Poštarlna plačena n gotovom Broj 50, 51 i 52 U Zagrebu, 23 decembra 1938 Pojedini broj Din I.— BOŽIČ 1938 ISTRA BOŽIČ 1938 ClASIIO SAVEZA JUGOSIOVENSKIH EMICRANATA te JUIUSKE KBA1INE Božična razmišljanja... Godine 1572 poklali su u Parizu u noči svetoga Bartolomeja protestante. Klali su ib i u ostaloj Francuskoj. Ta »Pariška krvava svadba« priredena je povodom vjenčanja Margerite de Valois, sestre Karla IX, s Henrikom IV Navar¬ skim, kasnijim francuskim kraljem. Lijepa svadbena svečanost za mla- doženju protestanta. Ali ni sveti Bartolomej ni mladože- nja Henrik ne snose za to krivicu. Kriva je bila ona krilatica: Cujus r e g i o, e j u s r e! i g i o. Ili prosto re¬ čeno: Ako želiš da živiš u državi izvje- sne vjere, moraš da ispovijedaš tu vjeru. Danas su nam ti dani krvavih vjer- skib ubijanja daleki i tudi. I krilaticu: Cujus regio, ejus religio — možemo na- či jedino u dobrim leksikonima. Da li samo u leksikonima? Ne mo¬ žemo li i danas, kada slavimo rodjenje Isusovo, malo o njoj razmišljati? Mo- žda o malo preokrenutoj, ali u stvari istoj staroj izreci, koja je skrivila pred nekoliko stotina godina toliko zla, pro- lila rijeke krvi i prouzrokovala potoke suza. * Prije neka 23 stolječa živio je u Grč- koj mudrac-filozof Platon. On je prvi usivrdio, da je ideja realna, da ona ima pravi bitak, a sve stvarno što nas okru- ž’jje, sve što vidimo i osječamo osjetili- ma, da je tek blijeda slika te ideje. — »Najprije je bila ideja, a tek po njoj je nastala stvarnost. Ideje su opči zakoni predmeta i pojava«. To »filozofiranje« — reči če neko — ne spada u ova božična razmatranja. Jer stvarnost je danas vrlo daleko od sličnih mudrovanja. Ali — malo strp- ljenja, pa čemo dohvatiti nit koja spa¬ ja staroga grčkoga filozofa Platona s »Pariskom krvavom svadbom« i s da- našnjom stvarnošču. Ideja — kazao je taj atenski mu- drac pred 23 stotine godina — ni je sa¬ mo uzrok, več i cilj svega. Svi treba da se pokoravaju ideji. A ko ce znati čemu se treba pokoravati? Ko, ako ne oni izabrani — »jer se svaki nije rodio sva- kome jednak«. Oni izabrani st varaj u zakone, a drugi imaju da rade i slušaju. Nije li to ona latinska krilatica koju smo spomenuli u prvom odlomku ovih razmišljanja? A nema li u torne i do- sta današnje stvarnosti? A ako napo- menemo još i to, da je taj grčki mu- drac tražio da pjesnici pjevaju samo u čast bogu i pohvalu valjanih ljudi, jer da pjesništvo (danas bi to nazvali op- čenito literaturom) koje pjeva i o dru¬ gim stvarima. kvari svjetinu. Pjesnike koji se ne pokoravaju tim zakonima treba izagnati iz države, go- vorio je taj mudrac. A njihova djela — logično — treba uništiti. A što ih može uništiti bolje od vatre. Je li to dio savremene stvarnosti? Na umirenje onima koji podliježu napasti da nekog starog filozofa sma- traju autoritetom, nadodajemo, da je Platon bio bogat atenski gospodin koji je prezirao »svjetinu«, ali koji nije imao nikakova utjecaja u upravi. Jer stari Grči su bili mudri ljudi i nisu dozvolili, da ih nasamari kakav bogati vlasnik par stotina robova. * Kada smo več kod starih grčkih mu- draca, spomenimo još jednoga koji spa¬ da u okvir ovih božičnih razmatranja. Heraklit se zvao taj drugi grčki mu¬ drac. Kada se Platon rodio, on je bio več preko stotinu godina u grobu. I taj stari mudrac Heraklit postavio je aksiom: Panta rhei! Sve teče! Ni- šta ne stoji na mjestu, sve se kreče! Bilo je potrebno da prodje oko 21 stolječe, pa da čovjek našega doba po¬ stavi ponovno taj aksiom. Ali — to je bilo, tješimo se, u XVI vijeku — prisi¬ lili su ga da izjavi, kako to nije istina. Taj čovjek »našega doba« bio je Galileo Galilei, a Sveta Inkvizicija ga je prisi¬ lila da opovrgne to svoje naučavanje. Ali — to zna danas več svaki pučko- školac — Galileo Galilei je ipak, okre- nuvši se, promrmljao: — E pur si muove! — Ipak se kreče! Kada čovječanstvo ne b ; vjerovalo u I Heraklitov »Panta rhei!« i Galileov »E i Pur si muove!«, to čovječanstvo koje radi i kreče se, imalo bi sve dovoljne razloge da počini kolektivno samoubi- stvo. Ali mi smo optimisti! * »Dobro je, — reči čete vi malobrojni koji budete imali hrabrosti da započne- te čitanjem ovih razmišljanja — dobro je sve to, mi vjerujemo da se kreče, ali ... ne kreče li se to možda unatrag? Ta tu tvrdnju o kretanju unatrag čujemo na svakom uglu«. Da tu sumnju na plastičan način uklonimo, preskočimo za čas od grčkog mudraca i talijanskoga učenjaka u ka¬ lifornijski Hollywood. Tamo izradjuju filmove i filmske žurnale koje mi gle¬ damo u našim kinematografima. I če- sto vidimo u tim filmskim žurnalima kako na pr. neki profesionalni plivač skače u vodu ili kako pritiskom na elek¬ trično puce baca jedan jedini čovjek ci- jela brda u zrak dinamitom. Kada su prikazali to normalnim tokom, tada okrenu film i mi vidimo kako se voda rastvara i plivač skače iz vode tačno obratno nego je skočio i dolazi na ot- skočnu dasku tim obratnim putem; ili vidimo kako se brdo, koje je dinamit razmrskao u milijunt- komadiča, opet skuplja obratnim tokom u položaj što ga je imao prije eksplozije. Ali ni dijete ne vjeruje da plivač može iz vode skakati natrag ili da se brdo bačeno u zrak može opet povratiti u isti položaj. Mi svi znamo, da je to samo trik režisera. A sličan režiserski trik je i tvrdnja, da se sve kreče unatrag — regresivno. * Razmatrajuči tu dinamiku, dolazi nam i nehotice u svijest suprotna pre- dodžba: statika. Tu statiku — mirova¬ nje i nepokretnost — vrlo plastično je prikazao Holandez Hendrik van Loon u svojoj povijesti umjetnosti. Prikazujuči zbivanja u starom Egiptu kroz nekoliko tisuča godina, on postavlja nasuprot tom kretanju i zbivanju egipatskog Se¬ ljaka (felaha) kao neki simbol statike. Šteta što ne možemo doslovno prenijeti tih nekoliko zaista krasnih stranica, ali čemo nastojati u par redaka prikazati tu sliku: — Dok se vaš brod polako kreče pre¬ ma Memfisu ili Tebi, felahi žustro obra- duju svoja polja... Felahi su orali te identične njive tisuču godina ranije ne¬ go što su vladari Memfisa osnovali ta¬ ko zvano Staro kraljevstvo. Oni su i dalje orali dok su Keops. Kefren i Men- kere gradili svoje piramide, tisuču go¬ dina prije nego što je Abraham odlučio da se preseli sa svojim kučanstvom iz zemlje Ur na obale Sredozemnog mora. — Oni su strpljivo i dalje obradivali ta polja za vrijeme šest stotina godina tako zvanog Srednjeg kraljevstva... — Obradivali su i dalje svoja polja dok je Amenemha III gradio one velike rezervoare za regulaciju Nila ... _Produžili su oranjem i onda, kad su Hiksi preplavili njihovu zemlju go- dine 2.000 prije Hrista... _ Još su orali svoje njive kada je, tisuču četiri stotine godina prije krščan-_ ske ere, učinjen pokušaj da se spoji Crveno more sa Sredozemnim morem... — Orali su i dalje svoje njive kad je Etiopija izgubljena i kad je Jerusalim opljačkan... _ I dalje su obradivali svoja polja kad su Perzijci osvojili dolinu Nila... — I dalje su orali svoje njive kad je Kleopatra... — I dalje su obradivali svoja polja kada... — Kad je kalif Omar osvojio njiho¬ vu zemlju i dokončao djelo rušenja (egipatske civilizacije) koje je sv. Ciril započeo, oni su tiho prešli na novu vje¬ ru i nastavili orati svoje njive ne ma- reči mnogo za nove mogučnosti dušev- nog spasenja... Tako plastično prikazuje H. van Loon tu statiku. Ali ta statika koju simbolizira egipatski seljak, ipak je sa¬ mo prividna. Jer taj nepokretni seljak bio je uzrok i izvor cijele te dinamike — toga kretanja — u dolini Nila kroz stolječa. On je orao i sijao i to oranje i sijanje bilo je uzrokom tog kretanja i tog uspona civilizacije — to oranje i to sijanje davalo je hranu i život svim tim narodima koji su prešli preko zemlje na kojoj je seljak orao. I narodi i civilizacije i religije i ideo¬ logije su nestale, ali u dolini Nila ostao je identičan seljak kao što je Mo onaj koji je gledao gradnju piramida. Seljak je ono bitno i osnovno što prouzrokuje kretanje i zbivanje. »Cujus regio, ejus religio« nije kri¬ latica koja bi ga mogla uništiti. * Zašto smo s grčkim filozof ima pomi- ješali egipatskoga seljaka? Zato da upo- zorimo na jednu raspravu koja tretira pitanje našega seljaka — naših živih očeva i naše žive brače. Ta rasprava je izašla prošlog mjeseca u ljubljanskom »Času, reviji Leonove družbe«. Ta rasprava nosi naslov »Italijanska kolonizacija v Julijski Krajini«. Iznosi mnoge podatke i neke tačne statistike. Tu raspravu — ni pitanje koje ona tretira — ne komentiramo. Previše nam je prostora zauzeo odlomak o egipat- skom seljaku... A ni Bartolomejske noči, nadajmo se, neče se više ponav¬ ljati. ♦ I tako smo, eto, od Henrika IV i sve- tog Bartolomeja, preko Platona, Hera¬ klita i Galileja, došli kroz Hollywood pomoču egipatskog felaha do našeg se¬ ljaka u Julijskoj Krajini. Taj je put, priznajemo, vrlo zaobila- zan, ali na ovoj božičnoj poledici sigur- nije je zaobilaziti skliski teren. Sada smo, medutim, kod kuče. A I oko če nam i nehotice zači na sli¬ ku ove siromaške kuče. I vidjet čemo istarskog seljaka, njegovu Ženu i nji¬ hovo novorodenče. Tražit čemo, i opet nehotice, Tri Kra¬ lja s darovima i zvijezdu što ih je vo¬ dila. Ali njih nema. Jednostavno smo ih izrezali. Ta svako i onako znade što mogu Tri Kralja da donesu malom dje- tetu siromašnog istarskog seljaka. Ko hoče da uza *ve to pogleda Tri Kralja s darovima, neka potraži božični broj našega lista od 1934 godine. Tamo su na naslovnoj strani i propisna Tri Kralja s propisnom zvijezdom iznad svojih glava. I tako se polako približismo kraju ovih razmišljanja. Mnogi koji ovo pro- čitaju (mnogi od onog malog broja koji pročitaju) neče biti zadovoljni, jer da nema u svemu tomu ni trunka božičnog štimunga. »C sej vrime godišča...« eto božični štimung je tu. A kada se sjeti- mo, da to drevno »U sej vrime godišča« odjekuje več preko desetak stotina go¬ dina u našim istarskim crkvama, i da u mnogima odjekuje i danas, i kada se sjetimo, da su to seljaci koji su pjevali, pjevaju i pjevat če, tada — tada na¬ stavljamo da budemo optimisti i pjeva- mo i mi u duhu s njima: U sej vrime godišča... TONE PERUŠKO STRANA 2 »ISTRA BROJ 50, 51 1 52 JOŠKO ŽIBERNA: NAŠE BOŽIČNE PRAVLJICE f -T- Božični prazniki se obnavljajo leto za letom, z njimi pa sto in sto pravljic, ki jih je ustvarila človeška domišljija. Obenem se na ta dan obnavljajo spomini o dogodkih, ki so jih posa¬ mezniki preživeli in delajo sc lepi načrti za bodočnost. Najbolj se obnavlja ob teh dneh pravljica o bogatem otroku, ki mu je Božiček prinesel v lepo, toplo in razkošno sobo, polno lepih daril, vse kar si poželi otrokovo srce. Na drugi strani pa se v isti zvezi govori o revnem bolnem otročičku, ki je nekje v predmestni baraki leži v mrzlici, skozi špranje razbitih desk, iz katerih je sestavljena bajtica, prinaša strupen veter snežinke na njegovo posteljco. Toda on nima daril, o katerih je sanjal, Bo¬ žiček mu ni prinesel ničesar. V blodnjah vidi samo vse lepo in vse prelestno, kar ni še nikoli videl in česar nikoli ne bo imel, dokler v teh prelepih sanjah ne zatisne svojih oči in se preseli v kraj, kjer menda večno vlada Božiček, ki so ga pa tudi v svoji domišljiji ustvarili samo ljudje. Naš pisatelj za mladino Josip Ribičič je napisal letos slično pravljico o Božičku, bogatem in siromašnem otroku, s to razliko, da ji je dal drugačen zaključek, kakršen pa se na žalost zamisli lahko samo v pravljici. Bogati otrok se je namreč spomnil tega dne svojega siromašnega tovariša, ga obiskal na sam božični ve- m>r In mu prinesel del svojih bogatih daril. Siromašni deček je takrat ravno čakal svojega očeta, da mu bo prinesel kot darilo vsaj malo kruha in pa peščico trsk, s katero bi pogreli mrzlo sobo. .. Bilo je capani in pred več kot šestimi leti. Raz- raztrgani ter premrzli fantje in dekleta so se malo pred božičnimi prazni¬ ki stiskali okoli peči v skromni, a veliki, zbi v našem mestu. Vsi brez denarja, vsi brez dela in kruha, so čakali kaj se bo zgodilo za Božič, prepričani so bili vsi, kakor otroci, da bo ta dan drugačen ka¬ kor so ostali, da bo lepši in prijetnejši Njih dom je bil daleč, do njega niso mogli, od njega jih je ločila visoka meja, divljali so snežni meteži, pot je bila neprehodna. Ko se je zvečer izba zaprla in so jo mo¬ rali vsi zapustiti, so se raztepli bogve kam po okoliških kozolcih, eno, dve ali več ur iz mesta. Tu so prebili mrzle noči, fantje in dekleta, tu so morda tudi sanja¬ li, kakor so preko dne v topli sobi, o bo¬ žičnem dnevu, ki se jim je bližal in o ka¬ terem so bili prepričani, da bo drugačen, kakor so ostali dnevi. Med njimi sta bila tudi fant in dekle, oba mlada, zdrava in sveža. Prišla sta malo pred božičnimi prazniki, da bi si po-| iskala skupno zavetišče, da bi si ustvarila skupen dom, katerega si doma nista mogla. Spominirn se na prijatelja Srečka, ki je cele popoldneve presedel s temi reveži, jih tolažil in si delal skrbi kaj bo z njimi. Tu¬ di on je prišel z doma, da bi tu dokončal svoje pričete šole in se posvetil učitelje¬ vanju, toda njegova nemirna kri in njego va pretežka skrb za soljudi, mu nista dala mira, dokler mu ni bila edina skrb delati in se brigati samo za te nesrečnike, za katere se je brigal malo kdo, ali pa brez vsakega občutka. Takrat, malo pred prazniki, je stopil k meni in dejal: »Poslušaj, tovariš, kaj bi bilo, če bi jim vsaj za božični večer, vsem tem našim, kaj preskrbeli, da bi jim bi vsaj ta večer v lepem spominu, ko se bo¬ do porazgubili bogve kam s te nesrečne doline«. In res, vzeli smo vsak svoje delo v roke in v nekaj dnevi smo od dobrih ljudi nabrali denarja, slaščic in drugega tako. da je bil Božični večer res prijeten- Minilo je več kot šest let in od tiste¬ ga dne se je mnogo, mnogo spremenilo. Šest let sem od takrat čakal na prijate Ija Srečka, da bi skupaj prekramljala < mnogih stvareh, ki so se med tem časom nabrale in o katerih nisva mogla tako dol go govoriti, šest let je čakal tudi on na to in kakor zgleda bova čakala oba še dol in v tem se bo zgodilo marsikaj in šlo bo mimo mnogo, mnogo božičnih večerov. Med vsemi, ki so bili pred malo več kot šestimi leti na tisti skromni božični¬ ci, sta bila tudi zgoraj omenjena zaročen ca. Spominjam se jih natanko, kako sta vesela sedela v prijetni družbi, da od ve¬ selja nista mogla niti zavžiti še tisto ma¬ lo, kar jim je bilo nudeno. Bil je to njujin zadnji vesel večer v življenju. Čez par dni sta se v obupu podala proti domu in sredi poti. ki je bila zasnežena do pasu. ju je zajel metež in v noči sta omagal,! ter zmrznila. Malokateremu je bila znana njuna žalostna usoda in malokdo se je tud; za to brigal. Vsi pa, ki smo vedeli za to. težko usodo, smo videli, da je to vse kaj drugega kakor božična pravljica, da je fo resnična zgodba današnjih dni, kakor jih je mnogo in jih še bo. Toda naših božičnih pravljic še ni kon¬ ca in jih tudi ne bo, ko bomo zaključili mi in drugi te vrstice. Dan za dnem se vrste, nove in nove, se ponavljajo stare in mi jim sledimo, ne da bi se jih več zavedali. Pred nami leži bajno mesto, ki se po¬ časi spušča proti lepemu, modremu morju, katerega valovi mirno in nalahno udarjajo ob obal. Tam nekje izven mesta, vleče star ribič z morja težko mrežo in kolne. Od teh rib, ki jih je nalovil ne bo niti do¬ volj za brodeto in polento, kaj šele da bi kaj zaslužil. Toda mesto je bajno razsvetljeno in po ulicah igrajo številne godbe. Moški so ob¬ lekli svoje svečane enotne obleke, ženske pa najlepše, kar so imele. Val navdušenja prekipeva preko bregov in udarja ob ne¬ me skale, za katerim mu ljudje samo ne¬ mo in trpko odgovarjajo: kaj nam je tre¬ ba tega, dajte nam raje kar potrebujemo. In zato, kar mi potrebujemo, ne bi bilo treba niti ene lučke prižgati, da bi bili za dovoljni. veliko važnost in jih opisovati. I oda ti dogodki so majhni za to, ker je svet v katerih se dogajajo, tudi majhen. Ta svet ne potrebuje lepih oblek, velikih razsvet¬ ljav in bogve še kaj, ker ima danes polno, preveč drugih skrbi, majhnih skrbi, tako zelo majhnih, da je od njih često odvisno njih življenje. Naše oči so razvajene in zato ne bodo morda vsega tega razumele. Če se pa postavimo med nje in zaživimo življenje z njimi, bodo postali tudi za nas ti majhni dogodki veliki in važni in videli bomo. da se splača o njih celo pisati. To ni božična pravljica. Ta pravljica se ponavija vsak dan, morda vsako uro in da¬ nes ko je Božič, jih bo morda največ. Ko¬ liko jih bo, ki ne bodo imeli niti 20 sto¬ tink, niti stekieničice od črnila, da bi si kupili malo olja. Svečana razsvetljava, bučne godbe, bodo za njih ta večer veli¬ ko nasprotje, ki jim ga bo le težko razu¬ meti. * Ze več let za Božič obnavljamo staro, morda tisoč let staro pravljico, ki govori tem kako bo boljše in lepše. Dan roj stva, naj bi bil dan preroditve, dan od ka terega dalje naj izgine vse zlo. Tudi mi smo obnavljali to staro pravljico, tudi mi smo upali in verovali v vse, kar naj bi lepega prinesel ta dan. Toda bolj kot smo verovali, bolj kot smo bili prepričani v vse lepote, ki naj bi jih zaživeli, bolj smo leta v leto prehajali v razočaranja. Ali naj bi še dalje verjeli v te stare pravljice o pravici, o preporoditvi sveta in drugem, ali naj bi ostali razočarani, ka¬ kor smo morda še danes. Vidimo zlo, vidimo, kakor se teptajo na vseh koncih najlepše sanje, kako more otroke, kako s plini dušijo žene in starčke, kako si stoje zdravi možje in fantje eden proti drugemu, grozeč si s smrtjo. Vidimo vse to zlo, ki je prišlo med ljudi, a kljub vsemu verujemo, da to ni večno, da to ne mote biti večno in da mor* nastopiti dan, ko bo to nehalo. V tak Božič prerojenja človeka'veruje mo in bomo verovali, kakor verujejo vsi oni, ki z orožjem v rokah, danes na Sveti ... , večer, stoje v obrambi svojih pravic in Tudi nas ribic je shsal vse to, tudi on | svojega življenia . * Ne vem, kje si ti prijatelj Srečko no¬ coj, tudi ne vem, kaj je danes s teboj, ne vem kje ste vsi, s katerimi sem pred več kot šestimi leti proslavljal skupen Božič, ne vem, koliko od vas je že poginilo, ko¬ liko vas je strlo življenje, tudi zate, ubo¬ ga ženica, ki si prišla po dvajset stotink olja s stekleničico od črnila, ne vem, kaj je s teboj. Vseh vas pa se nocoj spomi¬ njam in želim vam, da bi se taki božični dnevi ne ponavljali več in da bi vam za res kmalu vstal Božič, kot si ga vi predstav¬ ljate in želite. bi bil rad navdušen, toda vsako prekipe- vanje njegovega veselja, ki je bilo skrito nekje v daljni mladosti, je zastrla skrb pred zimo, skrb kako bo preživel svojo družino, skrb pred jutrajšnjim dnem, ko ne bo mogel prodat svojih z muko nalovljenih rib. In takih skrbi je bilo tistega dne in jih je do danes na tisoče. Tako skrb ima da¬ nes tudi tista ženica, ki je prišla v trgo¬ vino s stekleničico od črnila, ter prosila za 20 stotink olja, da si bo ocvrla jajce. Majhne so te skrbi, še manjši dogodki, da bi človek moral na njih polagati tako IZ PRAZGODOVINE V starih časih, ko si je bil perzijski kralj Kiros podvrgel Lidijce in ujel njihovega kralja Kreza, se je zgodilo, da so se Lidijci uprli svojemu novemu gospodarju. Njihov upor je bil žadu šen in voditelj upora — Paktgas je zbežal h Grkom v mesto Kgme. Kirov vojskovodja je zahteval od Kimejcev, naj mu izroče begunca. Ki mcjci so se bali silne nadmoči Perzij¬ cev in so sklenili, cla povprašajo boga v nekem starem svetišču za svet. ali naj ga izroče ali ne Bog jim je odgo voril. naj ga izroče Perzijcem. Tedaj so sklicali narodno posvetovanje in skoraj bi biti sklenili, da izroče Pak- tia. V zadnjem hipu jih je zadržal Arislodikos, sin Hcrakleida, spoštovan meščan mesta. Ni zaupal božjemu re¬ ku in je mislil, da niso prav razumeli. Zato so poslali novo poslanstvo k bogu in med njimi je bil tudi Aristodikos. On je govoril z bogom in ponovno vprašal: s Gospod, Lidijec Paktias je prišel k nam in nas prosil zaščite, ker mu grozi pri Perzijcih smrt. Perzijci pa ga zahtevajo od nas Kimejcev. Mi pa, čeprav v strahu in trepetu pred Perzijci, ga nismo hoteli izročiti, pre¬ den nam jasno ne poveš svoje volje. < Toda bog jim je odgovoril kakor prej: naj Paktia izroče. Tedaj je Ari stodikos vzel lestev, splezal po zunanji strani svetišča in začel razdirati gnez¬ da lastovic in vrabcev, ki so tam gnez¬ dili. Ko je to delal, je zadonel silen glas in Najsvetejšega: » Brezbožnik, kaj se dr znest Moje varovance ropaš v mojem svetišču ?« Aristodikos se ni dal motiti, temveč je ostal na lestvi; le za trenutek je prekinil svoje delo, da je odgovoril: ■Gospod, ti pomagaš svojim varovan¬ cem, Kimejci pa naj bi svojega izro¬ čili?* Tedas je bog spet odgovoril in rekel: »Da, izročite ga, da vas bo hitreje za¬ dela poguba in da drugič ne boste več zahtevali božjega sveta, da izročite svojega varovanca. < Ko so Kimejci to slišali, so se pre¬ strašili prekletstvu božjega in se sra¬ movali svoje strahopetnosti. da so ho¬ teli z izgovorom na boga kršiti sveto pravo gostoljubnosti. In niso izročili Paktia. čeprav so sc bali Perzijcev in čeprav Paktia ni bil njihove krvi. (D1EDER1CII) SRETNE BOŽIČNE BLAGDANE I NOVU GODINU ŽELIMO SVIMA ČI- TATELJIMA. UREDNIŠTVO i UPRAVA. * SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN NOVO LETO ŽELITA VSEM ČITA- TELJEM UREDNIŠTVO IN UPRAVA. Misli Koliko je stara ljudska povijest, isto toliko je stara i istina: da ničijo d jelo ne može nadmašiti majstorove spo¬ sobnosti i da svako ljudsko djelo od¬ govora karakteru svoga majstora. Drugim riječima: svako djelo pred¬ stavlja sliku majstorovog duhov nog, moralnog i fizičkog zdravijo odnosno sliku njegovoga karaktera, kao rezul¬ tante njegovih duhovnih, moralnih i fizičkih snaga. 1 kako ljudi, kao dru¬ štvena biča, u koliko uživaju veča prava, odnosno u koliko su veči polo¬ žaj zauzeli na društvenoj Ijestvici, u toliko više imaju uticaja na sudbinu zajednice i u toliko veče treba da su njihove dužnosti i odgovornosti, to je od kardinalnog značaja, kakovog sa karaktera društveni upravljači. Ako je na čelu izvjesne društvene zajednice čovjek karakteran, t. j. čo- v ! e !i °^dctren duhovnim, moralnim 1 fizičkim zdravljem, čovjek, skroman, nesebičan i nepodmitljiv, tada če ne samo cijela društvena uprava nego i cijela ta društvena zajednica ličiti na zdrav društveni organizam, koji je pod vladavinom zakonitosti, pravič¬ nostii, ravnopravnosti pred zakonom i poštenja sposoban za svestrani polet i napredak, jer je izvan svake sumnje da če karakterni šef, koji stoji na čelu društvene uprave, a po vječnom i ne- izbjeznom zakonu: »Slični se traže*, za svoje najbliže saradnike izabrati ljude karakterne, t. j. ljude sebi du¬ hovno i moralno slične i srodne, te da če z njegovi najbliži saradnici pri hi¬ ranju svojih sorodnika, postupiti na isti način. Naprotiv, a po istom za¬ konu, ako je na čelu društvene za¬ jednice nekarakteran čovjek, čovjek sebičan, neskroman, neiskren i uopče pun raznih mana i poroka, tada če ne samo cijela društvena uprava, nego i cijela društvena zajednica ličiti na razbojničku banda, u kojoj če nasiljCi nespokojstvo, korupcija, nepravdo, zločin, pljačka i podvala biti redovne metode i glavne karakteristike njene vladavine. Otuda ona vjekovna narodna: »Od glave riba smrdi*. 1 otuda su osnovno pravo, osnovna dužnost i osnovni inte¬ res svake društvene zajednice bili, jesti i ostaju za sva vremena: da na čelo svoje uprave dovede najbolje, naj spo¬ sobni je i najmudrije, što znači -* naj kara kte rnije ljude. Dr. IVO MOGOROVlC BROJ 50, 51 i 52 »ISTRA STRANA 3 MATE BALOTA: LIJEPI MRTVAC Ovih dana opet mi je došao u ruke uskr šnji broj »Istre« iz 1935. Poslao mi ga bio tada »zrman« Usip od »Šikuracioni«. Tada je započeia bila polemika o životnoj spo¬ sobnosti čakavskog govora i »umjetnog« književnog jezika. Iz Rojničevog citata Be¬ ličevih i Rešetarevih tvrdnji saznaiem da ni ja nišam čakavac. Jer po torne, južno od črte Barban—Kanfanar—Kringa—Tinjan 5 nema čakavaca. A ja sam iz kraja koji je južno od te povučene granice. Fala filo- lozima na tom obavještenju. Alj ja mislim da če oni morati da izrade, uz filološke »škatule« koje več imaju, još jednu novu »škatulju, da metnu u nju i o,ai govor, što se govori u Vlašiji, odakle sam j ja, i još jednu drugu za onaj govor, koiim se govori i u Splitu i kojim piše dosada naj- produktivniji savremeni čakavac Marko Uvodič. Polemika je završena, sud je gotov i mi smo osudjeni ništa manje nego na smrt. Ipak, prije nego umremo, da pošaljemo ne¬ koliko »balot« u njihove filološke »baline« Prva »baleta« bi bila, da čakavština do sada, nigdje, ama baš nigdje, kao govor nije izumrla. Nigdje nije ustupila mjesto štokavštini u prošloj hiljadi godina. Ako se izmijenilo područje u kojima čekavci ži¬ ve uslijed selidaba sa juga i istoka na sje- ver i zapad, ništa se u broju ljudi koji jed¬ rimi dijalektom govore nije promijenilo. Brojno su čakavci jači danas nego ikada prije, proporcionalno prema ostalim djelo- vima nisu vjerovatno slabiji. Ali to su stvari od maloga značaja u pitanju koje se postavilo. Filolozi hoče da stave »brnjicu« na usta ne onima koji čakavski govore ne¬ go koji čakavski pišu. I tu je glavno pita¬ nje. Razlozi su racionalni, »moderni«, re- kao bih »centralistički«. Teži se za unifor¬ miranjem književnog jezika i književne proizvodnje. Ljudima ne smeta, što je što- kavska književna proizvodnja oštro podije- Ijena u dvije književne sfere sa dva pisma, više ili manje i sa dva književna narječja, sa dva kruga čitalaca, nego vide opasnost u petorici, šestorici pisaca, koji čakavski pišu. Za čakavce je ova briga vrlo laska¬ va. Ljudi misle da oni stvarno nešto vri- jede kao pisci (Uvodič, Ljubič, Dvorničič, Lončarič, Gervais i drugi neki) i da bi bi¬ lo korisnije da pišu štokavskim književ¬ nim jezikom. Obogatila bi se književnost cijela, postali bi pristupačniji svima. Razu- mije se da to vrijedi i za kajkavce. Zašto pišemo čakavski? Kad je Matoš počeo da piše kajkavski bio je vjerovatno impresioniran francuskom regionalnom pro- vansalskom lirikom- Kad je Nazor pisao svojih nekoliko čakavskih pjesama bio je impresioniran muzikalnošču kastavsko-opa- tijskog govora Za savremene čakavce uti- caj felibrizma ne znači ništa. Ja sam do- znao da oni postoje mnogo poslije prvih mojih pjesama čakavskih. I za sve nas je vjerovatno glavni motiv onaj isti, koji je dao podstreka Nazoru: muzikalnost govora našega rodnog kraja. Čakavski govor, i to je druga »balota«, kao j ruski ili slovenski, je melodiozniji i od najčiščeg Štoka vskog govora. Uzmimo Zupančiča (citiram po sječanju valjda po- grešno) za primjer muzikalnosti slovenskog tezika: in zajokal je vlak skozi mrak o dekle ti ob oknu slonč Si li čula ta vrisk jokajoč skozi noč, oj zbogom domovina. Pokušajmo prevesti ova četiri stiha na Što¬ ka vskj književni jezik, pa čemo vidjeti što če izači. Ili uzmimo Gervaisa (opet po sječanju): Oj mala, spi, ne misli na tč, zač ja san brižničina ženit se more, moje zlato on, ki sčldi ima. Ili Nazora (po sječanju): Ti ki si preletel sto mor i sto jezer povi kade je on, za kog dojin ia ščer. .lel’ na se ga zelš tujina neznana Jel’ več on pozabil mane i otroka. nia kad se spomene, teh gor, teh drev teh sten, urdki če se ti razvrgnut si va tren. I kad z oneh bi stran, jedamput doma šal Lahki mu brod ne bi razbil ni led ni val. Ili Ljubiča: Kraj puta sidin Gledan za divnjon Kroz poja se gubi S lipoton svojon. Ostavljam sada filolozima, da oni bace svoju »boču«, pa da razjasne, što znače u poeziji naglasci za muzikalnost pjesama, što znači na pr. u ruskom, poljskom, slo- venskom jeziku ili čakavskom narječju na- glasak na posljednjem ili pretposljednjem slogu, ili jednosložne naglašene riječi, — za raziiku od češkog ili hrvatskog književ¬ nog jezika. Ritam čakavskog govora je brz, kao trčanje nizbrdo prema moru, kao zapovijedanje u pomorstvu, kao brzo tan- drcanje kola po kamenitim putovima, gdje se kola mogu razbiti, ali nikad zaglibiti u blato. Imam još i treču »balotu«, i četvrtu, sa kojorn bih sve njihove »baline« mogao da istjeram »vanka žoga«, ali mislim da nije potrebno, da i nju izigram. Dovoljne su prve dvije, a naročito druga: Ijepota i mu¬ zikalnost čakavštine. Da je mrtav naš jezik maternji (sa gra- Janfco Samec: matskog gledišta naše narječje), nas ne bi bilo. Da li čemo nekad svi, t. j. svi naši krajevi i sva naša sela živjeti u nekoj je- dinstvenoj civilizaciji, koja če nam putem škola, novca, novina i radija izjednačit! jezik, kao što izjednačuje nošnju, je pita¬ nje vrlo daleke budučnosti. Ne vjerujem da če ni onda mati u seljačkim kučama naših rasutih sela i zaselaka misliti da je ljepše da tepa djetetu »lijepa moja ptica« mjesto »lipi tič moj« 1 seljak javljati ženi da »kiša lijeva« umjesto »daž roni«. Danas je za mene vrlo važno da se kod starog Iva Dujmoviča na Portu u Dubašnici osje- čam »doma«, a ne »k®d kuče.« Ako vrijedi ono što kažemo čakavski, ljudi če čitati naša stihotvoreriija. Ako ne j vrijedi, sve je ovo diskutiranje suvišno. Lijepa književnost ili je lijepa, ili nije knji¬ ževnost. Ali baš onda, kad bi čakavski go¬ vor- bio stvarno osudjen na smrt, vrijedi pisati na (orne narječju. Kad bi to bio i mrtvac, bio bi tako lijep mrtvac, da bi mu .trebalo sagraditi najtvrdje i najtrajnije (piramide. I Vj. Zidarič: Nova godina U PIRATSKEM ©RADU Vitar huči uz zidine, daž roni sve je more suro bilo, broda vani ni- Luka sve je puna križovači, prež motora još su svi, još život je od makine jači još se jadro sasvin poklonilo ni. Stari grad je zibka svih pirati od Bretanje i Manša kanala ča je tote pirovalo svati i mnoga je ljuba prež drageg ustala- Stari zidi još stoje visoki, trdi suri, črsti i tujemu grdi. Kada tako gledan slike starih dani stare sile i kuraja, sve do smrti spominjan se da mež nami na miljare je unuki od pirati ki se nikad nisu dali jadno strti a i s brodi upravljati još te znati. Sve je more suro bilo, kako naši jadi a naše su misli črne ka piratski gradi. Još je more naša mati, još nas sebi zove još je vrime da na vanka ubrnemo prove. St. Malo MATE BALOTA SVIČARI Svičari od Baše, Porta i Budave i Kirei i Vlahi na Velen Kvarnaru sviteči ne žabe na navadu staru kantaju od Kuj do Debele Glave. Ponikad i mih se čaje iz kajiča i riba nagrne da sluša svirale pa kad bi škombre oko barke prale igra krv svičara, pleše mu i sviča. Kad zakuha jugo, drugi ples se pleše sve sile se napnu, sve snage ožive i oči svičara sve se nakostreše na srhe i vale. Stoji od mramora ponad črnih vala, iznad pine sive junačka i lipa glava svičarova. MATE BALOTA NAŠ GALJARDO Muškardin je bi naš galjardo. Vajk je oholo z rijepuon maha, z rogi neprijetelu prijeti i rova; vajk je težak jaram nosi, pod njin se muii i poti. Bi je ohol, bruman i trdoglaf .. Ora nan je trde ledini i va muke kumpanj nan je bi jedini. Ma kat je priša fant, šuoldi za šteuri platit — nismo imeli, pak so nan vola sekveštrali i va macijel popeljali. 1 galjardo, naš dragi — vuol, ki nas je čuda Ujet hrani i z rogi zemljo našo brani — je pod oštricon bekarslce dageli , segutra, zadnji put zarova. Je profcle bekari, a nas je napomoč zva. IVAN ČRN J A (Žminjština) PESEM ZA SEDANJE DNi Puste so ceste in mračni so dnevi, veter nad njimi otožno ječi... Kam so zgubili src mladih se spevi, da od nikoder več čuti jih ni? Duše ko hiše so mrtve in prazne, v njih ni plamenov več toplih ognjišč. Strehe udrte zro v svet neprijazne z molkom, ki tesni je molk pogorišč. Bratje, kam svoje ste strune zaprli, da iz njih pesmi ni slišati več? Kaj so vsi ognji vam v prsih umrli, z njimi vsi lepi vam snovi šii preč? — Danes v življenju je treba poguma duše in srca ljubezni moči! Ali naj večno ostanemo truma sužnjev, ki k vsaki krivici molči? — Z vero in upanjem sklenimo vrste src pomlajenih v delovni krog! V bratstvu ljubezni in volje nam čvrste svet vstal prerojen od naših bo rok! BOŠTJANČIČ IVAN: BADNJE VEČE Noe as, dok drhču daleke zvijezde i kroz noč jasnu zvone srebrna zvona, daleko od tuge drvenih baraka uči če Krist u raskoš bogatih salona. U ukočenoj pozi bontona i manira slavit če se slavlje poslednjega kraha, n krugu svih trgovaca i bankira, on, tužni Krist, kralj svih siromaha. I pričat če se davne, stare legende 0 bratstvu medju ljudima i o miru 1 mnoga če bijela ruka zasvirati božičnu pjesmu na klaviru. O, radujte se, jer če sve biti opet kao i prije, sklonit če se božična drvca u kutu tavana i život če opet normalno poteči, poteči kao i svakog predjašnjeg dana. A u jednom podrumskom stanu, gdje se nije čula zvonjava srebrnih zvona, jedno če se golo dijete rasplakati nad Slomom tužnih jasala od običnog kartona. -- IVO ŽIC-KLAČIČ. MORNARI SE VRAČAJU U ZAVIČAJ Vračaju se svojim domovima bez ikakvih znamenja. Stazama morskim izgubiše sve rani je uspomene; zaboraviše na Strane luke, uragane, bdijenja i trpljenja, pred zavičajem su prohujali dani samo nejasne sjehie. Rodni otoci čekaju brod i darove nepoznatih zemalja, a momari sa palube topao san i miriš domače tišine. Djevojačke oči traže po dalekoj pučini svog kralja, dok se žene tješe snovima i prstima sudbine. Pod razapetim jedrima škripi paluba i sve katarke, vijoreči barjak kupa se u večernjem rumenilu i sjaju- zavičajne uvale nisu više nikakve opsjene ni varke, a drhtave ruke sve su bliže dragome kraju. BROJ 50, 51 I 52 STRANA 4 »l S T K A« ERNEST RADETIČ: MHKD I ŠIRENJE KULTA ISTRE IZNAŠANJE DRAMA IZ ISTARSKOGA NAROONOG ŽIVOTA—ISTARSKI NARODNI PLESOVI, MUZIKA I NARODNE NOŠNJE NA XI OLIMPIJADI U BERLINU I U KAZALI, ŠTIMA U ZORICHU, ST. GALLENU I WINTHERTHURU U SVICARSKOJ Razgovor s pročelnikom MHKD g. A. Freudenreichom Gosp. Ernest Radetič nas je upozorio na pisanje švicarske štampe o Istri prigodom izvadjanja »Baluna*, kojega su, uz ostale hrvatskc narodne plesove, izveli članovi Matice hrvatskih kazališnih dobrovoljaca iz Zagreba, Zamotili smo g. Radetiča da nam napiše prikaz ■ o radu MlIKD za » Istru*, jer je od Istrana g. Radetič najpozvaniji da o torne piše, buduči da je on več dugi niz godina tajnik MHKD. Dosadašnji rad tog hrvatskog rodoljubnog društva za Istru najbolje po- kazuje koliko bi mi mogli učiniti za naš rodni kraj kada bi i u ostalim sličnim društvima imali po kojeg Radetiča. Dakako da ni g. Radetič ne bi bio uspio toliko da ni je kod članova, a naročita kod uprave MHKD, našao velikog razumijevanja za naš kraj i naš narod u Istri, pa treba na ovome mjestii zahvaliti i ostalim članovima tog zaslidnog društva, a naročito upravi kojoj je na čelu g. Aleksandar Freudenreich. Uredništvo. Matica hrvatskih kazališnih dobro voljaca (MHKD) je popularno i simpa¬ tično društvo mladih hrvatskih rodo¬ ljuba, prijatelja kazališne umjetnosti, koje si je preduzelo, da putem pozorni- ce i kazališta propagira samonikiu hr- vatsku narodnu kulturu, te iznosi sve kulturne vrednote, koje hrvatski narod posjeduje. U glumama, što ih ona iznosi pred domaču i internacionalnu publiku, od- razuje se život hrvatskoga naroda, ma gdje se on nalazio, iz njih struji dah nase zemlje. Patnje i čežnje narodne, teška njegova borba za opstanak, časo- vi njegove radosti i tuge, u tim su glu¬ mama uvijek vjerno iznesene. Jedan se put to iznosi u obliku drama, čas savre- menih, čas iz bliže ili dalnje prošlosti, drugi put u prikazu narodnih običaja i nošnja. Kako se pak život hrvatskoga naroda bez pjesme i plesa ne da ni za¬ misliti, razumljivo je, da je Matica ve- liku pažnju posvetila i toj grani hrvat¬ skoga narodnoga života. čitateljima je »Istre« dosadašnji rad M. H. K. D. dovoljno poznat, jer je ona u svom programu uvijek znala nači do¬ voljno mjesta i za onaj dio hrvatskoga naroda, koji več stolječima straži mrtvu stražu na krajnjim hrvatskim granica- ma uz obale Mirne, Raše i Dragonje. Oživljujuči narodne borbe za hrvat- stvo Istre prije rata, u časovima, kad je izgledalo da su današnje mladje gene¬ racije več davno zaboravile sve one nadčovječne napore naših otaca u Is- stri,‘ona je iznijela na pozornicu pre- krasnu Carevu dramu »Zimsko sunce«, koja je trinaest puta do posljednjega mjesta napunila zagrebačko Narodno kazalište, a u Virovitici i Sisku dvaput rasplakala tamošnje mnogobrojno ro¬ doljubno opčinstvo. Ta bi se drama, jer je i danas jed- nako tako aktuelna, kao i prije 30 go¬ dina, bila davala barem još pedesetak puta ne samo u Zagrebu, nego i po svim večim gradovima hrvatske pokrajine, kuda su redom pozivali Maticu da s tim komadom nastupi, da nije zbog tehniš¬ kih razloga morala biti skinuta s reper- toara. Malo zatim M. H. K. D. nagradjuje na jednom od svojih natječaja Radeti- čevu savremenu dramu iz istarskoga narodnoga života »Za goli život«, koju kasnije i štampa u svojoj nakladi, te je odmah uvrštava u svoj repertoar. Uvje- žbava je i hoče da je iznese na pozor¬ nicu. Na žalost je, i opet zbog tehniš¬ kih razloga, ta jaka i potresna drama, koja živo prikazuje današnju Golgotu i tragediju, morala biti u zadnji čas ski¬ nuta s repertoara. Prigodom XI. Olimpijade u Berlinu pozvana je Matica da nastupi u natje- canjima u narodnim plesovima. Matica slaže program, u kom kao najznačajniju točku stavlja na prvo mjesto glasovito prastaro istarsko narodno kolo »Balun«, a odmah zatim solo-ples po narodnim motivima »Tužna djevojka iz Istre«*). Nabavlja originalne narodne nošnje jfjL Istre, putuje u Berlin i nastupa tamo ▼pred predstavnicima cijeloga svijeta, uz ostale hrvatske plesove i s hrvatskim kolom tzv. »Balunom« iz Istre, htijuči time podvuči hrvatstvo Istre i nedjelji- vost njezinu od ostalih hrvatskih ze- malja. Uspjeh je, kako je poznato, bio ko- losalan i Matica se vrača nagrad j ena prvom nagradom. Ove godine od 13. do 23. studenoga gostuje Matica, na poziv tamošnjih ka¬ zališta, u Ziirichu, St Gallenu i Win- terthuru u Svicarskoj. MHKD ne prepu¬ sta ni ovil priliku, da podvuče kompakt¬ nost i cijelinu svih hrvatskih zemalja, pa iznosi u svom bogatom programu uz Slavonsko kolo« »Posavski Drrneš«, Da Ima tinsko-bosansko Junaško kolo« i naš Istarski »Balun«. Pročelnih MHKD gosp. Aleksandar Freudenreich smatra potrebnim, da mnogobrojno.] internacionalnoj publici. koja se onih dana okupila u ziiriskom Schauspielhausu, te St. Gallenskom i Winterthurskom Stadttheatru (baš je te večeri bio u VVinterthuru conte Carlo Sforza) opiše hrvatske zemlje i kraje ve, u kojima se pojedina kola, koja su na programu, plešu. Prije »Baluna« prika¬ zuje Istru, hrvatski njezin karakter i divovsku borbu onoga naroda za odr- žanje na rodnoj grudi, kao i njegovu sadašnju tužnu sudbinu. Publika shvača i razumi j e i svaka točka doživljuje aplauz, koji se na kon¬ cu pretvara u neku vrst manifestacija za slobodu svih onih malih naroda, ko¬ jima je ona u opasnosti. Moramo podvuči, da je cjelokupna švicarska kritika vrlo povoljno ocijenila naš »Balun«, istaknuvši da je on kao neke vrsti otac svih drugih hrvatskih plesova. To da je jedan muzikalni i ko¬ reografski mozaik iz kojeg ritmovi svih ostalih plesova izvlače svoje osnovne oblike. Konstatirali su dakle i oni ono, što smo mi svojedobno, prije nekoliko go¬ dina, utvrdili opisuj uči u »SKLADU« karakteristiku plesa» Baluna«, da je to istarsko kolo — koje je tek kasnije na- zvano »Balunom« (uz ples se naime uvijek po taktu pjevalo »obrni se obrni kako kolo povodi«) — onaj prastari hrvatski ples, što su ga oci naši prije bogzna koliko stotina godina, seleči na zapad, donijeli u istru. U starem se je kraju ritam i korak toga kola pomaio mijenjao i dotjeravao. U Istri, koja je ostala kao neki od majke zemlje otki- nuti otočič, ono se je održalo u svom iskonskom obliku. Tako zuriški »VOLKSRECHT« od 18. studenoga o. g. piše: »BALUN«, starodrevni narodni ples iz Istre, celebriran je u jednostavnim istarskim »modrinama«. Prirodnost iz¬ vire iz jednoštavnog kola, koje se po¬ maio rašlja i razgranjuje, tako da na- staje muzikalni i koreografski mozaik, iz kojeg izvlače skoro svi daljnji ritmovi svoje osnovne oblike. Muškarci su odje- veni u bijelom, (bijele benevreke i bije- la vezena košulja!) a žene u smedje-cr- veno. Rukavi slobodno lepršaju i kao da ističu snažna ramena jednoga naroda, koji mora več stolječima da nosi teško breme ropstva, iako je rodjen da bude isključivo Slobodan narod. U »Balunu« ispoljava se ono čisto ljudsko, što mi šesto nazivamo »djetinjavim«, jer želi¬ mo biti odrasli i nenaravni. Harmonija zajednice naglašava se tu stilizacijom. Redoslijed plesača u tom je krugu takav, da su izmed ju visokih i jakih muškaraca, manj e, krupnije žene. Kod »Baluna« kolo je prvotni položaj i osnova takta. To je tipičan osnovni oblik plesa, koji je miran i ■ suzdržljiv, kao da čuva svoj unutrašnji žar za in- timnije i srdačnije časove. Krug se sam po sebi širi i odmah se osječa, da taj ples u koracima ne spada na kazališne daske, nego da se taj pastirski ples ra¬ dio na tratinama i gumnima ...« (Ovdje zapažamo jednu interesantni! stvar, koja je do danas ostala zagonet »VOLKSRECHTA« kaže, da su zenske plesale u jednostavnim »modrinama«. Buduči da niti conferencier g. Freu¬ denreich, niti pojedini članovi Matice tu riječ nijesu nigdje spomenuli iz jed - nostavnog razloga, jer nijesu znali, da se ženska narodna nošnja u Istri naziv- lje »modrinama«, svima im je još i da¬ nas zagonetno, odakle je nepoznati kri- tičar »VOLKSRECHTA« znao, da se u Istri noše »modrine«. Op. pisca!) TAGES ANZEIGER Ft)R STADT U. KANTON ZURICH«, od 17. XI. O. g. do¬ nosi ovo: »Več prvi ples, istarski prastari »Ba¬ lun« pokazao je iz kojih se osnovnih ob¬ lika sastoji njihova koreografija. Veči- nom počinje kolom s laganim, odmjere- nim ritmovima, da bi se onda postepeno prešlo u sve življe, objesnije taktove, koji izazivlju korake s udarcima i po- skocima, kao i originalno preplitanje nogu, koji u ekstazi grozničavo pokreču cijelo tijelo. Humor i svečano raspolo- ženje nikada se ne izvrgnu u razuzdane groteske. Ti plesovi ostaju uvijek čedni, mladenački naivni i ljubazni...« »ST. GALLENER TAGBLATT« od 25. XI. piše med ju ostalim o »Balunu« ovo«: »Veoma informativan bio je istarski prastari ples »Balun«, jer sadrži u sebi skoro sve elemente, koji u pojedinim oblicima kasnije živo prodiru u nared- nim točkama. Više puta razdvaja se po- četni zatvoreni krug u parove, što ipak začudo ne čini završnu sliku, jer se na koncu grupiraj u žene, koje sli jede mu¬ škarci, sastavljeni, medjusobno u plesne jedinice. Iz plesa se osječa prava povezanost naroda, koji zajednički dijeli radost i žalost. Falilo je, naravno, zavičajno selo ili ledina, na kojoj se narod u svečano ve¬ selim zgodama sakuplja. To bi još više potenciralo prirodnost svih tih plesova«. »VOLKSSTIMME« od 17. XI. o. god. opet piše: »Prvim plesom »Balunom« provejava duboka sjeta, koja se osječa, koliko u načinu plesa, toliko i u teškoj glazbi. Taj ples plešu siromašni seljaci, koji čeznu za slobodom i u muci obradjuju kamenito tlo, da bi imali najpotrebnije za život...« Ne čemo duljiti. Spominjemo tek to, da su isto tako lijepo i pohvalno u svo¬ jim opširnim kritikama pisali »NEUES WINTERTHURER TAGBLATT« od 18. 18. XI., »DER LANDBOTE« Od 19. XI., »DIE OSTSCHWEIZ« od 19. XI. i dr. Na¬ ročito su radnički listovi s mnogo razu¬ mijevanja pisali o tim nastupima. Pri koncu iskoriščujemo i ovu prili¬ ku, da se vrijednim članovima M. H. K. D. od srca zahvalimo za njezin dosadaš¬ nji trud oko promicanja kulta Istre, te najsretnije, a valjda zato i najdraže kčeri Majke Hrvatske. Danas pak pogotovo, kad izgleda da su ostale hrvatske zemlje u političkim, socijalnim i kulturnim borbama za svo¬ je narodne ideale, na Istru našu skoro zaboravile, taj i takav rad ove nesebič¬ ne i požrtvovne družine zaslužuje zaista svaku h valu i priznanje svi ju nas. Bez obzira na to, kakvo političko, socijalno ili kulturno gledište pojedini od nas nom svim članovima MHKD. Kritičar! hrvatski karakter Istre. RAZGOVOR S PROČELNIKOM MHKD g. Aleksandrom Freudenreichom ,.Istra je bila naša prva ljubav” Našli smo g. Freudenreicha u prostorija- ma Matice hrvatskih kazališnih dobrovo¬ ljaca, tamo iza kazališta, u jednom krilu one poznate zgrade (od opeka). Dok su 23 jednim stolom članovi MHKD uvježbavali neki novi kazališni komad, mi smo za dru¬ gim stolom u brzini bilježili ovaj razgovor. Iza letimičnog pogleda na sat, jer je taj razgovor trebalo svršiti izmedju dva posla, počinje da brzo, ali toplo i uvjerljivo,’ priča o torne kako i kada se zainteresirao za Istru? Sječam se, kad sam bio još mali dečko, da je moj otac igrao kapetana u Car Emi- novom »Zimškom suncu« (pok. Dragutin Freudenreich, član zagr. kaz.). Tada se u našoj kučl, i vani po Zagrebu, puno raz- govaralo o Istri. To su bile prve impresije nas djece — i tada smo Istru zavolili. A otac nam je bio, znate, tajnik čirilometod- skih zidara. Što su bili Cirilometodski zidari. to je poznato. A poznat je i sav onaj rad što su ga oni izvršili za Istru. I u takovo.i atmo¬ sferi — atmosferi »Zimskog sunca« 1 atmo¬ sferi Čirilometodskih zidara, rasli smo m! tadašnja djeca. — Ne samo rasli i pasivno promatrali, več smo i aktivno počeli sara- djivati u tom radu za hrvatsku Istru. I trii smo suradjivali u priredbama, i mi smo predavali Družbine markice, žigice, prire¬ ditvah manifestacije i radili sve ono što radi omladina kada je u nešto zaljubljena i nečim oduševljena. A kasnije — sječam se — u graditelj- - skoj školi, doveo nas je taj naš žar za Istru i katkada do komične situacije. U pravilima našega dačkoga društva bio je prepis, da se za psovke plača globa. Globa se plačala u markicama Družbe Sv. Cirila i Metoda. Imali smo i tarifu. Tako je, na pr., svetac bio najjeftiniji, A te kazne u markicama lijepile su se na rub ploče. I za druge neke stvari trebalo je prilijepiti markicu na ploču. Više puta i za vrijeme predavanja. Tu su nastajale komične situa¬ cije kada je neki drug morao da ide van, ali prije toga je morao prilijepiti markicu. A strog profesor sledi za katedrom. Ali markica se uvijek iijepiia prema veličini kazne ili veličini potrebe. Izgovor da se dodje nekako do ploče se uvjek nalazio. 1 markice, markice u svim bojama i vrijed- nostima rasle su na ploči, tako da je naša velika ploča — velika kao pola zidne stije- ne — imala na koncu trostruki rub marki¬ ca sve naokcdo. To su samo neki detalji —■ a kada bi se . to opširnije opisalo moglo bi se iz toga napraviti roman, ili barem dužu novelu, o svim peripetijama te naše prve ijubavi — Istre. Kada smo več kod književnosti, da Vam, napomenem, kako je moja prva lektira bi¬ lo Car Eminovo »Pusto ognjište«. Sječam se još i danas, kako se ta knjiga bila mene duboko dojmila. A sječam se i gostovanja Strozzijeve u Istri. Mi smo ta gostovanja u Pazinu, Puli, Opatiji pratili S ogromnim interesom, o njima debatirali, popularizi¬ rali ih. Kažem vam — to nije bio interes, to je bilo mnogo, mnogo više. To je bila ljubav, prva ljubav, koju se ue zaboravlja. Ljubav koSa nas ne ostavlja kroz cijeU život. Znači, da ste i kasnije nosili uvijek tu svoju prvu dječačku ljubav? — postav¬ ljamo slijedeče pitanje. Pa da, brzo nadodaje. da, j kasnije u svome kulturnom radu ja sam imao uvi¬ jek Istru pred očima. Tako smo 1930 - kada se usporedba s predratnom Istrom s ?,‘! na ° d se be nametala — mi smo posta¬ vili »Zimsko sunce« Car Eminovo. 1 za vri- rasnemo, Kako M Mio veoma potrebno, tla 1,°^,° P f Z |° Sanl da [ \ tia naša mladja Inteligenci ja. jetlnako ona koja I ' , u Ogreinnoj mjeri ono autolltono Itr- ;ie dolje, kao i ona. koja je ovdje, a ima nri-1 vatsko kulturno blago, koje SU druci kra- »like, da tu i tamo podje preko, marljivo sa- i : evi 7 anf*mori\i • ^ , bire sve podatke o nošnjama, vezovima, plesu, l -j, 1 naročito privia U i pjesmi i priči, ptičkom vjerovanju itd., uopčeip 110 - J °- to autohtono hrvatsk*' o istarskom folklora. kulturno 1’ *) Muziko za »Balun« l za »Tužnu djc- vojku iz Istre« odlično je koinpouirao po ori¬ ginalnim narodnim motivima naš uvaženi mladi glazbenik prof Slavko Zlatic. Smatramo potrebnim da ovom zgodom is- taknemo, kako bi bilo veoma potrebno, tla Ništa ne može bolje od toga posvjetločiii •ofclri L-ovnlrtna Istarski »balun« na pozornici u Svicarskoj prije početka b 1 a g o I s t r e, n a s t o i i >■.** prikazati hrvatskom narodu! . — Kada ste započeli u MHKD s prika- zi van jem sadržaja iz Istre? Prvi put smo iznijeli na pozornicu istar- , na 5. odn > P' es u lirskoj drami iz primor- skog života »Iva i Tončič« od Mihaljevič Mile. To je bilo prije 1930 . Muhvič nam je napravio glazbu sopila, pa smo u toj drami izvodili originalne pjesove iz Krka i Istre uz Pratnju sopila. — Kasnije nam je Slav¬ ko Zlatic priredio glazbu za »balun«. što smo ga imali izvoditi u Radetičevoj drami »Za goli život«. Drama se, kako vam i® poznato, nije mogla prikazati. Tada srno od plesa iz te drame napravili cjelinu. I tako smo s »balunom« otišli u Berlin n a Olimpijada i ti Švicarski!. Tada smo ga iz* vodili u dva motiva — svi kao jedan mo¬ tiv, a Nevenka Perko ga je prikazala sama. — Ko vam je dao podatke o »balunu«? Pozvali smo vaše Istrane s Trešnjevke- Oni su nam otpiesaii originalni »balun«. a mi smo kasnije taj originalni ples. taj dio hrvatskog istarskog folklora, obradili ko¬ reografski. 1 tako s »balunom« populariziramo Istru — Istru kao hrvatsku pokrajinu — ju inor zemstvu i ovdje kod nas. (NASTAVAK NA 5 STRANI). BROJ 50, 51 i 52 'ISTRA STRANA 5 LADO BOŽIČ: POLITIČNO IN KULTURNO DELOVANJE IDRIJSKEGA DELAVSTVA — POLITIČNE RAZMERE V TEDANJI IDRIJI - BORBE LETA 1907 IN 1908 - PRIZADEVANJE ŽENSTVA Proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja ie zapihal v globoko idrijsko kotlino nov veter, ki je vzdra mil, razgibal in osvežil enolično in skrajno patriarhalno življenje zakotne ga slovenskega mesta. V hlapčevsko živ¬ ljenje idrijskega rudarja in v filistrsko životarjenje idrijskega rodoijuba- tueščana je prodrl klic zuuan tega sveta, ki ie predvsem zbudil delavca iz mrtvila, duhovnega in telesnega suženjstva, rodoljubne vrste pa pre¬ cej zrahljal in razcepil. Idrija se ie prebudila in začela korakati za ostalim svetom. Oba sloja, ki sta tvorila rudarskega kotla, delavstvo in meščanstvo, ki se ie rekrutiralo iz vseli krogov od uradništva do trgovcev in gostilničarjev, sta živela zase brez stikov. Delavstvo, ki se ie tedai izživljalo samo pri delu v rud¬ niku in doma, še ni imelo svojih organi¬ zacij. Res ie, da so obstojala nekatera društva z delavskim naslovom, toda ta dru¬ štva so bila no ideji in delu izrazito meš¬ čanska. Vodili so jih meščani, članstvo je bilo meščansko, pomešano z malim števi¬ lom onih delavskih Uskokov, ki so mislili da po svoii miselnosti spadajo bolj med meščane kakor med delavce. Prav izrazito meščanska organizacija na ie bila Narodna čitalnica, kjer je go¬ spoda oreživjela svoie ure in dneve z na¬ rodom. kateremu so bila vrata zaprta in za narod ki ni imel od njihovega dela nikakeea dobička. V tako živlienie živosrebrne doline so prišla v 90-tih letih preteklega stoletja naj- prei gesla in nauki liberalizma, ki so ga prinesli v Idriio meščanski dijaki, ki so študirali v zunaniih mestih. Nova gesla so takoi udarila ob temelie meščanske zgrad¬ be in iih dodobra omajala. Na občnem zboru Narodne čitalnice, ki ie potekel v popolnem- narodnem soglasju in navdušenju, ie radi izvolitve predsednika prišlo do poloma. Povzročila ga ie drastična izjava zastopnika mladih liberalcev naperjena pro¬ ti predsedniku, ki ie bil iz nasprotnega ta¬ bora. Predsednik ie podal deinisijo, razkol med liberalci in klerikalci je bil izvršen. Odslei sta hodila oba tabora do svojih po¬ teh in živela v večnem boju, ki ie zavzel včasih prav ostre mere in sredstva. Deiavsvo v tem boiu ni bilo prizadeto. Opazovalo ie boi in ločitev brez zanimanja. Niti od enega niti od drugega ni pričako¬ valo pomoči, navezano ie bilo nase in ve¬ delo, da nieeov čas še ni prišel. Verovalo je v svoje vstajenje in rast’'medtem ko je videlo na drugi strani nešauie in hiranje meščanstva, ki ga ie vojna končno vrgla popolnoma ob tla. . Vendar oa ie kmalu po razcepu stopilo na idriisko oozornico delavstvo, ki ie zaži¬ velo ob glasu in programu splošnega de¬ lavskega gibania in socialne demokracije. Pričel ie važen socialno-strokovni in kul- turno-oolitični pokret idrijskega rudarja. Stare razmere so pod njegovim uplivom začele pokati; delavstvo ie vzelo v roke I0000S00E0000HG RAZGOVOR S PROČELNIKOM MHKD G. ALEKSANDROM FREUDENRE1CHOM. »Istra je bila naša prva liubav«. Mi vam imamo jednu korsku recitaciji! — zapravo korski govor. Zove se »Da se upoznamo«. Kada dodjemo u neko mjesto na gostovanje, najprije izadje kor — da *ias na neki način predstavi. ledan pita: — Odakle si ti? * — Iz Zagorje. — Lepe ti je, lepe ti ie Zagorje zelene — prilivati zbor. I tako dalje -- sve hr- vatske pokrajine Tako dodje red i na bitru. Jedan pita: — Odakle si ti? — Iz Istre. —, Sirotica tužna Istra naša prilivata zbor I nista više. A glazba prati tu korsku recitaciju. Moram vam reči. da se to »Sirotica tužna Istra naša« uvijek vrlo dubo- ko doimlje slušatelja. — Imate II u programu još kakovu stvar o Istri? — Mi o Istri v.odimo uvijek računa u sastavljanju naših programa. Tako sada obradjujem narodne pjesme uz scenu. Tu sam prikazao scenski ono u što je narod u svojim ženskim lirskim pjesmama ulio dušu. Takove dvije meiodramatske stvari prikazali smo sada u Švicarskoj. Gledaoci su reagirali, iako ne razumiju riječi. Te narodne pjesme uzimljen iz svih krajeva Hrvatske. Iz Istre uzeo sani narical.iku iz Radetičeve drame za »Goli život«. Ta tuž¬ na pjesma najbolje prikazuje naše osječaje kada mislimo o Istri. — Muziku za te kompozicije priredio je Rudolf Matz, a ia imam na brizi scehu i režiju. — Bi U Imall Još štogod da mi kažete? — bilo je zadnje pitanje, jer je vrijeme odmaklo. — A šta da vam kažem — napišite da je Istra naša prva ljubav, ne, napišite, ted¬ na od prvih ljubavi. da se ne bi uvrijedile one druge, završio je u smijehu g. Freu denreich. — (t. p.) prebivalstvo reševanje svojega lastnega življenskega vprašanja. Meščanstvo ni imelo smisla za delavsko vprašanje, zato nič čudnega, da ie ogromna večina delavstva stopila v vrste socialne demokracije, le majhen del sta si delili obe meščanski stranki. To razmerje se ie v novejši dobi še izbolj¬ šalo v prid delavski stranki, dokler ni nova metla pomela vsega kar ji ni hodilo v račun. j Socialistično delavsko-strokovno gibanje ie dobilo v živosrebrnih tleh .globoke kore¬ nine in pognalo krepke in košate mladike. Že t. 1903. se ie idrijski rudar pridruži) splošnemu rudarskemu gibanju v Avstriji in ustanovil podružnico »Unijo rudarjev«. V Unijo ie vstopi! kot zgodovinsko naj¬ slabše plačan delavec in velik hlapec pod bičem grajskega gospoda. Prvo delo orga¬ nizacije ie bila borba za zboljšanje gmot¬ nega položaja delavstva. O uspehih in neuspehih ki iih ie rudar dosegel v tem boiu. kakor tudi o njegovem socialnem in gospodarskem položaju do konca vojne, smo že pisali v naši »Istri«. Zato nam za danes preostane samo še politična in kul¬ turna stran idrijske socialne demokracije. POLITIČNO IN KULTURNO DELOVANJE IDRIJSKEGA DELAVSTVA. Vzporedno in istočasno s prizadevanjem idrijskih rudaDev, da si izboljšajo gmoten položaj, je šla tudi njihova borba za osnovne politične pravice in delp za pov- zdigo ravni splošne izobrazbe in za kul¬ turen napredek. Delo in borba sta bila ži¬ vahna in sta dobila svoi izraz tudi v jav¬ nosti. ko se ie Pojavilo v Idriji prvo delav¬ sko glasilo, štirinajstdnevnik »Naprej«, ki je izhajal od 1. julija 1903. do 18. junija 1908., ko se ie povečal in preselil v slovensko središče, v Ljubljano. »Naprej« ie nosil zastavo socialno-demo- kratske krajevne organizacije v Idriji in je konkuriral celo »Rdečemu praporu«, glasilu osrednjega odbora soc. demokratske stran¬ ke. Zato ie doba »Napreja« iako pomembna in značilna v celotnem pokretu idrijskega delavstva. Za program si je »Naprej« za¬ stavil borbo za lepše življenje, za nov svet, kter ni bede nevoščljivosti in sovraštva, kier ie ljubezen in mir. Boril se je z res¬ nico in pravico proti krivici in laži. Nje¬ gova pot je bila not izobrazbe, politike in. gospodarstva. Tak ie bil njegov program. Namah se ie razširil po kotlini. ' delavstvo se ga ie z veseljem oklenilo in dosegel je rekordno število 800 naročnikov samo v Idriji Nič čudnega ni bilo, če se je čutilo osrednie glasilo ogroženo. Osrednji izvršni odbor soc. demokratske stranke je zahte¬ val. da preneha »Naprej« izhajati in da se urične izdaiati posebna priloga »Rdečega prapora« za idrijsko dolino. Toda idrijsko delavstvo in vodstvo se ni pustilo ugnati in ic zlomilo odpor vodstva. Kljub borbi z vodstvom v Ljubljani pa sta rudar in »Naprej« šla po poti svojega programa dalje. Pred vsem sta vodila ogorčeno borbo z liberalizmom in klerika¬ lizmom in odkrivala njune slabe strani dru¬ god oo Sloveniji, posebno pa v Idriji sami. Ostro so napadali občinsko gospodarstvo tedaniih liberalnih gospodarjev in občinskih mož, posebno pa povdarjali vedno in vedno zahtevo po splošni, enaki, direktni in tajni volilni pravici v vseh ustanovah od občine do državnega zbora. To borbo so vodili v okriliu krajevne organizacije soc., dem. stranke.' ker jim oblast ni hotela dovoliti političnega društva »Naprej«. Organizacija se ie borila tudi proti carinski tarifi, za delavsko varstvo in zavarovanje. Pokret sc ic leno širil in dobival po dolini Idrijce do Cerknega vnete pristaše. Uspeh ni izo¬ stal. 2e drugo leto delavskega gibanja je delavstvo prodrlo v rudarski zadrugi in bratovski skladnici. Obe pomembni usta¬ novi sta tako prešli v prave roke. Poleg lista so širili svoio idejo tudi s knjigami, izdaiali so delavski koledar in malo knji¬ žico »Naprej«. POLITIČNE RAZMERE V TEDANJI IDRIJI. Politične razmere v tedanji Idriji so bile precej čudne in' za demokratične čase nerazumljive. V občinskem svetu so gospo¬ darili liberalci z liberalnim županom na čelu, deželni poslanec mesta Idrije pa je bik danes že pokojni dekan Arko, izvoljen v ožjih volitvali 1. 1901. Delavstvo tedaj še ni imelo volilne pravice. Meščani so glaso¬ vali po razredih, oo tem koliko davkov je kdo plačeval. Delavec, ki je malo zaslužil in ie plačeval tudi malo davka, je bil radi tega brezpravna raja. Odločali so meščani in v III. razredu okrog 150 ženskih volil- cev. Ti volilci so bile vdove, ki so pose¬ dovale do možeh hiše in prejemale vdov- nitjo. Plačevale su davek od hiše in od po¬ kojnine in imele voiilno pravico v III, razredu. ^ Zanimivo ie, da ie vodilo socijalistično delavstvo do 1906. odločno borbo proti li¬ beralcem ali »turščnikariem«, kakor so jih nazivali radi tega, ker jim je idrijski de želni poslanec dr. D. Majaron, v zahvalo za izvolitev, obljubil večjo količino koruze ali turščice. L. 1906. pa je prišlo pri ob' činskih volitvah med njimi do kompromisa in radi tega ie v III. razredu prodrla de¬ lavska lista. To ie bil prvi politični uspeh delavstva. Sličen sporazum je bil dosežen čez par iet tudi pri deželnozborskih voli¬ tvah. Prvi uspeh ie delavstvo podžgal in pri¬ čelo je ostro borbo za splošno in tajno vo lilno pravico. Liberalci in klerikalci so na javnih shodih nastopali proti tej zahtevi Niko Pirnat: Idrijski rudar. Niko Pirnat: Idrijsko dekli toda z majhnimi uspehi. Delavstvo je' zah¬ tevalo popolno pravico in ne samo drobtin. Zanimiv ie bil shod 1. 1905., ki ga je skli¬ calo napredno politično društvo »Jednako- pravnost.« Shod ie namreč izglasoval t ogromno večino delavskih glasov nezaup¬ nico tedanjem naprednemu deželnemu ir? državnemu poslancu dr. I. Tavčarju, ker je nastopil v državnem zboru proti splošni volilni pravici. Kako se ie počutil vrhovni šef naprednih krogov po nezaupnici lastne organizacije, o tem zgodovina molči. De¬ lavstvo ie manifestiralo za svoje pravice na shodih, sestankih, pri demonstracijah in pri splošni stavki, ki jo je proglasilo 1905. Stavki so se pridružili tudi obrtniki. To je bil pač dogodek, ki ni imel primere v ostal; slovenski domovini. BORBE LETA 1907. IN 1908. Shlošna, enaka, direktna in taina volilna pravica ie bila končno 1. 1907. dosežena. Pričele so živahne priprave za prve voli¬ tve oo novem zakonu. Delavski kandidat za idrijski okraj ie bil strokovni tajnik Kopač iz Trsta. Dobil je sicer v Idriji naj¬ več glasov, ni pa mogel prodreti. Naslednje leto (1908.) so bile razpisane tudi deželnozborske volitve. Liberalni kan¬ didat za Idriio je bil vadniški učitelj En- gelbert Gangl. klerikalni dekan Arko in sociialistični Edbin Kristan. V širših voli¬ tvah ni prodrl nobeden, zato se je borba prenesla v ožje volitve. Pri teh je prodrl ' E. Gangl s pomočjo socialističnih glasov. Delavstvo mu ie dalo glasove proti obvezi, da se bo boril z delavci in za njihove te¬ žnje. Mož ie držal obljubo dano delavstvu, zato oa je padel v nemilost v svoji lastni stranki. L. 1907. je bilo ustanovljeno Delavsko socijalistično društvo »Naprej«. Prav isto leto so ustanovili tudi Katoliško politično društvo, dočim ie liberalno obstojalo že preje. Uspehi niso delavstva zadovoljili. Neu¬ strašeno je nadaljevalo svoie borbe. Trud je bil obilo poplačan, ko je bil 1. 1910. iz¬ voljen v Idriji sociialistični župan Ivan Štraus. Bil je prvi sociialistični župan v Sloveniji in Avstriji. Imel je tako zaslombo v delavstvu, da je bil celo med vojno In po okupaciji imenovan za začasnega ge- renta in komisarja. Kakor je bila uspešna politična borba idrijskega delavca, prav tako ni zaostalo tudi n.iegovo prizadevanje na kulturnem polili Vse prosvetno delo so vršili v okri¬ lju krajevne organizacije, le za nekatere panoge društvenega dela so ustanovili sa¬ mostojne organizacije. Tako so bila usta¬ novljena 1. 1897. Idriisko kolesarsko dru¬ štvo »Sloga«, 1. 1903. delavsko godbeno društvo in delavsko lovsko društvo. PRIZADEVANJE ŽENSTVA. Pomembno je bilo ti^di prizadevanje socialističnega ženstva, ki je ustanovilo prvo socialistično žensko društvo v Slove¬ niji. Imenovalo se je društvo »Veda«. Nje¬ gov namen je bil dvigati ženo duševno, čuvati io pred propadanjem in pripraviti jo stremljenju do zboljšanju njihovega go¬ spodarskega položaja. Gospodarsko ie imela socijalna demo¬ kracija močno oporo v svojem Delavskem konzumnem društvu (1897.). Z namenom, da bi dvignili idrijsko čipkarstvo in ščitili čipkarice pred izkoriščanjem, so ustanovili 1. 1905. tudi čipkarsko zadrugo. Delavsko eibanie je dalo idrijskemu ru¬ darju in mestu obilo dobrih sadov. V svo¬ iem delu ie bilo ustvarjajoče proti popol¬ noma neplodnem delu meščanstva, čeprav ie bilo med voino zatrto in delavstvo mili- tarizirano. ie planilo po vojni še krepkeje na dan. dokler ga ni stisnila železna pest za vrat, zatrla organizacijo, delavstvo pa postavila ko ga ie oropala vseh pravic, na kolena in mu naložila samo dolžnosti. Stari časi so se vrnili v srebrno dolino in samo malo časa še in srebrni studenci bodo usahnili. DELAVSKI POKRET V IDRIJI STRANA 6 »ISTRA« BROJ 50 , 51 i 52 IVO GRAHOR: Zgodba o velikem ministrantu trska. Strgana temna ali že stara letna obleka mu ohlapno visi ob životu. Podoben je delavcu iz predmestja, ki je morda pri' šel pravkar z ulice- kjer je spravljal v klet voz premoga, si nato spet oblekel, svoj boljši suknjič in zdaj stoji tu pred pisarno ter čaka na svoje prislužene dinarje. Prvič, ko sem- šel mimo njega, ga še nisem niti opazil Zdaj ga pogledam na¬ tančneje Obrne se in se mi prijazno na¬ smehne. Zdi se mi, da že dobro poznam ta obraz, to postavo, visoko čelo in poteze na licu. Toda v polmraku hodnika ga še do¬ volj ne razločim. Ali ni to Polde Kršinov, Kršinov, bivši naš, domači, veliki mini¬ strant? Polde me gleda še nekaj časa z istim nasmehom, ki se mu pozna zadovoljstvo že nad tem. da sva se srečala. Vidim, kako mu poigravajo okrog usten nagajive pote¬ ze, obdane z nekakim še na pol žalostnim nasmehom, ki bi bil zelo rad vesel. Vitka moška postava se ie krepko vzravnala, ko mi je pogledal v oči. Veselo sva si podala roki. Že dolgo se nisva videla, morda 20 let. Ko mu gledani v oči. se prične med nama razgovor, ki je že sprva polglasen. Zavedam se. da prisluškujem v njegovem glasu nekaki daljni godbi, domačim bese¬ dam. naglasom, zvokom. (Zdi se mi. da so se mu oči medtem lesketale). Nato mu glas znova upade in reče: »Si me vale spoznal? — Jaz tudi tebe; tako sem si dejal, da boš to ti. Nihče drugi ne more biti kod ti«. Molče mu pritrdim, da sem ga tudi jaz opazil že prej. vsaj podzavedno. Kajti zelo venec. Drugega mu ni kazalo kot emigrirati Njegov življenjepis se je močno zaple¬ tal. Po vojni je bil. šel v Trst. Tam ga je prvič zajela kriza. Potem je z mnogimi prihajajo dan za dnem mimo. Med njimi so, znanci prepotoval v Francijo, se vpisal v mladeniči, žene, otroci in starci. Polde Je \ Marseju v tajsko legijo. Deset let življenja že onkraj njih. a si že ne morem prav j e pustil tam. Odpravili pa so ga, ko je odhajal s celimi pet sto franki. (Torej rti res, da bi bili tudi tujcem plačevali pet tisoč). j Druga brezposlehost ga je zajela doma Opazujem ga. ko odhaja od mene. Že je'po vrnitvi iz Francije. Saj pa je bil resnič- šel po stopnicah. Na stezi spoznavam, ka- no zelo sumljiv: ko je pa bil v Franciji, ko se zamaje ob vsakem koraku na levo Takrat so bili namreč »doma« vojni časi. ali na desno, kot hribovci. Zelo se je spre- In moral je spet — v svet. Za vojsko je se je izpremenil. Iz mladega fanta je sta! tu suhljat, koščen in ovel starec. Primer¬ jam ga navadnim brezposelnim, kakršni razjasniti svoje predstave o njem, vtisa, ki mi govori, da Polde ni po tipu brezpo- selnik. 'menil, oslabel. Znajle pa zavije proti mie karni. Morda bi pa še rajši sedel v go¬ stilnico in si naročil kozarec vina ter hkra¬ ti potešil lakoto in se odpočil od velike utrujenosti. Pomlad je, morda si še dobi delo. Moral bi biti vesel; vesel mora biti, / ši mislim. Pa ne vem, zakaj. Zato. ker bi to jaz tako rad videl? Misli se mi zatikajo. Nekaj me moti pri tem Poldetovem nenadnem obisku. Nika¬ kor se ne morem več zbrati razmisliti. Za pisalno mizo sedim in se upam od dela premakniti. Spomini pa mi letijo iz papirja na mizo in se uvrščajo. Iz slik se mi luš' čijo znani prizori iz cerkve, kjer je Polde : nekoč služil. Nekoč je bil Polde veliki ministrant. Hkratu z njim se spominjam še samega sebe kot malega strežnika, ki drži svečo In glasno izgovarja za njim domače molitve. Polde je znal tudi latinske in razumel je že celo latinsko mašo. Velik ie bii. Med ted¬ nom je lahko nadomestoval mežnjarja. Na tanko se še spominjam, kako sem mu bil hvaležen, ko me je prvič izbral izmed šo- larčkov in me mimo oltarja odpeljal v za¬ kristijo, da sem se tam oblekel. Dobil sem belo srajco z rdečim popackanim ovratni¬ kom in rdeče krilo, ki mi je bilo za četrt metra predolgo in so mi ga zavezali pod ramani. da se ne bi vleklo po tleh. Šele med službo božjo smo prišli ven in po¬ kleknili. Velika ministranta sta bila že tam in sta me zaničljivo pogledala. Vso mašo sem samo pazil na Poldeta. On me je vo¬ dil in mi pošepetaval na uho važne spre¬ membe obreda^ Zdelo se mi je. da sem že pet let ministrira!, pa je maša šele komaj minevala. Po maši sem se naglo skril v za¬ kristijo. še ves zatopljen v dejanje. Spomi¬ njam se. da so se mi veliki ministranti smejali ker sem še vedno samo šepetal. Z istim svetim, neskaljenim občutkom sem stopil iz cerkve in hušknil navzdol tnimo šo¬ le, zdirjal po vrtovih proti domu in pri tem šepetal, ker se nisem upal niti misliti na vse to, kar sem bil v cerkvi doživel, in na stvari, ki še pridejo za tem. prav za go tovo pridejo. Videl sem da bom zdaj vsak dan lahko govoril s Poidetom o važnih stvareh. Polde že kar prenočuje v farovžu. Njegova mati je bila bajtarica in ie ho¬ dila delati kmetom na polje. Razen tega ba ie bila še mrliška strežnica. In sama .suha. koščena, kakor smrt. je bila za to . najbolj, primerna Frlela ie vedno po noti. kex se ji je vedno mudilo. Morala je za svoje ih za Poldetovo živlienie obletavati Det vasi. dve v dolini, dve na tem in še eno v nasprotnem hribu. Če se prav spo¬ minjam ie hotela doseči še več. Da bi bil Polde gospod. Imela ie tudi svoje njive nekje blizu naše in se zato znašla pogosto pri nas. Staršem je pravila na uho razne novice Pošepetavala jih je aii pa vpila. Vmes se je pa rada tudi zadirala imela ie vranji, vreščeč glas in če se ie zasopla, io i» viel vedno suh kašelj si ie z vnemo iskal dela v mestu. Tukaj je skidal sneg tu žagal drva itd. Priden je tbil. v ■ , Prihajal mi je ob določenem času na¬ sproti. ko sem -se vračal iz službe. Na en¬ krat pa ga ni bilo več v mesto. — Ležal je na svoji postelji v gornjem, še odprtem nadstropju barake, dobro odet. kljub zimi ves poten, časopise je imel v rokah, ki sta mu pa od slabosti vidno omahovale. Oči vdrte. Ovela koža se mu ie navratu spela v močne gube Želel' si je pijače. Videti je bil zelo slab. Čez tri dni so ga odpeljali v bolnišnico na oddelek za jetične. Prestrašil sem se, ko sem zvedel, kako mu je. Tudi v društvu se je bilo treba ne¬ kako opravičiti: Kdo bi si bil mislil, da je mož že jetičen. (Včasih smo ljudje res ta¬ ko trde glave. To se pravi; v teh časih, kajti zdaj je bilo ljudem to. že vsakdanja prikazen, da je živel med nami. ne eden ampak na sto in sto takih obrazov, jetič- niki, kakršen je bil. moj rojak Polde. Mi vsi, nihče, tako rekoč, nismo ho¬ teli tega takrat več niti videti, menda v strahu, da bi si človek moral po¬ tenj še zastavki vprašanje? Kdo je kriv?) Dosti naših ljudi — in dosti izmed mi¬ lijonov brezposelnih v vseh deželah sveta je morda takrat polovila jetika. Zdravniki pravijo temu. da je v večini primerov je¬ tika podedovana, da je neka posebna vrsta te'jetike, ki jo imamo zelo pogosto priliko opazovati pri naših ljudeh. IV. V bolnici je bil Polde kmalu ves kakor doma. Morda se mu je vsa zadnja leta go¬ dilo le malo boiie ali pa nič, niti primero¬ ma tako dobro ne kot v tej prenapolnjeni in le za silo opremljeni mestni bolnišnici. Tu se je lahko šele prav izkazal z vsem svojim umom in z vso živahnostjo. Kajti tu je bilo res poskrbljeno za vse, karkoli si je mogel želeti kot star ministrant. Bilo je vode dovolj, dovolj kmečkih ljudi in pozneje, na verandi tudi dovolj' čistega zraka. Čelo v mrzlih dneh se je smel člo¬ vek tukaj razgraliti ali hoditi po vrtu. Polde seveda tega ni več mogel, toda upa¬ ti je smel, da se mu še obrne na bolje. Zdravniki so imeli z njim drugačne ra¬ čune. »Gledali« so na tega moža že »čisto mirno« Imeii so sliko o njem. Na majhne listke so si jo razdelili in mu obdelali tako Vsa pljuča. Imel je l45-inko zdravih ali morda še manj, vse drugo je bilo načeto oziroma se ni več poznalo. Potemtakem je moral Polde izgubiti svoja pljuča že nekje okrog Trsta, Alžira in Kebira, pri delu na novih rimljanskih cestah, ali še kje na poti do Zagreba, Beograda in Sarajeva, Kostanjevice in • nazaj. — On je seveda vztrajno ugotavljal le možnost, da se ga je prijelo šele zadnjih 14 dni, ko je lezel znanemu župniku na neko goro, ne daleč mutc^u, ueiau uu mu, a, uu zu. c uu m- , f, P esta - Na e° vratk “ ga je bil za¬ me, vsak dan od zore. Pri tem pa ne bo - e se mraz m vihar, da mu je suknjič Pomlad 1935. Kriza in ljudska beda. | To je bila Kršinka. Morala je biti zme- Polna skladišča. Brezposelnost. rom črno oblečena, ker je hodila molit k Na raskrižiu tovarniškega hodnika, pred’ mrličem, in to ji‘je ob sivih laseh zelo Lepo pisarnami, stoji možakar srednje rasti. Vi- j pristajalo, skoraj tako kakor moji materi. a e ti ju siromašen postaren in izgaran. kot i Kot deček sem se ji bil že dobro privadil ‘ ' ' ker je prihajala pogosto k nam v hišo menda zaradi tega, zaradi nedavnih let. ko smo imeli zapored več smrti. Pa tudi pri¬ jazna je bila. Smrti si takrat nisem pred¬ stavljal drugače, Rot da je zelo podobna Kršinki. Stara čarovnica s koso Poide pa je bival pri cerkvi; tam si ga lahko vedno našel, v farovžu ali v šoli, v cerkvi vrh hriba, ali pri mežnarju ali na pokopališču. Vedno je imel dosti dela. Ne; njega si res nisem triogei nikdar predstavljati brezposelnega. Če je tudi drugimi siromaki stala stvar vsaj podobno tako. potem bi bilo treba to delitev ljudi prvo obrniti . 11 . Spominjam, se, da sem ga leta 35. po- vabil na obed. še posebno zato. ker sem imel občutek, da nam je enakovreden in da ga lahko predstaviš vsaki gospodi. Mor¬ da je malo bolj vplivalo name to. da je bii že kot ministrant in župnikov spremlje¬ valec vedno dobro .oblečen in da se je z nami — otroki premožnejših staršev, že takrat učil tudi nemščine. Župnik je pla¬ čeval zanj. Župnik ga je pozneje tudi po¬ slal na Dunaj, v šolo cerkvenih bratov, odkoder pa je Polde že prvo leto ušel. A tega jaz doslej nisem vedel. Živel sem v prepričanju, da biva Polde še vedno doma, pri cerkvi, in da je najmanj ključar ali pa že kje učitelj. Pa ni bil ne eno ne drugo. Med vojno sem ga izgrešil. Kot da se je pogreznil. Zdaj pa se je bil torej že vrnil domov toda kam domov! Dve'leti je bil na fronti.' Tudi je bil že ranjen. Bajtar je bil in Slo- bil, po lastili sodbi — prestar. III. Tudi v Ljubljani za Poldeta ni bilo de¬ la ni zaslužka. Odpravil se je zato zopet na kmete; peljal se je z vlakom do Sev¬ nice. Pisal mi j'e potem, da je našel neko delo. Za prvo silo, kajti več ko hrane tista leta noben kmet ni rad dal. Videl sem že prej da mu bo kmečko delo takšnemu še pretežko; delati bo moral od zore do te- imel nikdar beliča v žepu. In star je bil že 37 let. na svoje življenje je moral mi¬ sliti. Pisal mi je dopisnico. Potem še drugo in v pozni jeseni je bil že spet tu brez¬ poseln, brez strehe in brez sredstev. Pri¬ šel je peš v Ljubljano. Videl sem, da se ni nič popravil. Na kmetih se dobro je sa mo v dobah najtežjega dela. Ko te ne po¬ trebujejo več, ti tudi ne dajejo hrane vedno manj in manj ali pa sploh ničesar več. Saj si v tej krizi skoraj nihče ne more držati hlapca. Res pa je bilo, da je bil Polde ne¬ koč za vsako delo. A zdaj! Kakšen hlapec naj bo? Saj ga je še sama senca. Kosti mu štrle. velik ie, hrane tako očividno potre' ben in toliko, da bi se ga vsak. tudi naj¬ trdnejši kmet zbal vzeti v službo. Takšnole smrt. — Polde sam morda tega niti ne ve. to se pravi: on ve, kako je že vajen živeti tako skromno živeti in jesti tako 'tnalo, ko¬ likor prenese stisnjeni želodec ... (Toda ta kili je bilo takrat mnogo. Če bi bil kak velekapitalist to vedel ali uganil, bi se bil že tisti hip poiakomnil največje kupčije, najel trume brezposelnih, si Dostavil veliko tovarno in z njo premagal vse tiste podjet¬ nike ki so še ves čas krize pošteno plače¬ vali delavcem mezde. Začelo bi se »poživ- ijenje«). Toda velekapital ni več delal. Skladišča so bila že prepolna blaga; ali pa še pre¬ polna. Tudi v Ljubljani je vladal trd red. Treba je bilo torej misliti vsaj nato. kako bo Poide prezimil in počakal na morebitne boljše razmere. S pomočjo znancev se na¬ ma je končno posrečilo, dobiti zanj streho v predmestni begunski baraki. Sama sre¬ ča. sem si mislil; ravno toliko prostora je bilo še. da so se mogli nastaniti vsi prvi pribežtiiki »Abesitici«. Potem je postalo pa kmalu pretesno In bi bilo postalo še bolj. No... Polde je ime! dosti smisla za red. Dosti več ko ti mladi fantje, ki so bili veseli, da so mogli iz daljave govoriti 0 tujih vojnah nekje ob Rdečem morju, v Danakilskih vro¬ čih puščavah, kjer te divji zamorec že prvo noč. iz spanja odere na meh. — S takimi neznalicami. s takimi vojaškimi no¬ vinci. zelenci, neredneži pa Polde ni nik¬ dar rad govoril. Bili so na srečo vmes tudi fantje, ki so že vedeli, za kaj gre Zdajle se je začelo, so rekli. Pri tem pa so bili vsi veliki reveži, kajti zmanjkalo je denar¬ ja Onj ga s seboj pač niso mogli prinesti, a društvo — v tej krizi in krizi denarja! — ni več imelo s čim dajati hrane, Polde zmrznil na hrbtu. Medtem ko so se zdravniki nehali po¬ svetovati o njem, je pa moj prijatelj Pol¬ de prav pogumno bedel z vsemi svojimi čutili nad svetom. Pod mesečnim diagra¬ mom enakomerne temperature in med te- mj domačim' bolnimi soljudmi, pa tudi oni¬ mi, ki so hodili te obiskovat in žal le pre¬ pogosto niso bili nič bolj zdravi, v zvezi s tem domačim okoljem in kljub tesnemu, malemu razgledu v bolnišnični Vrt si je Polde dogradil lastno, do popolnosti zao¬ kroženo sliko sveta kot celote. V to celo¬ to sva potem če me je povabil po kratki in popustljivi debati položila še sebe in vse Slovence. In potem je Polde tudi imel tak oster pogled za razmere in za slabosti ljudi, da me je presenečal. Čeprav pa je bil izredno strog in pravičen Judi do' sebe mi je nekega dne užaljen sporočil novico, da ga namerava novi zdravnik kmalu pog¬ nati. Po pravilih bi bil smel biti bolan sa¬ mo šest tednov. (Natanko ne vem). V In Polde se res ni bil zmoti!. Konec poletja se je po milosti predpi¬ sov in tega zdravnika lahko spet bolan sprehajal po dokaj prostornih ljubljanskih ulicah in si znova iskal prenočišča. Pogo- stovati je moral za nekaj dni v znani pred¬ mestni gostilni. Ogledal si je svet še en¬ krat od zunanje strani, si nabral novih vti¬ sov, kj so pa bili žal bridko podobni vsem prejšnjim Končno se je »posrečilo« Pol- detovemu zdravniku, da ga je sprejel v »nadaljnje zdravljenje« novi paviljon nnA stne hiralnice. Bilo je upanje, da bo Polde sprav.ijen za celo zimo. Ko pa pride po¬ mlad . . . takrat pojde morda spet lahko po svetu Takrat bo zdrav . . . Polde je stanova! v majhni sobici no¬ vega paviljona v prvem nadstropju. Ra¬ zen njega so bili tu nastanjeni neki osla- beli starčki in hromci ter drugi invalidi živ jenja. Če se je sklonil skozi okno, je lahko vsak dan opazoval pogrebe, kako se plazijo ondod mimo. kakor črne kače tja proti Taboru jn naprej v smer Sv . K ' rjža Hiralnica je imela tudi lastno mrtvaš¬ nico. da ji ?.» bila dovolj blizu. Iz paviljo¬ na je bilo treba iti do tja samo okrog vo- gia, se^preseliti z ene strani stene na dru¬ go Počasi so se tako izpraznjevale postelje; prezračili so jih spet in vanje so prišli drugi gostje. Prebivalci so se menjavali, sobice pa so ostale enake kot prej. Polde si ie pred menoj samo od strani Ivo Grahor (karikatura) ogledoval svoje tovariše. »Ta je gospod«, je dejal o starčku, ki je umiral na drugi postelji od njega naprej. »Ima bogatega sina. Vidim, ko ga pride obiskvt.«. Tudi ostali možje so imeli zunaj še svojce, so¬ rodnike. Biii so pa v sobici tudi nekateri bolniki, ki se zaradi bolečin niso mogli gi- bati, in oslabeli veliki starci, katere je bi¬ lo treba prekladati in umivati, da se niso polili. Tj so bili veliki reveži. Videl sem, kolikokrat je Poide sledil tem tresočim se otroškim gibom, rokam in glavam, ki so se stezale za nečim samo njemu vidnim in razumljivim Spoznal je kmalu vse niti te sobice in še drugih prostorov in ljudi iz tega paviljona. ;n -tudi ves mehanizem hi¬ ralnice. Ob vsem tem je bil vendar ves srečen posebno še, če se je mogel redno pogovoriti s kom tudi o zunanjih stvareh. Saj s temi tu se ni bilo mogoče. Ti ne mi¬ slijo več ne na svet, ne na politiko; tu ne vedo ničesar ne o kolonijah in ne o Špa¬ niji. Kako naj bi vedeli? Mlajši tu skr¬ bijo samo za to, kaj bodo jedli, kam odlo¬ žili, kdo bo prišel, in če je prišel, kaj je prinesel. . Opazil sem, da so bili Poldetu izmed prebivalcev tega čudnega doma še najljub¬ ši ti betežni starčki, ki so še polni dobro¬ te — čeprav morda dobri samo zato. ker ničesar ne morejo — zahvaljevali za vsako prijaznost. Tu je bila poveljnica in vodnik družbe energična služkinja ki je nosila in prala posodje m razdeljevala hrano. V tem si je tu in v svetu res vse še v bistvu ze¬ lo podobno Moč, tek Samo, da je tu malo moči, pa morda tudi manj teka. Ljudje so živeli in dokler živijo, si pač žele biti sa¬ mim sebi podobni. Toda tudi Polde je bil ljubosumen na vsako kretnjo od zunaj. Obiskoval sem ga spet tako kot veli¬ kega ministranta Zdaj je bil res mini¬ strant. Samo da je bil ta oltar, pred kate¬ rim je izgovarjal zdaj svoje molitve, živ¬ ljenje. , in spet se mi je zdelo, da je najino raz¬ merje podobno, kot je bilo nekdaj. VI. Prihajati sem začel kmalu redkeje, ker me je, kakor sem si dejal, tlačilo la¬ stno težko življenje. Imel sem vedno dosti svojih skrbi in težav. Zakasnjeval sem najprej ure obiska, petem se zglaševal sa¬ mo še včasi. vsako drugo nedeljo. Kar rni je on naročji, sem pa oddal med tednom lahko zvečer pri vratarki. Vratarko ie včasi nadomestovalo lepo, zrelo dekle ognjevitih oči. Morda je bila sirota alj kaj. Za hiralnico je bila prelepa. Videl sem, da so vratarke ustrežljive in se prepričal, da Polde vedno dobi vse stvari v najlepšem redu. Tako so potekali meseci. Zunanji dogodki p a so jih podili naprej in naprej. Zadnjo nedeljo sem tudi zakasni! in nisem prišei v hiralnico; občutil pa sem to kot napako že v zgodnjem večeru; seveda me je Polde zatidno pričakoval. Tekel sem torej tj» in oddal kar v veži neke stvari, ki sem jih imel zanj že pripravlje¬ ne. Na ta način sem se hitro pomiril, tem¬ bolj ker sem lahko napisal prijatelju tudi pismo iti ga priložil med knjige. Ko sem drugi dan prišel iz urada do¬ mov. me je čakalo iz hiralnice sporočilo, da je »gospod L. S..« tisto jutro umrl. Zvečer setr stopil pokropit. V hiralnici so bili že povečerjali in usmiljenke so mo¬ lile v kapeli. Le s težavo sem še dobil pri vratarki dovoljenje za vstop in nato ključ do mrtvašnice. Na tleh sta bili dve krsti, obe odprti. Mrtveca sta bila lepo v črno oblečena, z dolgimi črnim' šolni. V spomin pa se mi je utisnila samo dolga Poldetova krsta i# glava, roke prekrižane na prsih. V mraku so se delale od moje svetilke po njej dol¬ ge tenke sence, ki so segale Poldetu zdaj čez roke zdai čez obraz. Sklonil sem se, da bi mu bi! bbže. V podzavesti' sem se gotovo še želel opravičiti pred samim se- boi in pred nb'm za zadnjo nedeljo. A kaj je bilo do tega zdaj Poldetu, sem se zave¬ del k njemu me vendarle ni bilo. Umrl je pozabljen osamljen in zapuščen. Toda Polde me je že preveč poznal, da bi mi to kdaj zameril; iiič nisem skrival pred njim svoje netočnosti in nereda. To bi m* bil .'gotovo odpustil. Vsaj vedel je lahko, da še nj zapuščen. Na njegovem obrazu i e plaval zdaj večni mir Bodi pozdravljen še zadnjikrat, prija¬ telj Polde Kršinov BROJ 50, 51 i 52 f S T R A« aIRANA 7 Janko Samec (karikatura) JANKO SAMEC: BOŽIČNI SONET Nocoj spet bodo peli »Sveta noč« po vseh cestah in hišah v naših krajih. Sijale bodo matere v smehljajih neznanske sreče sredi kraških koč. Nocoj spet bodo srca up cvetoč v življenja sen ob novih doživljajih ljubezni, bratstva in svobode rajih, ki nam jih dala bo Besede moč. Nocoj zibala bosta Mož in žena prečudežne ljubezni svoje sad, ki ne doume misel je nobena. Nocoj vsak človek dober bo in zlat in v božjem svetu deca zapuščena v sanj pravljičnih bo zrla čarni grad! JANKO SAMEC: VSE GESTE BELE SO ... Vse ceste bele so v sneženih prtih ! .n tiho čeznje roma moj korak. Ni žab regljanja čuti več iz mlak in ptičje petje umrlo je po vrtih. Tam od nekod iz oken polodprtih se tiplje luči svit v.prozorni zrak. Pogreznjen vase vaški dom je vsak, ko da bi stal ob svojih snovih strtih. Zdaj bližajo se tisti nam večeri, ko bodemo okrog ognjišč sedeči vsi čakali pomladi v živi veri. In bomo sanjali o daljni sreči, ki enkrat pride, da se duh pomiri nam v topli pesmi, k soncu hrepeneči! JANKO SAMEC: SIROMAŠNA VAS Vrtovi pusti. Vmes razdrte bajte, ki kot sestradan pes na tleh čepijo in z okni slepimi na pol kričijo v vsakdanjost bedno našo: »Kruha dajte!« V kleteh gnijo ob zid priprte plajte. In kot da bližnje zime se bojijo, z očmi grozotnimi pod strop strmijo po praznih kaščah žita lačne Iajte. Pa kamor koli hodim naokrog, od vsepovsod molčanja ur tesnoba , težko opleta mi okoli nog. je v mojem srcu sama je puščoba, da vzdihnem tiho predse: »Bog, o Bog, kdaj prideš zopet rešit nas iz groba?« — (Nadaljevanje s 6. str.) VIL Zaklenii sem spet mrtvašnico. Pred menoj je stalo dekle, ki sem ji oddal klju¬ če. Želel sem «e ji še zahvaliti za vse med Poldetom in menoj storjene usluge. Že ho¬ čem oditi, ko opazim iz njene zadrege, da mi ima še nekaj povedati. Toda ona molči. Torej sem se le motil. »Alj vam ie S . . . kaj naročil, ko ste mu snoči izročili paket?« jo nekako neve¬ de vprašam Dekle molči. »Mislil sem, da mu boste še lahko od¬ dali. Ah je vzel?« »Ne gospod. Ni dobil on. Jaz . . . On že ni mogel več jesti.« »Pa druge stvari? — In od kdaj že ni mogei jesti?« Gleda me, kot da me hoče premagati. Natanko ne more odgovoriti. Potem opa¬ zim, s kakšno muko mi je izrekla vsako besedo »Dala sem vaš paket nekomu drugemu, ki je bil lačen Oprostite mi! Prosim, nikar ne zamerite. Nisem mislila . . .« Zadnje besede še slišim, kot da jih sa¬ mo šepeta. Toda docela sem doumel nji¬ hov smisel »Polde ni dobil, ni niti videl. Potem je gotovo umiral v zavesti, da sem ga že pozabil.« Težko je umiral, mi šine skozi zavest isti občutek kot prej v mrt¬ vašnici isti očitek, samo še večji, straš- nejši. Tako je bilo vedno z njim, vsi smo bili samo ministranti on pa je bil včliki ministrant si mislim, ki je vse videl in vse preseval z bistrim pogledom. Potem je pač tudi vedel, da sem nanj vsaj mislil. »Je vedel«, mi zadonj v mislih. Zdi se mi, da stojim še vedno na pragu mrtvaš¬ nice. Da vidim njegov mirni obraz. Obstal sem kot ukopan. Šele ko sem se zavedel, da je bil to le neki notranji glas, odmev moje zavesti, sem se premaknil od temnih vrat. kj so se tisti hip zaklenila za mano. Poldeta Kršinovega so drugi dan poko¬ pali v star. zapuščen grob nekega Ribni¬ čana, kamor prihajajo včasi tuji sorodniki in pomolijo za rojaka. VICE ORLJAK: PEDESETGODISNJICA UČITELJSKE MATURE U KOPRU OSNOVNO ŠKOLSTVO U ISTRI PRED 50 GODINA — PRVI MATURANTI KOPARSKOG UČITEJLJIŠTA, — RODOLJUBNI RAD UČITELJA I SVEČENIKA USPOMENE IZ ISTRE Želim da nešto napišem o toj našoi ma¬ turi i o stvariina koje su s njima skopča- ne, pa da se tako sjetimo prošlosti u našoj Istri. Ali prije toga par riječi o učiteljskim školama u ono doba u našoi Julijskoj Kra¬ jini. Prije ustanovljenja preparandije u Ko¬ pru opstojalo ih je više u Istri, Trstu i Go¬ rici, ali ne u današnjoj formi. To su bile neke posebne škole za učiteljske kandida¬ te, na koje su oni dolazili iz niže gimnazije i drugih viših škola posebnog tipa. Tu uči- teljsku školu pohadjali su šest mjeseci, a bile su vrlo loše posječivane, najviše 2—5 djaka. Prema torne, Istra je u ono doba otrag 50—70 godina imala vrlo malo uči¬ telja, a prema torne i malo pučkih škola. God. 1870 imala je Istra samo 209 uči¬ telja, od kolih su bili 94 pravi učitelji, a ostali svečenici. Godine 1870 austrijska vlada je otvorila prave preparandije u Kopru, Trstu i Gorici sa tri tečaja, a god. 1875 sa četiri. No več te iste godine vlada je ukinula preparandiju u Trstu i Gorici, a otvorila jednu kombi- niranu u Kopru za Hrvate, Slovence i Ta- iijane čitave tadašnje Primorske pokrajine. Ispočetka to učiteljište u Kopru bilo je ta- lijansko, a godine 1875 postalo je, barern djelomično njemačko, jer je bio proglašen na njemu njemački jezik kao službeni. Ta koparska preparandija imala je tri odjele- nja: hrvatsko, slovensko i talijansko, koja su imala svoje posebne profesore. Oni su predavali školske predmete u I i II tečaju na jeziku dotičnih djaka, dočim u III i IV tečaju vršila se nastava na njemačkome jeziku skupno za sve djake svih triju na¬ rodnosti. Vještine: tjelovježba, risanje i glazba naprotiv več od prvog tečaja dalje podučavalo se na njemačkome jeziku. Vje- ronauk, a dakako i materinski jezik, podu- čavali su posebni profesori na jeziku dotič- nog odjeljenja, buduči da če dotični prepa- randisti kao učitelji službovati na školama svoga jezika. Matura se polagala sasma na njemačkom jeziku. Prema rečenome, koparsko učiteljište je imalo hrvatske, slovenske i talijanske pro¬ fesore, rijetko po kojeg Nijemca. Ovi pro¬ fesori su predavali svoje predmete u prva dva tečaja na jeziku djaka, a drugi kvali¬ ficirani i na njemačkome u viša dva tečaja- Austrijska vlada, u svrhu da poveča broj učitelja u današnjoj Julijskoj Krajini, nije tražila za prelaz na preparandiju nižu gimnaziju, nego' samo novoustanovljene t. zv. pripravnice sa jednogodišnjom obukom, iz kojih su djaci, prelazih na učiteljište po¬ laganjem prijemnog ispita. Uz ovu polakšicu vlada ]e davala dja- cima državne štipendije, a uz to su ne- koji naši siromašniji Istrani primati i potporu Družbe Sv. Cirila i Metoda. Ovim mjerama dolazilo je na učiteljište više djaka, Istra je dobivala više učitelja, a i više osnovnih škola. Dok se nije otvorilo u Pazinu hrvatsko žensko učiteljište, naše učiteljice su poha- djale slovensko žensko učiteljište u Gorici. Kasnije se takodjer osnovalo i muško hr¬ vatsko učiteljište u Kastvu, dočim je ono »njemačko« u Kopru postalo samo talijan¬ sko. Zanimivo je istaknuti da su prvi matu¬ ranti koparskog učiteljišta izašli g. 1876 od kojih je bio samo jedan istarski Hrvat (Ži- ža); ali i ovaj je bio u talijanskom odjele- nju. God. 1877 nijedan Hrvat, a 1878 samo Ivan Boštjančič: SOLDATI jedan (Bergič, u talij, odielenju); dočim su g. 1879 maturirala dva Hrvata (Brozovič i Franki) Ovo su prvi naši istarski učitelji, koji su bili osposobljeni maturom za hrvat¬ ske škole. Uzgredno ču spomenuti da je Istra do kas¬ na imala vrlo malo naših učiteljica, pak je morala naša Družba Sv. Cirila i Metoda pozvati na svoje novoustanovljene škole učiteljice iz Hrvatske, jer je tada bilo pre¬ malo i naših učitelja. A sada da spomenem naše tadašnje profesore u Kopru, a u prvome redu našeg pok. narodnog vodju Vjekoslava Splnčiča, koji je došao na ovo učiteljište godine 1876, a 1882 godine bio je imenovan školskim nadzornikom za kotare Kopar i Volosko- Opatija. Iz političkih razloga bio je služ¬ beno premješten kao profesor u Goricu, a onda iz istog razloga godine 1887 suspen¬ diran. Na njegovu odlasku iz Kopra posje- tismo ga nas trojica djaka u njegovom sta¬ nu, što ga je mnogo obradovalo. Za uspo- menu dade nama po jednu knjigu, koju i danas pazljivo čuvam. U najijepšoj uspomeni nam je ostao pok. Fran Frankovič, naš profesor iz hrvatskog jezika kroz sva četiri tečaja. Njemu mi mnogi hrvatski učitelji Istre imamo da za¬ hvalimo naš politički narodni mentalitet, koji nas je potstrekavao u radu za narod. Umro je u svome rodnome selu Drenova nad Rijekom. Sjetit čemo se Istranina Iz Labin- štine pok. Jos. Belušiča, tog odličnog matematičara i fizičara, koli ie izumio više praktičnih aparata i Strojeva. Jednom prigodom našeg susreta u Trstu, pričao mi o svojoj novoj mašini za paro- brode koja če biti za polovicu manja, a dvaput veče snage nego su bili ondašnji parostroji. Cini mi se da je ovaj njegov izum, a i drugi, propali zbog financijskih razloga ili su ih njegovi financijeri prisvo¬ jili, što je razlog da nije uspio u svojim izumima i da nije došao na glas u svijetu, što mu je zaista pripadalo. Prof. Belušič bio je nacionalno naš. A bio je i Ivan Mi- Iohnič sa otoka Krka, što je pokazao i svojim predavanjima iz povijesti i zemljo- pisa. Naciohalan bio je i naš vjeroučitelj, Slovenac, Fr. Pančur. — Ova petorica bili su naši hrvatski profesori- Na njemačkome jeziku predavali su u dva posljednja teča¬ ja: Iv. Revelante, Ant. Črnivec, Jos. Ko¬ žuh, Iv. Markelj, Jos. Kristan, Rajm. Ču¬ ček, Dr. Kos, Stjepan Križnič (kasnije škol. nadzornik u Puli). Naš nastavnik pjevanja bio je Bečanin Fuchs, a onda Ant. Dekleva; gimnastike: Komarek; risanja: Gionelli. Učitelji vjež- baonice: B. Poniž, kasnije H. Dominko, koji je poslije bio imenovan škol. nadzornikom u Kopru. Pitam ja sada moje žive kolege: da Ii se još sječaju svojih koparskih nastavni- ka? Njima čast i hvala na svaki način. Ali da malko udobrovoljim svoje čitaoce iz¬ nesti ču jedan mali incident prigodom pje¬ vanja. Nastavniku Nijemcu Fuchsu dali smo u ruke Lisinskijevu pjesmu: »U boj, u boj. On nas upita »Was heisst das: »u poj, u poj?« Odgovori mu naš drug Zorn: Das heisst: Krig gegen Deutschen«. Taj je od¬ govor silno razjario nastavnika, da je od- mah potrčao ravnatelju, da mu se prituži- Svršavajuči ovo poglavlje odletit ču iz Kopra u Kastav, da spomenem pok. Jos. Vlaha, našeg odličnog učitelja na priprav- REJU... Pomalo se porniču jedan za drugen. Daž pada. Tule na more teški, črni vapori i skroz jugo zeleno leni se vali na groti vajaju. Prova je krcata mladeh soldati i vapori z njimi va sive dajine othajaju. Ostat če žalosne materi z svojun tugun device Marije, ostat če malice z očimi mutnemi od suzi, ma ki če razumet njinu tugu i reč njin besedu jenu? Tule vapori va sive dajine i parte se daje i daje, tule teški, črni vapori, soldati reju... Ki če od njih tomat, sam bog zna. Kernu če mladost ostat krvava va daleke, tuje zemje? Soldati reju... Reju kumpanji, brati, si dragi, prijateji i sini, a za njimi ostaju samo slutnje i sklopjene ruki va večeri duge, kada se čitaju daleka pisma i pale er jeni lumini. Zbogom mladost i dragi kraji i znani puti, prazne če bit sada kuče i tihe kot grobi škure oštarije, pul prazne puneštri, va jedne mice kamare tuč če teplo srce i skroz dane dugega čekanja ugasit če se modre oči male Marije. Daž pada. Tule na more teški, črni vapori, skroz jugo zeleno mladost soban va sive dajine peju, tule teški, črni vapori, soldati reju ... niči, a ujedno i našeg katehetu Ant. Puža. * A sada da predjem na svoje žive i mrtve suškolce, jubilarce, koji smo matu¬ rirali u Kopru g. 1888. Spomenut ču najpri- je Mija Buršiča, koji je službovao u svo¬ jem rodnom kraju u Juršičima. On, junak, Cabrunac, Roverac umrije nakon svog šestgodišnjeg službovanja. God. 1896 podi- gosmo mu mi učitelji i svečenici spomenik na kome stoji uklesano: Ovdje počiva uz svoju majku prvi domači učitelj Mijo Bur- šič. Jest, on je bio prvi učitelj i intelektua- lac u Roveriji, a i prvi učitelj u Juršičima. Kada ovo spominjem ne mogu a da ne spo¬ menem i pok Jos. Velikonju koji je bio u Juršičima takodjer prvi pop (tako je sebe nazivao). Pop Velikonja poslao je Buršiča na učiteljsku pripravnicu u Kastav, odakle predje na učiteljište u Kopar. Tako su oba ova naša pokojnika bili prvi kulturni rad- nici i prosvjetitelji na Roveriji, u torne do tada najzapuštenijem kraju bez ikojeg pis- menjaka. Za taj naš junački narod, dose¬ ljen iz Dalmatinškog Zagorja, niko se nije brinuo, a najmanje njegove opčine Vodnjan i Sveti Vinčent, a ni Poreč ni Beč, koji je išao Talijanima na ruku. U ono doba opčine i pokrajine bile su sasma u talijan- skim rukama. Ali za Roverce se pobrinuo naš ve¬ liki dobrotvor i narodni pokretač bis- kup Dr. Juraj Dobrila, čijom pomoču je bila sagradjena crkva i svečenički stan, a onda i škola uz pripomoč još i naše Družbe Sv, Cirila I Metoda. Škola i crkva, učitelji i pop kulturno po- dizahu tamošnji naš sasma seliački narod. Sve manje i manje bivalo je zločina i na¬ silja svake ruke, čega je skoro sasma ne- stalo nakon par desetlječa. Sada ču navesti ene koji su prisustvo- vali otkriču spomenika učitelju Buršiču. Bilo nas je prisutno 25, i to 16 učitelja (nijedna učiteljica) i 8 svečenika iz čitave zapadne Istre. Tu se nalazio i tadašnji ju¬ rista danas dr. Červar. Učitelji: Jos. Ba¬ čič (Buzet), A. Dukič. (Čepič), Erv. Jelušič (Pazin), Iv. Martinčič (Lindar), M. Mogoro- vič (Gračišče), Jos. Kraljič (Sovinjak), Jak. Jakac (Lanišče), Iv. Načinovič (Marčana), Iv. Sarson (Boljun), Jos. Svetličič (Lepo- glav), V. Šepič (Juršiči), Kaz. Rade (Bu¬ zet), Ant. Žmak (Medulin). Stj. Žiža (Ro¬ vinjsko selo), V. Zidarič (Sv. Petar u Šu¬ mi). — Svečenici: Jos. Velikanje (Juršiči), P. Pikulič (Lupoglav), Mlakar (Brdo), Ank Ellner (Kršan), Jos. Vrbka (Šajini), Piasun- ski (Sv. Ivanac), Slokovič (Sv. Petar u Šumi) Jos. Filiplič (Žminj). — Tu se nalazio i Stjep Križnič, škol. nadzornik u Puli. Svi mi navedeni bili smo toga dana gosti popa Velikanje, koji je umro u Idriji, u svome rodnome kraju. Istaknuti ču i podvuči slogu i prijatelj¬ stvo koje je vladalo tada u Istri izmedju svečenika i učitelja i svih intelektualaca, što je očevidno pokazalo ovo podignuče- spomenika nabavljenog prilozima ne samo učitelja, nego i svečenika. Kasnije je došlo medju nama do nesuglasica, aii nas je rat i poslijeratne prilike i neprilike opet ujedi- nio u radu za naš narod u Istri. — Ja ču podvuči da su otkriču spomenika prisustvo- vala tri. spomenuta Čeha kao pravi naši istarski svečenici i kulturni radnici. Medju njima je Ant. Ellner, koji se istaknuo u Istri kao odličan govornik i propovjednik- Drugi moj suškolarac i maturant iz god. 1888 bio je pok. Andrija Turak, bivši uči¬ telj u Valturi, koji odrekavši se učiteljskog zvanja, otvori u Puli trgovinu drvom u svo¬ joj vlastitoj kuči. Bio je nečak našeg istar- skog Oca dra M. Laginje iz Klane. Ovim mojim pokojnim kolegama bratska uspomena. A sada da spomenem mog živog su- školarca Julija Miriana, koji živi tamo pre¬ ko medje i mosta (Ponte dei Sospiri) u svome rodnome mjestu u svojoj vlastitoj lijepoj vili, ali ne kao učitelj, koje zvanie je zapustio nakon kratkog svog učiteljeva¬ nja. U položaju je da živi veselo, ali, mi¬ slim, da živi vrlo zamišljen... Još imam da spomenem svoje suškolce Slovence. Spomenut ču najprije K. Jeran- ka, koji je dan kasnije svog vjenčanja sa rodjakinjom pok. župnika Mikše u Lanišču naprasno umro. U živoj mi je uspomeni i pok. Ant. Mu- žina odlični narodni radnik, koji je dece- nijama do svoje smrti aktivno radio u uči¬ teljskim društvima i u raznim seljačkim za¬ drugama. Bavio se i peroni. Ostali moji drugovi Slovenci: M. Golja. Ad. Komac, Ki- Piščanc, Jos. Štrekelj, Iv, Trebše, Jos. Vittori i Jos. Zorn. Ko je od ovih učitelja živ, a ko mrtav, ne znam. Po¬ kojnima naša im bratska uspotnena, a živima ovim putem satjem svoje po¬ zdrave uz srdačne želje prigodom na¬ šeg »jubileja«, kojega ja samo ovim člankom proslavljam. stkana s i PETER PAVLOVIČ: RETOROMAUNSKO VPRAŠANJE USTVARJANJE IREDENTIZMA V TIČINSKEM KANTONU - VLOGA RETOROMAUNCEV PROGLASITEV RETOROM AUNŠČINE ZA ČETRTI ŠVICARSKI DRŽAVNI JEZIK VLOGA OSI RIM-BERLIN Švica .ie kakor znano od leta 1848 da- 'ie federativna država. Tvorijo jo 22 kan¬ tona, ki so razdeljeni v 25 republik. Od teh kantonov je eden, namreč Tičinski kan¬ ton italijanski. Ta kanton obsega skoro vse zgornje porečje Tičina, brez severovzhod¬ nega dela, ki pripada kantonu Ciraubiinden. Njegova površina meri 2813 km 2 . Proti se veru ga ločijo od ostalih švicarskih kanto¬ nov silno visoki gorski grebeni. Proti jugu pa se odpirajo razne doline v lombardske nižavo. Po štetju iz leta 1930 je imel ta kanton okoli 160.000 prebivalcev. Od teh ie bilo okoli 11.500 Nemcev, ostali (z izje mo kakih 200 ki odpadejo na druge narod¬ nosti) so skoro vsi Italijani, med njimi pa ie približno 40.000 renjikolov. Glavno mesto kantona je Bellinzona z 10.700 prebivalci. Večji mesti pa sta Lugano z 22.600 in Lo- carno z 12.000 prebivalci. Severovzhodno od Tičinskega kantona ie kanton Graubiinden, ki ga pa že loči od severoitalijanske nižave visoko gorovje. Le trije mali izrastki segajo še tostran gre¬ bena. V tem kantonu živijo ob zgornjem toku Ina (v Eiigadinu) in Rena Romaunci. Cenijo jih na okroglo 40.000. Za Tičinski kanton in mejne predele Graubiindskega kantona so začeli Italijani sistematično rabiti izraz »Italia svizzera«. ki so ga pa skovali že pred vojno. Ime in njegova dosledna uporaba v italijanskem tisku v sami Italiji odkriva dovolj jasno težnjo in program, ki se za njim skrivata. Kot reakcija proti temu izrazu ali pa mor¬ da tudi z lastnim ofenzivnim namenom je nastal izraz »SOdschsveiz«. Ta izraza spominjata na podobna iz¬ raza »Siidtirol« in »Venezia Tridentina« za ozemlje, ki je bilo pred vojno in je po vojni v Izmen jeni obliki sporni predmet med Ita¬ lijani in Nemci. Sorodnost pa je tudi v stvari sami. Ka¬ kor so Italijani pred vojno ustvarili ireden¬ tizem v Južnem Tiroiu. tako so v povoj¬ nem času do skrajnosti ojačili zanimanje za Tičinski kanton. Pri tem pa se niso mo¬ gli sklicevati na morebitno zatiranje tičin- skih Italijanov, saj imajo ti prav vse pra¬ vice v vseh panogah javnega življenja in so dejanski v kanfonskem svetu gospodarji lastne usode. Švicarska konfederacija je bila celo pripravljena tem pičlim 100.000 švicarskih Italijanov ustanoviti italijansko univerzo, proti čemur pa so nastopili Itali¬ jani v kraljevini, ker bi s tem Italijani iz Švice prenehali študirati na italijanskih vseučiliščih. Zato je skušala Italija uveljav¬ ljati druge argumente. Začela je pretiravati nevarnost ponemčevanja, ki da preti Tičin- skemu kantonu, in ni pri tem štedila z naj- hujšimi napadi ne samo proti švicarski re¬ publiki, kjer imajo Nemci večino, temveč tudi proti Nemcem v rajhu. Zanimivo je, da so še pred protižidovsko kampanjo v rtali.ii napadali zlasti nemški židovski ele¬ ment v Švici- Nevarnost pa očitno ne more Piti -posebno velika, saj se je število Nem¬ cev v Tičinu v zadnjih tridesetili letili ko¬ maj podvojilo od 5.400 na 11.500. Večja ne¬ varnost kakor iz množine Nemcev izvira seveda iz njihove kvalitete. Ti Nemci so namreč po veliki večini kvalificirani urad¬ niki, zdravniki, inženirji, stavbeniki, obrt- niki-specijalisti in hotelirji. Temu prirastku nemškega elementa sto¬ ji nasproti nazadovanje italijanskega ele¬ menta zlasti v revnih alpskih dolinah. Ta pojav se opaža sicer tudi v gorskili dolinah sosednje Italije, vendar je skušala Italija prav iz tega demografskega momenta in iz gospodarskih razlogov, ki se v njem izra¬ žajo, kovati kapital. Sprožila je namreč idejo, da nai se zrušijo carinske meje med Tičinskim kantonom in Italijo. S tem bi pač Italija gospodarsko neovirano penetri- rala v Tičinski kanton in ga tako posto¬ poma priklenila nase, dokler ne bi sledila politična aneksija. Uradna Italija je sicer vedno zatrjevala, da nima iredentističnih namenov, toda dejstva sama so govorila drugače. O tem priča zlasti proces proti krogu okoli lista »L’ Adula« leta 1936, ki je dal povod, da je švicarska federacija leta 1937 sprejela poseben zakon za zaščito svoje teritorialne integritete. Vsi ti naklepi Italije pa so naleteli pred¬ vsem na odpor pri samih švicarskih Itali¬ janih, ki se nikakor niso mogli navduševati za fašistično Italijo. Zato se je vsa akcija omejila na italijanske državija.. v Tičin- skem kantonu, ki imajo tam svoje fašistič¬ ne in konzularne škole in svoja fašistična glasila. Švicarski Italijani sami so proti vsaki odcepitvi od švicarske federacije in zaradi tega je tudi ponovno že prišlo do konfliktov, o katerih je tudi naš list ob svojem času poročal. To nasprotovanje se ie pokazalo še posebej pri volitvah v kan- tonski svet leta 1936, ko ni fašistična lista kljub silni agitaciji dobila niti enega man¬ data. Kakor se niso italijanske aspiracije v Južnem Tiroiu omejile na etnografsko ita¬ lijansko ozemlje, temveč so segale veliko dalje proti severu, do Brennera. tako se tu¬ di glede Tičina etnografskim težnjam pri¬ Ker je naš članek o »Furlanskem vprašanju« vzbudil med našimi čita- telij veliko zanimanje in ker so nam z raznih strani izrazili željo, da bi jim vprašanje še podrobneje pojasnili, se s pričujočim člankom povračamo na problem. Tokrat ga bomo skušali osvetliti v zvezi z vprašanjem Italijanov v Tičinskem kantonu. družujejo prave imperialistične zahtjeve, ki segajo še onstran gorskega grebena, ki za¬ pira Tičinsko porečje, do Piz Sola in do Silvrette. In čudno, zopet vidimo analogijo z Južnim Tirolotn! Kakor so bile na ozem¬ lju, ki so ga Italijani po svetovni vojni dobili na Južnem Tirolskem, v nekaterih gorskih dolinah, poieg Nemcev še ladinske narodnostne skupine, tako je na švicar¬ skem ozemlju onstran etnografske meje, na katero aspirira Italija, v dolinah Ina in Rena romaunska jezikovna skupina, ki je v tesnem sorodstvu s tirolskimi Ladinci. Že leta 1873 je Furlan Graziadeo Isaia Ascoli proglasil nezavisnošt romaunskega, ladinskega in furlanskega dialekta od ita¬ lijanščine in je'videl v njih neko posebno »ladinsko skupnost«, ki sega od Št. Gothar- da v Švici do Rižane v Istri. Res je sicer, da so zlasti po vojni razni italijanski jezi¬ koslovci skušali zavreči to trditev njihove¬ ga prednika, zlasti ker so to narekovale no¬ ve prilike. Saj je po svetovni vojni pripadlo Italiji 96% vseh. »Ladincev« ali, kakor jih tudi imenujejo »Retoromanov«, namreč vsi Furlani in tirolski Ladinci. Onstran itali¬ janskih meja..so. ostali samo Romaunci. Italija skuša sedaj zbrisati razlike med la¬ dinskim in furlanskim jezikom na eni ter italijanščino na drugi strani, S tem hoče za vselej zatreti možnost, da bi iz teh dia¬ lektov nastal jezik, obenem pa je hotela s tem izpodkopati samostojnost romaunšči« ne in Romaunce tako priglasiti za del itali¬ janske jezikovne družine, s čimer bi lahko utemeljevala svoje teritorijalne aspiracije. Jože Krapš: Toda Romaunci so jo prehiteli. Njim ni bila posebno všečna taka velika, nenadna lju¬ bezen fašistične Italije. Zato so leta 1937. dosegli, da je švicarska federacija progla¬ sila »retoromaunčino«, to je skupino kakih sedmih dialektov, ki jih govore v kantonu Graubtinden, za »četrti nacionalni jezik«. Romaunci so se samovoljno poslužili obrambnega sredstva proti tujim aspiraci¬ jama, kakršnega je nekaj let uporabila an¬ gleška vlada na Malti, ko je proglasila »malteščino« za javno priznan jezik. S tem ukrepom švicarske federacije pa ni videla Italija samo preprečene svoje as¬ piracije, temveč je smatrala' ta ukrep celo za izzivanje, ker utegnejo s tem biti pri¬ zadeti tudi Ladinci v Italiji. Boj za Italijane v Tičinu in za Romaun¬ ce ie dosegel svoj višek v letih 1936 in 1937. Od tedaj se je nekoliko polegel. Vzrok moramo iskati v tesnejši zvezi med Italijo in Nemčijo. Os Rim-Berlin ne dopušča ostrejših izpadov Italijanov proti resnični in navodni nemški penetraciji v Tičinski kanton, kakor ne dopušča tudi odprte agi¬ tacije za Nemce v Južnem Tiroiu. Nedvom¬ no pa je Italija spričo novih razmer vsaj prehodno močno zadušila svoje aspiracije glede Tičina, kajti s forsiranjem tega pro¬ blema bi_ samo pospešila podobne aspira¬ cije Nemčije ria nemški del Švice. Pri tern pa bi seveda Nemčija odnesla levji del in Italija bi imela Veliko Nemčijo za mejaša ue samo na Brenneru, temveč tudi na Št. Gothardu VRAG NA GLADKIH SKALAH , .. v , globoki dolini me( j Tič„j co , Kobalovimž planinami in Gorami mm' *; ar ,e . Prvega mesia se je raztegnilo ob lepem potoku Nika vi, tja pod vznozja gor pa silijo predmestja: Pront Kurji vrh Za¬ grad. Podgore, Bruševše in tako dalje. Predmestja so svet zase. Ljudi druži z mestom le opravilo, nakup, S,C f- r ..p a . . po .‘ ek .® življenje povsem ločeno, samostojno. Vsaj tako je bilo v tistih blaženih letih moje mladosti. Prontarsko kraljestvo je bilo pod Tičuico, precej strmi’ gori s ko¬ šatim. gozdovi, koder smo nabirali suhljad In jo v koših nosili navzdol na svoje domove. V pomladi in poletju nas je družil peščeni Lop™ klicalo kopasto Smukovse, v jeseni so nas bili polni sadovnjaki pod Ticnlco m Pr.nglom v z,mi Pa bregovi h, strmine, kjer smo preteku- sah nove m stare sam V večerih pa so nas bile polne vse hiše med- mes.tja Pro “ ta ; Na,raie ,n najpogosteje smo obiskovali staro Čukovko ki je z možem živela v ma!« hiši visoko pod Tičnico. °’ . lak je bil uvod njenim povestim, ki so nas razgibale in razgrele domišljijo, da smo ponoči v sanjah videli grozotne po¬ st^ 6 m doživljali pravljice, ki nam jih je zr,alavesce pripovedovati. Stisnili smo se P a k opi m kakor v zboru, se ie utrgalo iz nas: 1 * stuu »Povejte povest. Cukovka!« Cukovka se je nasmehnila, da so se ji razlezla okrogla lica in posvetile sive oči in dejala poredno: »Da bi?« »Povejte. Cukovka!« Bilo je nekoč na sveti večer, ko smo tako sedeli okrog velike peči pri Čukovih. Okrog hiše so bili že pokadili — tudi v Idriji je tako kajenje, kakor na Kranj¬ skem splon. še v navadi — in prišli smo bili, kakor bi slutili, da nam Cukovka pove imenitno povest, kakršno nam je znaia in vedela povedati ie ona. Radi smo jo imeli in je prav lepo, če se jo spominjam. Saj je ženica, mala in okrogla je bila, že umrla in je precej let, kar so jo ponesli k Sv. Križu. »Ahm, tega pa menda še nisem pra¬ vila ...« »Pa bcm, no!« Odkašljala se je po svoji navadi. Vedno je bilo tako »Torej, p/ed tridesetimi leti nekako j e bilo. Meni je bilo tedaj kakih petdeset let, seveda. Tiste dni smo pokopali Rjavčevega Tineta. Pa saj ga niste poznah. Kako bi ga. saj vas še daleč ni bilo. Bo,^ nekako trideset iet od takrat... No, je že prav. Veste, kie je Leditica?« »Kaj bi re vedeli?« — smo hkrati de¬ jali. Ledinca je mala jasa sredi tičniških gozdov, nekako uro iz Pronta. »In potem drži kolovoz mimo stu¬ denčka ...« »Tudi vemo, kje je!« »No, nato navkreber ozka pot do Glad¬ kih skal...« »Gladkih skal?« Tam kjer stoji križ? Vemo«. »Torej! Veste, kje so Gladke skale, kje je križ. Ne veste pa nekaj drugega. Ali veš. Jože, kdo je postavil križ in čemu?« Zmajal sem z glavo. Vem za križ. Vrh Gladkih skal sredi gozda pod debelo smre¬ ko stoji. Preperel je. Bogu manjka desna roka. Včasih kdo zatakne zanj šopek gozdnih rož. Pod križem so skale. Gladke in spolzke. »Torej ne veste. Vsi ste. že hodili tani: mimo. Videli ste skale in med njimi ozko razpoko, na dnu pa dvoje udrtin, kakor kopita...« »Kopita?« — smo vprašali. »Kopita, da! Tam veste, je nekoč sed« vrag...« »Vrag?« »Vrag, pravi peklenšček! Bil je varuh razbojnikov!« »Razbojnikov?« »Malo dalje od križa, ki tam stoji, drži cesta v Belo. Ako zavijete na levo in greste med smrekami nekoliko niže, poti kmalu zmanjka in znajdete se nad pre¬ padom. Ce se oprezno spustite doli, vas pripelje v veliko skalnato jamo. Tej jami še danas pravijo »ravbarska jama«. Je to precejšnja luknja, kakih dvajset ljudi najde v njej streho...« Oči vseh nas so bile uprte v Cukovko. »Torej, nekako pred tridesetimi leti so živeli v tej jami razbojniki. Šest mož. Pri¬ klatili so se bili bogve odkod. Zakaj so se skrivali, ne vem. Toliko so mi bili tedaj povedali, ko so mi pravili vso to reč, da se je eden izmed njih imenoval Kolun. Pravili so, da so hodili krast tja na Vi¬ pavsko in Logaško, prinašali živež v jamo in živeli tam tja do zime, ko jih je naen¬ krat vzelo...« »In vrag?« »Le počakajte. Pravili so, da je bil tisti; Kofur vragu zapisan. Še kot mladenič je nekoč nekega ubil, pa je obljubil dušo vragu, če ga reši zasledovalcev, žandar- jev, ki so mu bili za petami. In res, hudič mu je pomagal. Ko so ga iskali in lovili, je naenkrat med Kofurjem in orožniki na¬ stala megla, da orožniki niso videli niti za ped. In Kofur je ubežal. V zahvalo za re¬ šitev je hudiču ponovno prisegel,, da mu bo zvesto služil do smrti. Pravili so tudi, da je Kofur trdno držal obljubo, ki jo je dal hudiču in če je naneslo, da bi bil tnoral izgovoriti ime božje ali kaj podobnega, se je ugriznil v ustnice in silovito zaklel. Hudič je bil svoje duše vesel in mu je vračal zvestobo, da se je varoval vseh nezgod in neprilik. Ko je Kofur našel sebi primerno družbo, ki se je skrivala v rav- barski jami, je hudič stalno prežal okoli nje_ in odpodil vsakega, ki bi se upal pri¬ bližati jami. Ce je kdo zašel za Gladke skale, je slišal žvižganje in lomastenje tam okoli, da si ni upal blizu in se je vrnil- Pravili so tudi, da se je ponoči nad Tič¬ nico razlila rdeča luč. Najbolj močna .ie bila na Gladkih skalah. Nihče ni upal po¬ noči tja gori. Za noben denar ne. Bilo je o Božiču. Snega ni bilo nič, Pred svetim dnem, kakor nocoj. V Beli je kmetija, pri Fežnarju Stari Fežnar, čvrsta korenina, je bil odšel kmalu opoldne v Idrijo. Ne vem, menda je imel opravke na sodniji. Možek se je pomudil še pri Tin« četu. nekaj nakupil, oglasil se še v Grapi, kjer ie imel omoženo hčer Mico, pa se mu je opravek zavlekel in je pri Sv. Bar¬ bari ze zvonilo k sv. dnevu. V kotlino je legla noc.^Mož je bil navajen poti, ni se mu preveč mudilo, češ, malo pozneje se vrnem v Belo, pa nič zato. Pa ga je vodila pot cez Tičnico in Ledinco, po kolovozu domov. Na ovinku pa, kjer se pot naenkrat dvigne na Gladke skale, glej, glej. kaj pa je to. Ogenj! Kdo bi kuril zdaj, ob tej uri in tu na samoti. Zdaj? Sv. večer je. Vsakdo je rad doma... Stopil je dalje. 7. .i lc L sve ^ e!e ’ n svetleje. Kaj bi utegnilo biti. -udna stvar zares. Fežnerja ni bilo strah, malce pa mu je le zagomazelo po hrbtu, kakor bi ga polil z mrzlo vodo. A, Kaj bi neki! Nekdo kuri. In .vendar! Kdo bi to bil? Fežnar se je zavij tesneje v suknjo in stopil korak dalje. Tedaj —■ o groza — je počilo! Preko poti Se ie zabli¬ skalo, kakor bi udarila strela!. Fežharle odskočil: Da bi te vrag. to je pa že. bd sile! Da bi nikoli ne bil izustil, teh besed, zakaj počilo ie še enkrat, pred Fežnar jeti!. Pa je naenkrat stal — pomislit? sam vrag! Visok, iz oči mu je sipal ogenj, zasmr¬ delo je po žveplu, ko je odprl usta in zarjul. da so se zatresle Gladke skale: »Na—zaj!« Fežnar ni vedel, kako je prišel nazaj- V prsih mu je butalo, grozovito je hropel in lovil sapo...« — Otroci smo se stisnili skupaj. Cukovka ie za trenutek prenehala, v izbi je bilo tiho, kakor bi nikogar ne bilo v njej. BROJ 50, 51 f 52 »ISTRA« STRANA 9 JOSIP A. KRALJIC: ŠJOR ŽANE IZ LOŠINJA Iz mojih doživljaja i uspomena Tako su ga nazivali. Rijetko bi tko spomenuo njegovo prave ime i prezime, Šjor Žane naš šjor Zanc i ništa više. Sva- tko je znao tko je to. jer je Lovrič bio jedan od' onih naših rijetkih ljudi, koji bi svakoga nagovorio, ra svima se zaustav- ljao, razgovai ao i družio, svakoga tješio I bodrio i svima izlazio na ruku zborom i tvorom gdjeged i kadgod je samo mogao. On je u torne upravo uživao. Ugladjen u nastupu, nailazio je svuda na otvorena vra^ ta i sve ga su'retalo kao čovjeka koji je, ako i bez naročilih škola. znao što može što hoče. Šjor Žane bic. je za Lošinj ono, što pri- mjerice za Bu/ešeinu Frane Flego, za So- vinjak Ivan Zigaute »Furlaneto«. za Dra- guč Tonin Šestan za Beram Grašič i t. d, Bio je pučki tribun, markantna ličnost u našem narodnem preporadjanju u Istri. Za r.jega se može punim pravom ustvrditi, da je kroz čitav svoj vijek nosio u sebi pro- budienu nareanu sviiest i da ju je znao naročitim načinom i osobitotn vještinom prenašati i ulije vati u dušu našeg malog puka. Bilo je to kod Lovriča nešto osebuj- na gotovo bez primjera Mali Lošinj još je tvrdo spavao, kad je Ivan Lovre ctao krčiti j urezivati prve brazde još na goiovo neizoranoj narodnoj ledini Postajala več doduše i IirVatska Či- taonica, u kojoi se je okupljala ponajviše lošinjska inteligenčna, činovnici, armaturi i stari islužen kapetani al ie to ognjište za šire sloieve ostajale gotovo zapretano. Tu je nijetir vatru zaslužni zastupnik na istarskom saboru « Poreču Šime Kvirin Koz.ulič a kasnije i prof Ambrož Haračič, koji spadaju u jedno zasebno poglavlje, Žar iz Cbaon ee ogfijevao je samo svoju bližu okol.nu teže je prodirao preko pra¬ gova naših nioniara. kaiafata i ribara. Ivan Lovrič, doiaskmn iz Pule, gdje je služio i bio umirovljen u svojstvu' »nostroma« ra- tne mornarice ubrzo je to uočio pa su sva njegova nastojanja iš!a za tim. da se teme doskoči i da se nrvede i šire slojeve pod jedan zajednički narodni krov. I ne promišljajuč dugo osniva zabavno-čitalačko društvo: »Zora.« i smieštava ga pod istim krovom gdje je Ria Čitaonica. Bio je u početku gotov sam Narod se nekud ska njivao, a u dobroin dijelu i bojao pred svojim principalima, armatttritna j poslo- davcima da stupi pod njegov barjak, pa je bio potreban žilav, mučan i ustrajan rad da se Sa polako, trijez io i promišljeno pri¬ vede na pravi put. Lovrič nije sustajao- Držeč uvijek u vidu svoj jasno obilježen put, stupao je dalje odmjerenirn korakom ne mareči za nedače. za ostro šibanje vje- trova sa vrhova vladajučih j za razne ši- kanacije. kojima je bio susretan gotovo na svakoj stopi. U njegovoj »Zori«, na onom starom di vatiu u kutu ležao bt češče i čekao po či- tave dane i sate da se pomole napola »ob- radjeni« t da p^ekorače prag lirama, u ko- jetmi se je pokrštavalo vodom narodne svijesti. A kad bi konačno netko ušao, megovo bi se čelo razvedrilo a na usnama mu se pomaljao tihi pritajeni šapat da na- pcsljetku izbije gorčinom izlaganja i do- kazivanja. čime je on uštrcavao u dušu svog novog člana sve one misli i zasade, kojima je bio sam zadojen i očeličen i na čemu je gradio narodim budučnpst Loši¬ nja. A kad bi mu pobjedoin zaiskrilo oko (Nadaljevanje z 8. str.) KRAPŠ JOŽE: Vrag na gladkih skalah »Fežnar je teke! naravnost v farovž«. — je nadaljevala Cukovka. »Ondi je povpra¬ šal za gospoda Franca in mu v eni sapi povedal vse. Gospod Franc ga je debelo gledal, t'dnc prepričan, da se je Fežnarju zmešalo ali pa da se je napil. Pa se ni. Ko mu je vse natanko razložil, je gospod po¬ klical cerkovnika in šli so. Cerkovnik z lučjo in posodo blagoslovljene vode. Go¬ spod Franc je stopal naprej. Na ovinku je odlomil smrekovo vejico in škropil. Zopet je počilo, svetloba pa je vedno bolj ble¬ dela in končno izginila. Okoli njih pa se je zgrnila božična noč. Fežnar ni nikdar več hodil preko Tič- nice domov. Po daljši poti čez Pringel je prihajal v mesto in se vračal. Na Gladkih skalah pa je Rejcov Tone postavil križ. Križ še stoji, pod njitii je razpoka, kamor ie bil udaril hudičev rep, ko je bežal pred blagoslovom gospoda Franca in dvoje udr¬ tin, ko so kopita udarila ob skalo...« »In oni razbojniki?« »So izgnili. Ko so čez čas iskali jamo, so našli kup pepela, o razbojnikih pa ni bilo sledu...« * Takšna ie bila Čukovkina povest. Do¬ mislil sem se je te dni pred Božičem in jo otel pozabi. vračao bi se veseo kuči j pričao svojoj prostorije. Vlasti ne daju: nekoje su to- -- r .„*— 1 bož pretijesiie, druge nehigijenske, treče na neprikladnom mjestu, četvrte bez dO' voljno svijeFa j tako redom. Ništa kotaru i opčini po volji ... I tako se nastavljao taj križni put dok nije jednoga dana Lo¬ vrič istupio j isprsivši se pred poglavari- ma izjavio odrešito: »Evo vam moje ku- če, rušite, preradujte i preudesujte kako vas volja, samo da se i to pitanje privede jednom kraju. Ne tražim od nikoga ni naj manj e nagrade, al hoču da vidim našu ško lu u kojoj če se odgajati naša mladež u našem narodnem duhu. »Led je bio kona¬ čno probijen i do nekoliko mjeseci otvo rcna Družbina škola u Lovričevoj kuči. Lošinj je pokročio orljaškim korakom da¬ lje. One tijesne uličice do Lovričeve kuče provrvile našom djecom. A kad bj se ib upitalo: »Kuda djeco?«, svi bi u koru od- gcvarali: »Šjor Zanevu na skulu« ... Tako je Lovrič mogao da se trenom i opet spo¬ kojno odmara i smišlja nove pothvate na svom starom divanu u »Zorin-domu< Za djecu je bilo providjeno, al što da se započne sa odraslima, koji več ne tno- gu u te škole, a naš im je jezik posvetna tudj. Stvoren je zaključak, da se osnuje večernji tečaj. U tečaju samo dva predme¬ ta: jezik i pjevanje. Svake večeri napu- njavala se školska dvorana mladičima i djevojkama j naša se pjesma stala oriti još na veče zaprepaščenjc opčinskih ota- ca. A kad bi se posliie škole mladež razi- šla, odjekivala bt pjesma i dalje po svim ulicama i na istaknutijlm mjestima grada, ko da je odjednom cijeli Lošinj napučen isključivo Hrvatima. Ali več poslije neko¬ liko dana lijepili se po gradu plakati, ko¬ jima opčina zabranjuje svako pjevanje, hrvatsko i talijansko. poslije osam sati na- veče. Žrtvovano mnogo: na uštrb samih gospodara, ali polučeno vrlo malo. Mladiči i djevojke stali se sakupliati u pojedinim kučama, na najprikladnijim mjestima, i pokraj rastvorenih prozora pjevali i dalje, još ustrajnije i grlatije. Policija nemočna: tako je išlo dalje dok nije iiaposljetku i sama opčina uvidjela da ie svaki pritisak i svako zastrašivanje uzaludno. Šjor Žane ushičen stvara sa svojim članovima u »Zorin-dontu« zaključak, da se iz društvene blagajne nabave tambure za potpun tamburaški zbor. Učitelja šaJje se u Zagreb, da se kod poznatog majstora na tamburama Farkaša usavrši u vodjenju zbora. I več tri •tnjeseca kasnije nastnpaju mladi tamburaši u »Zorin-domu« i predu zimlju Izlete u susjedna mjesta budeči . sokoleči uspavane Narod se okupljao oko- lo njih i u njihova sela stalo polako ula- ziti jedno novo i gotovo nepoznato naro¬ dno sunce na kojemu se grijale njihove za- tomljene i mrzle duše preporadjajuči se na nov život i na nove podvige. A onda i opet dalje: trebalo i razonode, zabave, smijeha t suza, da narod i bolje uzljubi svoje i da se što čvršče poveže uz naš jezik i naše ideale. Osniva se »Pje- vačko i dramatsko diletantsko društvo« i Zorin-dom« pretvara se nekoliko puta mjesečno u pučki teatar. Dvorana uvijek dupkom puna Dolaziii i oni, na koje se nije nikada računalo i koji nisu nikada pri- ie prekoračil' ptaga tog našeg narodnog hrama. I več sjutradan dolaziii bi Šjor Zanevu' da tli upiše kao redovite članove Zore«. ’ supruzi Gašparini, najvrijednijem svom sa' radniku: imam več dva... tri... četiri: sjutra je na redu taj, prekosjutra onaj itd. Tako je Lovrič gradio svoju »Zoru« i onim teškim vremenima, kad je za rastri ježnjenje jednog jedjnog čovjeka trebalo otvarati devetoro vrata a da se istom on¬ da naidje na one prave poteškoče i na je- dno gotovo nepremostivo brvno, preko ko- jega se je stupalo zamorenih nogu i ozno jena čela. Ali plod nije izostao. »Zorin-dom« je naposljetku provrvio našim življem i po- stao pravo žarište i pravi rasadnik naše narodne misii. A kad je konačno osnovana i »Posu- jalnica« i na Domu podignut hrvatski bar¬ jak, kad se je dvoranom stala prelamati grlata pjesma naših probudjenih Lošinja- na, pjesma nova i naša, zadrhtaše vlasto- dršci i zastenjaše bolno videč pred sobora iskrsao duh do tada zatomljene narodne duše, koji se je poput aveti stao dizati nad njihovim neobuzdanim prohtjevima i poinr- šenim računima Stari se je Lošinj prepo- radjao i vračao svojoj davnoj prošlosti, kad je u njemu kraljevala isključivo naša riječ. »Zora« je postala jedna od najjačih naših utvrda, odakle se ie stala naglo širiti narodna sviiest po cijelom otoku i po bliž¬ njim otočičima. Postao je to centar 1 uto- čište naših ljudi, u kojemu se je tražilo savjeta. utjebe i pobude j gdje su se stva- rale sve važnije odluke za daljnji rad na nacionalnom, privrednom i kulturnom po- prištu. Ovaj prvi uspjeh dao je našim narod¬ nim ljudima u Lošinju podstreka da pokro- če dalje i da okrune zapoeeto djelo potpu- niin uspjehom. Našim prvacima, a u prvo¬ tne redu Lovriču, postalo je jasno, da če svi ti poliičenj uspjesi malo koristiti, ako se ne posveti što veča paska i briga sa- moj mladeži. Škole isključivo talijanske, jezik u uredima i u domovima talijanski, a mladji ni da probijele našom riječi. Tre¬ balo je nešto započeti posvetna iz počet- ka, iz samog zametka, iz kojega se odvi ja život I započeio se sa onim najmladji- tna. Ubrzo se otvara Družbino zabavište, drugi rasadnik i oštar klin u živo meso vlastodržaca. Za Lovriča nov rad, mučan i pun poteškoča i zapreka. I on kreče na put i preko svoje Golgote prelazi u kuče, obilazi pragove, tniluje i tetoši one naj sitnije, a onda nagovara j bodri majke, skida pred njima zavjesu za kojom se kri¬ je budučnost njihove djece i one polako hvataju nježne ručice svoje djece, svojih zlačana, i vode ih u naše zabavište. Broj raste, a Lovrič i njegova Gašparina ne sustaju. več rade i, dalje neumorno i us- trajno na jedan jddinstveni način, kojj za- panjuje. To ie bio njihov »patent«, koje¬ ga se nije moglo tako lako oponašati. Bila kod toga i neka gradacija, reko bi neki rad na mjenice: za odinah, za nekoliko mjcseci. do jedne, dc dvijc j više godina. Lovrič je sve to držao u evidenciji i ob- radjivao pomno vodeči računa o svakom našem pojedinom djetetu. Poslije zabavišta došla na red škola. — Zabavište bez škole nema smisla — raz- lagao Šjor Žane. A kad jc naposljetku i to pitanje sazrelo, naišlo se na stotinu zapreka i poteškoča, a glavna jc bila — ne pjeva se po ulicama, več u kačama! I Josip A. Kraljič Manjkalo je još nešto: Mladi naučnici, obrtnici i zanatlije, pod pritiskom svojih posiodavaca, držali se podalje. a to je Šjor Zaneva boljelo. Trebalo je nešto poduzeti. Ali što i kako? I došlo se na zamisao, da se i za njih osnuje zaseban večernji obrtni tečaj, u kojemu bi se imalo podučavati stručno črtanje, jezik, račun, računovod¬ stvo i trgovačko dopisivanje. Učitelj mo- rao i opet na put u Split, da se na ono- mošnjoj javnoj obrtnoj školi upozna i pri- bere znanje, koje je za to potrebno. U me- djuvremenu naručuje Družba zasebne klo¬ pe za črtanje, ploče, predloške i drugi školski pribor i več poslije dva mjeseca okupio je tečaj u svoje okrilje veči dio naših mladih naučnika, obrtnika i zanat- lija. BOŠTJANČIČ IVAN: PISMO MALE MARIJE Ne moren ti reč besedu teplu va ovc dane kada dugo od domačeh kraji, drageh šumi i znaneh puti pasevan svoja najlepša leta mladosti i sam ren ovako zgubjen mej tujimi judi brez vedreh misli, tihe sreče i radosti. Mala moja ... saki je moj dan ovdeka krcat dalekeh spomini, krcat je spomini na modre noči, javorike i škujerc i raspet kako Krist skroz njih pasevan z mislimi ke su črne, kako črni oblaki i nevere. Potucaj se od grada do grada, klati se po svete, brez mira. brez počinka i trpi i muči i trpi i hodi ... Več duga leta niš lepšega ne slutin, več duga leta ča nisan čul teple besedi; Jbrez ljubavi ren za svojen puton skroz ta mučni život, ki više ni solda ne vredi. Paseva ju leta, mala moja... Najdi si sreču ko je još ima, aš ja neču tomat; skoro me nece bit, a kad priden pasat če se moje žeje i ta moja mladost i ta moja tepla jubav za, zmiron če pozabjena na dne srca ostat. I išlo to tako dalje, dok nije sav taj golemi rad i nedaleki pad opčine u naše ruke presjekao i osujetio jednim mahom krutj svjetski rat. Šjor Žane ga je preživio i ostao nepo- kolebivo na svom mjestu, dok ga odjed¬ nom, gubitkom naše Istre i naših otoka ne udara kap. da ga kroz dugi niz godina dr¬ ži prikovana uz krevet i naslonjač. On živi još i danas. Živi bijedno i os- kudno u tudjoj kuči, bez ikakva imanja i prihoda. Skromnu mirovinu, što je uživaše kao podčasnik austrijske mornarice, oteše mu i več se gotovo dvije godiffe vodi bez- uspješna prepiska da mu se to vrati Vla¬ sti uvijek naFaze na neke zapreke i poteš¬ koče, dok on. lišen svega, prodaje svoje jedino dobro, svoju kuču, nekadašnju Družbinu školu, da tako proživi u bijedi i nesreči konac svog vijeka. Posjetih ga minulog augusta. Nadjoh ga posjedena u naslonjaču u maloj, skromnoj i napola mračnoj sobi. Bijel ko jagnje. Oči mu još uvijek živa¬ hne, ali pune čeznuča, neizvijesnosti i tra- ženja u prazninu. Glava mu ovijena nekim bijelirn tkivom, namještenim poput turba¬ na, koiega mu na časove skidaju. da mu obrišu oznojenu kosu. Na stolu do njega molitvenik »Oče budi volja Tvoja«, koje¬ ga na mahove hvata dnom jedinom Čilom rukom prevrčuči stranice i čitajuč nekoliko časaka pojedina poglavlja. Pri torne češče prosuzi, diže molitvenik i drščučim gla¬ som ponavlja: — Ovo je njegovo... našeg velikog biskupa . . • Uvijek je uz mene.. A onda mu se misli i opet gube i lutaju nekud u daljine po cvjetnim poljanama Ho¬ landije i bučnim engleskim lukama. Tu je nekada stajala njegova ratna ladja a on na brodu jedan od najomiljeniiih podoficira. I priča. Iznosi dogadjaj kako je jednom dvorio englesca kraljicu i kako je njegov admiral ponosno kazao: »Kraljicu neče dvoriti gradski konobari, več inoj najvri- jedniji podoficir Lovrič«. A onda se naglo vrača u Lošinj i zalazi u daleku prošlost, kad su ono krijumčari, zatečeni od financ, broda, pobdeali u more nekoliko utovlje- nih volova, a on ih, još sa nekoliko mla¬ diča, povukao na obalu. — I ne dadoše mi ništa! — završuje starac bolno, očito alu- dirajuč' na nerazumijevanje, nepravdu i nezahvalnost, kojima je bio u životu češ¬ če susretan . . . Zatim malko zadrhta, li¬ sta i opet trenom po svom molitveniku, nastnije se kroz plač i kao da se ddjednom nešto u njemu prelomilo i smutilo progo- vara jasnim glasom predratnog Lovriča: »Što nam je, molim vas, on pomogao u našoj narodnoj borbi? Nikada ništa! A da¬ nas se šepiri i uživa nepovlasno na našem uarodnom dobru... A ja«... I tako redom. A pri koncu hvata moju ruku, stišče je grčevito i gleda me dugo u oči, kao da u njima oživljuje slike svib onih podviga, uspjeha i radosti, što smo ih nekada zajedno proživljavali u našem izgubljenom Lošinju . . . Rastah se s njime sa suzom u oku i sa nekom tjeskobom u duši, kakove nišam nikada do onda osjetio. Ovako preživljuje svoje posljednje da- uo života veliki starac, čovjeb, koji je mnogo uradio za našu narodnu stvar, dok je danas usamljen i u svojoj velikoj bijedi i nesreči zaboravljen gotovo od svih . . « STRANA 10 ISTRA KROJ 50, 51 j .“j IVO MLADIC: Obisk pri naših bratih v Južni Italiji Hrvati v Južni Italiji govorijo se svoj jezik med seboj — Narodne noše in narodni običaji iz Dalmacije Ulica v Kruču Že več let sem se bavil z mislijo, da si ogledam kraje v Južni Italiji, kjer biva¬ jo še Jugoslovani. Vedel sem samo toliko, da bivajo_. v provinci Campobasso, in sicer v prejšnjem okrožju Larino. , Ko sem sti¬ kal po meni dostopni literaturi, da bi kaj več izvedel, sem dognal, da živijo pred¬ vsem v treh vaseh: v Acquaviva Collecro- ce, v Montemitru in v San Felice Slavo ali, kakor sp ga pred nekaj leti prekrstili, v San Felice del Littorio, ter da so naj¬ bližje železniške postaje za te kraje na progi Termoli—Campobasso. S temi pičlimi podatki in s skromno karto opremljen sem se lansko leto, ko sem bil na oddihu pri svojem daljnem sorodni¬ ku v Srednji Italiji podal na pot. Nekega meglenega jesenskega dneva sem stopil v vlak, ki vozi vzdolž Jadranskega morja do Termolija. Vožnja je bila dokaj neprijetna. Kajti v oddelek, kamor sem se usedel, je vstopil možakar, pravi tip italijanskega južnjaka, s kuponi umazanih vreč in s smrdljivo cigaro v ustih. Ko je dodobra popljunil ves kupe, se je.viegel na vreče in smrčal vso dolgo pot. Prebdel sem sko- ro vso noč, gledal Sem skozi zamazano ši¬ po, toda razen nejasnih obrisov malih kmetskih hiš ob progi nisem ničesar videl. V Termoliju sem izstopil in se podal v čakalnico, da prebijem tam čas do odhoda vlaka proti Campobassu. Toda nisem mogel v njej dolgo vztrajati, kajti okoli peči so se v skoro neprodirlii- vem dimu gnetli potniki in železničarji, ta¬ ko da sem rajši šel na zrak in se tam tri četrti ure sprehajal. Pri vstopu na vlak sem neki ženi, ki je imela dva otroka, pomagal dvigniti kov- čeg. Žena se mi je zahvalila v italijan¬ skem jeziku, zato sem se tem bolj začudil, ko je kmalu nato eden od otrok poklical drugega v čisti slovenščini. Vprašal sem ženo, odkod je in kam gre. Rekla mi je, da je žena železničarja in da je doma ne kje s Krasa. Mož je bil pred leti uslužben v neki vasi pri Campobassu, sedaj pa je nekje v Benečiji. Pokazala mi je šopke rož, ki sta jih nosila otroka. Te je nesla na grob tretjega otroka, ki je umrl tam daleč v Južni Italiji. S težkim srcem sem se od nje in njenih otrok poslovil na po¬ staji Larino, kjer sem izstopil. Star, majhen avtobus me je potegnil do sredine mesta. Larino ima le kakih petti- soč prebivalcev, a je kljub temu sedež gimnazije. Mesto ima kake štiri vijugaste ulice, hiše so vse majhne in skromne. Od Larina do Acouavive Collecroce, kamor sem se namenil, ni nobenega prometnega sredstva. Napraviti sem moral več kot 35 km dolgo pot peš s kovčegom na rami. Ke je deževalo,, sem čakal do enajste ure v Larinu, da bi se razvedrilo- Končno pa sem se kljub dežju spravil na pot. Hod'1 sem tako po dežju in blatu z manjšim pre¬ sledki kakih osem ur. Del poti sem se vo¬ zil na nekem kmetskem vozu. Voznika pa sta bila napram meni dokaj nezaupljiva, češ kaj išče tujec v teh od boga zapušče¬ nih krajih, ko je vendar toliko lepših na svetu. Zadnji del poti sem si moral sve¬ titi z žepno svetiljko. Truden, žejen in lačen, s kovčegom na rami, sem ko že je bila noč, dospel v Acquaviva Collecroce, ali kakor jim pravi- io domačini, Kruč ali Živa voda. Prvega človeka, ki sem ga srečal, sem nagovori! po naše. Ves začuden me je vprašal: »Kako brate, da čičeraš po naše. Iskle si brate, ti si naš. iskle si?« Ko sem ga vprašal, kje bi dobil pre¬ nočišče, me je peljal do neke hiše, kjer je bil nekdai »aioergo« a ga sedaj ni več. Toda tam nisem dobil prenočišča, le ko¬ zarec vina, in še to. ko je moj spremlje¬ valec povedal gospodinji: »Znate, on je naš brat, on čicera po naše!« _ . Končno sem našel zavetišče pri dveh starčkih. Zaman pa sem si želel ve¬ čerje ali vsai kaj toplega. Zadovoljiti sem se moral s kozjim mlekom in čr¬ nim kruhom- Prinašamo članek uašega rojaka, ki je večkrat obiskal Hrvate v Južni Italiji. Prinašamo ga dobesedno, tako kakor smo ga prejeli, na zahtev samega avtorja. Taka je bila moja hrana tudi naslednji. Toda kompaktno in v večjem številu živi- dan. Vse tri dni, ki sem jih prebil v Kru-1 jo Slovani danes samo še v omenjenih ču, nisem mogel dobiti krožnika tople ju¬ he, kosa sira ali salame. Samo kruh, mle¬ ko in vino sem imel na razpolago v vasi ki je sedež županstva, župnišča in petraz redne ljudske šole. Drugi dan je bil praznik. Podal sem se v cerkev. Tam je bil postavljen sredi cer kve oder, na levi in na desni Pa sta bila nabiralnika za žito, na eni strani za pše¬ nico, na drugi za turščico. Ženice so pri¬ našale svoj delež v lesenih ali pločevina¬ stih posodah in ga stresale na kup, nato so kratko pomolile in odhajale. Bile so moč¬ ne postave, ogrnjene s črnimi rutami, no sile so težke okovane čevlje in v rokah so držale velike molke. Ogleda! sem si pokopališče in prepisal nekatere priimke: Lasagna, Cianfagna (po domače Čjamban), Mirco (p- d. Mirk) Mattiassi (p. d. Matjač), žara, Papiccio (p. d. Papič) in dr. Krstna imena pa so izključ¬ no italijanska. Poleg običajnih imen sem našel še sledeča: Filomen, Marganin, Pa skal, Anton, Oarofan, Derma, Višia, Este ra, Lisia, Bianca, Ritella. Kruž leži v provinci Campobasso (naši pravijo Kempbavš). Oddaljen je v zračni črti od morja samo 20 km, a od Campobassa 35 km. Vas stoji 410 m nad morjem od pobočju tipičnega abruškega griča. Vsa pokrajina je enolična. Okrogli ilovna¬ ti griči, na njihovih pobočjih ali na vrho¬ vih pa so naselja. Gričj so pusti in brez gozdov, obdelani pa so do zadnjega košč¬ ka zemlje. Iz Kruča vidiš proti vzhodu Palat (Pa- Iata), Taval (Tavenna) in Filič (San Fe¬ lice). Še višje (570 m) leži tretja slovanska vas, Montemitro (p. d. Mondmitr.) V zad¬ nji vasi, ki leži 548 m visoko, bivajo tudi Slovani. V daljavi se dvigajo zneženj vr- ovi. Daši ležijo Abruci in Molise že na jugu, vendar nimajo posebno milega pod¬ nebja. Gospodarski položaj teh naselij ni bas cvetoč. V slovanskih naseljih so kmetje po večini samostojni posestniki, toda že v bližnjih vaseh so skoro sami • koloni, ki ob¬ delujejo zemljo gospodarjev, ki živijo da¬ leč od vasi v raznih mestih. Prebivalstvo se bavi skoro izključno s poljedelstvom Pridelki so isti, kakor v vsej pokrajini: pšenica, turščica, sočivje,’ zlasti grah in paprika. Domačini ji pravijo »djavolilka«. Vidiš jo viseti s stropa v kuhinji sleherne hiše. Dobro uspevajo tudi oljke. Živinoreja je brez pomena. Kruč velja daleč naokoli za bogat kraj. Res so v vasi nekatere starejše imovitej- še družine, druge so si opomogle z denar¬ jem, ki so jih prištedili izseljenci v daljnji Ameriki. Toda najbolj je pripomogla k te¬ mu skrajna skromnost prebivalstva. Njihov življenjski standard je daleč za onim našega kmeta na Goriškem ali na Tržaškem Krasu, da, v marsičem je celo slabši kakor v revnih delih Istre. Zjutraj si ne kuhajo kave ali kake druge gorke pijače, temveč uživajo samo kruh ali, kar jim je ostalo od večerje. Opoldne jedo oni, ki so doma, pogačo in djavolilko, v redkih primerih še riževo juho. Oni, ki gredo delat na poije, pa si jemljejo s se¬ boj malo kruha in še kak skromen prigri¬ zek. Le večerja je bolj izdatna: po večini »pasta šuta«, večkrat pa pride na mizo tu¬ di meso. Spričo takih gospodarskih prilik se ne smemo čuditi, da število prebivalstva stal¬ no nazaduje. Veliko se iih je izselilo on¬ stran Oceana. Leta 1901 so imele slovan¬ ske občine Kruč, Filič in Mondmitr še 2.212, 2-610, odnosno 1.006 prebivalcev, le¬ ta 1921 pa le še 1.911, 1.547, odnosno 870 prebivalcev. Pozneje so se prilike za Kruč neznatno izpremenile na boljše, ne tako za Filič in Mondmitr. Zanimalo rne je vprašanje, odkod in kdaj so se priselili Slovani v te kraje, V knjigi »Le vie dTtalia«, in sicer v predvoj¬ ni izdaji, sem čital, da se je v Kruču ria selila slovanska kolonija v XV. stoletju in da so Filič ustanovili Slovani iz Dalmaci¬ je, ki jih je povabil v te kraje baron Pap- pacoda, kateri je imel tam obsežna pose¬ stva a premalo poljskih delavcev. Domači¬ ni sami veliko ne vedo v tem pogledu. Oni spravljajo svoj prihod v te kraje v zvezo s turškimi vpadi v Dalmacijo, naj- brže v petnajstem stoletju. Slovani pa se niso priselili samo v te trj občine, temveč tudi v razne druge kraje. O tem pričajo še razna krajev¬ na imena, kakor na pr. S. Giaconio degli Schiavoni prav ob Jadranskem morju, kjer je sedaj albanska kolonija, ali Pte Margin Schiavo¬ ni. Tudi v Manfredoniji govorijo še naš jezik, kakor mi je zatrjeval neki domači iz Kruča. Neki naš učitelj, ki je služil v Južni Italiji, pa mi je pravil, da je tudi v provinci Tarantu več neznatnih vaših, kjer govore še nekak srbskohrvatski dialekt. treh občinah. Kolikor sem za časa svojega kratkega bivanja ugotovil, so slovanski prebivalci Kruča srednjevisoke rasti, temnejše polti in zdrave konstitucije ter dočakajo po ve¬ čini visoko starost- V svojem življenju so, kakor sem že omenil, zelo skromni in ta skromnost se kaže tudi v njihovi zuna¬ njosti. Tudi žene so močne in vztrajne- Ne delajo samo doma, temveč tudi na po¬ lju. Plodovitost je velika, o tem pričajo mnoge številne družine. Oblečeni so preprosto. Ohranili so še svoje narodne noše, moški in ženske. Ven¬ dar so že silno redki moški, ki nosijo še »entiki koštim«. Ta sestoji iz hlač (»bra- gež«), ki spominjajo na športne hlače, to¬ da segajo še niže od kolen, kjer so zape¬ te z vrsto gumbov, in iz »suknje«, ki je dolga skoro do kolen. Obleka je iz doma tkane volne. Žene nosijo staro nošo, ki je tudi doma izdelana, samo ob praznikih in drugih posebnih prilikah, drugače pa so oblečene kakor naše kmetske žene na Pri¬ morskem. Življenje poteka dokaj preprosto. Ni¬ majo ne društev ne prireditev. Ob nede¬ ljah se zbirajo fantje in moški v gostilni, da malo pokvartajo. Zbirajo se tudi v ne¬ ki sobi, kjer poslušajo radio in se pomeni¬ jo oni, ki nimajo denarja za gostilno. Zve¬ čer po končanem delu pa postojajo pred hišami ali se sprehajajo po ulicah in kram¬ ljajo o dnevnih dogodkih. Zvečer ni vide¬ ti deklet zunaj hiš. Sploh so v javnem živ¬ ljenju žene in dekleta po večini ločene od moških, kakor je to običajno v Južni Ita¬ liji. Po dnevi jih vidiš, kako nosijo buta¬ re drv ali žito v mlin, starejše pa sedijo pred hišo ter predejo ali pletejo. Kruč je samostojna obična in ima za¬ to svojega podeštata domačina- Občina ima tudi uniformiranega redarja in pometača- Glavno oblast v vasi ima politični tajnik, ki je obenem tudi učitelj. Tudi on je do¬ mačin in obvlada dobro hrvatski jezik. Daši imajo samo petrazredno ljudsko šolo, so KručanJ vendar povprečno do¬ kaj izobraženi in presojajo kritično vse dnevne dogodke. Razmeroma veliko izobražencev je dala tako mala občina, kakršna je Kruč. Dala je že več zdravnikov, odvetnikov, duhovnikov in drugih inteligentov. Tako sta sedaj iz Kruča po en zdravnik in en odvetnik v Larinu in v Chietiju, dalje je en zdravnik v Lombardiji in en odvetnik v Rimu. Domačin iz Kruča je konzul Braziliji, drugi zopet kapetan pri letalstvu, trije so duhovniki. Tudi v Pulju je neki zdravnik iz Kruča, kateremu materinščina prav dobro služi pri izvrševanju njegove¬ ga poklica. Veliko se jih uči po raznih vi¬ sokih in srednjih šolah, v zadnjem času zlasti na poljedelskih zavodih. Staro in mlado govori še vedno svoje hrvatsko narečje, to pa ne samo v doma¬ čem krogu, temveč tudi zunaj hiše, da celo pri občevanju s podeštatom in političnim tajnikom. Mlajši se izražajo tupatam tudi v italijanščini. Vendar se njihov italijanski naglas razlikuje od naglasa Italijanov sosednjih vaseh. Svojega jezika se niso nik¬ dar učili v šoli. Le leta 1922 je neki uči¬ telj otvori! večerni tečaj za hrvatski je¬ zik, toda ta tečaj je trajal samo nekaj mesecev, kajti kmalu je prišla prepoved od ministrstva. V cerkvi pa so vse moli¬ tve in pridige samo v italijanščini. Ohranili pa niso samo jezika svojih prednikov. Temveč tudi stare običaje, ka ter! so se celo pri njihovih rojakih s ča¬ som izgubili. Tako se je med njimi, dasi so katoliške vere, še vedno ohranil obred badnjaka ki mu oni pravijo »badanaška«. Na božični večer in na dan sv. treh kra¬ ljev polagajo namreč goreče poleno na ognjišče in zakurijo z njim velik ogenj, da bi prinesel hiši blagoslov, zlasti pa hišnim gospodarjem otroke. Kako da so si ohranili ti naši rojaki ta¬ ko čist jezik, ko se vendar okoli in okoli obdani od tujega ljudstva in niso preje¬ mali od zunaj ne knjig ne abecednikov? Gotovo je veliko pripomoglo k temu dej¬ stvo, da ležijo te vasi visoko na hribih, daleč od večjih središč. Verjetno pa je, da je bilo ozemlje, kjer so bivali Slovani, prej večje in se je s časom skrčilo na te tri občine. Ali pa so morda bili in so še ved¬ no na višji kulturni stopnji kakor njihovi sosedje, tako da lahko ohranijo svoj jezik in svojo narodno bitnostš Še čistejši ka¬ kor v Kruču je po pričanju samih Kru- čanov slovanski jezik v Mondmitru, ki lež nekoliko više. na Filiču pa so prilike že slabše. Tam govore v marsikateri družini čeprav je slovanska, že italijanski. Zavedajo se pa vsi, da so Slovani (»slavi«), m da je njihov jezik podo¬ ben hrvatskemu narečju v Dalmaciji in na otokih Pogled na Kruč (Aquaviva Collecroce) To jim je bilo v korist, ko so-bili med vojno v ujetništvu v Slavoniji in v Bana¬ tu. Zaradi znanja jezika so postali nekak¬ šni tolmači za ostale ujetnike in so nekam ponosno prepevali hrvatske in srbske pe¬ smi z domačini. Marsikateri se je bojeval na soški fronti in je v tako spoznal sloven¬ sko Goriško. Veliko pa jih je po vojni slu¬ žilo vojake na Primorskem in tako spozna¬ lo, da biva tam ljudstvo, ki govori jezik, podoben njihovemu. Ta ali oni se je tako naučil tudi pismene tirvaščine. Eden se je celo v Vzhodni Afriki seznanil z goriško Slovenko, ki je na žalost tam prodajala svojo mladost in lepoto. Vsein je tudi zna¬ tno, da je onstran Jadranskega morja, od¬ koder so nekdaj prišli njihovi predniki, »štato« Jugoslavija, kjer govorijo njih jezik. TEŽAKI Prvo nego petehi zakantajo i zazvoni zdrava marija se težaki va jutro stajo. Natašče i još sanjivi ordenje' na ramen si zamo, pak se pomalon otpute na delo — drugemu na žurnado. Kako pravi soldati va filo se stavo, pak žalosno, kako da mrtvega kumpanja kumpanjajo zadnji put — je dan za drugen, mučno, korak za ko¬ rakati stiježo. Po eijeli bogoviti dan se na sunce pečiio: — kopajo, — badiljajo, — zelena balva s crnon zemljuon nagračo, pak nazat: nagračo, badiljajo i kopajo — z vrgnjen ledini oruo i kako da in je neki z neveren ušla vijeza — mučije; jedan puli drugega kako dobri kunpanji se mule i potije. Složno i kurajno mašo s dugemi rokami (kako da ih ni strah ni truda, ni žulji)* da moro za drugega prekurat i prontat kruh sakidanji, — kruh, sakidanji kruh, kije ga saki dan želi je. Ma kat pride puodne i puot in cijelo Ujelo oblije, težaki (kako da niso nikat ni bili lačni i t trudni) digno glavi i se zdricajo kako kralji i cijelega svijeta gospodari. Pljukno, pljukno i još jedan put pljukno na upravljeno delo. na trdi svoji žulji i na se ia ih patit čini Pokle va hlade pod dubon sedije nešto posluhajo i — mučije... Mučije, aš z lokoton so in zaprli ušla . — Mučije i samo posluhajo ... Posluhajo kako lamo va Spanje i Kine kaluoni prež prestanka grmijo, brižna dičica plačo, a ljudi (ljudi kijen so dlani puni žulji) va , pomoč vapije Zvade bareti, s širokega čela puot ubrišo, pak se zapensajo ... ■ ■ .1 pensajo trudni težaki, brumni delavci i veli junaki. A ča to več ni pensat za Vajk samo mučai? Si so težaki ljudi od kosti i mijesa brumni i dobri. Okoli njih je samo puot, trud badilji, lopati, pikuoni — žulji. IVAN ČRN J A (Žminjština) BROJ 50, 51 i 52 ISTRA STR AN A 11 IGO GRUDEN: IZ KNJIGE: »DVANAJSTA URA“ V X . .\' u NA VOJAŠKEM POKOPALIŠČU Pod Nabrežino v zamišljeni kraški dolini, kjer sem otrok veselil se pojočih škržakov, slavce poslušal in v hudi poletni vročini gledal za sencami z morja letečih oblakov, v molku cipres, nihajočih po sinji višini, spi zdaj pokojno pet tisoč ubitih vojakov. Nemci, Slovenci, Taljani, Madžari, Hrvati, borci vseh narodov, ver iz pokrajin neštetih: še so jim matere žive, otroci in brati, radi prižgali bi luč jim v spomin o vseh svetih, a nad grobovi se s križev ne dajo razbrati mrtvih imena, pod zvezdo nesrečno spočetih. O Nabrežina, zakaj zaživel sem na svetu, v tvojih dolinah o solnčni bodočnosti sanjal? Ko sem se ondan kot ptič, ki je ranjen bil v letu, vrnil domov in mi zvon je večerni pozvanjal, mednje sem šel na grobove med trave v šepetu, nad brezlmenimi, nemimi v gnevu se sklanjal. Veter podil je čez Kras vihrajoče oblake, v zemljo prisluhnil sem žalostnih, ljubljenih krajev: slišal sem kletve, obtožbe kot polkov korake in onemel nad lažjo vseh ugaslih sijajev z grozo, rastočo mi v duši do blaznosti take, kakor da ruši nad mano se svet iz tečajev. PREKO VSEH MEJA V brzem vlaku Sofija—Ljubljana in vseh vlakih po vsem širnem svetu blodni se ljudje srečujemo; v dan, v večer, brez sna v nemirnem letu, v srcih znamenja še neprižgana, preko vseh meja potujemo. Kakor tujci smo si v uri usodni sedli v nezaupanju naproti, iščemo v besedi se neplodni bratje rodni kakor na križpoti, zbegani nad blodnjami duha, sredi ljudstev, ki jim svet je rana, v brzem vlaku Sofija—Ljubljana in v vseh vlakih preko vseh meja. Mimo nas gre vas in mesto, v dalji grič, konj čez cesto, človek z njim, nad njima ptič — z zemljo, z nebom zliti v harmonijo eno: mi pa zremo skozi okno orošeno, mimo vsega plavamo kot dim čez šipe, z njim razplapolavamo se v bežne hipe brez zavetja, brez pristana, brez srca y brzem vlaku Sofija—Ljubljana in v vseh vlakih preko vseh meja. Stojte, vlaki, po vsem širnem svetu! čas, za hip postoj v nemirnem letu, da prelije v glas se utrip srca: Kje med narodi prepadi so in meje, če usoda kot semena nas razveje? Človek, brez imena človek je povsod! En objem, en pogled nem iz roda v rod razplamti naj v plamen se vseh src sveta, da nam bodo kakor znamenja prižgana v brzem vlaku Sofija—Ljubljana in v vseh vlakih preko vseh meja. BARAKE V gramozni jami, ko da znosile so skupaj jih srake, sredi med nami mrke stojijo lesene barake. V dvajsetem veku morda se kdo jih na tihem sramuje: grob so človeku, ki za bodočnost usodo nam kuje. Mož ne pogleda v lice soseda, ker beda jih veže; redko beseda sunkoma v molk kakor nož se zareže. V blatu in prahu bledi otroci rasto kot koprive: matere v strahu so položile med dneve jih sive. S kosi papirja šipe so zlepljene v Oknih brez cvetja; veter vznemirja v spanju ljudi sredi sten brez zavetja. Streha se ruši v dežju pomladnem, ko svet je v razcvetu: sram me je v duši, da sem kot človek rodil se na svetu. V revna ta gnezda / bog ni pogledal, ki bedne tolaži. Velika zvezda sveti na jutrovem kakor na straži. TUJI GOST Kdo si, ki ne daš mi pokojno zaspati, da bije ob sencih mi kri kakor pest? kdo si, ki nocoj izprašuješ mi vest in ji prisluškuješ potuhnjen pred vrati? Ni strah me pred smrtjo, se v njo izživeti, življenja me strah je in groza ljudi, vpijočih v nebo iz prepadov noči: zakaj brez moči moram ž njuni trpeti? Človeku ukaz je: ljubiti! ne: klati! ves svet pa gori kakor v zarji krvi: kdo kriv je, da človek človeka mori? Sam sebi ne vem si odgovora dati. Po narodni pesmi nosi riba faronika svet; V pesmi pravi riba: »če bom Jest z mojim repom zvila, ves svet potopljen bo; če se bom ■est na moj hrbr zvrnila, vej, svet pogubljen bo.& (štrekelj del X, št. 493, str. 500). O bratstvu sem pel, o ljubezni govoril, nocoj sem na prsi prekrižal roke: kdo si, ki iz njih bi iztrgal srce, ljubezen mi v njem do človeka umoril? Sovraštvo sejal si, zdaj žanji in kosi, uteši po krvi si blazni pohlep! — Kdaj riba faronika zvila bo rep? Ni vreden več svet, da na hrbtu ga nosi. PRI IGU GRUDNU Igo Gruden »Prav res si ne morem misliti, kako bi zgledat en tak lasgovor za naš list. Kaj ta¬ kega še nikoli nisem delal Nimam rad. Saj veste; ne maram.« Malo nerodno je 'bilo, ko sem slavil na¬ ravnost vprašanje in treba je bilo presko¬ čiti na drugo Dogodkov n bilo dovolj za razgovor. Toda ni bilo dolgo, ko sva bila sred stvari. Z njegove pisalne mize je kma¬ lu zginila »advokatska tarifa« in slično, te¬ lefon je n hal motiti in mizo so napolnili rokopisi, omotki pesmi starih in novih, izdelanih in drugih, socijalmh in liričnih / dokler ni prišlo■ na mizo tudi »Miška osed¬ lana«, lepa zbirka res naših mladinskih pesmi, ki so okoli Velike noči doživele drugo izdajo Prvič je izšla l. 1922 v Trstu in je bila takoj razprodana. Igo Gruden je danes brez dvoma naš najboljši pesnik, čeprav mu tega še ne pri¬ znajo Ko izide njegova nova zbirka. ».Dva¬ najsta. ura « ie zato potrebno, da mu to vsaj mi priznamo Toda to še ni dovolj: po¬ trebno je tudi, da gu poznamo. . V časih je bilo lahko, ko smo bili skupaj, doma, da¬ nes je to težje. Igo Gruden noče, da bi se . mu pelo hvalo in to sovraži. Zato sem mu tudi pu¬ stil. da je sam govoril o (sebi malo, ali nič) svojih pesmih, in delu. *** : . »Od, mojih treh pesniških zbirk: »Pri¬ morske pesmi«, ljubavnih pesmi »Nar¬ cis« in mladinskih pesmi »Miška osed¬ lana«, ki so tudi prepletene vseskozi z otroškimi motivi, imeni in besednimi igrami iz primorskih krajev, posebno iz tooje rodne vasi Nabrežine pri Trstu, so mojim rojakom tostran in onstran meje najbolj poznane »Primorske pesmi«. Te pesmi sem napisal deloma pred svetovno vojno, deloma med njo. po večini pa ob prevratu in v prvih mesecih po prevra¬ tu. ko je bila začasno zapečatena usoda tistega dela slovenskega naroda, ki je že po svojem temperamentu morda najbolj koprnel po svobodi in v svojem kulturnem in političnem razmahu o nji najbolj verno sanjal; takrat so nastale tiste moje najbolj poznane domorodne pesmi kot bolestni, uporni krik človeka in pesnika — glasnika naroda, ki je bil v svojem bistvu v dne duše ranjen in v svojem svetlem pričakovanju mračno razočaran. Samo tako je treba razumeti te moje pesmi, ker mi je bila vsaka slepa in strupena nacijonalna nestrpljivost že od mladih let tuja in zoprna. Vedno sem imel pred očmi zgolj človeka,^ od rojstva do smrti trpečega, se veselečega in borečega se dužno s človekom brez ozira na narodnost, pleme ali raso. Radi tega sem vedno smatral vse narode na zemlji za enakopravne in enakovredne, neglede na število, kulturno višino ali gospodarsko premoč, da o kaki vojaški nadmoči spioh ne govorim. Tako gle¬ danje na življenje se mi zdi edino člo¬ veka dostojno in njega vredno; vsako nasprotno gledanje ustvarja sa.no za¬ vist, sovraštvo, pohlep in nesmiselno ubijanje ali pa vsaj zasužnjenje duha, kar je podobno dolgotrajnemu umira¬ nju. hujšem od smrti same. To moje pojmovanje življenja in edino smiselnega izživljanja človeka je prišlo do izraza tudi v »Primorskih pe¬ smih«, predvsem v onih s socijalnimi mo¬ tivi najpreprostejših vsakdanjih skrbi, borb in težav ribičev, kamnolomcev, kraškega kmeta in njihovih žen in otrok, nič manj pa tudi v izrazito do¬ morodnih pesmih, ker je narod — brez ozira na kakršnokoli mejo — ne le je¬ zikovna. marveč tudi kulturna to soci- jalna celota to skupnost ljudi, ki se v boju za svoj narodni obstanek borijo za na¬ ravno pravo svobodnega izživljanja. Tudi moja najnovejša pesniška zbir¬ ka »Dvanajsta ura«, ki jo je. sprejela »Slovenska matica« med svoje redne publikacije in jo bo v prihodnjih mese¬ cih izdala, je vseskozi prežeta s tem mo¬ jim gledanjem na življenje ta živo sou- triplje z vsemi kaotičnimi dogodki na¬ ših dni V teh pesmih je našla veren odmev ta trpek izraz vsa apokakliptična blaznost in groza današnjega časa, vsa gola beda človeka in njegova zmeda, 'njegova žalost in bolečina to brezmejen obup, skozi katere udarja kot pridušen plamen vera v svetlejšo bodočnost. Knji¬ gi sem dal naslov »Dvanajsta ura«, ker bije danes ta dan človeštvu res dvanaj¬ sta ura in se je nad njim nakopičilo to¬ liko črnih, usodnih oblakov, da grozi vesoljni potop njegovemu tisočletnemu prizadevanju, iztrgati človeka iz anima- ličnih spon: »Homo homini lupus« (člo¬ vek človeku volk), da bi vsi ljudje na svetu zaživeli plodno in drug drugega oplajajoče življenje: »Homo homini ho-, mo« (človek človeku človek)! Spominjam se pri tem izrekov dveh nemških pesnikov; baš danes ta dan se mi zdi važno in potrebno, da ju spričo razvrednotenja človekovega dostojan¬ stva brez vsakega komentarja navedem: »Edel sei der Mensch, hilfreich und gut!« (Goethe) — »Seid umsehlungen Millionen!« (Schiller). Verujem, da je edino v tem naše po¬ slanstvo to da bomo vsi našli pot do njega; če so pa to zgolj sanje pesnika, bom umrl v zavesti, da sem sanjal naj- lepši sen človeka na zemlji.« ž. j. SILVESTROVA ZDRAVICA Morda smo zadnjikrat nocoj se zbrali tovariši brez doma na obali: zakaj nihče slovesa ne zapoje? Naj čas prekolje se in gre na dvoje: a preden nas vihar sveta zajaše, nalijmo do vrha poslednje čaše. Na daljnem vzhodu in ob Pacifiku pogažen gine človek na umiku, na polnoč v Teruelu ne pozvanja. Živi ta svet še ali blodno sanja? Nocoj naj žalost srca nam prebode — tovariši smo ene si usode. Kot z doma novoletni zvon na tuje srce naj glas umirajočih čuje; odpro naj misli se nam v žive rane, trpeče za vse množice neznane: smrt v Teruelu, strah pred njo v Kantoi nji čaše dvignimo na svet — v zator Tovariši, polnočna ura udarja, pošastne, blodne mi privide ustvarja: V noč mimo nas ob tužnem zvoku udarcev dvanajst gre mesecev — mrliških starcev in smrt na kljusetu za njimi jase. Do dna izpijmo te pogrebne čaše — in za usodo novega sveta jih treščimo ob tla! PRAVIJO... Pravijo, da šempolaici tečejo čez Kras kot zajci; pravijo, da Nabrežinci jih, premagajo z mezinci; pravijo, da so Križani pol pečeni, pol sežgani; pravijo, da so v Gorjanskem pusta videli predlaganskem; pravijo, da od Logatca pot gre pred nebeška vratca, če pa res je, Bog to znaj — brž poglejmo v sveti raj... IGO GRUDEN NA KRASU Danes bili smo na Krasu: tam teranček je na glasu ... Šli najprej smo k znancem v Šalcž- tam prebiva sveti Alež; pdtle bili smo v Zgoniki: tam domi so vsi svetniki; in nazadnje v Šempolaju vožnja je bila pri kraju. Če pa misliš, da ni res, ti povemo prav potiho i Uho, da ne čuje Mih,o: hogve kje, a prav zares je Koludrovica vmes. IGO GRUDEN KRESOVI Na Grmadi velik kres, s Čavna ogenj do nebes, z Nanosa, nad Učko goro tudi zaplamtel bo skoro — jojme, jojme, kaj bo to: vse krvavo je nebo. Saj ni Turkov več pri nas. vendar je v solzah ves Kras: mati vzdiha, dtrok plače, ko da ugledal je mustače turških sultanov in paš — kam si šel rešitelj, naš? V gori spi naš kralj Matjaž: naredimo križ in kraž in tecimo, ga iščimo in na Kras ga pripeljimo — hitro, hitro kraž in križ, da ga prvi ti dobiš. IGO GRUDEN SONCE ZAHAJA Od obzorja tja do Trsta preko morja zlata cesta... pdnji dva konjička gresta; • mdr da sta pa, le dva ptička? Sta dva pisana čolnička. V Trstu nepregledna vrsta hiš, palač — pri strehi streha ... zlata okna polna smeha, v enem oknu naša Nada, — Nad,a bi v Benetke rada. IGO GRUDEN USPAVANKA Od Sesljana do Devina miška nese vedro vina: . nam i — nina, nana — nina} od Devina do Števana mucka spremlja jo zaspana: nina — nana, nina — nana. V Doberdobu psiček Kuži se za stražo še pridruži: nana — nina, nina — nana; in vsi trije: čopi, čopi, v temi padajo kot snopi: nana — nina, nina — nana. V Mirnem daleč pri Gorici tam domd so naši strici: nina — nana, nana — nina; psička, mucko, miš vlovili, vedro vina pa popili: nina — nana, nana — nina. IGO GRUDEN STRANA 12 »ISTRAv BROJ 50, 51 i 52 P*o£. JAKOV MIKAC: Razmatranja o Čičima i Čičariji GRAMCE ČIČARIJE — DOS EU A V ANJ E U ČIČARIJU I ČIČSKA NARJEČJA — RUMUNJI U ČIČARIJI POTPUNO HRVATSKI KARAKTER ČIČARIJE Ko nije čuo za imo Čič? Ta Čiči su poznati i u najzabitniieni ku- tiču Istre* Svaki Istranin, i a ko hije Čiča vidio, a ono le barem čuo o njemu pripovijedati. Taj mali kutič Čičarije u Istri nije velik, nije niti toliko piodan kao što su drugi dijelovi Istre, a ipak je Čičarija u Istri bila na glasu j prije rata počela je zauzimati zavidno mjesto u politič- koj borbi Istrana. Naš list »Istra« u svome posijednjem broju potsječa Istrane, da ne- što napisu u božičnom broju »Istre«, pa radi toga Tja kao sin Istre od¬ nosno Čičarije odlučio sam, da nešto napišem o mojim Čičima. Čičarija se smjestila u sjevernom dije Iu Istre. Opčenito, geografija ubraja u či- čariju kompleks zemlje potegnuvši crtu od Učke, Šapljana, pa Rekom na Divaču, Herpelja i rubom južne Čičarije prema Učki. Ako etnografski povučemo medu, i onako kako se tamošnll narod smatra, Čičarija je samo onaj dio zemlje, gdje se hrvatskj govori. Prema torne je meda prave Čičarije Učka, Šapljane (Zvoneče i Brgud spadaju Libur- niji) i cesta od Šapljana do Podgrada i dalje kreče ha Golac, Jelovice, Rakitovič i južnim rubom iznad srednje Istre vrača se na Učku. Zapravo meda bi se morala po- vuči preko sela Bresta, a ne Rakitoviča, jer u Rakitoviču je prelaz hrvatskog jezi¬ ka u slovenski, ali tamošnji narod Raki¬ tovič ubraja u Čičariju, a i samo se je se¬ lo smjestilo na hrvatskom platnu Čičarije. Unutar ovih granica narod se smatra pra¬ vim Čičima, a pripadaju mu sela: Brest, Slum (Rakitovič), Brljavci, Černjehi, Kle- novščak, Prapoče, Podgače, Lanišče, Br- gudac, Račja Vas, Raspor, Trstenik, Dane, Jelovice, Vodice, Golac, Poljane, Račiče, Pasja Vas, Šapljane, Vele Mune, Male Mune i Žejane. U spomenutim selima obi- tavaju Hrvati i smatraju se pravim čiči¬ ma. Susjedna područja: Brkinija, Marko- ščina i Materija ubrajaju se u Sloveniju, ali Čiči tamošnji narod ne nazivlju Slo- vencima nego spomenutim topografskim imenima, a i ovi nazivlju Čiče ne Hrvati- ma, nego čičima. Žiteljstvo u Čičariji se iza doseljenja dobrano umnožilo kao i u ostaloj Istri, ali kasnije je žiteljstvo mnogo stradalo usli- jed čestih ratova izmedu Mletaka i Habs- burgovaca, a pored toga Čiči su stradali najviše od kuge, koja je u Istri harala iz¬ medu 1300 g. do 1600 godine 39 puta. Zbog tih nevolja, žiteljstvo je u Čičariji i osta¬ loj Istri skoro potpuno nestalo. O torne se čuvaju mnogi izvještaji u mletačkom arhi¬ vu, a pored tih je i jedan izvještaj iz či- čarijskog kaštela Rašpora, koji prikazuje bijedno stanje žiteljstva u Čičariji: »Rela- zione dei capitani di Raspo«. Tražeči po austrijskim arhivima našlo bi se takoder sličnih izvještaja, koji iznose stanje ži¬ teljstva u austrijskom dijelu Čičarije. Da popune i Čičariiu stanovništvom, Miečani su je počeli kolonizirati no¬ vim žitelistvom iz Dalmacije, Črne Go¬ re, Hercegovine, Bosne i Hrvatske iz¬ medu 1443 i 1657 godine. Kolonizacija se nije sprovela odjednom: nego u razdoblju od 200 godina, a isto su tako kolonizirali Čičariju i Habsburgovci dovodeči koloniste koji su bježali ispred Turaka iz Hrvatske i Slavonije. Kolonizacija Čičarije dosta je zamrše- na, ali se ipak pomoču filološkog istraži vanja mogu razlikovati sve glavne struje lirvatskih migracija, koja se vršila tokom 200 g. Neču da se detaljno upuštam u či- čarijske dijalekte, nego ču ih ukratko na- pomenuti- Starosjedioci u Čičariji, koji su se do¬ selili VI. i VII. vijeka, bili su ekavci. Ko lonizaciiom došlo je naselje ikavsko, koje se izmiješalo sa ekavcima i tako je na- stao ekavsko-ikavsjd govor. Po narečju Čiči se dijele na kajkavce, čakavce i ča- kavce-štokavce. Kajkavci su najstariji stanovnici u juž- noj Čičariji (Brest, Slum, Klenovščak, Pod¬ gače, Prapoče, Lanišče, Brgudac, Račja Vas i Rašpor). Čakavci su mladi sa mun- skim tipom govora. (Velike i Male Mune i Brgud). a amo se ubraja i Skadaščina. Najmladi su štokavci, koji se nastaniše medu čakavcima i poprimili su njihov ča > postali su čakavci odnosno neka mješa- vina čakavaca-štokavaca. (Vodice Jelovice, Dane i Trstenik). — Za dijalekte Čičarije vidi raspravu dr. M. Maleckoga u »Jadran- skom koledaru« 1935. Op. ur.). Pored hrvatskih kolonista došlo je i nešto Srba, koji su se pohrvatili i popri- mili rimokatoličku vjeru, a to se može još i danas opaziti u nekim selima, gdje ne- koji Čiči naročito pridavaju neku moč i poštovanje pravoslavnom (starovirskom) svečenstvu i ako su rimokatolici (blago- slivljanje mliecnjaka, kruha i ajece koja se plaše i dr.). . „ Sa kolonistima došlo je i nešto Kumu- nja, koji se nastaniše u čičarskom selu Ze- janania. Oni su naučili hrvatski jezik, ali svoga nijesu zaboravili, nego se mirne služe i danas u svome selu medju soborn, a sa čičima razgovaraiu hrvatski. Neumjesno je tvrditi da su Čiči posta¬ li od Rumunia. O torne mnogi krivo misle, pa čak i nekoji sveučilišni pro- fesori. Samo malo da se svratimo na ovo pitanje. Čiči nijesu Rumunje silili da napuste svoj rumunjski govor, nego su Rumunji nauči¬ li hrvatski, jer im je radi saobračaja s Či¬ čima bio potreban. Da su i ostali Čiči bili Rumunji, oni bi pored svoga jezika na¬ učili i susjedni hrvatski jezik, a rumunj- skim jezikom bi i danas medu sobom go¬ vorili, kao što to čine Žejanci. Ali u či¬ čarskim selima ne čuje se rumunjski, niti ga Čiči znadu govoriti, a to je dokaz, da Čiči nijesu bili nikada Rumunji. Da su bili Rumunji, oni bi zadržali rumunjski jezik do danas kao što su ga zadržali Žejanci, tim više što bi bili u večoj cjelini i moč- niji od jednog sela. Nekoji su tvrdili, da su Čiči rimski izagnanici. To je takoder kriva tvrd- nJa, , jer koji poznaju Čiče, vidjet če, da u Či¬ čima nema ni traga rimske krvi, a kamo li rimskih ostataka. Kad bi Romani i osta¬ li poslije pada rimske carevine u Čičariji, njih bi mnogobrojne seobe, koje su prošle preko Čičarije prema zapadu, potpuno uni- štile. Ako se analizira imena čičkih sela, gora, polja, izvora, prezimena ljudi i ako se ispituju njihovi običaji, vidjet če se, da su to čista hrvatska imena, prezimena i običaji, koji su s narodom došli iz Hrvat¬ ske odnosno iz slavenskih pokrajina sa Balkana. Ako nabrojimo nekoliko čičskih imena kao n. pr. Krasice, Kolo, Gomila, Koritnik, Žbevnica, Glavičurka i dr., pa ako spomenemo i nekoliko čičskih prezi¬ mena kao n. pr. Zlatič, Ivančič, Mikac, Božič, Ribarič, Sankovič, Grbac i dr. sa¬ mo se po sebi zaključuje, da tu nema ni traga tude primjese, a kamo li rumunjske i latinske. Kada smo spomenuli Rumunje potrebno je da se još malo kod njih zaustavimo. Prije svega treba znati, da Čiči ne naziv¬ lju Rumunje Rumunjima, nego »čiribirci- ma«, a valjda zbog toga, što ih Čiči nije¬ su razumjeli kada su se u njihovo susjed- stvo doselili, a čuli su kako cesto izgova- raju ši, šči, čiri i slično, pa su ih po to¬ rne i prozvali »Čiribircima«, Po mome mišljenju, baš od ovog izgovora »či,- Čiči« nastalo je ime »čič«, a to tako, da se je č radi mekšeg izgovora pretvorilo u č i na¬ stalo »čič, Čiči«. Nekoji misle, da su Ru, munji ime Čič donesli od planine Čičavica (kod Kos. Mitroviče), gdje su nekada pa¬ sli svoja stada, pa su bježeči ispred Tura¬ ka sobom donijeli i ime planine i Hrvati- ma u Čičariji kazivali, da su iz planine Čiča vice, a ovi su ih prozvali Čiči. Tako i Mikci, kada su došli u selo Brest (pod Žbevnicom), nijesu valjda znali kazati iz ko- jeg su kraja došli, pa su jednostavno ka¬ zali da su došli iz Balkana, te se još i da¬ nas onaj dio sela, gdje su se smjestili na¬ ziva »Balkanci«. Drugi drže, da je ime Čič nastalo od ploda člča, koje se u Juž- noj Srbiji upotrebljava i da su ovo ime sobom donesli i po njemu se prozvali Pitanje nastaje kako je hue Čič prešlo na Hrvate na čičarskom platou. Ime Čič je u Istri bilo porugljlvo kao ime Vlah. Hrvati n Čičariji su Rumu¬ nje zvali porugljivim Imenom Čič. Kako su Rumunji bili pastirski narod, selili su se zimi svojim stadima radi paše u zapadnu i Južnu Istru. Razumije se, da su i ostali južni i za- padni Istrani nazivali Rumunje čičima. Ali pored Rumunja i Hrvati iz Čičarije selili su se svojim ovcama zimi k moru. Istrani videči, da se i ovi sa Rumunjima šele zi¬ mi k moru, postepeno su i Hrvate prozvali imenom Čič, a naposljetku njima je postao svaki Čič, koji je došao iz sjeveme Istre u južnu, srednju i zapadnu Istru. Pored to- IZ VIJENCA SLAVE ISTRE Da ti pogled nad Kvamer »e vine Sa Poklona zgor Polopatije* K otocima naše Liburmje, Prije sunca, il kad podne nune. Kada magla podolske ne krije Krasne čare, modre sred pucme; Tu zapanjen stat češ od miline I sve prezret čare Idolije. Na Omišalj dok ti oko pano I s Dobrinja Glavotoku bježs, Na istočne i na južne stran« Gdje grad Krk, Cres i Lošinjgrad leži, Prem’ ne možeš ugledat im lika, Još ti Ijepša predstavlja se slika. Pogledaj der 9 krasne visočine Svet-Martina brijega kod Lindara, Što nad Pazin divan vid otvara, Glavno mjesto istarske sredine. Dragocjene gledaj mu starine: Župnu crkvu, samostan fratara, Kašfcel tvrdi iz vremena stara, Spomen tvoje slave Istranine. Pod kaštelom Fojbu jamu strašnu, U kojoj se Borut potok gubi, I dolina zelenu i pašnu Gdje se Novak sa Cerovcem ljubi. Na Zarečje tu na dnu travnika, I na mjesta okolo tolika. I. Ž. KANC. *) Polopatija je južni — veprinački dio Opatije. Saša Šantel: Čič i Cička ga, sjeverni Istrani razlikovali su se svo- jom narodnom nošnjotn od ostalih Istrana, pa su ih Istrani dobro razlikovali i nazi¬ vali Čičima. Tako je ovo ime Čič prešlo na sjever- ne istarske Hrvate i ostalo je do da¬ nas. Ime Cič ostat če i u buduče, jer se Čiči ponose svojim imenom, a imaju i zašto da se ponese. Kako sam prije napomenuo, Čiči su se zanimali u prijašnja vremena ovčarstvom, jer torne su bili navikli u svojim krajevima od kuda su došli u Čičariju. U početku su svoju zemlju obradjivali lose, ili muškarci je uopče nijesu ni obradjivali, nego žene, Jer muškarci nijesu znali obradjivati zem¬ lje, pošto su u svojim krajevima pasli ovce ili su bili na vječnoj straži i borbi protiv Turaka. U borbama protiv Turaka ohra¬ brili su se i postali su neustrašivi i kad su se doselili u sjevernu Istru, najvoljeli bi ratovati s ostalim Istranima. Radi svoje hrabrosti i neustrašivosti postali su strah i trepet ostalim Istranima i nije čudo, da su ih prozvali porugljivo Čičima, a hvala Bogu, da ih nijesu kojim drugim imenom prozvali. Postepeno počeli su se Čiči kultivirati i napuštati ovčarstvo zbog slabe zarade. Marljivo prionuše obradjivati svoja polja i timariti krupnu stoku. Svečenstvo i škola počeli su na njih djelovati i napustili su kradju. Uslijed slabe zarade u svome kra¬ ju stali se seliti u tudje kraj^ve, pa čak i u Ameriku, da štogod zarade i prištede i da svojoj porodici pošalju prištedjenu za- radu. U svijetu vidjeli su i proživjeli koje- šta i uvijek kao bistri ljudi pobraše ono što je časno, lijepo i plemenito, a sve ove vrline stali njegovati na svojem ognjištu kada su se povratili iz tudjine svojoj kuči. Nije mi namjera, da dalje za sada o čičima pišem, niti da iznašam neku ejelinu, jer za ejelinu morao bi potanje obraditi opis Čičarije, povijest njihovu, naselje, na¬ čin života, materijalnu kulturu, običaje itd.,' nego bih htio da nešto kažem o gustoči ži- telja i o površini Čičarije. Gustoča žiteljstva nije posvuda jedna- ka kao što nije ni po ostaioj Istri. Nekoji su krajevi u Čičariji slabije nase¬ ljeni, a nekoji gušče, a to zavisi od mno¬ go uvjeta, koje ovdje za sada neču iznositi. Južni dio Čičarije slabije je naseljen od sjevernog. Poprečni broj mogao bi se uze- ti za čičariju 32 čovjeka na kvadratni km. Gustoča žiteljstva u susjedstvu je veča, a naročito u bližnoj Brkinji, gdje na kv. km dolazi 49 do 50 ljudi. , P° statistici od 1900 bilo je Hrvata u Čičariji oko 8800, i od toga na južnu či¬ čariju otpada 5100, a na sjevernu oko 3700. Ako se uzme u obzir porast žiteljstva, si¬ gurno šada Čičarija broji preko 10.000 Sta¬ novnika- Čiči su visoki, stasiti, zdravi i snaž¬ ni, a po ljepoti mogu se ubrojiti medjo prve u Istri. Po prirodi su bistri, okret¬ ni, šaljivi i vesele naravi. Karaktera su čvrstog i u svoiim odiukama nepo¬ pustljivi. Marljivi su, radini 1 od više štedljivi, a s malim su zadovoljni. Za austrougarske vladavine njihova štedio- nica sa sjedištem u Lanišču ubrajala se je iza puljske štedionice prvom. Iza probu- djenja Istre, (ono kratko vrijeme što im je Sunce veselo sijalo svijetlost i toplinu) po¬ stali su gordi na svoje hrvatsko porijetlo i na svoje ime Čič, pod kojim se nijesu stidili iči po Istri i u ostale druge krajeve- Za vrijeme borbe s Talijanima u zapadnoj i južnoj Istri uz obalu, svojom hrabrošču i radinošču u narodnoj stvari još jače osvjetlaše svoje hrvatsko lice j visoko po- digli svoje ime Čič. U kratko vrijeme što je poradilo školstvo u Čičariji, vidjelo se velikih rezultata, jer je ovaj mali kutič sjeverne Istre dao sposobnih hrvatskih profesora, sudaca, liječnika, svečenika, uči¬ telja i ostalih kulturnih radnika, koji su bili na ponos ostaloj istarskoj brači. Poslije rata- To je drugo poglavlje o Čičima i Čiča¬ riji. ivauj oo, oi i t)2i »ISTRA« STRANA 13 J. Ž.: Sodelovanje naših rojakov v slovenskih revijah v letu 1938 - Nove slo venske knjige na Primorskem ■ — ' ' ■ i-' - . — Letošnje leto se je vršila velika razstava slovenske knjige, ki naj bi pokazala ves njen razvoj po vojni. Raztezala se je na vse slo¬ venske kraje kjerkoli Slovenci žive, brez ozira na meje. Na njej je bil tudi častno zastopan naš del iz Primorja. Pregledi, ki jih sestav¬ ljamo in priobčujemo v našem listu vsako leto ob koncu leta, naj bodo skromno spopolnilo takih večjih in splošnih kultur¬ nih prikazov, čeprav se nanašajo le na prispevke naših rojakov, ki skoraj vsi žive tostran meje. Ti pregledi pa naj tudi pokažejo, kako in koliko prispevajo k splošni slovenski kulturi naši rojaki v revijah, ker se to delo na zunaj in splošno tako ne opazi. Gre za_ drobnejše in stalno delo posameznikov, ki redko najde izraza v večji in samo¬ stojni publikaciji ali knjigi; gre za posamezne pesmi, novele, raz¬ prave itd. Pokaže naj se na ta način z ene strani v koliko se je delo posameznikov preneslo tostran, koliko so posamezniki tu popustili ali napredovali in kakšen je njih pomen v skupnosti. Za nas pa je važno končno še vprašanje, koliko vsi, ki kakorkoli delajo in se kulturno udejstvujejo, zajemajo snov za svoje delo iz problema, ki nam ie naibližji in radi katerega so bili prisiljeni prenesti svoje delovanje drugam, čeprav delajo še dalje v okviru lastnega naroda. Leto 1938 je bilo burno in polno napetosti, ki jih je preživljal ves svet in z njim tudi mi. Ni čudno, če je bilo za marsikoga delo ovirano in za večino koncentracija težja. Vendar pa lahko beležimo letos dve novi večji slovenski reviji, ki sta pritegnili k sebi nekaj sotrudnikov — naših rojakov. Gre tu za reviji »Dejanje« in »Ob¬ zorje«. V ostalem je ostalo vse pri starem. Druge revije so izhajale vse kot lani in ravno tako je »D o m in Svet«, nekdanja vodilna katoliška revija izhajal neredno. Vodilni slovenski reviji sta tako ostali še dalje »Sodobnost« in »Ljubljanski Zvon« ter »Misel in delo«, ki pa se peča le s kulturno-političnimi in'social¬ nimi problemi tako, da v njej literatura in pesništvo nista zastopa¬ na. Pri teh revijah so tudi v glavnem zastopani naši rojaki. Kot strogo znanstveno revijo smo vzeli letos v poštev tudi revijo »Slo¬ venski pravnik«, kjer je delo naših pravnih znanstvenikov zelo vidno. Letošnji pregled je urejen po posameznih panogah dela, kar naj omogoči tudi medsebojno primerjavo. Številna manjša dela, pa tudi mnogi pod peudonimi pisani pripevki, niso všteti. Zato pregled ni popoln in noče biti. Nudi le najvažnejše, kar je bilo v naštetih re¬ vijah obelodanjeno in kar so napisali naši rojaki. Te revije so: So¬ dobnost, Ljubljanski Zvon, Mladika, Obzorje, Modra ptica, Dom in Svet, Misel in delo, Naš rod, Slovenski pravnik, Dejanje, Ženski svet (številke pri imenih revij povedo, v kateri številki je bila stvar ob¬ javljena). I. PESNIŠTVO Brnčič Ivo: Rdeči oblaki (Ljubljanski Zvon, 3-4). černej Anica: Pomlad (Ženski svet, 3). Fatur Bogomil: Dva soneta (Sodobnost, 3) ; Sonet; žalostinka proti jutru (Sodobnost, 4); Soneti (Sodobnost, 5), Vprašanje. Sonet, Pesem (Sodob¬ nost, 6) Gradnik Dr. Alojz: V bolnišnici (Modra ptiča, 12). Gruden dr. Igo: V opombo Alfredu šer- ku. Silvestrova zdravica, Ob Slovesu Sodobnost, 1); Spomin na staro mater, In taberua mori (Sodobnost, 4); Od- gdvbr ha pismo (Sodobnost, 5); Tuji gost. Pesmi natakarice Pepce (Sodob¬ nost, 7-8) • Pesnikova izpoved, Lju- bavna pesem (Sodobnost, 11-12). LimTMic dr. Joža: Sodobna balada (Dom in Svet, 1); Beseda da besedo, eudež življenja (Dom in Svet, 4-5); Spor s časom (Dom in Svet, 6-7). Mriser Erna: Pomenki za bratom (Modra ptica, 11) ; Prizadetim (Ženski svet, 1); Zimska pesem (ženski svet, 2); Očetu (ženski svet, 3); Sonet časa (Ženski svet, 4) ; Kaj vračaš se (Ženski svet, 5); Ker nimava besed (ženski svet, 8); Vse je moj Kras (ženski svet, 11); Ob Tomanih o Prešernu (Ženski svet, 12). flčHar Rad-ivoj: Neznanemu (Obzorja, 1-2); Pesem sedanjosti, Hans Welack (Obzorja, 3-4). Samec Janko: Tiskarna (Mladika, 2); Vojaki, Izčisti me (Mladika, 3); R. I. P.. Otroku z majhno punčko (Mladika, 4) '; Po beli cesti grem (Mladika, 5); človeka iščem (Mladika, 8); Soneti o Nedi (Mladika, 10); Premišljevanje, Dva soneta (Modra ptica, 4); Posmrt¬ no naročilo (Ljubljanski Zvon, 5-6); Jesen ob Dravi, Romam skozi nočni mrak (Obzorja, 1-2); Pomlad v Slo¬ venskih goricah, Bog, Pomladanska pokrajina (Obzorja, 3-4); Jutro, Nočni isprebocji (Obzorja, 5-6); Balada o grešnim Mariji, Pesnik in dete (Obzor¬ ja; 7-8); Ljubim svoj jezik (Naš rod, 11:; Ota dvajsetletnici (Naš rod, 2). Slokan Ijik: Božična (Naš rod, 4). Slo- ~Kan Tni sodeluje zelo pogosto tudi v reviji ženski svet in je poleg tega še glavna sotrudnica revije »žena«, v ka¬ teri priobčuje manjše sestavke in pe¬ smi. ’ Širok Karel: Ta noč je sveta noč (Naš rod, 4). Šonc Viktor: Veter (Mladika. 2); Polnoč (Mladika. 12). Naš najbolj plodovit pesnik je bil le¬ tos brez dvoma Janko Samec. Njegove pesmice, lahke in polne osebnih dožive¬ tij. so raztresene skoro po vseh revijah. Iz njegovih dosedanjih pesmi bi se pač dala sestaviti pri primerni izbiri že lepa in pomembna zbirka Dr. Igo Gruden in Fatur Bogomil mu po delavnosti sledita. Oba sta danes šteta med najboljše slo¬ venske pesnike. Pisala sta le v »Sodob¬ nost«. Dr. Igo Gruden bo v kratkem iz¬ dal pri »Slovenski Matici« zbirko pesmi pod naslovom »Ob dvanajsti uri«. n, PRIPOVED NIŠ. ..VO. Bartol dr, Vladimir: Mahdijev prestol (Modra ptica, 2). Bevk France: Bajtar Mihale (Dom m svet, T, 2-3); Oče (Dom in svet, 4-5); Cente Žonto (Dom in svet, 6); Pevec Grn je. Legenda (Dom in svet, 7) ; Umi¬ ranje (Mladika, 6); Pikapolonca in Cimbarabara (Naš rod, 2). Brnčič Ivo: Dnevnik iz jetnišnice (Lju- blj. Zvon, 3-4, 5-6); Bohinjske varia¬ cije (Ljublj. Zvon, 7-6). Hus Mara: Blagoslovitev (Mladika, 5). Kosmač Ciril: Tistega lepega dne (So¬ dobnost, 3). f Lah dr. Ivan: O tatičku Masaryku, Pogovor s sinčkom Andrijanom (Zvonček, 2). Magajna dr. Bogomir: Legenda o Pe- troški Mariji (Mladika, 10); Frater Benjamin, (Modra ptica, 5); Invalid (Modra ptica 8, 9). Pahor Jože: Odlomek iz romana »Mati¬ ja Gorjan« (Ljubljanski Zvon, 1-2). Ribičič Josip: Novica (Naš rod, 1); Bo¬ žična pravljica, Ples na zemlji (Naš rod, 4). Širok Albert: Murter, Ob dvajsetletnici (Naš rod, 2.) Širok Karel: Murli (Naš rod, 3). Šorli Ivo: Očetova senca, Materino son¬ ce (Obzorja, 1-2). Vovk Jože: Kozarec krvi (Mladika, 2); Križev pot (Mladika, 3). Med literati sta bila najbolj plodna Bevk France in Bogomir Magajna. Si¬ cer je pa tu ostalo, vse pri starem. Kos¬ mač Ciril je napisal letos le en manjši sestavek. Vrzel, ki je vsled tega nasta¬ la, je za nas vidna zlasti, ker Kosmač letos sploh ni napisal drugega kot eno novelo. Snov jemlje Ciril Kosmač iz¬ ključno iz svojega domačega kraja in iz svojih doživetij. Upajmo, da bo drugo leto pokazal kaj več. * III. ČLANKI, ESEJI, RAZPRAVE, POLI¬ TIČNI PREGLEDI. Bartol dr. Vladimir: Veselje do pozitiv¬ nega (Ob 60 letnici Otona Župančiča (Modra ptica, 3); Namesto uvoda k Alamutu (Modra ptica, 10). Bmčlč Ivo: Paradoks »kulturnega« »so¬ delovanja« (Ljubljanski Zvon, 9-10). Čermelj dr. Lavo: Demografska politika v Italiji (Misel in delo, 1); Doktrina fašizma (Misel in delo, 4-5); Naša knjiga in revija v Julijski Krajini (Misel in delo, 10-11). Černej Anica: Mladinska književnost (Ženski svet, 12). Dolenc dr. Metod: K vprašanju opereče- ndsti in neoporečenosti pogojno obso¬ jenih (Slovenski pravnik, 1); Simbo¬ lična pravna dejanja in izražanja med Slovenci (Slovenski pravnik, 10,11-12). Kos Albert: Realna politika (Sodobnost, 2); Konec ravnotežja (Sodobnost 7- 8). Kozak Bogdan: Ob četrtem zobljenju (Mladika, 6). Kraigher dr. Vito: Stavkovni val v Slo¬ veniji v letih 1935 in 1936 (Sodobnost. 2); Iz francoske notranje politike (So¬ dobnost, 3); Delavsko gibanje v Fran¬ ciji (Sodobnost, 9-10); Iz Francije (Ljubljanski Zvon, 1-2); Iz Francije (Zarota Cagoulardov (Ljublj. Zvon, 5-6); Razvoj francoskega delovnega prava Ljublj. Zvon, 7-8). t Lah dr. Ivan: Od »Omladine« do Pre¬ poroda« (Misel in delo, 6-7). Lovrenčič dr. Josip: Msgr. Josip Abram (Mladika, 7). Mačkovšek ing. J. Novi generalni regu¬ lacijski načrt mesta Zagreba (Kroni¬ ka slovenskih mest, 3). Muser Erna: ženam pravico do šolova- vanja in dela (ženski svet, 8); Ob dvajsetletnici (ženski svet, 11). Obersnel dr. M.: Razvoj našega rudar¬ skega zavarovanja (Misel in delo. 8- 9). Ozval K.: Vzgojevalcev mnogo, vzgoje malo (Modra ptica, 4) Poljanec A.: Dve razdobji fašizma na Slovenskem (Sodobnost, 1); Iz po¬ glavja o narodnih tradicijah (Sodob¬ nost, 3, 4); Temelji rasne teorije So¬ dobnost, 5); Vloga slovanstva v pre¬ teklosti in sedanjosti (Sodobnost, 7-8) Za Masarykovo dediščino (Sodobnost, 11 - 12 ). Pregelj Bogo: o živi umetnosti (Sodob¬ nost, 9-10); Oko in razum (Sodobnost, 11 - 12 ). Šavli Oskar: Narodno stanje v Julijski Krajini in Beneški Sloveniji v letu 1921 (Ljubljanski Zvon, 1-2, 3-4 5-6). Šonc Viktor: Dom invalidov v Parizu (Mladika, 4). Šorli dr. Ivo: Josip Murn (Obzorja, 3-4). Vilfan dr. Joža: Politik ali vzgojitelj (Sodobnost, 2). Vrčon dr. Branko: Vizije mirk (Misel in delo, 1); Finis Austriae, Režim in diplomacija (Misel in delo, 2-3); Po anšlusu, Katoliška cerkev in narodni socializem, Nemški problem v č. S. R. (Misel in delo, 4-5); Evropa med dve¬ ma krizama (Misel in delo, 6-7); Vi¬ har nad srednjo Evropo (Misel in de¬ lo, 8-9); Monakovska metoda (Misel in delo,10—11); Notranjepolitični pre¬ gled (Misel in delo, 1, 2-3 4-5, 8-9 10 - 11 ). Žiberna Joško: Trst (Sodobnost, 7-8, 9-10); Manjšinski kongres (Sodob¬ nost, 9-10). To poglavij e je najobsežnejše in tu¬ di najbolj pestro. Naši rojaki so raz¬ pravljali o vseh mogočih problemih, od strogo filozofskih pa do dnevnih politič¬ nih. če se pa pri tem ozremo na drugo stran, to je koliko in kaj se je napisalo o stvareh, ki nas zadevajo, potem bomo videli, da so precejšnje vrzeli, in da se o mnogih stvareh ki so se letos dogaja¬ le, ni očrtalo stališče ki naj bi ga mi zavzemali. Vsekakor pa lahko vidimo, da se je o mnogih problemih razprav¬ ljalo in skušalo iskati jasnosti, čeprav, na žalost, ni to iskanje plod sodelovanja vseh, ali vsaj večine, ampak le posamez¬ nikov, ali le skupine. Slovenci imamo še mnogo nacionalnih in kulturnih nere¬ šenih problemov, ki bi jih morali re¬ ševati vsi; revije naj bi nudile le kon¬ čni in splošni izraz teh hotenj. Prispev¬ ki naših v tej panogi so pa kljub vse¬ mu važni in zelo vidni ter bi posamez¬ ne revije brez njih dela čutile brez dvo¬ ma veliko vrzel. Največ prispevkov beleži v letoš¬ njem letu dr. Branko Vrčon, ki je so¬ deloval sicer samo pri reviji »Misel in delo«. V svojih člankih je mesec za me¬ secem zasledoval dogodke, ki so se vr¬ stili tako v naši notranji politiki, kakor tudi v zunanji. Njemu sledita A Poljane (pseudonim) in dr. Vito Krajgher, oba sotrudnika »Sodobnosti«, slednji tudi »Ljublj. Zvona«, ki sta oba tudi pisala večji del o splošnih političnih dogodkih. Kot sotrudnika »Slovenskega Pravni' ka« imamo omenjenega letos le dr. M. Dolenca, univerzitetnega profesora, ki pa je poleg dveh omenjenih razprav na¬ pisal v tej reviji še veliko število kraj¬ ših poročil. Omenimo naj tu, da je bil dr. M. Dolenc imenovan med prvimi za člana Slovenske akademiie znanosti in umetnosti. ♦ IV. KRITIKA. Budal Andrej: France Bevk v italijan¬ ščini (Ljublj. Zvon, 1-2); Pavel Golia; Pesmi (Ljublj. Zvon, 3-4); Narte Ve¬ likonja (Ljublj. Zvon, 5-6); Alojz Gradnik: Večni studenci (Ljublj. Zvon, 9-10), Brnčič Ivo: Pavle Sedmak: Kaplan Martin Čedermac, Miško Kranjc: Ka¬ pitanovi (Ljubljanski Zvon, 7-8). Čermelj dr. Lavo: L. Pfeiffer; Istraga o sarajevskom atentatu, L. Salvatorelli: La politica della Santa Sede dopo la Guerra (Misel in delo, 1); M. Mirko¬ vič: Flacius (Misel in delo, 6-7. Legiša dr. Lino: Tone Seliškar: Pesmi pričakovanja (Sodobnost, 2); Ludvik Mrzel (Sodobnost, 6); Božo Vodušek: Ivan Cankar (Dejanje, 5); Pavel Go¬ ba: Pesmi Sacrum promptuarium Ja¬ neza Svetokriškega (Dejanje, 7); Dva romana o Prešernu (Dejanje, 9); Na¬ ša poezija pri Italijanih ali Italijani pri nas (Dejanje, 10). Mesesnel dr. France: Emile Schaub- Koch, Miha, Maleš (Sodobnost, 5). Vrčon dr, Branko: Dr. R. Kuse j: Kon¬ kordat (Misel in delo, 1). Od kritikov je bil najbolj plodovit dr. Lino Legiša, ki je sodeloval letos v glavnem pri reviji »Dejanje«, dočim je preje sodeloval pri »Sodobnosti«. Obja¬ vil je tudi razpravo o slovenski književ¬ nosti v slovenski reviji »Njiva« iz Bue¬ nos Airesa. * V. KRONIKA RAZNO Bartol dr. Vladimir: t Branislav Nušič (Modra ptica, 3); Stopetdesetletnica Schopenhauerjevega rojstva Modra ptica, 4). f dr. Ivan Lah, t Radivoj Peterlin-Petruška (Modra ptica, 8); Ivan Rob: Deseti brat (Modra ptica, 9). Brnčič Ivo: Razstava slovenske knjige (Ljublj. Zvon, 9-10). Magajna dr. Bogomir: fProf. dr. Alfred Serko (Modra ptica, 3). Rob Ivan: Iz romunske lirike (Modra ptica, 6,7). Zadnji del našega pregleda je od vseh najbolj nepopoln, ker se je stvari, ki bi spadale pod ta del, napisalo toliko, da bi bilo nemogoče vse omenjati. Po¬ leg tega gre tu le za manjše, večinoma pod pseudonimi pisane sestavke, ki ima¬ jo največ le trenuten pomen. * Letošnji pregled kaže, da je bilo to¬ rej sodelovanje naših rojakov precejš¬ nje, ne kaže pa niti padca niti dviga v primeri z lanskim letom, ampak stoji na približno isti višini. Med imeni sre¬ čujemo večji del le stare in nam že zna¬ ne pisce in le malo je mlajših in novih moči. V tem je mogoče beležiti nekako slabo znamenje, ki je pa brez dvoma v tesni zvezi z razmerami, v katerih je ži¬ vela naša. po vojni zrasla mladina. Do¬ toka mlajših in svežih moči iz Primorja v zadnjih letih skoro ni več, zlasti ne takih, ki bi se lahko kulturno udejstvo¬ vali. Poglavje naraščaja naših mladih kulturnih delavcev iz Primorja, ki se tu pojavlja, je zelo težko. NOVE SLOVENSKE KNJIGE NA PRIMORSKEM GORIŠKA MATICA je izdala za leto 1939 sledeče knjige: Koledar za leto 1939 v lepi novi zu¬ nanji in notranji opremi, ki jo je pre¬ skrbel Sreb., in s pestro in izbrano vse¬ bino, izvirno povest znanega goriškega pisatelja Andreja Budala, »Na ko¬ nju«, poljudno spisano »Poljedelsko k e m i j o«, ki jo je sestavil Mirko K o- šir, praktično knjigo »Lepo vedenje«, ki jo je priredil Jerko Jermol, ter na pol risano na pol pisano mladinsko knjigo »Mihec in Jakec« z besedilom, Josipa Ribičiča, in z risbami M. in O. Gasparija. Kot izredna publikacija v okusni opremi je izšla v isti založbi še zbirka pravljic »Čarovnica Čirimbara« ki ih je po narodnih pravljicah in po kavka- ških motivih spisal France Bevk, ilu¬ striral pa Josip Pukl. Knjižna družina »LUČ« je takrat prinesla samo dve knjigi: izvn-no po¬ vest Miška Kranjca »Južni vetrovi« in potopisne črtice Franceta Bevka »BeSet dni v Bolgariji«. Večbarvno na¬ slovno stran je preskrbel A(vgust) č(ernigoj. Tretje knjige, poljudno znanstvene¬ ga zbornika »Luč« takrat žal pogre¬ šamo. Izšel je XXII. zvezek »BIBLIOTEKE ZA POUK IN ZABAVO« s sledečo vse¬ bino: France Bevk: Bajtar Mihale: Pravno pravilo, zakon, kdaj in kje velja zakon; Luigi - Pirandello: črni ko¬ zliček; Milan Boleč: Strahopetnež; Aleko Konstantinov: Majhen od¬ stavek o človeku; Ferdo Plemič: Oče Mušnik v parni kopeli; Bilke s travnika. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA je poklonila svojim članom za leto 1939 tele knjige: »Koledar Mohorjeve družbe 1939« Novo naslovno stran je naslikala Mara Kraljeva, zaglavja za mesec pa Fr. Gorše, povest Pavline Pajkove »Dora«, poljudno spisano knjigo Stan¬ ka Staniča »Dobe in podobe iz cer¬ kvene zgodovine; koristne zdravnikove spomine Bogdana Kazaka »Zdrav kolikor hočeš in prevod ilustrirane G. Th. Rotma.no ve mladinske knjižnice »Bratec in s estra«. Vse navedene knji¬ ge je natisnila Zadružna tiskarna (Ti- oografia Consorziale) v Trstu. P. P. o, 51 | 52 RAJKU JUSTINU V SPOMIN Učitelju in znanemu botaniku Rajku Justinu, ki se je letos avgusta meseca smrtno ponesrečil na Triglavu, je prof. Viktor Petkovšek v zadnji številki pri¬ rodoslovnega mesečnika »Proteus« na¬ pisal prelep nekrolog. Po njem povza¬ memo sledeče poročilo o Justinovem de¬ lovanju na Notranjskem. »Justin je bil rojen na Veliki šmaren leta 1865. v Ljubljani, kjer je hodil v ljudsko šolo, končal nižje razrede realke in nekaj letnikov učiteljišča. Zaradi odločne na¬ rodne zavesti se je moral nekaterim nemškim profesorjem umakniti najprej v Celovec in nato v Koper, kjer je leta 1885. maturiral... Po večletnem službo¬ vanju na Dolenjskem je bil premeščen v Vreme na Krasu (1895). Nova okolica in zanimiva flora pri¬ tegnita vso pozornost, da za dobo okoli deset let utihne v botanični poljudni literaturi. Bori se za izboljšanje slabih šolskih razmer, ki jih graja v »Učitelj¬ skem tovarišu« in polemizira za nasprot¬ niki. O prostem času se zateka med cvetje, toda bližnja okolica ne more utešiti njegove želje za spoznavanjem. Srce ga vleče na sončni jugovzhod med slovanske brate, zato se uči srbohrvaš¬ čine in cirilice. Na vrhuncu svojih ži- vljenskih sil zmaguje na kolesarskih dirkah ter na kolesu leta 1897. prepotu¬ je Bosno in Srbijo, kar je predstavljalo v tedanjih časih višek drznosti in teles¬ nih naporov. Med šolskim letom ne mo¬ re v daljavo in tedaj mu bolj in bolj razkriva bližnja Vremščica svoje čudo¬ vito bogastvo, čim bolj jo spoznava, tem bolj opušča šport te zapada mladostni strasti do botanike. Na meji dveh sve¬ tov, med Alpami in Krasom, stoječa gora mu nudi obilo snovi za raziskova¬ nje. Neutrudljivo nabira, določuje rast¬ linske vrste, jih beleži in popisuje naha¬ jališča- Ko uvidi, da brez latinščine ne more študirati iz starejših virov, se je nauči v kratkem času tako dobro, da opisuje v tem jeziku tudi nove rastlin¬ ske vrste Kod plod večletnega truda in študija kraške flore na Vremščici (1027 m), izide 40 strani obsegajoča razpravica, v široko zasnovani zbirki: »Lokale Florenschilderungen aus Krain und dem Kustenland«. Delo je bilo pri¬ občeno leta 1904. v glasilu »Mitteilungen des Musealvereines fiir Krain«, kjer je naslednje leto izšel tudi popis njegovega izleta na Velebit. Razprava o flori Vremščice tvori nekak znanstveni mej¬ nik med njegovimi objavljenimi deli. — Odslej piše le strokovne razpravice, ki, četudi kratke, prinašajo mnogo novega iz rastlinske sistematike. Njegovo izvež- bano oko na izletih hitro loči znane vr¬ ste od neznanih. Pri škocijanu odkrije novo vrsto zvončice, ki jo Witasekova imenuje po njem Campanula Justinia- na. Znanemu specijalistu za rod škržo- lic (Hieracium) Zahnu pošlje drugo sumljivo najdbo iz doline reke Raše. Zo¬ pet se pokaže, da rastlina še ni bila znana in dobi kot nova podvrsta ime Hieracium Justinianum... Medtem 1e dobil službeno mesto v Trebelnem na Dolenjskem (1906), toda med desetletnim bivanjem na Vremu tako zraste s kraško zemljo in njeno floro, da niti dve leti ne vzdrži na no¬ vem mestu in 1. 1908. ga zopet najdemo na Krasu, v Trnju pri Št. Petru, kjer je ostal vse do leta 1923 ... Poslednja leta je bil dodeljen ljub¬ ljanski univerzi kot kustos botaničnega instituta (1923-25). Pa tudi pozneje je prof. Fr- Jesenku vedno pomagal pri vajah iz sistematske botanike in na ekskurzijah... Po profesorjevi smrti leta 1932. je zahajal v institut le še zaradi svojega herbarja, na katerem je delal do po¬ slednjega dne. Pri 45. obisku Triglava je 19. augusta 1938. omahnil v smrt zaradi nenadne slabosti. Tako je v snežnih višavah ob poslednjem grmičku triglavske rože umrl zaslužen mož, ki mu naše male razmere niso dale, da bi razvil vse svoje sposobnosti \ Dr. Ante Frlič: W1LSONOVA LINIJA Iz ostavštine dra Ante T rumbica Kako če biti čitaocima poznato, udova pok. dra Ante Trumbiča predala je Kr. zemaljskom arhivu u Zagrebu origi- nalnu mapu Istre na kojoj je označena t. zv. \Vilsonova Unija. Uz mapu priložen je i hrvatski tekst objašnjenja te linije koje je objašnjenje na engleskom jeziku napisno major general¬ štaba američke vojske Laivrence Martin. U hrvatskom tekstu ima mnogo ortografskih i stilističkih pogrešaka. Ne želeči ista popravljati, (ponosimo to objašnjenje sa svim tim pogreškoma, a u jednom od narednih brojeva »Istre« do- nijet čemo i fotografski snimak te karte, ko ji radi kratkoče vre¬ mena nismo mogli za ovaj broj prirediti. OBJAŠNJENJE Slijedeča je linija koje su Sjedinjene Države sugerirale i zvanično definirale i to onako točno, kao što je do sada bila ikad definirana: ona je bazirana na austrijskoj generalštabnoj mapi u razmjeru 1 : 75.000. Slijedeči listovi su upotrebljeni: Trbiž 5351, zona 19, stupac 11, izdanje 1916 Flitsch 5451, 1918; Tolmin 5551, 1917; Bischoflak und Idria 5552, 1914; Gorica i Gradiška 5651, 1917; Postojna 5652, 1917; Sežana i Sv. Petar 5752, 1914; Pingvente i Volosko 5852, 1917; Mittelburg i Fianona 5952, 1914. Granična linija započinje na vrhu brda Peč te iduči južnim smjerom slijedi vododelnicu (the watershed between the drainage basin) izmedju Drave na zapadu i Save na istoku, zatim slijedi vrhunac gorskoga lanca poznat pod imenom Ponča sve do (2643) brda Jalovec; od točke ona ide generalnim smjerom prema jugoistoku uzduž vododelnice (the watershed between the drainage basin — to znači vododelnicu izmedju dva ili više voduodvajajučih kotlina) izmedju Soče na zapadu i Save na istoku dok ne stigne (1632) na brzo Porzen; od te točke ona ide pravcem prema ju- gozapadu i slijedi djelenje vode izmedju voduodvajajučih basena Bače i Idrije, te sječe jednu točku skoro na putu izmedju Sv. Više Gore i Ponikve i prelazi rijeku Idriju kod jedne točke ispod Tribuše te tako stiže na naj- višu točku vrha Skopice. Granična linija onda ide južnim pravcem slije¬ deči gorsku kosu izmedju dolina poznatih kao Tribuša i Chiapovano, te stiže do jedne točke odmah (jugozapadno?) (jugoistočno) od brda ozna¬ čena (1294?), (1334) na Zeleni Rob. Od ove točke ona ide uzduž granice izmedju pokrajina Gradiške i Gorice i (Kranjske) i nastavlja uzduž gra¬ nice sudskog kotara poznata kao Wipach u jugoistočnom pravcu slijedeči šumu poznatu kao Trnova šuma do brda (1215), poznata kao vrh (Javor¬ nik), (Veliki). Od te točke granica ide generalnim južnim pravcem prema brdu poznatom kao brdo Pleša dodjeljujuči tako Italiji visoravan šume poznate pod imenom Birnbaumerwald do njenog istočnog obronka blizu generalne linije Streliški, (Taverjovgrio ?), Debeli (1209) brdo (1081) De¬ beli (1902), Stefanov hrib, Suki (1313), Pleša. Od brda poznata kao brdo Pleša granica ide jugozapadnim pravcem do granice izmedju pokrajine Gradiške i Gorice (i pokrajine Kranjske) blizu brda 619. Odatle ide uzduž granice izmedju ove dvije pokrajine do jedne točke istočno od Ostrvice i Padeža. Od te točke ona ide južnim pravcem do Velike Glavice (910) slijedeči granicu izmedju opčina Castel- nuovo i Materija. Od brda poznata kao Velika Glavica ide kroz (preko) brda Macviio, Sapan (Nero?) Sija Vrh (Gomilla) do 1396, vrhunac Učke (vidjeti opasku u izvorima). Od zadnje označene točke granica ide gene ralnom jugozapadnom linijom do rijeke poznate kao Boljunšcica na način da ostavi na istočnoj strani izvore koji snabdjevaju vodom sela uzduž obale istočno od vrhunca brda (Gorske kose). Od točke granica slijedi rijeku poznatu kao Boljunščica dok ne stigne do jezera poznata pod imenom Cepič, a onda slijedi tok Raše dok ne stigne do mora. Opaska: Sporazum jelo se da se pod izvjesnim uslovima granica može izmijeniti na način da dozvoli Italiji da dobije Labinski distrikt odvaja- juči se od rijeke Raše i iduči prema moru slijedeči Iiniju južno od druma poznata po imenom Chersano-Fianona drum. Ako se dodje do ove izmjene granica bi se morala odvojiti od rijeke Raše kod jedne točke južno od mjesta poznata pod imenom Sumberg, iduči jugolstočnim pravcem od mjesta poznata kao Santa Domenica, te stižuči na more u bližini (brda poznata kao Prisinia) (drege zvane V. Prisinia). Ovaj bi se pravac uzeo u dvije svrhe; da dodijeli Italiji grad Labin sa rudnicima uglja, kao i to da spriječi talijanske teritorijalne vode da zahvate glavni plovni kanal Jugo¬ slavije, koji kanal ide izmedju kopna i ostrva poznata pod imenom Cres. Moglo bi se pokazati, poslije proučavanja zemljišta, da bi se moglo nači za potrebno da se ova linija malo izmijeni povlačeči je sa gorskog grebena od jedne točke (barem tri kilometra) sjeverno od brda poznata pod imenom Učka, u svrhu ne samo da se sačuvaju izvori u distriktu Učke nego takodjer da ostanu jugoslavenskoj teritoriji vodovodi koji noše vodu (kroz klanac odmah južno od Crkvenoga vrha) selima na obali te koji o vi izvori hrane (jugoistočno od Učka Vela, Kaizers-Jozef Quelle) kao i svi ostali koji se sada upotrebljuju. Komisiju za povlačenje granica trebalo bi ovlastiti da učini sve modifikacije kao što su gore izložene, ako se to nadje za potrebno. Opaska: Riječi teksta slijede točno parafrazu, izuzev gdje izdan ja mapa gore napomenutih, upotrebljuju Slovenački ili Hrvatski pravopis mjesto talijanskog ili njemačkog načina. Imena ili kote (ako ih slijedi znak pitanja) nisu mogla biti nadjena u izdanjima mapa u proporciji od 1 : 75.000. Riječi u zagradi bez znaka pitanja, ali podvučene, ne nalaze se u originalnom objašnjenju ali čine značenje jasnim, ne mijenjajuči što izgleda da je namjeravan opis granice. Crvena linija na priloženim dvim mapama, opisana na prvoj stranici, ali koja nije bila u originalnom tekstu, pokazuje kako ja shvačam pred- loženu granicu. LAWRENCE MARTIN 24. maja 1920. Major generalštaba U. S. Army U Kr. zemaljskom arhivu u Zagrebu ima još mnogo doku- menata iz ostavštine pok. dra Ante Trumbiča koji se odnose na naš kraj. Nastojat čemo da objavimo i ostale važnije doku¬ mente, skice i podatke koji se odnose na našu najnoviju povijest kako bi dali poticaja da se neko pozabavi time detaljnije i da nam na osnova tih dokumenata prikaže na naučno i bazi sva ona zbivanja i previranja koja su prethodila Rapalskom ugovoru. DR. ANTE TRUMBIČ KRAŠKA JESEN Od jutra v večer rahel dež prši čez vas in cesto, v gozd in prazne njive. Molčijo drobne ptice, prej vse žive, ko da jim do radosti zdaj več ni. Iz vaških koč se okna kot oči upirajo boječe v megle sive, kjer utrujenih dreves se veje krive obupno dvigajo na vse strani. In vse, kar se ljubilo prej je blazno, v medlečem dnevu brez življenja hira in vtaplja se v sivino brezizrazno — Le tam od juga se nebo odpira in svetlo luč kot vino v čašo prazno razliva v molk jesenskega večera! JANKO SAMEC IVANJA Denes je Ivanja semenj na Škujici: Matere kupuju sirgalca dici Oci piju biru, fumaju i kuntreštaju. Divojki i mladiči na plači tancaju. Peln je Vrbnik furešt ač prišla je jita, Vesele se i sveki za poznate pita. Peršut, pogača, presneci na stolu su, Vina ne fali, a i kanturi tu su. Kako dite čudo sen Ivanj pasala, A nisen sirgalca nijednoga dobivala, Ač baš za Ivanju bi se pripetilo, Da se va kuči ni šoldi imilo. Tet nisen imela, sutla bi zabila, A ja sen tugu pred materon krila, Mati bi mi govorila: melč, Marija, Drugu Ivanju ču ti kupit sigrarija. Pasala su leta, Ivanja je ostala, Va Vrbniku je semenj denes na Škujici, Čer i sina tamo sen poslala, Baba kupuje sirgalca vnuku i vnučici. MARA SINDIK-KALITERNA NAŠA RUME V Ograde još je najraja pasla Kade je rosna utava rasla I se moguče travice slasne A još — i za broskvun se lahko hlasne . Najpamatneja od seh bila je I najleplja va čelen kraje, Toliko mleka nan je davala Da je padela bila premala, A škorup se vavek tako debeli Da smo za se potrebi imeli: Za putar, maslo i za patentu, I žura kiput — za malu brentu. Mane je jako rada imela Ma san i ja nju: kad je želela, Ja san prnesal čagod dobrega Od Stareh vrti ale pa z Brega. Mat je mleko i v Reku nosila Kadgod je za solad bila sila, A bilo je čuda, prečuda puti Da siromaku glava se zmuti.- A kad je Rume telčiča dobila Sa je družina vesela bila, A kad su telčiča ča otprodali Z Rumetun — si smo plakali mali. Al kad su — i Rumetu ča otpeljali Plakali smo i veli i mali: Sreča da onput nisan bil doma Zač prež mane ne bi šla z doma! Tončič¬ ih SACRO EGOISMO « čuda stvari na ten svete Još ne tendi človeštvo, Al najhuja j’ s kun nan prete »Posvečeno lupeštvo-z. Da kultura — va čemu je? Da potreba — znamo ju! I da — besomučnost kljuje V možljeneh — vrabci poju ... Da krščanstvo — kade van je? Da junaštvo — znamo ga! Da pravica — to su sanje Ke omame — tentoga. Deh — istarska kmetska glava Zna stumačit norost tu: Zabadav njin sa je slava 'Tujeg- kruha lačni su! TONČIČ. BROJ 50, 51 I 52 STR ANA 15 »ISTRA« Razgovor s redateljem Ferdom Delakom Ferdo Delak je napisao libreto za novu Bravničarevu operu HA: »ISTRA SE MIJENJA“ MATIJA BRAVNIČAR (Karikatura N. Pirnata) Prvi puta smo objavili razgovor s Delakom u »Istri« 1933 godine. prigodom izvedbe njegove revije »Glas od doma«, drugi put prigodom njegovog režiranja i tonfilmskog snimanja festivala slaven- skih plesova u Ljubljani, kada je snim- Ijen i »Balun«, kojega su plesali člano¬ vi društva »Istra« iz Zagreba, kao i dru¬ gi plesovi i narodne nošnje iz Julijske Krajine. U maju smo takodjer objavili razgovor s Delakom prigodom njegovog gostovanja u zagrebačkom kazalištu, gdje mu je, nakan uspjele režije Lovri- čevih »žena«, bio ponudjen angažman. .»Nažalost, — kaže nam Delak, — nišam se mogao odazvati toj laskavoj ponudi pošto sam več rani j e potpisao ugovor s Narodnim pozorištem u Skoplju, tako da ove sezone mogu u Zagrebu raditi samo četiri mjeseea«. U Skoplju medju ostalim postavio je Delak »Magdu« i praizvedbu Jevtiče- vog »Dečka na snu«, koje je predstave jzabilježila i komentirala i sva beograd- ska štampa. Te predstave su postavlje¬ ne na posve moderan način, popračene filmom i glazbom. Sada u Zagrebu po¬ stavlja Delak dramu »Pomama« od mla¬ do g franeuskog autora Charles de Pey- ret-Chappuiss. Premij era tog komada bit če 30 o. mj. a več je počeo i sa pro- bama Molnarove posljednje komedije Na pitanje da li imade u načrtu opet . zadovoljan alisan čuda pult i jadansam na- nešto nova, Sto bi moglo interesirati i se kada san mučan kada mi ruki niti pomoč naše čitaoce, Delak nam je odgovorio: polovit. »Dakako, — operu. To jest, napisao j Rada bih da moremo malo govorit usme- sarn operni libreto po motivima Canka- no ane samo napismo jerbo pismo je dobro rove novele »Sluga Jernej«. ali usta so usta pa se bolje čovjek osve- Ni jedno djelo slovenske literature doči. Mali zvanič se skrbi zavas idace poč U početku napominjemo da je Miha Krvavac napisao i feljton o sred¬ njo} Istri,' ali ga nismo mogli tada objaviti. Auktor ovog članka predlaže nam da bi pod gornjim naslovom otvor.ili stalnu rubriku u našem listu. U tu rubriku bi dolazilf vijesti, pisma, članci, statistike itd., koji bi tretirali problem promjena koje se zbivaju danas u Istri na svim poljima: gospo- darskom, socijalnom, kulturnom, etničkom itd. Smatrajuči taj prijedlog odličnitn, otvaramo današnjim brojem tu ru¬ briku i molimo čitatelje da bi u njo j saradjivali stanjem vijesti, pisarna i slično iz čega bi se mogle uočiti promjene koje se zbivaju u Istri i što bi služilo kasnije i kao gradja za kakovu študiju o tom pitanju. UREDNIŠTVO bi« još ima na kojoj parceli. O »dubima« govori barem s tolikim pietetom kao o bra¬ tu ili ocu koji je pao u ratu. Buduči da je bilo malo dubi, to su ih brzo posjekli. . Materijalne teškoče ne prestaju, pomoči ni Od kuda. Oni što su uspjeli zadržati go¬ lu zemlju vidjeli su jedini spas u zemlji. Poveča vaju površinu obradive zemlje pre- oravajuči pašnjake i livade. I tu su došli brzo na kraj kao i s- dubima. Nije bilo mno¬ go prikladne zemlje (I,a kozvane trdlne) ko- ja bi se mogla preoravati. Paralelno s time ljudi ima ju sve manje domačih životinja, U sušnim godinama o ti¬ sto je blago za kuktiruz. Bilo je vrijeme kada je jedna krava koštala samo par sto¬ tina lira. Taj manjafc se neče skoro nado¬ knaditi. Tu se bila znojna i gladna borba za op- stanak. Istarski kamen je tvrd i oštar, ali seljaci su se pokazali još tvrdjima. Svlada- vaju kamen, kopaju zemlju. U nastale rupe (jame) trpaju kamenje a »krvavico zemljo« razvoze. To je svake zime melioracija ka- tnenog tla Paralelno s time ide i intenziv- nija obrada zemlje. Sije se više pšenice, ko- ju lakše unovčuju. Pšenica se sije u redove mašinom ili po špagi i dva puta okopava prije žetve. Prihod zadovoljava. Pokušava se umjetnim gnojivima, zemlja se bolje ore, ima i uspjeha. Tu je čvrstina našeg čovje- ka. Proizvodi za tržište. Svršivši vršenje prodaje pšenicu koliko mu je potrebno da podmiri porez i najnužnije u kučL Fašistički režim nije zaštitio seljaka una- toč staleškog uredjenja države jer je seljak u augustu predavao 100 kg pšenice za 100 do 110 lira, da slijedeče godine u maju kupi za istu cijenu 100 kg kukuruza. Trgovci su davali kukuruz za pšenicu. To su monstruo- zno paradoksni zakoni — a ipak. Kako se ranije radilo lijepo kaže u pi¬ smu *ali je bilo toliko da se nije bilo lačno*. Da. se je kremilo novim, intenzivnijim na¬ činom obradjivanja, zasluga je uglavnom mladjih ljudi. » Kada san govori ocu dabi trebe i tako ali ovako a otac mije govori ati bi zanovita tibiš ponovo tibivaj drugajče«. Okorjeli konzervatizam popusta pred očitim razlozima: »A sada kode se bere se smehlja i govori ja hvala bogu ja taput ja.« Taj »se smehlja« sadrži tako mnogo. Tu je radost, ali tiha, stidljiva radost, još da- leko od veselja, taj »se smehlja« sadrži u sebi i jedan mali »mea culpa« kao i prizna¬ nje napretku i nastojanju mladjega, a to je dosta neugodni proces. Priloženo pismo* i kratki osvrt na n j trebali bi dati sitnu sličicu kako su naši ljudi srednje Istre otporni, kako su se u f borbi za život snažno trgnuli. \ U par godina instinktivno preorijentiraju svoju proizvodnju. Iz ekstenzivnih stočara- i ratara nastoje sviro snagama da obradjuju najmodernije zemlju. Iz naturalnog gospo¬ darstva, prelaze u novčano. U eri poljopri- vredne krize to im ide na uštrb. U svemu torno ima velikih teškoča, ali i jedna apsolutna volja da svaki lično sam osigura život svojima i sebi. Sve ne- kadašnje neodredjene iluzije u nekakova hj potetska spasenja su utrnula. Stapa se ša zemljom i neumorno, pretjerano radi onu tako škrtu zemlju. Radi mnogo, ali sve je t.o lih za golo održanje i da ga ne »poreno van s kučic Pišeno na 23. 10. 38. Dragi brate javinti dasmo dobili tvoje pi smo i sanga dobro razumio javinti dasmo učinili vina više nego lani truktnjo smo po¬ brali ali nje je malo manje nego lani alipak temo imat za dosta ijoš zaprodati. Kampira /je isto prilično javinti da još nismo poprali kupilismo petsto kila umetnog gnoja ali to je malo morase po malo kakose more a mo¬ rali bimo za poprave jeno deset ali pate biti kako i slava kako je bilo neka bude ali mo¬ ralo bise nego je drah je fosfat po 35,50 onaj srednja vrs onaj bolji po 38 a čanami- de po 100 lira solfatoamoniko po 170 ti kon- čimi moralo bi se mešat više vrsti skupa fosfor i čanamid i potašo aja mislin malo pognojit sa domačim gnojem idase hiti ma¬ lo fosfora paje dobro akasnije mora se malo soli ato se zove nitrato di kalčio ili nitrato di soda ma to dojde sejna stvar samo jena od druge ima više azota i dušika, draga braio dobro smo se počeli razumet vade lo ali moči f ali dabi bili delali naši stareji kako se dela sada dokle je bilo sve skupa cijela kampanja bi bili mogli bit go¬ spoda bise bilo moglo delat do 100 kvintali intradi a pedeset prodavat ito bibilo lačno. 1 Kade san govori ocu dabi trebe i tako ali ovako a otac mije govori ati bi zanovita tibiš pan o v o tibivaj drugajče a sada kada se bere se !smehlja igovori ja hvala bogu f j a taput ja ajavin vama dajasan jako nije imalo u svijetu toliko uspjeha kao novela Ivana Cankara »Sluga Jernej i njegovo pravo«. Ovu novelu je Cankar napisao umjesto izbornog proglasa kad se kandidirao za poslanika na socijali- stičkoj listi u Sloveniji. Cankar je na tim izborima propao, ali je zato ostavio dje¬ lo kapitalne vrijednosti. Napisano jedno- stavno, ali uvjerljivo realistički i bez namještenih kombinacija i zapleta, krvava Jernejova povijest osvojila je čitalačku publiku i uskoro izišla iz uskih granica Slovenije. Tako danas nema ni jednog kultur- nog jezika na koji nije Cankareva pri- povijest prevedena. Puna realnih . sce¬ na, -aktuelnih i životnih obrata, pri - povjetka daje odlične mogučnosti za dramatizacij u. I zato nije čudo što je več nekoliko puta pokušano da se pre¬ nese na pozornicu. Prvu dramatizaciju je izveo režiser Skrbinšek. No ta drama¬ tizacija nije uspjela, jer se htjelo od Jerneja da stvori tip ludjaka, a ne borca. 1932 godine je istu stvar dramatizo- vao Ferdo Delak, koji je uspio da Can- karevo djelo u potpunosti prenese na daske. a da ono pri toni ne izgubi nista od svoje svježine i karakterističnosti. Delakova drama je uskoro osvojila sve slovenske pozornice. Odmah je oreve- dena na hrvatski, francuski i njemački jezik kao i na esperanto. Od drame se je prešlo na operu. Prvi pokušaj komponovanja »Sluge Jerneja« učinio je poznati češki kompozitor Ma- hovsky. Njegova opera je odlično uspje¬ la u čehoslovačkoj, a bila je davana i u Ljubljani s velikim uspjehom,_ zahvalju- juči originalnoj Delakovoj režiji. Zatim je nekoliko stranih kompozitora poku¬ šalo izvesti istu stvar. Od domačih je prvi pokušao Matija Bravničar, istaknuti slovenski kompozitor moder nista, koji je komponirao »Slugu Jer¬ neja« no specijalno izradjenom Delako- vom libretu. Delak je napisao libreto u sedam slika i postavio ga tako, da se može davati i kao radio opera i kao kantata u koncertnoj dvorani, pa i ka,o horska opera u kazalištu. Sva akcija opere temelji se na pokretima, na di- namici pjevača i na muzici.tako da po- red akustičkog momenta' igraju veoma važnu ulogu pokreti zbora. Za radio ion vajugoslavijo videt barbi. Otac kaže darieka molite boga kada ima¬ te lažno ali Vine hote za njin da on govori ajavan moran pisal zazgodit Boh Veselo Još jedan kratak odlomak iz jednog pi¬ sma. »Sada mislimo kupit železni vrganj koji orečuda bolje nego onaj starinski taj vrganj je kao i plug samo nema kola a ore isto dobro zašto oranje je prvi fundamenat apo- slije so gnojiva i druge stvari što treba « — Ovo pismo ne bi trebalo komentara, ba¬ rem ne za onoga koji pozna odnosno za onoga koji je poznavao srednju Istru prije ili poslije svjetskog rata. Taj če znati kako je seljak srednje Istre u stvari dosta radio, ali primitivno i ekstenzivno. Par riječi bit de potrebno onima koji ne poznaju seljačka gospodarstva srednje Istre i našim najmladjima koji su se rodili u Ju¬ goslaviji a zanimaju se za Istru. Naši su seljaci u nestašici zbog nerodnih godina, pretjeranih plačila i krize najprije oborili ono malo drveča što su imali. Danas seljak srednje Istre znade točno koliko »du- Miko * Naslov feljtona što je pisao g. Krvavac u »Istri« u nastavcima. * To pismo je napisao seljak iz srednje Istre 32 god. star sa četvero djece i starim roditeljima. Živi na malom posjedu, žadu žen. Može držati slabi »parič goveda« — ta je mjera najtočnija za gospodarsko stanje seljačkog posjeda onoga kraja. Nemojte misliti da je svako uspio u tim nastojanjima.' Ima mnogo bezimenih heroja rada kojima če jedna sretna generacija po- diči spomenik s elegičnim natpisom. To su oni koji su se toliko rvali s kamenjem če- prkajuči »krvavico« ispod njega, tvrdoglave vjere u sebe i zemlju da če nahraniti svoje i sebe. Iznemogli od truda i jetike postali su nepomični. Pali su. Ozbiljna zapreka intenzivnom teženju zemlje, jest nedostatak radne stoke. Mnoge sil kuče ostale bez radne stoke i do danas je nisu nabavile. Njihova orijentacija u in¬ tenziviranju obrade zemlje je iluzorna. Tek u novije vrijeme dobili su neku mogučnost zarade u krapanjskom ugljenokopu, gdje se radi pod vrlo nepovoljnim prilikama. Od tih sitnih zarada plačaju rate i odgadjaju draž- bu imanja. Takovo odupiranje gospodarskoj i biolo- škoj propasti jest herojsko. Toj silnoj bio- loškoj snazi koja to izdržava moramo se diviti. Seljak ulaže preko svojih snaga da ostane gdje jest, da se održi kao jedinka i skupina. Neki podliježu u borbi, ali večina za sada svladava sve ogromne teškoče sa zadnjim snagama i kroči dalje. Svi ti napori očigledno donose ljudima naglu istrošenost, smanjenu otpornost pre¬ ma bolestima i mnoga organska oboljenja. Ne preostaje neki višak kojim bi se život učinio udobnijim i lagodnijim. Taj tempo rada je po patološkoj fiziologiji identičan pojmu groznice (febre) Dokle če to tako? Kal rove posljedice može to (rajno grozniča- vo stanje irhati na potomstvo? Tim proble¬ mom čemo se jednom zgodom morati po- zabaviti. operu spiker nagovještava situacije i ve¬ ze izmedju poj edinih slika. Spiker se takodjer javlja i na koncertu, samo se tu njegova uloga shvača kao melodramska pregrada izmedju jedne i druge slike, dok u kazalištu on ima ulogu filma i projekta modernog teatra. Naročita muzicka plastika kod radio opere veze slušaoca sa akustičnim momentom. Ovdje je taj momenat toliko jak da na pozornici dolazi do potmmog izra¬ žaj a plastika pokretnog zbora. Lica su muzički plastično izra-djena, a role mu- zički karakterizovane do največih mo¬ gučnosti. Tako je Jernej psihološka tvo- revina razočaranog buntovnika, dok je Gost.ačev tip vagabunda, ipak u pozitiv- nijem smislu, sa izvjesnim primjenama roditeljskog cinizma u pokretu i govoru. Od istaknutijih mjesta treba pomenuti »Oče naš«, skoro sva Jernejeva razgla- banja i napet svršetak, koji zvoni u simfonijskoj slici zamišljenog požara. — A gdje i kada če ta opera biti da¬ vana? »Koliko su me obavijestili, biti če premij era u februaru na ljubljansko j operi. A poslije premijere možemo opet razgovarati o nečem novom«. I s time ostavljamo vedroga Delaka, koji se žuri medju kulise da nadoknadi izgubljeno vrijeme t. CVRČKI Kad je jedanput doša u naše selo je¬ dan tudeško i čuja prvi put u življenju čvrčka, pita je ča to dela »čiii-zii-zii«, a mi smo se dica nasmijali i rekli »Boga znate, da su to čvrčki«. Morali smo mu he nikoliko vloviti, a on he je zapra u škatulu kakoj da je bogzna ča dobija. I kadi he sve ni bilo. Na saken ja- senu po naših boškah čižkali su po čile dane kad bi njin sunce uprlo u zadnji kraj. Po čile dane su tako kante vali do¬ kle su kosci kosili travu i pomalo šnjima zajedno bugarili. I ča je sunce jače pe¬ klo oni su mali veči gušt kantati. Kad bi se sunce skrilo za oblak, frmali bi se i čekali dokle jopet prosviti. Moja baba je gorevala da priz sunca nima ju nine foze kuraja, ni moči. A ča idu — san pi¬ ta babu kad se he nikad ne vidi da jidu. Baba mi je rekla da z onin sojin klju- non vade iz drva slatku vodu i ono jidu. Bilo he je i po kleni, murvah i brajdah. Najprvo su došli kusi, ladruni i kebri, pak za njima kad je žito počelo suriti i trava bila za kositi, čvrčki. I dokle su stariji delali u brajdah, nlivili je 11 ški- cali, mi smo se segali ud jene jame do druge, spuštali pomalo klene i jasene starih brajad sve do zemlje pak smo naglo rinuli granu, a oni bi brižni več ud jedan ustali na zemlji, pak smo se mi š njima igrali. Valjali smo he po rukah da bolje čvrče, a njih je brižne bolilo i mučili su se kako bi se ča prvo ud nas uslobodili. Nike pute su nan i vrnuli, sa¬ mo bi nas malo pomočili i zletili na dru¬ gi klen je li jasen. Nisu bili svi jedan kakoj drugi. Niki su bili kakoj grane ud jasena i klena z velikima oči i lipih kril, drugi su bili jopet crlenkasti i ta- kovih je največ bilo po velikih drvi, a čuda he je buževalo u Raši. Bili su mali, lipi i crlenkasti i volili su se držati vi¬ soko po granah ud debli. Do njih mi di¬ ca nismo mogli tako lako dojti pak smo he z gratami gonili, a oni su samo po- štropili i udletili. Največi nepretelji spa¬ li dicu bili su njin i tiči. Kad bi sunce pomalo padalo vu more i crlenilo se ka¬ koj voganj, oni bi umukli, ma bistren oku tič j en več ud jedan ni moga vujti! Naš svit je voli j a soje čvrčke ni he ni mrzija, ni kleja. Nikako se je laglje de¬ lalo kad su oni čvrčali. Samo se je go- revalo da če biti velika suša kad he je čuda bilo. Kad smo žensku ulovili, pu- štill smo je neka uzleti kamo če, aš ona ni čvrčala. Pravo po muškardinski muž kanta, a žena dela drugo delo. Nike pute smo he pune žepe ud brgeš donili doma, pak ko smo he zabili i zaspali, oni su ujutro kad je sunce zašlo, zašli sami iz brgeš i zletili priko brkuna. Brižni naši čvrčki! Jedan zrman mi je povida da drugo ne čvrče jako, aš da nimaju na čen stati, kleni, jaseni, hra¬ sti, mandule i sve ča je bilo za gori ti, gorevaju da su posikli zrmani z priko mora. I "tako te se brižni čvrčki morati zatrti, aš ko je istina ča je rekla moja baba, nete imati ni ča jisti, ni na čen stati... Prikodražan —_ NAJSJEVERNIJI ISTARSKI GROB Na ledenom ostrvu groenladskog mora, Jan Maynu, leži u približnom geograričkom položaju: 71° sjeverne širine, a 8° 31° za- padne dužine od Greenvvicha. bez sumnie najsjeverniji nama poznati hrvatski grob. Grob je to mornara Tome Viškovida-Sarle iz mjesta Vlahova, kraj Labina u Istri, ko¬ ji kao član austrijske polarno-metereološke ekspedicije pogibe na toj samotnoj grudi »ultimae Thulae« u vršenju svojih dužno- sti. Francuski ratni brod istraživač »La Manche« pohodio je god.' 1892-93 i taj oto- čič. pa je sve što su naši tamo ostavili — kuča, šatora. živeža itd., našao u dobrom stanju. Križ na grobnom humku našeg ze- mljaka svalio se je ponešto: no sam grob ostao ie neoštečen unatoč pokušajima po¬ larnih lisica, željnih dokopati se rujuči le- šine: spriječavaše ih u tom Silno baza!- tno kamenje, koje ogradjuje i čuva ovo groblje od svakog izvanjskog uticaja. Bog dao, i smrtni ostaci tog istar^kog Hrvata uživali i nadalje ničim neuznemi- rivani pokoj u toj tudjoj, dalekoj zemljic!. (»Vi j en a c« god. 1895). KO JE KRIV ZA » CAPORETTO «? »P o p o l o di T r i e st e« od 15 o. mj. donosi pod naslovom: Zidovska internacio¬ nala je provocirala »Caporetto«, ovu noticu: »Rimska revija »Rassegna Nazionale« donosi u svome decembarskome broju inte- resantan članak svogn. direktora, u kojem, se jasno dokumentirano dokazuje, kako po¬ raz kod »Caporetta« nije bio posljedica gri- ješke vojnog karalctera, več je taj poraz skrivilo izdajstvo židovske internacionale. Tu sc potsječa kako je baš židovska inter¬ nacionala izazvala svjetski konflikt oboru žavši ruku ubojici nadvojvode Franca Fer¬ dinanda — študent, Princip je bio uostalom Zidov — sa ciljem da slomi njemački na¬ rod šilom koalicije (naroda) i da tali jon¬ ski postane njihov »duševni rob«. Autor nadalje iznosi dramatične podatke pune aktuelnosti , koji su konačno oprovrgli brbljanje Lloyd Georgea, kao tvrdoglavo I odbijanje Francuske i Englesks da priznaju obveze sankcionirane u Londonskom paktu , ušančivši se iza pretsjednika Wilsona, koji je bio sredstvo židovske internacionale«. STR AN A 16 ISTRA BRCU 50, 51 ! 52 NAŠI POKOJNI t ANTON BOGATEČ Sv. Križ pri Trstu dec. 1938. — Poročali smo že o težki nezgodi, ki je zadela pred tremi tedni našega vaščana 37 letnega Antona Bogateč na delu v tržaški ladjedelnici. Pretekli teden 1 decembra se mu je stanje še vsled na¬ stale pljučnice tako poslabšalo, da je izrazil željo, da bi rad izpolnil obljubo, ki je dal svoji zaročenki Idi Bogateč. Še v isti noči je duhovnik bolnice, kjer leži že tri tedne težko poškodovani Anton, oba združil v zakon med splošno ginje¬ nostjo navzočih staršev in prijateljev in med vročimi željami za srečno ozdra¬ vitev novoporočenca, ki pa je vkljub vsem prizadevanjem zdravnikov da bi ga ohranili pri življenju že v jutranjih urah med strašnimi mukami podlegel poškodbam Pokojnik je bil zaveden blag mlade¬ nič, član naših razpuščenih kulturnih društev in dober član cerkvenega pev¬ skega zbora, bil je splošno priljubljen kar je pričal njegov pogreb. Cela vas ga je spremljala na njegovi zadnji poti, mnogo okoličanov in večje število nje¬ govih sotrpinov iz ladjedelnice. Dekleta v narodnih nošah so nosile obilo podar¬ jenega cvetja in vencev. Tovariši in tovarišice v zboru, ki ne bodo svojega dobrega Toneta nikdar pozabili so- mu s solzami zapeli doma in v cerkvi v slo¬ vo med splošnim ihtenjem navzočih po¬ sebno njegovih dragih. Hudo prizadetim staršem, ki jim je bil pokojni Tone glavna opora in ne¬ utolažljivi vdovi izrekamo naše iskreno sožalje. Dragi Tone, mi ki smo te radi imeli in te videli tako ' težko umirati, ker umreti težko ni, pustiti nade to boli, ti bomo ohranili večen blag spomin. Poči¬ vaj v miru! Avtomobiiska nesreča pri Šforfah Trst, dec. 1938. Dne 14 o. mj. po¬ polne se je pri štorjah zgodila težja av¬ tomobilska nesreča, ki jo je zakrivila krava. 29-letni Albert Peklaj je šofiral popolnoma nov avtomobil v katerem je sedel 24-letni Gino Gradenigo, podpo¬ ročnik iz Firenc. Vozil je s prejšno brzi- no po asfaltirani cesti proti Postojni. Ko je bil blizu štorij, se je nenadoma poja¬ vila na cesti krava, zaradi katere je šo¬ fer napravil oster ovinek, da se ji izo¬ gne. Zaradi velike brzine je avto odletel v zid in se popolnoma razbil, šofer si je zlomil levo roko, a poročnik je bil težje ranjen po vsem telesu. * Senator Pitacco o bojih za tržako univerzo V jesenskem zasedanju italijanskega senata se je bivši župan in sedanji se¬ nator zahvalil vladi in Mussoliniju za univerzo, ki jo je dobil v letošnjem letu Trst. V svojem dolgem govoru je rekapi- tuliral vse zahteve za italijansko uni¬ verzo v Trstu, ki so jo zahtevali Italijani še pod bivšo Avstrijo. Sedanji vladi se je zahvalil za to n»vo pridobitev Trsta. Pastirček padel v prepad Pretekli teden, ko je pojenjal dež, je pasthček Josip Žerjal , star 8 let iz Boršta pri Trstu, na očetov noziv odgnal ovce na P~šo. Dve mladi ovčici pa je imel prive¬ zani za vrv. da se ne bi oddaljili preveč od drugih. To ga je stajo skoro življenje Ovčici sta fanta vlekli tja, ker je bilo naj¬ več trave, a te je bilo največ na robeh pre¬ pada. Bil je siguren za sebe in se podal na malo strmino nad prepadom, tako da sta mogli ovčici doseči travo. Toda zaradi dež¬ ja je bila zemlja zarahljana in splozka. — Fantku se je spodrsnulo in v prepad je na¬ enkrat .diknila cela trojica. Kmetje, ki so bili na drugi strani, so dobro videli nesre¬ čo in kako se je fantek v zadnjem obup- ® k © b i ž _ Dolina. — Ko je prišel ponoči 52-letni Anton Mikol. pijan domov, se je v takem sjanju zaradi malenkosti razsrdil nad 84- ieiniin očetom Ivanom vsled nekih besed. V pijanosti ie Anton zagnal kamen očetu ng- nogo in ga lažje ranil. Sedaj se je mo¬ ral pred sodniki zagovarjati za nelepo de¬ janje. Obsodili so jja na tri mesece zapora in 15 drii z vsemi olajšavami. * — Jamlje. — V tukajšnji kotlini so raz¬ širili posejano zemljišče. Prekopali so pre¬ cej zemlje tja do Brestovice, kjer je prej rastlo grmičevje. Obetajo si, da bo tukaj dober pridelek žita. posebno še, ker je kraj precej obvarovan pred burjo. ♦ — Opčine. — Z vozička je padel 33- letni Čuk Rafael, ko je delal na železniški progi pri Opčinah in se ranil po nogah in levem boku. * — Rlhemberk. — V Gorici je umrl za posledicami hude operacije posestnik Ivan Turk iz Riliemberka. Pokojnik je daleč na okrog slovel po svojem kremenitem zna¬ čaju in umnem gospodarstvu. Bodi mu ohranjen časten spomin! * Trsf. — 33-letni Alojz Pipan je bil pred sodiščem obsojen na 1 leto, 1 mesec in 15 dni zapora ter 1200 lir denarne kazni. To težko kazen je dobil, ker je ukradel z mo¬ stiča za ladje nekoliko medeninastih plošč in jiti potem prodal starinarju. Tudi stari¬ narja so obsodili na 300 lir denarne kazni, kar pa mu ne oodo vpisali v kazenski list. * Trst. — Umrli so: Minic Antonija 72 let, Sancin por. Fonzari Karmela 33, Savarin Andrej 31, Ivančič Marija 27. Pižmot vd. Kovač Frančiška 85, Ortman por. Koloper Frančiška 62. RuheŠa Anton 62, Semek vd. Seukovt Uršula 72, Likof Alojz 57. PREMANTURA Linorez NOVI ZAKON O BRAKU U ITALIJI Gazzetta Ufficiale« broj 264 od 19 uov. o. g. str. 4794 donosi tekst novog fašistlč- kog zakona o čuvanju talijanske rase. (Regio decreto — legge od 17 nov. br. 1728). Donosimo u prijevodu one pasuse koji se odnose na brak izmedju talijanskog državljana arijske ra¬ se s osobom druge rase, jer bi taj zakon mogao imati posljedica i za mnoge emi¬ grante: Mobiloil Arcžic t FRANCE POOBERŠEK Društvo »Soča« u Ljubljani naznanja žalostno vest, da je umrl član, odbornik in zastavonoša g. France Podberšek, železniš¬ ki upokojenec. Pogreb se je vršil 12. t. m. Dobrega in zvestega tovariša so spremili od zadnji poti na pokopališče pri Sv. Križu številni člani našega društva, prijatelji znanci in sorodniki. — Preostalim naše is¬ kreno sožalje. * Smrtna kosa Si. Brod, dec. 1938. Dne 13 o. mj. nakon, duge i teške bolesti, preminula je supruga našega emigranta Brajkovič Martina, rodom iz Trviža. Suprugu i djeci naše saučešče. Odbor Smrt pod vozom Trst, dec. 1938. — Pod voz je pri¬ šel v Trstu, kamor je šel po opravkih, 30-letni kolar Teodor Brajko iz Dan pri Novem gradu v Istri. Ko je prekoračil ulico, se je nesrečni Brajko naenkrat znašel pred vozom, v katerega je bil vprežen konj. V hipu sta ga konja po¬ drla na tla, tako da je z veliko silo pri¬ letel ob rob pločnika, ob katerega se je vdaril s kolenom. Udarec je bil tako mo¬ čan, da mu je razbilo na kosti v kolenu na več krajih. Rešilni avto ga je takoj odpeljal v bolnišnico, kjer je nesrečni Brajko nenadoma umrl. Rana se je komplicirala in povzročila s tem naglo smrt. PROPAGANDNI ODSEK V MARIBORU, želi vsem čitateljem časopisa Istre ve¬ sele božične praznike in srečno Novo leto. — Nansenov institut bo končal po¬ slovati. Kakor je znano je dobil letošnjo nagrado za mir Nansenov mednarodni institut, ki deluje pod pokroviteljstvom Društva narodov od 1. 1930 in skrbi za politične begunce. Institut je ustanovil znani raziskovalec Nansen. Institut je deloval uspešno skozi vseh 8 let in nudil pomoč marsikateri žrtvi povojnega poli¬ tičnega stanja. Ta institut bo po sklopu seje Društva narodov prenehal delovati z letošnjim 31. decembrom. Njegovo vlo¬ go bo prevzel visoki komisariat za be- grunce, ki bo imel sedež v Londonu- — (Agis). nem naporu oprijemal za vrv in tako po¬ tegnil za seboj še ovčici. Hitro so obvestili karabinerje, ki so po¬ klicali rešilno postajo. Z veliko muko so se lotili reševanja. Reševalci so se po vrvi spustili v prepad, kjer so našii dečka v ne¬ zavesti, obe ovčici pa sta bili mrtvi. V bol¬ nišnici so zdravniki ugotovili, da ima pa¬ stirček počene senčne kosti, 1 pretresene možgane in zelo težke notarnje poškodbe. Izjavili so, da imajo zelo malo upanja, da bi ga rešili. V TRSTU SO IZDALI 1. 1937. 12 MI- LJONOV LIR ZA NOVE ŠOLE Trst, dec. 1938. — V Trstu imajo, kakor piše »Piccolo«, že skoraj kar pre¬ več šol ali kakor se izraža več kot do¬ volj. šolski problem je v zadnjih letih zavzel velike postavke v mestnem prora¬ čunu. Tako so sedaj vse srednje in nižje šole s higijenskega stališča prav dobre in popolne. Za nove šole, razna popravila in obnovitve je bilo izdanih 12 miljonov lir. V 1. 1937 so bile zgrajene: nova zgradba gimnazije »Dante Alighieri« na prostoru nekdanje Oberdankove kasar¬ ne, nova šola pri Sv. Alojziju in dve po¬ slopji eno na Vrdeli in eno v Skednju, zvišano je bilo šolsko poslopje na Prose¬ ku in šola na Opčinah, razširjena je bila šola v Rojanu, in kupljena ter pre¬ urejena je bila stavba za šolo pri Sv, Ani. * — Trst dobi, kot prvo mesto v Ita¬ liji elektro-avtomatičen vodič. V naj¬ krajšem času bodo v Trstu zaključena dela na ureditvi posebne avtomatične postajice, ki bo služila kot vodič po mestu. Postajica bo urejena tako, da bo na veliki ploskvi zarisan tloris Tr¬ sta, ki bo imel na važnejših mestih vde¬ lane majhne žarnice. Na pritisk na gumb, ki naj bi nam dal potrebna na¬ vodila, se bo užgala na tlorisu mesta mala žarnica, istočasno pa se bo posve¬ tila majhna omarica, v kateri se bo po¬ kazal poseben napis, iz katerega bodo razvidni vsi potrebni podatki, kako pri¬ demo'do zaželjenega kraja in kaj je vse v njegovi okolici zanimivega ... Slične aparate imajo do sedaj zlasti v Nem¬ čiji in po drugih velikih mestih. A- parat bo na pritisk na določen gumb pokazal n. pr. odhod parnikov, letal, muzeje, urade, hotele itd. Tržaški apa¬ rat bo imel okoli 1.800 žarnic, ter-se bo iz njega izvedelo lahko okoli 500 infor¬ macij, Delo pri tej napravi izvršujejo nemški inženirji. — (Agis.) — Trst. — V Port Saidu se ie ranil na' parniku Andrej Valčič, star 28 let iz Pulja. Prepeljali so ga v Trst. * — Trst. — Pri delu se je ranil 35-letni delavec Alojz Žagar. Dobil je veliko rano ni nogi. Odpeljali so ga v bolnišnico. * — Trst. — Težko se je ranila 18-letna Roza Oblat iz Rocola, ko je padla s kolesa. Z obrazom je zadela ob cestni kamen, se ranila na čelu in po obrazu ter si zlomila desno roko. * — Trst. — Ker je ukradel to poletje 25 »angurij« je bil 35-letni Karl Sulčič obso¬ jen na 10 mesecev zapora in 1000 lir de¬ narne kazni. * — Trsf. — V Genovi so obsodili" Angle¬ ža Jurja De Leugerke rojenega v Trstu in večjo grupo trgovcev med njimi tudi nekaj Židov, ki so tihotapili tujo valuto v Italijo, na skupno vsoto 2,600.000 lir den. kazni ter 399.000 lir taks. * — Trst. — V težkem stanju so pripeljali v bolnišnico 32-letno Emilijo Škerlevaj, ki je padla z okna na cesto. Čeprav je bilo okno visoko samo 2 metra ie Škerlevaje- va dobila zelo teške notarnje poškodbe, ta¬ ko da zdravniki dvomijo, da bi jo mogli ohraniti pr: življenju. dava I. — član L Brak izmedju talijanskog 'državljana arijske rase i osobe koja pripada drugoj rasi zabranjen je. Brak sklopljen u su- protnosti s ovira dekretom ne važi. Čl. 2. — Bez obzira na čt L brak iz- mediu talijanskog državljana i osobe Strane narodnosti podvrgnut je pret- hodnom odobrenju ministra unutraš- njih poslova. Prekršitelji kažnjavaju se zatvorom do tri mjeseca i globom do deset hiljada lira. Čl. 3. — Bez obzira na zabranu Iz člana 1, službenici državne civilne i vojne administracije, službenici organizacija Na¬ cionalne fašističke stranke i organizacija koje su od nje kontrolirane, službenici po¬ krajinskih administracija, opčina, poiudr- žavnih organizacija, sindikalnih saveza i kolateralnih ustanova ne mogu sklopiti brak s osobama Strane narodnosti. Gdje se ne budu aplicirale sankcije predvidje- ne u čl. 2, prekršitelji ove zabrane izgubit če službu i čin. Čl. 4. — Obzirom na primjenu čj. 2 i 3, Talijanj koji nisu »regnicoli* ne*sma- traju se strancima. Glava II. — Prelazne i konačne od¬ redbe. Čl. t8. — Za period od tri mjeseca od dana kada ovaj dekret stupi na snagu, data je mogučnost ministru unutrašnjih UpuXa za Instituta ^ "T faradi splava je bila aretirana Antonija Stančič por. Donadoni. Z njo so aretirali še dve drugi ženski. * . ~ Tržič. — Duhovnik Fausto Domini, koadiutor v Tržiču, je bil kaznovan na 9 mesecev zapora pogojno zaradi žaljenja oblasti. poslova, saslušavši mjerodavni ured, da oslobodi, u specijalnim slučajevima, od za¬ brane iz člana 3 činovnike koji imaju na- tnjeru da sklope brak sa stranom osobom arijske rase. N. N, SUŠAK Rezervirano BROJ 50, 51 I 52 »ISTRA« STRANA 17 Naša trgovina % Italijo Ljubljana, decembra 1938 : — (Agis) — V zvezi z raznimi mednarod¬ nimi dogodki, se je v letošnjem letu preeej spremenila gospodarska struktura v mednarodnem prometu raznih držav. Na Jugoslavijo in Italijo je brez dvoma najbolj uplivala priključitev Avstrije k Nemčiji. Od tega dogodka se je priča' kovalo, da bo postala Jugoslavija važno izvozno tržišče za Italijo. Ta pričakova¬ nja, pa se niso v polni meri uresničila Po statistikah lahko razvidimo, da je n. pr. naš izvoz lesa, ki je bil v Italijo vedno zelo velik, precej padel in da je daleč pod stanjem, ko je bila tudi Av¬ strija ižvozrik lesa za Italijo. Tako vi¬ dimo, da je bilo v letu 1935 izvoženega v Italijo za 212.6 milj din lesa, leta 1936 14.3, (t. j. leto sankcij), 1937 98.1, letos pa v prvi polovici leta za 83.2 milj. di nar jev. številke veljajo za prvo polovico vsakega leta. Po izgledih bo letošnji iz¬ voz lesa v Italijo za 25% manjši kot lani, zlasti velja to za stavebni les. Pri izvozu lesa je najbolj prizadeta Slove¬ nija, ki naj bi, kot najbližja pokrajina Jugoslavije, izvažala glavni del tega tr¬ govinskega artikla. Pa tudi glede ostalih izvoznih artik lov, ni naša trgovina mogla beležiti le¬ tos pozitivnega stanja. Nasprotno, po¬ kazal se je celo na naši strani negativni saldo in sicer za prvo poletje v znesku 32,554.000 lir tako, da smo uvozili mi iz Italije za 110,970.000 lir, izvozili pa Italijo za 78,416.000 lir. Naša trgovina z Italijo je bila vedno visoko aktivna in Italija je bila do sedaj vedno naš najvažnejši izvoznik. Letošnja trgovin ska bilanca kaže popolnoma nasprotno stanje in jo vsekakor ne moremo biti veseli. Kje naj iščemo vzrokov temu poja vu? Predvsem je Italija, uvedla, kakor tudi Nemčija, takozvani sistem uvoznih dovoljenj, tako. da beleži lahko radi te vodene zunanje trgovine, -čedno aktivno bilanco. Poleg tega je uvedla sistem uvoza le določenih količin posameznega blaga iz raznih držav, tako n. pr. ži¬ vine in živinorejskih produktov. Drugi razlog, ki vodi Italijo, da vlada sama urejuje ves zunanji trgovinski promet leži v vprašaniu njene gospo¬ darske politike, ki zasleduje avtarkične cilje. Država naj koiikor mogoče sama krije svoje potrebe. Ta program se iz¬ vaja dosledno in strogo i.n na to mora naše gospodarstvo računati. S tem trpi pri nas največ Slovenija, ki je priča¬ kovala, po ureditvi prijateljskih odnoša- jev.jda se bo, njen izvoz v Italijo dvig¬ nil ih- se 'tSfb njeno ^dšpbdarsko stanje zboljšajo. , STALI JA m FRANCIJA STA V SVOJIH PRORAČUNIH DOLOČILI OKROG 80 MILIJARD .- ¥ VOJNE NAiENE ' italijanski ministrski seji v Ri- mu- je hif ddSbren novi proračun za leto 1939/40, ki je tako-le razdeljen: finančno ministrstvo 11.820.903.405.50 pravosodno ministrstvo 527.031.000.00 koloriijalno ministrstvo 1.896.859.268.33 naučno ministrstvo 2.025.966.672.60 notranje ministrstvo 847.640.524.00 ministrstvo.. .javnih del - 1.458.118.350.00 prometno ministrstvo 793.471.093.83 vojno ministrstvo 3,406.041.000.00 min. vojne mornarice 2.703.657.809.00 zralioplovno ministrstvo 2.165.060.000.00 poljedelsko ministrstvo 976.469.983.00 min. za korporacije 283.270.704.80 za ljudsko kulturo 108.398.000.00 za valutne razlike 26.584.500.00 Skupni izdatki znašajo torej 29.316.008.926.05 a .ciohotki 24.561.002.224.93 primanjkljaj pa 4.755.006.711.12 Ža nadaljevanje in pospeševanje oborožitve je bilo določenih 10 milijard lir. Ministarski Svet ugotavlja., da je to nedbhodne nujnosti zaradi današnjega položaja. Stroški za vojne zadeve zna¬ šajo po gornjem proračunu 8.274.6 mi¬ lj onov kar je za 2.475.7 miljonov več kakor v prejšnjem proračunu. Ta pre¬ sežek je prva kvota od določenih 10 mi¬ lj ard. Proračun za vojsko, mornarico in zrakoplovstvo je kot vidimo ogromen. To opravičujejo s tem, da se Italija ne more držati po strani v tem bistvenem vprašanju, ker druge države, ki vedno govorf le o miru glasujejo za vojne pro¬ račune astronomične vsote. Tudi v an¬ gleških časopisih povdarjajo, da Italija z veliko močjo nadaljuje s povečanjem svoje obrambe. Tako komentirajo v ita¬ lijanskih listih. V francoskem parlamentu so posta¬ vili na dnevni red proračun za nasled¬ njo finančno dobo: Proračun znaša 66.145 miljonov frankov (to je 88 mil jard di¬ narjev). Poleg tega je še izredni pro¬ račun, ki bo skoraj ves namenjen obo¬ roževanju in narodni obrambi. Ta zna¬ ša 28 milj ard frankov (35 mil jard di¬ narjev). Vojni minister je po v daril, da je danes Francija v takem položaju, da mora resno misliti na svoje meje m na svojo moč, ako se hoče uveljaviti v zu¬ nanji politiki in pa predvsem obvarova¬ ti se pred napadi. Kakor vidimo sta samo ti dve državi votirali za vojaške namene velikanske vsote denarja, s katerim bi bilo mogoče kupiti kar cele srednje velike države! Zavezanim očima mažete kupovati MvwK eveitofove jer Teokarovičeva tvornica {edina jamči za ka- kvocu, finoču i sialnost boje štofova. S v ! Teokarovičevi štofovi izradjeni su od na|flnf)e austrafske vune bez ikakvifi dodafaka untjefnfh vuna k oj e se sada mnogo upotrebljavaju, a izbor uzo- raka i modnih boja bil če za Vas ugodno iznena-j djenje. »ti. ftVoTfra , V i * d a HBR I n d m » ♦ r leska rovic K o m p. štofovi od prave, odabrane australske vune Tvornica: p ro davaonice- Za 9 reb Osijek Subotica P a ra Či n rluu ' Jvuunlt - e - Jurišičev« 4 Kapucinska 14 Karatfordev tro 9 Novi Sad Sarajevo Beograd f y svim večiro gra- Trg Oslobodcnja 3 Strossmayerova Knez Mihajiova 35 dovima U drŽOVS MALE VIJESTI — Ogromno oboroževanje, ki je pri nekih, zlasti demokratičnih državah, prišlo do izražaj a v glavnem šele po sporazumu v Monakovem, zbuja razu¬ mljivo zanimanje. Tako namerava Ame¬ rika povečati svoje letalstvo v teku ene¬ ga leta za 12.000 letal, Anglija pa za 5.400 letal prve linije, polega tega pa osposobiti svojo letalsko industrijo, da bo lahko letno izdelala 40.000 letal. An¬ glija namerava poleg tega povečati to- našo svoje vojne mornarice. Na trditve angleške vlade, da je njeno o-boi-ožanje predvsem defenzivnega značaja, pa od¬ govarja italijansko časopisje, da je to precej sumnljiva trditev. »Zelo težko bo namreč angleška vlada te ogromne na¬ pore vzporedila z nedavno Chamberlai- novo izjavo, v kateri je izrazil željo, da vse štiri zapadne velesile s sporazumom omeje oboroževaje«, pišejo italijanski časopisi. Brez ozira na drugo, je tako kramljanje z angleškimi načrti, pred¬ vsem podprto od pomanjkanja možno¬ sti za primerno in učinkovito tekmova¬ nje. (Agis.) — Sušak namesto Trsta. Po izgonu številnih Židov iz Italije, ugotavljajo razni gospodarski listi, da bodo odslej Židje pošiljati svoje blago preko Sušaka in ne več preko Trsta. Gre tu zlasti za promet med Palestino in vzhodno ter srednjo Evropo, ki ga je doslej vsega obvladala tržaška pavoplovna družba Lloyd Triestino, ki ima tudi po novi ure¬ ditvi prometa po morju v Italiji, kot svoje območje določeno sredozemsko morje, Daljni vzhod, Afriko in Avstra¬ lijo. Družba razpolaga namreč z 72 ve¬ likimi ladjami in je po velikosti druga v Italiji. — (Agis). — Roosevelt o narodnih manjšinah v Evropi. Kakor so poročali Usti, je po¬ klical k sebi predsednik ameriških zdru¬ ženih držav Roosevelt veleposlanika iz Rima in Berlina na konferenco, na ka¬ teri naj bi mu ta dva zastopnika poro¬ čala o položaju in postopanju z manj¬ šinami v državah kjer sta gornja dva veleposlanika akreditirana. Kakor pa je razvidno iz nadaljnih dogodkov, je os¬ tala ta konferenca bez vsakih zunanjih posledic in ameriška vlada v tem prav- cu ni podvzela nikakih korakov. Kon¬ ferenca je bila za ameriškega predsed¬ nika le informativna, kar je vsekakor važno im pomembno za manjšine, ki ži¬ ve v državah omenjenih dveh velepo¬ slanikov. — (Agis). * — Malo .ie znano, da obstoja v Franciji poleg ostalih manjšin tudi bretonska manj¬ šina, ki pa ni tako številna kot ostale. Kljub temu pa dela Francozom precej pre¬ glavic, ker je v Bretoncih močno avtono¬ mistično gibanje. Radi se poslužujejo tudi ekstremnih akcij, kakor priča sedaj proces, ki so ga naprtili poglavarju nacionalistične bretonske stranke in uredniku bretonskega avtonomističnega lista zaradi poskušanja odcepitve francoskega teritorija. * Do 31. decembra t. 1. si bodo morali hi¬ šni posestniki, restavraterii, tujskopromet- na, dobrodelna in transportna društva, gle¬ dališča, advokati, zdravniki, inžinjerji itd. preskrbeti protiplinske maske. Naročila bo sprejemalo društvo za narodno obrambo v Rimu. Industrijska podjetja bodo morala ku¬ piti maske postopoma za vse osobje v roku od 10 let. Nove zgradbe bodo morale imeti od sedaj naprej tudi zavetišča proti zrač¬ nim in plinskim napadom. MALE VESTI Deželni rektorat v Trstu je odredil 20.000 lir za podelitev rojstvenih nagrad po 300 in 500 lir za družine, ki bodo imele pe¬ tega in šestega otroka v dobi od 1. janu¬ arja pa do 15. decembra 1938. Prednost imajo bivši bojevniki in člani faš. stranke. * — V okviru rasne in autarkične po¬ litike v Italiji so dobili italijanski listi, zlasti mladinski posebna navodila, po katerih ne bodo smeli prinašati ino¬ zemskih ilustracij in člankov, razen stripov Miki-Miške in ostalih Walt Dis- ney-evih ilustracij. Ta odreba naj bi mladinskemu tisku omogočila, da bi »čim bolj dvignil v srcih mladine italijansko junaštvo.« (Agis.) * — »Oltar miru«, so z velikimi cere¬ monijami odkrili v Rimu, kot zaključek proslav nekdanjega rimskega imperija. Proslavo je zaključila parada fašističnih udarnikov. Pripomniti bi morali, da je bila svečanost zares impozantna in da v poročilih pišejo tudi fašistični listi ta¬ ko, da stavijo besedi »oltar miru« med ušesca. (Agis.) * — Tovarna umetne svile v Jugosla¬ viji. Velika italijanska družba za umet¬ no svilo Snia Viscosa že delj časa pro¬ učuje možnost, kako bi v Jugoslaviji zgradila primerno tovarno. Pripomniti je treba, da so se slični poizkusi že vr¬ šili, a brez uspeha, radi odpora sadilcev bombaža v južni Srbiji. Ker pa proiz¬ vodnja tega bombaža nikakor ne bi za¬ doščala za kritje potreb države, niti po kakovosti, niti po kolikosti, je ta načrt zopet stopli v ospredje. To tembolj, ker je pred kratkim nehala z obratom dr¬ žavna tovarna prave svile v Novem Sa¬ du, ki je morala ustaviti delo radi kre¬ ditnih in denarnih težkoč, brez ozira na ostale organizacijske pomanjkljivosti in pomanjkljivosti v sistemu dela. To¬ varna je zaposlovala skoli 1500 delav¬ cev, od nje pa je živelo veliko število kmetov, ki so gojili sviloprejke. Ali se bo ustanovila nova tovarna pod firmo Snia Viscosa, ali pa se bo obnovil obrat v državni tovarni svile v Novem Sadu, o tem se danes še ne ve. (Agis.) V zvezi s pripravo ljudi za morebit¬ ne letalske napade, je italijansko vojno ministrstvo odredilo, da se poslopa, ki leže na samem in ki niso zasedena po lastnikih, v tem slučaju razne vile, le¬ tovišča, lovske koče itd. ne smejo v slu¬ čaju napada iz zraka zasesti po neupera- vičaneih, ampak se moraju pustiti njih lastnikom, da store kar hočejo- Potem¬ takem se bodo smeli ljudje v slučaju napada iz zraka zateči v prazna iz za¬ varovana poslopja. — (Agis). — Brezposelnost na svetu. Statistike mednarodnega urada dela dokazujejo, da je letošnje leto gospodarska delav¬ nost na svetu padla in da se je s tem tudi zmanjšala zaposlenost. Po teh statistikah je razvidno, da je v Nemčiji znašala letos brezposelnost 180 .MO, lani pa 509.000 in sicer v mesecu avgustu obeh let. Tu je kakor vidimo brezpo¬ selnost padla. Narasla pa je brezposel¬ nost v Kanadi, čile, Danski in v Zdru¬ ženih ameriških državah, tu celo za 3, miljone in pod, ter v Angliji za pol mi¬ ljena. Brezposelnost se je zlasti dvig¬ nila v velikih državah, dočim je padla v manjših. Za Nemčijo je treba upošte¬ vati, da je bilo meseca avgusta pokli¬ canih veliko število mož pod orožje in na manevre. Italija sama ni poslala podatkov o stanju brezposelnosti ter so vsled tega predpostavke o njenem položaju - zelo različne. — (Agis.) * Centralna komisija za vojno škodo v Italiji ie dobila podaljšan rok. Uradni list »Gazzetta Ufficiale« je prinesla dekret s katerim je bilo podaljšano delovanje ome¬ njene komisije do 31. decembra 1939. v ko¬ likor še niso rešene razprave med oškodo¬ vanci in društvi, ki so škodo izplačevala v naprej in velja še za nekatere druge pri¬ mere vojne škode. * V Italiji ie dne 14. decembra t. I. prene¬ hal obstojati italijanski parlament, ki je vsaj v nekoliko približni obliki obstojal kot obstoja še drugje. Novi parlament bo skli¬ can že popolnoma na korporativni podlagi. Zadnje njegovo delo ie bilo izglasanje za¬ kona po katerem bodo morali vsi poslanci v času vojne bojevati se v prvih liniji. * Kako so se Čehi prelevili iz velikih pri¬ jateljev Francije v velike njene sovražnike priča govor poslanca dr. Černija v češko¬ slovaškem parlamentu. »V najtežjih trenut¬ kih smo izgubili svoje prijatelje. Leta 1870. smo bili edini narod, ki je v češkem parla¬ mentu pred vsem svetom manifestiral svoje simpatije za Francijo. Leta 1938, se v fran¬ coski poslanski zbornici ni našel en sam poslanec, ki bi^ se spomni! naše manifesta¬ cije v 1. 1870. Zaradi tega spreminjamo or¬ ganizacijo naše notranje in zunanje politi¬ ke načelno in dosledno.« V parlamentu se ie oglasil tudi zastopnik nemške manjšine dr. Kundt, ki pa ni posegal v notranjo če¬ škoslovaško politiko rekoč, da je nemška manjšina na Cehoslovaškem pod vodstvom kancelarja Adolfa Hitlerja. STR ANA 18 A S T R A« BROJ 50, 51 i 52 ISTRANI I PRIMORCI! SVOJ K SVOME! Prigodom Vašeg boravka u Zagreb odsjednite u novootvorenom Petrinjska ulica 71 ZAGREB Petcinjska ulica 71 Najmodernije uredjene sobe, centralno grijanje, lift, telefon, veliki hali, posebne prostorije za pisanje, čitaonica. Prvorazredna restauracija, izvršna primorska kuhinja, samo izabrana vina. Istrani i Primorci pozovite se na ovaj oglas dobiti čete posebni popust. ajoči ne¬ mo ramo. ulica broj S travarice GRADJEVNO PODUZEČE Trgovina manufakturne, kratke i pletene robe Veliki izbor! Niške cijene OVL. GRADITELJ SUSAK ILIČA 92 ILIČA 250 NAŠA KULTURNA KRONIKA KONCERT NAŠEGA ROJAKA SLAVKA LUKMANA V CELJU Vokalni koncert opernega pevca in našega ajdovskega rojaka tenorista g. Slavka Lukmana dne 4. decembra v Ce¬ lju je lepo uspel. Mala dvorana hotela Uniona je bila kljub drugim prireditvam polna občinstva. Tenorist je izvajal kot prvo točko arijo iz opere »Tosca« iz prvega dejanja. Bil je tehnično in gla¬ sovno na višini. Sledila je Schubertova »Glej, to srce«, nato Flajšmanova »Me¬ tuljček«. Posebno je ugajala skladba celjskega skladatelja g. Prezlja »Ko cvele so magnolije«. Gosp. Lukman je pel to kompozicijo z velikim čustvom in razumevanjem, tako, da je bilo občin¬ stvo zelo navdušeno. Sledila je Verdijeva arija iz opere »Rigoletto«. G. Lukman je pel s takim finim in lahkim pianissi- mom, kakor ga že dolgo nismo slišali. Pri izvajanju Gounodove »Ave Marija« je bilo občinstvo vidno ginjeno. Za za¬ ključek je zapel Pavilovo »Princesito«, špansko pesem »Matinato« od Leon- cavalla, Pašičevo »Jaz mam pa konjčka belega« in pa »Moje ženke glas«. Na Vsem cenjenim odjemalcem vošči vesele božične praznike in srečno novo leto KOMPARA RUDOLF, Maribor, Aleksandrova cesta 48 Priporoča svojo splošno mizarsko zalogo pohištva lastnih izdelkov: najmodernejše spalnice, je u Ul ^' ske opreme itd itd. ___ _ VIJESTI IZ ORGANIZACIJA ZADRUGA »ISTARSKI DGM4 Prema zaključka glavne godišnje skupštine održane dne 21 VIII ov. god. zadruga »Istarski Dom« obavještava svoje članstvo, da su povišeni zadružni udjeli od din 100 da din 200. Razliku od din 100.— ima svaki član zadruge prema ovom zaključku aa upla- ti najkasnije do 31 januara 1939 godine. Svaki član zodruge koji u gore na- vcdenom roku ne udovolji svojim du- žnostima neče se dalje smatrati članom zadruge. Zadružna kancelarija se nalazi u Moščeničkoj ulici br 16. Miklavžev večer v primorskem društvu »Sloga« v Kranju Kranj, decembra 1936. — V našem _ __ o _ _____ društvu nas je obiskal Sv. Miklavž, kjer koncertu je spremljala tenorista gosp. sn ]° se zbrali njemu na čast, poleg števil- Lukmana na glasovirju gdč. Milena elanov društva, tudi nekateri prijatelji, Oražmova z velikim razumevanjem. Ro¬ jaku Slavku Lukmanu, ki bo v kratkem nastopil pri »Ufi« v Berlinu, želimo še mnogo uspehov. RADETICEVA RADIO AKTOVKA NA ZAGREBAČKOJ RADIO-STANICI. U petak 23 o. mj. u 8 sati na večer davat če zagrebačka Radio-stanica ra- dio-aktovku Ernesta Radetiča »Neobi- čan božični dar«. Aktovka obradjuje sa- vremeni život sa zagrebačke periferije. Trajat če po prilici tri četvrt sata. Izvodi zbor MHKD, glazbena prat- nja Margita i Rudolf Matz, sudjeluju učenici glazbenog študija prof. Rudolfa Matza- Režiju vodi Fabijan Fabrio, član MHKD. ŽIVLJENSKI JUBILEJ ISTRSKEGA ŽUPNIKA Te dni je g. Ivan Koruza, župnik v Klani, kjer deluje že polnih 42 let, ob¬ hajal 75 letnico rojstva. Zato se je tam¬ kaj zbrala vsa duhovščina dekanije pri konferenci in čestitala dobremu in lju¬ beznivemu gospodu. Tudi prevzvišeni go¬ spod škof Ugo Camozzo z Reke šel na konferenco in c_ G. Koruza se je rodil v c. pavskem 1. 1863, učil se je v vršil gimnazijo in bogoslovje Doslužil je tri leta vojaščine v 24. septembra 1892 pel novo r rojstni vasi. Kot kaplan je d. sv. Jakobu v Trstu in obenem kot !_ tehet na Ciril-Metodovi šoli. Potem je služboval kot kaplan na Opčinah in od tam prišel v Klano. Kako rad moli pred Najsvetejšim dolge ure. Z vnemo pouču¬ je otroke. Za siromake ima vedno usmi¬ ljeno srce in v cerkvi natančno in po¬ božno izpolnjuje svoje delo. Vzornega duhovnega pastirja naj Bog ohrani še mnogo let! ki so redni in hvaležni obiskovalci vseh naših prireditev. Pred prihodom sv. Miklavža so nam po¬ dali gge. Svoljšakova in Martinu- z z i j e v a ter gg. M a y e r, Valenčič in Martinuzzi veselo igro s petjem »Pondeljkarji«, s katero so nas nekaj časa ževe točke je bila v rokah tov. M a n f r e- d e. Videti je, da se mož na take reči ra¬ zume. V priznanje prirediteljem moramo pove¬ dati, da je bila vsa prireditev dobro iz¬ peljana in je ves Miklavžev večer prav lepo uspel. Od tolikšnega števila Primor¬ cev kolikor jih živi v Kranju, bi bilo pač pričakovati boljše udeležbe, večjega zanl manja in dobre volje pomagati vsaj tako, ako jim iz kateregakoli vzroka ni mogoče drugače. To vsaj bi bila njihova dolžnost ako so res to, za kar se smatrajo. VELIKI USPJEH ZABAVE U ZEMUNU Zemun, decembra 1938. — Emigrant¬ sko društvo u Zemunu priredilo je 3 decem¬ bra ove godine, u prostori jama Doma Km lja Aleksandra I u Zemunu, svoju tradicio¬ nalni! zabavu. Gradjanstvo Zemuna kao i uvijek, tako i ove godine, ukazalo je dru¬ štvu svojim posjetom i velikim brojpm da rovanih predmeta za tombolu največu paž- nju., pa je uspjeh priredbe bio u svakom pogledu vrlo dobar. Naš poznati književnik i odličan govor¬ nik g. Niko Bartulovič održao je pri- SLOVENSKO-ITALIJANSKI KULTURNI STIKI Prof. dr. Gasparini, ki je prišel za prof. dr. Salvinijem v Ljubljano, da naveže kul¬ turne stike s Slovenci na eni strani in Itali¬ jani na drugi, je imel prvo predavanje na univerzi pretečeni teden. Naslednjega dne je pa generalni konzul Maraldi izročil rek¬ toratu ljubljanske univerze lepo knjižnico najpomembnejših del iz italijanske književ¬ ne in kulturne zgodovine. SLEDEČA ŠTEVILKA našega lista bo izšla 6. januarja. V številkah po novem letu bomo objav¬ ljali sestavke, katere nismo mogli prinesti v božični številki, med nji¬ mi tudi članek o stališču znanega historika P. Kandiera o tržaškem iredentizmu. UREDNIŠTVO. Sretan Božič i Novu Godinu 1939 želi Restauracija „ZVIJEZDA“ P. aška 2 A. ŽUNIČ prav pošteno zabavali, da smo se do i brega nasmejali ter se založili z dobro ’ ljo za ves večer. Igra ie bila, v i;l_ Mayerja in dobro izvedenih pevskih pod vodstvom pevovodje g. Lasič r ■ dobro podana in so morali —' katere prizore ponavljati. F da so bili vsi uumi, puacunu se, a&u po¬ mislimo, v kako kratkem času so stvar spravili na oder. Zato pa moramo biti vsem iskreno hvaležni za trud in napor, ki so si ju naložili samo zato, da so nam dali urico vesele zabave in nas vsaj za nekaj časa sprostili vsakdanjih skrbi. Po končani igri nas je obiskal nestrpno pričakovanj sv. Miklavž, ki je vse one, ki so zaslužili, obilno obdaroval ter jih, s pri¬ mernimi, nalašč za to priliko pripravljenimi sestavki, pohvalil oziroma grajal, kakor je pač kdo zaslužil. Marksikdo je, poleg vseh ostalih, zvedel ravno iz Miklavževih ust za nekatero svojo lastnost in nagnjenje, ki mu nista baš v posebno čast. Ravno vsled tega pa smemo upati, da se bo kateri izmed teh v bodoče poboljšal, kar vsekakor z Miklav¬ žem vred želimo vsi. Organizacija Miklav- godno predavanje. PrisutnO gradjanstvo pažljivo ga je saslušalo i toplo mu se za¬ hvalilo dugotrajnim apMuzom. Jugosloven- sko akademsko pjevačko društvo i Hrvat- sko pjevačko društvo »Tomislav« iz Zemu¬ na otpjevali su po dvije pjesme oduševlje- no pozdravljeni. Gdjica Litka Mavar, koja je deklamirala čakavsku pjesmu »Ma¬ rija devica« od A. Dukiea i g. G e r v a i s, koji je pročitao nekoliko svojih pjesama is- pjevanih čakavštinom takodjer su pozdrav¬ ljeni živim aplauzom. Naročito oduševlje- nje pobudio je g. Fakin s grupom djece, koja je pod njegovim vodstvom uspješno otsvirala nekoliko narodnih melodija na har¬ monikama. Interesantno predavanje održao je g. Matetič Ivan-Ronjgov o vri- jednosti i značaju čakavskih pjesama, koje narod pjeva u Istri. Publici se naročito do- pao istarski narodni ples »Balun«, koji su vrlo vješto izveli u narodnim nošnjama članovi i članice »Istre« iz Beograda. Poslije izvršenog programa započeo je ples. Svirala je vojna muzika. Zabava je protekla u najljepšem raspoloženju i tra¬ jala je do 4 sata ujutru. Članski sastanak društva »Istra« u Zagrebu Društvo »Istra« u Zagrebu održat če 26 o. mj. na Stjepanje članski sastanak u društvenim prostoroma. Najvažnija točka dnevnega reda bit če diskusija o dosadašnijm etapama izgradnje istar- skog doma dra Matka Laginje, a s time u vezi raspravljat če se i o sakupijanju daljnjih materijalnih sredstava za tre- ču, tj. konačnu etapu izgradnje. Molimo članstvo da se odazove u što večem broju. Početak u 9 i pol sati u jutro. Odbor Opozorilo emigrantom, ki se poročijo z jjugoslovanskiini državljankami Emigrante, ki so italijanski državljani in ki želijo poročiti se z jugoslovanskimi dr¬ žavljankami, opozarjamo na član drž. za¬ kona, ki pravi, da po poroki postane žena, ki ima za mola tujega državljana, tuja dr¬ žavljanka, šele z izjavo pred župnikom in dvema pričama ohrani jugosf. državljan¬ stvo. Ker se dogajajo razne neprllike zaradi tega, moramo stalno naše ljudi opo¬ zarjati in obračati pažnjo na to, da izbeg- neio raznim nepredvidenim neprijetnostim, NOV ODBOR DRUŠTVA »GORICA« V PTUJU Sporočamo da se je na občnem zboru 22 . nov. izvolil in na društvenem sestanku 6. dec. f. 1. konstituiral sledeči novi društ¬ veni odbor: Predsednik: prof, Joško Zega, podpred¬ sednik: Miha Zavadfal, tajnik I: Peter Gas¬ pari, pomož. tajnik in gospodar: Hilarij Ka¬ riž, blagajnik: Andrej Kovač, odborniki: Dr. Lovro Lipič. Franc Kravina, Stana Šalamon in Milka Kofolj. Nadzorni odbor: Mirko Podgornik, Nagelšmit Miloš. Razsodišče: Dr. Vladimir Muha, Zdravko Mokolc in Ci< ril Kofolj. OPOZORILO Opozarjamo vse naše rojake, ki so italijanski državljani in ki imajo dovo¬ ljenje za bivanje izdano na nedoločen rok, da se takoj javijo policijski oblasti za novo dovoljenje za bivanje, ker prejšnja dovoljenja za bivanja izdana na nedoločen rok ne veljajo več. Osta¬ li, ki imajo dovoljenje za bivanje za določeno dobo, ta odredba ne zadeva in njihova dovoljenja veljajo še naprej do določenega roka. MOLIMO SARADNIKE kojih priloži nisu ušli u ovaj broj, da nam oproste što smo njihove sa- stavke izostavili. Neke sastavke smo morali izostavifi iz poznatih razloga, a druge smo morali ispustiti radi po¬ manjkanja prostora. Sve one sastavke koje možemo ob¬ javiti ohjelodanit čemo kasnije u re* dovitim brojevima. UREDNIŠTVO. IZ UPRAVE _ Vičič Stanko — šolski upravitelj — Bočna. — Pretplata podmirena do 31 XH. 1938. Kobal Jožefa — Banja Luka. — Pri- mili smo novac. — Buduči da kalendari neče izači, zaračunali smo 10.— dinara na račun pretplate. s Keber Dušanka — Milanov Vrh. — Pretplata plačena do 1 IX. 1938. Fon Matko — Slatina Radenci. — Kalendari za 1939 neče izači. Dinara 16 zaračunali smo Vam za pretplatu lista unapred. Bogdan Drnjevič, učitelj — Suboti¬ ca- — Pretplata plačena do 1 VH. 1939. k k JDRAJ GALOVIC Veletrgovina zemaljskih proizvoda ijužnog voča SUŠAK UOVMA DALMATINSKIH PROIZVODA I DELIKATESA JAKOV VULIČ Pod Zidom 1 - ZAGREB - Telefon 86-64 Glavna tržnica Specijalna prodaja ljekovitih i Jestivih maslinovih ulja vinskog octa. pršuta, meda, bakalar, sardine u kutijama razne vrsti, sira Silba i Paškog. — Na izbor prvorazrednih vina, prošeka, rakije BROJ 50, 51 i 52 »ISTRA« STR ANA 19 GOSTIONA : vladimir černe) Zagreb, Varšavska 5 Telefon 51-28 BRAČA MARČELJA ? : II8BIIII ■ It* Veletrgovina zemaljskih proizvoda i kolonijalne robe Telefon 38 — SUŠAK — Pošt. pretinac 181 * 9 VLAST1TI MLIN STANIČA — SKRLJEVO Telefon BAKAR 17 — Telefon SV. MATEJ 1 MILAH FURST Trgovina željeza i željezne robe SUŠAK Trg Kralja Aleksandra Telefon 50 Automehanička radiona i garaža „JADRAN“ SUŠAK Ružičeva ul. 23 — Tel. 89 5 P* ISTRANI! Sveodjeone predmete, cipele, sve vrsti štofova kao i ostalu manu- fakturnu, kratka i pletem roba | možete nabaviti uz znatan po- I past kod TRCOVdČKE KUČE \R. MARČELJA, ZAGREB, Petrinjsha 67 i A. L0RENCIN „AUTOPREVOZ“ i Agenfurna i komisiona skladiita SUŠAK L Telefon broj 437 Evo dokaza naše jeftinoče! K 39-1 Frotir ru- fnlk, 39X80 cm Din 6— K 39-6 Poplun (jorgan) veličina 120X180 cm, pu- njen šivom va¬ lom i presvučen klofom Din 95.- K 39-2 Sifon, dobra vrst, me¬ ter od Din 5.— dalje. K 39-10 Žonski ogrlačl, nejnovi- ji krojev! od Din 165,— dalje. Zenske haljlne, najnovijl krojevi, od Din 32.— dalje. K 39-23 Cainlfu ra rublja, kombi na I gačice, do bar farmar, raz ni ukrasi od Din 30.— dalje K 39-18 Garnitu¬ re, sfolnjak sa 6 ubrusa od Din 50.— dalje. K 39-3 Lonci ili Šerpe, od emaj¬ la od Din 3.50 dalje. K 39-7 Električ¬ no glačalo, po- niklovano Din 110,— r K 39-8 Alaf, pri- mjerice kliješla Din 12.—, čekič Din 7.— K 39-11 Odljela, moderni krojevi, od dobrih tka¬ nina, Din 250.— Ogrlaži, za sve sezone, dobra tkanine D 450.— K 39-15 Modni mulkl leilr, u raznim bojama Din 36.— K 39-20 Jedača garnitura, fini porculan, 21 ko¬ mad Din 220.— 26 komada Din 320.— K 39-14 Zenske torbice od Din 27.— dalje. K 39-9 Zenske svilene čarape, od Din 10.- da- K 39-22 Poluel- Ije, muške, pa- pele, ručni rad, mučne od Din od Din 135.— 3.— dalje. dalje. J”#: K 39-4 Svjeliljka, poniklovana Šip¬ ka, promjer ku- gle 25 cm Din 85,— 40 K 39-5 Zenske cipele, par od Din 105.— dalje. Posjefite nas ili zafražite b e da možete jeffino naručiva K 39-16 Muike kofulje, moder¬ ni krojevi, od Din 18,— dalje. % K 39-13 Dječja kollca, razni o- blici I oprema, od Din 185.— dalje. K 39-21 Viljuika, not I žlica, če- lično, počam od Din 10.— dalje. K 39-17 Kukavi¬ ce, ženske ili muike, od Din 12.— dalje. K 39-19 Plalno za plahte metat od Din 16.— dalje. 3 e s p I a t a n katalog ti putem pošte! JADRANSKA PL 0 V 1 DEA D. D. SlIŠAK Brza parobrodska služba iz Su* saka za Dalmaciju i obratno. v Turistička putovanja iz Sušaka za Dalmaciju, tri puta sedmično uz umjerene paušalne cijene. Svakodnevno parobrodske pruge za sva mjesta na domačoj obali. 11-dnevna paušalna putovanja iz Sušaka i Trsta za Dalmaciju, Albaniju i Grčku. Upute i prospekte daju: Direkcija u Sušaku i sve njezine agencije, kao i uredi Putnika i društva Wagons-Lits Cook. ČS STRANA 20 »ISTRA« BROJ 50, 51 152 38157-680 Meške katjače potrebno so svakom Žovjeko IcojS ima tvojo kužu od srnjega t blata a svoje noge od zfwo I vlage. Pojatano na pregibe, sa pojačanim djonovima. Cijena im je snižena na-Din 29*- Oje« «je Din t9*. I 25-- 78155-657 Ženske kaljačo sa srednjonT ttnfverzafnom pot* peticom. Pristajo oz svaku cipetu. Na licu je produžen okusni jezik kop čarape čuva od blata i kite. 1937*68822 Ste elegantnih cipelo trnje so prbfupažne svakom 6novnike» trgovcu S zanaftiji. Veoma izdržljive. tfcradjene so. od boksa, sa kožnom fabanicom i aepoderivfm djonovima. Prodajamo ib črna I Žete, (m tstoj tnitenoi cijeni od Din 79** 2425*6612« Lfkusne cipefice na šnir od finog črnog boksa, sa kožnim djonom I poiuvisokom potpetlcoifk Prifiježu dobro uz nogtf, * mogo se f»$W ui svaki kaput L kostim. ^ 48321-646 Cipelice na snir od (akovane gume, sa {vrstim djonom i topiom flanelskcm posfavom. Ne pr©- pušfaju vodu, a stojo samo Din 15** 19,- S 25’- /025*44 Tople papuče se kožnim djprt o tt i filcom. 03- rubljene svilom i ukradene tijepom Imkardom. Potrebne so svakoj domafld. 5927-64627 • » dob oe melkb dpftTe od boksa, tuba** «a kožnim djonovima i kožnom pot- 1875*66133 Udobne dpetke izradjene od dobrog taka. Ms licu okrašene okusnim umetkom od zmajske kože. Poluvisoka potpefica pruža noži udobnost?odmor. 3516*5508 Udobne i elegantne Icožne cipe!©, se mskom potpeticom i izrezanim krojem. Izradjujemo ib o ptavoj, crvenoj i smedjoj boji I odšarenog somota. • 7252*57 —, , . ** Visoke djež»je kužne papuČice sa šnatom, izra¬ djene od vunenog toplog dubfa, sa likom, kožnim djonovima i malom kožnom potpeticom. 9629*67757 CkenrtM teorfcU «W»: otf boksa, radjene po angleškem modelu, sa krdalm Implraain. okrašene Tepkama- sa duplim božmat djonom I Urokom potpeticom. Spadajo a Val«®«' rije naiib M^botjib ctpela »Nat ponos**- Elegantna dpetke od taka, * > tso kom potpn* com, ufcrafea© uktjsnom žna?o m._Z o...Tof«V j -4p» štvo » zabavu. 38675*631 Elegantne snlježne cipele od lakirane gume, sa topiom postavom i niskom potpeticom. Visoke oreko članska, a okrašene okusnom kragnem- Praktične dježije cipele la kovane gume, sa topiom Zatvar aju se na kooČH 3057*64900 Cepete za svakoga čovjefra kop je u svome poziva izložen hladnoči i koji dnevno mora da stoji na hladnom terenu. Izradene sa od toplog sukna, opšivene boks kožom, sa kož¬ nem kapicom, kožnim klinčanlm djonovima i 'gemenom potpeticom. 4055*64609 Lagane a ipak tople ženske cipele od črnog sukna, okrašene krimerom I (akovanom kapicom. N«%^ se o njima os ježa kao kraj peci. Zakop* žavajju se lako na šnafu. 2451*43682 0 ve dražesne cipelice ud meke kože, sa topiom postavom, pružit že dječijim nežicama udobnost 1 foptinv. 28735*643 (flegantne sniježne visoke ženske cipele od :rne lakirane gume. Postavljene su topiom po¬ stavom. čuvaju noge od preklade. 2675-64613^ Tople ženske cipele od jakog s«k«a, pojažesm^ na ristu • lobu kožom, sa kožnim djonom .* poluvisokom potpeticom. Opšivene VHomrm • zakopžavajv se n® dugme. 3967-68822 Molke dpe$e od boksa m postavom, kožnom labfi- ateon. t sa jakim gumenim nepoderivim djonovima. Zbog svoje. {zdržljivosti ove cipele podnose svaki Brapac, a po tvorne izgledo mogo da zatajene **---_ Ženske svilene: Šip ari ca.« Din 9* Seka Oin 12*- tata Ofn 1S-^ Makiza $ Oin 19-* ftd. 98991*693 Majine! Kad je snijeg Uapavfca ne morate da strepite za zdravijo vaše djece. Kupite im ove lakovane čizmice, uloske i^vunene čarape Bit če im uvijek noge suhe i tople 4624-64649 šporfske djevojažke polucipele od laganog črnog iti smedjeg boksa, okrašene rupicama, sa kož¬ nim dionom i kožnim pofpeficama- Oomačicat Trajne i jake čarape od čvr- stog pa muka, za rad, kuču * svakidašnju nošnjo. Stoje samo Din 6*- i Urednik: Tisak čekovnog