doma in \»0 Mmistrski predsednik in prvi sekretar KP Sovjetske zveze se mudi v naši deželi na zasebnem obisku od 20. avgusta. Obisk Hruščova daleč presega običajni značaj zasebnega obiska in oddiha. Nikita Sergejevič Hruščov se Želi čimbolj seznaniti z dosežki Jugoslavije, zato tudi veliko potuje po vseh naših republikah. Spremlja ga tov. Tito. Povsod, kjer se ustavijo sovjetski gostje z našimi predstavniki, zavlada veselje. Pot je naše goste vodila doslej iz Beograda, kjer so obiskali tovarno motorjev v Rakovici v Split, Pulo Brione, Ljubljano in 30. avgusta Velenje. Povsod so prebivalci in delavci Hruščova in tov. Tita izredno gostoljubno sprejeli. Govoril je v Rakovici, Splitu in Velenju. Poudaril je dosežke naših narodov v izgradnji socializma in napore Sovjetske zveze, ki se približuje z naglimi koraki h končnemu cilju, to je v komunizem. Iz vseh dosedanjih govorov Hruščova pa zveni kot prioritetna naloga vseh progresivnih mednarodnih sil in dežel sveta borba za mir in miroljubno koeksistenco. Naši narodi tov. Hruščova prav zaradi njegove dosledne borbe za mir s posebnim spoštovanjem in veseljem sprejemajo in ga povsod kamor pride pazljivo poslušajo. 30. avgusta je tovariš Hruščov s spremstovom, tov. Tita in ostalimi jugoslovanskimi politiki prispel v Velenje. Velenjčani so svojega gosta toplo pozdravili. Pionirji so ga pozdravili v narodnih nošah, rudarji velenjskega rudnika pa so ga sprejeli za častnega člana kolektiva. Morebiti najbolj nazorno govori kakšen napredek smo dosegli pri nas v Jugoslaviji prav velenjski pri-primer. Zato ni čudno, da se je premier Hruščov obrnil na velenjske rudarje potem, ko je oblekel rudarsko uniformo z naslednjimi besedami: »Z zadovoljstvom sem poslušal podatke o rezultatih vašega dela, gledal vaše veselje, vaše vrtove, vaše otroke in prebivalce Velenja. Ob tem sem se spomnil svojega otroštva in težkih delovnih pogojev v katerih je živel moj oče. Pri nas v Donbasu ni bilo vrtov. Stanovali smo v hišicah iz blata in slame in naš gospodar — francoski kapitalist se zaradi tega ni vznemirjal. V našem času ni bilo kopalnic. Tukaj sem videl vaše gaderobe, vaše oblačil-nice, vaše umivalnice. Moj oče se je vračal z dela v našo kasarno, v kateri se ni mogel niti pošteno umiti. Vi živite izredno lepo, delate dobro, pogoji za vaše Življenje so kulturni.«. V nadaljevanju je govoreč o težkih pogojih sovjetskih rudarjev v časih carske Rusije poudaril, da so ti nečloveški pogoji jeklili voljo in jih pripravljali na boj za svobodo. Na koncu svojega govora v Velenju je tov. Hruščov dejal: »Jugoslovanski delavski razred, delovna inteligenca, vsi ljudje s KP na čelu, ki jo je vodil in jo vodi tov. Tito so bojevali težek boj, osvojili oblast in sedaj uspešno grade socializem.« Leto ITI. Štev. 18 Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Lenart 5. septembra 1963 Prispevajte za otroke iz Skopja Delovne organizacije in organi zacije SZDL v naši občini so se potrudile, da bi zbrale čimveč sredstev za skopsko prebivalstvo. Akcija sicer ne poteka tako kot je bilo sprva dogovorjeno. Malo sredstev so še vedno prispevali prebivalci, medtem ko so podjetja in ustanove odobrile, kolikor je bilo v njihovi moči sredstva iz skladov. Večina podjetij in uštanov pa je prispevala enodnevni zaslužek. V predzadnji številki smo objavili nekaj podjetij in ustanov, ki so med prvimi sklenila dati prispevek za Skopje. Po objavi pa so se še pridružile delovne organizacije. Do 24. 8. 1963 so darovali Osnovna šola Cerkvenjak 13 tisoč, Osnovna šola Gradišče 10.584, Veterinarska postaja 7.450 din, Občinski odbor SZDL 3 tisoč din, Postaja Ljudske milice Vei-ka 14.100 din, Trg. podjetje« Potrošnik« Lenart 22.815 din, Lekarna Lenart 7.800 din, Dimnikarst-vo Lenart 3.097 din, Pekarna Lenart 13.300 din, Komunalni zavod Lenart 12.350 din, Gostinsko podjetje Lenart 8.800 din, Postaja ljudske milice Lenart 21.000 din, Občinski komite ZKS 3.500 din, OO RK Benedikt 27.945 din, odvetnik Sancin Smiljan 6 tisoč din, Osnovna šola Zg. Ščavnica 15.285 din, OO RK Gradišče 22.100 m OO RK Voličine 600 din. Skupaj je bilo nakazano na te koči račun za Skopje do 24. avgusta 1,736.995 din.' Pred kratkim je okrajni štab za Skopje razporedil skopske otroke po občinah, v katerih jim bo zagotovljeno šolanje. V našo občino zaenkrat otroci ne bodo prišli. Za prehrano, obutev in sploh vzdrževanje skopskih otrok bo v mariborskem okraju do konca leta potrebnih 130 milijonov din. Ta sredstva morajo zbrati okraj in občine. V glavnem naj bi ta sredstva prispevali občani. Na seji občinskega štaba za Skopje v Lenartu je bilo dogovorjeno, da bo Občinski odbor Rdečega križa vodil nadaljnjo akcijo zbiranja pomoči. V bodoče naj bi občani prispevali zlasti kmetijske pridelke: krompir in sadje. Oboje bodo odkupovali področni zadružni obrati, denar pa nakazali občinskemu odboru RK, ki bo sredstva odvajal okrajnemu štabu. Vso akcijo vodi Občinski odbor RK in je nujno, da mu pomagajo vse ostale krajevne organizacije. Občani naj tudi tokrat pokažejo svoio visoko zavest, saj gre za preži vi tev otrok, kar je naša skupna naloga. Kooperacija v gozdarstvu Medtem, ko smo v kmetijski kooperaciji že precej napredovali, ne moremo tega trditi za kooperacijo v gozdarstvu, ki si šele utira pota. V naši občini po podatkih GG Maribor doslej ni bila sklenjena nobena pogodba o gozdarskem sodelovanju, čeprav je okrog 5 tisoč ha gozdov zasebnega in družbenega sektorja. Do-sedaj so z gozdovi gospodarile kmetijske zadruge. Pred kratkim pa je gozdove v zasebni lastnini prevzela za gozdarstvo specializirana gospodarska organizacija Gozdno gospodarstvo Maribor, ki ima svojo izpostavo v Lenartu. Ta gospodarska organizacija ima potreben .strokovni kader s katerim bo mogoče bolj načrtno in strokovno gospodariti z našimi gozdovi. To je tembolj važno na našem območju, kjer imamo sorazmerno malo gozdov z majhnimi količinami lesne mase. Ce bomo hoteli v prihodnjih letih pokriti vse potrebe po lesu, bo potrebno vložiti vse sile v intenzivno gojenje in nego gozdov. Vsega tega seveda ne zmore lastnik gozda sam, zato je nujno potrebno, da se čimveč gozdnih posestnikov vključi v pogodbeno sodelovanje pri gospodarjenju z gozdovi, kar ničesar ne moti lastništva, ki še nadalje ostane zasebno. GG Maribor sklepa preko svojega obrata v Lenartu dolgoročne pogodbe v gozdni proizvodnji za dobo 10 let. Primerek take pogodbe, objavimo v prihodnji številki. Pogodba, oziroma dogovor vsebuje splošne pogoje o sodelovanju v okviru določil zakona v gozdovih ter dela po gozdno gospodarskem načrtu. Konkretne obveznosti kooperan- (Nadaljevanje na 2. strani) KRI ZA SKOPJE — V naši občini se je prijavilo nad 500 krvodajalcev, ki želijo dati svojo kri za ponesrečene prebivalce Skopja. Doslej še ni bilo odvzemov za Skopje, ker so za to mesto uporabili zaloge. Nujno pa bo, da vsi prijavljeni oddajo svojo kri, ko jih bodo pozvali za dopolnitev zalog. Na sliki: Odvzem krvi v Zdravstvenem domu Lenart. TOČA NE POČIVA KOOPERACIJA V GOZDARSTVU (Nadaljevanje s 1. strani) ta lastnika gozda in GG Maribor vsebuje posebna enoletna pogodba. V tej pogodbi se točno določijo doba, površina in količina, prav tako pa faze dela, ki jih opravita lastnik oz. GG Maribor. Jasno je, da bo gozdno gospodarstvo zaradi boljših pogojev svojim kooperantom nudilo višjo ceno po enoti mere za oddane sortimente kot tistim, ki niso voljni podpisati pogodbe o sodelovanju. Sodelovanje ima za gozdnega posestnika več prednosti. Eno takih je, da je sodelovanje možno v različnih oblikah in to od oddaje lesa na panju brez vloženega lastnega dela ter uporabe ostalih sredstev do oddaje na skladišču ob kamionski V tej številki smo želeli bolj obširno razpravljati o problematiki pri izdelavi statutov delovnih organizacij. V tej zvezi smo nekaterim podjetjem in ustanovam poslali ustrezna vprašanja, na katera bi nam naj odgovorili. Odgovore so nam poslali samo iz KZ Lenart in Zdravstvenega doma Lenart. Vsebina poslanih odgovorov Te potrdila našo prvotno domnevo, da delo na izdelavi statutov delovnih organizacij poteka zelo počasi. Res je, da je sestavljanje akta kakor je statut težavno in odgovorno delo, ki zahteva izurjene in politično izostrene ljudi, ki bodo znali najti pravo mero pri konkretizaciji ustavnih določil. Kakor kaže, so doslej največ storili v KZ Lenart, kjer so o osnovnih konceptih statuta razpravljali ustrezni samoupravni organi, medtem ko v Zdravstvenem domu Lenart čakajo na navodila svojega strokovnega nadrejenega organa. Čemu čakati, se vprašujemo. Vsako kopiranje bo lahko samo prakticistično in ne-življensko prenašanje nekih določil, ki so ali splošna ali pa tako konkretna, da odgovarjajo samo tisti delovni organizaciji, ki je tak vzročni statut sestavljala. Torej velja veliko več prizadev- Pokojnine za V pripravi je novi zakon o pokojninskem zavarovanju, ki predvideva tudi nekatere novosti za kmečko prebivalstvo. Zaradi izredne aktualnosti tega zakona za prebivalce naše občine navajamo nekaj najbolj značilnih določil iz osnutka novega zakona. Po dosedanjih predlogih, ki pa še niso dokončni, naj bi veljalo obvezno pokojninsko zavarovanje za vse kmetovalce, oziroma za vse aktivne člane kmečkega gospodarstva od dopolnjenega 15 do 65 leta starosti. Z novimi predpisi bo urejeno tudi posebno zavarovanje kmetov nad 65 let starosti. O pogojih izjemnih pokojnin pa bodo odločale republike. Dosedanje razprave kažejo, da bi se pokojnina ravnala po njihovem prispevku in številu let, za katera so bili cesti, žagi ali železniški postaji. Sredstva bodo večja in izključno namenjena gozdni proizvodnji, kar se doslej ni dogajalo. Strokovni kader bo kooperantom lastnikom gozdov lahko pomagal pri izdelavi važnejših in vrednejših gozdnih sortimentov. Na tak način pa bo mogoče priti do večjega dohodka. Mogoče je, da kooperant tudi zamenja določeni sortiment z gozdnim gospodarstvom. Ta pa mu nudi v zameno drva ali sortiment, ki ga nima in ga potrebuje. Vse delo okrog gospodarjenja z gozdovi in v zvezi s kooperacijo pa bo usmerjal samoupravni organ pri gozdnem obratu v Lenartu, ki se bo imenoval svet gozdnih posestnikov v katerega bodo predlagale najboljše zastopnike organizacije SZDL. nosti in poznavanja vseh lastnih problemov in pojavov, ki jih je potrebno v statutih uzakoniti v taki obliki, da bo nakazan konkreten izhod. Če hočemo dobro sestaviti statut delovne organizacije, moramo do potankosti poznati bistvo nove ustave. Potem je še samo vprašanje, koliko smo sposobni ta splošna načela konkretizirati. Čas hiti, zato si velja podvihati rokave. Pa ne samo pri statutih delovnih organizacij, tudi statuti krajevnih skupnosti so važen akt, ki jih moramo začeti čimprej sestavljati. V petek 23. avgusta so se drugič sestali člani pripravljalnega odbora za letošnji občinski praznik, ki bo kakor je znano, 6. oktobra. Prireditve bodo po na zadnji seji izdelanem programu trajale od 30. septembra do 6. oktobra. V tednu pred 6. oktobrom naj bi družbeno politične organizacije skupaj s šolami in prosvetnimi društvi pripravile pestre kulturne programe, ki bi se odvijali ob večerih. Tako naj bi kmetovalce zavarovani. Kmet, ki bi na primer letno plačeval 6000 din prispevka, bi po petih letih vlaganja dobil letno pokojnino v višini 48 ti^oč din, po desetih letih vlaganja v istem znesku 72 tisoč din in po petnajstih letih 90 tisoč din. Po sedanjem predlogu naj bi kmečka gospodarstva razvrstili v 11 skupin, ki se bodo ravnala po dohodku gospo-gospodarstev. V najnižjo skupino bi vključili gospodarstva z dohodki do 100 tisoč din, medtem ko bi bila v najvišji skupini gospodarstva z (dohodkom, ki presega milijon dinarjev. To so seveda samo še predlogi, vendar je jasno, da bo slej ko prej prišlo do ustrezne rešitve, tako da bo ostarelim kmetom zagotovljena pokojnina. Letošnje pomladansko vreme je bilo kmetijstvu zelo naklonjeno. Slane in drugih ujm ni bilo, obetala se je dobra letina. Ostale so le posledice zimske pozebe, ki je ponekod močno poškodovala ozimne posevke, deloma tudi vinograde in sadno drevje. Največjo škodo na sadnem drevju so povzročili zajci, ki so v hudi in dolgi zimi popolnoma ob jedli nezaščitena debla mladih dreves. Začetek poletja je bil ugoden, dokler v juliju ni nastopila suša. ki je ovirala normalen razvoj poljščin in nasadov, marsikje pa celo prekinila vegetacijo nekaterih kmetijskih kultur. Tudi toča ni počivala. Največjo škodo je doslej povzročila v Pomurju. Prvič je padala 30. maja tega leta v okolici Gornje Radgone. Samo na tamkajšnjem kmetijskem kombinatu je poškodovala 140 hektarjev vinogradov. Čez 14 dni je prišla druga toča in na istem kombinatu zajela ravninske predele ter poškodovala preko 400 hektarjev žit. Toča se je pomikala dalje proti jugovzhodu in močno poškodovala vinograde in žita na Vinogradniškem gospodarstvu Kapela ter zajela tudi ljutomersko okolico, ki je že lansko leto doživela eno najhujših katastrof po toči. Najhujša toča pa je letos padala 23. junija v Murski Soboti in njeni okolici. Dobre pol ure je divjala nevihta, med katero je sleherni večji kraj po svoje čimveč prispeval k letošnjemu praznovanju občinskega praznika. Letos mineva 20 let od ustanovitve nove Jugoslavije. To je vsekakor pomembna obletnica in je pot-trebno tudi vse prireditve v zvezi z občinskim praznikom uskladiti s pomembnostjo te obletnice. V soboto 5. oktobra naj bi bila v novourejenem kulturnem domu v Lenartu kulturna akademija v izvedbi prosvetnega društva Lenart in pod pokroviteljstvom Obč. sveta Svobod in PD občine Lenart. Po akademiji bi bilo kresovanje nekje v bližini Lenarta. V nedeljo 6. oktobra pa bi Le-narčane prebudila godba z bud-nico. Jutranje slovesnosti pa bi začeli tudi obvezniki predvojaške vzgoje in rezervni častniki z improviziranim napadom na Lenart. Če bodo sredstva na razpolago, bi imeli tudi letos že tradicionalni Partizanski pohod po Slovenjegoriških postojankah. Nekako okrog 8. ure dopoldne bi bil v Lenartu sprejem gostov in borcev, ki so delovali med NOB na našem območju. Popoldanski program bi naj izpolnilo TVD »Partizan« z raznimi športnimi igrami. Okrog 14. ure pa bi na Poleni bile moto dirke v izvedbi Združenja šoferjev in avtomehanikov KZ Lenart. Za veseli del pa bi naj poskrbelo Gostinsko podjetje Lenart. Pripravljalni odbor za občinski praznik se bo ponovno sestal 10. septem-ra. Na tej seji bo dokončno sprejel program dela, ki ga bomo objavili v zadnji septembrski številki našega lista. padala kakor kurja jajca debela toča. Ker je padala z vetrom, je razbijala celo šipe v oknih, po poljih pa je povzročila pravo opustošenje. Tudi v drugih krajih mariborskega okraja ni bilo miru od toče. Zavarovalnica v Mariboru je v tem letu registrirala že 14 padanj toče, ki so se vrstila v času od 30. maja do 20. avgusta. To pa še ni zaključek, ker trajajo redni pojavi toče do 15. septembra. Vsa kmetijska gospodarstva in kmetijski kombinati, kakor kmetijske zadruge, imajo svoje pridelke dobro zavarovane. Drugače je pri zasebnih kmetovalcih, ki večinoma še glavnih pridelkov ne zavarujejo. Zavarovalnica jim nudi možnost, da preko kmetijskih zadrug skupinsko zavarujejo vsaj kooperirane pridelke, za katere veljajo znižane premijske tarife. Individualna zavarovanja so dražja, ker se tarifirajo po normalnih premijskih tarifah, ki so za 20% višja od tarif za skupinska zavarovanja. Zato priporočamo kmetovalcem, da ob sklepanju kooperacijskih pogodb s kmetijskimi zadrugami uveljavijo tudi zavarovanje kooperira-nih pridelkov proti škodam po toči. Kooperanti lahko tudi neko-operirane pridelke enake vrste -kakor so kooperirani — zanvaru-jejo po znižanih premijskih tarifah. Če torej kmetovalec zavaruje kooperirano količino pridelka, na primer pridelek pšenice, lahko pod istimi pogoji zavaruje tudi morebitne preostale oziroma nekooperirano količino omenjenega pridelka. Pridelkov, ki vsaj deloma niso zajeti v pogodbeno sodelovanje, ni mogoče vključiti v skupinsko zavarovanje koope-riranih pridelkov. Zavarovanje kooperiranih pridelkov po znižanih premijskih tarifah bo mogoče skleniti le tedaj, če bo v skupinsko zavarovanje vključeno najmanj 50 % kooperantov s področja posamezne poslovne enote oziroma obrata kmetijske zadruge. Tu so mišljeni le kooperanti, ki sklenejo z zadrugo pismene pogodbe o proizvodnem sodelovanju za pridelke poljščin, vinogradov, sadovnjakov in drugih nasadov, to je za pridelke rastlinske proizvodnje. Alojz Gregorevčič ZAKAJ MERIJO GOZDOVE? Te dni se nekateri gozdni posestniki vprašujejo, čemu merjenje gozdov, ki se pravkar opravlja. V pojasnilo naj navedemo, da ne gre za kakršnokoli spremembo predpisov v zvezi s sečnimi dovoljenji, kakor si to nekateri tolmačijo. Akcija, ki se letos izvaja, je bila v nekaterih drugih občinah že zdavnaj opravljena, na primer Radgona. Predvsem gre za ugotovitev lesne mase in kakšne ukrepe je potrebno podvzeti za nadaljnje gospodarjenje z gozdovi. Tak pregled oziroma merjenje gozdov se opravlja vsakih 10 let. Torej ni nobene bojazni tudi ne za spremembo lastništva, kakor to nekateri mislijo. Če se kdo želi vključiti v pogodbeno sodelovanje pri koriščenju in negovanju gozdov, pa je njegova stvar, seveda pa je to priporočljivo, saj je v njegovo korist. Pohitimo z izdelavo statutov Mesec dnido občinske8a praznika (Uprašujete ■ ODGOVARJAMO V »Novicah« je pisalo, da se bo Zdravstveni dom Lenart lotil gradnje protitu-berkuloznega dispanzerja, ki je zares potreben. Kako potekajo priprave na gradnjo? H. F. Setarova Pripravljalna dela za gradnjo PTD v Lenartu so v teku. Kakor hitro bo Zdravstveni dom dobil od Občinske skupščine Lenart dovoljenje za lokacijo, bomo naročili načrte za dispanzer. Problem je samo v manjkajočih finančnih sredstvih, ki jih bo morala zagotoviti Občinska skupščina Lenart. Upamo, da bomo z gradnjo TBC dispanzerja začeli prihodnje leto na pomlad. Po pooblastilu upravnika za ZD Lenart Dr. Peter Mravljak Zanima me, če sem upravičen dobiti pokojnino. V stari Jugoslaviji sem bil 20 let viničar. Za to imam potrebne dokaje. Koliko lahko dobim pokojnine in kam naj se oglasim zaradi moje zadeve? Ž. R. Smolinci Pojasnilo o vaši zadevi boste dobili pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Mariboru, kjer bodo tudi reševali vaš zahtevek. Potrebno pa je, da jim v V zadnjih letih lahko opazimo bliskovit napredek znanosti in tehnike, ki imata za posledico velike spremembe v duhovnem in materialnem življenju. Zaradi teh naglih sprememb in burnega razvoja na področju tehnike postaja družbena potreba po tehnični vzgoji mladega rodu, iz dneva v dan večja. Nič manjša pa ni potreba in želja po izobrazbi in poučevanju tehnike in njenih pridobitev starejših ljudi. Koliko nevšečnosti in raznih nesreč bi lahko izostalo, če bi se sleherni človek, ki živi in dela v obratih in drugih najrazličnejših delovnih mestih pa tudi doma v gospodarstvu in gospodinjstvu, seznanil s tehničnimi prijemi, ki so potrebni pri uporabi ali odstranjevanju manjših napak tega ali onega stroja in podobno. Tedaj bi znal človek razne tehnične pridobitve mnogo bolje ceniti, sam bi bil pri tem srečnejši in zadovoljen bi bil, ker je znal neko stvar sam popraviti ali narediti, ne da bi pri tem iskal pomoč pri strokovnjaku. Vsled tega bom skušal v tej in v naslednjih številkah Domačih novic seznaniti naše bravce, predvsem pa šoloobvezno mladino in njihove učitelje tehničnega pouka, kakor tudi starše in pri njih presojo predložite tudi potrdila — dokaze, ki jih posedujete, kajti od tega je odvisna tudi višina pokojnine. Ali bi se v občini Lenart lahko odprla delavnica za pletilsko stroko. Sem pomočnica v tej stroki in bi lahko delala samostojno. K. E Gaberje pri Stični Po uredbi o obrtnih delavnicah lin (obrtnih podjetjih (Ur. list FLRJ, št. 5-48/54) lahko vsakdo odpre obrtno delavnico, kdor ima kvalifikacijo visoko kvalificranega ali kvalificiranega delavca o-brtne stroke ter, da izpolnjuje ostale pogoje in sicer, da je državljan SFRJ, da nima sodno prepovedano izvrševanje obrti in, da ni pod skrbništvom. Ce K. E. iz Gaber j a pri Stični izpopolnjuje vse navedene pogoje, ni ovir za izda jo obrtnega dovoljenja. Zanima me, kdo je dovolil Vinku Frasu iz Sp. Voličine žaganje lesa. Ta dela opravlja noč in dan. Rezan les se odvaža samo ponoči. Želim na to vprašanje pojasnilo. C. E. Voličina Vinko Fras iz Sp. Voličine nima splošnega dovoljenja za žaganje lesa. Kot lastniku žage smo mu dovolili razža-gati lasten les. Ker v občini trenutno ne obstoja nobena zbuditi vsestransko zanimanje, da bo želja po znanju iz tehnike postala vsakdanja potreba. Prav gotovo so vam že poznane pionirske igre o katerih je naše dnevno časopisje že mnogo poročalo. Leto 1963-64 je leto tehnične vzgoje mladih. Namen pionirskih iger je ta, da v okviru tehnične vzgoje seznani širšo javnost in družbene činitelje s problematiko tehnične vzgoje. Sedanje stanje tehnične vzgoje v na- žaga, smo izjemoma dovolili razrez lesa še v nekaterih primerih, vendar samo za manjše količine. O razrezu lesa se vodi posebna evidenca na upravi za dohodke in bo potrebno, da tov. Vinko Fras plača vse družbene dajatve kot na vseh ostalih žagah. V Jurovskem dolu je bilo že veliko govora o gradnji stanovanjskega bloka za učitelje. Do realizacije pa še ni prišlo. Mnoge Jurovčane pa tudi mene zanima kaj je z gradnjo učiteljskih stanovanj? L. F. Jurovski dol Do gradnje bloka za učiteljska stanovanja še ni moglo priti, ker so v izdelavi šele načrti in je uveden postopek za potrebna soglasja. Dokler ni izbrana vsa potrebna tehnična dokumenticija, se ne more začeti z izgradnjo. Načelnik oddelka za gospodarstvo Občinske skupščine Lenart Rudi Pen Ali ima moj sin pravico do skrajšanega vojaškega roka. Sem stara nad 50 let in za težje delo nesposobna. Mož mi je pred leti umrl. Imam še enega sina, ki pa je poročen in mora skrbeti za svojo družino. Premoženja nimam. P. K. Trate Težko je podati točen odgovor, ker iz vašega vprašanja niso razvidne vse okoliščine, ki vplivajo na skraj- ni stanje glede samih prostorov, v katerih bi se naj tehnična vzgoja poučevala. Niti ena šola v občini nima prave delavnice s potrebnim orodjem in stroji. Posebne prostore za tehnični pouk imajo le v Lenartu in v Gradišču, drugod pa se odvija tehnični pouk v učilnicah. Učilnica je torej edini prostor, v kateri se poleg osnovnih predmetov še poje, telovadi, kadar je vreme nepovolj-no, so razni sestanki vseh mno- šanje kadrovskega noka. Po 6. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o narodni obrambi (Ur. list FLRJ, št. 44/61) se štejejo za pridobitno nezmožne družinski člani, ki sio takrat, ko je obvezinfik vpoklican v JLA stari: a) do 18 let, pa tudi tisti, ki so že stari 18 let in se šolajo na srednji šoli do 23 leta starosti, na višji in visoki šoli pa do 27 leta starosti, b) moški družinski člani, ki so stari nad 60 let in ženske, ki so stare nad 55, pa tudi mlajši, če je vojaška zdravniška komisija spoznala, da so trajno nezmožni za pridobivanje. Glede skupnega gospodinjstva je potrebno upoštevati določbe zakona, ki določa da se spremembe nastale z razločitvijo skupnega gospodinjstva ali z odtujitvijo premoženja upoštevajo samo tedaj, če so nastale vsaj tri leta pred vpoklicem obveznika na odslu-ženje vojaškega roka. Potrebno je upoštevati tudi odlok o premoženjskih pogojih ob katerih se prizna lastnost edinega hranilca (Ur. list, FLRJ št. 18/57), ki določa, da se šteje za edinega hranilca obveznik rekrut, če dohodnina od kmetijstva ne presega 500 din letno na enega družinska člana ali če kakšen drug dohodek ne presega 4 tisoč din mesečno na enega družinskega člana. Šef odseka za narodno obrambo občinske skupščine Lenart Franjo Muršec ročno delo, ko je učenec brez vsakega načrta in teoretičnega znanja izdeloval kar mu je prišlo na misel. Pri tehničnem pouku želimo učenca seznaniti in naučiti, kako tehnično znanje pomaga človeku pri njegovem znanju v kmetijstvu (mehanizacija v kmetijstvu), da spozna tehnične lastnosti materiala in tehniko obdelave predmetov na podlagi načrtov. Za vsak predmet, ki ga hočemo narediti, predhodno izdelamo načrt, ki je v skladu z normami JUS. Važno je, da zna učenec načrte brati in po njih delati. Za vse to pa je potrebno, da se učenec vadi v tehničnem risanju in da ima potrebno risalno orodje in druge pripomočke. Smo pred novim šolskim letom, ko bo treba nabaviti nove šolske potrebščine in med temi bo gotovo nekaj potreb za tehnični pouk. Starši in odgovorni skrbniki šoloobveznih otrok, ne odrekajte pomoči, ki jo bo potreboval vaš otrok pri nabavi tehničnega materiala in risalnega orodja. Samo s primernim materialom in orodjem bo delo vašega otroka pri tehničnem pouku v šoli uspešno. V prihodnji številki Domačih novic bomo razpravljali o povezavi tehničnega pouka z drugimi predmeti, o praktičnem delu tehničnega pouka v osnovni šoli in nekaj napotkov našim občanom pri pravilni uporabi raznih strojev in podobno. Piše: Josip Merdaus Iz tehnike za šolo in dom ših šolah, a predvsem v šolah naše občine je nezadovoljivo. Res je, da je tehnični pouk šele zadnja leta postal obvezni predmet v osnovni šoli in da je s smotrom in z nalogami tega pouka le malokdo seznanjen. Veliko je pomanjkanje učiteljev tehnične vzgoje zaradi česar so na tem delovnem mestu večkrat tudi take učne moči, ki do tega dela ne čutijo ali pa nimajo pravega veselja. V Sloveniji primanjkuje okoli 400 predmetnih in strokovnih učiteljev tehnične vzgoje, sedanji sistem izobraževanja pa ne daje upati, da bi se to stanje kaj kmalu bistveno izboljšalo. Zaskrbljujoče je tudi šolanje učnih moči za tehnično vzgojo v naši občini, saj je na osmih os-novih šolah doslej le ena kvalificirana učna moč. Nič boljše pa žičnih organizacij, zbori volivcev, Šola za življenje, krvodajalske akcije in podobno. To pa še ni vse. Pouk v dveh izmenah, številni oddelki in splošno pomanjkanje drugih prostorov, razni kabineti, zbornice, sobe za sestajanje mladine po raznih interesnih krožkih, vse to otežkoča izvajanje tehničnega pouka po šolah. Zaradi pomanjkanja učnih moči imajo ponekod skrajšan delovni program v katerem tehnični pouk v celoti izpade. Vse to so težave s katerimi se srečujemo vsi, naš šolski otrok, učitelj, družba in posameznik, ki je premalo ali skoraj nič poučen o tehničnem znanju in o vrvežu hitrega prometa, ki se v zadnjem času tudi pri nas hitro razvija. Ko govorimo o tehničnem pouku, tedaj ne mislimo na tisto in Sliki —■ Piše: Konrad Rebernik, predsednik KO SZDL Nedavna občinska konferenca SZDL je odprla mnogo vprašanj in problemov s področja kmetijstva: kmetijska proizvodnja in krepitev socialističnih družbenih odnosov na vasi. Na aktualne naloge v kmetijstvu sta nas opozorila tudi četrti plenum CK ZKJ in Zveznega odbora SZDL. Da bi izvedeli kakšno je stanje v luči omenjenih plenumov na območju voličinske krajevne organizacije SZDL, smo se lotili anketiranja vseh gospodinjstev na tem območju. Anketiranje so prizadevno izvajali člani našega odbora. Občanom smo postavili različna vprašanja, osrednje mesto pa so v anketi zavzela vprašanja iz kmetijstva, kar je povsem razumljivo, saj naša organizacija deluje na izrazito kmetijskem področju. Sekretariat odbora naše organizacije SZDL je na podlagi ankete izdelal analizo o kateri smo razpravljali na seji odbora SZDL in nam bo s pridom služila kot orientacija za nadaljn je politično delo. Iz analize je v večini primerov razviden razvoj Voličine včeraj, torej leto ali dve nazaj in danes ali v tekočem letu. Zato sem temu sestavku tudi namenil tak naslov. KOLIKO NAS JE IN OD ČESA ŽIVIMO Naj vas ne moti nekaj številk. Po svoje so gotovo zanimive. Anketa je zajela 732 občanov, ki živijo v Zgornji in Spodnji Voličini. Za delo sposobnih je 359 ali 49 odstotkov, otrok do 15 leta starosti 228 ali 31 odstotkov in starih ljudi nad 60 let starosti 145 ali 20 odstotkov. Kaj nam pove teh nekaj številk? Predvsem to, da že nastaja problem pomanjkanja delovne sile in preživljanja starejših ljudi, kajti 20 odstotkov starih nad 60 let je gotovo veliko, čeprav je razumljivo med temi še nekaj takih, ki so za lažje fizično delo še sposobni. Naša organizacija S/DL bo nedvomno morala v perspektivi razmisliti o oblikah pomoči takim občanom. Sicer pa je potrebno poudariti, da bo v večini primerov problem rešil tudi novi zakon o pokojninah za kmetovalce, ki se pripravlja. Zanimivo je, da se na našem območju preživlja iz dohodka nastalega zaradi zaposlitve v službah izven kmetijstva že 38,7 odstotkov ali 73 gospodinjstev. V glavnem so to delavci zaposleni v mariborskih podjetjih. Od 359 odraslih in za delo sposobnih ljudi je v rednem delovnem razmerju 143 ali 19,5 odstotkov. Na podlagi navedenega lahko sklepamo, da se večina občanov našega območja še vedno ukvarja s kmetijstvom, v katerem pa niso vsi polno zaposleni. Analiza je tudi pokazala, da je veliko takih, ki so dvakrat zaposleni, enkrat doma na svoji krpi zemlje, drugič pa v podjetju ali ustanovi. V Voličini je celo primer, da je zaposlen kmet z nad 10 ha zemlje. Na našem območju je 51 takih, ki so pol kmetje pol delavci, kar je 30 odstotkov od števila gospodinjstev na območju voličinske organizacije SZDL. Ti občani imenovani pol proletarci, ne kažejo posebnega zanimanja za napredek delovne organizacije v kateri so zaposleni, sicer pa kako naj bi tudi kazali zanimanje, saj morajo med delovnim časom razmišljati o delu doma na zemlji. Takih, ki imajo od 1—3 ha zemlje je 22 ali skoraj polovica. (Nadaljevanje prihodnjič) strogo zaupno suhe zemlje so premalo Z gostinstvom v naši občini pač ne pridemo na zeleno vejo. V katerikoli gostilni se ustaviš, je skoraj vedno nekaj narobe. Takih grešnikov kot so v jurovski gostilni pa je malo. Če iso dobre volje (baje raje vidijo, da imajo čimmanj gostov) postrežejo z vinom in suhimi zemljami, ki pa jim tudi včasih zmanj-kajo. Največ baje dobiš ob nedeljah. Imajo tudi čudno navado, da s cigaretami ustrežejo samo tistim gostom, ki naročijo pijačo. Torej kdor ne pije, je v gostilni Jurovski dol še Ob cigarete, čeprav bi jih plačal. Zares čudne in nemogoče maraire. Nek gost je pred kratkim zahteval črno kavo. Natakarica ga je nahrulila, češ, kako more kaj takega zahtevati v kmečki gostilni. Zares tipična kmečka gostilna, vrag ve, ■iz katerega veka. Kadar pa imajo na travniku seno, gostilno zaprejo, gostje pa lahko po mili volji uživajo sveži zrak pred zaprtimi gostinskimi vrati. Rešitev bo verjetno le v oni gostilni, kjer ne bo samo suhih žemelj. komu to koristi Nekateri lastniki psov v Jurovskem dolu se že nekaj let pritožujejo, da jim neznani zlikovci ponoči zastrupljajo pse pripete na verigi. Nekemu posestniku se je pripetilo, da so mu zastrupili vseh šest psov. Razume se, da se uničujejo psi, ki niso pripeti in škodijo divjačini, toda kdo ima pravico zastrupljati pripete pse? Taki, ki to počenjajo, se verjetno ne zavedajo, da strup za pse škoduje tudi ljudem. V BESEDI Tudi v naših krajih živijo umetniki slikarji. O njih se malo piše in veliko govori med ljudmi. Edsn takih slikarjev »naivnikov« kakor jih imenujejo, je tudi Dre č iz Jurovskega dola. Na sliki: ob svojih slikah. Gasilska društva občine Lenart so v Cerkvenjaku 1. avgusta pripravila velike gasilske vaje v sklopu svojega delovnega programa. Na sliki: detajl z lanskoletnih vaj Letos je bilo mnogo komunalnih del opravljenih s prostovoljnim delom. Delali so uslužbenci občine v Švicarskem dvoru, pred kratkim so v Gradišču uredili v dvorani novi pod, v kratkem pa bodo v Lenartu končana izkopavanja jarkov za električne kandelabre. Na sliki: skupina Zavrhčanov pri urejevanju okolja stolpa. Uredništvo »Domačih novic« ise je odločilo, da bo v nekaj nadaljevanjih objavilo sestavke o uporabi tehnike v šoli in doma. Sestavki izpod peresa znanega strokovnjaka za tehnični pouk v naših šolah Josipa Merdausa bodo na poljuden način pomagali učiteljem, ki se Ukvarjajo s tehnično vzgojo. Koristili pa bodo tudi ostalim občanom. »©ošnar« še vedno trobi na trojiški gmajni Kdo ve kolikokrat je pastir Ju-žek po domače »bošnar»- zatrobil s svojo trobento obtolčeno in staro v svojih 70 letih pastirovanja na trojiški gmajni. Bil je eden izmed prvih pastirjev, ki so pasli živino že v starih časih pod trojiškim bregom na travniku, ki ga je živina vedno do kraja ponudila, ka- kor da bi vedela, da je trava samo njej namenjena. Pravijo, da je bil v Sp. Porčiču graščinski marof imenovan Burk-štal, ki so ga Turki pri zadnjem obleganju Dunaja porušili. Maro-fu pripadajočo zemljo so razdelili podložnikom. Nekaj hektarjev veliko površino pod trojiškim bre- gom pa so poklonili za pašo. Kmetje so jo pozneje imenovali gmajno. Skraja so na gmajni pasli kmetje predvsem iz Sp. Porčiča govedo in svinje. Bajtarji živeči po okoliških obronkih niso imeli pravice do paše. Leta 1900 pa so si spodnjeporčiški kmetje gmajno razdelili med seboj z namenom, da bi kosili. Še danes rečejo nekateri okoliškim travnikom zaradi tega gmajnšaki. Ostalo je za pašo nekaj čez 5 ha. To površino so si kmetje iz Sp. Porčiča lastili. 13 posestnikov iz Sp. Porčiča je leta 1923 pri sodišču zahtevalo, da se jim zemlja dodeli v zasebno lastnino. Sodba deželne komisije za odvezo in odredbo zemljiških bremen na Štajerskem pa se je glasila, da mora 16 posestnikov iz Sp. Porčiča prepustiti v popolno in izključno last 37 posestnikom iz tedanje Trojice in dela Sp. Porčiča za 10 tisoč din odkupnine. Tudi pri novih lastnikih se ni nič spremenilo. Krave so se pasle naprej in »bošnar« je vsak dan po večkrat trobil domov in na pašo. Po osvoboditvi je gmajna postala last splošnega ljudskega premoženja. Toda »bošnar« je ostal in bo še verjetno dolgo vodil živino na pašo pod trojiški breg. To je zapis o svojevrstni zgodovinski znamenitosti v našem kraju. Slavko Stefanec Za boljše zveze z Zavrhom Zavrh vse bolj .postaja priljubljena izletniška točka za Lenar-čane in Mariborčane. Mnogim je ogled te postojanke onemogočen, ker ni avtobusne zveze s tem krajem. Avtobus sicer vozi ob delavnikih, vendar samo do Voličine. Tisti, ki imajo lastna prevozna sredstva, sicer nimajo težav. Teh pa je še vedno malo. Mnogi Le- narčani ob nedeljah ne vedo kam. Kina ni, pa tudi drugih zabavnih in kulturnih prireditev manjka. Marsikdo bi v nedeljo popoldne rad smuknil na Zavrh in se tam razvedril ter odpočil v prijetni naravi. Peš je malce predaleč, zlasti za starejše ljudi od katerih ne moremo zahtevati pešačenje na 9 km oddaljeno postojanko Zavrh. Kaj bo z ribnikom v Gradišču ? Pred leti je bil ribnik pod Gradiščem na Rojkovem kar pripraven za kopanje. Sedaj pa je popolnoma zapuščen. V bivšem ribniku je polno blata. Lastnik je vedel povedati, da je dotok voae zadosten in bi s primerno ureditvijo ribnik bilo mogoče usposobiti za kopanje in čolnarjenje. Verjetno bi krajevni odbor v Gradišču zmogel ureditev ribnika na Rojkovem. Nekaj sredstev, ki bi jih potreboval pa bi gotovo odstopili volivci iz krajevnega samoprispevka. Sicer pa je mogoče večino dela opraviti tudi s prostovoljnim delom mladine, ki gotovo komaj čaka na primerno kopališče. Prijavite se za motociklistične dirke Upravni odbor Združenja šoferjev in avtomehanikov pri Kmetijski zadrugi Lenart se je odločil, da bo organiziral v počastitev letošnjega praznika v nedeljo 6. oktobra VELIKE MOTOCIKLISTIČNE DIRKE. Djrke bodo tega dne ob 14. uri (2. uri popoldne) na Poleni pri Lenartu. Za sodelovanje na dirki se lahko prijavijo vsi lastniki oziroma vozniki motornih koles in mopedov ne glede na prostornino motorja. Edini Pogoj je, da stalno prebivajo na območju občine Lenart. Vozniki izven lenarške obči- ne ne pridejo v poštev za sodelovanje ina dirki. Združenje šoferjev in avtomehanikov, ki to tekmovanje pripravlja, bo najboljšim motoristom in mopedi-stom podelila primerne denarne nagrade. Prijave sprejema do vključno 1. oktobra 1963 športni referent pri KZ Lenart tovariš Lado Omerzo. Prijavljenci bodo med prvim in šestim oktobrom poklican; na trening. Podroben program dirke bomo še objavili. Nekateri Lenarčani zaradi tega predlagajo, da je potrebno z Zavrhom postavili avtobusno zvezo. Avtobus naj bi obratoval ob nedeljah med Lenartom in Zavrhom. Ob 13. uri naj bi voličinski avtobus, ki je ob nedeljah neizkoriščen odpeljal iz Voličine proti Lenartu, kamor bi prispel okrog 13.13 ure. Tukaj bi počakal na prvi avtobus iz mariborske smeri. Potem bi približno ob 14. ali 15. uri odpeljal tiste Mariborčane, ki želijo v Zavrh in Lenarčane v to turistično postojanko. Avtobus bi se vračal zvečer iz Zavrha v Lenart okrog 18.30 ure. Skratka v času, ki bi bil najbolj primeren za zadnjo avtobusno zvezo iz Lenarta v Maribor. S postavitvijo te proge ob nedeljah bi se število izletnikov v Zavrhu nedvomno veliko povečalo. Ob koncu pa še to: Izvedeli smo, da je postojanko v Zavrhu vključno z gostinstvom prevzelo Turistično društvo. Klet v kateri začasno točijo, je privlačno urejena. NAČRTI ZA STANOVANJSKO NASELJE Pred kratkim so projektanti izdelali ustrezne načrte za novo naselje v Lenartu. Desno od Ptujske ceste, torej pod spodnjo šolo, cerkvijo, skratka pod zgradbami, ki se vrstijo od spodnje šole navzgor po Ptujski cesti naj bi v prihodnjih letih zraslo lepo naselje stanovanjskih hišic v zasebni gradnji. Po načrtu bo mogoče na vzpetini pod Ptujsko cesto zgraditi 28 stanovanjskih hiš. Zanimanje za individualno gradnjo je precejšnje. Večja pa bo, ko bodo prvi.interesnti začeli z gradnjo. Po besedah načelnika za gospodarstvo občinske skupščine naj bi šest interesentov, ki so se prijavili, začelo graditi svoje hišice že to jesen. Delavni podmladkarji Podmladkarji na osnovni šoli Lenart se lahko pohvalijo z lepimi uspehi, ki so jih dosegli v lanskem letu. Ti uspehi so hkrati vzpodbuda za še bolj uspešno delo v šolskem letu, ki se je te dni začelo. Podmladkarji so zbirali kmetijske pridelke za šolsko mlečno kuhinjo, omarico prve pomoči so založili z novimi sanitetnimi potrebščinami, pripravili pa so tudi nekaj tečajev o prvi pomoči. Med nepozabne dogodke le-narških podmladkarjev sodi tudi izlet v Dom onemoglih v Viltužu in sprejem podmladkarjev v mlade člane Rdečega križa. Mladi podmladkarji so ob zaključku šolskega leta prispevali tudi sredstva cicibanom ob njihovem sprejemu v mladinsko organizacijo na šoli. Že nekaj časa pa si tudi dopisujejo z mladimi člani Rdečega križa iz Anglije. Ob koncu šolskega leta pa so pripravili bogat srečolov. Glavni dobitek je bil štirinajstdnevno brezplačno taborjenje v Puli. Vsekakor lepa nagrada ki jo je dobitnik z veseljem izkoristil. Podmladkarji na lenarški šoli se najlepše zahvaljujemo za izkazano pomoč občinskemu odboru RK in Trg. podjetju »Potrošnik« Lenart, ki je prispevalo tudi dobitke. Mladi člani RK na šoli Lenart imajo tudi letošnje šolsko leto lepe načrte. Za izvedbo teh pa bodo potrebovali pomoč, materialno in moralno. Upajo, da jim bodo radi pomagali vsi na katere se bodo obrnili po pomoč. M. K. Pomisli - ugani mm X i. Kakor smo pred tedni obljubili, danes začenjamo z objavljanjem nove serije nagradnih ugank. Objavljali bomo posnetke z .različnih področij dela jn življenja v občini. Vaša naloga bo, da uganete kaj posnetki predstavljajo. Uganite kako se imenuje vas na sliki in od kod je tak pogled na njo. Odgovor pošljite na uredništvo »Domače novice«, Lenart Radgonska cesta . (Rotovž) do vključno 15. septembra 1963. Izmed pravilnih rešitev bo ena izžrebana in nagrajena z knjigo. (2) Z zadnjimi napotki našega trenerja Jezernika se je začel prvi rokoborski dvoboj na francoskih tleh. Prvi par je bil kmalu na blazini. Ob bučnem navijanju gledalcev je povedla reprezentanca Flandrije z 2:0. To je bilo tudi prvo in zadnje vodstvo reprezen-tantov Flandrije. Najlepše srečanje so rokoborci vsekakor pripravili v bantam kategoriji, kjer je Ivan Šauperl lepo zmagal. V izredno lepi in živahni borbi je premagal francoskega prvaka Della Rosa s tušem in tako izenačil rezultat dvoboja 2:2. Z zmagami v bantam, peresno lahki, lahki, velter in srednji ka- tegoriji je reprezentanca Slovenije povedla z 10:2. Zadnjo točko za slovenske rokoborce je pridobil Tušar v poltežki kategoriji, ki se je s francoskim nasprotnikom boril neodločeno 1:1. V tem dvoboju smo Slovenci premagali repre-zentante Flandrije z 11:5. Zmaga naše reprezentance je Francoze popolnoma presenetila. Poraz njihovih ljubljencev jih je presenetil predvsem zato, ker spadajo rokoborci Flandrije v sam vrh francoske rokoborbe. Obrabljeni nad prvo zmago s francoskimi rokoborci smo se napotili na krajše izlete v okolico Elvina. Tu je še na več mestih videti posledice normandijske invazije znane iz druge svetovne vojne. Ob tej priliki smo obiskali Bulonj, največji ribiški center na Atlantskem oceanu, ki leži nekaj kilometrov od Elvina. V Buloniju smo se v nedeljo dopoldan 21. julija tudi poslovili od neprijaznega Atlantskega oceana. Pot nas je vodila po avto cesti Bulonj—Aras in naprej v Salumines. V spominu mi bo dolgo ostal pogled na nepretrgano kolono avtomobilov dolgo več kot 10 kilometrov, ki se je pomikala po cesti Bulonj—Aras. Ob taki cestni železnici smo po nekaj urah vožnje prispeli v Salumines, kjer nas je še isti dan čakal povraten obračun z reprezen-tanti Flandrije. DRUGO SREČANJE Z REPREZENTANCO FLANDRIJE Reprezentanca Flandrije je bila za povratno srečanje okrepljena še z rokoborci iz Lila. Srečanje je bilo na stadionu športnega dru- štva AOS v Salominesu. Ob burnem navijanju domačinov je tudi to pot povedla reprezentanca Flandrije s 4:0. V nadaljevanju tekmovanja smo .rezultat izenačili na 4:4, kasneje pa prešli v vodstvo z rezultatom 4:6. Po tej borbi naša reprezentanca ni imela več upanja na zmago, pač pa smo slutili najhujše. Z efektno zmago v težki kategoriji sem priboril slovenskim rokoborcem vodstvo s 6:0 in neodločen izid srečanja. Po tej borbi je bila še iskrica upanja, dokler njso sodniki prisodili zmago v težki kategoriji rutiniranemu reprezentantu Flandrije in srečanje se je končalo neodločeno 8:8. Srečanje sta v prijateljskem vzdušju vodila Jezernik in Džordž. Drugo srečanje naših rokoborcev s Flandrijci je bilo še posebej zanimivo, saj vse do zadnje minute v zadnji borbi nismo vedeli kdo bo zmagovalec. Srečanje pa se je končalo s Salomonovo rešitvijo remijem in tako zadovoljilo tekmovalce in vodstvo obeh reprezentanc. Morebiti je značilnost srečanja še to, da so se kar tri borbe končale z zmago po točkah in da se je najbolje izkazal Mlakar, ki je že v 6 minuti premagal odličnega Della Roverja. OGLED ZGODOVINSKIH ZNAMENITOSTI Naslednji dan po nastopu v Sa-lomiinesu smo si ogledali zgodovinske znamenitosti v okolici Sa-lominesa, Lonca in Arasa. Eden najbolj pretresljivih spomenikov. ki smo jih videli je gotovo vojaško pokopališče, kjer je pokopanih 500 tisoč žrtev prve svetovne vojne. Pokopališče obsega 150 m2 površine in je proglašeno za narodni park, katerega oskrbuje in nadzoruje Velika Britanija. Na območju, kjer je pokopališče, so v I. svetovni vojni divjala hudi boji in je prav na tem mestu padlo okrog 500 tisoč vojakov, ki so se borili pod angleško zastavo. Anglija je v spomin na padle vojake v I. svetovni vojni zgradila več spomenikov na francoskih tleh. Med najveličastnejše spomenike sodi Kanadien memorial — spomenik postavljen 600 tisočim Kanadčanom, ki so se borili v sklopu angleške armade. Za ta spomenik je tudi značilno, da je zgrajen iz dalmatinskega marmorja. Podobne spomenike na tem območju imajo še vojaki iz Alžirije, Indije, Sudana, Avstralije, skratka vojaki iz nekdanjih angleških kolonij. Nekaj kilometrov dalje stoji veličasten spomenik padlim francoskim vojakom. Samo na enem mestu jih je .pokopanih 72 tisoč. Ob tej priložnosti smo si še ogledali podzemne rove, ki so jih uporabljali v I. svetovni vojni. V ilustracijo naj povem, da je na tem območju skopanih v globini 10 do 20 metrov čez 90 km rovov. Lep, vendar mučen je pogled na te spomenike I. svetovne vojne. Je pa resen opomin bodočim ro dovom. (Nadaljevanje prihodnjič) Piše: Jože Šuman iz Lormanja S slme&skmi takataui V FRANCIJI - Haši Piše: Franc Šuman (//-J Največ mejnih ohrambenih točk v naših krajih je bilo v letih 1265—1267. V Oseku je na primer stal strelski stolp, čeprav je takrat štel komaj 8 hiš. Tudi na Ani je bil enak stolp, ki naj bi ga, kakor pravi ustno izročilo, čuvali Domincusi ščavniški. Med prve obrambne točke pri nas sodi tudi Hrastovec, ki je gotovo še starejši, o čemer priča spomenik v Za-markovi iz leta 1210. Prvotni del hrastovškega grada je predstavljal sedanji zapadni del grada z dvemi stolpi in z vmesno zgradbo, kjer je sedaj glavni vhod v grad Hrastovec. Vse skupaj je bilo obdano z globokim jarkom. Dvorec pa je služil za obrambo. K takrat zgrajenemu delu so postopoma dograjevali nove zgradbe največ v letih 1655 do 1666 do sedanje oblike. Več o gradu Hrastovec in njihovih lastnikih kasneje. Znan je tudi strelski stolp v Jurovskem dolu, ki se ga omenja leta 1388 in je stal na mestu, kjer je danes zgrajena cerkev. V tistih časih so postavljali strelske straže. Po stražah so imenovali neki kraj pri Koreni v Stražišče. Tudi naselje nad Selcami se imenuje po stražah Straže. Stražarji so stali na straži oboroženi in so s prižiganjem kresov opozarjali ljudi na bližajočega se sovražnika. Vsa krajevna imena kakor so Straža, Straže, Stražnik, Stražišče, Strelec in podobna imena nas spominjajo na čase, ko so ob takratni slovenski meji nastajale straže. Po končno ustaljeni meji med Dravo in Muro po letu 1200 so ktaji K* M* prenehali vpadi Madžarov. Za kmečke množice so nastopili nekoliko boljši časi. Prebivalstvo Slovenskih goric se je posvetilo svojemu delu. Kmetje so kupčevalii s kmetijskimi pridelki, posebej pa z vinom, soljo in železom. Lenart se je zaradi ugodne lege že zdavnaj uveljavil kot trgovsko središče in je bil že dolgo znan kot velika vas največ z lesenimi zgradbami in s slamo kritimi strehami. Vas Lenart je bila pred letom 1477 priznana za trg, ki je dobil pravico po enem tržnem dnevu v tednu in do sedmih sejmov na leto. Letni sejmi so se obdržali vse do začetka druge svetovne vojne to je do leta 1941. Tržani Lenarta so se v 18. in v začetku 19. stoletja ukvarjali z različnimi vrstami obrti. Zanimivo je, da je bila leta 1806 v Lenartu celo pivovarna in milarna. Obrtniki so se združevali v cehih, kjer so izbirali bodoči obrtniški naraščaj. V cehih so tudi skrbeli za strokovno izpopolnjevanje obrtnikov. V prvi polovici 19. stoletja, ko je Lenart štel 400 prebivalcev, se je z obrtjo ukvarjalo okrog sto ljudi. Večina obrtnikov in ostalih tržanov se je ukvarjala tudi z vinsko trgovino, ki je trajala do okrog leta 1860, to je do časa, ko je začela trtna uš uničevati vinograde. Velike količine vina je v naših krajih koncem 18. in v prvi polovici 19. stoletja pokupil vinski trgovec Johan Paurič iz Voitsber-ga, ki se je v letu 1802 preselil v Hrastovec, katerega lastnik je tega leta postal. Vino so prevažali 1000- s konji (furami) kmetje okoliških vasi Lenarta največ čez Gradec v Gornjo Štajersko, od tam pa so dovažali železo in sol. Manjše količine vina so trgovca tovorili po Dravski dolini v večje alpske kraje. Zadnji obrtnik in trgovec v Lenartu je bil Magdič, ki je imel svojo pekarno v poslopju v katerem je sedaj »Zeleznina«, poslovalnica trgovskega podjetja »Potrošnik-« Lenart. Takoj ob nastanku trga Lenart to je okrog leta 1479 se je na vzhodu pojavil stari sovražnik naših krajev Madžar. Cesar Friderik in ogrski kralj Matija Korvin sta se sprla. Po krajših pogajanjih, ki so se končala brezuspešno je prišlo septembra istega leta do vojne. Že leta 1480 je bila od Madžarov zasedena Radgona, Ljutomer, Ptuj, Maribor, Negova in več drugih krajev. V letu 1485 pride do napada Dunaja. Cesarska vojska ni bila nadmočna nad vojščaki kralja Matija Korvina, ki ga je podpiralo celo veliko pod-ložnikov iz cesarjevega tabora. Po nekajletnem vojskovanju je prišlo 1489 do sklenitve premirja in STANOVANJSKI SKLAD OBČINE LENART Po 29., 43. in 44. členu zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni Ust FLRJ, štev. 47-752/59 in 12-141/62) in pravil stanovanjskega sklada je UO sklada na 8. seji dne 25. 6. 1962 sklenil: 1. V točki 4. razpisa I. natečaja za posojila iz sredstev stanovanjskega sklada za novogradnje, leta 1490 do mirovnih pogajanj. Aprila istega leta je nenadoma umrl kraj Matija brez potomcev in pred sporazumom o miru med njim in cesarjem Friderikom. Cesar Friderik je odstopil via-darstvo sinu Maksimiljanu. Po smrti kralja Matije postane češki kralj Vladislav ogrski kralj. Leta 1491 pošlje svoje zastopnike v Bratislavo na mirovna pogajanja s kraljem Maksi.milj anom. Zgodovina pravi, da Miksimiljan, ki si je s pomočjo ostrogorskega škofa skušal pridobiti krono ogrske, krone ni dobil, temveč je postal nekronani ogrski kralj. V dar so mu dala tudi več krajev na zapadni ogrski meji. Dobil pa je tudi vojno odškodnino. Solnograški gradovi in naša mesta Ormož, Ptuj, Ljutomer, Negova itd., ki jih je imel v oblasti po Matijevi smrti Jakob Szkely so pripadali cesarju. S tem je bilo konec nekdaj tako obsežne posesti dn moči solnogra-ških nadškofov na naših tleh. O kralju Matiji, ki so ga naši predniki nazivali »Kralj Matjaž-« pove zgodovina, da njegove čete niso nikjer po deželi ropale in morile. Povsod je napravil red in uvedel pravico. V kralju Matjažu so naši predniki videli vladarja, ki jih bo uspešno branil pred bližajočo se (turško nevarnostjo. (Nadaljevanje prihodnjič) adaptacije in načrte, ki je bil objavljen v Domačih novicah štev. 11/62 z dne 30. 5. 1963 se številka 200.000 zamenja s številko 50.000; 2. sprememba se objavi v Domačih novicah. Štev. 4/1 41/63-3 Datum: 10/8-1963 Upravni odbor stanovanjskega sklada občine Lenart Izobraževalno delo v sezoni 1963-64 Delavska univerza Lenart si je v letošnjem letu zadala program, s katerim skuša globlje posegati v družbeno izobraževanje občanov, za njihovo usposabljanje pri opravljanju vseh tistih družbenih opravil, ki jih uzakonjuje ustava, statuti in predpisi delovnih organizacij. V ta namen bo skušala organizirati različne šole, seminarje, tečaje, posamezna predavanja kakor tudi cikluse predavanj. Od šol ima v načrtu predvsem Večerno politično šolo, v okviru možnosti pa tudi sindikalno in mladinsko politično šolo. Večerna politična šola je predvsem namenjena članom in sekretarjem Zveze komunistov, ki imajo že dokaj izdelan pogled na naše in svetovno družbeno dogajanje. Sindikalna šola pa je namenjena kadrom v kmetijstvu, obrti, prosveti, trgovini in gostinstvu za uspešnejše delo v sindikalnih podružnicah in organih delavskega samoupravljanja, dočim naj mladinske politične šole od-pro mladim ljudem pogled v našo stvarnost in dajo osnovo za nadaljnje delo v mladinski organizaciji. V okviru seminarjev in tečajev bo skušala prirediti tečaj za mlajše člane ZKS, kjer naj bi udeleženci dobili osnove iz programa ZK ter spoznali tudi našo družbeno stvarnost. Nadalje imamo v programu seminarje za vodstveni kader SZDL, ki so namenjeni članom vodstev osnovnih organizacij SZDL na terenu. Organizirali bi tudi seminarje za osnovno ekonomsko izobraževanje v delovnih kolektivih. Ti seminarji bi bili prvenstveno ZAHVALA Ob težki izgubi naše matere Julijane Ploj se iskreno zahvaljujemo za sočustvovanje in spremljanje na zadnji poti. Sindikalni .podružnici uslužbencev občine se zahvaljujemo za darovani venec. Hvaležni otroci Franc, Julka, Janez in Pepca Filmski spored GRADIŠČE 8. septembra ob 15. in 20. uri »NOČNI IZLET«, slovenski film 15. septembra ob 15. in 20. uri »TROJANSKA HELENA«, ameriški barvna kinemasfcopski film VOLIČINA 8. septembra ob 16. in 19. uri »DVOJE LJUBEZNI DU-CHINA«, ameriški barvni film 15. septembra ob 16. in 19. uri »PONOSNI BUNTOVNIK«. ameriški barvni kavbojski film namenjeni tistim kadrom v kolektivih, ki so najmanj seznanjeni z našo družbeno problematiko. Prav tako ima Delavska univerza namen organizirati tudi seminarje, ki so v kmetijstvu namenjeni predsednikom zadružnih .svetov in članom upravnih odborov zadrug; v šolstvu članom šolskih odborov, v zdravstvu UO zdravstvenih zavodov itd. V programu ima Delavska univerza tudi predavanja in cikluse predavanj. Samostojna, enkratna predavanja ali ciklusi predavanj z določeno vsebino zajemajo idej-nopolitično in družbeno ekonomsko problematiko za delovne kolektive in organe upravljanja, politične aktive v komuni, v gospodarskih organizacijah, v ustanovah itd. Prav tako smo vključili v svoj program tudi strokovno in splošno izobraževanje, kjer imamo namen prirediti tečaje za znanje tujih jezikov, nadalje strokovne tečaje za usposabljanje na delovnem mestu ter higiensko zdravstvene tečaje v živilski stroki. V kolikor se bodo pokazale potrebe, oziroma v kolikor bi bili tu interesenti, bi skušali prirediti tudi pripravljalne seminarje za opravljanje sprejemnih izpitov tako na srednjih, kakor tudi na drugih izobraževalnih šolah. Prav tako mislimo organizirati šolo za življenje z izbiro novih tem. Po potrebi bi organizirali, oziroma pomagali pri organizaciji raznih akcij tako: teden tiska, teden prometa, organizacijo združenih narodov in podobno. Prav tako se lahko preko Delavske univerze naročijo razni filmi, diafilmi, razmnoževanje skript, tez, programov itd. Naš cilj je pridobiti si čimveč sposobnih domačih predavateljev ter čim več interesentov za šole, tečaje, seminarje in predavanja, ki jih imamo v letošnjem delovnem načrtu. Delovni načrt bo v celoti objavljen v eni izmed naslednjih številk »Domačih novic«; prejele pa ga bodo tudi vse gospodarske organizacije, ustanove in druž-beno-politične organizacije. Delavska univerza Lenart MALI OGLAS Tričlanski družini nudim stanovanje pod pogojem, da mi pomaga pri delu na posestvu. Po smrti sem pripravljen družini, ki bi mi pomagala, prepustiti vse premoženje. Naslov v upravi lista. ODKUPNE CENE KMETIJSKIH PRIDELKOV IN ŽIVINE PRI KMETIJSKIH ZADRUGAH LENART IN ZGORNJA SCAVNICA ŽIVINA bc o -o ^ C e n a o a t/l & d o o A O C "O Vrsta Kvaliteta 0 ti >N rt o bo Č/3 H 3 CL. P* MG junice I a 18 m 400 58 265 285 MG junci I a 18 m 450 58 265 283 MG junice I 18 m 380 55 255 275 MG junci I 18 m. 420 55 255 275 SG junice I a 36 m. 450 56 265 285 SG junci I a 36 m. 500 56 265 285 SG jnnice 1 36 m. 420 54 255 2?5 SG junci I 36 m. 470 54 255 275 Krave, voli I 4-6 1. 400 55 do 230 Krave, voli 11 4-10 1. 400 50 do 200 Krave, voli III 4-12 1. 400 45 do 160 Krave, voli IV 4-15 1. 400 40 do 110 Junci in junice za nadaljnje pitanje 18 m. 300 — do 260 Junci in junice za nadaljnju pitanje 12 m. 200 — do 240 Teleta ženska l 6 m. 150 58 320 340 Teleta moška 1 6 m. 180 58 320 340 Teleta /.. m. I 3 m. 100 — 320 — Teleta ž. m. I 2 m. 90 — 300 — Teleta ž. m. I 2 m. 80 — 290 — Teleta ž. m. I 2 m. 70 — 280 — Teleta ž. m. I 2 m. 80 — 270 — Teleta ž. m. II im III po oceni komisije Prašiči bekon I 8 m. 80-95 — 300 320 Prašiči bekon II 8 m. 80-95 — 280 300 Mesnati prašiči 12 m. 80-95 — 265 285 Mesnati prašiči 12 m. 80-95 — 265 285 Mesnati prašiči 12 m. 110-125 — 280 300 Mesnati prašiči 12 m. 80-95 — 255 — Mesnati prašiči 12 m. 95-110 — 260 — Mesnati prašiči 12 m. 110-125 — 265 — Prašiči 12 m. do 80, nad 125 — 250 — KZ LENART: Kalo nahranjenostd pri prašičih 2 °/o, pri govedu 6 %. Pri živini se odbije °/o v višini, da se doseže odgovarjajoča klavnost. KZ ZG. SCAVNICA: Odbitki pri goveji živini 6 do 7 "/o, pri teletih 2 % in pri svinjah 3 %. OPOMBA UREDNIŠTVA: Gornje cene veljajo enako za obe kmetijski zadrugi glede na določita pred kratkim izišlega predpisa. KMETIJSKI PRIDELKI KZ LENART Jabolka, čista, zdrava I jabolka, čista, zdrava II Breskve, čiste, zdrave I Breskve, čiste, zdrave, II Marelice, čiste ,zdrave 1 Marelice, čiste, zdrave II Hruške, čiste, zdrave I Hruške, čiste, zdrave II Slive trgane s peclji I fižol v stročju, brez niti suh — Jajca, debela, čista, zdrava jajca, drobna, čista, zdrava Seno, otava brez šara — Detelja Slajna — šar — Gobe, suhe, bele I Gobe, suhe, bele II. Prevzem sadja se vrši strogo po kvaliteti. Jabolka: Grafenštein I. Pisani kardinal I. Zlata parmena I. Baumanova reneta I. Herbetova reneta I. Ostale zrele rdeče sorte I. Ostale zrele zelene sorte I. Ostale zrele zelene sorte II. Zdrava, čista, nečrviva, brez mehaničnih poškodb, drevesno zrela. Breskve I. 60 80 Breskve II. 50 50 Hruške plemenite sorte Viljanovke, Dobra, Lojzka 50 50 Ostale sorte 40 30 Slive trgane s peclji in meglico I. 25 Slive industrijske • 15 Seno-otava brez šara 15 Krompir jedilni I. 20 KZ' ZGORNJA SCAVNICA Pšenica, rž največ 2% primesi in 14 % vlage kg din 50 Oves, ječmen največ 2 % primesi in 14 °/o vlage 45 Krompir jediilni 15 Jabolka rane vrste I razred 30-35 Hruške rane vrste I razred 35 Jajca Kos din 22 ZA MOREBITNE SPREMEMBE CEN V ČASU DO IZIDA NASLEDNJE ŠTEVILKE UREDNIŠTVO NE JAMČI. 60 deb. cena 35 30 20 60 75 50 50 -45 70 35 50 50 50 40 30 — 35 — 40 60 24 50 20 — 13 — 15 o O 1.000 700 , 60 35 65 30 55 35 60 30 65 30 60 30 65 20 15 ' P P yM P m 7