PRIMORSKI DNEVNIK j*' začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI CNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž n id Cerknim, razmnožen pa ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebu-5«. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 243 (11.659) Trst, nedelja, 16. oktobra 1 o T- m C5 C 'v*—1. •-■K ■z. !—! O J> 0 559 4 linij«) 1 >723 CD Ul Ul :v> j> 3> O O — Razmere narekujejo enotnost BOGO SAMSA V teh dneh je mimo nas šla neopazno, skrito, sramežljivo prva ob letnica uvedbe depozita za prehod 'jKeje jugoslovanskih državljanov, ža lostna obletnica pripiranja meje. Po ložaj se v tem letu ni izboljšal, o-OTatno splošni gospodarski položaj po svetu in pri nas, na tej in oni strani Kleje, je težji. To pa je tudi osnovni Razlog, zaradi katerega se ne izbolj-sujejo in ne rešujejo nekatera bistvena vprašanja slovenske narod Kostne skupnosti v Italiji, o katerih bi želeli izreči v današnjem uvodniku nekaj misli. Povrnimo se na uvodna, okvirna razmišljanja. Z gospodarskimi teža vami in z njimi povezanimi politični-Kii odnosi prihaja tudi do splošne svetovne zaostritve. Oboroževalna tek-rKa med obema blokoma narašča, mirovna gibanja so rekla svojo besedo, toda za sedaj še vedno prevladuje logika sile, razdelitev vplivnih področij velesil. To je drugi, s prvim tesno povezani razlog, zaradi katerega smo lahko resnično zaskrbljeni. če se v tem ozračju povrnemo na bližnja italijanska tla dnevne vlad Ke politike lahko zabeležimo prvi res Ki poraz Craiijeve vlade, stara nasprotja znotraj vladne koalicije in z Kjimi tudi vedno večjo nevarnost, da v Italiji sploh ne bo mogoče ni-eesar reševati. Povedali smo že, da so vladni gospodarski ukrepi, ki naj zmanjšajo državni deficit in zavro inflacijski val, izrazito pragmatični ln zato tudi uperjeni predvsem proti množici neposredno zaposlenih. Spopad se nadaljuje in zaostruje tudi na ravni strank in medstrankarskih odnosov, •kot tudi znotraj strank samih. ' rav gotovo ni slučajna vest, da socialistična stranka načrtuje svoj kon Preš že februarja prihodnjega leta m torej znatno pred rednimi roki. Neposredno za nas pa moramo o-ceniti nekatere zadnje dogodke: predvsem obisk predsednika republike pertinija. če smo lahko zadovoljni z osebnostjo, neposrednostjo in zadržanjem predsednika republike, pa 3e njegov obisk za slovensko narod Kostno skupnost v Italiji spremljalo tudi nekaj zaskrbljujočih dejstev. Predvsem: Pertini je sprejel enot-Ko slovensko delegacijo, toda do zad Kjega trenutka je sprejem prepreče-vola politična volja onih sil, ki nam niso preveč naklonjene, zlasti pa is-fcanje kompromisa in sodelovanja z čisto za Trst in njenimi nacionalistič-r}lmi težnjami. Zato ni slučajno, da ■jf bilo enotni slovenski delegaciji dvakrat uradno sporočeno, da razgo-Vora ne bo in zadnjič celo v terminih «predsednik republike ne bo spredi vas Slovence v Italiji, ker tudi ne bo sprejel melonom. šele odločne mu osebnemu posredovanju general nega tajnika KPI Berlinguerja gre verjetno odločilna zasluga, da je pri-do bistvene spremembe, kot je treba po drugi strani omeniti tudi Posredovanja nekaterih drugih demokratičnih sil in osebnosti. ®b obisku je veljalo geslo molka o Slovencih, o naših problemih. V Julijanskem tisku razen skromnih nekaj vrstic o enotni slovenski delegaciji ni bilo niti besedice, kje pa da .i pisali in snemali prisrčen sprejem ter razgovor s člani Tržaškega Partizanskega zbora, in predstavni k{ slovenskih društev imenovanih po Pinku Tomažiču, do katerega je pri s ° na Piancavallu. 0 nas ni govoril predsednik dežel Ke vlade Comelli, novi tržaški župan P-Khetti pa je imel do melonov tako Ponižujoč govor, da se ga menda 'Jedaj še sam sramuje. In prav v en odnosih pa je bistvo problema. Odnosi med sedanjo občinsko pokrajinsko večino v Trstu so prišli do m faza tudi v občinskem programu, ,l,je medel in predvsem neobvezu-J°c, očitno v iskanju bodočih zavez- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Odprli so jo včeraj predsedniki Slovenije, Koroške in naše Videmska umetniška razstava INI pospešuje idejni pretok med sosedi Predsednika IS SRS Janez Zemljarič in odbora F-JK Antonio Comelli VIDEM — Ob navzočnosti predsednikov treh obmejnih dežel, Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške, so včeraj zjutraj v furlanskem1 glavnem mestu svečano odprli mednarodno umetniško razstavo IN TART, primer stvarnega kulturnega sodelovanja na stičišču različnih je zikovnih področij ter družbenegospo-darskih in političnih ureditev. V prostoru, kjer je hkrati prisotna — in to vse močneje — skupna volja za čimboljše medsebojno spoznavanje in sodelovanje. V ta okvir se uvršča tudi videmska razstava, ki s pomočjo umetnosti in umetniškega izražanja prispeva svoj pomemben delež pri že tradicionalnem svobodnem pretoku i dej med Furlani, Slovenci in Korošci. Pobudnik letošnje manifestacije I NTART je videmski «Centro friula-no arti plastic:he», ki je razstavo i-dealno povezal s proslavami tisočletnice ustanovitve furlanskega mesta, seveda ob sodelovanju ljubljanskega «Društva slovenskih likovnikov» in ce lovškega «Kunstverein fiir Kiirnten». Antonio Comelli, Janez Zemljarič in Leopold Wagner so s kratkimi, a pomenljivimi pozdravnimi nagovori poudarili pomen tako medsebojnega sodelovanja med tremi deželami kot skupnega delovanja v okviru delov ne skupnosti «Alpe - Jadran», v kateri pride tudi do izraza soočanje in izmenjavanje idej in izkušenj na specifičnem kulturnem področju. Predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije pa je v svojem posegu izrecno poudaril tudi vlogo mostu in povezovalca držav in kultur, ki jo aktivno igrajo narodne skupnosti, tudi tiste, ki živijo izven meja matične domovine. Pred nagovori uglednih gostov je prisotne, med kateri mj smo opazili tudi predsednika republiškega komiteja za kulturo SRS Matjaža Kmecla in številne ugledne umetnike treh dežel, je v latinščini spregovoril predsednik videmskega umetniškega središča posl. Vittorio Marangone. Osrednji del razstave so prireditelji namenili zelo znanim umetnikom bratom Afru, Dinu in Mirku Basal-delli ter kiparju Marcellu Masche-riniju. Razstavljena pa so tudi dela slovenskih avtorjev Rika Debenjaka, Marjana Pogačnika, Marija Pregelja, Gabriela Stupice, Gorazda Šefrana, Marka Šušteršiča, Slavka Tihca in Draga Tršarja. Razstava bo odprta do 8. novembra. SANDOR TENCE Delovno srečanje Comelli- Zemljarič VIDEM — Pred uradnim odprtjem razstave INTART v Vidmu je bilo na sporedu delovno srečanje med predsednikom deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Comellijem in predsednikom izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Zemljaričem. V razgovoru, ki se ga je udeležil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič, je tekla razprava o številnih vprašanjih obojestranskega interesa. Comelli in Zemljarič sta poudarila pomen nadaljnjega' razvijanja vsestranskega dobrososedskega sodelovanja med deželama. V tem okviru je bil govor o stvarnih kontaktih na delovni ravni med predstavniki deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine in izvršnega sveta SRS, kakor tudi o bodočem obisku Co-mellija v Sloveniji. Srečanje Gromiko-Genscher v znamenju evroizstrelkov Mir je stvar nas vseh VOJMIR TAVČAR Vzporedno z zaostrovanjem medna rodnega položaja se v svetu, še zašli pa v Evropi krepijo gibanja za mir. Že dober mesec je, odkar so za-hodnonemški pacifisti začeli svojo «je-sensko kampanjo* pred ameriškimi vojaškimi oporišči, v Itaiji smo bili pri ča številnim manifestacijam v Comi-su, svoj glas v prid miru in zoper o-boroževanje so dvignili vidni državni ki, kulturni delavci, predstavniki katoliške cerkve in drugih veroizpovedi, rdeči križ in rdeči polmesec pa pripravljata za prihodnje leto veliko mednarodno konferenco o miru. Vse to priča, kako je danes občuteno vprašanje miru in kako se stopnjuje pritisk javnega mnenja na velesili, ki se sicer že več kot eno leto pogajata v Ženevi glede raket srednjega dosega, nikakor pa ne moreta ali nočeta najti skupnega jezika. Ljudje so upravičeno zaskrbljeni, saj že dolgo let položaj na našem planetu ni bil tako zaostren kot danes, že dolgo let nista Moskva in Washington tako NADALJEVANJE NA 2. STRANI DUNAJ — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko se je včeraj na Dunaju kar dvakrat sestal s svojim zahodnonemškim kaegom Hansom Dietrichom Genscherjem. V prvem štiriumem srečanju nista namreč izčrpala vseh argumentov, da sta morala pogovore nadaljevati sinoči, ni pa še povsem jasno, če se bosta šefa obeh diplomacij kot predvideno sestala tudi danes. Neobičajna dolžina pogovorov daje slutiti, da nista razpravljala samo o evroizstrelkih temveč o široki paleti odnosov med Vzhodom in Zahodom. Ko manjkata le dobra dva meseca do namestitve prvih ameriških raket je za Evropo predvsem važno vprašanje o evroraketah. Gromiko je namreč na Dunaj prispel takoj po ministrskem zasedanju varšavskega pak- , ta, na katerem so pozvali ZDA in o-stale članice NATO, naj kljub morebitnemu letošnjemu neuspehu * ženevskih pogajanj nadaljujejo z njimi tudi prihodnje leto. V Sofiji so seveda postavili pogoj, da mora zahodno zavezništvo odložiti začetek nameščanja svojih raket. Genscher pa je na Dunaj prispel po srečanju z ameriškim pogajalcem v Ženevi Nitzejem, ki ga je seznanil z zadnjimi stališči Reaganove administracije. Ob tem pa ni povsem jasno, ali je Genscher le glasnik zahodnega zavezništva, ali pa bo odigral bolj samostojno posredniško vlogo med obema supersilama. Vsekakor pa je sedanje dunajsko srečanje zadnji poskus pri iskanju sporazuma pred dokončnim začetkom nameščanja ameriških raket. Obeti so seveda izredno borni, saj oba bloka vztrajata pri svojih načelnih stališčih in že valita krivdo za neuspeh drug na drugega. NA ŠPORTNIH STRANEH • Za današnjo košarkarsko tekmo 3. kola prvenstva C-1 lige v tržaški športni palači med Jadranom in Servolano vlada veliko pričakovanje. Jadranovci so se za današnje srečanje temeljito pripravili in seveda računajo na pomoč svojih številnih in zvestih navijačev. • V drugem kolu italijanskega namiznoteniškega prvenstva v prvi ženski ligi je včeraj Kras v Repnu zasluženo in brez vsakršnih težav premagal moštvo Vigorja iz Ternija s 5:1. Medtem pa je Kras dobil sporočilo, da bo v evropskem pokalu sejemskih mest igral v ZRN. Nove razlastitve v zgoniški občini NA 4. STRANI Kras in urbanistični plani Dva pomembna dogodka, ozko povezana s problematiko razvoja in za ščite kraških vasi v tržaški občini sta pred kratkim pritegnila pozornost slovenske javnosti. Na vzhodnem Krasu je občina predstavila nove načrte za ljudske gradnje, na zahodnem Krasu pa so bili s pomočjo rajonskega sveta prikazani občinstvu podrobni načrti za kriško zgodovinsko jedro. Gre za dva, sicer po svoji tehnični in politični naravi različna urbanistična inštrumenta, ki bo sta nedvomno različno vplivala na bodočnost naših krajev, ki pa kažeta nekatere skupne lastnosti, ki se jih moramo zavedati, da nam bo jasno, kako vpliva delovanje javne uprave tudi na tem področju na razvoj naše narodnostne skupnosti. Prvi urbanistični poseg zadeva gradnjo ljudskih stanovanj na openskih zemljiščih, kar bo povzročilo nove razlastitve in poleg tega prineslo vsakovrstne probleme zaradi pomanjkanja urbanističnih storitev, u-slug in povezav med vaškim in me stnim jedrom. V tem primeru, kot je bilo rečeno na številnih sestankih z vaško skupnostjo, je občinska uprava izpričala ravnodušje nad dejstvom, da na tem teritoriju živijo ljudje, ka terih etnični in kulturni obstoj ni za gotovljen. Lahko bi še rekli, da marsikdo računa na šibkost našega odpora, ker je težnja po urbanizaciji podeželja velika in je občutiti pomanjkanje prostih površin. Te težnje zastopa predvsem javna uprava (zasebni gradbeniki so danes zaradi težav tržišča v ozadju), ki ne mara posvetiti svoje pozornosti mestnemu jedru, kjer so na razpolago neuporabljeni prostori ali pa dotrajane stanovanjske strukture, ki kličejo po obnovi, in tam reševati stanovanjske probleme skupnosti. NADALJEVANJE NA 4. STRANI • Enotnost NADALJ h VAN JE S 1. STRANI ništev in kombinacij. Glede sloven skih vprašanj se ponavlja stara ne koliko izboljšana formula o potrebi zaščitnega zakona, toda v vseh ostalih poglavjih ni skoro nič konkretne ga, slabše in neobvezujoče so formulacije zlasti glede tako imenovanih «pepov» in teritorija. S stanjem pa še zdaleč ne moremo biti zadovoljni na Goriškem, kjer prihaja do razburljivih polemik z županom in še zlasti z novim, očitno nacionalistično razpoloženim škofom. V videmski pokrajini je prišlo do nepričakovanih, zato pa toliko bolj zaskrbljujočih, te žav v zvezi s tečaji slovenskega jezika. Predvsem pa se globalni zaščitni zakon ne premika. Socialisti trde, da so že izdelali novi zakonski popravljeni in izboljšani osnutek in pričakujemo, da ga bodo v kratkem tudi res vložili. Predvsem pa je v vprašanju parlamentarna razprava, odločna politična volja, ki je — kot smo videli — ni mnogo, in možnost da v orisanem splošnem ozračju napetosti in negotovosti ta volja pride do izraza. Prav zato pa je še bolj pomemben enoten nastop vseh Slovencev v Italiji, ker če kdaj, je sedaj prav gotovo veljavno tradicionalno geslo . Seveda je možno in tudi umestno razpravljati o formalnih spremembah v zvezi z enotno delegacijo, zato da bi odstranili vse težave tehničnega ali drugega značaja. Prav gotovo obstajajo tudi vprašanja vsebinskega značaja in je že do sedaj bilo včasih na dnevnem redu tudi kako važnejše konkretno vprašanje, na primer o slovenski šoli in podobnem. Ob spoštovanju obstoječega pluralizma in avtonomije raznih dejavnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji je prav gotovo možno in nujna hitro urediti ta vprašanja, tako da se bodo morebitna sporna vprašanja učinkovito reševala znotraj slovenske narodnostne skupnosti in ne na zunaj, pogosto z nepotrebnimi polemikami na škodo učinkovitosti enotnih nastopov na zunaj. BOGO SAMSA □ BRUSELJ — Kmetijski ministri EGS se bodo sestali jutri in v torek v Luksemburgu, da skušajo najti rešitev za finančne težave, ki so povzročile prekinitev podpor Po nenadejani zavrnitvi «dekreta Nicolazzi» Vlada mrzlično išče nadomestilo za 9.000 milijard od črnih gradenj Predsednik vlade Craxi RIM — Nepričakovana zavrnitev «dekreta Nicolazzi* v poslanski zbornici, s katerim si je nadejala vliti v izčrpane državne blagajne v kratkem času kar 9,000 milijard lir, je pahnila Craxijevo vlado v velike škripce. Ne gre namreč zgcfj za očitno in zaskrbljujoče znamenje neenotnosti koalicije, kar sicer predstavlja resen politi-n"'Klp-r ampak tudi za čisto konkretno vprašanje, kako nadomestiti iz-uonouKe, ki so predstavljali enega izmed stebrov vladnega varčevalnega manevra. Sedaj so pred ministri težke izbire, zlasti če upoštevamo raz ičnost njihovih stališč ter pritisk javnega mnenja, sindikatov in opozicije za pravičnejšo porazdelitev žrtev za izhod iz finančno - gospodarske krize države. Pričakovati je zato precej vročo vladno sejo, spričo nujnosti, ki jo narekuje potreba po zapolnitvi «luknje» in torkov odhod Craxija na obisk v ZDA. Kljub zadržanosti članov vlade se je izvedelo, da bodo izbirali med tremi možnostmi: «pra'.evitev» zavrnjenega odloka v navaden zakonski osnutek, vključitev «odpusta» v finančni zakon, ali pa pridobitev «izgubljenih* 9.000 milijard z drugačnimi sredstvi, na primer s takimi izrednimi davki na dohodke podjetij in neodvisnih delavcev, oziroma z zvišanjem IVA in ukinitvijo izplačila podpor za prvi dan bolezni (kar bi nadalje prizadelo naj manj premožne s oje). Sindikati medtem pozivajo vlado, naj izkoristi priložnost in popravi usmeritev gospodarskih ukrepov, pri čemer ponavljajo zahtevo po obdavčitvi ve likih premoženj in obresti od državnih zadolžnic ter po odločnejšem ukrepanju proti davčnim utajam samostojnih delavcev in svobodnih poklicev. Felipe Gonzalez iz Rima v Atene RIM — Možnost vključitve Španije v Evropsko gospodarsko skupnost ter dogovor o rednih posvetovanjih med špansko in italijansko vlado, ki bodo potekala vsakih šest mesecev, sta bila glavna tema pogovorov med Cra-xijem ter španskim premierom Gon-zalezom. Obisk predsednika španske vlade v Italiji se je zaključil včeraj popoldne po sprejemu pri italijanskem predsedniku Pertiniju, po daljšem razgovoru z zunanjim ministrom Andreottijem ter po obisku v Vatikanu. Razgovor med Feb pojem Gonzale-zom in papežem Janezom Pavlom II. je trajal približno pol ure, ob koncu privatnega srečanja pa je Gonzalez izjavil novinarjem, da ni šlo le za vljudnostni obisk, temveč za prijateljski razgovor o odnosih med špansko državo in Cerkvijo. Po obisku v Italiji je Gonzalez skupaj s predsednikom italijanske vlade Craxijem odletel v Atene, kjer se bo jutri udeležil srečanja med južnoevropskimi socialističnimi predsedniki vlad. Naj omenimo še, da je španski tisk o Gonzalezovem obisku v Italiji veliko pisal, veliko poudarka pa je dal neutemeljenim glasovom o domnevnih pripravah na atentat na Gonzaleza v Rimu. Pod pokroviteljstvom Krščanske kulturne zveze iz Celovca Danes konec Primorskih dnevov na Koroškem CELOVEC — Danes, 16. oktobra, se bodo s koncertom mladinskega zbora «Vesela pomlad» iz Trsta in ansamblom «Zvezda» v kulturnem domu «Danica» v Št. Primožu zaključili Primorski dnevi na Koroškem. Prireditelj celotedenske pred stavilve glasbene, literarne in igralske kulture Slovencev iz Furlanije Julijske krajine na Koroškem je Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Primorski dnevi, ki se letos prvič odvijajo na Koroškem, so se začeli v nedeljo, 9. oktobra, v Kotmari vasi. V bogatem sporedu v tem oktobrskem tednu so se tu na Koroškem v različnih slovenskih vaseh in v Celovcu zvrstili pevski zbori «Rečan» iz Ljes pri Čedadu, Mirko Filej» iz Gorice, «Vesela pomlad», ansambel «Zvezda», i-gralska skupina Prosvetnega društva Štandrež pri Gorici z Molierovim «Namišljenim bolnikoma, li- terati in politični delavci Slovenske skupnosti in Sveta slovenskih organizacij s Primorske. V torek, 11. t.m., so na razstavi primorskega tiska, ki jo je poleg Krščanske kulturne zveze organizirala tudi Družba Sv. Mohorja v Celovcu, so se z literarnim branjem predstavili Ljubka Šorli, Alojz Rebula, Zora Tavčar, Aleksij Pregare in Jožica Žnidaršič. Brali so tudi odlomke del avtorjev, ki niso bili prisotni: Brune Pertot, Štefana Tonklija, Alberta Miklavca, Zore Saksida, Vinka Beličiča in Rafka Dolharja. Povezoval je Saša Martelanc. V četrtek, 13. t.m., so se ob temi «Samostojno politično nastopanje; pomen in perspektive» zbrali k razpravi politični predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev (dr. Matevž Grilc, Mirko Kert) in Slovenske skupnosti ter Sveta sloven- skih organizacij (Salvatore Venosi, dr. Drago Štoka, Ivo Jevnikar in Damjan Paulin). Povezoval pa je dr. Pavel Apovnik. Spregovorili so o pomembnosti utiranja samostojne politične poti slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu in u-gotovili, da velikokrat pripadnost katerikoli večinski stranki v državi, v kateri slovenska manjšina živi, manjšini škoduje. Krščanska kulturna zveza v Celovcu je vsekakor napravila prvi korak k bližnjemu spoznavanju dveh kultur in dveh političnih bojev za pravice koroških Slovencev na eni in Slovencev v Italiji na drugi strani. Na prireditvah, ki so potekale na Koroškem ves teden je bilo sklenjeno, da bodo prihodnje leto prišli koroški Slovenci v goste k primorskim. BARBARA GORIČAR • Mir je stvar nas vseh NADALJEVANJE S 1. STRANI očitno merila moči in se tako odločno angažirala v oboroževalni tekmi, že dolgo let ni bilo toliko žarišč napetosti in vojne, toliko spopadov, ki bi lahko privedli človeštvo na rob brezizhodnega spopada. In zaskrb jenost je toliko bolj upravičena, če pomislimo, da je nedavna afera z •južnokorejskim «jumbom» pokazala, kolikšna je živčnost obeh velesil, kako tudi majhna pomota lahko privede do katastrofe. Z večanjem jedrskih arzenalov, s po-sodobljanjem orožja, s koncentracijo odločanja na vse ožje kroge ljudi, se ta nevarnost še stopnjuje. Pred nedavnim sem na televiziji gledal film na to temo: ameriškemu generalu, zagrizenemu antikomunistu, se je zmešalo in v prepričanju, da bo enkrat za vselej naredil konec Sovjetski zvezi, je poslal na Moskvo in druge strateške tarče eskadrilo svojih lovcev z jedrskimi bombami. V filmu so s pogajanjem med Moskvo in Washingtonom ter za ceno življenj skupine ameriških pilotov, v zadnjem trenutku rešili svet pred katastrofo, vprašanje pa je, ali bi v današnjem položaju, ob tako zaostrenih odnosih tudi v vsakodnevnem življenju do takega reševanja sploh prišlo. Človeštvo, tako kot še nikoli v svoji zgodovini, živi danes na sodu smodnika. Kaže namreč, da sta supersili nagrmadili v svojih arzenalih toliko jedrskega orožja, da bi lahko šestnajstkrat uničili svet, ob tem pa se stalno širi krog držav, ki imajo ali so vsaj sposobne imeti in proizvajati jedrsko orožje. S tega vidika je torej dokaj absurdno govoriti o nujnosti jedrskega ravnovesja, o uravnovešanju raketnega orožja, saj gre v vsakem primeru za ravnovesje terorja. To seveda z na čelnega vidika, v praksi so stvari nekoliko drugačne. Pa ne zato, ker bi dogovarjanje med velesilama zmanjšalo teoretično možnost uničenja sveta, pač pa zato ker dialog, ko je i-skren, vodi v ustvarjanje drugačnih odnosov in drugačne k ime, takih odnosov in klime na primer, v katerih bi se tragedija južnokorejskega «jumba» ne mogla pripetiti. Pohodi za mir so v tem trenutku u-perjeni predvsem proti postavitvi jedrskih raket in stopnjevanju oboroževalne tekme, čeprav je to res eno najnujnejših vprašanj, je pa še veliko drugih, prav tako žgočih problemov, ki prispevajo k temu, da je zemlja postala pravi sod smodnika. Vzemimo na primer le monetarne odnose in zadolžitev dežel v razvoju, ki je nekatere države pripelja’a na rob bankrota. Če vprašanje ne bo kmalu rešeno vsaj za prvo silo, bi lahko postalo prav tako nevarno eksplozivno kot jedrska oborožitev. In z naštevanjem lahko še nadaljujemo: lakota v svetu, problem bolezni in smrtnosti v manj razvitih dežeah, skratka problem gospodarskih odnosov v svetu. Jeza in zagrenjenost pa sta ob tem še toliko večji, če pomislimo, da bi le majhen odstotek sredstev, ki jih države, predvsem pa velesili, potrošijo za orožje, lahko odločilno prispeval k rešitvi nekaterih prej navedenih problemov. Nekdo, menda je bil to papež Pavel VI., je dejal, da resnični mir ozna čujejo tri značilnosti: odsotnost vojaških spopadov, pravični gospodarski odnosi, pravični medčloveški odnosi. Če vzamemo te kriterije kot veljavne, bi lahko trdili, da že ves čas po koncu n. svetovne vojne ne živimo v pravem miru, kvečjemu v situaciji, ko se oboroženi mir, v večji ali manjši meri spreminja v vojno stanje. Definicijo miru sem navedel, ker ne gre samo za dokaj jasen teoretičen kriterij pri določanju, kaj je mir, pač pa predvsem zato, ker jasno nakazuje smernice do’a za dosego miru: od pravljati spopade in žarišča napetosti z mirnim reševanjem sporov, s pogajanji in z dialogom; odpravljati nepravične gospodarske odnose (in nobenega dvoma ni, da se razlike med revnimi in bogatimi poglabljajo, namesto da bi se izravnavale); zavze- mati se za uresničevanje človekovih pravic in enakopravnih odnosov povsod (in tudi v tem primeru ni dvomov, da smo danes priča grobim kršitvam temeljnih in osnovnih človekovih pravic, kot so zapisane v listina OZN). Prizadevanje za uresničevanje teh načeli pa istočasno pomeni tudi boj zoper tiste, ki ravnajo z njimi v nasprotju, ki zaostrujejo napetosti, poglabljajo razlike med revnimi in bogatimi, teptajo človekove pravice. Pri obsojanju, pri klicanju krivcev na mo ralno odgovornost, pa ne smejo biti razlike, obsodba mora biti enako ostra, nekdo ne sme biti manj kriv samo, ker nam je ideološko soroden. Vsako tako razlikovanje, vsako obsojanje glede na ideologijo, bi gibanju za mir vzq’o njegovo težo, zmanjšalo bi njegovo iskrenost in utemeljenost. In v tem okviru se mi zdi, da je treba še enkrat poudariti, da zlasti ne gre tu razlikovati med blokoma, saj ju vodi ista blokovska logika, ki pelje v spopad ali kvečjemu v oboroženi mir in v ravnovesje terorja. Iz navedenega izhaja jasno tudi, da vprašanje miru ni samo stvar Moskve in Washingtona (pa čeprav sta velesili bolj odgovorni od osta'ih), ni samo stvar pogajanja velikih, pač pa je stvar nas vseh, stvar za katero se moramo vsi boriti in angažirati, tudi zato, da ne bi drugim pustili, da1 odločajo o naši usodi. Zamejski Slovenci smo v boju za mir že dali svoj delež, prav zaradi našega specifičnega položaja pa se mi zdi, da lahko še vnaprej veliko prispevamo. PRIMO ROVIS NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE 1. široko izbiro najboliše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže,' da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 450 LIR Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah ABU DHABl AMMAN - BAHRAIN BEIRUT - DAMASCUS - DHARLAN DOHA - DUBAI - JEDDAH - KUVVAIT KARACHI - MAURITIUS - SANAA - TEL AVIV nova zračna zveza z Bližnjim vzhodom LJUBLJANA - BEOGRAD - LARNACA VSAK ČETRTEK OD NOVEMBRA 1983 DALJE inex adria aviopromet Prva letošnja premiera Slovenskega stalnega gledališča Bivanje ljudi kuje vojaška skrivnost «Eksperiment se nadaljuje», so zad Hje besede v «Vojaški skrivnosti» Dušana Jovanoviča. S tem je dokaj realistično prikazana domala vsa po anta «zoolingvističnega mirakla», ki Sa je Slovensko stalno gledališče v Trstu izbralo za začetek svoje a bonmajske sezone. Slovenska krstna uprizoritev Jovanovičevega dela se v razkošni scenografiji Mete Hočevarjeve loteva sodobnih tem jugoslovanske družbe in s tem tudi družbe v širšem smislu. Je torej vse, kar se dejanskega v svetu dogaja eksperiment, je razpolaganje s človeškimi usodami nenehno eksperimentiranje? Je vse skupaj fes vojaška skrivnost, ki kuje dneve ln noči bivanja? Bo ladja zoolingvi-stičnega instituta res kdaj zaplula, °H pa bo treba institut zapreti? Hi dvoma, da gre pri «.V o jaški skrivnosti» za nekakšno politično ko- Avtor Dušan Jovanovič Na razpolago vam je medijo ali farso. S primesmi or mellovščine in Science fiction, prijemi Artaudovega tipa, se Jovanovič sku ša lotiti kritike nekega točno določenega sistema, pri tem pa tudi iška ti tiste točke, ki bi ljudi res zdru žile v trdno skupnost. In tu je pred vsem jezik, ki stopi v ospredje: ni treba dialoga ali govora, da se ljud je med seboj sporazumevajo, pomemben je jezik, preskok v njegovo dušo, da bi se bolje razumeli. Metafora igre je dokaj enostavna in prosojna: na eni strani voditelji in stituta, doktorji znanosti, na drugi pa živali, ki so v kliniki na zdravljenju. Na njih eksperimentirajo oblastniki svoje metode in modele. Brez vsakr snih človekoljubnih stremljenj, z ve liko mero cinizma in sle po koristoljubju, s spletkarjenjem in voljo po moči se iz oblastniških kabinetov piše usoda živalim - ljudem, ki si Režiser Slobodan Unkovski TECNOLUCEsd ZASTOPNIK ZA FURLANIJO -JULIJSKO KRAJINO REGGIANI... Cbitron'^ ......VIDEO oso lejsrora... * SISTCCI 01SKUKZ2P JL QU AS AR mali reflektorji za stanovanjsko opremo videohišni telefoni in TVCC avtomatizacija vrtnih vrat protitatvinske naprave dodatki za varnostne naprave naprave za radijsko vodenje Trst _ Ul. Settefontane 64/b — Telefon (040) 947420 SEMENARNA AGRARIA A. BOSSI JESENSKA RAZPRODAJA. NAJBOLJŠE STEKLENE PLETENKE S PLASTIČNO OBLOGO PO NAJUGODNEJŠIH CENAH izbrana semena in hibridi - rastline -umetna gnojila - prst - vse za vrtnarstvo • za domače živali in ptice - krmila A. BOSSI - strokovnost in izkušnja od leta 1947 TRST - Ul. S. Giacomo in Monte 15 - Tel. 796-648 sicer demokratično lahko izbirajo svoje organe in voditelje, vendar pa je nad tem vedno temna roka, ki kroji tok življenja po svoje. Zaprt sistem torej, totalitarizem, potapljajoča se ladja. Najvišji privid ljudi je svoboda. Ali je ta svoboda resnična, ali samo navidezna? Jasno je, da je drugo pravšnje, kajti sozvočja med političnimi interesi in pravo svobodo človeka ni mogoče najti. In kot v vseh sistemih se tudi tu dogaja, da ne kateri pridobivajo na moči in postajajo oblastniki stalinističnega tipa, drugi bežijo v tujino, kjer sta denar in draž razkošnosti, tretji pa seveda spet propadajo, ker nočejo v kliniki prevelikih preskokov, ampak se hočejo dokopati do pravih rezultatov s temeljito analizo in študijem. Skratka, avantur ni treba. Jovanovičeva «.Vojaška skrivnosU v režiji Slobodana Vukovskega skuša v po svoje naivni ekspoziciji poudariti nekaj zgoraj omenjenih vprašanj. Režiserska zasnova se nam ni zdela najbolj posrečena, kajti (predvsem v prvem dejanju) preveč je dajala na poceni efekte z nekaterimi neposrečenimi vici, čeprav je dovolj nazorno potencirala najmočnejši k on trast v strukturi dela samega: rjavi medved Bogo, pesniška duša, huma nist po svoje, se mora oblasti odpovedati na račun že dodeljenega voditelja. In prav tako šimpanz Vito, ki bo v zameno za svojo odpoved prido bil zdravje, življenje — ali pa smrt. Kljub vsemu lahko zapišemo, da je kVojaška skrivnost» svojevrsten po skus analize sodobne jugoslovanske družbe, ki kljub vsem protislovjem mora ali pa lahko nadaljuje z «efc-sperimentom». Najbrž bi šlo zapisati tudi, da je v igri ogromno elementov, ki cikajo tudi na zadnje stabilizacijske ukrepe, na povezanost narodov in narodnosti, na versko vprašanje. Vsega tega je bilo celo preveč, tako da je režiser marsikje še bolj zameglil osnovno predstavo in tudi zasnova drugega dejanja je bila zelo vprašljiva, predvsem nje gov konec, ki se obarva v viharne in apokaliptične barve, kjer medved Bogo «slavi» svojo zmago in ostane na površju le ztreznh, humanistični mo del Medakove. V tem zelo obširnem kontekstu je na ladji Mete Hočevarjeve in dobro ponazorujočih kostumih (ki so še najbolj kontrastno označevali doga-*4"* nove g a člana SSG Vladimira Jurca jan je na odru) Marije Vidau «pla (papagaj Pik) in Mirando Caharijo val» ansambel Slovenskega stalnega (kuharico Špelo) ter na Toneta Go- gledališča, ki je bil za to priložnost okrepljen še s Štefko Drolčevo (Me-dakova), Janezom Hočevarjem (Bogo) in Daretom Ulago (Gestrin). Zaradi množice figur in figuric, se niso mogli igralci do konca razdati, če izvzamemo vloge Antona Petjeja, Alojza Miliča, Silvija Kobala in že prej omenjenih «gostov». Anton Petje je kot doktor znanosti Strel kraljeval nad kliniko s svojim cinizmom in strogo vojaškimi pozami. Alojz Milič je bil posrečena figura Franc-la, Silvij Kobal pa Kozlevčarja, ki tepta vse, samo da pride do ®audo ,!!•*> Discoring — glasbena oddaja 0-45 Un terribile cocco di mamma, 17_ TV film Fantastico Bis 9°' lnirluta Italijansko nogometno prven- 8« Svnik 1 •30 «Cleopatra» — film. Igrata E. „ Taylor in R. Burton (1. del) fi-55 Dnevnik 1 «■05 Nedeljski šport ■to Koncerti iz oddaje «Sotto le „ _ stelle» ^t'50 Dnevnik 1 Drugi kanal 10 »n 0ddaia ° medicini •30 Neposredni prenos otvoritve dnevov za študij za bodočnost j, n,. naftnega zaklada •30 «Miss manifesto* in «La guer-ra delle torte» — komična fil- Dnevnik 2 - Ob 13. uri 1'14? Blitz j” «Cosi per gioco* — komedija 15.50 Šport: Milan — konjske dirke 18.50 Dnevnik 2 — Kratke športne vesti 19.00 Blitz 20.00 Dnevnik 2 — Domenica sprint 20.30 Galassia 2 — glasbena oddaja. Vodi Gianni Boncompagni 21.35 «Da qui alTetemitži* — na-naljevanka (4. del) 22.25 Dnevnik 2 22.35 Dnevnik 2 — Trentatre — od daja o medicini 23.05 Šola in vzgoja 23.35 Dnevnik 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 12.30 Discoestate — glasbena oddaja 13.45 Fiestas grandes — latinskoameriška glasba in folklora 14.15 Jazzovska bela in črna glasba: koncert Lionela Hamptona 15.00 Dnevnik 2 — Neposredni športni prenosi 17.15 «La figlia del ventot» — film. Igrata Bette Davis in Henry Fonda 19.00 Dnevnik 3 19.20 Deželni šport 19.40 Koncert kantavtorja Edoarda De Crescenza 21.30 V prvi osebi — pogovor o poklicih 22.05 Dnevnik 3 22.30 Nogometno prvenstvo B lige JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Mubljana In S živžav — otroška in7“ Modro poletie Fantje s Hill str U'4° 625 - oddaja in dalci uZ Kmetijska oddaj 14'29 Foročila Radost Evrope n; m boškega festival 550 Kratka pot do d film 17 ^ Poročila 172 Naš kraj: Vran 17 oc poročila 5 Alpe - Jadran oddaja 1<> o! članek v Slor Risanka lq 7r TV in radioi not ]Qin ^rno do zrna mS TV dnevnik 2o^ Vreme 20 55 l3' iulii ~ nad 2i'n7. športni pregled Čudež življenja fmrna oddaja Koper 16.00 Boks: Radnički - Priština 17.30 Gledališka predstava 18.40 Lucy in njeni — serijski film 19.10 Risanke 19.30 Stičišče - Jadran - recite 33 19.45 Visoki pritisk — glasbena oddaja 20.30 Trajanov steber — film 22.00 Sedem dni 22.15 Človekova glasba Zagreb 10.20 Poročila 10.30 Glasbeni tobogan 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan 14.00 Narodna glasba 14.30 Moja dežela 15.30 Kralj Rihard in križarji — film 17.20 Nedeljsko popoldne 18.55 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 13. julij — nadaljevanka 20.55 Športni pregled 21.25 Potovanja 21.55 TV dnevnik ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 10 45 ?nos - TV film 12 k ^P°rf: košarka 13 00 ^merlški football -uu Superclassifica show — glasbe- 14 on JI3 oddaia noncert kantavtorja Vasca Ros- 15 On S*ia 16 3n oTipi da spiaggia» — film 17 3n krpico — TV film Ig'Z Arabesque — TV film 19 in Il°u Grant — TV film 2q o2 Dallas — TV film a «R grigio e il blu» — TV pri- 22 25 J^^a 23 25 Kalpala — oddaja o modi «Un cappello pieno di pioggia», film 8 2n!?ETEQUATTRO 9'2® Risanke 10 3o ?isanke H šPort: boks 12 oo tutto Sas>> I3.0n Nogomet 15 On ri n marito per Cinzia» — film 16 on „reebie in Bean — TV fi m 16 ?n !,aP;l’ caro papa — TV film 17.20 Clao' ciao 19 gr. «Artisti e modelle* — film 20kn Dynasty — TV film 22 i5 «N°vecento» — film 23J5 - TV film 00.15 FD1 - TV film «D umanoide» — film 8 3n 'JALIA 1 10.30 RASanke l2.1n tj Ue bandiere all’Ovest» — film 12.4(1 ;.‘QKanovi heroji — TV film 13.00 p^nje čarovnice — TV film Grand prix — tedenska oddaja o l4on >yf°mobilizmu 15.00 (Pw Y<>rk, New York — TV film «Susanna agencija squillo» — 17.00 f‘lm «1 ragazzi di Padre Murphy» — lB.oo TY Rim 20 on . ana la cortigiana* — film Risanke 20.25 Beauty Center Show — varietejski program 22.00 Devlin & Devlin — TV film 23.00 «Audrey Rose* — film 01.00 Dan August — TV film TELEPADOVA 9.00 Gran bazar 12.00 Glasba in. . . 13.00 Šport: catch 14.00 TV film 15.00 Toma — TV film 16.00 Šesto senso — TV film 17.00 II cacciatore — TV film 18.00 Risanke 19.00 «Follie d’invemo» — film 20.30 «La rosa di Washington» — film 22.00 Edvvard in Mr. Simpson — TV film 23.00 II cacciatore — TV film 24.00 «Se spari ti uccido* — film TRIVENETA 9.30 Hoganovi heroji — TV film 10.00 Q. P. Cupons — ponovitev 12.30 Horoskop 12.40 Rubrika o ribolovu — ponovitev 14.00 Asta occasionissima preziosi 20.30 «Questa e la mia vita» — film 22.00 Vse o motorjih 23.00 Film 01.00 Horoskop 01.10 «La lunga spiaggia fredda», film TELEFRIULI 9.30 Avtomobilizem 10.00 Oddaja o medicini 10.30 Zelena dežela 11.15 Da ali ne! 13.30 «1 falciatori di margherite* — TV film 14.00 Fogolar 19.25 Horoskop 19.30 TV dnevnik 20.30 «Isole nella corrente* — film 22.15 Longbridge Story — TV film 23.15 Nagradno tekmovanje 23.30 «La stella del Sud* — film TELEOUATTRO 8.30 Povezava z oddajnikom Italia 1 Ponedeljek, 17. oktobra 1983 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.00 Dnevnik - Kratke vesti 12.05 Halo, Raffaella? - zabavnoglasbena oddaja z Raffaello Carra 13.30 Dnevnik 1 14.05 Sulle strade della Califomia -TV film 15.00 Posebna oddaja iz parlamenta 15.30 Šola in vzgoja 16.00 Trije nečaki in majordom - TV film 16.30 Ponedeljkov šport 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Koncert kantavtorja Fabrizia De Andreja 18.00 Gli occhi degli altri (1. del) 18.40 Tivutrenta - kvizi 19.45 Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 «Cleopatra» film. Igrata E. Taylor in R. Burton (2. del) 22.10 Dnevnik 1 22 20 Srečanje s kinematografijo CANALE 5 8.30 Dober dan Italija 8.35 Giomo per giomo - TV film 9.00 Una vita da vivere - nadaljevanka 10.00 Rubrike 10.30 Aliče - TV film 11.00 Rubrike 12.00 Help! - glasbena oddaja 12.30 Bis - vodi Mike Bongiomo 13.00 II pranzo e servito - nagradno tekmovanje 13.30 Sentieri - nadaljevanka 14.30 General Hospital - nadaljevanka 15.30 Una vita da vivere - TV film 16.30 Aliče - TV film 17.00 Hazzard - TV film 18.00 Ralphsupermaxieroe - TV film 19.00 Jenni in Chachi TV film 19.30 Baretta - TV film 20.25 «11 grigio e il blu* - TV priredba 22.25 Miss America 23.25 Ameriški nogomet 0.25 «11 grande safari* - film RETEOUATTRO 8.30 Risanke 9.30 Ljubezen na podstrešju - TV film 10.00 Papa caro papa - TV film 10.30 «Furore sulla citta* - film 12.15 «Que!la časa nella prateria* -TV film 13.15 Padroncina Flo - novela 14.00 Agua viva - novela 15.40 «C’e pošto per tutti* - film 16.20 Ciao ciao 17.50 CHIPS - TV film 18.50 Dancin’Days - novela 19.30 Družina Bradford - TV film 20.30 «Novecento» - film 22.15 Maurizio Costanzo Show 23.45 Nogomet Ob koncu: Nočni film ITALIA 1 10.30 «Ho paura di lui* - film 12.10 Hoganovi heroji - TV film 12.40 Življenje čarovnice - TV film 14.00 Čara čara - novela 14.45 Febbre d’amore - nadaljevanka 15.30 Aspettando il domani - nadaljevanka 13.30 Capitol - nadaljevanka (16. del) 14.15 Tandem 14.30 Dnevnik 2 - Flash 14.35 Tandem 16.30 Šola in vzgoja 17.00 Rhoda - TV film 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Kronika, kvizi, moda in drugo 18.30 Dnevnik 2 - Šport 18.40 Inšpektor Derrick - TV film 19.45 Dnevnik 2 20.30 Dnevnik 2 - Sekstant 21.25 Millemilioni - glasbena oddaja z Raffaello Carra (1. del) 22.20 Dnevnik 2 22.30 «Le ambizioni sbagliate* - film po romanu A. Moravie (2. del) 23.30 Nabožna oddaja 23.55 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 24.00 Šola in vzgoja Tretji kanal 15.05 šola in vzgoja 16.10 Nogometno prvenstvo B lige 18.25 Glasbena oddaja 16.30 Bim bum bam 18.00 «La časa nella prateria* - TV film 19.00 «La donna bionica* - TV film 20.30 «La meravigliosa Angelica* -film 22.30 New York New York - TV film 23.30 Samurai - TV film 0.30 «A1 di la ded bene e del male* -film TELEPADOVA 10.00 WKRP in Cincinnati - TV film 10.30 Laura - TV film 11.15 Cuore sedvaggio - TV film 12.00 Agent Pepper - TV film 14.00 Laura - TV film 14.45 Cuore selvaggio - TV film 15.30 Codice 3 TV film 19.30 «L’incredibiIe Hulk* - TV film 20.30 «11 momento dedla verita* 21.30 «Permette signora che ami vo-stra figlia?* - film 23.00 Monjiro - TV film 24.00 «Le orme* - film TRIVENETA 12.40 Cowboy v Afriki - TV film 14.00 The Jefferson - TV film 18.00 «La lama d’Oriente» - TV film 19.00 Siderstreet - TV film 20.00 «La baia di Ritter* - TV film 20.30 The Jeffersons - TV film 21.00 «L’ultimo Apache* - film TELEFRIULI 11.45 Nagradno tekmovanje 12.00 Insieme amiche mie 13.00 Funny Face - TV film 13.30 «Anche i ricchi piangono* - TV film 14.00 «Non siate tristi per me* film 16.00 «L’uomo e la citta* - TV film 17.00 Viki viking - TV film 18.55 Funny Face - TV film 20.00 «Anche i ricchi piangono* - TV film 20.30 «La strana maledizione di Mon-tezuma - film 22.15 Šport: boks 23.15 Nagradno tekmovanje 23.30 Abat-jour TELEOUATTRO 8.30 Povezava z oddajnikom Italia 1 RADIO Nedelja, 16. oktobra 1983 RADIO TRST A 8.00, 15.00, Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Otvoritev jutranjega programa; Napoved programa; Radijski koledar; 7.30 Za zdravje; Prometni servis; Ekonomska propaganda; 8.30 Polje, kdo bo tebe ljubil — kmetijska oddaja; Napoved radijskega in TV sporeda; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev — glasba za prijetno popoldne; 13.30 Sosednji kraji in ljudje; 14.20 Ekonomska propaganda; 14.30 16.00 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.30 Priložnostne glasbene oddaje; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Nedelja na športnih igriščih — glasba, RADIO OPČINE (90,6 m Hz, 93,2 m Hz) Do 9.00 Glasba; 9.00 Glasba po željah; 11.30 Prostor intervjuju; do 13.00 Glasba; 13.00 Knjige, knjige — oddaja SKDT; 13.30 Glasba po željah — vodi Roby; 17.30 Neposredni prenos iz športne palače košarkarske tekme v Trstu: Jadran -Servolana; dalje Non stop glasba. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: «Jurček». 11.00 Melodije od včeraj in danes — za jutri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba brez meja; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 - 19.00 Nedeljsko popoldne: šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev; 15.30 - 17.00 Šport; 17.30- 19.00 Neposreden prenos košarkarske tekme Jadran - Servolana iz Športne palače v Trstu. RADIO KOPER (ltall|anskl program) 7.15, 10.30, 12.30, 13.30, 18.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 7.00 Horoskop; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pošta; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Svet mladih; 12.00 Sedem plus sedem; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Glasbeni program; 15.15 Pesem tedna; 16.00 Najnovejše plošče; 17.00 Lestvica LP plošč; 19.00 Zaključek programov. Ponedeljek, 17. oktobra 1983 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20. Dobro jutro po naše; vmes: 7.40 Prav " ljica; 8.10 «Benečija ’83», 8.45 Glasbena matineja; 10.10 Verdijeve in Wag-nerjeve obletnice; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Kralj (Atilij) v New Yorku; Glasbeni potpu-ri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Gospodarska problematika; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Joseph Sheridan Le Fanu: «Stric Silas ali Usodna dediščina*; 14.35 Jugoslovanska diskoteka; 15.00 Šport; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Pod Matajurjan, posebnosti in o-mika Nediških dolin; 18.30 Glasbene podobe Latinske Amerike. RADIO OPČINE Ddo 9.15 Glasba; 9.15 Tečaj aerobike — vodi Alenka; 10.00 Tedenski horoskop; do 15.30 Glasba; 15.30 Fotografirajmo z Andrejem; do 18.30 Glasba; 18.30 Tečaj aerobike (ponovitev); do 19.30 Glasba; 19.30 Rock story; 20.30 Lahko noč želi. . . pravljica; 21.00 Glasba za tvoje uho — vodita Edvin in Mirko; dalje Glasbena noč. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 14,00, 15.00, Poročila; 6.00 Otvoritev — glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; Vremenska napoved; 6.15 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav; Cestne razmere; EP; 6.45 Prometni servis; Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev — Danes na valu Radia Koper; Glasba, zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Glasbene šole; Objave, kinospored, ekonomska priporočila; 14.20 Slovenska zborovska glasba; 14.35 Zabavno glasbena oddaja; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Iz filmskega sveta; 15.45 Ekonomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; Objave; 17.30 V podaljšku — pregled športnih dogodkov. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 7.00 Horoskop; 7.50 Gran prix; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Pesem tedna; 15.00 Pozdravljeni otroci. debata o aktualnih 22 25 Ping pong problemih 23.20 Rim: boks 24.00 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 12.00 Che fai, mangi? 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 19.UU onevniK a 19.30 Ponedeljkov deželni šport 20.05 Šola in vzgoja 20.30 «Comizi d’amore» - dokumentar ni film P. P. Pasolinija 22.00 Dnevnik 3 22.10 Ponedeljkov proces 23.15 Dnevnik 3 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 17.20 Poročila 17.25 Modro kot pisano - otroška nanizanka 17.55 Človek in okolje 18.15 Spekter: Odprava v preteklost in prihodnost 18.25 Podravski obzornik 18.45 Zdravo, mladi 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 1 20.00 Jagnje na ražnju - drama 21.05 Mednarodna obzorja 22.00 TV dnevnik II Zagreb 16.40 Videostrani 16.50 Trinajsti julij - ponovitev TV nadaljevanke 17.40 Poročila 17.45 Lutkomedija 18.00 Vabilo na komedijo 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Sisak 18.45 Zdravo, mladi 19.30 TV dnevnik 20.00 Zadnje sove in prvi petelini -TV drama 21.15 Izbrani trenutek 21.20 Svet danes - zunanjepolitična oddaja 21.50 En avtor, en film 22.10 TV dnevnik Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja - oddaja v slovenskem jeziku Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugimi tudi naslednji prispevki: VIDEM — Otvoritev razstave Intart ŠTANDREŽ — Podeljevanje značk OF VIDEM — Zborovanje za mir TRST — Razstava malih predmetov GORICA — Černigojeva razstava ter športni pregled 17.00 TVD novice 17.05 TV šola 17.30 Trajanov steber - 19.00 Športni pregled 19.30 TVD - vse danes film ZASEBNE POSTAJE Rdeča zvezda simbol svobode «Rdeča zvezda je simbol svobode*. Tako so komisarji med osvobodilnim bojem borcem razlagali pomen znaka, ki so ga nosili najprej na «tri-glavkah», značilnih kapah s tremi ogli in nato na «titovkah». Rdeča zvezda je za Slovence tudi danes po toliko letih še vedno simbol svobode, simbol odpora v najbolj črnih dneh naše narodne zgodovine, istočasno pa tudi simbol zmage nad nacifa-šizmom, zmage in vere v boljšo bodočnost. To je in tudi ostane kot vsi simboli, ki imajo tako visok zgodovinski značaj in pomen, ni in ne more biti v razpravi, ne sme biti predmet dnevne polemike. Tako rdeča zvezda, kot tudi križ, simbol žrtvovanja in odpuščanja. Zaradi tega tudi ni prav, da prihaja okrog teh simbolov do polemik, ki jih Primorski dnevnik ne bo podpihoval. Prejeli smo več pisem v zvezi z rdečo zvezdo, ki je bila na transparentu, s katerim so slovenski dijaki na Goriškem veselo in samozavestno pozdravili predsednika republike Pertinija. Teh pisem ne bomo objavili. Nekatera pisma ne objavljamo tudi zaradi tega, ker se v njih na nesprejemljiv, pristranski način obravnava simbo1 rdeče zvezde. Ne teh ne drugih pisem s podobno tematiko pa ne bomo objavili predvsem zaradi tega, ker bi želeli tovrstne polemike prenehati in ustvariti ozračje razumevanja, sodelovanja in zbliževanja. Pa tudi zato, ker je Primorski dnevnik že povedal svojo jasno bese- do, takoj in na najbolj vidnem in po udarjenem mestu, v uvodniku časnikarja Marka Waltritscha, v sredo, 5. oktobra, ko je poudaril ponosno zadržanje slovenskih dijakov. Iz vsega povedanega tudi sledi naše obžalovanje, da je prišlo do polemik in celo dvoumnih groženj s slovenskimi Toniji Negriji, kot da hi za zadržanjem slovenskih dijakov bilo ne vemo kaj, razen očitnega izra za slovenske narodnostne zavesti. Tako je zadevo tudi objavil italijanski tisk, ki je o slovenskih dijakih zlasti v vsedržavnih časnikih s simpatijo poročal. Mnenja smo, da je naloga celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, da ustvarja čim večjo akcijsko enotnost, da odstranjuje razlike, da predvsem ustvarja ozračje, ki bo naklonjeno sodelovanju in še zlasti med mladino. Sovražnikov imamo res dovolj in ni treba, da jih iščemo med nami. Zato pa je tudi prvenstvena naloga Primorskega dnevnika, da je katalizator skupnih naporov, povezovalec in da se včasih odpove tudi polemiki, da bo vršil to svojo osnovno nalogo, s čimer se prav gotovo strinja velika večina bralcev na celotnem narodnostnem ozemlju Slovencev v Italiji. BOGO SAMSA • Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vabi 22. t.m. ob 20. uri na družabno srečanje v Kulturnem domu. Nastopila bosta tamburaški orkester iz Trbovelj in Sovodenjski nonet. Krvodajalci danes v Sovodnjah V Kulturnem domu v Sovodnjah bo danes ob 11. uri svečanost ob 6. obetnici društva sovodenjskih krvodajalcev. Hudo ranjen policijski podčastnik Mokro in spolzko cestišče je po vsej verjetnosti botrovalo hudi prometni nesreči, ki se je zgodila okrog 14. ure v Dolu, med Devetaki in Palki-ščem. V nesreči je zadobil zelo hude telesne poškodbe 26-letni podčastnik državne policije Edi Ciesco iz Ronk. Zaradi hudih poškodb na glavi in prsnem košu so ga že kmalu po sprejemu v goriško ' splošno bolnišnico prepeljali na nevrokirurški oddelek bolnišnice v Vidmu. Zdravniki so si nad njegovim zdravstvenim stanjem pridržali prognozo. Lažje telesne po škodbe je v nesreči zadobila 38-letna Maria’uisa Bacchin iz Gorice. Slovensko deželno gospodarsko združenje Gorica organizira tradicionalni gospodarski praznik — SREČANJE v Domu A. Budala v Štandrežu, v soboto, 22. oktobra, ob 20.30. Vabila so na razpolago na sedežu SDGZ, telefon 32844. Število mest je omejeno. Oh razstavi v Kulturnem domu V' Avgust Černigoj: «Gorica mi je vedno bila selo všeč» je, da bodo v tej sezoni nudili več tudi podeželju. doma koncert Ribniškega okteta, priznanega slovenskega vokalnega ansaM1 ki je navdušil poslušalce. Na petkovi otvoritvi razstave v Kulturnem domu se je Avgustu C nigoju približal lastnik nekdanje goričke umetnostne galerije La ~v. dellarte, v kateri je konec dvajsetih let ali v začetku tridesetih razs Ijal skupno s Pilonom, Špacapanom in Čargom. Snidenje je bilo za 85-1 tržaškega umetnika zelo prijetno, še posebej, ker se je prej, v pozdravnem nagovoru spomnil te razstave, ki je bila med njegovimi P^1 Černigoj je tudi povedal da se čuti delno Goričana, saj je bil njegov j iz Dobravelj, v Gorici pa se je večkrat shajal s tukajšnjimi slovensk . umetniki, ki so se potem razpršili. Umetnik je povedal še nekaj arieK iz svojega dolgoletnega umetniškega življenja. J. Razstavo je priredila ZSKD in s tem pričela svojo sezono. PoaP7 (, sednik prof. Milko Rener je povedal, da bodo tudi v tej sezoni razstav> . Kulturnem domu, Černigoja pa so počastili ob njegovi 85 letnici. P°v Po svečanosti odprtja razstave pa je bil v veliki dvorani KulW^jj,, Zgledno sodelovanje med Gorico in Novo Gorico Komisija za stike z zamejstvom skupščine občine Nova Gorica je na seji v petek ugodno ocenila stike in raven sodelovanja med to občino ter Gorico in drugimi območji v Italiji. Sodelovanje je precej razčlenjeno in zajema skoraj vsa področja iz vsakdanjega življenja in razvoja. Usmerjajo ga tri mešane komisije, ki delujejo na ravni Nove Gorice in Gorice. V sedanjem obdobju je morda najpomembnejše gospodarsko sodelovanje, o čemer so na seji posredovali nekaj novih zamisli in pobud. Tako naj bi razširili in povečali vlogo sejma Espomego, ki ga vsako leto organizirajo v Gorici. V letu 1984 naj bi na Espomegu predstavili zlasti možnosti drobnega gospodarstva v Novi Gorici in v Sloveniji, pa njegovo izvozno naravnanost v soočanju z obrati male in srednje industrije pri nas v Gorici in v Furlaniji. Espomego naj bi razširili in obogatili tudi s tem, da bi del razstavnih prostorov preselili na jugoslovansko področje, denimo na ploščadi ob mejnih prehodih Rožna dolina oziroma Vrtojba - Štandrež. Dejavno in uspešno je nadalje sodelovanje med Novo Gorico in Gorico pri urejanju prostora, pa pri reševanju komunalnih in urbanističnih vprašanj. V Novi Gorici bodo izdelali tehnično dokumentacijo za novo kanalizacijo, ki bo preprečevala odplake ob meji, ter skupaj s tolminsko in idrijsko občino sprejeli predpise ;;a ohranitev naravnih danosti in značilnosti reke Soče. Slednja kot znano z zajetjem Mrzlek pri Solkanu preskrbuje s pitno vodo tudi potrošnike v Gorici. V okviru sodelovanja ob meji preučujejo tudi možnost, da bi se tovarne in prebivalci v občini Nova Gorica za preskrbo s plinom priključili na italijansko traso alžirskega plinovoda. Do priključka — zanj je menda zainteresirana tudi republika Hrvatska — naj bi prišlo 150 metrov južno od pokopališča v Gorici. Na seji komisije za stike z zamejstvom novogoriške občine, so ponovno predlagali odpravo ovir v maloobmejnem potniškem prometu z Italijo. Opozorili so, da bi s tem izboljšal; pogoje in možnosti, ki so potrebni za uspešne stike in sodelovanje ob meji. Kmečki praznik v Tolminu V Tolminu se je včeraj začel kmečki praznik, ki se bo nadaljeval in zaključil danes. Namen organizatorjev je, da bi spodbudili razvoj živinoreje in ostalega kmetijstva. Včeraj so tako prikazali in ocenili plemensko živino, v Tolminu pa je bilo zborovanje kmetovalcev, ki proizvodno sodelujejo z znano tovarno «Kraš» iz Zagreba. Najboljše kmete kooperante so nagradili. V okviru današnjega programa bodo prikazali tudi razne vrste sirov, ki jih izdelujejo na Tolminskem in podelili nagrade pašnim skupnostim za doseženo kakovost sira. Spored bo trajal od 8. do 12. ure. Motor Expo Rueing 'gg 7. -16. OKTOBER RAZSTAVA DIRKALNIH IN NAVADNIH AVTOMOBILOV RAZSTAVIŠČE V GORICI GORIZIA ESPOSIZIONI Razna obvestila Dokumentarni film o priprav'3 zimsko olimpiado v Sarajevu predvajali v petek, 21. t.m., ob ., v mali dvorani Kulturnega “ Vabljeni! Na društveni večer vabi SPD-jji) rica v sredo, 19. oktobra, 3, v predavalnici v Ul. della Cro^ ^ Otvoritev novega sedeža SD^L,, Gorici, v Ul. Morelli 14, bo v soov 22. oktobra, ob 16. uri. Vablje» ni in prijatelji. hi r Kulturno društvo Naš prapor jj na martinovanje, ki bo v Pe!£\^ 0 novembra, v gostilni Pri Tildi nf . sfavju. Vpisujejo odborniki drUS '»tni i„ jenec nuigi iviaconm; jenec Antonio Furlani; 68 letni jenec Francesco Volpe; 82-letn jyji ko jenec Giuseppe Toros; 74-let lana Merljak; 94-letna # Giovanna CastelUg vd. RaccoH j v<*' letna gospodinja Paolina Silvest■ . Fabris; 83-letni upokojenec VerdoUva. ffur OKLICI: študent Victor Ra| in študentka Magda Schiavon, meter Alessio MartinelU in štu Chiara Grusovin; policist Franc fr cagnan in profesorica Annarna r resin; uradnik Paolo Chiandetti ^ spodinja Fioralla Frascarolo; tTh^ Roberto Grauner in študentka eg0 Pia Fomasin; bolničar Fulvio 1 in bolničarka Patrizia DeUch-POROKE: kmet Gian Carlo ^ si in delavka Laura Cattarin, Fulvio NovelU in trgovska P0111 Omalla Giani. P,{lMOHSKI DNEVNIK — 16. oktobra 19«.{ goriški dnevnik □ «'™" 9 SLOVENSKO BESEDILO BRIŠKIH VIN V GOSTIŠČU V VIAREGGIU A?, želje po novem, spoštovanju do-W-ih običajev, gurmanstvu in se-‘radovednosti poiščem vedno, ka grem po svetu, najbolj ti ieJ}° gostišče in tam naročim tipične ka’ ^ so specialiteta kraja in lo-j ® ter seveda domača vina. Temu ,Jcir^niu Pr*ne*Pu se doslej nisem *»edal, prav tako se ne bom od ®dal u bodoče, pa čeprav marsi-ksK uQotovim, da je marsikatera ali marsikatero vino boljše do-rlrh/.PTl rias in nimamo kaj iskati tS,e' Seveda pa je radovednost 3a, vedno si želim kaj novega. lcT lareS9io je skupno s sosednimi Pief1 di Camaiore, Marina di ngi^Jfemfa jn Forte dei Marmi, eno 2a °7 znanih italijanskih letovišč. ?di svoje razsežnosti ob izredno lA1 /^ali je nekje v sredini med trškimi kopališči Rimini in Jesolo lin Ze^° Petičnimi kot je npr. Porto-te kraje prihajajo ljudje z več-* denarnicami, ki imajo v „ lni primerov svojo razkošno vilo 0oZjTavn°st ogromnem in ohranjenem nj nedaleč od morja. Hotelov tu ^veliko, saj jih lastniki vil ne seh e, •iei°- prav tako ni veliko za kli 00' ki bi oddajali sobe, saj bogati ljudje ostati na plaži v oraJ številnem vrvežu kot tisti, ki p?° p Rimini. irgrorodila misel, da bi to sliko prinesli tudi v uredništvo. Kaj nam kaže naša slika? Na Sirkovo domačijo v Podgori se je priženil Pavel Rizzi, ki si je za zakonsko družico izbral domačo hčerko Majdo. Ko je nevesta, v spremstvu svatov, odšla v domačo cerkev na poročni obred, so domači fantje in mo- žje postavili ob vhodu na domače dvorišče, debel kol, ki je preprečeval vsakomu dostop vanj. To je bilo seveda pripravljeno v popolni nevednosti vseh domačih, zato je bilo presenečenje ob vrnitvi svatovskega sprevoda iz cerkve zelo veliko. Fantje in možje, ki so bili kar po domače, torej po kmečko opravljeni, so ženinu ponudili na izbiro tri žage (to vidimo tudi na naši sliki), ki so bile poprej primerno skrhane, in mu veleli da si mora z njimi odpreti pot v domačijo. Po raznih poskusih s skrhanim orodjem mu je končno, s pomočjo nevestinega očeta, le uspelo kol prežagati. Eden od skupine mož in fantov je nato prebral pozdravni nagovor in odprl dohod. Vsi prisotni so bili presenečeni in zadovoljni z obnovitvijo tega običaja, fantje in možje pa tudi, saj jim je ženin plačal kar dobro odkupnino za nevesto. f°k'° Mrgolet Vandranje l8- mladega Doberdobca Po Indiji, Šri Lanki in Nepalu li)ta^enares Pa ni Ganga, tu je 1500 svetišč, ve-ttg0^ošeja, center študijev sanskrta (deluje nepre-°h$e a od leta 1791), hinduistična univerza in znan sih rVatorij. številni templji in mošeje so priča vča-nasilnega sožitja med hinduizmom in islamom, dij a ie primer Aurangzeba, ki je svojo mošejo zgra-sv ru®evinah Zlatega svetišča. Vishavanatha (zla-ifi ^etišče) v Benaresu je torej le rekonstrukcija an)o je dovoljen vstop le hindujcem. benaresu je nekaj časa živel tudi Dalai La-^th P° kitajskem vdoru v Tibet in je v Sardel a (kraj je oddaljen 10 kilometrov od mesta) tUflj ®raditi budistični študijski center, ki je obenem la*‘°oišče vsem političnem pregnancem iz Ti-dfav ^arnath je tako rekoč zibelka budizma, saj je % *am Buda prvič pridigal učencem in od takrat °rno širil svoj nauk. Potovanje zahodnih ((nevernikov« z barko po sveti reki Gangi Moje bivanje v Benaresu je bilo sicer kratko a zelo zanimivo in razburljivo. Zanimivo zaradi tega, ker je le malo krajev kjer lahko na vsakem koraku spoznaš toliko novih stvari, si postavljen v nove, včasih čudne okoliščine. Razburljivo pa zato, ker so vse negativne značilnosti indijske družbe tu potisnjene do skrajnosti. Logična konsekvenca vsega tega pa je, da so tu ljudje še posebno «napadalni», stalno te sprašujejo, če bi kaj kupil, kaj prodal, najel čoln, si ogledal kraje kjer sežigajo mrtve ali kaj drugega. Vsemu ti lahko ugodijo, le da daš nekaj rupij. Stalno si obkrožen od otročičev, ki te vlečejo za hlače, majico ali roke, molijo svoje drobne dlani in prosijo bakšiš. Ta beseda mi je še dosti časa po mojem odhodu iz Indije brenčala v ušesih, vsi so jo stalno ponavljali, od berača do prodajalca in prostitutke. V tem pogledu me je Benares zelo razočaral. Predstavljal sem si, da bom tu imel pred berači malo miru. V zibelki hinduizma naj bi bili le zgledni verniki, ki se s temi posvetnimi zadevami sploh ne ukvarjajo. Bilo pa je čisto nasprotno, življenje na cesti je postalo kaj kmalu nevzdržno. Veliko časa sem neobičajno preživel v hotelu v res edinstvenem vzdušju. Stal je le nekaj stotin metrov od Gange, v sredini hotela je bilo manjše dvorišče, kjer smo se zbirali in poslušali (končno!) zahodno glasbo. V indijskem kontekstu je bilo vse to sicer nekoliko anahronistično. S tretjim mestom na VN Južne Afrike Piquet svetovni prvak Prost in Arnoux odstopila - Dirko osvojil Pa trese KYALAMI — S tretjim mestom na včerajšnji 15. in zadnji Veliki nagradi formule ena v Kyalamiju (Južna Afrika) je Brazilec Nelson Riquet na brabhamu osvojil naslov svetovnega prvaka za leto 1983. Dirko je osvojil njegov timski tovariš Italijan Riccardo Patrese, ki se je uvrstil pred rojakom Andreo De Cesarisem na alfa romeu. Dvoboj za končno prvo mesto na skupni lestvici pilotov se je končal že sredi dirke, ko je Francoz Prost na renau tu (do včeraj vodeči na lestvici) odstopil, pred njim pa je moral položiti orožje še Amoux (ferrari), ki je še imel nekaj upanj v končno zmago. Piquet, ki je brž po startu prešel v vodstvo, je tedaj popustil in se zadovoljil s 3. mestom, ki mu je preneslo štiri točke, celo eno več, kot je potreboval, da bi prehitel Prosta. Brazilca je prehitel Patrese, ki je bil stalno drugi, za njim pa se je podal Avstrijec La uda, kateremu je le nekaj krogov pred koncem odpovedal f Nelson Piquet nov motor turbo znamke porsche. Potem ko je celo leto vodil, je torej Francoz Ai'ain Prost ostal praznih rok, z njim pa je razočaral tudi Ferrari, saj sta tako Amoux kot Tambay bledo končala sezono. VRSTNI RED VN JUŽNE AFRIKE 1. Patrese (brabham), ki je 316 km dolgo progo prevozil v 1.33’25”; 2. De Cesaris (alfo rameo) po 9”; 3. Piquet (brabham) po 21”; 4. Warwick (tole-man) po 1 krogu; 5. Rosberg (wil-liams) po 1 krogu; 6. Cheever (renault) po 1 krogu. KONČNA LESTVICA ZA SP 1. Piquet (Bra.) 59 točk 2. Prost (Fr.) 57 točk 3. Arnoux (Fr.) 49 točk 4. Tambay(Fr.) 40; 5. Rosberg (Fin.) 27; 6. Cheever (ZDA) in Watson (VB) 22; 8. De Cesaris (It.) 15; 9. Patrese (It.) 13; 10. Lauda (Av.) 12. Izločilna nogometna tekma za EP Hud poraz «azzurrov3 v Švedi predvsem telesno boljši od domačinov Italija — Švedska 0:3 (0:2) STRELCA: v 20. in 27. min. Strom-berg, v 71. min. Sunesson. ITALIJA: Bordon, Bergomi, Cabri-ni, Bagni, Vierchovvod, Baresi, Conti, Ancelotti, Rossi, Dossena, Giordano: ŠVEDSKA: T. Ravelli, Erlandsson, Hysen, Dahlqvist, Fredpiksson, Prytz, Stromberg, Eriksson, Sunesson, Cor-neliusson (od 85. min. Jungblad), Holmgren (od 74. min. A. Ravelli). SODNIK: Carrion (Španija). Gledalcev: 80.000. NEAPELJ — Italija, ki je igrala v' prenovljeni postavi glede na SP v Španiji, je včeraj zasluženo visoko izgubila proti Švedski in se tako tudi »teoretsko* poslovila od fina’nega dela e-vropskega prvenstva v Franciji. «Azz.urri», ki so dokaj poletavno začeli, so imeli tudi izredno priložnost za zadetek z Bergomijem. Takoj nato pa so Švedi povedli s Strombergom. Sinoči v Repnu v drugem kolu namiznoteniške ženske A lige Kras zanesljivo odpravil ekipo iz Ternija Kras — Vigor Terni 5:1 Doljak - Fioroni 2:0 (8, 9); Sedmak - Morroni 2:0 (14, 22); Cergol - Mau-ri 2:0 (9, 14); Doljak - Morroni 1:2 (—17, 20, —15); Cergol - Fioroni 2:0 (10, 10); Sedmak - Mauri 2:0 (9, 7). Krasova dekleta so se sinoči v Repnu takoj rehabilitirala in izbojevala prvo prvenstveno zmago v ženski namiznoteniški A ligi. Po pričakovanju moštvo Vigor iz Ternija ni bil dorasel nasprotnik in zmaga domačink ni bila nikoli v dvomu. Prijetno je sinoči presenetila Damjana Sedmak, ki je s svojo odlično igro dokazala, da je pred tednom dni slučajno naletela na črn dan. Tokrat pa se je razigrala, igrala je preudarno in zagrizeno obenem, v napadu pa je bila neustavljiva. Učinkovitost Da-mijanine igre je takoj na lastni koži okusila najboljša igralka iz Temi-ja Morronijeva, ki je bila tokrat brez moči. Tudi drugo tekmo je Sedmakova z lahkoto odločila v svojo korist in tako doprinesla dve dragoceni točki. Krasovke bodo gostovale v ZRN V drugem kolu evropskega namiznoteniškega tekmovanja za pokal sejemskih mest bodo Krasova dekleta gostovala v Zvezni republiki Nemčiji. Tako je odločil žreb, društvo pa ni še prejelo uradnega sporočila. Z organizacijskega vidika se je očitno nekaj zataknilo, saj le pet dni pred napovedanim nastopom (19. t.m.) Kras sploh ni dobil nobenega sporočila. Tako so komaj včeraj na lastno pobudo izvedeli po telefonu, da so drugo kolo posticipirali na 30. november in da bo Kras gostoval v mestu ob nemško-nizozemski meji, po vsej verjetnosti pri društvu Kieler. Organizatorji tega evropskega tekmovanja se torej ne morejo pohvaliti s točnostjo in resnostjo. (B.S.) Tudi Marina Cergol je bila dvakrat uspešna, vendar pa se ji ni bilo treba posebno naprezati in praktično je opravila le dober trening. Sonja Doljak je odlično začela in v otvoritveni tekmi povsem pregazila Fioronijevo. Spopad z Morronijevo pa je bil brez dvoma najlepša tekma večera. Obe igralki sta bolj malo taktizirali in takoj prehajali v silovite napade, ta izmenjava ostrih napa- dalnih udarcev pa je bila navdušujoča in je večkrat spravila na noge številne navijače. V prvem setu je Do-1 jakova povedla z 10:5, nato pa ni vzdržala protinapada svoje nasprotnice. V drugem setu je Morronijeva povedla kar s 6:0, Dol jakova pa jo je dohitela pri stanju 9:9 in nato zmagala. V odločilnem nizu je ob menjavi igrišča krasovka vodila z minimalno razliko, v končnici pa je Mor- ronijevi uspelo, da je priborila svojemu moštvu častno točko. Čez teden dni čaka Krasova dekleta najdaljše letošnje gostovanje v Cagliariju, kjer pa se obeta drugi prvenstveni par točk. (B.S.) • NA SVETOVNEM PRVENSTVU V JUDU, ki poteka v Moskvi, je Itali jan Ezio Gamba osvojil srebrno o-dličje v kategoriji do 71 kg. V tej kategoriji je zlata kolajna šla Japoncu Nakanišiju, bronasti pa Zahod nemu Nemcu Stranzu in Sovjetu Nam-galouriju. Tudi v kategoriji do 65 kg so «az-zurri» osvojili eno izmed kolajn in sicer bronasto z Rosatijem. Skupaj z njim se je na tretje mesto uvrstil Poljak PawIowski. V tej kategoriji je zmagal Sovjet Solodoučinov, na drugo mesto pa se je uvrstil Japonec Macuoka. • ITALIJANKA RAFFAELA REGGI je v četrtfinalu teniškega turnirja v Tampi s 7:6, 6:4 zgubila proti Američanki Pam Shriverjevi. Ko pa je isti nogometaš v 27. minut dosegel še drugi zadetek, je bilo P0" vsem jasno, da sicer požrtvovalni lt8' lijanski nogometaši v tem srečanju majo več kaj iskati. Švedi predvsem telesno za razred boljši o® «azzurrov». Bearzotovi varovanci tudi v druge1" polčasu niso uspeli vzeti pobude svoje roke. Nasprotno so bili Pra'j Švedi zelo nevarni v protinapadu, so tudi povečali vodstvo na 3:0, pote10 ko je sodnik, sicer povsem pravilni razveljavil gol, ki ga je dosegell Al1' celotti, ker je bil Giordano v nedo''0' ljenem položaju. Včerajšnji tako visoki poraz poi,ie' ni za Bearzota pravi šok. Zvezni ner se je sicer zavedal, da je ska mnogo bolja od Grčije, ki so J® «azzurri» zanesljivo odpravili v Prl jate’jski tekmi, vseeno pa ni pri®8 koval takega spodrsljaja. Mladi nogometaši torej niso enak®' vredna zamenjava za «svetovne ke», le ti pa bodo na prihodnjem 5 prestari. LESTVICA SKUPINE 5 Švedska 8 5 1 2 14:5 1* Romunija 6 4 11 7:2 * ČSSR 6 2 3 1 12:6 \ Italija , 6 0 3 3 3:9 ” Ciper 6 0 2 4 3:17 Z PREOSTALI SPORED , 12.11.: Ciper - Romunija; ČSSR - Italija; 30.11.: ČSSR - Boi»u' nija; 21.12.: Italija - Ciper. DIRKA PO LOMBARDIJI Irec Sean Keily pred G. Lemondofl1 COMO — Irec Sean Kelly je os^ jil 77. mednarodno kolesarsko dirKv po Lombardiji. Irski kolesar j® sprintu premagal svetovnega PrV-n ka, Američana Grega Lemonda večjo skupino kolesarjev. Od ItaliJ** nov je bil najboljši Francesco ser, ki je osvojil 5. mesto. P°vse,, razočaral pa je bivši svetovni prvJ\ Giuseppe Saronni, ki je privozil n cilj kar s 3’24" zaostanka. VRSTNI RED , n-1; 1. Keliy (Irska), ki je prevozil & km v 6.27’36” s poprečno hitro*ir 39,164 km na uro; 2. Lemond (^rlr 3. Van Der Poel (Niz.); 4. KuU* (Niz.); 5. Moser (It.) Danes v Trstu (17.30) Jadran proti Servolani V derbiju 2. AL med Primorjem in Krasom Skromna igra in neodločen izid na Proseku PRIMORJE — KRAS 0:0 PRIMORJE: Micor, W. Pertot, Antoni, Chizzo, Samese, Bortolotti, Pu-gliese, Lenurduzzi, Rastja, Di Benedetto, Castriotta (v 73. min. W. Husu). KRAS: Dinoi, Sugan, Villalta (Gniesda v 63. min.), Škabar, P. Terčon, Puntar, Košuta, Rossctti, Samec (Fcrfoglia v 71. min.), Olivo, Blažina. SODNIK: Di Febo iz Trsta. V tretjem kolu košarkarskega prvenstva C-l lige bodo jadranovci danes ob 17.30 v tržaški športni palači igrali v mestnem derbiju proti Servolani. Obe ekipi sta doslej po dveh kolih dosegli po eno zmago, enkrat pa sta izgubili. Današnje srečanje bo torej izredno pomembno za položaj na lestvici. Verjetno pa bo še pomembneje še zaradi «prestiža» obeh ekip. Derbi je pač derbi. . . Naši košarkarji so se za to tekmo temeljito pripravili. Zmaga v drugem kolu v Pesaru je našim fantom vlila novega poguma in zato je pričakovati, da bodo dali danes vse od sebe in tudi poskrbeli svojim navijačem za zadoščenje po nepričakova nem spodrsljaju z Bolonjčani. SINOČNJI IZIDI C-l LIGE Fiamma Bočen - Monkey’s MI 84:57 Castelfranco - Maltinti 72:70 B. Ravenna - Delfino 92:67 KOŠARKA: V A - 1 LIGI Goričani in Tržačani pred zelo težko nalogo V 3. kolu košarkarskega prvenstva A l lige bosta danes tako goriški San Benedetto kot tržaški Bic pred izjemno težko nalogo. Goričani se bodo namreč doma spoprijeli s peterko Berlonija iz Turina, Tržačani pa bodo v Brescii igrali proti Marušičevemu Simmenthalu. DANAŠNJI SPORED (17.30) San Benedetto - Berloni; Simmenthal - Bic; Peroni - Honky; Latini - Ban-coroma; Indesit - Star; Granarolo -Febal; Scavolini - Jollycolombani; Simac - Binova. Benetton izgubil V sinočnjem anticipiranem srečanju A-2 lige je v Benetkah domača Car-rera premagala Benetton iz Trevisa s 75:74 (40:31). Jerkov je za Benetton dosegel le osem točk. Kljub porazu Domovi kadeti zadovoljili Dom - San Benedetto 48:58 (22:20) DOM: Klusovin 16, Koršič 4, Košuta, Kocjančič 7, Orzan 15, Poberaj, Troner, Bric 6, Kodermac, Ču-brilo. Domovi kadeti so v svojem prvem letošnjem nastopni še kar zadovoljili čeprav so izgubili z desetimi točkami razlike. Tekma je bila v glavnem za do-movce pozitivna, saj so letos menjali trenerja in s tem tudi način igranja. Vsekakor je važno, da so proti objektivno močnejši ekipi dali vse od sebe in tako dokazali, da se ne bojijo nobenega nasprotnika. (S. L.) Olimpija - Cibona 68:81 (40:37) LJUBLJANA — V tretjem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je včeraj ljubljanska Olimpija doma izgubila proti zagrebški Ciboni. Ljub-lajnčani so nastopili brez izključenega Šantlja, poleg tega tudi najboljši Olimpijski košarkar Peter Vilfan ni mogel dati običajnega doprinosa, ker se je dan prej poškodoval roko. Kljub temu pa so Ljubljančani v prvem polčasu dokaj dobro igrali in bili tudi zasluženo v vodstvu. V nadaljevanju p« so gostje predvsem z dobro obrambo onemogočili Ljubljančanom vsako p>obudo v napadu in za Olimpijo je bil p»raz neizbežen. Pri Olimpiji sta bila najboljša strelca Subotič (23 točk) in Brodnik (19), pri Ciboni p»a M. Nakič (23) in Ču-tura (16). Kras in Primorje sta dobila vsak po eno točko, pa ne zato, ker bi jo zaslužila, temveč ker tako predvidevajo pravila ob neodločenem izidu. Skozi vso tekmo namreč nismo v bistvu videli ene lepe in učinkovite akcije, ki bi se končala s strelom v vrata. Iz tega, kar sta ekipi px>kazali, se torej da tudi razumeti, zakaj ne blestita na lestvici, še zlasti Primorje. Res je sicer, da je bila včerajšnja tekma za oboje zelo p>omembna, še zlasti za Prosečane, ki so doslej zbrali le eno točko in so še vedno zadnji na lestvici, vendar je tudi res, da bi si kaj več od same dobre volje lahko OSTALI IZIDI Borac - IMT Beograd 73:71 Jugoplastika - Partizan 91:76 Zadar - Rabotnički 97:78 C. zvezda - Šibenka danes Budučnost - Bosna danes • AMERIČAN MCENROE IN FRANCOZ LECONTE sta finalista mednarodnega teniškega turnirja v Sidneyu. McEnroe je v p>olfinalu premagal rojaka Hooperja s 6:4, 6:1, Leconte p>a Avstralca Paula McNameeja s 6:7, 6:4, 6:0. • NA RALLYJU FARAONOV so se se med avtomobilisti uveljavile tri francoske posadke (L Briavoine, 2. Trossat, 3. Lartigue) z vozili «lada-niva*. Tudi med motociklisti so prva tri mesta zasedli Francozi tudi nadejali. Zgleda pa, da so si i-gralci, pri katerih sicer požrtvovalnosti ni manjkalo, kot glavno nalogo zadali, da razbijajo igro nasprotnika. O tekmi sami tako ni kaj povedati. Igra je skoraj vseskozi potekala na sredini. Proti koncu prvega polčasa je sicer nekaj več pobude imel Kras, to pa je bilo tudi vse. V začetku drugega polčasa so odločneje začeli domači, njihov trud pa ni obrodil nobenega sadu. Zatem je Kras pokazal nekaj več volje, kar pa še zdaleč ni zadoščalo, da bi spravil v nevarnost domačega vratarja. Pravijo, da je nogomet igra, pri ka- RIUNIONE ADRIATICA Dl SICURTA L’ASSICURATRICE ITALIANA teri naj bi se zabavali tako glc^8^ kot tudi sami igralci. Gledalci se krat gotovo niso, kako pa se igralci, ki so bolj mislili, kako ustaviti nasprotnika (ne da bi več pazili, kako), kot da bi sam1 K kazali kako duhovito potezo, akcU ' da ne govorimo o golu, ostaja skr> nost. • V TRETJEM KOLU italijanske^8 rokometnega prvenstva A lige je,, žaški Cividin v gosteh s 36:24 gal ekipo Cassano in je tako s 5 kami še vedno na povem mestu verne skupine skupaj s Forstom Roveretom. • ZMAGA GEFIDIJA. V včer»£ njem 2. kolu italijanske A lige se. šarkarice tržaškega Gefidija e01 i premagale moštvo Bata Rorn5 pi-88:86. Zopet je odlično igrala ^ dijeva Američanka Pollard. Di Fonda & Zafred AGENCIJA TRST — Ul. Torino 22 Tel. 730-011 inštitut «GENAS» OTVARJA V TRSTU TEČAJE ZA: programerje — basic — cobol — operaterje — analiste PRAKTIČNI POUK NA KOMPJUTERJIH Pouk v italijanščini INFORMACIJE: četrtek, potek, sobota od 15. do 19. ure »Mladinski center*, Ul. Sturzo 2, TRST — Tel. (040) 821902 1. jugoslovanska košarkarska liga Poraz okrnjene Olimpije Drugi zaporedni domači nastop Tržačanov Zopet obe točki za Triestino? Vprašljivo je, ali bo trener Buffoni zopet ubral napadalno taktiko ve ,ses*-em kolu drugoligaškega pr-nstva bo Triestina ponovno nasto-se h Prec^ sv°jimi navijači. Tokrat n.,J0 gostje isto število točk od Tr-g(. ,an°v. in so se iz dveh prejšnjih na ,|Van-i vrnili praznih rok. Glede raz | i^V0' da Sambenedettese ne -Polaga z kdove kako nevarnim na-oom ni težko predvidevati, da bo-y gostje postavili pred lastnimi vra-. av zid igralcev. Ali bo glede na istci ner Buffoni poslal na igrišče u- Postavo kot pred tednom dni, J® Triestina stopila Como, Palermo - Lecce, Perugia - Ca-vese, Pescara - Cremonese, Pistoie-se - Padova, Triestina - Sambenedettese. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Olimpija v Sarajevu Vodeče ekipe na začasni lestvici 1. jugoslovanske nogometne zvezn? lige se bodo v 11. kolu podale na zahtevna gostovanja. Rijeka, ki ima dve točki prednosti nad drugouvrščenima, igra v Osijeku proti ekipi, s katero ima v dosedanjih medsebojnih srečanjih dokaj neugoden obračun. Tudi ljubljansko Olimpijo, ki se v sicer dobri družbi nahaja na zadnjem mestu prvenstvene lestvice, čaka dokaj težko gostovanje v Saraje vu, ki pa je na domačih tleh vsega osvojil dve zmagi. DANAŠNJI SPORED Hajduk - Sloboda; Čelik - Dinamo (Z); Osijek - Rijeka; Sarajevo -Olimpija; Vojvodina - Dinamo (V); Velež - Budučnost; Radnički - Že-ljezničar; Crvena zvezda - Priština; Vardar - Partizan. na igrišče pa bo trener napadalci ali a* nekoliko previdnejšo taktiko? ^ANAšNJI SPORED (ob 14.30) CesIf^Hta - Arezzo, Campobasso -na, Empoli - Catanzaro, Monza - Uspešna pot doberdobskega kolesarja Klavdija Čadeža Osvojil je že dvajset dirk v kategoriji začetnikov Tudi pokrajinski in deželni prvak Domači šport Danes NEDELJA, 16. oktobra KOŠARKA C-l LIGA 17.30 v tržaški športni palači; Js dran - Servolana NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Torviscosi: Torviscosa Vesna Kosmina Sergij Barvni TV SPREJEMNIKI — *Se- kar najboljšega nudi emška in italijanska tehnika ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN, PHILIPS, REX NABREŽINA CENTER Telefon 200123 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Žavljah: Zaule Zarja 3. AMATERSKA LIGA 14.30 na igrišču Poggio III. Armata: Poggio - Primorec; 14.30 v Tržiču, Ul. Boito: Romana - Mladost; 14.30 na Padričah: Gaja - Barbarians; 14.30 na igrišču Straccis: Azzurra - Sovod-nje; 14.30 v Medei: Medea - Juventi-na; 10.30 na Proseku: Roianese -Breg. NARAŠČAJNIKI 10.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Medea; 14.00 pri Sv. Sergiju: S. Vito Breg; 11.45 v Ul. Carsia: Roianese -Zarja. NAJMLAJŠI 8.45 pri Domju: Domio - Breg; 10.30 na Opčinah, Ul. Carsia: Roianese -Vesna; 12.30 pri CampanaTah: Don Bosco - Kras ZAČETNIKI 9.30 v Ul. Alpini: Opicina - Primorje NAMIZNI TENIS * 10.00 Mestre MOŠKA v Repnu: C LIGA Kras - Italosport Klavdij Čadež, doma iz Doberdoba, je kljub svoji mladosti, eden najbolj ših športnikov na Goriškem. Verjetno v javnosti ni toliko poznan, a je letos dosegel velik uspeh. Postal je namreč tako pokrajinski kot deželni prvak v kolesarstvu v kategoriji začetnikov, v katero so vključeni kolesarji od devetega do devetnajstega leta starosti. Šel sem v Doberdob in povprašal, kje stanuje. Srečala sva se na stopnicah. Ravno je končal svoj vsakdanji trening in je zelo rad pristal na pogovor. — Klavdij, ali bi nam na kratko orisal svojo razmeroma kratko, a uspešno kolesarsko pot? Kako to, da si se začel agonistično ukvarjati s športom, ki je na Goriškem praktično nepoznan? — S kolesarstvom sem se seznanil čisto slučajno. Nekega dne mi je prijatelj rekel, da gre dirkat v Ronke, tako sem šel tudi jaz. On je potem po nekaj dirkah ta šport opustil, jaz pa sem nadaljeval. Včlanil sem se v ronško ekipo «Pedale Ronchese». U-pal sem, da se mi bo pridružil še kdo od mojih sovaščanov, a sem ostal sam. Takrat mi je bilo trinajst let. Nato sem pristopil k tržiški ekipi «Ci-clistica Monfalconese». V teh letih sem se ukvarjal s kolesarstvom le za zabavo. Od lani naprej pa se agonistično udejstvujem z ekipo «DLF SO. TE. CO. Monfalcone*. — Ti si pokrajinski in deželni prvak v svoji kategoriji. Ali si pri tem imel večje težave? — Brez dvoma, in teh je bilo več. Predvsem je konkurenca zelo velika in na precej kakovostni ravni. Poleg tega, in to je verjetno najpomembnejše, sem v svoji ekipi edini, ki tekmuje v kategoriji začetnikov, kar brez dvoma podvoji napor. Kar pa se tiče prvenstva, je tako pokrajinsko kot deželno razdeljeno na štiri etape. Ob koncu seštejejo dosežena mesta na vseh etapah s pravico, da odstraniš najslabši rezultat in dobiš končni izid. V teku sezone so bile seveda še druge dirke, katerih sem se udeležil, a niso vštete v prvenstvo in veljajo le kot... trofeje. —■ Kako pa je s treningi? — Treningi so podlaga vsakemu uspehu, kot pri vseh športih. So precej naporni in zahtevajo dosti žrtvovanja. Pazljivo moraš poslušati trenerja. Spoprijeti se moraš z disciplino, ki je precej stroga. Zvečer moraš zgodaj v posteljo, da si drugi dan v formi. Ko tekmuješ, vstajaš zgodaj, ker so tekmovanja po vsej naši deželi in so razdalje precejšnje. No, lahko rečem, da je kolesarstvo šport, ki ga ljubiš in sovražiš na enak način. Osebno sem dostikrat že mislil vse skupaj pustiti, in verjetno bi se to tudi zgodilo, če ne bi imel ob sebi ljudi, ki so mi v najtežjih trenutkih pomagali. K temu so seveda pripomogli tudi uspehi, ki sem jih po vrsti dosegel. — V svoji dosedanji karieri si le teh dosegel precej! — Tukaj vidiš pokale. Na štiriindvajsetih dirkah sem odnesel dvajset prvih mest, dvakrat pa sem se uvrstil na drugo mesto. — Na koncu bi nam še povedal, kateri so tvoji bodoči programi? — Drugo leto se nameravam udeležiti državnega prvenstva, vedno v kategoriji začetnikov, ki se bo odvijalo, če se ne motim, prav v naši deželi. Seveda so sanje vsakega športnika, da bi nekoč tekmoval kot profesionalec. Šale v stran, to so zaenkrat moji programi. Vsekakor, korak za korakom... kdo ve? Kar pogumno in -vztrajno naprej, Klavdij, in mnogo uspehov! (zf) V V nedeljo 4. ženski odbojkarski memorial IV. Mijot v priredbi SZ Bor Letos v znamenju zares kakovostne udeležbe °dbnu^°na^ rnednarodni ženski PrirJj^1 turnir, ki ga tudi letos nu Ja Bor, je posvečen spomi-jot l!- en° njegovih igralk, Nedo Mi-rteja,,' imela v naši odbojkarski ni kji Posebno mesto. Neda sicer la s af l9ralka, ki bi izrazito izstopa-Prvin l-> alt drugačno odbojkarsko je 0s°' vendar je s celovitostjo svo-tetnu eb?os*i temeljno pripomogla k Poleg združene ekipe Meblo bodo nastopile tri prvoligaške ekipe - Spinea za prehodni pokal gla 7’ 2 uvrstitvijo v A ligo dose-bojfce° i nu&ečji uspeh Borove od- ''iU fl • ----p. igrah, 11(1 ]e šesterka, v kateri je nl~ * 2 UVTStifniirt žili prošnje za mesečno najemninsko podporo. Zaseganje prostih stanovanj poteka počasi in veliko je obenem prebivalcev, ki iz strahu, da bodo preždeli dolge zimske mesece v šotoru, prikolici ali hotelu, raje kljubujejo nevarnosti in še naprej živijo v poškcdova >ndh zgradbah. Neapeljski prefekt Riccardo Boccia se je v tem okviru včeraj sestal z župani nekaterih turističnih središč v Kampaniji ter poudaril nujnost, da se javni organi povežejo z lastniki vseh prostih stanovanj rter posredujejo za začasno naselitev prizadetega prebivalstva iz Pozzuolija, seveda, z vsemi varnostnimi zagotovili, ki jih predvideva ministrstvo za civilno zaščito. V kraju Baia Domizia in okolici je na ta način direktorju civilne zaščite prefektu Pastorelliju ter prefektu Ca serte Mastroiacovu, po številnih protestnih manifestacijah, uspelo doseči sporazum z lastniki praznih sta novanj. Slednji so prostovoljno pustili žrtvam potresa tristo bivališč. Nered in vandalska dejanja pa medtem povsod močno ovirajo reševalno akcijo: v kraju Lagopatria je policija aretirala pet mladih fantov, ki so se «vadili» v streljanju v bližini zasilnega taborišča potresencev. Sumiti je, da gre za ustrahovalno akcijo proti zaseganju zasebnih stanovanj. Prav tako so organi javne varnosti posegli tudi v Neaplju, kjer je skupina beguncev iz Pozzuolija skušala ponoči zasesti še nedo-komčna stanovanja v okraju Ponticelli. Preiskovalci še ne vedo odgovora Zakaj je hotel zbežati kamorist Imperatrice? NEAPELJ — Salvatore Imperatrice, znani kamoristični morilec in sodelavec zloglasnega Raffaela Cutola, se nahaja na oddelku za oživljanje neapeljske bolnice «Cardarelli», kjer so ga včeraj ponoči operirali. V no či med petkom in soboto je «skesa-ni» kamorist skušal zbežati iz neapeljske karabinjerske kasarne na Trgu Carita, kjer je že nekaj časa zaprt v posebni celici. O poteku bega organi javne varnosti sicer molčijo, kaže pa, da je Imperatrice po nepojasnjenih poteh ušel iz svoje sobice, ki jo varujejo oklepne šipe in železni drogi, nakar je dosegel ožjo polico zunanjega zidu. Tu so ga za- o lutkah «Gledališču za male* (Teatro dei piccoli). Privlačna razstava bo od prta do 29. oktobra, obiskovalci pa si bodo na njej lahko ogledali ogrodja posameznih Podreccovih lutkovnih o-drov, ter skupine lutk, med katerimi so že sloveče «osebnosti» lutkov nega odra, kot Greta Garbo, Mau-rice Chevalier itd. Na ogled bo tudi zbirka slik o dejavnosti Podreccovega lutkovnega gledališča, med katerimi več prizorov iz uspele igre «Svet na mesecu*. . d) gledali dežurni karabinjerji, ki "mu ukazali, naj se takoj spush^ police. Točen razvoj dogodkov, ki J temu sledili ni znan, kaže pa, da Imperatrice pri begu zgubil ravnik, žje ter padel z okna v drugem stropju. Pri tem je zadobil Pr' nad' etri5 druf!f & gar zdravstveno stanje se izbolpJT in katerega je včeraj zjutraj oh1® tJ|, la žena, je bil pri sedemindvajs® možganov, zlom medenice ter hujše poškodbe, zaradi katerih so morali že ponoči odpeljati na oP®L cijsko mizo. Preiskovalci o dog°d j molčijo, karabinjerji pa so že nek ur po poskusu bega preiskali s ^ novanja znanih kamoristov, da ni gotovili, če je bil beg Salvatora ^ peratriceja načrtno pripravljen, pa je šlo le za oseben podvig- ,j. «Skesani» kamorist Imperatrice^ izbobg, seti*1 letih zvest sodelavec Cutolove , organizirane kamere*, prav te t pa so ga v Caserti zasliševali procesu 158 kamoristom zaradi mnevnega uboja Giuseppa San podravnatelja zapora v PoggioreaFJ O njegovem «kesanju» pa so prclS ^ valci sicer že prej dvomili, saj ^ pred kratkim našli na njem rezilo zavojček s strelivom. U BEOGRAD — Predsednica ZlS-% ka Planinc bo konec oktobra obisk®£ republiko Grčijo. Na uradni in P™j teljski obisk jo je tja povabil sednik grške vlade Andreas PaP^ dreu. (dd) AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA Deželna direkcija za šolstvo, poklicno izobraževanje in kulturne dejavnost ŠTIPENDIJE ZA AKADEMSKO LETO 1983/84, NAMENJENE UNIVERZITETNIM ŠTUDENTOM, KI OBISKUJEJO UNIVERZE V TUJINI razpis natečaja objavljenega v deželnem Uradnem vestniku z dne 30.9.19^ odobren z odlokom deželnega odbora št. 4480 z dne 14.9.83 čl. 1 V izvršitev čl. 9, zadnji odstavek, deželnega zakona št. 10 z_dnJ' 26.5.1980 je razpisan natečaj za podelitev študijskih štipendij k® akademsko leto 1983/84. Namen podelitve štipendije je, da s® omogoči študentom, čigar družine stanujejo v deželi, obiskovanj univerz v tujini. čl. 2 Višina vsake štipendije znaša 500.000 lir letno, enaka za vse kultete. Skupni razpoložljivi znesek pa je 10.000.000 lir. Po potre bo uvedena lestvica na osnovi dohodkov. V primeru enakeg ekonomskega stanja, bo upoštevan tudi šolski uspeh. Izplača štipendije bo izvršeno v Italiji. čl. 3 Za štipendijo lahko zaprosijo študentje, čigar čisti letni dohod®*1 družine ne presega 10.000.000 lir, oe so dohodki od odvisnega delf/ obrtništva ali kmetijstva, ali 7.000.000 lir za dohodke različna virov. Ta znesek se poveča, v obeh zgoraj navedenih primeri^ za 500.000 lir za vsakega družinskega člana z izjemo družinskem poglavarja, razen če ne vrši te funkcije sam študent. čl. 4 Prošnje za podelitev štipendije morajo predložiti študentje a® Deželno direkcijo za šolstvo, poklicno izobraževanje in kultuf^ dejavnosti v roku 30 dni po objavi tega razpisa v Deželnem ui"a nem vestniku skupno s sledečimi dokumenti: 1) družinski list, potrdili o stalnem bivališču in o družinske’11 dohodku: 2) a za študente, ki so vpisani v prvi letnik: maturitetne habilitacijsko spričevalo in potrdilo o vpisu na univef za akademsko leto 1983/84; b za študente, ki obiskujejo višje letnike: potrdilo o vp*®jj na univerzo za akademsko leto 1983/84 in potrdilo o učna uspehih v zadnjem in v prejšnjih akademskih letih. čl. 5 Zgoraj navedena univerzitetna potrdila in vse druge dokurnen^ o študentovem šolskem stanju morajo prevesti italijanske dip. matske ali konzularne oblasti nameščene v kraju, kjer doti®1 študira. Jack London: M6hlk£in6C riše: Radiša Miloše^