itev. 4. Leto LXIV.
V Ljubljani, 24. januarja 1924. Poštnina plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. ie pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse potil jatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
Glasilo Udruženia Jugosi. Užiteiisfva - Poverjeni
mmt
206
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt ček. ur. 11.197.
Volonterke — redivive?
Med vojno in tudi že prej smo imeli posebno — pasmo učiteljic, takozvanih volonterk ali prostovoljk. Te uboge učiteljske pare so prevzele pouk ali v celotnem razredu ali pa vsaj toliko ur na teden. da so si zagotovile predpisano prakso, ki jo zahteva zakon kot predpogoj za pristop k izpitu učne usposobljenosti, brezplačno. Na mnogih šolah se je ta način učiteljskega suženjstva tako ukoreni-nil, da je bilo po prevratu treba prav močne metle za odpravo te na videz tako nežne cvetke iz vrta naše šolske uprave. Kes nežna cvetka je bilo tako tlačevanje; uboga maturantinja je bila vesela, da je »imela razred«, prizadeti faktorji šolske uprave pa so bili ponosni na tak silno cen način razširjanja šol; oče pa, ki je upal dolga leta hčerinega študija na razbremenitev svojega žepa, je bil končno tudi vesel, če se mu je posrečilo, hčerko spraviti na domači šoli v neplačano službo. V daljni daljavi mu je brlel slaboten up, da dobi prej ali slej plačano mesto.
Že nekaj let ne poznamo več v Sloveniji volonterk ali prostovoljk in ne govorili bi danes o tem, ko bi se v zadnjem času ne bila ta rastlina zopet pojavila med nami in to v še slabši luči nego prej.
Pričetkom tekočega šolskega leta je »vladna« redukcija posegla tudi v šolsko službo v Sloveniji in marsikak učitelj ali učiteljica z naslovom »stalni brez mesta« je odletel, ker v proračunu ni bilo kredita. Izšla je tudi naredba, da se imajo vršiti nameščanja novih učnih oseb različno, n. pr. na tem bregu reke Drave (ali morda kake druge reke) drugače nego na drugem bregu. Ustanovile so se tudi razne kategorije »aspirantov« na učna mesta, n. pr. že »odleteli« t. j. že odpuščeni in »novi« t. j. najnovejši lastniki zrelostnih izpričeval, ki še niso bili nikoli sameščeni.
In zgodilo se je sledeče: V lepem kraju »na desnem bregu Drave« (hočem reči v porečju Drave, ne tik nje), je zapustila »stalna učiteljica s stalnim mestom«, t. j. že nad 20 let služeča defini-tivna, svoje mesto, ker se je omožila, (da ai dobila pokojnine, je drugo poglavje, ki bi tudi bilo vredno širšega zanimanja). Nepričakovano izpraznjeno mesto, ki v proračunu gotovo takrat ni bilo črtano.
je pa smela zasesti šolska oblast začasno samo s kako učno osebo iz kategorije »že odletelih«, t. j. reduciranih, ki so imele kot »stalne učne osebe« kako »nestalno mesto«; novopečeni lastniki zrelostnh izpričeval niso imeli pravice do tega mesta.
Pa čudo! Izmed »odletelih« se ni nihče javil za to mesto (dobili so med tem večinoma pri raznih podjetjih boljše plačana mesta) in grozila je nevarnost, da ostane razred brez učitelja. Na veliko srečo naših šolskih oblasti pa živi v nekem mestu profesor državne gimnazije, katerega hčerka je junija 1923 naredila na učiteljišču zrelostni izpit ter čakala na službo. Ali bila je novopečena in za take ono mesto ni prosto. Pa gospod profesor, ki ima skrbeti še za par drugih otrok, med temi enega na univerzi, ni tak črnogled obupanec, kakor se jih danes toliko potika po Sloveniji; ne, on je navzlic vsem dožitkom v uradniških krogih še vedno optimist, tak optimist, da ga je zavidati za to lastnost. Kratkomalo ni v e r -j e 1, da bi mesta, ki se zanj ni nihče izmed »odletelih« oglasil, ne dobila njegova hči. Potrkal je na primernih mestih in — njegova hčerka je dobila službo na omenjeni šoli, a ne kot »stalna učiteljica brez stalnega mesta«, ampak kot »prostovoljna učiteljica brez vsake plače«. »Seveda«, so dejali gospodje, »volonterka je le v začetku. v teku par mesecev dobi plačo za ves čas.« In šla je hčerka delat tlako tja v ozračje divnega Boča, oče plačuje za njo hrano in stanovanje, vrača nekaj sto kron mesečno na račun za sedanjo učiteljico preveč prejete družinske doklade. vzdržuje visokošolca v Ljubljani ter z ostankom strada doma v družbi soproge in ostalih otrok.
Vprašamo: zakaj se iz proračunske postavke za stalno učno mesto, ki ga je zapustila definitivna učiteljica, ne plačuje sedanji učiteljici normalna nagrada? Ali mislijo gospodje, da je treba res ves optimizem in idealizem ubiti? Kaj mora tudi take malenkostne slučaje šolske uprave petrificirati vladni birokratizem? Ali res puste gotovi gospodje srce doma, ko gredo v urad?
To je sramota! Če vam ljudje služijo, jih tudi plačajte, drugače jih ne izrab-liaitc!
Više života!
(Posvečeno mladim kolegama.)
Ništa nije tako zanosno kao mladost, i ništa nije tako veliko kao mladenačka snaga i vatra u borbi za ideal, kojega ne priznaje vreme!
Mladost — idealnost — zanos i snaga najvernije su prijateljice i najbliže sestre, pa ih teško nači razdružene. To je ono opevano sretna doba, kad se duboko u srcu utisnu trajne i najlepše uspomene celog života. To je proleče života, koje je u najlepšem cvatu od 17.—25. godine. Organizam ide svom potpunom razvitku, a oduševljenje i zanos kipe na vrhuncu svoje moči. Duševne i telesne moči rastu jakim zamahom potpunoj stalnosti, jačini i samostalnosti. Karakter se očeličuje i postaje neovisan.
Nepromenljiv prirodni zakon je: sve što je mlado nije razvito, niti savršeno. Za zdravi razvoj treba delovati na sve duševne moči, da dodu do snage i jačeg delovanja. Zato treba u tim godinama jakog poticaja, treba potpore i primera. Treba piriti mladenačku vatrenu dušu, da ne ugasne u njoj ona sveta iskra za sve što je uzvišeno i lepo. U tim godinama svršava mladič srednju, ili stručnu školu, pun fantastičnih planova i idealnih načrta: o životu, ^bitelji. društvu, državi i. dr.
Prvi korak u slobodan ži\*ot je vrlo odlučan i sudbonosan za svakoga. Pukli su lanci školske neusmiljene discipline, bezvredni su mrki pogledi strogih profesora. Nema više karcera, nema ni »dru-gog reda«. Sloboda — si oboda! svud se odjekuje! Mnogomu i mnogomu rasprši več prvi njezin dah sve te lepe zračne kule, koje ie sagradila mladenačka sa-njarska fantazija. Te se ruševine ispune novim slikama razvratnog slobodnog života. Jedan istisne drugoga!
Oni daci, koji nastavljaju svoje nauke na sveučilištu, njihov je put u život mnogo lakši. Oni prolaze u grad, medu bivše
saučenike, medu omladinu, punu energije, pothvata i rada. Tu ima dobrih primera, poticaja i na pretek natecanja i tako svaki napne svoju duševnu snagu, da ostvari svoje lepe mladenačke sanje.
S nama nije tako. Mi — u velikoj večini — dolazimo u mirno, tiho selo, da-leko od života i prometa. Celi je ambi-jenat tih i miran, ko noč. Sve upravo po-godno da lagodno zaspiš u tvrde sentimentalne sne. Tu nema kazališta ni kon-cerata, nema burnih političkih skupštlna, ni manifestacija, nema srednjoškolskih derana ni išta drugoga, što bi manifestiralo, što bi barem za čas razularilo svoju punu, životnu besnu snagu, što svaku mladu energiju podstiče, podbuda, okrepi i osnaži na življu delatnost i snažniju aktivnost u svakom intelektualnom radu. Nas odmah, tekar se udaljimo od zelenog stola, obuzme seoska tišina i stoletna konservativnost, bez poticaja i okolina malih sitnih ambicija. Tko da se odupre vekovima? Tko da sve to svlada? Žar 18-godišnji mladič bez životnog isku-stva! Preteški je to teret, prevelika je to borba!
Očajavati i klonuti ipak ne treba 1 Polako, druže, i svladat češ sve!
Nepobediva je istina: spoljašnje prilike ne stvaraju talente. Razvijanje se nl-kad ne čini od spolja unutra, več obratno. Spoljašnje prilike su samo sporedne, one pomažu, ili odmažu i to manje nego se obično misli. I za to ne treba deliti učitelje: na one što stanuju u gradu i one što stanuju u selu. Oni se mogu podeliti samo na dve kategorije: na one energične, što ozbiljno rade, i one slabe, koji ne utneju da rade. Oni prvi ma gde bili. oni če sa malo sredstava činiti čuda i njihova energija počet če stvarati sredstva. Oni drugi, neka su im na raspoloženju sve biblioteke ne rade ništa, niti če ikada raditi.
(Nastavit če se).
Ferijaini Savez učiteljstva,
—f V. okrožnica P. P. F. S. v Ljubljani. Dne 29. in 30. dec. 1923 se je vršila v Beogradu božična seja U. O. F. S. Iz poročila odbornikov je bilo razvidno, da
se je naša organizacija v letošnji poslovni dobi pridobila trdna tla, predvsem zaupanje pri odličnih krogih. Članov je skupaj 2700, pri čemer odpade na Slovenijo 1100. V. O. je bil glede 1. voznih olajšav informiran sledeče:
LISTEK.
Posmrtnica Janku Likarju.
Zavesa je zdrknila navzdol, nenadoma je padlo solnce za gore, konec je pravde! Dne 17. t. m. je poslal v tiskarno pismo, kjer pravi: »Sinoči sem se dvignil prvikrat v svoji bolezni malo časa iz postelje. Pa sem se onesvestil v kuhinji pri mizi. Če bi ne prišel nikdar več k zavesti, to bi bila — krasna smrt! Pozdravi vse, ki jih imam rad, in to ste vsi!« —
Naslednjega dne se je onesvestil še enkrat — poslednjikrat. Prebudil se ni več, in zadnji njegov pozdrav, sporočen tikoma pred smrtjo, veljaj vsem, ki so ga poznali! Rad je imel vse, zakaj sovraštva ni bilo nikoli v njegovem srcu. Za nedeljo popoldne je želel povabiti k sebi ožji krog prijateljev, v ponedeljek pa zopet na delo! Res smo prišli, mnogo nas je bilo: tovariši, prijatelji, znanci, nekdanji učenci, pevci... Zgodilo se mu je po volji!
Seznanila sva se pred dobrimi tridesetimi leti, ko je še učiteljeval na barjanski^ enorazrednici, odkoder je prihajal večkrat v Ljubljano, kjer smo se pogosto shajali na sejah, zborovanjih in v prijateljski družbi. Ko se je preselil z Barja v Ljubljano, so bili ti sestanki rednejši. Življenje je bilo težko. Materialne neprilike so trdo pritiskale nas vse, a kdor je imel številno rodovino in otroke po mestnih in visokih šolah, je omahoval pod pezo razmer. Vse do zadnjih let se je naš Janko krepko boril z nemilo materialno usodo. A vse udarce je prenašal z junaškim mi-
rom in s ponosno zavestjo, da je njegova volja jačja in odpornejša kakor naval skrbi in težav. Ko mu je pred dvema letoma nagloma umrla hči učiteljica Minka, ta odlična in vzorna slovenska žena. se je globoka rana odprla v njegovi duši, toda vsaj na zunaj ni nikoli kazal one bolečine, ki razodeva obupno žalost očetovega srca. Janko je bil značajna, kremenita, samozavestna osebnost, ki je dobro in zlo sprejemala z isto ravnodušnostjo, kakor da se ji je iz duše odražala govorica njegovega nazora: »Saj mora tako biti!«
Bil je vsestransko naobražen mož tolikih sposobnosti in takih družabnih oblik, da je bil v vsaki družbi radostno pozdravljen gost. Mnogokdaj in marsikje smo se zbrali zaradi njega, da smo pozabili na težave sedanjosti, sanjali in se raz-i govarjali o svojih načrtih in gradili lepšo I bodočnost onim, ki prihajajo za nami. | Janko je bil duhovit debater, ki se je lotil vsakega vprašanja s pogumom in smelostjo visoko inteligentnega moža. Za svoje nazore se je ogreval z izredno doslednostjo in vztrajnostjo in je dostikrat podčrtaval svoja izvajanja in svoje ugovore z ostro ironijo in z zdravim, nikoli banalnim dovtipom. Bil je poštenjak prvega reda, čistih rok in nesebičnih namenov, vsekdar in proti vsakemu odkritosrčen, dovzeten za vse, kar je lepega in dobrega. Koncept njegovega življenskega nazora je bil široko razgrnjen, plemenit in svobodoljuben, ker mu ga je narekovala temeljita in resnična lastna socialna izobrazba in vzgoja. Krivica, storjena komurkoli, ga je bolela bolj, nego krivica, ki bi jo čutil sam na lastni koži. Njegovo blago srce je objemalo vse ljudi, med sirot
nike bi sipal dobrote s polnimi rokami. Čutil je z vsemi, najbolj pa je bit naš!
Naš je bil z vsem svojim bistvom, s pošteno dušo, z vedro glavo, z delovno roko. Popolnoma se nam je posvetil, da, noč in dan mu je bil v mislih napredek in razvoj naših ustanov, našega stanu in našega šolstva. Naš je bil vedno in ves! S spretno, iskreno besedo nas je bodril in vnemal, s pesmijo je vlival v nas ponos in radost — dajal in dal nam je vse, kar je znal in zmogel najlepšega in najboljšega. Njegovemu prijateljstvu sta dajali brezpogojna zvestoba in žrtvujoča se vdanost znak in izraz klasične veličine, ki je bila toliko lepša, ker je ležala kot biser v duši skromnega, pozitivno ustvarjajočega prosvetnega delavca.
Zato pa zdrkni navzgor, zavesa, da nam ostane lep, čist in svetal spomin nanj, ki je mrtev v zemlji, a živ v naših srcih!
# *
Janko Likar je bil rojen 13. maja 1864. v Postojni. Leta 1884. je dovršil državno učiteljišče v Ljubljani in napravil maturo. Skrbel je tudi nadalje za izpopolnjevanje svoje izobrazbe in se zanimal za literaturo na vsakem polju. L. 1886. je napravil usposobljenostni izpit; v letih 1906. in 1907. je obiskoval risarski tečaj za poučevanje na obrtno - nadaljevalnih šolah na drž. obrtni šoli v Ljubljani in postal s tem usposobljen tudi za te šole.
Prvo službo je nastopil 1. 1884. kot provizorični učitelj v Št. Jurju pri Izlakah v litijskem okraju, kjer je postal 1. 1887 definitivni vodja šole. Leta 1891. je postal voditelj šole na Barju, od kjer je prišel I. 1899. na II. mestno deško osnovno šolo v
Ljubljani. Služboval je na to še od 1. 1911. ao upokojitve 1. 1923. na IV. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani. Pokoja ni užival dolgo, ker mu je 18. januarja 1924 usoda prestrigla nit življenja.
Pokojni Janko Likar je bil jafro delaven na organizačnein polju in je zaradi svoje izredne bistroumnosti in preudarnosti bil izvoljen v razne odbore. Do zadnjega je bil v odboru »Narodne šole«, od leta 1901. do 1903. je bil tajnik »Ljubljanskega učiteljskega društva«, dalj časa je bil tajnik »Slovenskega deželnega učiteljskega društva na Kranjskem«, bil je svo-ječasno odbornik Učiteljskega konvikta in v upravnem svetu Učiteljske tiskarne.
Imel je tudi spretno pero. Več njegovih člankov je objavil Učiteljski Tovariš. Bavii se je posebno z ocenami raznih publikacij; zanimiva so njegova društvena poročila in poročila z okr. učit. konferenc. Prvič ga navaja Učiteljski Tovariš med svojimi sotrudniki leta 1890. V prvih letih najdemo v U. T. sledeče njegove spise: Spisje na jednorazrednici (1890) — Knjige družbe sv. Mohorja (daljša razprava 1891) — Iz litijskega okraja (konfe-rencija, tudi daljše poročilo 1891) — Iz Ljubljane (konferencija, leta 1892.) — Z Barja (1893) — Henrik Pestalozzi (1896). Pisal je pa tudi pozneje večkrat v Uč. Tovariša. — Imel je tudi dober humor, kar je dokazal s svojim dopisom o Učit. koledarju (Neratovem), ki ga je objavil v Učit. Tov. Prav spretno je tudi urejeval učiteljski »Ročni zapisnik« ali katalog, ki ga je izdala Učiteljska tiskarna v 1. 1920. do 1923. Z vso vnemo je posvetil svoje delo v zadnjih letih povzdigi Učiteljske tiskarne.
L Pravilnik za z n i ž. vožnjo izide v februarju in bo točno odločil pravice F. S. Vsled memoranda in intervencij V. O. je pomočnik Min. Saobr. dal zagotovilo, da bodo imeli ferijalci pravico na potovanja v grupah po dva (seveda se za te besede V. O. F. S. ne obvezuje, dokler ne izide pravilnik.
11. Znižane vožnje med le-t o m. (Božič itd.) ne spada med ferijalna potovanja, ampak so pravice ubožnih dijakov. F. S. ima le kot stanovsko društvo pravo na izdajanje formularja za uporabo teh voženj. Če bo F. S. to legitimacijo še nadalje izdajal, zavisi od okoliščin, vsekakor bo pa ločena od ferijal. legitimacije, na katero bodo imeli pravico le ferijalci-dijaki, kakor profesorji in učitelji.
2. O u č i t e 1 j s k e m vprašanju: Izjava Min. Saobr.: Učitelji kot drž. uradniki nimajo nobene moralne pravice na olajšave, ki so določene le za ubožne dijake. (V ostalem glej točko 1 ./II.) Posluževali pa se bodo kot ferijalci fer. legitimacije.
Upr. odbor je odredil nadalje sledeče: 1. Zapisnik kongr. se postopoma nati ska kot priloga Glasniku do konca leta. 2. P. F. S. naj vrnejo Centrali vse neuporabljene D. legitimacije in bodo zanje raz-dolžene. 3. V bodoče overja čl. izkaz P. P. te na podlagi takojšnjega vplačila. Rok za vpis se pomakne za 10 dni nazaj t. j. kdor se vpiše 20. v mesecu plača pristojbino za tisti mesec od 21. naprej že za sledeči mesec. P. P. overja za tekoči mesec le one izkaznice, ki dospejo do 25.!!! 4. Značke F. S., bo centrala naročila na podlagi naročil: zato naj vsaka podr. F. S. javi do 25. t. m. pribl. število znakov, ki bi jih rabila tekom 2, 3 let. Centr. bo na podlagi prijavljenega števila določila ceno, javila to P. F. S. in po odobre-nju izvršila naročbo. 5. Glasnik izide do l./II. P. F. S. naj na podlagi priloženih for-rnularjev nabirajo pri tvrdkah oglase za v Glasnik, pri čemer imajo 5% provizije. S tem same zaslužijo in omogočajo tisk Gl. (Tudi članki in potopisi dobrodošli). 6. V centrali so preostale vel. slike III. kongresa a 40 Din. Naprošam P. F. S. naj vsaka naroči po eno. Slike so dobro uspele in so pri članstvu močno agitacijsko sredstvo. — Prosim tajnika ozir. blagajnika učit. P. F. S., da naročajo robo z na roč. listi in izrečno v dopisih, da ne bo nesporazumljenj. Ferijalni pozdrav! V. Maček, s. r.
—f Zborovanje »Učit. F. S.« se je
vršilo 29. decembra pr. 1. v Celju. Da ni bilo zborovanje polnoštevilno, je mogoče krivda prepozno obvestilo v dnevnikih (polnoštevilnosti ni bilo tudi pri pokr. zboru F. S.!) Glavna točka je bila: Stališče, ki ga naj zavzamejo učitelji-ferijalci na zadnjo okrož. pokr. pov. F. S. Zahtevali smo. da se nam z odlokom dovolijo vse ugodnosti, ki jih predpisujejo pravila F. S. Na tem zborovanju smo sklenili, d a še enkrat in zadnjič resolira-m o na »U. O. F. S.« v B e o g r a d u .
na »G!, odb. UJU«, na ministrstvo prosvete in na ministrstvo saobračajain čakamo odgovora do 1. marca. Mi nočemo miloščin. ampak zahtevamo samo to, kar učv teljem-ferijalcem pripada po pravilih F. S. pri katerih smo sodelovali tudi mi. Pokr. pov. F. S. je sporazumno z »U. O. F. S.« odgovorilo na našo zadnjo resolucijo:
1.	Učitelji kot drž. uradniki nimajo nobene moralne pravice zahtevati vozne olajšave med letom, ker ta olajšava ni ferijalna, ampak splošno dijaška in ima s F. S. le toliko zveze, da F. S. izdaja slučajno D. leg. (Op.: To ni naša prva zahteva, ker se x> Božiču in Veliki noči poslužujemo urad. legit.!)
2.	U č i t e 1 j i kot č 1 a n i F. S. b o-d o imeli pravico posluževati se fer. 1 e g i t., k i izide na podlagi pravilnika o povlasti-c a h — in sicer po obljubi ministrstva sa-obračaja p o 2 (d v a) v grupah.
Te ugodnosti bomo imeli z odlokom priznane, ko izide pravilnik v februarju. To nam zaenkrat zadostuje in pravilnika pričakujemo najkasneje do 1; marca. S tem bi bila stvar za nas ugodno rešena! Pričakujemo še večje a g i 1 -n o s t i za f e r i j a 1 n o misel v mnogih u č i t. P. F. S. i n več razumevanja pri mnogih o k r. učit. društvih.
Za »Fer. s k I a d« se je pri fer. zborovanjih nabralo 60 Din od ferijalcev, ki hočejo tudi finančno podpreti in razširiti ferijalno misel. Ferijalna zahvala in slede naj fer. posnemovalci. — S. M., za učit. F. S.
—f Počitniški izlet. Sestanek počit, izleta se je združil z zborovanjem učit. F. S. Pokazal je ono navdušenje, ki je bilo v lanskih tozadevnih sestankih. Enoglasno smo sklenili, da te počitnice odpotujemo na P 1 i t v i č k a jezera in še dalje — do morja. Potovali bomo brez vsakega sporeda (petje, igra), kakor zadnje počitnice, torej ne bomo potovali kakor »medvedje z bobnom«, kakor pravi Pavliha. Dalje smo enoglasno sklenili, da potujejo z nami oni tovariši(ice), kakor lansko leto, le tov. (i c e) tehtnih vzrokov imajo pristop. Javijo naj se na moj naslov. Upam, da bo urejeno tako, kakor lanske počitnice in da bom s člani počitniškega izleta v taki korespondenci kakor lansko leto. — Naprej za uresničenje naših načrtov! — S. Mrovlje, Črnomelj.
Splošne vesti.
-- Redukcija učiteljic ženskih ročnih del. Kakor izvemo je vlada reducirala vse učiteljice ženskih ročnih del in je ukinila tudi izpite za učiteljice ženskih ročnih del na obrtni šoli. Ne oziraje se na to, da je kršeno tukaj zajamčeno pravo, je to zopet nov udarec, ki znači nazadovanje prosvete v Sloveniji. Stalne učit. ženskih ročnih del so bile nameščene na sistemizira-
Janko Likar je bil izredno prikuplji-vega značaja, bil je dober pevec in spreten govornik ter prikupljiv družabnik.
E. Gangl.
„Slovenski Narod" o našem „Zvončku*'.
(Slov. Nar., 15. jan. 1924 št. 13.)
»Zvonček«, list s podobami za slovensko mladino. Rodoljubna dolžnost nam je, da izpregovorimo danes o tem listu, saj je mladina up naroda. Kakoršno si vzgojimo mladino, tak bo v bodoče narod. Mladine pa nam ni vzgajati le doma in v šoli, nego je tudi s skrbno izobraznim čtivom.
Med mladinskimi spisi pa ima veliko vrednost »Zvonček«, ki stopa letos v jubilejno leto, ker že 25. leto izhaja pod spretnim vodstvom Engelberta Gangla, ki je sam spreten pedagog, pesnik in pisatelj. Zanimiv je pogled na vsebino ravno dovršenega 24. letnika. Med pesmimi nahajamo pesnico Anico, zastopano z 10 pesmimi, Janko Lebana s 7, Miroslava Kunčiča s 6, Ivana Albrehta s 5 itd. Glavni povesti sta spisala Ivo Trošt. »Ratko Lipovec« in »Fran Erjavec«: »Zamorske narodne pripovedke. Janko Leban je prispeval 5 manjših povesti, Marica Barto-lova 3, med drugimi povestničarji se odlikuje posebno Julij Slapšak, ki se prav po nepotrebnem skriva za razne psevdonime. Ponos »Zvončkovih« pisateljev je tudi Josip Vandot. Gledališke igre so bile 3, eno je spisal Tone Gaspari, drugo dr. Ivan Lah, tretjo Janko Leban. Razpredel: »Pouk in zabava« so v 24 letniku oskrbeli: Fr. Roječ, Janko Leban, Anton Le-
*ban, L. O. in drugi. »Glasbo« pa Ferdo Juvanc, dr. Anton Schwab in Janko Ži-rovnik. Različnih podob je 24. letnik prinesel 44. »Zvonček« je mladinski list, ki bi delal čast vsakemu narodu; na vsak način se o njem lahko reče. da je najboljši mladinski list v Jugoslaviji. Ob sklepu 24. letnika piše uredništvo in upravništvo: »Ko danes zaključujemo 24. letnik, se pripravljamo, da stopimo v prvo jubilejsko razdobje našega ljubega »Zvončka« v dvajsetpeto leto njegovega izhajanja. Odločili smo se, da proslavimo ta jubilej na dva načina: 1. Naš vrli sotrudnik Josip Vandot nam je izročil tretji del Kekčevih doživljajev, ki nosijo naslov: »Kekec nad samotnim brezdnom«. Prelepa ta planinska pripovedka bo izhajala vse leto in bo brez dvoma pridobila »Zvončku« mnogo novih prijateljev. Slike k tej pripovedki nam je narisal naš stari znanec Ivo Er-bežnik. S Kekcem začnemo takoj s prvo številko XXV. letnika. 2. »Zvončku« zamenjamo tudi zunanje lice z novo opremo, ki nam jo je dal na razpolago mladi naš umetnik Miha Maleš. Gotovo bodo naši naročniki zadovoljni z delom mladega moža, ki je svojo umetnost posvetil našemu listu.
Ostalega gradiva ne bomo naštevali. Dovolj ga imamo že na razpolago, več zanimive snovi pa so nam obljubili nasi novi in stari sotrudniki.
Ostanite »Zvončku« zvesti vsi, ki ste bili doslej naročeni nanj, pridobivajte pa nam tudi novih naročnikov. To željo ponavlja tudi pisec tega poročila z dostav-kom, naj bi »Zvonček« redno izhajal vsak mesec, ker je red in točnost tudi velikega pomena pri mladini in vemo, da naši otroci vsak mesec že nestrpni čakajo, da jim pride list v roke.
nih mestih. Po uradniškem zakonu ohranijo vsi stalni učitelji s stalnim učnim mestom i nadalje svojo stalnost, torej ne pridejo pri redukciji sploh v poštev; po določbah istega zakona se ima vsa redukcija izvršiti najkasneje do 1. jan. 1924 in se imajo vsi oni, ki do tega dne ne prejmejo obvestila o redukciji, smatrati za prevedene. Vlada je s tem činom vrgla na cesto pri nas znatno število usposobljenih učiteljic: je s tem sama pogazila avtoriteto določb zakona, ker je očito postopala protizakonito. Pov. U. J. U. je storilo vse korake, da se ta ukrep še pred izvršitvijo prekliče. Učiteljice žen. roč. del imajo pravico pritožbe na upravno sodišče.
—	Protizakonita redukcija. Iz Beograda prihaja vest, da je vlada reducirala v Sloveniji' vse učiteljice ženskih ročnih del. vse katehete in vse pomožne učitelje. Člen 224. zakona o državnih uradnikih ima v zadevi redukcije popolnoma jasno določbo, ki odreja: Najkasneje v štirih mesecih, ko je bil razglašen uradniški zakon (razglašen 1. septembra 1923) se mora izdati odlok, kateri izmed uradnikov se obdrže še nadalje v državni službi. Uslužbence, o katerih se v tem času (torej do 1. januarja 1924) ne izda noben odlok, je smatrati za obdržane na njih položajih. — Poleg tega določa člen 224. glede učiteljstva še posebej sledeče: Ne postavljajo se na razpoloženje in ostanejo nadalje na svojih mestih: učitelji, ki niso smeli biti po dosedanjili zakonih ne premeščeni ne odpravljeni iz službe.
—	Koliko učnih oseb bi prišlo pri zadnji redukciji v poštev. Pri redukciji po zadnjih vesteh bi prišlo v poštev 102 učiteljici ženskih ročnih del. 58 pomožnih učiteljev in učiteljic in 22 stalnih kate-hetov.
Protest proti redukciji učiteljic ženskih ročnih del je poslalo Poverjeni-štvo U. J. U. na predsedstvo U. J. U. in na ministrstvo prosvete v Beogradu.
—	Na protest Pov. UJU smo prejeli iz Beograda brzojavno poročilo, da se je vsa zadeva redukcije obrnila na bolje. — Tudi listi so objavili tozadevno vest, da bodo vse te učne osebe znova nameščene.
—	Zakon o narodnih šolah bo predložen narodni skupščini. Kakor poroča Narodna Prosveta je podpisan ukaz, s katerim se predloži skupščini projekt zakona o narodnih šolah. Zadnji čas se je z naglico delalo na tem zakonu. Redukcija se je končno izvršila in je bil definitivno določen tekst, ki pride v zakon. Tudi zadnji projekat je bil v načelnih točkah i z p r e m e n j e n. Črtan je bil člen s katerim se ustanavlja 100 mil. fond v pomoč revnim občinam za zidanje in vzdrževanje šol in členi, ki govore o državnem vzdrževanju osnovnih šol. S tem je bil zakonski načrt v načelnih in temeljnih točkah poslabšan in izpremenjen na škodo šolstva in prosvete naroda. Tekst načrta zakona o narodnih šolah bo pomnožen v svrho predaje narodni skupščini.
t Janko Likar, mestni učitelj v Ljubljani. V petek, dne 18. januarja t. 1. popo-ludne ob pol 3. uri je nenadoma umrl v Ljubljani tov. Janko Likar, zvest in zaveden pristaš naše organizacije in agilen tovariš. Kljub že visoki starosti je bil izredno prožnega duha in je zasledoval napredek na vseh poljih. Njegova smrt nas je bridko zadela, ker smo pokojnega tov. Likarja prištevali med svoje najzvestejše pristaše, na katerega pomoč smo radi njegove visoke sposobnosti lahko vedno računali in ker nam ni iste nikdar odrekel. Tov. Janko Likar je bil eden onih redkih mirnih in vztrajnih političnih delavcev, ki se je znal uveljaviti ob vsaki priliki. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje!
—	Opozorilo učiteljskim društvom in šolskim vodstvom. Vsem učiteljskim društvom razpošljemo te dni okrožnice ti-čoče se mladinskegu lista »Zvonček«. Prosimo učiteljska društva, da razpošljejo to okrožnico takoj vsem šolskim vodstvom s priporočilom, da upoštevajo naši člani na šolah predlog v okrožnici in se z vso vnemo nemudoma lotijo dela za dobro stvar. Šolska vodstva pa opozarjamo, da priložimo položnice prvi številki »Zvončka«.
—	Naročnike »Zvončka« obveščamo, da izide prva številka prihodnji teden.
—	Učiteljski koledar. Kdor bi še re-flektiral na koledar, naj ga odslej naroči pri knjigarni Učit. tiskarne, ker smo mi drugo naročilo že zaključili.
—	Posnemanja vredna požrtvovalnost. Zdi se nam umestno, da objavimo vsebino dopisnice, ki nam jo je pisal bla-
gajnik laškega uč. dr. Glasi se: »Nakažem Vam danes za rezervni fond 400 Din, in sicer od vsakega člana laškega učiteljskega društva po 5 Din z željo, da nas posnemajo tudi druga okrajna učiteljska društva. — Opozoriti bi bilo treba druga društva ravno v tem času, ko sestavljajo proračune na svojih glavnih letnih zborovanjih, da naj ne pozabijo na prostovoljni organizačni davek. — če gre to pri nas, zakaj bi pri drugih društvih ne šlo.« Priporočamo vsem društvom, naj si vzamejo to postopanje v vzgled, kajti resnici na ljubo moramo povedati, da se zadnji čas precej pozablja na rezervni sklad.
Popravek. V zadnjem poročilu o zborovanju učteljskega društva za Maribor in bližnjo okolico se pomotoma ni natisnila cela 6. resolucija, ki se pravilno glasi tako-le: Da se je nadomestila obolela učna moč na dekliški meščanski šoli
I.,	je bila tja začasno premeščena učiteljica dekliške osnovne šole IV., obenem vadniške šole državnega ženskega učiteljišča. Na tej šoli je bila začasno nastavljena učiteljica dekliške osnovne šole
II..	njo pa nadomestuje suplentinja. UJU naj posreduje pri višjem šolskem svetu, da se ne godijo več take premestitve, radi katerih trpi obenem več šol.
Poziv vsem članom ljubljanskega učiteljskega društva. Društveno leto 1923./24. se bliža koncu, a računi društvene blagajne še vedno niso popolnoma čisti. Precejšne je število onih tovarišev in tovarišic, ki se v teh kritičnih časih, ko moramo vsi trajno in čuječe stati na straži v boju za naše pravice, ne zavedajo dolžnosti napram društvu in Pover-jeništvu in posredno napram vsej organizaciji. Le financielno dobro stoječa organizacija lahko krepko deluje za pro-speh in dobrobit vsega stanu. Zato pozivamo vse članstvo, ki za leto 1923. še ni poravnalo članarine, naj isto vsaj tekom januarja 1924 poravna, da društveni blagajnik lahko sestavi obračun s centralnim blagajnikom. V nasprotnem slučaju bo odbor primoran na prihodnjem zborovanju prečitati javno imena dotičnih članov, ki še niso poravnali za leto 1923. niti pare.	Blagajnik.
— Okrajna učit. društva opozarjamo, da poverjeništvu javijo društvene odbore za i. 1924, kar naj store tajniki takoj po občnem zboru.
NAROČNIKE KOLEDARJA, ki še niso poslali naročnine, prosim, da to store nemudoma, da zadostimo obveznosti napram založništvu. Naj bo to zadnji opomin!
REZERVNI SKLAD. V smislu sklepa pokrajinske skupščine v Ptuju je prevzel te dni posle upravnika rezervnega sklada glavni blagajnik. Vse pošiljke je torej odslej naslavljati na naslov »BLA GAJNIŠTVO UJU, PO-VERJENIŠTVO LJUBLJANA, UČb TELJSKA TISKARNA. Pošiljke ozna--čite z opombo »Rezervni sklad«.
GLAVNI BLAGAJNIK.
Zbirka knjig
za centralno knjižnico Pov. UJU.
—ck V Ljubljani ima Pov. UJU svojo centralno knjižnico, ki ji je namen zbrati vse slovenske pedagoške knjige in liste, t. j. vsa bibliografsko važna slovenska dela in knjige, od prvega abecednika do najnovejšega slovenskega pedagoškega dela; torej slovenskih, ki zadevajo šolstvo in pedagogiko.
V drugi vrsti se omejuje zbirka na jugoslovansko literaturo te vrste in v tretji vrsti na zbirko pedagoških del tuje literature in drugih knjig.
Posebno pozornost ima posvečati tudi mladinski literaturi, da bi lahko ob priliki služila našim kulturnim in literarnim delavcem na tem polju.
Poleg tega pa zbira centralna knjižnica tudi leposlovne knjige, da jih bo potem oddajala šolskim javnim ljudskim knjižnicam, ki jih bo treba ustanavljati in organizirati po vseh šolah, posebno v obmejnih krajih; tudi odvišne mladinske knjige bo dala šolarskiin ali mladinskim knjižnicam na šolah.
Koliko knjig razpada v podstrešjih in koliko jih leži neizrabljenih v omarah, ki bi na pravem mestu lahko mnogo koristile prosveti naroda. Marsikatera stara šolska ali pedagoška knjiga ali časopis roma ravno pri učiteljstvu v peč, a morda ravno ono delo manjka v naši centralni knjižnici Pov. UJU in bi lahko knjižnico izpopolnjevalo.
Učiteljstvo bi lahko mnogo tega blaga otelo v korist naroda in bi s pomočjo knjižnične centrale prav s temi knjigami dvigalo prosveto naroda.
Da se odpomore temu prav neekonomičnemu narodnemu gospodarstvu s knjigami, predvideva Poslovnik Poverje-ništva UJU zbiranje vseh teh knjig potom centralne knjižnice poverj. UJU in uvajanje dobrega gospodarstva s temi knjigami, da se bo z njimi izpopolnjevalo javne ljudske in mladinske knjižnice po šolah, okrajne učiteljske knjižnice in centralno knjižnico Pov. UJU.
O tozadevnih določbah poslovnika izpregovorimo prihodnjič.
Za enkrat se bo delovanje omejilo samo na zbiranje knjig in bomo darovalce knjig in naslove knjig objavljali v posebni rubriki.
-ck Darovane knjige za centralno knjižnico Pov. UJU: Dr. Nikola Radojčič in Dr. Aleks. Sto-jičevič, univerzitetna profesorja v Ljubljani: 1. Kralj Petar I. van otadžbine 1915—1919. — (Spisal II. N. Djukanovič); 2. Makedonija. — (Tih. R. Djordjevic); 3. Devetstopetnajsta. — (Branislav Nušič); 4. Pripovetke iz stare Srbije. — (Zar. R. Popovid); 5. Govori i članci. I., II. — (Jovan Cvijič); 6. Kraljevič Marko, zbirka 220 pesama i 90 pripovedaka narodnih. — (Sr. J. Stojkovič); 7. Srpske narodne junačke pesme (sa slikama). — Zadužbina Dimitrija Stamenkoviča.
Neodrešena domovina in obmejno šolstvo.
—ob Obmejno šolstvo. V »Učit. Tov.« z dne 10. januarja t. 1. je pisal tovariš severne meje o obmejnem šolstvu ter o nalogi UJU, o C.-M. družbi in Jugoslov. Matici do obmejnega šolstva. K članku pripominjam samo to, da se je o tern vprašanju zelo obsežno razmotrivalo na UJU skupščini v Ptuju. Podpisani sem imel sestanek z navzočimi obmejnimi učitelji, katerim sem obrazložil delovanje C.-M. družbe za obmejno šolstvo ter obenem razvil program, kako naj bi se sistematično to delo vršilo. Priporočal sem učiteljstvu. da naj povsodi ustanove C.-M. podružnice, da se po njih vzgojuje ljudstvo v narodni zavesti. Te podružnice naj bi bile nekake nacijonalne trdnjavice na severni meji. Od njih ne zahteva družba morebiti kakih posebnih dohodkov, bile naj bi marveč moralna družbina opora. Iz tega je razvidno, da se je družba že temeljito zainteresirala za severno mejo. Pripomniti moram dalje, da je družba podprla v tekočem šolskem letu obmejno šolstvo s šolskimi knjigami, z denarnimi podporami in z božičnicami. Izdalo se je do 100.000 Din — drugi jasen dokaz, da družba vrši na severni meji svoje delo, v kolikor ji pripuščajo gmotna sredstva. Glede severne meje sem podpisani stavil pri višjem šolskem svetu več predlogov, kateri so se po večini sprejeli in se deloma že tudi udejstvili. P. n. učiteljstvo na severni meji prosim vljudno, da se načrt o ustanovitvi podružnic udej-stvi, ker bi se s tem olajšalo družbino obrambeno delo na meji. Vse potrebne podatke daje družba sv. Cirila in Metoda.
Fran Skulj.
Učiteljski pravnik.
—§ Kolekovanje šolskih naznanil. Na
neko vprašanje odgovarjam javno, morebiti še koga drugega zanima. Otroci niso primorani vzeti šolskih naznanil, napredujejo lahko tudi brez njih v višje razrede. Potrdilo siromašnosti izda občina, ker mora biti na šol. naznanilu: »Brez koleka
po potrdilu občine------z dne
---, št.-«. Občine lahko dobe v
davkariji spisek o neposrednem davku. Sedaj so itak rabile vse občine tak izkaz za kuluk. Stranka pa dobi v davkariji le tedaj potrdilo o davku brez koleka, ako ima občinsko potrdilo siromašnosti. Občina naj napiše:
Potrdilo
siromašnosti v dosego šol. naznanila brez koleka.
Janko Peteln, posestnik v Kurji vasi,
otrok: Ivan. Občina---,
dne---.
Zupan:
Naša kulturna organizacija.
Slovenska Šolska Matica.
—šm Članom in poverjenikom Slov. Šolske Matice! Razpošiljamo Vam publikacije za 1. 1923. z uljudno prošnjo, da blagovolite poterjati od vsakega člana, ki mu izročite Matične knjige, še znesek Din 10 (od dijakov Din 5). Ta povišek je bil sklenjen na odborovi seji S. Š. M. v Ptuju dne 8. julija 1923 (glej letošnji Ped. Zbornik str. 108!), a smo do zadnjega trenutka mislili, da nam kljub sklepu ne bo treba članarine zvišati. Toda preko naše plačilne zmožnosti narasli tiskarski stroški zadnjega časa nas silijo, da mo-
ramo svoj sklep izvesti, sicer zabredemo takoj letos v neprijeten finančni položaj, ki bi utegnil imeti že prihodnje leto za Matico resne posledice. Da si pa sami ne otežkočimo kulturnega dela, ki ga vrši Š. Matica že skoro četrt stoletja med slov. učiteljstvom, tedaj se zanašamo trdno, da nam p. n. poverjeniki že v kratkem času dopošljejo nabrane poviške potom položnic, ki jih danes prilagamo. Istočasno prilagamo pošiljatvi nabiralne pole za 1. 1924. s prošnjo, da greste tudi letošnje leto veselo na delo za naše pre-koristno društvo. V podrobnostih Vas opozarjamo na »Naznanilo « na str. 118. letošnjega »Ped. Zbornika«. V Ljubljani, 15. januarja 1924. — Odbor Slov. Šolske Matice.
Književnost in umetnost.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl Cvetko Golar: Pastirjeva nevesta.
Ljubljana 1923. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 147. Cena trdo vezani knjigi 24 Din.
—kpl. Med vlad je, socialen roman. Spisal: Jože Pahor. Cena 30 Din. Založila »Socialna Matica« v Trstu. Dobi se v Učiteljski knjigarni v Ljubljani.
Ocene.
T. SF.LIŠKAR:
ČITANKA
za obče osnovne šole. Sestavil: H. Schreiner.
(Ilustrirana izdaja. II. del.)
Vsaka kn iga ki je opremljena z lepimi slikami, odgovarjajočimi čtivu, je za bralce prikup-ljivejša kakor ona brez slik. To je umevno in se da dokazati z najenostavnejšimi psihološkimi zakoni, ki jih lahko najdemo v vsaki boljši psihološki knjigi. Zato tudi ne bom našteval pomembnosti slik v učnih knjigah, ker si jih je gotovo še vsakdo zapomnil, če je imel srečo, kaj takega slišati na učiteljišču.
Ampak na nekaj drugega bom opomnil. Namreč, kakšne morajo biti te slike — in tudi kakšna mora biti celotna oprema lepe učne knjige.
Razveselil sem se, ko sem slišal, da smo dobili novo ilustrirano čitanko za osnovne šole — toda silno sem bil razočaran, ko sem zagledal to. s takim ponosom naslovljeno »ilustrirano izdajo«. Ali ni ilustrirana? Seveda je! Par »pildkov« kuka iz medle črnine v moje razočarane oči — in jaz sem bil tako prost in sem namočil pero v sveti jezi, ne oziraje se na to, ali bo kdo hud ali ne. če napišem uničujočo kritiko podobicam, katerih naj bi se razveselila naša, vsega lepega željna mladina, Samo podobicam! Ctivu nt, ker je malo novega in ga v tem oziru serija čitank (Gangl, Cer-nej. Rape, Flere) daleko prekaša.
Slike so, razen one, ki so pridejane znanstvenemu delu tako slabe in tako nemarne, da se čudim, kako se jih je moglo spraviti v knjigo, ki je namenjena mladini. Tudi za učno knjigo naj se pridobijo slike, ki bodo mogle vzbujati estetična čuvstva, posebno še sedaj, ko se zahteva po umetniški vzgoji vedno bolj širi. Nikakor ne sme misliti šolnik, ki je mogoče dober pedagog, drugače pa reakcionaren estet, da je za mladino vseeno, če stoji petelin na gnoju namesto v linah, če je otrok, ki beži pred zvonom junker iz srednjega veka. ne pa naš vaški paglavec itd. Svojo zakrknjenost do lepih slik pa je pokazal tisti, kdor že jih je porabil, na strani 42, kjer nekak »joger« strelja Zlatoroga, ki ima nad glavo nekaj ravnih črt in pa na strani 208 — kjer naj bi dvoje punčk ponazorile pogled na Miramar. Slike so vzete iz bogve katerih svetih zgodb. Fotografije so slabe in kažejo malo opazovano lepoto tekstov. Poglavitni del te ilustrirane izdaje je celo slab in samo nekatere fotografije so komaj zadostne. Tudi za to knjigo velja tole: Četudi bi bilo v knjigi čtivo lepo — so ponesrečene slike — in je že s tem Izgubila knjiga svojo privlačnost — za oči.. In to je dosti, posebno pri mladini, ki je precej zbirčna in da veliko na lepo opremo. Slabe slike v učni knjigi so k varljive v dvojnem oziru: V didaktičnem in estetičnem. Zato je treba dobro zbirati, če se že pisatelj odloči za ilustrarano izdajo. In če razdelim to kvarljivost po točkah, bi to bilo nekako takole:
1.	Pouk brez slik je posebno pri prirodopis-nem pouku skoraj nemogoč. Toda če so slabe slike je še bolj nemogoč — in je škodljiv učenčevim predstavam.
2.	Slabe slike ne odgovarjajo estetičnemu stremljenju moderne vzgoje — zato so tudi v tem oziru kvarljive — in takih slik ne sme biti v učnih knjigah.
Pa še nekaj, kar bi lahko postavil za tretjo točko. Ce so v knjigi lepe, barvane slike, brez dvoma vplivajo tudi na čut do snažnosti. Lepo knjigo vsakdo z večjo pažnjo hrani, kakor ono z neokusno zunanjostjo in notranjostjo — in jo z veliko večjim veseljem v roke vzame kakor druge. (Opazujte to pri otrocih v 1. razredu — in boste videli, da imajo Vidrovo berilo z barvanimi slikami veliko rajši kakor pa ono s črno-belimi.)
Kakor notrajnost — tako mora biti tudi zunanjost knjige okusna in prikupljiva. Učna knjiga naj bo taka, da bo vzbujala veselje, ne pa monotona kakor zunanjost uradnega lista.
To niso malenkosti in je treba pogledati samo učne knjige naših sosedov Nemcev, pa bomo videli v koliko tudi v tem grešimo na tačun mladine.
Saj imamo dosti slikarjev, ki bi se z veseljem lotili takega dela — toda ne! Za našo deco zadostujejo slike pobrane Iz anfikvarlčnih knjig in površne reprodukcije stenskih šolskih podob! V tem greši tudi večina naših mladinskih knjig in Pa časopisov.
Toliko, da si malo upravičeno nevoljo ohladim. Ce bi še tem oporekal, da tiskarna ni upravičena porabiti učno knjigo za nekak album svojih črk, bi bilo, mislim, dosti.
»MEDVLADJE.«
Socialen roman. Spisal Jože Pahor. Založila »Socialna Matica« v Trstu. 1923. Cena 30 Din. Dobi
se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
Pustimo konvencijonalnost romana! Ne bom segal v njegovo formo in tudi junakov ne bom
i razporejal po predpisih šolskih knjig: Peladan je j prevrnil obliko, Barbusse je vsebino prelomil. Danes si avtor vstvarja obliko in junake iz sebe, brez zakonov in pravil. Vzori romantičnih osebnosti so padli: tudi realisti ne zmagujejo danes. Značajev ni; vsi so po večini izmehaniziran kaos vseh smeri; ne padajo in ne rastejo naravno, temveč po avtorjevih revolucionarnih mislih.
Zapisal sem to zato, ker je Pahorjevo »Med-vladje« roman najnovejših tendenc, praktičnega socializma, torej posledica političnih prekucij in ž njimi združenih akonservativnosti v celotnem ustroju romana; pa je vendar v romanu toliko romantike in naturnosti, da mora vsakdo priznati: Pahor je predvsem politik, ali tudi pisatelj je: »Medvladje« je roman. Stavil bi ga med Finžgar-ja in Detelo, da ni preočeviduo nalepljen s socializmom. Mladi Mak 'c junak Pahorjevih misli.
V osebe ne bom globlje posegal, kajti gotovo ic, da ne moremo avtorju diktirati načina, kako naj bi se razvijali značaji. .Možne so vse izpremembe Pahorjeve osebnosti so tako znane, da nikoli ne presenečajo čitavca, ker srečuje podobne v vsaki družbi. Pa ni mladi Hak najsimpatičnejši, kljub temu, da je iiajjačji; znabiti zato, ker nosi preveč tendenčno breme. Rojnik, Gruden, stari Hak, Osojnik so današnji ljudje; na tisoče je med nami takih, ki so trpeli za svoje ideje ali ki so jih nasprotujoča dejanja teh idej krivično poveliča-la. Stana je pa tisti nemogoči značaj v medvladju morale, ki roman z verjetnostjo nenavadno krepi. In le-ta Stana, hči proroka — socialista, mora dobiti velekapi tališ ta Rojnika??
Pahor je tudi pisatelj. O tem priča slog, ki v začetku sicer ne zadovoljava, pa se pozneje razprede in uveljavi kot edino primeren; o tem priča koncepcija sama, njene osebe, dejanja in okolica sploh. Omenjam le čas našega preobrata: tedaj je šele zavestno vzklil socijallzein pri nas. In v katero dobo naj bi Pahor položil dejanje? V to medvladje srca, misli in dejanj! Zakaj je šel Pahor z dejanjem preko Goriške? Njen rojak je: realnost opisov njegove zemlje sega jako v občutje. Mislil sem, da bo socijalen roman vseskozi prevraten, nov in brez konservativnosti. Pa so osebe novi romantiki, silno simpatični; prizori v Bohinjski dolini in ob Soči pričajo o pisateljevi domiselnosti in čuvstvenosti.
Naslov romana je točen in programatičen; tudi dokument naših zgodovinskih časov. Vendar bi naj nosila prva stran (ovitek) tudi pristavek roman; zakaj vsakdo misli o znanem zgodovinskem medvladju srednjega veka.
Tone Gaspari.
—k Cvetko Golar: Pastirjeva nevesta.
Ljubljana 1923. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 147. Cena elegantno vezani knjigi 24 Din.
Te dni je izšla zbirka povesti in romanc našega priljubljenega pisatelja C. Golarja. ki je po svojih pesniških in leposlovnih delih dobro znan našemu občinstvu. Knjiga »Pastirjeva nevesta« obsega enajst povesti in romanc in se po svoji pisani krepki izvirni vsebini in lepem narodnem jeziku ugodno razlikuje od današnje simbolistične futurištične literature. Vsebino tvorijo: Pastirjeva nevesta. — Kresna noč. — O miški, srebrno pre-pasani. — Pesnikovo maščevanje. — Prerokovanje. — Zamišljeni vir. — Beli in rdeči petelin. -Oče in sin Tomaž, — Trije kralji. — Gospa Lilija. — Dobri prijatelji. — Tu beremo n. pr. o pa-Stirjn, ki se na čudovit način ženi pri grajski gospodični, kuža turčin se zaljubi v pastirico, gorski vir se zamisli v lepo deklico, pesnik se strašno maščuje nad svojim tekmecem itd. Žive in nežive stvari govore in se ljubijo, kar nam riše in piše Golar na svoj prijeten, ljubezniv način. Zato priporočamo to knjigo vsem. ki ljubijo živahno, včasih drzno fantazijo, sočne, življenja, polne povesti modernega slovenskega pisatelja.
—k »Ženski svet.« Januarska številka »Ženskega sveta« prinaša sledečo vsebino: Obrazi m duše. Dr. Jože Glonar: Mlada leta Pavline Paj-kove. — Ivan Zore: Valerija hči cesarja Dioklecijana (Roman). Dr. Iv. Lah: Gabrijan in Šembllja.
—	Dr. Jos. Tominšek: Ob grobu Borisa Mirana.
—	Fran Milčfnski: Dobrota Je sirota. Ive Rod: Pesem. — Vida Jerajeva: Nova Pesem. — Š.: Nekaj besed o zakonu. — Izvestja: V ujedinjenju je sila. — Po ženskem svetu. — Iz naše skrinje.
—	Kuhinia. — Razgovori. —- Priloga za ročna dela v štirikratni velikosti lista je posebno lepa. Poleg risb in načrtov, prinaša zanimive članke, na j katero posebej opozarjamo. »Ženski svet« izhaja v Trstu enkrat na mesec in stane letno 48 Din. polletno 24 Din. S kroino prilogo, ki bo izšla štirikrat na leto, 60 Din. Naroča se pri g Mili Primk. Liubl'ana, Karlovška c. 20/1.
—k Pažnia knjlževnicima. Udruženje Mono-polskih činovnika i službenika u Beogradu, rešilo je, da sa 1925. god. počne redovno svake godi-ne izdavati svoj vdiki kalendar pod naslovom: »Nova Zora«. Kalendar če izlaziti u vidu almanaha sa najboliim prilozima prvih pisaca u našoj uiedinienoi otadžblni. Stoga se kniiževnicima obrača pažnia, da če uredništvo kalendara nagraditi: 1. 3 naibolle pesme. prvu sa 1000, drugu sa 800, treču sa fiOO dinara. Nagradene, aH i nenngra-dene pesme koit se odaberu za štampanie hono-risače se: nagradene sa 2 a nenagrr>dene sa 1 dinar od reči. 2. 3 naibolie pripovedke, prvu sa 3000. drugu sa 2000 i treču sa 1000 dinara. Nagrajene, ali i nenagradenc pripovetke koje se odaberu sa štampanie honorisače se: nagradene sa 2 a nenagradenc 1 dfnnr od retka. Nppominie se, da pripovetka ne prede dužina 8 strana ■ večine izdama Smske Kniiž. Zadruge. Svi radovi podnose se naidal'V do i. nprila 1924. god. Ishod če se obiaviti 1. m^ia 1924. god. u ponekim dnev- I nirn i svima književnim listovlma. Nagrade se isolačuiu odmah, n snv ostnli honorar šalie se piscitna poštanskom uputnicom 1. decembra 1924. godine uz 'edin primernk knlcnd^ra. Ocen'ivački sud iastavliaiu troMca orofesom književnosti, čiia čemo imena naknadno objaviti.
Naša gospodarska organizacija.
—g V počaščenje spomina Janka Likarja, so darovali za Učiteljski konvikt: Engelbert Oangl 30 Din, Jakob Dimnik 30 Din, Ivan Dimnik 30 Din. Skupaj 90 Din.
—g Ganglov kamen za učiteljski konvikt v Ljubljani. Niko Einspieler, nad-učitelj v Št. Jurju pri Grosupljem, Din 120 I in sicer obveznico 7% drž. posojila za
Din 100 in Din 20 pa v gotovini. — Andrej Sežun, učitelj v Ljubljani, obveznico 7% dr. posojila za Din 100. — Učiteljstvo deške in dekliške osnovne šole v Kranju Din 160; darovali so po 10 Din: Janja Miklavčič, Jerica Bizjak, Albina Brada-ška. Pavla Jaklič, Angela Crnalogar, Anica Pilbach, Marija Rooss. Olga Šavnik, Anka Mahulja, Vilko Rus, Anton Sepaher, Andrej Roje, Vinko Robljek, Lado Čuk, Rudolf Bratok in Stanko Završnik. — Učiteljski zbor v Starem trgu pri Črnomlju po inicijativi nadučitelja Jos. Rustje Din 150; darovali so: Dobrovoljčeva, Ku-šarjeva, Znančeva, Kavčič in Rustja. — Mara in Regina .ludnič, učiteljici v Vrči-cah pri Semiču, Din 50. — Fortunat Je-lovšek, nadučitelj v Libojah. Din 50 v počeščenje svojega sošolca Oangla. — Belokranjsko učiteljsko društvo Din 500. — Nadučitelj Konrad Barle iz Metlike Din 150 brezobrestnega posojila. — Učiteljski zbor v Starem trgu pri Ložu Din 100: darovali so po 15 Din: F. Hribernik, C. Jelinčič. E. Miseli, K. Piki. M. Tome, J. Vončina in F. Weber. Skupaj Din 1380; zadnjič izkazanih Din 5887 = Din 7267. Prisrčna hvala! Le tako naprej! »Kamen na kamen palača.« — Jakob Dimnik, blagajnik.
—g Rezervni sklad — prostovoljni organizačni daveV 1924. I. izkaz. Blagajniško stanje po zadnjem izkazu 2867.56 Din. Laško učiteljsko društvo 400 Din. Smoletova Jožica, Sv. Oora 25 Din. Jelovšek Fortunat, Liboje 25 Din. Skupaj 3317.56 Din. — Uprava rezervnega sklada.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:
= OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOL. OKRAJ
ima svoj občni zbor v Mariboru dne 7. februarja ob 10. uri predpoldan v mali dvorani Narodnega doma. Dnevni red: 1. Predsedniško poročilo. 2. Blagajniško poročilo. 3. Volitev novega odbora. 4. Pogovor o izvolitvi stalnega konferenčnega odbora. 5. Predavanje g. nadzornika Lich-tenwallnerja: Bistvo in pomen produktivne šole in pot do njenega uresničenja«. 6. Slučajnosti. Udeležba za vse obvezna in se bode kontrolirala.
=' UČITELJSKO DRUŠTVO ZA CELJSKI OKRAJ ima svoj občni zbor v soboto dne 9. februarja 1924 ob 9. uri dopoldan v mestni osnovni šoli v Celju po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik. 2. Društvene in stanovske zadeve. 3. Letno poročilo tajnika in blagajnika. 4. Volitev novega odbora in dveh pregledovalcev računov. 5. Vprašalna škrinjica. 6. »Moji utisi pri nadzorovanju« poroča nadzornik tovariš Ljud. Černej. 7. »O uporabnih nalogah« predava tovariš S. Petrovič. Udeležba za vsakega člana častna dolžnost. Odbor.
Poročila:
+ ZBOROVANJE OKR. UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA LJUBLJANO IN OKOLICO se je vršilo v soboto, 5. januarja 1924 v šoli na Ledini. Kljub skrajno slabem vremenu se ga je udeležilo nad 120 tovarišic in tovarišev, katere je iskreno pozdravil predsednik. — Tovariš predsednik se je uvodoma spominjal umrlega tovariša nadučitelja Karola Matajca na Vrhniki. Našteval je vse njegove vrline. ki so ga dičile vedno v ponos našemu učiteljskemu stanu. V imenu društva se je zahvalil g. nadzorniku, tovarišu Andreju Rapetu, za njegov ginljiv govor, v slovo našemu umrlemu tovarišu.
Predavanje: Nato je predaval« strokovni učitelj tov. Kobal vrlo zanimivo o »Pouku, vzgoji in metodi slepih«. Poročilo je bilo vsestransko zanimivo. Lepo predavanje je sprejelo učiteljstvo z iskrenim zadovoljstvom. — Tov. tajnik je podal nato več potrebnih stanovskih zadev.
Sprejeti so bili nato sledeči samostojni predlogi:
1.	Učiteljstvo iina vzorno organizacijo, prav dobro delavno strokovno tajništvo in poverjeništvo, ki so storili vse, da bi dosegli najboljše socialno stališče. Zbrano učiteljstvo soglasno protestira proti izigravanju naših duševnih in telesnih sil. s katerimi smo takorekoč na koncu.
2.	Učiteljstvo vztraja na sedanji sestavi višjega šolskega sveta, za kar smo se toliko časa borili, kajti v tej inštanci imamo zakonito voljene zastopnike.
3.	Učiteljstvo se udejstvuj intenzivno ■na prosvetnem polju. To je bil ukaz na-
ših prosvetnih oblasti, katerega je učitelj-stvo vedno z vso vnemo izpolnjevalo. Šolske oblasti naj to delo učiteljstva podpirajo, posebej še pri uporabi šolskih prostorov v te svrhe, kjer naj ima odločilno moč le učiteljstvo.
4.	Matični listi oziroma izkazi o šolskem napredku so nepregledni in nepraktični. Višji šolski svet naj z novim šolskim letom odpravi matične liste, namesto njih
• naj se pa uvedejo katalogi in matica.
5.	Članarina se zviša za leto 1924. na 100 Din letno. Vsa zaostala članarina naj se takoj plača. Sklene se soglasno, da koncem vsakega četrtletja pobere med učiteljstvom na šoli znesek za organizacijo šolski voditelj, ako pa voditelj ni član društva, naj se določi tovariš, ki bode pobral v zgornjem smislu članarino.
6.	Poročene učiteljice plačajo članarine 20 Din, za otroške vrtnarice, učiteljice ženskih ročnih del in upokojenci plačajo članarine 40 Din.
7.	Načrt »Socialne ustanove«, sklenjene pri delegacijskem zborovanju v Ptuju, se soglasno sprejme; ista naj se tudi čimpreje udejstvuje, ker je v današnjih razmerah posebno potrebna.
8.	UJU se naproša, da pri vseh me-rodajnih šolskih oblastih izposluje, da se enkrat za vselej ukine obligatno nadzorovanje učiteljstva pri šolskih mašah, iz-vzemški šolskih praznikov ter v ustavi predpisanih šolskih maš.
9.	Nemščina kot neobvezni predmet naj se enkrat za vselej odpravi. Prosto poučevanje nemščine naj se vrši le proti plačilu, ki ga določi učiteljstvo samo.
10.	Kmetijski pouk v izrednih urah naj se poučuje povsod edinole proti nagradi.
11.	Otroci, ki zamujajo maše ob narodnih praznikih, naj se strogo kaznujejo.
12.	Zakon o osnovnih šolah naj se čimpreje izvede.
13.	Učiteljicam, poročenim z državnimi uradniki, učiteljicam ženskih ročnih del, naj se popravi takoj prizadeta krivica glede draginjskih doklad in plač; isto velja tudi za upokojence.
14.	S podvojeno silo naj agitira učiteljstvo za »Zvonček«, posebej še med učenci, da na ta način najlepše proslavimo 501etnico našega Gangla. Sklene se soglasno darovati za Oanglov kamen »Učiteljskemu konviktu« znesek 250 Din; ako še preostaja blagajni kaj denarja, se pooblasti odbor, da daruje v ta namen še večjo vsoto do 500 Din.
"i- OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA je zborovalo dne 13. decembra 1923 v Murski Soboti. V pozdravnem govoru se je tov. predsednik Požegar spominjal v vznešenih besedah petdesetletnice nam vsem tako milega in dragega višjega šolskega nadzornika, dvornega svetnika g. Gangla. — Spomnili smo se tudi neveselega dogodka v našem življenju: smrti nestorja slovenskih pisateljev Josipa Stritarja.
Predavanje. Poleg običajnega dnevnega reda smo imeli to pot priliko poslušati globoko zasnovano in mirno, temperamentno predavanje tov. Karnerja Edm. o »Nacijonalizmu, kozmopolitizmu in ro-doljubju«. Predavatelj je pokazal, da obvlada temo popolnoma. Poslušalci so mu bili zelo hvaležni in so ga naprosili, da objavi predavanje v celoti v »Popotniku«.
Okrajni šolski nadzornik tov. Cvetko je podal nekaj prav umestnih opomb in navodil, kako naj postopa učitelj pri prosvetnem izvenšolskem delu. — Ostale točke dnevnega reda so bile lokalnega značaja.
SLOVENJEBISTRIšKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo svoj občni zbor v četrtek, dne 10. januarja na deški šoli v Slovenski Bistrici. Vzlic skrajno slabi poti in neugodnemu vremenu je bilo navzočih tri petine članov.
Stanovske in društvene zadeve. Predsednik poroča o malenkostnih ugodnostih, ki jih je dovolila železniška uprava uradništvu v tekočem letu ter prečita dopis »Učit. Doma« v Mariboru, ki poroča o svojem materijelnem stanju ter poživlja člane na marljivo delovanje v prid tega društva.
Poročila društvenih funkcijonarjev.
Tovariš predsednik poroča o modernih strujah, ki se polagoma uvajajo v šole v našem okraju na polju vzgoje in pouka ter želi, da bi se naše materijelno stanje v toliko izboljšalo, da bi brez morečih skrbi za obstanek posvetili vse svoje moči naši mladini.
Tajnica objavi društveno statistiko in poda poročilo o delovanju društva v minulem letu.	%
Tovariš blagajničar poroča o stanju društvene blagajne, ki je prav zadovoljivo. Društvo je izpolnilo vse obveznosti napram UJU, »Učiteljskemu Domu« v Mariboru in »Zvezi kulturnih društev« v Ljubljani.
Volitve. Volitve so se vršile po listkih. Izvoljen je bil zopet stari odbor:
predsednik: Fran Karbaš; podpredsednik : Josip Rainer; tajnica: Otilija Feigel; blagajničar: Matko Janžekovič; namestnika: Josip Šegula in Fran Bratoš; odbornika: Franja Hribar, Anton Kukovič in Vari Ludovik.
Slučajnosti. Ker se je članarina zvišala od letnih 110 Din na 120 Din, se je sprejel tajničin predlog, da bo vsak član učiteljskega društva obenem tudi član naših obrambnih društev — »Jugoslov. Matice« in »Družbe sv. Cirila in Metoda«.
Članarino po 10 Din bodo odtegovali voditelji mesečno, kdor ne bo plačal po enem mesecu, ga blagajničar odjavi UJU.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo v prvi polovici meseca marca v Prager-skem.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Štev. 88.
RAZPIS UČNIH MEST NA SKOMARJU iN RESNIKU.
Na enorazrednicah v Skomarju in na Resniku sta mesti učiteljev-voditeljev va-kantni. Z dovoljenjem višjega šolskega sveta z dne 12. decembra 1923, št. 14.704 se moreta začasno namestiti tudi abituri-jenta.
Prošnje naj se vpošljejo okrajnemu šolskemu svetu v Konjicah vsaj do 1. februarja 1924.
Predsednik: Poklukar 1. r.
TEČAJI ZA STROJEPISJE IN STENOGRAFIJO.
Dne 3. februarja 1924 začnejo na državno koncesijoniranem zasebnem uči-lišču Legat v Mariboru zopet novi tečaji za strojepisje ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaji trajajo 4 mesece. Vpisovanja in pojasnila v specialni trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, ali pa v šolski pisarni, Vrazova ulica 4.
MARIBORSKA Till D. D.
JURUiEVA ULICA4. MARIBOR, JDRCICEVA ULICA 4.
priporoča sledeče v njeni založbi izišle šolske knjige in zemljevid:
M. PIRC: Zemljepis sloven* skesa ozemlja, za učence 4. razreda osnovnih šol, s 25 podobami. Cena vezani knjigi 10 Din.
M.PIRC: Zgodovina starega veka za višje razrede srednjih šol, druga popravljena izdaja. Cena vezani knjigi 35 Din.
PRAVBCAR iZŠLO!
Ročni zemljevid sloven. ©Z* mlja v merilu 1 : 600.000, izvršen v lastnem litografičnem zavodu v osmih barvah, kot plastičen zemljevid za šol. uporabo. Priredil ravn. moškega učiteljišča v Mariboru M. Pire, risal učitelj SI. Dimnik. Cena izvodu 10 Din.
Pri vetjih naroČilih dobe Solslr vodstva običajen popost v prid Dboinih učencev.
			H	w&ÈkÈMimÊËÊmM	
' Jrf- ;	Upravni svet Učiteljske tiskarne javlja tožno vest, da je naš mili tovariš in vdani pisarniški uradnik, gospod JANKO LIKAR mestni učitelj v p., po kratkem bolehanju dne 18. januarja mirno preminul. Pogrebni iiprevod je bil v nedeljo, dne 20. januarja 1924, ob pol 16. na pokopališče k Sv. Križu izpred h še štev. 87 na Poljanski cesti. Bodi dragemu prijatelju in požrtvovalnemu sotrudnikit ohranjen b'ag spomin. Ostal nam je zvest do smrti. V LJubljani, dne 24. januarja 1924.				
mi:'' :		»¡y-.- .• ■if-' •			
KNJIŽEVNA ZALOŽBA UČITELJSKE TISKARNE:
Mladinske knjige.
Baukart: Marko Senjanin, slovenski Rot binzort. Vez. Din 12.—.
Dimnik: Kralj Peter 1. Vez. Din 20.—.
Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 26.—.
Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 24.—.
Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 52.—.
Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Broš. Din 18, vez. Din 28.
Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 40.—.
Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60.—.
Erjat ec-Fiere: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28*—.
Ewald-Holecek: Mati narava pripoveduje. Vez. Din 32 -.
Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 12.—.
Gangl: Zbrani spisi. II., V. in VI. zv. vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12—, VII. zv. vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v il natisku.)
Cvetko {joiari Pastirjeva nevesta. Cena 34 Din.
T. Gaspari in P. Košir: Sijaj, sijaj, soin» čecel (Zbirka koroških popevk.) Din 8.
WaSSaisswa: Mejaši, pciteili is davnih dni. Vez. Din 25—.
Manica Komanova: Narodne pravljice in legende. Din 18.—.
Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 16.
Kos^m : prijateljčki. Vez. Din 16 —.
Lah: Češke pravljice. Vez. Din 15.
Mišjakov Julček: Zbrani spisi. VI. zvez (Drugi zvezki so razprodani.) Vez. D 1Q
Ribičič: Vsem dobrim. Vez. Din 10.—.
Robida: Da ste mi zdravi, dragi otrociI Broš. Din 3.—.
Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 28.
Tille-Pribil: V kraljestvu sanj. BrsS, Din 8-—.
Trošt: MoJa setev. I. in II. à Din 10.—.
Leposlovne knjige.
Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—.
Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15, vez. Din 18.—.
Jelene: 1914—1918, spomini jugoslovenske:
ga dobrovoljca. Vez. Din 30.—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 42. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 10.—. Ivan Zoreč: Pomenki. Din. 11.—.
Dramatika
Maeterlinck-Bernot: Modra ptica. Broširan Din 16.—.
Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez.
Din 8.—. Gangl: Sfinga. Vez. Din 16.—. Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 24.—
Šolski oder.
J. Korban: Povodni mol, igrica za mladino. F r. L.: Božična pravljica, otroSka igra v 3. slikah. Obe v 1. zvezku. Din 5'—.
Gregorčič-Stepančičeva: Otroški oder. (Za o-troške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol) Broš. Din 8—, vez. Din 12—.
Poučne in znanstvene knjige.
Bučar: Slovenski metuljar: Broš. Din 12. Kunaver: Na planinel Vez. Din 30.—.
Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. II Din 46.—.
Mencej: Kratka srbska gramatika in iU
tanka. Broš. Din 5.—. Ivo Te kel: Matematične tabele. V platno vezs na žepna knjiga 66 Din. Veber: Etika. Oi~ 120--. Ivo Bele: Sadjsrstvo. Din 85*—.
Šolske kniige.
Wider: Prva čitanka. Vez. Din 16.—.
Gangl: Druga čitanka. Vez. Din 16.—.
Černej: Tretja čitanka. Vez. Din 16.—.
Rape: Četrta čitanka. Vez. Din 25.—.
Flere: Peta čitanka. Vez. Din 46.—.
Plesničar-Grum: Zemljepis Jugoslavije, I. del: Slovensko ozemlje. Vez. Din 28.—. Gradivo za 4. šolsko leto osnovnih šol.
Mešiček-Drnovšek : Obči zemljepis za višje razrede osnovnih šol. Vez. Din 12.
Podkrajšek: Pomočniška izkušnja za roko> delske obrte. Broš. Din 5.—.
Podkrajšek: Računstvo za ženske obrte. Vez. Din 10.—.
Podkrajšek: Knjigovodstvo za ženske obrte. Vez. Din 18.—.
Lesica-Lokovšek-Mole: Prva srbska ali hrvatska čitanka. Vez. Din 15.—.
Jedrlinič: Druga srbska ali hrvatska či» tanka. Vez. Din 22.—.
Bezjak-Pribil: Pedagogika. I.knjiga. Vzgojesiovje s temeljnimi nauki o ukoslovju. Trdo vezana knjiga Din 56 —.
Brada?: Iz starorimske lirike. BroS> Din 12—.
Pesmarice in muzikalije.
Marolt: »Bože pravde« in »Lepa naša do*
movina«. Din 1.50. Marolt: Narodne himne in druge domo> rodne pesmi. Din 3.—.
TELEFON ŠTEV. 312
VSE KNJIGE, KAKOR TUDI KNJIGE DRUGIH ZALOŽB SE DOBE V V
Žirovnik: Narodne pesmi. I., II. in ITI. zv.
k Din 3.—. Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 50.—.
Druge knjige.
Stalež (imenik) šolstva in učiteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 42.—.
Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Slo» veniji. I. zvezek (od prevrata do konca 1. 1920.) broš. Din 10.—, II. zvezek (za 1. 1921.) broš. Din 14.—, III. zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 15.—.
Slike.
Sie: 1. Kmečka soba na Gorenjskem. Sič: II. Kmečka hiša na Gorenjskem. 30 3 X 90-5 cm.	Slika a Din 30 —,
Stenske table k Widrovi Prvi čitanki Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220—.
Galerija naših velmož.
1.	Trubar
2.	Vodnik
3.	Slomšek
4.	Prešeren
5.	Levstik
61-5X47-5 cm.
6.	Stritar
7.	Jurčič
8.	Gregorčič
9.	Aškrc 10. Tavčar
Slika à Din 10--
ČEKOVNI RAČUN ŠTEV. 1G761.
l£ili£ll Vil	• "»«•
KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI
FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV 6 IN V PODRUŽNICI KNJIGARNE, SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 2.