečna doba, v koji se je pokazalo, da edino narodnost češka je krepko orožje proti nemilemu „pru-čactvu“.
Narodna stranka češkega deželnega zbora Šteje tedaj 91 poslancev kmečkih sosesk in mest, 70 poslancev velicih posestnikov in tri virilne glasove, tedaj v vsem vkup 164 glasov med 241, ki jih šteje celi zbor.
Naši deželni zbori.
Češki. (Iz Prage) 26. febr. — n. Tretja Seja 20. febr. je bila samo formalna. Glede aa sila kratek čas, ki je odločen sedanjemu rboru (naznanil je namreč v tej seji pred-Sednik, da se mora konec tega mesca kon-čmti) bilo je sklenjeno, da se ne izvoli prodni odbor; vse peticije so odkazane dežel-ne®u odboru.
Na dnevnem redu je bil vladin predlog stran volitev v deržavni zbor. Grof Henrik tdam-Martinic svetuje, naj se izvoli od-s£k 15 členov, iz vsake kurije 5, kteri naj . °ru predloži, kako se ima rešiti ta stvar ln ker se zelo mudi, naj se, kolikor je mo-podviza in gleda, da stopi z gotovim Nasvetom že v eni prihodnjih sej pred zbor. tesarski namestnik podpira ta nasvet, zlasti drugi oddelek, kajti zboru je odmerjenih le še malo dni.
Dr. Brauner zahteva, naj se glasuje o pUeh odstavkih o vsacem posebej. Zgodi se. Pervi oddelek je bil sprejet enoglasno, dru-S1 — da se namreč mudi — z veliko veči-
— iis —
no. Na to se poterdi še nekoliko volitev — in se seja konča. V omenjeni odsek so izvoljeni: od kurije velicih posestnikov: gr. Lev Thun. gr. Henrik Clam-Martiuic, knez Karel Schvvar-zenberk, knez Juri Lobkovic in gr. Friderik Thun; od kurije mest: dr. Ilerbst, dr. Klier, Wolfram, Plener in gr. Hartig: od kurije zunanjih občin: dr. Rieger, dr. Brauner, dr. Sladkovsky, Skrejšovsky in Zeithammer. •
Naslednja četerta seja je bila nekoliko živejša. Res čudno ravnanje vlade v zadevah vojskinega povračila ali odškodovanja, od samega cesarja obljubljenega in zagotovljenega, je zbudilo pravično nejevoljo po vsi deželi. Saj je sploh znano, da je spodnje fkvstrijansko, ki je le malo terpelo po vojski, dobilo že za polovico več odškodovanja, kakor tako zelo prizadeta češka dežela.
Vse prošnje in očitne pritožbe ostale so brez vspeha. Nikjer se ni pokazalo, da misli vlada res storiti, kolikor je v njeni moči. Kako dežela sodi o tem, videlo se jo najbolj iz ostre in odločne interpelacije, ki jo je podal v četerti seji knez Schwarzonberk in ktero so podpisali skoraj vsi poslanci. Vidi se pa tudi iz nje, da se je bati v več krajih groznega siromaštva in lakote. Cesarski namestnik je obljubil, da odgovori na to v prihodnji seji.
Mislilo se je, da pridejo v tej seji na versto k poterjenju volitve kupčij škili zbornic in pričakovale so se zanimive debate zlasti zavolj kupčijske zbornice praške in budejoviške. Znano je namreč, da se imajo kupčijske zbornice vsaka štiri leta z novimi volitvami prenoviti in dopolniti. Vendar pa zbornici v Pragi in Budejovicih, ako ravno bi imele to storiti že v začetku lanskega leta, tega storile niste. In zakaj neki ne? Zato, ker so v kupčijskih zbornicah do zdaj večidel sedeli možje, ki so vsaki reči bolj prijazni, kakor pa slovanskemu narodu, zvesti sinovje Jsraela, velike Nemčije itd. Ker pa bi se pri novih volitvah utegnila reč oberniti, kakor se je na primer letos zgodilo v Pelznu, od koder sta v prešnjih šestih letih hodila dva Velikonemca v deželni zbori, letos po ponovljenih volitvah pa. prišla dva vneta Slovana, ali pa, kakor se je zgodilo še prej pri nas v Ljubljani — uznali so ti skerbni svetovalci v kupčijskih zbornicah za bolje, da se dopolnjevalne volitve odlože še za toliko časa, dokler se ne izvolijo spet šestletni deželni poslanci, da bi nemštvo ne prišlo v kako nevarnost.
Očekavalo se je toraj sploh, da bodo volitve omenjenih zbornic overžeue, — pa ni prišlo do tega. Oznanil je namreč deželni odbor, da se je obernil v tej zadevi z nekim vprašanjem na cesarsko namestništvo, da pa še m dobil dosti jasnega odgovora; pa je moral še enkrat prašati in da se mora torej ta stvar še odložiti.
Dr. Sladkovsky izrekuje (pri glasni pohvali Cehov) svoje začudenje nad tem, da ces. namestništvo daje tako nejasne odgovore na čisto razumljiva prašanja, da se mora vnovič popraševati, ker vendar deželni odbor ni mogel kaj druzega hoteti, kakor to izvediti, kedaj da so bile zadnje volitve v te dve kupčijski zbornici.
V tej seji se je volil tudi novi deželni odbor. Volitev je izpadla tako, da imajo veliki posestniki z deželnim maršalkom vred štiri, čehi tri in Nemci dva glasa. Glede na politično mišljenje je razun maršalka 6 federalistov in 2 centralista.
Izvoljeni so namreč: iz kurije velicih posestnikov: gr. Otokar černin, J Stangler; od kurije mest: dr. Schmeykal in Gbrner; od kurije vnanjih občin: dr. Rieger, dr. Sladkovsky ; iz celega zbora gr. France Thun in M. Havelka.
Odsek izvoljen, da nasvetuje zboru, kaj je storiti glede na vladino pozvanje, da voli v deržavni zbor, si je izbral za predsednika kneza Schwarzenberka, za poročevalca Leva Thuna.
Res se je podvizal in že v nedeljo 24. se je izvedelo, da je večina 10 glasov proti 5 se izrekla v ta mer, da ne more slavnemu zboru pripročiti niti volitev v deržavni zbor niti mu svetovati, da jih na prosto zaverže, ampak da vidi edino pot, po kteri je moč lojalno rešiti se nemilega položaja v tem, da slavni zbor vse dvome, ki jih v njem zbuja naročilo vladino, predloži Njegovemu Veličanstvu v najponižniši adresi, v kteri bi ob enem izrekel, da je pripravljen voliti v zbor poslancev, pozvanih iz kraljestev in dežel k vzajemnemu posvetu o neodločenih zadevah ustavnih, kakor tudi pogoje, pod kte-rimi ima za mogoče, da bi volil poslance in da bi ob enem v nji izrekel prošnjo do Nj. Veličanstva, da bi mu bilo dovoljeno veršiti volitve svoje pod temi pogoji.
Da bi se pa to moglo zgoditi, ne smel bi se zbor končati prej, predno bi se mu ne vernila odpoved na prošnjo podano Nj. Veličanstvu. Odsek predlaga tedaj:	Slavni
zbor naj sklene:
1)	. Nj. c. k. Apostolskemu Veličanstvu podati najponižnišo adreso — ktero smo zadnjič objavili — in pooblastiti najvišega inaršalka, da bi poskerbel, da bo, kakor hitro je mogoče, oddana Nj. Veličanstvu.
2)	. Nj. Veličanstvu podati najponižnišo prošnjo in sicer po poti, ktero bi najviši maršalek za primerno spoznal, da bi zbor ne bil končan, dokler ne pride najviši odgovor.
Pet členov komisije se ne zlaga s tem, in podaja posebej svoje mnenje. Ta manjšina misli, da ni treba pošiljati adrese in da se s tem, če bi bila tudi adresa sprejeta in po volji to, za kar se prosi, — ustavna kriza ne konča. Manjšina ne more drugači, kakor radostno pozdraviti vernitev na ustavno pot in oklicatev deržavnega zbora. Ona svetuje tedaj zboru, da naj kar berž voh poslance za deržavni zbor.
Poročevalec večine je grof Lev Thun, manjšine pa dr. Herb st, o kterem se je zadnje dni zelo govorilo, da ima postati minister. (Poznejše dogodbo so bralcem že znane. Vr.)
-o*
Ptuj e dežele.
V Londonu 23. februarja. P. T. (Kaj delajo v parlamentu? Fenijanci in turški kristjani. „Times" o dvalizmu). Dajte nam reformo! to je zdaj klic, ki od vseh strani odmeva in posebno tudi zdaj po Angleški truši, vedno se vpraša in govori, kaj bode z „Reform-Bili-o“. Minister-stvo , posebno pa Disraeli je v veliki zadregi, kako bi to sitno stvar poravnalo, da bi zadostil ali potolažil viharne liberalce in poleg tega tudi bil po volji konservativcem, kterim je glava. Ker bi takim „Slovenčevim" bralcem, ki drugih časnikov ne prebirajo, morda všeč bilo, ako bi tukaj razjasnil za boljše razumljenje, kaj je bistvo in namen te angleške reforme ali „Franchise-Bill", omenjam to stvar tukaj na kratko.
Na Angleškem ima volilno pravo vsakdo, ki po mestih 10 funtov šterlingov (t. j. 100 gld. v srebru) in po deželi 50 funtjov direktnega davka plačuje; davkarske razmere na Angleškem so pa drugačne , kakor pri nas v Avstriji. Zato pa ni treba človeku posestniku biti, temuč ako pridem v ktero si bodi mesto angleško ter si najinem hišo, od ktere se 10 L. in več davka plačuje, imam že volilno pravo t. j. glas poslance za parlament voliti, in ravno tako tudi, ako najinem na deželi kmetijo ali farmo, ktera ima 50 L. davka. Pri tem pa se na to ne gleda, sem li Anglež ali Turk. Mnogo ljudi po takem, ki bi zato pripravni bili ali vsaj mislijo, da so zelo na škodi, posebno ueo-
ženjeni, ki nimajo zase cele hiše najete (vsaka familija na Angleškem živi sama zase v eni hiši ali v enem poslopju, ne pa kakor pri nas, da je na vsakem voglu in podu kdo drug), temučle pri kaki familiji živijo, ktera je celo poslopje najela, — ti ne odrajtuje-jo hišnega davka, dasiravno stanovanje drago plačujejo. Najbolj pa kričijo za volitno reformo rokodelci, ker med njimi je največ takšnih, ki so po stari vredbi brez volilnega glasa. Cela ta reforma je tedaj le prav za prav za rokodelske stanove „for the working classes", ti za njo kričijo in demonstrirajo. Konservativna stranka se tej reformi zelo upira, posebno taki, kakor jo liberalci hočejo imeti. Lansko leto je bilo liberalno ministerstvo od stranke Whigs-ov. E a r 1 Russel je predložil Reform - Bill , po kteri bi imel vsakdo po mestih , ki plačuje 7 L. in po deželi 14 L., volilni glas imeti. Tories so se temu predlogu celo uprli in Whigs-i sami med sebo se niso mogli zediniti, in tako se je Earl Russelnova lanska Reform-Bill-a zavrgla in ob enem je odstopilo tudi njegovo ministerstvo. Na to je nastopilo sedanje Lord Derby-evo Tory-ministerstvo v kterem se Disraeli kot glava in sicer najmodrvjša glava svoje stranke odlikuje. — Reforma zdaj mora na svetlo priti, vsi liberalci jo preglasno zahtevajo in demonštracij za njo ni konca ne kraja. Pa kako se bode to zgodilo in kakšna bode, to je zdaj vprašanje. Že prvi dan, ko sc je parlament začel, je Earl Russel v gosposki zbornici „House of Lords" lorda Derby-a in njegovo Tory-stranko grenko pikati začel zavolj svoje Reform-Bill-e, ki se mu je lansko leto nepošteno zavrgla, in vprašal je dalje, kaj misli letos ministerstvo storiti? V občinski zbornici „House of Commons" je Gladstone tudi Disraelita stran reforme opomnil. Predloge in razjasnila zato je ta obečal dati 11. februarja. Ta dan je bil po sebno znamenit, ker vse je pričakovalo, da bode Disraeli občinski zbornici lteform-Bill-o predložil. Kdor je le mogel, hotel je važni predlog poslušati in presneto težko je bilo za ta večer (zbor in razprave se začenjajo ob 4. popoldne in trajajo v pozni večer) poslušalcem v zbornico priti. Pa Disraeli povedal in predložil je v svojem dolgem govoru, ki je črez poltretjo uro trajal in res tako izvrsten bil, kakor se le v parlamentu angleškem slišati more, vse drugo le o reformi nič. Priporočal je samo nektere resolucije, po kterili naj bi se k reformi prišlo. Od tega dne se ni nič kaj posebnega še v parlamentu obravnovalo. Za prihodnji ponedeljek, 25. februarja, obečal je Disraeli zopet nekoliko predlogov in razjasnil ali resolucij povedati. Gladstone postopa prav mirno in zmerno, zato pa ga strastni radikalci že zelo na sumu imajo, da se hoče Tory-stranki bližati. Ta razprtija bode, ako se še bolj oživi, celi liberalni stranki zelo na škodo , ker Gladstone je gotovo med njimi najizvrstnejša glava. Radikalci zahtevajo, da naj bi vsak odraščen človek imel volilni glas, to je občno volilno pravico ne glede na davke ali druge materijalne sposobnosti, — „manhood suffrage" je njihovo geslo, ker imajo Francozi „suffrage univer-sel" in zdaj pa tudi že Nemci v severni konfederaciji. To tirjanje pa mislim da se angleškim radikalcem nikakor ne bode po godu izšlo, — tukaj namreč so razmere celo drugačne, kakor so na kontinentu ali suhi zemlji. Škoda pa je, ako se radikalci celo od zmernih liberalcev odcepljajo, ker tako bode najlože torična stranka zmagala. —
Zadnji teden nastal je velik hrup, da so vlrlandiji Fenijanci vzdignili se Irsko, za republiko razglasili in se za to bojevati začeli. Ta glas je menda na kontinentu še več hrupa napravil, kakor tu; pa saj vse ni nič drugega bilo, kakor hrup. Fenijancem
— 116 —
vsaka reč spodleti, kar koli počnejo , med seboj imajo vedno dosti izdajalcev in policija angleška je tako pazljiva, da jej nič ne uide. Ta vstaja se je zadušila, tako da ni bilo ne enega uboja. Menili so pa menda Fenijanci , da se z njimi združi angleška „Reform League", t. j. zvezniki za reformo pa to se nikakor ne zgodi. — Morebiti se je tudi o tem raznesel glas po kontinentu, da 'se je v angleškem parlamentu začelo govoriti za pomoč kristjanom živečim pod turško vlado in to posebno Grkom. Da, takšnih govorov še menda bode več, v kterili bo kteri govornik svoje simpatije za Grke naznanjal in svojo zgovornost kazal, pa to je vse, — stvar ostane celo privatna in takšni glasi nimajo nobene druge važnosti ali pomena, kakor da se po evropskih kavarnah razgovarjajo in komentirajo , ter k večemu še kterega enthusiasta, ki razmer in navad angleških ne pozna, razveselijo. Angleška bode neutralna in ne bo pomagala nikomur. — O sedanji dvalistični vpeljavi avstrijanske vlade „Times" pravi, da je zopet le po skušnja, ki se bode kmalo tako neveljavna, ako še ne bolj zoprna, kakor je bil poprej centralizem, pokazala. Dobro mu proroštvo !
Prusija. Predsednik severnega zveznega zbora je Siinson. Prusija pa Nemčija — to je zdaj vprašanje
Italija. Zdaj so volitve za novi zbor. Vse je po koncu.
Amerika. Najviša sodnija je zavrgla tožbo zoper prvosednika.
Razne novice.
*	26. febr. je bila velika skupščina zagrebške velike županije. Veliki župan pl. Kukuljevič je v krepkem svojem govoru med drugim rekel, da narod hrvaški ne bo poginil, dokler še z orožjem v roei na jugu živi (navdušeni živioldici 1); sklenilo se je na dalje, da naj se na Dunaj poroči, da bi se dež. zbor prej ko mogoče sklical, da se bode ta županija zvesto držala §. 42 od 1. 1861 in da bode vsak za izdajalca domovine oklican, kdor bi se drznil kos od trojedine kraljevine odtrgati. — Vse to je bilo enoglasno sprejeto. Slava!
*	lz Dunaja piše nek dopistin tetki „Allgemei-nerei" to le: „Prijati! svobode lahko po vsej pravici sebi in avstrijski državi zavolj najnovejših naredeb avstrijskih državnikov srečo voščijo. Avstrija se bode še po tej poti s prusko politiko z dobrim vspehom poskušati mogla. — Da res, pravi „Zukunft", če se le med tem kaka nesreča ne prigodi! Pustite vendar enkrat poskušnje!
*	Živinska kuga V Holandiji in Angliji neki še vedno hudo razsaja. Pravijo, da jej ni druzega pripomočka, kakor da se vsa ali okužena ali sumljiva živina koj pobije in varno zakoplje ter sploh meje dobro zavarujejo. Tako ravnajo na Pruskem, kjer ni več škode naredila kakor za 94001) tolarjev, med tem ko je v Holandiji že za več ko 12 milijonov, na Angleškem pa že za polovico več škode. Tam namreč si po vsej sili hočejo le z zdravili pomagati, — pa v svojo še večo škodo.
*	Iz Dunaja je spet pogostoma od samomorov in dvobojev slišati. To je žalostno! Kaj bode še le, ko pust mine, ki bo gotovo tudi še kterega pobodel ter mu glavo in inošnjico prevrtal?
*	Pri banketu, ki so ga imeli na Dunaju 26. februarju na čast in slavo, je med drugimi šaljivimi govorniki tudi znani dunajski lampar Ditniar šaljivo opomnil, da si že več ko 80 let prizadeva boljšo luč v svetilnici v Avstrijo spraviti, pa še ne gre. — Ljubi Ditmar, če hote vi pa vaši tovarši, centralisti in dvalisti, še naprej tako delali, kakor do zdaj — zastonj so vse vaše svetilnice!
*	„Politik" piše, da so, ko se je češki zbor razpuščal, vsi vojaki z orožjem v roči na trgu pripravljeni stali, da bi se bili pri tej priči vsakoršnemu rogoviljenju ustavili, ki ga pa k sreči nikjer ni bilo. Tudi go poslanci zoper vse ovacije protestovali in se koj vsak na svoj dom podali.
*	Večkrat smo že „Klagenfurterico" opominjali, da naj tudi kaj na Koroškem in sicer pred Nemci samimi pometati začne; ali zastonj! Ona le v Ljubljani vidi veliko nepotrebnih reči, ki so po njenih mislih deželi na škodo. Sama „Suddeutsche" toži zdaj, da je poslanec Nagel, celovški župan, deželo s tem v škodo pripravil, ker je še le čez dva dni zboru naznanil, da stopi v dež. odbor in je moral tedaj zbor zavolj tega 1 dan dalje zborovati! Čudno, da tega „Kl“. ne ve ali da jej za kaj tacega nič mar ni!
*	Odkar se je telegraf čez atlantiško morje v Ameriko naredil, dela se tudi v Sibiriji na vso moč, da bi skorej celi svet ž njim preprežen bil. Upajo ga že menda to leto dokončati.
*	V Nečinsku v Sibiriji živi nek priprost kmet, ki zna raka popolnoma ozdraviti, — kako pa in s čim, tega pa ravno neki zdravniki, ki so ga vprašat šli, niso mogli iž njega spraviti. Le to vedo povedati, da rabi neka zeljša iz Kine.
*	„Pozor" piše o Udmaničevej smrti to le: „Dne 27. febr. okoli 3 popoldne gre oborožena straža 5 čvrstih žandarjev z navadno patrolo v vas „Potok" no deleč od Ludirte, ker so slutili, da bodo bržkone o tein času, ko se je neko ženitovanje obhajalo, na Udmaniču naleteli. In res zvedo tu, d» je U. v nekej hiši v tej vasi. Skrbno in varno gredo tedaj k zaznamovanej hiši in opazijo, da res U. za mizo sedi. Mahoma obdajo hišo in jo zažgejo. U. zdaj v sto zadregah skoči mahoma po koncu, vidi sicer gotovo svojo pogubo pa vendar se hoče braniti iu kolikor mogoče drago svoje kukavno življenje prodati. Brž začne streljati in ubije pri priči do mrtvega straži načelnika, a težko rani v levo roko žan-darja V. Pražaka, ki si pa vendar še toliko opomore, da puško še enkrat sproži in razbojnika v zatilnik zadene. Udmauič pri tej priči izpusti dušo v naročju svoje ljubice, kmetice J. Š.“ — Tak konec je storil ta razbojnik, strah in groza hrvaških in bližnjih pokrajin. Zdaj bo tedaj vendar mir, ker so mu že prej tovarši ali razkropljeni ali pobiti bili. Žandarji so si pač krvavo darilo od 2700 gld. zaslužili!
*	Spet gre po svetu nek poljsk oklic, ki objokuje domovino poljsko in obtožuje rusko grozovitost. Iz njega tudi zvemo, da je Lilo od 1863. leta naprej 141.882 Poljakov ali v Sibirijo prognanih, ali pobitih ali na vislicali zadavljenih ali med rusko vojaštvo potaknjenili itd. Strašna osoda 1
*	V Malestičah v bekštanjski občini so 1; marca po noči 3 kajže pogorele. Pogorelci niso bili zavarovani.
*	Govorica gre, da misli vlada samotržje s tobakom (kakor pred nekaj leti železnico) v najem dati. Z» gotovo pa se poroča, da se bode državna premogar-nica v Trebovljah na Štajerskem po očitni dražb) prodal a.
*	Mnogozasluženi slovenski rodoljubi, g. Janc Jožef, duhovnik na llukavcu pri Voloski, g. Hrene® Jernej, duhovnik v Dutovljali na Krasu, in g. Z lipan France, duhovnik v Poljanah pod Učko goro — vsi trije doma na Gorenjskem — prejeli so oil presvitlega cesarja za zasluge v lanskem vojskinen> času zlati križ s krono. Slava vrlim rojakom!
*	Okrajni predstojnik v Kranju, g. Jožef Derbi t s c h, je poslavljeu za svoje zasluge z redom železne krone lil. vrste.
Očitne dražbe.
Na Koroškem: Cehnarjeva hiša na Babje® polju, c. 237 gld., dr. 16. marca, 23. apr. in 16. maj* ob iO. dop. pri okr. gosp. na Krki; — Popštuderer-jeva kmetija v Svincu, c. 2200 gld. in orodje 1’23 gld., dr. 7. marca, 4. apr. in 9. maja ob 10. dop. pri okr. gosp. v Svincu; — Seideljuova kmetija v Lan* geg-u z orodjem vred, c. 2200' gld., dr. 16. marca, 2.3. apr. in 18. maja ob 10. v Langeg-u, okr. gosp. v št. Lenartu; — Veitcrsfelderjevakmetija v Bergvverks-graben-u, c. 1200 gld., dr. 8. marca, 6. apr. in 8-maja ob li. dop. pri okr. gosp. v št. Vidu.
Na Kranjskem: Kmetija v Zagorici, c. 919 gld., dr. 26. marca, 26. apr. in 25. maja ob 9. jun-pri okr. gosp. v vel. Laščah; — kmetija v Kočevju, c. 2690 gld., dr. 2. apr.. 2. maja in 3. junija ob 9-zjutraj pri okr. gosp. v vel. Laščah. — kmetija r Matenji vasi, 1722 gld. dr. 13. marca, 13. apr. in lima j a ob 9. zj. pri okr. gosp. v Postojni; — kmetij9 v Mengšu, c. 819 gld,, dr. 8. apr., 8. maja in 8 jun-ob 9. zj. pri okr. gosp. v Kamniku; — km. na Sun-cu, c. 1212 gld., (ir. -| j. marca, 11. apr. in 11. maj9 ob 9. zj. pri okr. gosp. v Kamniku.
Na Štajerskem: Kmetija v Dietersdorfu 9 orodjem vred, c. 3535 gld., dr. 4. marca, 4. apr. i»
4.	maja od 10. do 2. pop. na domu, okr. gosp. v Judenburgu.
Loterij a.
27. februurja.
Gradec: 84 38 66 68 7
Prihodnje srečkanje je 13. marca 1S67.
Dunajska borsa 6. marca 1867.
5% metalike................................61.60
5% nacijonal...............................71.9°
1860 derž. posoj...........................89.-"
Bankine akcije............................'SO.-"
Kreditne..................................190.30
London....................................127.79
Novi zlati................................. 6.0*
Srebro....................................125.7»
Izdatelj in odgovorni vrednik J. Božič. Tiskar J. pl. Klein may er. Odgovorni opravnik R. Bertschinger.