Izhaja vsak pondeljek, sredo in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7 lir 50 stot, za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številka 20 stot. — Uredništvo.In uprava: Trst, vfa de/le Zudecche Stv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj
se poSljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo._________________
Oglasi se računajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot.; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot.   Plača se
 naprej. — Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*.	------
V Trstu, v sredo 15. sfeptembra 1920
i/i
GLHSIbO
ReSite človeško resnico s tem, da tešite in odkrijete Rnsko. zavedajte se, da bodo prihodnja pokoUenja sodila poštenjake naše dobe po tem, so se II dvignili v tem odločilnem trenotku, da zakličejo: tlel
Henrv Barbusse
SOCIfllilSTIČflE ZVEZE
dULItJSKI BENEČIJI
Leto I. - Štev. 50.
Socialna kriza, ki ,jo je poojstrila večletna vojna do skrajnosti, se je že zarila tako globoko v mozeg meščanske družbe, da ne da več miru nobeni kapitalistični državi. Dan za dnem prihajajo od vsepovsod vesti, iz katerih mora &kitpaii tudi narečji opii-mist, da se rahaja vsa Evi epa pred velikimi soci-jalnimi preobrati, ideja ‘jocijalne revolucije, ki r«e pusi.i da bi stari in novi bogataši vživali v miru in brezskrbno sadove tujega dela in svojega izkoriščanja, je močnejša od najmočnejše armade. Ni hribov tako visokih in utrd>b tako silnih, da bi bilo mogoče preprečiti z njimi pohod svete deje. Porojena v temi, v ponižnosti in trpljenju, v strašnem izkoriščam^! in pod udiarci bičev vseh Nasilnikov, Brna nobenega strahu pred višali in krvniki. Ona mora, jisora naprej. In ona gre naprej preko vseh ovir, preko vseh težav, preko vseh žrtev. Kakor vihir, ki ne pozna usmiljenja, kakor usoda, 'ki ve le za svojo pot.
V vseh državah ječi že kapitalizem ped silnimi vsakdanjimi udarci proletarskega gibanja. Ne veseli se angleška, ne veseli se nafti1 jugo slovenska bur-žuazšja. V največjem strahu je pa buržuazija v Ita--1*. In ni čuda. Italijanski proletarijait ji jemlje kos za kojem njenega življenja, kos za kosom njenega gospodarstva. Za vsakem ptri dobljen :lnv Ikomadcm »pride na dan z novimi zahtevami, s zahtevami po . novih pravicah in novih dolžnosti.
Pred dolgimi meseri je vložila zveza kovinarskih delavcev v Italiji (F ederazione italiana Operai Metalurgrci = FIOMj deloda;alcem dolgo spomenico. Po dolgih mesecih so odgovoril delodajalci, da so zahteve v spomenici take, da ni mogoče o.njih nHi ravpravljati. Vrnili so spomenico in odšli. Zveza kovinarskih delavcev je tedaj sklenila pričeti v vseh kovinarskih obratih z pasivno rezistenco ali obstrukcijo. Po dveh tednih pasivne rezistence so sklenili delodajalci v Milanu (in gotovo tudi drugod) da izprejo delavce, da zaprejo torej tovarne ako bodo delavci nadaljevali z obstrukcijo. V odgovor na grožnjo so delavoi okupirali skoro vse kovinarske obrate kar se jih nahaja v Italiji, Na dimnike in ob-2a.dke tovarn so razobesili rdečo zastavo; mnogim tovarnam so izpremeniK imenna s sovjetskimi ime-nr; v bovainah so izvoliti obratne svete in se, v kolikor jim je bilo pač mogoče, ifcudi oborožili. Osebno smo imeli priliko si Ogledati več tovarn v Milanu. Pred vsako tovarno, tudi na mestnih ulicah, straža. In straža je prepričana, da !brani delavsko podjetje, da brani novo pravo, novo moralo, delavsko, proletarsko. V nekaterih tovarnah se pridela več nego še v predvojnem času; v drugih zopet gre dielo bolj počasi vsled pomanjkanja surovin. V mnogih tovarnah so ostali pri delu toda uradniki in inženirji. V Turinu in Milanu je zmanjkalo v nekaterih od delavcev okupiranih tovarnah potrebnih surovin. Delodajalci tovarn, ki so take surovine izdelovale, niso hoteli oddati surovim delavskim tovaimam. Posledica je bila ta, da so okupirali delavci tudi do-tične tovarne zato, da so zamegli založiti prejšnje s surovinami. In okupacija se nadaluje. Industrija ije med seboj zvezana kakor veriga. Vsaka obrat jje odvisna od druge. Ker je tako, mična' delavstvo -okupirati vse tovarne. In ker ne more delati delavstvo lačno m brez plače, bo moralo: delavstvo pridelke prodati. Naj se jeze delodajalci in naj} se le škandalizirajo oni, ki so zaljubljeni v sedanje privatno pravo. Delavstvo gre svofjo pot naprej. Saj ve, da je pravica vedno na strani močnejšega in dai je tudi sedanji .hoj med delavstvom in industrij el ni m kapitalizmom v Italiji in njega' uspeh, le vprašanje moči. V kapitalistični družbi torej, obdano ob bajonetov n pušk, od bomb in kanonov, (kuje industri-jekio itn poljedelsko delavsftva novo pravo, nove zakone, novo moralo. Ne ustraši se nasilja, ne u-straši se topov. Prepričanje, da gre po svofi .pravi poti in da se botri za pratvico, mu daje oni pogum, ki je pettreben v boju o katerem pač vemo kako je pričel, ne moremo pa natančno vedeti k alko bo končal.
mm z
Sklep »nomdneia sveta" v Milanu
MILAN, 11. (Izvirno) — Na posvetovanju „Na-rodnega sveta splošne delovne zveze," ki se je vršilo dne 10. in 11. t. m. ob udeležbi vodstva »Italijanske socijalistične stranke* in pomembnejših zastopnikov strokovnih organizacij, je bil sprejet predlog predsednika „Splošne delovne z veze “ D’Aragone. Predlog je dobil 592.245 glasov, medtem ko je dobil predlog predstavnikov strankinega mnenja, Schiaveho Bucco, 409.569 glasov.
V sprejetem predlogu je označen cilj sočasnega italijanskega delavskega gibanja in se glasi:
„Po zasl iša n ju poročila glavnega tajnika „riom“ in vodilnega sveta „ Splošne delovne zveze" o izvršenem delu za dosego zadovoljive rešitve spora nastalega med delodajalci in delav stvom; in ozirajoč se na sklep odobren na sestanku v Milanu dne 5. septembra 1920;
priznavajoč, da se mora iskati pomanj' canje logične rešitve konflikta v trdovratnosti industrialcev, in upoštevajoč, da razžiritev in važnost gibanja ne prenašt in ne dopušča rešitve zgolj v obsegu zahtev spomenice kovinarjev in da zgodovinsko gibanje ne soglaša več s sedanjim odnošajem med delodajalcem in delavcem;
»Narodni svet splošne delovne zveze"
odobrava sklepe, sprejete na milanskem se-s anku, ki so bili predloženi od „Splošne delovne zveze" in vodstva »Italijanske soc jalistične stranke," in katerih zaključke si osvaja, odločujoč, da bodi vodstvo gibanja prevzeto po »Splošni de-
Itatejansko meščanstvo si ne ve kako pomaigalti. Boji se ppoleftajrijata, njegove bojevne in organšzaito-rične in njegove moralne sile. Vendar si ne upa nastopiti enengično. V Milanu so zborovali pred tednom zastopniki delavskih organizacij. Nov duh je vladal na teh zborovanjih in nova sila je bila v delavskih zastopnikih. Noč in dan je trafato zboro •vanje skoi«o nepretrgoma. Tam so povedali zastep-rfki delavstva, da se ne gre več seda.1; za zmajgo predložene spomenice. Dogodki so uničili stare zahteve in prišli na, dan z novimi. Delavstvo je v tovarnah in jih noče niti' jih ne sme zapustiti. V tem boju pride lahko do .premirja na način, da si ohrani vsaka stranka pridobljene pozicije. Večina zastopni kov splošne delavske zveze se je izjavila, da je za-Casno proti temu, da bi se gibanje razširilo in izroči to vodstvo soorjiafističnr stranki. Vendar so zahteve, ki so jih stavili ti zastopniki strogo re volu c i jona.me. Najmanj -kar zahtevajo je delavska kontrola nad vsemi industrfjelnjmi obrati in priznanje okupacije tovarn od strani delavcev. Ako sprejmejo deloda jaik» te pogoje, postanejo le navadni uradniki svo-jSt tovarn in izvršen bo nedvomno velik preobrat ; v ®oci;alnem pravu. Ako ne sprejmejo, je skoro gotovo, da se bo gibanje razširilo na druge obrate, na fpodga, na železnico, na trgovsko mornarico in na delo v pristaniščih. Strokovno gibanje se izpremeni iv politično. Izkazalo se ho še enkrat, da ni mogoča gospodarska revolucija brez politične, da ne more delavstvo dati svojega pečata socializaciji industrije alko nima .prej v svojih rokah tudi • politično moč.
lovni zvezi" s pomočjo »Socijalistične stranke" odloča, da bodi cilj borbe priznanje nače'a sindikalne kontrole gospodarstva; s tem name-ruje odpreti Izhod k onim'večjim pridobitvam, ki morajo repogrešno dovesti do kolektivnega upravljanja gospodarstva, in do socijalizacije, da se reši tako na organičen način vprašanje proizvajanja ; sindikalna kontrola bo dala delavskemu razredu možnost, da se tehnično pripravi in da zamore (v družbi tehničnih in intelektualnih delavcev, ki ne morejo tako vzvišenemu delu odreči svoje podpore) z lastno oblastjo, nadomestiti ono gospodarjev, ki se že nagiba h zatonu spodbuja kovinske delavce, da zdržijo z vsemi lastnimi močmi v zavzete postojanke;
opozarja vse organizacije, da respektirajo dane odredbe in da se dajo poučiti rd „Splošne delovne zveze- ter poziva vodstvo Socijalistične stranke, da se posluži svojih organov, da bo končna rešitev tega konflikta kovinarjev dovedla do tega, da preidejo zavodi te industrije v interesu skupnosti pod neposredno upravo delavcev in da ne bo trud onih, ki bojujejo ta vroči boj vsled finančnih težkoč, ki morejo priti s podaljšanjem boja zaman;
sklene, da vsaka organizacja prihiti kovinarjem na pomoč v onih odmerkih, ki bodo določeni od vodilnega sveta;
pooblašča imenovani Svet, da sprejme še druge odločitve, ki bi jih zahteval položaj;
opominjajoč organizacije, da bi bilo izdajstvo nevzdržanje naistrožje discipline."
Po glasovanju je izjavil Gennari (strakino vodstvo), da obstoja med politično stranko in strokovno zvezo nerazrušijiva vez. — Stranka bo podpirala do zadnjega strokovno gibanje. — Ko bo vodstvo stranke smatralo za potrebno, da prevzame tudi vodstvo gibanja v svoje roke, bo to takoj storilo.
Nato je D’Aragona jasno povdaril, da bo „vo dilni svet »Splošne delovne zveze" takoj pripustil vodstvo gibanja stranki, ko bo slednja to zahte vala in da se bo zveza z disciplino podredila strankinim ukrepom.
Zborovanje je zaključil Colombino v imenu kovinarjev v borbi. Končno je D’Aragora pozdra-
Medtem, ko je naš slavni glasbenik s prekipevajočim srcem poljubljal zagorela lica delavcev, so ti veselo vzklikali veikemu dogodku. Na eder, ki. je bil napravljen ob kraju konca ljudje, so stopili naši' naj boljši sodrugi, in tajniki delavskih zvez, mojster Ma-scagni in riegova žena, ki je bila k umi c a ladje. Prisotna sta bila še posl. Merloni in Capocchi.
Ml hote potlačiti gibanje?
RIM, 10. (V.) — Agencija »Informator časoptsja« objavlja danes zvečer iz posebnega vira sledečo resno vest: Včeraj pozno zvečer je dospela' v palačo Viminale šifrirana brzojavka od' Giolilitija, v katero so bile dane natančne inštrukcije, nanašajoče se na zadržanje policije in oboroženih oddelkov v slučaju razširjanja kovinarskega gibanja. Glasom inštrukcij bodo morale biti od danes naprej razpostavljene na potrebnih krajih vojaške čete ravno tako specijalne skupine topničarjev, strojnih puškarjev in vodij oklopnih avtomobilov. Za železniško in poštno1 službo bo razpoložen popolni varnostni in stražni aparat označenih poti, postaj in uradov, medtem ko se bo moralo zagotoviti uradovanje za izključno državno potrebo v svrho odpravljanja naredb oblasti v potrebne kraje.
Za sklicanje parlamenta
MILAN, 13. (L.) Parlamentarna soc ij ali stična skupina, je glasovala na svojem' sestanku v Milanu, za sledečo resolucijo: Parlamentarna socijalistična skupina prepričana, da izraža sedanje kovinarsko gibanje, četudi ostaja ono v obsegu gospodarskega in strokovnega gibanja, s čudovito jasnostjo krizo kapitalističnega režima' in produkcije v povečanem nasprotju doslej veljavnega sporazuma med delom
Rusko-onglefRi prelom
LONDON, 13. '(Izvirno.) V vladnih krogih se zagotavlja, da se Kamenev vrne v Rusijo. To dejstvo •	,	,	..	j	,	,	r,..	.	i	.	„	!	predstavlja	resnični	in	pravi	prelom	med rusko-an-
^	™”fh^:.I^eu!!!iž,eSk»	^plomadjo.	Vendar	,je	angleška	vlada,	vpo-
števajoč absolutno korektno zadržanje Krasina, dovolila mu, da ostane v Londonu, kett predsednik, ru-
Dve kulturni ustanovi
V Moskvi se je ustanovila »družba za zgodovinsko raziskovanje svobodoumnega revolucionarnega gibanja v Rusiji«. Med ustanovitelji so med drugimi osebnostim« zgodovinarji: Leon De ut s oh, Vera Figner, Morozev, Novorusko, Rcskov, Vodovosov, Pekarski.
Ravnotami se je organiziral »Urad za tujo znanost in tehniko«, kateri bo moral dbveščaiti Rusijo o znanstvenih in tehmdčniih napredkih v inozemstvu. Urad računa na simpatijo in sodelovanje vseh delavcev in komunistov vsake dežele. On nameruje organizirati v vseh deželah znanstveno - tehni&ne miiisfe, ki bodo bile v stiku z glavnini' ravnateljstvom.
Iznajdbe
Tehnično - znanstveni odsek višjega sveta narodnega gospodarstva v Moskvi je vpisal v zadnjih dveh mesecih minogo važnih iznajdb. 38 iznajdb ima vojaško važnost oa se jih mora držati tajno. Med drugimi iznajdbami: je tudrii iznajdba motorja 100 HP (konjskih sil) zal letala. V avtomobilmi industrij se je iznašlo nove nadomestke za benoino in nekaf novih avtomobil«ih gonilnih naprav.
Kmečki teden
V moskosvki, tambovski in vitebski guberniji se je vpeljalo »Kmečki teden«. Tega tedna se udele žuje tudi velik del rdečih vojakov. Gradijo in opravljeno se kovaške, mizarske, kosiitrarske, sedlarske, krojaške in čevljarske delavnice. Podpirajo se kmetje v poljskih delih za zimsko setev on popravljalo se poljska orodja. — Deluje se tudi na polju umstvene izobrazbe.
je zašlo narodno življenje ne more razrešiti brez parlamenta, ki mora biti podučen o njegovem globo kem znaku, da je v njem obsodba režima, ki ne more niti z živo delavnostjo delavcev oskrbeti pnv dukcije; vpoštevajoč željo- danes izraženo od ved siva socialistične stranke in narodnega sveta »Splo šne delovne zveze«, zahteva takojšnje sklicanje par lamentarne zbornice, da se preizkuša položaj in da se predloži gotove in radikalne zakonodajne ukrepe ki naj potom rekviriranja tovarn in kontrole strani delavcev, pripravijo samo upravljanje -tovarn v čn teresu skupnosti. — Podpisan Claudio Tre ves. Na sestanku je bilo prisotnih 75 poslancev.
Vodstvoi socijalistične stranke je brzojavilo pred' sedniku zbornice in -predsedniku ministrskega sve ta, da naj takoj skličeta parlament.
Obtlnske volitve o Italiji
Socijalistična zmaga v Montagnana.
PADOVA, 14. {Izvirno) — V nedeljo so se pričele v okraJu Montagnana občinske volitve. Prve vesti poročajo, da so pri' desetih občinah v devetih zmagali sotijalisti. Poleg tega so drabčlii pri volčtvalh v de želni zbor tritisoč glasov večne.	«
Letnih 1900 vzklika Lenino.
RIM, 14.(V.) — V Livornu so se rekruti 1900 etnika, ki so se morali predstaviti našemit okraj nemu uradu, združili z drugimi mladeniči in se uvrstili v sprevod z rdečimi in črnimi zastavami vzklikajoč: „ŽiveI Malatesta", „Živel Lenin“. Na stali so kicidenti s častniki in s karabinjeri.
vil tržaški proletarijat. Kongres zveze", ki bi se moral vršiti preložen na nedoločen čas.
Žrtve potresa v Toskani
Do sedaj |e 206 mrtvih in tisoči ranjenih
LUCCA, 11. i(C. S.) — Vsaki uri, ki preide, se vtisne pečat velikosti' potresne nesreče, ki je razrušila severno Toskansko.
Človeške žrtve naarščajo od! minute do minuite prizadeti, poškodovani in razrušeni kraj'! se ne štejejo. Številk' ranjencev ni še natančno ugotovljeno ampak doseglo bo gotovo nekaj itisoč. —» šktede se ne prera&umijuje. Število žrtev razžalosti in stisne srca vseh, ki zaznajo za zadnje vesti. V Garzagnani ni kraja., ne mesteca., ki ne bi doprineslo žalostnega tri-
Splošne delovne buta seznamu mrtvih.
dne 11. in 17. je
Predlog »Splošne delavske zveze" za kontrolo obratov
MILAN, 14. Včeraj je predložila »Splošna delavska zveza:« .v Italije vladnim zastopnikom predlog glede klonltrole delavcev nad obrati. V predloga se govori o pclfcrebi, da se pozna natančno položaj indtetriVe. Za vse to se morajo izptremeniti razmere, ki so do-sedaj vladale med delom čn kapitalom. In sicer se
Vselej treba pripomniti', da so najbollj prizadeti kraji Fiviizzano, kjer je 50 mrtvih im ViJla Colleftnan-dina, kjer je izginilo 52 oseb, od katerih l,e bil le en del izvlečen izpod ruševin. —
Med mrtvimi, že najdenimi in raartrešenimi žrtvami, Vilie CoMemia!nid.'be je torej 206 izginulih oseb.
V gorovju so sela in vasi', popolnoma odrezana od sveta, ki so tudi poškodovana; vesti od tata pa ni še nobenih.
Za/to se moramo nadejati, dai bedo žrtve še naratiLe.
Vzroki potresa
DUNAJ, 10. Glasom tukaf|njega potresnega za-
morajo izpremenit* .te razmere na način, da se izroči delavcem možnost, da smejo potom svojih or-	_
ganizaciij .poznati def anski položaj obrti, pdlaigo te- vc,da’ >e najnovejži potres v Italiji povzročen verjet-hničnega in finančnega delovanja, da smejo potom n'° *°^ znižanja spodnje zemel>ke plasti v vzhodnem svojih obratnih zastopnikov sodelovati pri sestav- I genovskega zaliva.
Ijanju in apliciranju novihi odredb, da sme!,o soodločati pri:	sprejemanju čn odpuščanju delavcev itd
V to svrho naj se tako, izvoli posebno komlisijo, sestavljeno iz dveh enakih delov od zastopnikov delodajalcev in delavcev, katere naloga' naj bi bila, da določi način, po katerem! se bo vrnila kontrola delavcev nad industrijelnitoi' obrati.
Prihodnji daervii zaimorejo biti in morajo b&td oidlo-ičdJni. V terni položaju ne more ostati stvar dolga časa. Al sprejmejo •delodajalci nov položaj, ki so si gal ustvarili, ker so hoteli odreči delavstvu pravico do življenja in priznajo pravici do delavske kontrole, ali pa pit£idem|o v socijalno revoiucifo. Ne maratmo igirati uliclge prorokov. Opisaii smo le polo-tžaf «o pokazali .piosledace ako se reši zadeva v enem aflto se reši zadeva v drugem smislu. Delavstvo ve pri čem da je in ve kalkšna bo njegova dolžnost ty enem ali dragem slučaju. Nismo otroci, da1 bi se igrali z ognjeni in vemio, da. re volucija' o» nikakršna Saila. Toda nalj pride ikar mora priti. Mi ostanemo Sla svojem mestu in smo prepričani, da ako Ostane vstk zvest bojevnik nove morale, ne ba se posre-čilo proletarij« tu le izvajeva-ti s vefih najvišjih prarvic, marveč' bo mogoče tudi udejstviti *ono ppirebno veqo pnctdukcijo, za katero bomo zaman j letali dokler bo delavec prepričan, da njegov trač »» fire v korist sptošnoeti marveč v kemst piosamez-n»b Mndftčevalcev,
Kovinarji iz Livorna spaftalo novi parnik v morje
v prisotnosti glasben, mojstra Mascagni-ja
LJVORNO, 10. (Marchi.) — Danes ob 12’30 so spustili delavci naše ladjedelhSte »Orlando«, katero imamo že več dni zased1., prvi novi parnik na morje.
Torpedin? lovec »Sv, Martin«, ki je zadobil po volji delavcev ime ladje »Štev. 3«, je zdrknil srečno v imiorje med jetika riškim navdušerfe m ljudistva, M se je drenjalo na stopnjišču v ladjedelnico »Orlando«. Delavci' so dali vočigfed' brezobrazni meščanski gotijii najlepši vzgled discipline in produktivne delavnosti.
Torpedni lovec, kaiterega hoče!o delavci 'posvetiti p&cdonoanernu prometu in K e več ubijalskim namenom vojne, je okrog 80 m dolj/ in 8 m širok. V zadnjih dnevih so naši' ladjedelnica rfi s čudovito m ariji1 vobjto izvrSili zadnja dela na Iadp. In danes so spu stili ladjo na morje, ne da bi bila p«, 'šotna brata Orlando lasta.ka: ladjedelnice, niti ne v , risotnosti drugih inženerjev tvrdke.
Vlado je^ nemalo skrbelo to, da hi delavci sami spustili ladjo na morje in skušala je ito na v sak način preprečiti. — Toldai je po vdlji in mo čr delav-stva na morju, kar bo imelo povsod neprerj ičunljive posledice. Temu delavskemu prazniku j5« hotel prisostvovati tudi naš slami someščan m^gt;er Ma-I scagni.	‘
ftusko-poltsfia mlin
Napredek rdeče armade
DUNAJ, 14. (LV.) — Radijobrzojavka iz Moške dne 13. t. m. sKoročo: V okolici Grodna smo zasedli različne kraje 17 vrst zapadno in 22 vrst južno mesta. Pri Brest - Litovsku, pri Kobrinu ob Bugu in v pokrsjini Vlodava - Sokal trdovratni boji. Na južno zapadni fronti za nas ugodni boji pri Lvovu in Rohatynu.
Novačenje za kontrarevolucijo v Jugoslaviji.
MOSKVA, 10. (Rosta.) Jugoslovenska se|kc£t;a »Komunistične stranke Rusuje« je prosila sovjetsko vlado, da protestira pri l|ugoslovenski vladi proti novačenju na jugoslovenskem ozemlju za kontrare-volucijcnarne namene.
ske trgovske delegacije.
D’ Annunzijeve geste
RIM, 13. (V.) — V tem trenutku prihaja iz Ancone sledeča vest, katero prinašajo listi z velikimi črkami: „L’ Ordine" dobiva iz Reke poročilo, da je Gabriele D’ Annunzio s svojimi legijonarji v noči prošle sobote zasedel oto e Arbe, Čres in Krk. Čete, ki so bivale na otokih so se združile z d’ annunzijanskimi četami. Naravno, da se je zgodilo to pred očmi čet Kr. vlade, ki pušča d’ annunzijanskim bandam absolutno prostost gibanja.
D’ Annunzijev parnik zaplenili Srbi
REKA, 13. Pred deset mi dnevi sta odšla iz Reke namenjena v Albanijo parnik „ Avstro - ogrske,, družbe: Knin, Croazia. Na odprtem morju je bil Knin ustavljen od nekaterih poizvedovalk države S.HLS. in odpeljan v Kotor.
O „Croaziji“ ni nobene vesti.
in radi tozadevnih izvedenj. Vsem prizadetim se bo naznanilo, kdaj bodo uradi povzeli delo.
Prvi mladinski socijalistični svet
Radi zadnjih dogodkov, je bilo preloženo deželno posvetovanje, ki bi se moralo obdržati 19. t. m. na dneva 2. in 3. oktobra t. 1.
Glavni tajnik.
Pomagajmo političnim preganjancem
Političnim, strokovnim in kulturnim organizacijam v Jul. Benečiji
Sodrugi, delavci!
Ona reakcija, ki divja že nekaj mesecev kakor vihar v teh naših nesrečnih pokrajinah, nima namena da bi pojenjala.
Na sto in sto naših sodrugov ječi po ječah ker so zakrivili velik zločin, da so se izjavili za komuniste. To so sodrugi iz Vodnjana, Pulja, Trsta, Krasa in mnogih drugih delov Goriške in Istre, ki že dolgo časa čakajo na razpravo, koja naj jih reši zapora. Mora jih rešiti, ker niso nKesar zakrivili. Toda v zapore prihajajo vedno novi sodrugi, vedno nove žrtve. Naša dolžnost je, da pomagamo na vse mogoče načine onim, ki se žrtvujejo in trpe za komunistično idejo. Otroci in družine onih, ki ječe po zaporih in bolnišnicah, vprašajo po pomoči za svojce in mi smo dolžni, da jim jo damo.
Po incijativi političnih in strokovnih organizacij se je izvolil v Trstu »Permanentni odbor za politične preganjance", ki si je prevzel tudi nalogo, da poskrbi zatožencem pravovarstvo. Ta odbor bo pričel nabirati prispevke za preganjance. Nabrane svote v denarju se bo objavilo v strankinih listih. Sedež odbora se nahaja v ‘Delavski zbornici v Trstu, via Madonnina 15, vrata št. 15 Nabirajte pridno in pošiljajte nabrane darove redno na omenjeni urad.
Reakcija v Grčiji
RIM, 11. (V.) — »Avanti« objavlja zanimivo pismo rajvnatielja »Revije socialnih ved« v Atenaii o 'grozovitostih reakcije v Grčiji. Sporočam vam samo najvažnejše točke. Po atentatu v Parizu se podijo po atenskih ulicah številni oddelki policistov, ki maisa-kriraio vladne nasprotnike, razdirajo tiskarne socl-jalitstičnih lilstcv iln širijo teror. Mnogo cse.b je bilo zaprtih ali deportiranih. Ta hudodelstva so napravile vladne čete ped pretvezo, da je ljudska vstaja.
Madžarska se pripravlja na volno
DUNAJ, 10. (W.) — »Arbeiterzeiltung« prinaša iz absolutno verodostojnega vira vest, da se na Madžarskem delajo živahne vojne priprave. V municij-skih tovarnah se dela mrzličavo. Tiskovni urad Horthyjeve vlade pozivi časopisje onkra), podonavske pokrajine, da -Vzdrži napadalni duh v ljudstviu, ker tako zahtevajo prihodnji dogodki. — V slovaških vaseh in po celi meji se vrši na veliko tihotapstvo orožja in zlasti ročnih granat.
Domači vestnih
IZ JUGOSLAVIJE
VOLITVE V KONSTITUANTO.
■Narodno predstavništvo je sprejelo volilni zakon in regent Aleksander je pred svojim odhodom v Pariz podpisal ukaz o volitvah v konstituanto. Volitve so razpisane za 28. novembra. Velika ustavotvorna skupščina se snide v Belgradu dne 12. decembra in bo sklepala o ustavi držarve in o njenih osnovnih zakonih.
Pri volitvah v* konstituanto bodo nastopili: Komunisti, socijalni demokrati republikanci, Radičeva seljačka stranka, Narodni klub, Ljudska stranka, Ribarčevi nacijonalci, Demokrati, radikalci, vojaška stranka in stranka poljedelcev.
IZ STRANKE
Deželna socijalistična zveza Julijske Benečije
Deželni izvrševalni odbor }« vsled poslednjih dogodkov preložil deželni kongres na dneva 25. n 26. septembra.
Deželni izvrševalni odbor, politični odbori, v ‘rstu, v Istri, na Goriškem in Furlanskem in tajniki »Delavskih zbornic" so vabljeni na sestanek, se vrši v četrtek, 16. t. m. ob 10. uri (zjutraj) v prostorih ^Delavske zbornice", da slišijo poročilo vodstva „italijanske socialistične ^stranke" splošni politični situaciji.	Tajnik.
Začetek šolskega leta na jugoslovenskih srednjih šolah je 19. septembra. — iDil;aki, ki imajo že od prej pOtni list naj g® dostavijo '(osebno ali' pol pošti) ju-goslov. delegatu v Trstu, v svrho viiidlLranlja. — Za one, ki priložijo uboižni list je vizum! brezplačen.
•Potnikom iz ino<zem!stva! Kr. ikvesjtuira sporoča: Glasom nove nairedibe Ije odipiravljena fonmaikiost vizuma na potnih listih za povratek v zasedeno o-zemlje strani naših pooblaščencev v inozemstvu. Radi teiga niti italijanskim plodandkoim, niti pripadnikom novh pokrajn n treba več vzuma poitnega lista pri našiih inozemskih zastopnikih.
„Zveza slovanskih učiteljskih društev" sporoča jugoslovenskemu učiteljstvu, da se počitniški tečaj, ki ga je nameravala prirediti v prihodnjem tednu, ne more vršiti zaradi izjemnih razmer, ki so zavladale v Trstu v zadnjem času. Vodstvo.
Naznanilo o začetku šolskega leta 1919—1920 na kr. drž. višji realki in na kr. drž. nižji gimnaziji v Idriji.
1. oktobra: Sprejemni izpiti za I. razred. Vpisovauje v I. ra?red.
K sprejemnim izpitom za I. razred tuk. realke in gimnazije se morajo zglasiti otroci v spremstvu očeta, matere ali kakega drugega sorodnika na ravnateljstvu do 9. ure zjutraj s krstnim listom in z zadnjim Ijudskošolskim spričevalom. Izprašuje se v slovenščini in v računstvu.
Po uspešno dokončanih sprejemnih izpitih se bo vršilo vpisovanje v I. razred. Pri vpisovanju je treba položiti šolske pristojbine in sicer: 4‘20 L sprejemnine, 2-10 L za učila, 1'— za knjižnico in 0’40 L za igrala, torej skupaj 7*70 L.
Kdor dokaže, da je napravil zrelostni izpit na kaki ljudski šoli, se lahko vpiše v I. razred brez vsakega sprejemnega izpila.
2., 4. in 5. oktobra: Ponavljalni, dodatni in sprejemni izpiti v višje razrede.
Za sprejemni izpit v višje razrede (II.—Vil.) je treba plačati pristojbine 24 lir.
6. oktobra: Vpisovanje v II.—VII. razred.
Oni učenci, ki so že bili na. zavodu v tekočem
šolskem letu, plačajo pri vpisovanju za učila L 2'10, za knjižoice L 1*— in za igrala L 0-40, torej L 3-90. Kdor se pa vpiše na novo v zavod, plača iste pristojbine kakor za vpisovanje v I. razred, to je 7-70.
7. oktobra: Pričetek pouka.
Vse tu navedeno velja celotno tudi za državno nižjo gimnazijo v Idriji.
Na oba zavoda se sprejemajo pod istimi gogoji kakor dečki tudi deklice.
Ravnateljstvo kr. drž. višje realke in kr. drž. nižje gimnazije v Idriji.
ljudski eder
Podružnica „Ljudski oder" Sv. Križ pri Trstu.
Radi nastalih razmer se je morala napovedana igra „Sin“ preložiti na nedeljo 19. septembra 1920. — Sodrugi okoličani so nas v mnenju, da se igra vrši, obiskali v lepem številu, a žal. ni jim bilo ustreženo.
Obiščite nas v nedeljo, 19. t. m., da se pozabavamo in da „koristno s sladkim družimo" za našo skupno stvar.
Drugo nedeljo, dne 26. septembra 1920 gostuje naš odsek v Komnu z istim programom.
IZ SOVJETSKE RUSIJE
Tujci ▼ Rusiji
Vladni dekret' glede pravice tujcev v Sovjetski Rusiji določa, da so tujci smatrani peid zakonom kot popolnoma enaki ruskim državljanom. Zakon nacionalizacije se raztegne tudi na njilh. Med svojim bivanjem v Rusiji morajo oni slediti zakonom in predpisom, ki so tačas v veljavi. — Kadar tujci: odhajajo more-o nesti sabo denar in vrednostnice, vložene v kreditnih zavodih, izvzemši akcij in obligacij stare ruske vlade.
Metrična mera S prvim januarjem 1921 se b osplošno vpeljal metrični sistem, ki je že sedaj v rabi pri gradhi mostov, v pjavžitb šn v lekamafi. (Prej j',e veljala aršinska mera, 1 aršin = 0'77L2 m.)
Seja deželnega izvrševalnega odbora. Včeraj se je vrši'a seja izprševalnega odbora, da sklepa o potrebnih ukrepih proti sedanjemu stanju v Julijski Benečiji.
Poleg tega se je sklenilo izdati na proletarijat Julijske Benečije apel, da se oostavi žrtvam reakcije v zadnji stavki, mramomi spomenik.
Določilo se je; da se deželni kongres, ki je bil vsled zadnjih dogodkov preložen, skliče na dneva 25. In 26. t. m.
DELAVSKA ZBORNICA
Predvčerajšnjem je bila raztrošena vest, ne znaj se od koga, niti iz kakšnega vzroka, da bi se včeraj imela pričeti stavka. Vest, je popolnoma neutemeljena. — Delavski razred se poživlja še enkrat, da ne zaupa nobenemu ukazu, ki ne pride neposredno od političnih ali sindakalnih organiza-j potom našega časopisja.	Tajništvo.
Uradi »Delavske zlo nice" ostanejo zaprti še nekai dnevov. To vsled potrebne ueotovitve škode
Vlili kulturni svet v Trstu
otvarja natečaj slovenskega tajnika, do 30. septembra t. I. Ponudbeniki morajo dokazati v prvi vrsti, da so vešči slovenskega in italijanskega jezika, predvsem pa vpisani v stranko, ter morajo imeti akademično naobrazbo, ali vsaj ednako. — Pismene ponudbe in informacije daje slov, urad tajništva, ul. Madonnina št. 15. Za Višji kulturni svet Matko Lovko t. č. tajnik.
Zfl TISKOVNI SKkM „DEI*A
H
««
— V Saležu nabrali sodrugi: Skerk Ivan 7 L, Grilanc Josip 3 L, Grilanc Rajmund 2 L, Gritan, Anton 2 L, Pirc Ivan 2 L, Budin Ludvig 1 L, Škerk Albert 1 L, Milič Josip 1 L. Ker je bila zabava v dober namen so doložili Tavčar Josip 2L- in Milič Anetel 2 L; skujjai 23 L.
DAROVI.
— Za! politične preganjani so darovali« .pri na« žem upravna šivu: Socijalistična seJtoija, linija 50 Lv S istane/k provizijdnistov in invalid črv v Spcd. Idriji 150 L, S tiskovna organiz. rudarjev, Spod. Idrija 20 L, Komunistični odsek, Idrija 5 L, Pevski odsek ru darjev v Spod. Idriji 5 L, Taimburaški odsek rudarjev v Spod. Idriji 5 L.
— Za pogo-relca Jerneja Humarja v Čepov-aniu. Socialistična sekcija v Idriji 20 L.
Komunistično posolilo
Pri upravo »Dela« so podpisali komunistično posojilo: Socijalistična: sekcija v Idriji 50 L, Štravs Ivan, Idrija 25 L, Strokovna organ, rudarjev Spod. Idrija 50 L, Sooijalistefind odsek Spodnja Idrija 25 L, ‘Pevski odsek rudarjev, Idrija 25 L, Taimburaški' odsek, Idrija 25 L, Šinkovec Matevž, Idrija 25 L, Car drva®, Idrija 25 L, Botogel Franc, Idrija 25 L, Vrčon Anton, Skrilje 25 L, Franc Kašča, Tolmin 25 L, Godibeno društvo v Idrija 25 L, Sekcija soc. stranke v Opatiji 50 L, Delavska org. v Trnovem) pri Gorici 25 L.
Nabrežinski pooletarijat' nd more Zrititl drugače,
rini kraj,
KmeflfsKI prefletf
Kmetijska in vrtnarska zadruga v Trstu (ul. Raffineria 7), šteje danes krog 1500 (tisoč petsto) organiziranih članov. Vsako delo pa rodi le uspehe, ako se vsak član zanima za zadružno delovanje. To delovanje pa se jasno zrcali v naših poročilih v „Kmet. pregledu" „DELA". Zato priporočamo, da se vsaj večina naših zadružnikov naroči na „DELO“, ki je naše društveno glasilo. Kdor nas podpira, podpirajmo ga tudi mi! Kdor pa nas zaničuje, omalovažuje, napada, onemu ne dajmo gostoljubne strehe. Zadružniki, naročajte torej „DELO“, ki nam v vsaki številki svoje trikratne izdaje na teden brezplačno in blagohotno daje na razpolago svoj prostor za zadružne objave in tako zadrugi prihrani lep denar.
NAČELSTVO.
Kmetijska In vrtnarska gospodarska zadruga v Trstu, podružnica v Štanjelu je imela dne 11. septembra svoj ustanovni občni zbor. Udeležba je bila z ozirom na razmere še precej obilna, kar jasno priča, o zavednosti našega kmeta, o potrebi, kmetijskih organizacij. .Matico sta zastopala odbornik Andrej čok in zadružnik Stanko Čok, ki sta v kratkih in jedrnatih besedah pojasnila način poslovanja zadru-ige in njenih podružnic in o uspehih, 'ki jih je imela
•kakor komunistično. — Industrijski in cbrini važno prometno križišče! Izkoriščajoči elementi podjetniki, veliki obrtniki iščejo tu bogatstva. Pri hod tujega delavstva raznih plemen, med njimi tudi zmeraj kup nezavednih proletarcev. Nevarnost ne soglasja med delavstvom, radi nacijonalnfega čustvo vanja, zlasti med slovenskim in italijanskim delavstvom, kar bi dalo lahko deber .plen izkoriščevalski gospodi: vse to sili proletarijat v Nabrežini, da druži dtafaes kakor jutri v proletarski, strokovni in politični organizaciji, Socijalistična misel, se je že davno ukoreninila v Nabrežini. — Za časa vojne je Nabrežina stala neposredno pod udarci, ki jih je zadajala vesoljna buržuazija izdanemu proletarijatiu, Po .petletnem trpljenju in grozi, doma — na« fronti, v izgnanstvu« — v zamazanih sestradanih barakah, ima danes nabrežinski proletarec vsa«k dan pred očmi sadove in posledice kapitalističnega petletnega hu dodelstva: do tal razrušena stanovanja, pogorele hiše, razbito: pohištvo, delavnice brez orodja, 30 velikih strojev na bencin uničenih, tovarniška oprema raznešena, vsled tega velika brezposelnost, družinsko pomankanje, veliko gorja. Proletarijat vidi edi nole rešitev v socijalni revoluciji. Nabrežinski prale tarijat je pok1, ca n, da prevzame važno vlogo« v delavskem gibanju. — On mora biti komunističen.
Pokazali smo pri tej 'priložnosti malo globlje na Nabrežino. Važnosti tega industrijskega centra se ne sme, niti ne more prezreti. — V nekem ■poročilu »Lavoratorja« o delavskem vprašanju, ki se tiče tudi 'Nabrežine, je le pclmctomia izostal ta prizadet 'kraj. — Sicer se hočemo od sedaj naprej bolj pobrigati, da se bo Nabrežino povsod in več upoštevalo! VIPAVA.
Protestni štrajk se je tudi v Vipavi popolnoma posrečil. Razen en par današnjemu sistemu prijaznih kramarjev, ni nihče odprl svojih delavnic in trgovin. Delavci so splošno delo zapustili. Štrajk je potekel popolnoma dostojno in mirno, razven aretacije .sedruga F. Ferjančiča, kateri« je pa' bil po daljšem zaslišanju takoj izpuščen.
VOLOSKO-OPATIJA.
U patak dne 3. «ov. mj. drugarski list »Lavora-tore« 'donaša vnest o proglašenju generaLnog štraj-ka u Veneciji Gtiulilji. Odrnah istog dana sastali se drugovi u večer, u Cafe Central, te jednoglasno za-■ključismio da «se i mi solidarno priključujemo, da pokažemo našu solidarnost, našim drugovima borci-ma u okupi.rafliim područjšraa. Odimah drugog dana, t. j. u subotu, prestao rad, a u 10 sati «cidžasmo skup-štimu, na kdjoj smo prikazali borbu 'koju proletarijat vodi za svoja prava i slobcldu svakog poštiva-nja.
zadruga, v tej« kratki 'dobi svojega 'obstanka. Kaki ma linijama.
U nedelju u 10 sati jutro«, odfrčala se velika* javna skupština, na kojof, je govorilo više govornika. Glavni referenti bili s«u dlrugovi iz Trslta, drugovi Petejan, i «Lovko, koji su u svojim Ijepirn go«vwrima očrtali (titansku borbu, koju proletarijat vodi' na svi-
4& }e
U «#edti 4m i. ev. mf. iprfepi&ek vij«*t štrajk dovršen ša phbjedofm iprcčtariato. S Vi nMf} drugovi ponosilo sai našom psbjeriom vfaltili se svaki na svbj posao. Ovdjie je štrajk dovršen U najbotjem redu i miru, -a priptavni smo uvjek, na svaku solidarnost u borbi za našu svetu stvar — oriobodjenjft ropletarijata!
Da živi klasna borba proletairijata do konačne pcibOede.
Da živi komomistička intemacijcJnala.
Štrajkovni odbor strukovnih organizacija.
Prim. ured.: Molimo drugove iz ostalih istarskih k rojeva, da nam istetako šalju izvještafi o štrajku.
IDRIJA.
Na izletu »Godbenega društva" dne 29. avgusta t. I. na »Jeličnem vrhu" je nabral sodrug Stefan Govekar za godbo 72 lir 10 cent.
Ker pa Godbeno društvo prireja take prireditve brez vsakršnih daril, radi tega podari Godbeno društvo v Idriji nabrano svoto za tiskovni skiad časopisa „Delo“.
Godbeno društvo se zahvaljuje izletnikom za darove in obilno udeležbo izleta.
SALEŽ.
Sodrugi iz Saleža, ki so nabrali za Tisbovn Dela" vsoto 23 L nam pišejo:
Večeri postajajo hladni, noči dolge in pomanjkanje zabave napotilo nas je do šaljivega a'vendar ko ristnega dela. Da bi se eden drugega ne žurili in uknjo pod nosom samo zalivali, stavili smo si ša-jivo igro tri sedem, zastava na stotinke in dobiček za tiskovni sklad lista „DeIo“. Res čudna dogdba, sami dobitelji, samo veselje, nobenega kesanja - samo obžalovanje, da je svota premajhna.
Dal bog da bi v najkrajšem času napočil dan, kateri nam bo donesel podučnejšo in veselejšo zabavo.
Sodrugom darovalcem se najprisrčnejše zahva-ujemo 1 Malo in ubožno kraško vasico Salež stavimo za vzgled večjim in bogatejšim krajem v ulijski Benečiji. Koliko takih vasi in mest je še, d se niso nikdar spomnile tiskovnega sklada Dela“. — Sodrugi kateri nimate čiste vesti, vzgledujte se nad malim Saležem! Nabirajte nove naročnike, zbirajte za tiskovni sklad vašega edinega lista, zagovornika vas vseh !
čuttlpjvai togatstva svtoje pksdotnosae narav«, Oo £e oifvt/tarit resnični Snost, «$ai jej faarv: in ona je končala siem, da se je «grazno maščevala za hlagasrčno Vero, ka4«'fsi jeij je Jaures neprestano cboprinašaJ.
Da je Jaures veroval v 'delo demokracije in refor-miata®, vseeno ni nikdar prestal daviti in poveK-čev-atl — ideal nepopačenega -sodjafan« in foamu-ttizimia. In to je storil s takim® besedami', idla je nemogoče 'tajiti, dla je bil socialistični ideal njegotv .prava voda-telj, duša njegovih dejanj, njega obvladajoča strast, njegova zvezda piolaimica. Jaures je meteor bodočnosti, ki je v terruoto sedanjosti ter jo le trenutek razveselil s .svojim bleskom«. Njegova fantazija preskoči v diru, prevelikem diru prostor, ki loči sedanjost od tooidločnosti. Dejanja Jaures-a odknvaio velikost njegove duše, micč njegove vse zopet oživljajoče strasti. Večkrat ne razločuj® med budim in zmernim — prevelika razdalja ga« loči 'od njiju.
Jaures je bil štipfjienec v kapitalistični družbi in zato je moral izgini ti«. Jaures-ov umor strani kapitalistične in nacijtoroalistične reakcije ni nič nepričakovanega,:	diuše-mo n moralčno nezdružljva sta
bila Jaures in režim, ki ga je usanirtil.
Jaures m mogel živeti v tak* družba«, ki — potem ko je poklala vropejisko mladino in zapeljala svet v propast — ne občuti« groze miti pred« samo .seboj temveč se pripravlja na mfOva Marnja«.
Oni, ki ne maščujejo Jaures-ove smrti, da« sp dvignejo z "vso svci/oi energijo nad' njegove morilce in preti vojni, iki ga je usmrtilai, zgubijo ea vedno pravo, sklicevati se na Jaures a, čigar volja« jje bila, da se irevoludijioaaarndn* potom .stre •vsaka« »zločinska vlada,« ki provocira' Vojno:	nemogoče	je biti Jau-
res-ov prijatelj ter obenem vabcik in kamplice im-perijalistične vo pe.
Jaures, strastmi prijatelj človeštva, je zaprosil kapitalistični režami, omuigj&čenija' mirnega razvoja« — skozi demokracijo im reformo nasproti bleščeči ;bo-■dločnioati mini dn ‘blagostanja. Kapitalistični režim, iprircedind o«če reakcjiomaimi'h koahciij, mu je odgovoril, stem, da miu je na veke z zločinsko kroglo zaprl usta. 'um/arom Jaiures-a« je usmrtil režim mirni' razvoj. Beseda je imela revolucijo. 'Lanam maščuje Jaures-«a.
pri Sv. Križu pri Trstu
toči izborno belo in črno domače vino in ima na razpolago vedno gorke in mrzle jedi. Postrežba točna.
Ho delavska gospodarska zadruga
v Dobravljah na Goriškem
Ima v zadružni kleti vet sto htt nalbolMu naravnega
VINA
po zmernih vsakdanjih cenah.
Daje od 56 lit. naprej.
Osvoboditev proletarijata bo delo proletarijata samega!!!!
so uspehi zadruige se razvidi že iz 'tega, ida še pred ehim letom; svojega, obstanka «ilma zadrtuga že svojih .20 podružnic, ki vse izvzemši ene poslujejo v najbolj 5o zadovoljstvo vseh članov. Zborovalci sci pozorno sledili izvajanju govornikv, ter so na njiju predlog •enoglasne) izvolili sledeči odbor:	Predsednik:	Ga
spari Peter, Štanjel. Od«born.iki:	Ukmar Bernard,
Štanjel št. 45; Grča Fran, Hruševca št. 45; Petelin Anton, iKobdil št. 38. — Da je zborovanje tako lepo uspelo gre pred«vse.m zahvala g. n.adučiit. Rojcu črn g. Gaspariju, ikakor tudi vsem «onim, kd so z svoja agiiltacijo pnipomiogli db tega uspeha.
Kmetijska in vrtnarska gospodarska zadruga Trstu, podružnica Padriče imia v nedeljo) dne 19. t. »n. o«b 4. pop. v gostilni g. Jos. Grgič na Padričah svoj ustanovni občni zbor. Kmetje, v vašem: lastnem Miteresu je, da »e zborovanja udeležite v čim največjem številu, ker v zadrugi' je vaša rešitev.
DOPISI
NABREŽINA.
Nabrežina je bila vedbo znana kot avantgarda proletarskega gibanja na Goriškem, zlasti na Krasu. 'Nabrežinski sodrugi s«o vredni tega priznanja. Ako se v listih malo bere o Nabrežini«, je temu vzrok to, ida' se nabrežinski sodrugi redkokrat oglašajo v časopisju.
Tudi v splošni stavki so stali nabrežinski Sodrugi v prvih vrstah. Takoj 'ko so dobili v petek zjutraj naznanilo o početku splošne stavke v Julijski iBe-nečiji, so ustavili delo in se razšli ,po celem' Krasu na agitacijsko delo. Po vseh ladjedelnicah v Tržiču in ,pio vseh drugih delavnicah so skrbeli, da se je delo takoj ustavilo. Oni so vsak čas kontroRraii delavnice, da se ne pripeti kak slučaj stavkokazenja«. Delavci na južnem Go«riškem pa so stali kot en mož, solidarni v boju. — Na nabrežinski postaji je stalo več vagonov blaga, da se ga razloži. Organizacija je bila naprošena, da dovoli delo. Organizacija pa ni Ikrumir! Delavci ne gredo za nctbeho ceno razkladati blaga. Ko ni šlo na dostojen način, so se kapitalisti poslu žili zvijače. Firma Tacon oni je povedala nekaterim delavcem, da ima «ona .dovoljenje od »Delavske zbornice«, da lahko najame delavce in dobila je tako par delavcev na limanice, Mi smo to zvedeli in mamah ustavili delo na .postaji. Vsled! t«ega je blago na postaji ostalo nerazloženo. — En alko smo odbili prošnja neke druge firme (peska), da bi dovolili delo in še marsikje smo ustavili delo. — V Nabrežini so zaprli delavnice vsi obrtniki: kovači, mizarji, čevljarji, kolarji. Z eno besedo:	vse je
Stavkalo.
Drug Petejan nastopi kao prvi govornik pozdravlja prisu-tne i donaša pozdrave naših drugova iz Trsta. Govori c značaju« otvog .generaimolg štraijka, oborio se na buržoaziju, koja ptrovadja« tenor nad širokim skjjevima radnog naroda, ožigotsao šovini-zam bužoaskog sistema, i1 sv e cme prirefine, koji bi htjeli, da ometu ovaj štrajk. Kaže kako nekoji pi-taju zašto štrajktf«emo, zašto gubi mo nadnioe. Ali pitamo ih mi, zašto niisu onda pi«ta«li zašto, i zakoga se borili pett goidina na ratnim poljiima, proljevajuči sveju krv, cmo stradanje naših žena, dlieoe, Staraca, koji su paltili glad i« od: glada pogaba«li, s ve samo, da bi miogao živjčti k^talazam.
Kada smo bili ustanju boriti se 4 pet goidina i proljevati svoje krv, zašto nebi i danas, za svoju za-jedničku radničku stvar, za slofoodu, sreču i spas proletarijata?!
Dokazaio govornik, da nismo mi, protiv vojniika i karabiniijera, kak«o to neko misli. Mi' smo protiv sistema i njihovih gospodara, kcjjf sile, da se vrše nasilja nad' radnilm narodom. Govor druga Petejanai u hrvaitskom i talijanskom jeziku ipopračivan sa odobravanjem, i negodovanfiem' nad, nasiljem .i terorom 'kojega počinjaju vladajuči razredi'.
Iza Peteana nastopi 'drug Lovko, koji' fje u svojem ljepiom govom ocrtao značaj kulturnega naobrazo-valnog društva, ožigosaoi je tjurzoaariju«, i rjerinu mašineritlu, koja je širife lažnjivu i mračnu nauku, s kojom su bacali« prah u oči^adnom .narodu. Oborio se govornik na lažnjive vodje i predsta«vmii:ke naroda, koji su znali vikati za tobožnom naobrazbom, i da se narod ima ujedaniiti. Isti lažjivi« vodfje kad je bio proglašen rat ‘stupiše u vojsku kao časmici da budu i tarna vodje, vodili svoj narod u propast pro-lijevafuči krv za svoje neprijatelje i tirane.
Govori «> Trumbiču fcoi je zaveo svoj narod, Slovenca i Hrvata, i taj Trumbič kao izdajiaa svog naroda, bio bi u stanju da sa f.ednim snOpom slame zapali i izgori sav svoj narod, samo da udovolji pohlepi svojoj bradi j«ugoslovemsk’o[| buržoaziljd'.
Na« koncu svog govora poziva iprisustne, i1 pripo-ručuje koltom o. naobrazovalno društvu, u kojem treba da bude svaki član. Član može biti tmuški i ženski spol, koji če imati« prilike, dar crpi istinsku naUku, svake li.,epo«te i umjetin osti koltunog razvijanja. «
'Osnica se u tom smislu dfruštvo »Lj^dislci odet«. Bara se pripravni i privremeni cdbor, koji se sa-stoji od štoidenata, učitelja i radnika'.
Birani jesu slljedeči drugovi: V. Bajalic, Anitoni6i«č Ivo, Anlfccn Tomažič, Rudolf Košak, Frlič Rudo, Ivan Rumiac i Vjekoslav Frla’n.
Skupština s vršil a je sa poklikolm da živi komuni-stiička treča« interOaeijcmala.
CHARLES RAPPAPORT:
Zoho] revoludjonorci poveličujejo Jaureso
■Dne 31. julija 1914. 'bil je uimorjem Jean Jaures; izključeno, da je .glavni povzročitelj) njegove smrti carski poslanec v 'Parizu. 4. avgusta« j«e iz«bnuh-nila sveto-vma vojna: 'izdana in ubita je idelavslca dm-temaciijionalai od sodjalističniih vodiijj: skozi 4 leta je proletarijat) v strelskih jairkih, v delavnicah in na poljih prodan volji dn nenadzonr;Ovalni svojievoljniosifci imperijaliizma, ki je tačais n)a oblasti. Danes, po 6, letih so «se vloge topremendle. Pcnovno vstala delavska intermaicdjonala je zavzela očiviidno žgodo-vinskoi 'Cibldko v :nuski sovjetski republiki; zveza na rodov, juristična fikcija za anglosaško «hegemoniijo, je onemogla mapnaim, proletlarskemu rastočemu v.aiu. Zveza narodov, to se «pravi, Anglija, ima danes o-pravkai s sovjetsko Rusijo, t. j. z svetovno silo delavske 'internatijonale, katera razpolaga z milijoni bajonetov, in ki je izraz stotero in stotero milijonov od iimpierijaKzma in fcapitafcmia tlačenih narodov. Osvoboditev delavskih razredov se izvede potom zgodovinskega procesa, ki je pa popolnoma različen od enega idruge dnternacijonale in katerega je slavil' Jatures! Iiulealistiična gibanje, ki: je navda«jaIo drugo intermacijemalo, je bilo z Jaures-iom umorjeno. Lenin maščuje Joiaros-a; ruski delavski razred1, jedro s topovi« in bajoneti oborožene realne oblasti komiundstočne internaciijionale,, zdrobi s svojimi sil-nilnui sunki «od’ zmagoslavne enteote «p«osta'vIjeni sd-'stem nadvlade, ter poma'knie čas osvobodiitve vseh produktivnih sil sveta -cjdl podjarmljenja pio «ba«n)Mr-jih in vojaštvu, v najibližjo bližino.
PO SVETU
Jaures je «bil apoistol mirnega razvoja. Soči'a-liz«emi je bil zanj zadnja faza uresničene «demakradije. On je bil — v teoriji« — za -udeležba socijaiistav v meščaniSki« vladi:, zraven pa je imel moč, razsodnost, odkloniti lastno udeležbo. Slavil je sccijalno reformo, ki je po njegovem mišljenju vodila k re-voiutiji. Sikotta vise njegove prijatelje, njegove sodelavce im marsikaterega n>gove«ga sovražnika je j zna revščina, med tem ko bogate dame zadela v •viharju, ki se je bil dvigml v 'fcrenotku «njie- ! za svoje kužke ovratnice, v katere sa vdelani dra.gu-gove smrti, politična polom...	■	Ta«kile gosposki psički imajo svoje’ strežnice in
Pri vsemi temi ni na sveto revolucijiomairja, ki «bi strežajke, otroci siromakov pa u«mirajo gladu. Tako
Gospodarska obnovitev sovjetske Rusije. 1. avgusta 1919. je znašala množina žita 110 milijonov p udov; v jiuniju 1920: 196 milijonov p udov (1 pud je 16 kg). 2. V prva polovici leta 1919 je znašala množina mesa 1,300.000 pud«ov. V prvih 5 mesecih 1920. 1. 2,300.005 pi. 3. V leto 1919. je bilo 26. mil. .pandov krompirja; v leltu 1920; 41 mil. pudov. 4. jajc imlajO letos (dvakrat tolika kolti prejšnje leto 5. Naslednje šte-vilfke povedo število uvoženih predmetov čez estlandsko mejo od 8. mlaja dlO 19. junija: 216 parnih voz, 3256 strojev za žetev, 400 plugov, 41 bratn, 36.000 srpov, 311.000 kos, 177 zabojev gospodarskega« 'oredja, 1284 ton pap»Tja, 70 ton usnja, 30.000 žag, 658 ton zelenjadnih semen, 13.0«19 ton krompirjevih semen. 6. V maju so pridobili 15 mil. pudov bafcu-škega kamenenega «olja« zal Petrograd, v juniju 24 mil., v juliju čez 30 mil. pudov. Totalna produkcija bakušldh petrolejskih vrelcev je dosegla 12. jim. 1920: 4,6818.293 tein, a leta 1913. je znašala ista 1,465 714 t.
Smrtna kosa v Združenih državah. Metropolitan Life Insurance kompanlja je izidala' letak, v katerem «pravi, ida je umrljivost 'ljudi, zaposlenih v industriji v Združenih državah, mnogo večja, kot v drugih državah, ki so industrijalno in socijakia ravno tako razrite kot Združene države
V letaku pravi družba, da nesreče ubijejo v Združenih državah pet in osemdeset tisoč ljudi vsako leto, ali eden in osemdeset ljudi na sto tisoč. Če bi znižali števila nesreč, da 'bi zaradi nezgod izgubilo ravno toliko ljudi s-vetje življenje «kot na! Angleškem in Valestu, tedaj bi se število skrčilo na štiri« in štirideset tisoč. Umrlo bi torej eden in štirideset tisoč manj ludj na 'leto, kct jih umre sedaj, ko *e ne brigamo prav nič za varnost človeškega življenja.
Skoraj trideset tisoč ljudi ponesreči smrtno -vsako leto več v Zsfruženih državah, kot je padlo ameriških vojakov na francoskih bojiščih, kljub temu se pa ne zbudi jalvna vest in zahteva odločno, da bi malo bolj žtedili s človeškimi življenji.
Take številke so pa strašne ki govore, da se prav nič ne brigamo za varnosti človeškega življenja in da cenimo višje dolar .kot človeško življenje.
Otroci v Parizu stradajo, psički p« nosijo dragulj«. Francis E. Clark se je ravnokar vrnil iz Pariza New York in pripoveduje, da je v Parizu gro-
naročajo
prej „Pri Prelovcu"
; se nahaja sedaj pri
J. ŠTRAUSU
tik šole v Idriji
M Konsunme mo
v Idriji
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
«ne slavil Jaiures-ovega spejmina. Komunistična vla dai moskovska, nespravljivi nasprotnik oportunizma in reformlizma, miu je postavila spomenik	________________________________________
N ,egovo življenje je opisano in poveličevano od nje-! da je vsak tuj človek, s katerimi se ima opraviti govega .političnega' nasprotnika. Ta ‘dejstvo, na videz hiun. polno nasprotij, potreibuje razlage:
izgleda zdaj civilizacija po mnenju dr. Clarka v Pa rižu. Clark se je pritožil1 tudi zaradi vohunstva in je dejal, da je ono tako razvito, da se človeku zdi,
z druge strani je zelo prijetno .za Jaure-a, ki je bil ljubljen in občudovan hudi od svtcjlh nasprotnikov.
Jaures je bil univerzainii genij, globokega duha in dobrega srca, vzvišen najd povprečnost'p sedanjega časa. Živel, dieliall in« trpel je zai bodačnost, t. j. za revolucijo. Njegova vera v reformiizem ni 'bila pri njem posledica .strabo«petneg,a' značaja, tudi ne malodušnost. «Njego vseofcjemajoči panteizem«, ki je aduševil vse z enakim, žarečim di«ham življenja, je povzročil, da je veroval v revalucijonaimo plodovi-tiost reformistične akcije. Jaures je .bil reformist re-valuciioniaroega temperamenta. On je daroval. ,meščanskemu in 'dienrackraitekemu Siromaštvu’ neprera-
Napačna vzgoja odpravljena na« avstralskih šolah. Minister za poduk v 'delavski vladi Novega Južnega V/alesa je naznanil, da po njegovem mnenju patriotizem ne pomeni malikovanja zastave in pridiganja o zmagah na bojišču. Izjavil je, da dokler bo on naučni minister, se bodo otroci' učili zdravega patrijotizma, da bodo ljubili svojo domovino zaradi dobrih ustav in naprav, ki« jih imia. Učili jih bodo, da je pravi patriotizem« v človečanstvu in da je le tsti pravi patrijot, ki spoštuje mir.
Izdaja za socijalistlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu.
FEDOR DOSTOJEVSKI:
Zapiski iz Podpolja
»Če md« kaj ukažete, je moja' dolžnost, dla izvršim,« odvrne povsem! miirinio, poč«asi« lizigovarjaijoč besede.
»Tega ‘te nisem vprašal, temveč vse kaj drugega, iti rahel;! Takoj mie prosiš za odpuščen je! Čuješ?«
»Jaiz vas olimaim prositi zia 'odpuščenje,« ireče po kratkem odmoru prav mirnoidlušno, »ker razžaliili iste me vet, ker ste me nazvali rablja.«
r.jPotem pojdi in me zaiboži! 'Pojdi takoj, iti rabelj! Raibedj! Rabelj!« ««vpij«em jeze ves iiiz sebe. On ,pa ime ptcglad-a priav m»rna, tako s posebnimi pogledam od strani ter zapusti sabo s počasnim korakom.
■»Prokleta Liza! Orna je kriva na vsem tem!« mi pride .nta um. 'Potem se podam premišljemo v 'oddeljen kot svojega sluge Im mu rečem prav tiho: »A-pcJ«cm! Ti greš takoj na .stražnico in me naznaniš!«
Sluga je že sedel za mi«zo in je prijel iza šivanje; jko čuje moje pavelje, s.e glasno za-smieje.
»Takoj greš, čuješ!... Si«c«r... sicer,.. !«
«»Vi zaires niste pri popoilni .pameti,« pripomni on, Ce da bi dvignil gjlave iter sk'uša vtakniti nit v iglo.
i*Po;df! Rečem ti!« vpil sem« fin ga zgrabil za ramo. 'Čutil sem, dia ga bom« prihodnji hip pretepel.
Tedaj se fiibo «cidpro vhodna vrata in nai pragu postaji nekdo. Prestrašim se in odbitimi v svojo sobo. Poziveje se zgrabim« z obema irokaima za glavo, naslonim se ob steno in postejčm v .tej legi.
Dve minuti za temi se prikaže Apolon.
»Neka« ženska .bi rada« govorila z vami.1,,« reče in m'e mrzlo pogleda ter pusti Lizo v «soibo. iSaim pa še postaine v sobi in mau «oglekfuje zasmehijdvo.
'».Pojdi. ,pojd«i!« mu zakličemu
V tem hip« je ura bala «gadm«o.
IV.
Stal sem potrt potrt in zmeden pred njo in mislim, dia sem se smehljal. Hkrati pa sem se krčevito trudil, da se zagrnem s svojo raztrgano domačo haljo — z eno besedo, bil sem v istem« 'bednem položaju, kakor sem si ga predstavljal pred par dnevi. Apolon je naju zapustil, ali s tem ni odleglo.
»Sedi!« ji rečem mehanično, ji pomaknem' stol pred mizo, sam pa sedem na počivalnik. Sedla je tudi pokorno, strmela je v me, kakor da bi pričakovala neki ogovor, neko izjavo. Naivnost tega pričakovanja me je razljulila, vendar sem se obvladal Morala bi se vendar hliniti, da ni nič opazila, me sto tega pa... Sklenil sem, da se bom radi tega nac njo maščeval.
»Ti si me našla v res lepem položaju, Liza,« prič nem nevedoč kaj govorim.
»Ne, ne; ns misli kaj slabega!« vzkliknem, ko je zardela: »Ne sramujem se svoje revščine... Nasprot no, ponosen sem nanjo. Reven sem, ali plemenit. Človek je lahko ubog in plemenit,; mrmram. »Si cer hočeš čaja?«
»Ne...« odgovori.
»Počakaj!«
Poskočim in grem do Apolona. Hotel eem vsaj za hip iz te zadrege.
»Apolon,« šepečem v mrzličnem« razburjenju: »Tu je tvoja plača. Ali ti me moraš rešiti: pojdi takoj
po čaj in deset prepečencev iz gostilne. Če ne greš, onesrečiš človeško dušo! Ti ne veš, kakšno dekle je to... To je vse! Ti gotovo misliš, da je na« tem nekaj... Ali ti ne veš, kakšna ženska je to!...«
Apolon je sedel zopet s šivanjem v roki. Poslušal i« moj govor ter vlakni! onih sedem rublov molče v žep. Potem je mirno dalje šival. Stal sem pred njimi, ali moral sem biti zelo bled in beden, ker čez časek se dvigne, pirešteje denar, vpraša, ali naj prinese celo porcijo čaja, ter zapusti stanovanje. Ko sem sedaj hotel vrniti se k dekletu, me prešine misel: kaj bi bilo, če bi sedaj ubežal kar v svoji domači halji; naj pride, kar pride. Vendar sem se mirno vinil k nji ter se vsedel. Nemo me pogleda.
»Jaz ga še ubijem!« kriknem nena€oma in krepko udarim z roko po mizi.
»Ah!« vlkne preplašeno.
»Da, ubijem ga, ubijem ga,« ponavljam ter pri tem neprestano udriham po mizi. Sprevidel sem da je zelo bedasto, da se pred njo tako «brezme,no vznemirjam. »Ti ne veš Liza, ali on je moj rabelj, moj rabelj... Zdaj je šelpo prepečence in čaj; op...«
In nenadoma jamem jo&uii. Bil je živčni napad. Kakor sem se tudi sramoval solz, nisem jih mogel zadrževati.
Ona se prestraši.
»Umirite se, ah. umirite se vendar!« kliče in stopi do mene.
»Vode; daj mi vode!« šepečem s šibkim glasom, dasi sem vedel, da vendar nisem mogel iz gledati tako šibek in mi ni bilo vode čisto nič potreba. Ali .hlinil sem se radi olike, da?.i r.apad nikakor od bil hlinjen.
Poda mi vode ter me gleda zmedeno; ta hip je
Apolon prinesel čaj. Bilo mi je, kakor da je ta navadni, prozaični čaj skrajno reven in nedostojen ,po vsem teni, kar se je pravkar izvršilo — in zardel sem. Liza je pogledala Apolona z grozo, cin 'pa se je ■odstranil, ne da bi naju pogledal.
»Liza', m; li zaničuješ? jo vprašam ter ji pogledam naravnost v oči. nestipno drhteč v pričakovanju, kako sodi o meni.
Zmedeno me pogleda; ni vedela, kaj bi dejala«.
»Pij čaj!« rečem vznemirjen-. Jezil sem se saiu nad sabicj, in seveda« je morala zato ona 'trpeti. Strašen jad proti nji ostane v mojem srcu; bilo mi je, 'kakor da bi bil sposoben ubiti jo. Da se nad njo maščujem sklenem v svojem srcu, da ne bom spregovoril besedice z njo. »Saj je vendar na vsem kriva«.«
Molk je trajal že pet minut. Čaj je Stal na* mizi, ali taknila ga nisva. Parkrat me otožna pogleda. Trmast msem odprl ust. Seveda sem sam največ trpel, ker m«i je- bilo povsem jasno, da ravnam neumno in prostaško — ali obvladati se nisem mogel .
»Jaz hočem... od tamkaj.... ,po«polnoma proč,« prične ona. Ali revica, ravno c tem bi ne bila smela za-— zdaj. ravno v tem smešnem položaju in s tako čudmm človekom, kako« sem bil jaz. — Njena naivna odiiritost me je žpfja, ali m-clča! sem. Po nada-ljnem molku petih ^jjnut de plaho, jedva slišno:
»Ali sem vas metila?«
Dvigne se; ali jedva opazim prvi izbruh žalitve že pričnem drhteti po vsem telesu in vzkliknem:
»Reci mi, 'prosim, čemu si me obiskala?«
Zdaj mi je, bilo malo mar, jeli govorim logično in , jeli sirnem Viko začeti.
1	(Dalje sledi.)
Ustanovljeno leta 1898 ima 1127 članov, Lir 4,861.59 rezervnega in Lir 7.333.62 društvenega sklada. Ima 9 lastnih hiš,
valični mlin
z električno razsvetljavo, zemeljsko po" sestvo, gozde in travnike. — Ima centralno prodajalno opremljeno z vsemi potrebščinami, manufakturnim, galanterijskim, kolonijalnim, špecerijskim blagom ter vsake vrste pijač in tri filijalke.
Sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje
po 5 od 100
ki so investirane v blagu katerega vrednost se rentira dočim denar malo velja.
Hranilne vloge se lahko vlagajo osebno ali po nakaznici na zgorajšnji naslov, proti takojšni izdaji hranilne knjižice.
VODSTVO,
Zaloga ur in ziatanine ter delavnica ALOJZIJ POVH
Telefon
3-39
sodni izvedenec
Trst, Piazza 6. Garibaldi 3 (ex Barrfera)
□
3
J*
C
O
*
8
Ja
o
e
9
u
Dnevno novi dohodi 8
M. Ferjančič
VIPAVA
Manufakturno blago, jestvine, južno sadje, železnine, raznovrstne potrebščine za kmetovalce itd. itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu g v vipavski dolini	s	cP
□
O
3
(D
cr
■«
o
M
K
O
3
X
e
Dnevno novi dohodi 81 □
Ma zadrop ? Ima gri Goi
vpisana zadruga z om. zavezo
Mi
domačega Izdelka
iz tovarne Čevljarske zadruge v Mirnu pri Gorici se prodajajo:
m Gorici« zadružn. prodajalna v hiši ■, j:i::=;'c=-= centralne posojilnice — Corso Giuseppe Verdi štev. 32.
u Trstu ■ zadružna prodajalna v ul.
•—«* dei Rettori štv. 1.
V Vipavi: trgovina S. Beltram.
Blago se pošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu pri Gorici in sicer na drobno in na debelo. Ceniki se pošiljajo na zahtevo vsakomur.