vf, v ^ V DOMOVINA AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN ... s IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME 4l SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 262 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 8, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Kitajska ima dovolj orožja in živela za nadaljevanje borbe za prihodnji dve leti Cunking, Kitajska, 7. novembra. Kitajski finančni minister se je včeraj izjavil, da se nahaja Kitajska v dovolj močnem finančnem in ekonomskem stališču, da nadaljuje z borbo proti Japoncem. Finančni minister je povedal, da ima Kitajska še vedno dovolj pušk na razpolago za armado treh milijonov mož in da je enako na razpolago tudi dovolj stre-Ijiva. Obilni pridelek živeža bo preprečil vsako stradanje. Ker ni več stalnih bojnih front, ki so potrebovale mnogo vojaštva in oprsme, vojna Kitajsko v bodoče ne bo več veljala toliko kot v preteklosti. Manjši oddelki Kitajcev bodo Japonce neprestano iz zasede nadlegovali. Glede močnega finančnega stanja Kitajske je finančni minister izjavil napram zastopnikom inozemstva, da Kitajska točno plačuje vse svoje obveznosti, razen obveznosti na železnice, ki so v japonski oblasti. Hitler v svojem govoru napada demokracija ki Jo povzročile, da se danes oborožuje ves svet Weimar, Nemčija, 7. novembra. Dikattor Hitler je včeraj imel poseben govor, tekom katerega je napadal evropske in druge demokracije, ki ne poznajo nobenega miru. Izjavil je, da bo on pokazal, kako se da mir ohraniti na svetu brez demokracije. Rekel je, da je postal sumljiv, ker se toliko govori o razorože-vanju, dočim se v resnici skoro ves svet oborožuje do zob. Napadel je zlasti angleško delavsko stranko, ki je privolila v oboroževanje. Izjavil je, da vsa prizadevanja vseh demokracij ne bodo niti najmanj škodovala Nemčiji. Je dejal Hitler: "Demokracije naj razumejo sledeče: k0 go- vorijo o pravicah malih narodov, ne smejo zanikati istih pravic velikim narodom, kot se je zgodilo z Nemčijo po končani svetovni vojni. "Demokracija v praksi je popolnoma drugačna od demokracije v teoriji. Demokracija ni drugega kot pravica slehernega državljana, da hujska na vojno in svobodno raztega usta, da se država oborožuje vedno bolj. "Jaz želim, da nas svet pusti v miru. Mi ne zahtevamo drugega kot da nadaljujemo svoje mirovno delo. Lepo je govoriti o razoroževan ju, toda duh onih, ki tako govorijo je poln idej, kako bi ustvarjali večje in boljše molilno orožje." Umrli Joe Unetič Kot smo včeraj na kratko poročali, je nagloma preminil za srčno hibo v pondeljek zjutraj Joseph Unetič. Ravno se je odpravljal na delo kot oskrbnik vrta bogatega doma v Brathenal, kjer je delal zadnjih dvanajst let. Ob pol šestih zjutraj je zastokal v postelji. Soproga Marija ga vpraša, kaj mu je. Toda Joe je ponovno zastokal in njegovega življenja je bilo konec. Rajni je bil zelo miroljuben mož, star šele 54 let. Bil je član društva Slovenec št. 1 SDZ in društva Žužemberk. Doma je bil iz vasi Gadioe, fara Cerklje. V Ameriki je bival 33 let. V stari domovini zapušča mater, brata Jakoba in Franceta, sestre: Marijo, Alojzijo, Rozalijo in Josi-pino. Tu pa zapušča soprogo Marijo* roj. Roje, sina Josepha in brata Johna. Dom družine Unetič se nahaja na 16412 Arcade Ave. Truplo ranjkega se nahaja v kapeli pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi do pogreba, ki se vrši v četrtek zjutraj ob 8:30 v cerkev Marije Vnebovze-te na Holmes Ave. in na Calvary pokopališče. Naj bo ranjkemu pionirju ohranjen blag spomin, prizadeti družini pa izrekamo naše iskreno sožalje. Proti odvetnikom Clevelandska odvetniška zbornica je zopet dobila tri odvetnike, ki so nepostavno in zločinsko zlorabljali svoje klijente. Vsi se bodo morali zagovarjati na sod-niji in jim bo najbrž odvetništvo vzeto. Najnovejši odvetnik, ki je nepostavno vršil svoj posel, je neki Frank Warady. Danes sneg? Vremenski prei-ok pravi, da smo imeli dovolj poletnega vremena v pozni jeseni in da bo danes najbrž naleta val prvi sneg v sezoni. o-- Židovo maščevanje Hull ponovno kritizira japonsko stališče Washington, 7. novembra. Državni tajnik Cordell Hull je danes objavil, da se Zedinjene države nikakor ne bodo ravnale po nameri Japonske, ki namerava združiti Japonsko, Kitajsko in Mandžudijo v eno celoto. Obenem je Hull dal razumeti celemu svetu, da se bo vlada Zed. držav držala pogodbe devetih velesil, med katerimi je tudi Japonska, katera pogodba pravi, da morajo na Kitajskem prevladovati odprta vrata za vse narode sveta. Hull ni povedal, kaj mislijo narediti Zedinjene države v slučaju, da se Japonska ne bo držala svoj^ obljube, niti ni izjavil, če bodo začele Zedinjene države z ekonomskim bojkotom Japonske. Japonska trdi, da od leta 1922 naprej, ko je bila pogodba narejena, so se razmere korenito izpremenile, torej se ji ni treba držati pogodbe, dočim vlada Zed. držav trdi, da je spremembo povzročila Japonska v svoje sebične namene. Pariz. — Včeraj je prišel v nemško poslaništvo poljski Žid Seibel Grynsztan in oddal več strelov na tajnika nemškega poslanika, Ernesta von Rath. Ko je pomeril z samokresom na Nemca, je mladenič vzkliknil : "To je za povračilo trpljenja, ki so ga povzročili tvoji rojaki na moje rojake Zide." Fanta so takoj prijeli drugi uradniki. Volivna poročila V sredo zjutraj prinese "Ameriška Domovina" kar največ poročil glede izida volitev, v kolikor bodo volivna poročila do tedaj rta razpolago. Ker je kandidatov in drugih volivnih predmetov precej obširno število, bo vzelo seveda nekaj dni, predno bodo na razpolago končne številke. Kazanje slik V sredo večer 9. novembra ob sedmih se bo kazalo premikajoče slike pri Slavčkih v S. N. D., spodnja dvorana. Vstopnina je samo 10 centov, otroci prosti. Po programu se vrši ples in prijetna domača zabava. Pridite, boste videli lepe slike in imeli boste zraven pri- pa se bo pošta in sicer samo jetno zabavo. zjutraj v trgovskih okrožjih. OČIM PRETEPEL OTROKA DO SMRTI ' Postava, ki prepoveduje delavcem štrajk Washington, 7. novembra. Delavske organizacije so vložile pri najvišji sodniji Zedinjenih držav zahtevo, da slednja razsodi, če je ustavna neka postava v državi Maine, glasom katere so bili delavci neke tovarne za čevlje kaznovani, ker so začeli z štraj-kom. Najvišja sodnija države Maine je dotično postavo odobrila. Delavci trdijo, da če je ta postava ustavna, tedaj se delavcem odvzema svoboda prostovoljnega gibanja. Osem moških in ena ženska je bilo na podlagi dotične postave obsojenih. Visi so bili člani C . I. O. organizacije. -o- $10,000 nabrali Patriotični Čehi v Clevelandu so dosedaj samo v našem mestu nabrali $10,000 gotovega denarja, katero svoto so poslali potom Rdečega križa v Prago, da se tam razdeli onim Čehom, ki so trpeli radi zasedbe sudetskin krajev potom Nemčije. Nadalje se je izjavil Msgr. Rt. Rev. Zlamal, ki je načelnik gibanja, da je nabranih nadaljnih $6,000, ki se ob prvi priliki pošljejo v Prago. Hoover in Landon V nedeljo in pondeljek sta se oglasila dva bivša poveljnika republikanske stranke, Hoover in Landon in prosila volivce, da pripeljejo republikance zopet na krmilo vlade. Oba sta govorila po radiu. Ne bo pošte Na Dan premirja, ki je ameriški legalni praznik in ki se bo praznoval letos v petek 11. novembra, se pošta ne bo dostavila v rezidence. Dostavila Tulsa, Okla. — Oblasti v tem mestu so zaprle 23 letnega Leona Scribnerja, ki je ob-dolžen, da je pretepel svojo dve leti staro pastorko do smrti. Scribner je izpovedal, kako je pretepal otroka, ker ga ni ubogal. Izgovarja se, da ni mislil otroka ubiti. Ko je otroka pretepel, ga je pustil na postelji meneč, da otrok spi. Potem je nesel otroka k zdravniku, a ta mu je rekel, da ne Kadar se star štor vname Kingston, N. Y. — Policija v sedmih državah Unije je bila naprošena, da poišče 19 letnega dekleta May Avery in njenega ljubčka Leo-narda Richmond, protestan-tovskega pridigarja, ki se nahaja v "najboljših" letih, star 59 let. V pismu, ki ga je dekle pustilo svojim staršem, piše, da je ušla z svojim izvoljencem iz čiste ljubezni. Pridigar je pustil doma ženo in štiri odrasle sinove. Kapital prosi za sodelovanje vlade Boston, 7. novertibra. Alfred Sloan, načelnik General Motors kcrporacije, je imel včeraj pred Trgovsko zbornico govor, v kateri je prosil, da vlada bolj sodeluje z businessom in kapitalom in sicer na pošten način, na podlagi ko-operative. Industrija se ne boji toliko kontrole vlade, je dejal Sloan, toda boji se neprestanih sprememb pri vladi, kar daje industriji nestalnosti in ne prihaja dovolj dohodkov za ustvarjanje novih del. Industrija je danes na mnogo boljšem stališču kot je bila lansko leto ob tem času. In kot prihajajo naročila za nove avtomobilske modele, je smatrati, da bo leto 1939 še boljše. Z sodelovanjem vlade se industrije lahko dvignejo in izboljša se enostavno tudi delavski standard." Živahne volitve Politikarji prerokujejo, da se bo udeležilo današnjih volitev v državi Ohio več kot 2,500,000 oseb. Za Cuyahoga okraj prerokujejo udeležbo nad 400,000 oseb. Za danes prerokujejo dež in celo sneg. Slabo vreme prinese navadno demokratsko zmago, kar bomo pa videli jutri. Toliko je pa gotovo, da potrebuje demokratska stranka danes vsak glas, če hoče zmagati. Vsakemu državljanu in državljanki iskreno priporočamo: ne ostanite danes doma, velite pa kot vam narekuje vaše politično prepričanje. -o-- Čehi so začeli izganjati Žide na Madžarsko Bratislava, 7. novembra. — Češke oblasti so začele s pomočjo nemške tajne policije loviti Žide v južnih krajih češke republike in jih goniti preko meje na Madžarsko. Skoro trije Žid je na minuto so pognani preko meje. Vsega skupaj je bilo prijetih kakih 10,-000 Židov, katere so Cehi pognali v oni del Madžarske, katerega je morala češka republika te dni odstopiti Madžarom. potrebuje zdravnika, ampak pogrebnika. Pri raztelešen ju je zdravnik videl, da ima otrok prebito lobanjo. Videl je tudi, da je imel otrok zlomljeno roko, toda poškodba je bila že zaceljena. Otrokova mati je izpovedovala, da je njen mož otroka že prej večkrat pretepal. Ljudje so tako razsrjeni nad to surovino, da so morali morilca odpeljati v drugo mesto v ječo, ker se boje, da bi ga ljudstvo linčalo. Lewis apelira za izvolitev novega deala New York, 7. novembra. Do-j čim je John L, Lewis, načelnik C. I. O. gibanja molčal tekom vo-livne kampanje, pa se je včeraj oglasil v javnosti in pozval vse organizirane delavce, da volijo samo one kandidate, ki so za novi deal. Lewis je bil zadnje čase nekako nevoljen na predsednika, ker se slednji ni z vsem strinjal, kar je Lewis predlagal, toda ob zaključku volivne kampanje ni mogel Lewis narediti drugega kot pozvati svoje pristaše, da volijo nove dealerje. Lewis je izjavil, da pod nobeno drugo vlado ne morejo delavci dobiti toliko za svoj obstanek in toliko pravic kot pod sedanjim Roose veltom režimom. Lewis je obenem povedal, da bo 400,000 pre-mogarjev v Pennsylvaniji enoglasno oddalo svoje glasove za novi deal. Roosevelt na delu, da se izboljša finančni položaj železnic. Vlada bo pomagala Washington, 7. novembra. V pondeljek se je pričela v Wash-ingtonu konferenca vladnih zastopnikov in zastopnikov lastnih železnic, da se najdejo pota in sredstva za vladno pomoč ameriškim železnicam. Posebna komisija se je zbrala takoj potem, ko so lastniki 139 večjih ameriških železnic izjavili, da so odnehali s svojo zahtevo po znižanih plačah svojim uslužbencem in se podajo razsodbi Rooseveltove komisije. Predsednik je bil izredno vesel, ker so železnice odnehale s svojo zahtevo po znižanih plačah, ker se je bal, da če se začne z znižanjem v eni industriji, da bo sledilo znižanje v vseh drugih industrijah. Skupnem odboru lastnikov železnic in zastopnikov železniških unij je predsednik včeraj obljubil, da bo njegova prva naloga, ko začne novi kongres s poslovanjem, da mu predloži načrte za rehabilitacijo ameriških železnic. Spor pri japonski vladi radi odgovora Zed. državam. Japonsko časopisje svari Ameriko Češka je zopet zgubila del svoje zemlje Budapest, 7. novembra. Madžarske čete so včeraj slovesno zasedle one dele bivše čehoslovaške republike, ki so bili Madžarski prisojeni po Mussoliniju in Hitlerju. Ogrski regent admiral Horthy je prijezdil na belem konju preko Donave in zasedel mesto Komoran. Za njim so šli jezdeci, topništvo in pehota. Vsega skuplaj so Madžari zasedli včeraj 4,000 kvadratnih milj čehoslovaške zemlje, na kateri prebiva 800,000 ljudi. Najeti Madžari v zasedenih krajih so kričali slavo Horthyu in ga pozivali, da se razkliče za kralja povečane Madžarske. Češka je od 28. septembra naprej zgubila 4,-500,000 prebivalcev in 52,000 kvadratnih milj zemlje, kar je več kot obsega ozemlje države Ohio. Preostaja ji še kakih 10,-000,000 ljudi. Rusija ponovno začela pomagati Kitajcem šangaj, 7. novembra. Kitajska vlada je dovolila Rusiji nove koncesije v zameno za izdatno vojaško pomoč, katero namerava podeliti sovjetska Rusija Kitajski. Več kot 100 ruskih vojaških ekspertov je dospelo v glavni stan vrhovnega kitajskega poveljnika Kajšeka, in Rusija je zopet začela v odpošiljanjem vojnih zrakoplovov in streljiva. V zameno za to je dovolil Kajšek kitajskim komunistom, da se svobodno gibljejo in da organizirajo na severu odpor proti Japoncem. Skoro gotovo je Kajšek dovolil Rusiji tudi kos severne Kitajske. New York, 7. novembra. Da japonska vlada že en mesec odlaša z odgovorom na ameriško noto, v kateri je vlada Zed. držav opozorila Japonsko na položaj na Kitajskem, je vzrok spor med ministri japonske vlade. Odkar se je odpovedal japonski minister za zunanje zadeve Kazuko Ugaki svojemu uradu, japonska vlada ne odgovarja več na protestne note velesil, zlasti ker ima vojaška japonska klika japonsko vlado popolnoma pod kontrolo. Bivši zunanji minister je trdil, da je japonsko armadno poveljstvo prekršilo japonsko ustavo in pomešalo japonske odnoša-je s tujezemskimi velesilami. Japonski vojaški krogi na to odgovarjajo: med Japonsko in Kitaj- sko ni nobenih diplomatskih od-nošajev." Obenem se je zadnje čase odpovedalo mnogo odličnih japonskih diplomatskih uradnikov svojim uradom, ker je položaj neznosen in ker radi pritiska vojaške klike v Tokiu, ne morejo vršiti svojih poslov. Tokio, 7. novembra, časopis Kokomin, ki je armadni organ in glasilo ultra-nacionalističnih elementov, je danes izjavil, da bo Japonska nastopila proti Zedi-njenim državam, ako bodo slednje zahtevale, da se izpolnuje pogodba, podpisana od devetih velesil, med njimi tudi od Japonske in ki pravijo, da morajo biti na Kitajskem odprta vrata za vse narode. ~o- Preiskava kompanije Končno je mestna vlada v Clevelandu začela s preiskavo glede vrednosti The Cleveland Electric Illuminating družbe, ki oddaja elektriko v Clevelandu. Precenila se bo natančna vrednost kompanije. Mesto je naredilo posebno pogodbo z neko inženirsko tvrdo. Načelnik, ki bo vodil preiskavo, bo imel $75.00 na dan plače, da, $75.00 na dan, drugi pa od $15.00 do $50.00 na dan. Iz bolnišnice ' Miss Hedwig Zot, 1055 E. 67th St. »a je vrnila iz bolnišnice. Zahvaljuje se prijateljem za obiske in cvetlice. Prijateljice jo lahko obiščejo doma, kjer se nahaja pod zdravniško oskrbo. Raba olja Vlada bo najbrž začela kontrolirati proizvodnjo surovega olja in seveda gasolina. Pričakuje se, da zna tega nad vse koristnega kuriva za bodočo generacijo zmanjkati. Vse preveč potratno se danes postopa z gasolinom. Računa se, da je gasolina oziroma naravnega olja v zemlji le nekako 25,000,000,000 galon, kar bi zadostovalo za petnajst let. Novi trnki Najnovejši moderni truki so na ogled pri The White Motor Co., kjer dobite truke, ki naložijo eno tono ali pa 40 ton. White Co. je znana po svojih finih tru-kih. Mnogo Slovencev je pri tej kompaniji že leta udeleženih pri delu, in so poznani kot eni najbolj izvrstnih in zanesljivih delavcev. Amerika je pripravljena za obrambo zapada Washington, 7. novembra. Sumner Welles, ameriški državni podtajnik, je včeraj izjavil, da Zedinjene države niso pripravljene samo braniti svoje lastno ozemlje, pač pa tudi vso Južno Ameriko, za vsak slučaj. Welles je izjavil, da se vrši 9. decembra v Lima, Peru, skupna konferenca vseh republik Južne in Severne Amerike, na kateri se bo to važno vprašanje razpravljalo. Načelnik poslanstva Zedinjenih držav na tej konferenci bo Cordell Hull, ameriški državni tajnik. -o- Cestna železnica The Citizens liga je poslala mestni zbornici pismo, v katerem se prosi councilmane, da naj nikar ne glasujejo, da mesto uvede svoj lastni promet na cestah z busi, kajti s tem bi nastala konkurenca, ki bi uničila mestni promet in spravila kompanijo na leant. Mestna zbornica lahko imenuje neodvisno komisijo, ki naj položaj preišče, nakar bi se vsa zadeva mirno rešila, ne da bi se prihodnje leto vlekla v divjo kampanjo, ko se bodo vršile volitve za councilmane. Vlada konkurira? Nasprotniki sedanje administracije trdijo, da zvezna vlada konkurira s privatnimi kompa-nijami, zlasti kar se tiče javnih utilitetnih naprav, glede napeljave elektrike, itd. Te dni je pa Commonwealth Electric Co., ki je privatno podjetje, naznanila, da bo vložila v podjetje $70,000,-000 za izboljšanje svojega poslovanja in za razširjenje svoje postrežbe. Pa pravijo, da hoče Roosevelt vso industrijo uničiti. * Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zveze. Nacionalisti pričakujejo končne zmage spomladi Burgos, španska, 7. novembra. Španska civilna vojna bo končana zgodaj spomladi, kot prevladuje prepričanje v glavnem stanu nacionalistov. Lojalistični Španiji primanjkuje živeža, blokada uspešno posluje in mona-kovski dogovor bo imel tudi pri lojalistih svoje posledice. Finančni minister v kabinetu generala Franca se je včeraj javno izjavil, da oni, ki mislijo, da bo general Franco v slučaju zmage vpeljal monarhijo, se zelo motijo. španska bo progresivna republika. -o- Roparja pretepla žrtev Ko je stopila Mrs. Terezija Milich blizu svojega doma, 3806 Trumbull Ave. iz ulične železnice, sta jo napadla dva mlada lopova, jo pretepla in ji vzela denarnico, v kateri je bil en dolar. WPA v preiskavi Iz Washingtona je poslal Harry L. Hopkins dva zvezna preiskovalca WPA administracije, ki naj doženeta koliko je resnice na tem, da šo demokratski politikarji v Columbusu svetovali WPA delavcem, da volijo za Rooseveltove kandidate. John Bricker, kandidat republikanske stranke za governerja, je izjavil, da ima tozadevne zaprisežene izjave od WPA delavcev. Preiskovalca sta se mudila v državi Ohio 21. ur in iskala Brick-erja, da jima izroči dotične zaprisege, toda Brickerja nista dobila, nakar sta se sinoči vrnila v Washington. Udeležba pri volitvah Kakor sodijo politikarji, se bo danes udeležilo v Zedinjenih državah med 30- do 40-000,000 volivcev. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 262, Tues., Nov. 8, 1938 Najnovejša delavska postava Brez vsakega posebnega šundra v javnosti je stopila te dni v veljavo najnovejša delavska postava, ki se tiče delavskih plač in delavskih ur. Glede te postave trajala v kongresu divja borba skozi tri mesece. Postava končno ni bila sprejeta v istem obsegu kot jo je priporočil predsednik Roosevelt, pač pa določa nekoliko manjše minimalne plače. Roosevelt je prvotno zahteval, da mora biti najmanjša delavska plača 40 centov na uro, kongres je pa to izbil na 25 centov minimum na uro. Ako Roosevelt tedaj ne bi odnehal, delavci niti tega ne bi dobili. Takoj, ko je stopila nova postava v veljavo in je dobila svojega administratorja, se je pojavilo tisoče vprašanj in problemov glede načina, kako se bo postava spolnovala in kdo je prizadet radi postave in kdo ni. Nekateri industrijalci seveda nalašč nagajajo in namenoma nečejo razumeti postave, dočim so zopet drugi v poštenem dvomu, če se postava njih tiče ali ne. Vzelo bo seveda dolge mesece, predno bo mogel administrator postave narediti red in vpeljati vzorno poslovanje. Takoj, ko je stopila v veljavo postava, je zaprlo več industrij in sicer neka lasna podjetja v državi Arkansas in podjetja, ki zaposlujejo v državi Texas ljudi s tem, da luščijo gotove vrste orehov. Vodstva teh industrij trdijo, da nikakor ne morejo plačevati svojim uslužbencem 25 centov na uro plače, ker bi delali v zgubo. Nova postava zahteva minimalno tedensko plačo $11.00, toda v Texasu so plačevali od $3.00 do $6.00 na teden cdraščenim ljudem, in seveda lastniki teh podjetij so imeli pr; tem jako velike dobičke. Nadalje je prišlo do nesporazuma pri raznih brzojavnih družbah, zlasti kar se tiče onih dečkov, ki raznašajo br-zojave. Nova postava pravi, da ti fantje ne smejo delati več kot 44 ur na teden; in če delajo več, jim morajo kompanije plačati za čezurno delo. Med kompanijo in med uslužbenci dosedaj še ni prišlo do sporazuma, kako se bo v bodoče tozadevno poslovalo. Kompanije so mnenja, ako hočejo ugoditi novi postavi, morajo zvišati pristojbine za brzojave. Uvedba nove delavske postave je predvsem prinesla na dan tri kardinaln? točke, ki bodo direktna posledica uvedbe nove postave. Prvič, ali bo nova postava vplivala na večjo nakupovalno moč naroda? Ali bo delavec kaj več kupil, ako bo imel minimalno plačo $11.00 na teden kot sedaj, ko je bila plača pri istih delavcih od treh do šestih dolarjev na teden. Premalo časa je še minilo, da bi se dalo o tem razpravljati, toda tekom enega meseca ali pa dveh se bo tozadevno že nekoliko lahko sodilo in prvi sodniki bodo lokalni trgovci podeželskih mest v državah, kjer so dosedaj prevladovale najnižje plače. Drugič: Ali bo določitev maksimalnih ur vplivala na večjo razdelitev dela? Tisoče in tisoče onih, ki"morajo sedaj glasom nove postave delati 44 ur na teden, so prej delali najmanj 56 do 60 ur na teden, nekateri tudi več. Po novi postavi ne smejo delati več kot 44 ur, ali pa morajo biti plačani čez uro. Ali bodo delodajalci raje plačevali za čezurno uro ali bodo raje iskali novih delavcev in tako manjšali vrste brezposelnih. To je izredno važen problem, na katerega uspeh z enako radovednostjo čakajo vlada kot posamezna industrijska podjetja. Nova postava je bila v prvi vrsti namenjena, da se delo razdeli na širše kroge in sq tako deloma odpravi brezposelnost. Tretjič, ali se bodo cene gotovim produktom, ki so bili doslej izdelovani pri podjetjih, kjer so se plačevale suženjske plače, zvišale radi zvišanih plač? Administracija trdi. da je to nepotrebno in brezkoristno, kajti razlika med staro in novo plačo je tako malenkostna, da se pri masni produkciji niti ne pozna. N. pr. ako plačate za gotove vrste (pecans) cn cent več pri dveh funtih, se to nikomur ne bo poznalo, poznalo se bo pa siromaku, ki mora delati deset ur na dan po 6 centov na uro. To so samo nekateri, problemi, katere je ustvarila nova delavska postava, toda v kratkem se bodo pojavili še drugi. Kaj pravile! Vlada Zed. drŽav razpisuje ponudbe za gradnjo osem bojnih ladij. Ker med nami ni nikogar, ki bi kompetiral, gremo mimo tega žvižgaje. « * • V Newburgu ga bodo krstili v nedeljo 13. novembra. Pa ga •ne bodo nesli h kamnu, ampak ga bodo posadili na oder v SND. Da bi bil močan in pri najboljšem zdravju, pa da bi jemal bolj sredno pot, da bi namreč ne segal preveč visoko pod lase in ne preveč nizko pri stopalih. Naš urednik je bil povabljen za botra, pa se kuja, ker nima novega gvanta. Vsekakor bo pa na krstiji. še en teden in zajavkali bodo zajčki po ohijski gmajni. Pravijo, da so letos dobro obrodili in da jih je nič koliko. Ampak da so loto.-* neznana ko hitri, se nekaj sliši. En dan na St. Clairju, drugo iz Hubbard Rd. Piše Frank Leskovic Madison, O. — Mesec oktober je minil, ki je eden najlepših izmed vseh jesenskih. Saj je tako lep, tako božanski, da se mu ni načuditi. Listje na drevju se je spremenilo v vsemogoče barve in ki se polagoma poslavlja od poletnega bivališča. Ne vem, ali se je listje naveličalo svojih prijaznih vejic, ali vejice listja, mo-geče pa obojno. Slišimo pa, kako prijazno šepeče listje, ko so poslavlja od drevja. Ko se tako sprehajam pod mogočnim drevjem, o katerem je nekdo pripomnil, da se je čuditi Indijancem, ki so drevje tako lepo v vrsto posadili. Odpadajoče listje me boža po licih in mi šepeče na uho, koliko lepih uric me je senčilo, kadar sem imel čas in se zatekel pod drevje. Narava je res tako lepa, toda ne vsak čas. Tako se polagoma bližamo koncu leta. Pridelki se pospravljajo, ki pa niso bili vsem enako naklonjeni, kot je že navadno. Pozni krompir je bil v nekaterih krajih bolj bogat, kot v drugih. Pri nas je bilo najbolje lansko leto. Posadili smo ga, kopat ga pa ni bilo treba, ker ga je bila moča vzela. Saditi in kopati je pa itak preveč. Naš sosed Babic se prav kon-tena s krompirjem. Pravi, da jih je našel pod enim steblom 42 in da ga je bilo še več, pa se je bil naveličal šteti. To je pridelek! Če bi ga jaz dobil toliko, pa bi ga bilo že za vse leto dosti. Videl sem tudi njih zgodnji krompir, ki je bil tako debel, kot tiste debele pomaranče, ki pridejo iz Kalifornije. Pa koliko ga je bilo, kar cele kopice. Toda znati ga je treba saditi. Menda se ga more saditi o mladi luni, pa ne vem, če podnevi, ali ponoči. Bi rekel, da ponoči, ker podnevi ni lune. No, pa naj Babič o tem kaj več pove. Grozdje je letos prav prijateljsko obrodilo. Kdor je bil bolj naklonjen naravi, ga je dobil več. To se je ravnalo prav tako, kot je politika te dni. Tako smo ob lepih dneh trgali grozdje, ki je bilo prav sladko. Bili smo zamišljeni, pa ne v grozdje, ampak smo si predstavljali tisto njegovo tekočino, kako bo dobra, koliko sladkih besed bo v nji, koliko jeze in pa petja. Tako smo tiščali zobe skupaj same zamišlje-nosti, da če bi sosed soseda srečal, mu še dobro jutro ne bi rekel. Z sosedom Perparjem imava navado, ko prva ustaneva, V Žavlah je z letel z bicikla delavec Anton Cehovin star 28 let. V bolnišnico so ga pripeljali v nevarnem stanju. —Pri Senožečah je padel z bicikla čevljar Ferfila Franc z Potoč, star 25 let. — S kolesom se je zaletela v zid Stoka Svetka, star 18 let in se težko ranila. (Nadaljevanje) Brat Pucelj pa svetuje, da zadeva pride pred zbornico. Predlaga, da se upošteva samo uradne listine; podpira Levstek. Brat Trebeč je pa mnenja, da se na vsak način morajo upoštevati sporne zadeve, dasi niso uradne, ker bo dosti pritožb proti društvom in v tem slučaju ne moremo pričakovati uradne listine. Brat Turek st. pojasni, da se zahteva ui'aden postopek samo za prošnje. Sestra Kalan zahteva, da se morajo upoštevati izredni slučaji. Brat Balant zahteva konec debate. Sprejeto. Brat Kushlan meni, da bi bilo dobro, da bi sef sešli obe stranki in dali deputaciji potrebna pojasnila in instrukcije. Brat Jer-kič temu ugovarja, ker gredo v Columbus samo po razsodbo in ne na obravnavo. Brat Okorn apelira na urednika glasila, da se v svojem poročilu v listu drži točnosti in naj ne rabi raznih besed, ki nikakor niso na mestu. Brat Turek st. govori v prilog glasila, da smo še in ostanemo Slovenci in hočemo obdržati svojo organizacijo slovensko. Brat Jerkič protestira proti izrazu "zavržena," ker so doti-čne točke bile samo popravljene. Tajnik obvesti zbornico, da gremo v muzej, kjer nas bo čaka! Mr. Bukovnik. čita se dospela pošta. Sam. pev. društvo Zarja prosi za prispevek. Pismo naj bi šlo odboru za prošnje in pritožbe. Brat Zalar protestira in zahteva, da se držimo sklepov. Sestra Žagar predlaga, da se takih pisem sploh ne daje odboru. Predlog podpiran in sprejet. Gl. tajnik čita brzojavke: Slov. Dom Girard, O., dr. Glas Clev. Delavcev št. 9 SDZ, Pevski zbor Javornik, Barberton, Slov. Samostojno društvo "Domovina," Barber-ton, društvo Majnik št. 28. SDZ, Barberton, Ber-kopec in Tony Kuhar, člana št. 44 SDZ, društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ, Progresivna Trgovska Zveza, Mary A. Svetek, članica št. 22 SDZ, Mrs. Mary Hočevar, gl. nadzornica KSKJ in članica društva št. 37 SDZ, društvo Bled št. 20 SDZ, Modern Knights št. 57 SDZ, Marie Prisland, gl. predsednica Ženske Zveze. Vse brzojavke se vzamejo na znanje. Ker je čas zborovanja potekel, predsednik zaključi sejo ob 12. uri. Krist Stokel, konvenčni predsednik; Louis Rozman, konvenčni zapisnikar. Zapisnik šeste konvenčne seje vršeče se dne 15. oktobra 1938 Predsednik brat Stokei pozove zbornico k redu in otvori sejo ob devetih zjutraj. Ker poverilni odbor še n; gotov, se prebere zapisnik pete seje. Brat Penko predlaga, da se zapisnik sprejme s popravkom besede "ugovarja." Brat. Trebeč ugovarja, da je predlog brata Cente prišel na njegovo ime. Brat Balant vpraša, ako je njegov predlog glede sobotnega zborovanja v zapisniku. Se pojasni, da je. Brat Penko ponovno predlaga sprejetje zapisnika; predlog podpira brat Balant. Predsednik so pritožuje nad prazno zbornico in sedaj poroča poverilni odbor, oz. brat Virant, da so navzoči vsi razen dveh, ki sta oproščena, treh, ki so v Columbusu in ostali zborujejo na odborih. Ker ni ničesar nujnega, preidemo na dnevni red. Brat gl. tajnik vpraša, kaj se bo ukrenilo glede dnevnic dveh delegatov, ki sta bila opravičena, ali bosta dobila dnevnice ali ne. Brat Braniselj je mnenja, da delegat, ki je odsoten, nima pravice do dnevnice. Ker je to predlog/ je podpiran. Brat Stanko Dolenc stavi dodatek k predlogu, da se plača same za čas, ko je delegat prisoten. Brat Pucelj je mnenja, da je delegat, katerega zbornica opraviči, upravičen do dnevnice. Brat Braniselj brani svoj predlog. Brat Penko govori k predlogu v smislu, da je treba vedno upoštevati okoliščine in vzroke, zakaj je bi! delegat oproščen. Nikakor ni prav, da bi plačali dnevnico delegatu, ki se je opravičil radi svojega posla, kot se je brat Svetek. Sestra Bradač je mnenja, da je sedaj na mestu isti postopek za brati. Ravnohrib. Brat Shuster je mnenja, da se mu plača polovico dnevnice. Dr. Kern je prepričan, da je delegat Ravnahrib upravičen do dnevnice, ker se je udeležil pogreba pok. sestre Milnar-Videnšek in nekako zastopal konvencijo. Predlog, da se ne plača dnevnice gre na glasovanje in se sprejme s 43 proti 17 glasovom. Delegat Rozman predlaga sedaj, da sc bratu Ravnahribu prizna dnevnica, ker ga smatramo, da je zastopal pri pogrebu našo konvencijo. Predlog podpiran po več članih. Zahteva se 2 tretinska večina. Predlog dobi 74 glasov za in nobenega proti. Brat Okorn apelira na abornico, da vendar enkrat začnemo z resnim delom in da se držimo reda. Poživlja brata predsednika, da naj, ko je debati zaključena sprejema na govorniško listo samo nujne slučaje. Predsednik izjavi, da ne more naprej vedeti, ako je zadeva res nujna ali ne. Sestra Zalokar poudarja, da moramo dati priznanje tistim, ki so delali za organizacijo. Nadaljuje se čitanje provizoričnih pravil. Točke 10, 11 in 12 se sprejmejo kot čitane. Pri točki 13 se pa vname živahna debata. Brat John Lokar priporoča, da se naj da predvsem priliko odboru za pravila, da poda svoj komentar, predno se preide na debato Odbor sporoča, da ni mogel upoštevati, da se vrši konvencija vsaka tri leta. Brat Terbižan priznava, da ima triletni načrt svoje prednosti, toda vseeno predlaga štiriletno konvencijo, toda želel bi, da bi se vršila meseca maja. Brat Lah zagovarja tri leta, kar bi bilo v veliko korist organizaciji. Brat Zalar zahteva konec debate. Brat Kushlan odobrava Lahov predlog in tudi njegovo društvo mu je naročilo za tri leta. Brat Terbižan govori v prid konvenciji v maju, ker bi na ta način članstvo pozimi bolj marljivo zahajalo na seje in bi res bolj natančno proučilo naša pravila in se poglobilo v probleme organizacije. Brat Pucelj poroča, da se niti odbor za pravila sam ni mogel zediniti v tem vprašanju. Točka pravil gre na glasovanje in dobi predlog odbora "za" 52 in proti 11 glasov. Zbornica sprejme; brez debate točki 14 in 15. Brat Pucelj pojasni, da bo radi večje preglednosti stala pri tozadevni točki glava "Volitev delegatov." Točka 16. Odbor za pravila razlaga in utemeljuje, da se mu je zdelo prav,, da je pomaknil volitve en mesec naprej in razloga tega, da l)o odbor za pravila imel več časa, storiti res kaj dobrega pri pravilih. Brat Kushlan se tudi strinja s tem predlogom, ker se bodo tudi spori radi volitev delegatov laže izravnali. Brat gl. tajnik bi rad vedel, kaj se naredi z besedo "glasila, ako morda ne bomo imeli glasila. . Pojasni se mu, da bodo vse zadeve ki so v zvezi z objavo v šilu, alio glasila ne bo, avtomatično suspendirane te dolžno.,L- (Dalje na tretji strani) AM3RIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 8, M8 - 3 ZAPISN1K KONVENCIJE SDZ (Nadaljevanje z 2. strani) Točka se sprejme. Točka 17. Dr. Kern predlaga ,da se črta "ki je zmožen čitanja in pisanja." Sestra Zalokar se ne strinja s tem, ampak celo zahteva lastnoročen delegatov podpis pred poverilnim odborom. Sprejeta je točka v novih pravilih z dodatkom ". . . enako mora biti navzoč na zadnjih štirih zaporednih sejah." Točka 18 se sprejme kot čitana. Točka 19 pa zopet dvigne veliko debato. Pucelj poroča, da je odbor za pravila dobil predloge, da se dvigne zahtevano število članov s sto na stopetdeset, od sledečih društev: 6, 8, 35, 24, 20, 10, 27 in 43. Brat Virant predlaga, da se da od 25 pa do 150 članov enega delegata, nadalje pa za vsakih 250 članov pa po enega delegata. Predlog brata Srebota je za 50 članov enega delegata in za vsakih 150 članov enega več delegata. Brat Pugelj tudi zagovarjal skrčitev števila delegatov in sicer za prvih 25 članov enega in za vsakih 150 po enega več. Sestra Bradač ugovarja in utemeljuje, da bi s tem korakom trpela velika društva in ne mala kot so to trdili nekateri delegatje. Brat Balant predlaga konec debate. Stanko Dolenc zahteva, da se da delegaciji prilika staviti drugi predlog, ko bo prvi odglasovan. Brat Zalar priporoča točko kot čitano in zahteva glasovanje. Brat gl. predsednik zanika, da se po sedanjih pravilih in po novem predlogu] istotako malini društvom ne godi nobena krivica. Brat Gr-dina bi priporočal, da bo zagovarjal sklep odbora, članstvo bi se zanimalo samo, da pridobi kar največ novih članov, ker bi se jim za to, da pridobe delegata. Tudi brat Kushlan je mnenja, da bo vsako društvo, ki se količkaj zanima, šlo ob času konvencije na delo ter povzdignilo število članstva. Predlog odbora gre na glasovanje in dobi "za" 28 in za "proti" 62 glasov. Sledi odmor 15 minut. Ob 10:43 začnemo zopet sejo. Gl. tajnik sporoča tužno vest, da je preminula Antonija Prinčič, članica št. 23 SDZ. Nadaljuje se debata o točki 19. Brat Lah sedaj predlaga, da se sprejme tozadevna točka starih pravil. Predlog podpiran po več delegatih. Brat Penko govori k predlogu. Brat Terbižan apelira na brata Laha, da sprejme dodatek k svojemu predlogu, da se v bodoče plačajo dnevnice delegatom iz njihovih društvenih blagajn. Utemeljuje svoj predlog s tem, da imajo posamezna društva še dovolj zmožnih moči, ki so brez dela in bi jih bilo lahko dobiti za delegate za nižje dnevnice. Brat Lah ne sprejme dodatka. Brat Pucelj zahteva, da gremo samo za' ali proti predlogu in da se držimo reda. Sestra Zalokar se pritožuje, da se delegatom dela krivica, ako se jim vzame pravica govora, ker imajo morda društvena, naročila, katera morajo predložiti zbornici. Odobrava mnenje brata Terbižana, da društva sama nosijo stroške konvencij. Brat Kushlan zahteva, da se- držimo poslovnega reda. Ker brat Lah ni hotel sprejeti dodatka, sestra Novak protestira, češ, da bi morali glasovati o dodatku vseeno. Brat J. Lokar je mnenja, da je mnenje sestre Novak pravilno. Sestra Bradač pojasnjuje, da plačujemo v konvenčni skiad 3c. Brat Balant zahteva glasovanje. Sestra Novak: zbornica ima pravico potrditi amendment. Brat Dolenc podpira. Brat Zalar oporeka temu dnevnemu redu. Dr. Kern in brat Balant še enkrat apelirata, da gre predlog brata Laha na glasovanje. Predlog gre na glasovanje in je sprejet s 64 Preti 13 glasovom. Sestra Erbežnik se strinja s sestro Zalokar in zahteva, da bi moral iti konvenčni asesment v domačo društveno blagajno. Brat Levstek protestira, da smo zašli iz dnevnega reda, ker plače ne spadajo k tej točki. Brat Penko pojasnjuje, da je ta točka pravilna in dobra, kot je. Brat Ivančič vpraša, koliko sej se mora član udeležiti pred volitvami, da je lahko kandidat za delegata. Sestra Zalokar zahteva opredelitev točke glede volitev. Brat Pucelj pravi, da bi bi! moral vsak delegat provizorična pravila prečitati, ker je bilo dovolj časa in lahko bi si prihranili dosti Časa, ker ne bi bilo treba debat. Točka 20. Ta točka določuje, da so tudi člani, ki so en mesec suspendirani, kandidatje, nastane vprašanje, kaj naj se stori s člani, ki so na "Paid up" policah, ali se tudi nje šteje v merodajno število članov ali ne. Brat Penko izvaja, da niso člani na teh policah upravičeni, da se jih upošteva in predlaga dodatek k točki provizoričnihpravil, ki se glasi:.. . "ali člani na Paid Up policah." Krat Kushlan se strinja in priporoča dodatek. Brat Braniselj protestira proti predlogu brata Penkota. Brat Balant zahteva glasovanje. Točka 20 z dostavkom gre na glasovanje in,je sprejeta z proti dvema glasovoma. Točka 21. Brat Pucelj poroča, da se je sistem volitev spremenil in to iz razloga, da se bomo v bodoče izognili homatij ,o katerih imamo žalostne skušnje. Stari način zelo zavlačuje volitve. Brat Kushlan oporeka, da točka ni pravilna in sugestira dodatek, da se izvoli toliko namestnikov kot delegatov in se ž njimi glede uvrsti tve postopa tako kot z delegati. Odbor za pravila osvoji sugestijo brata Kushlana. Brat Trebeč govori v prid Kushlanovi sugestiji. Brat Kozjan meni, da je beseda "absolutno" nepotrebna in naj se črta. Odbor to stori. Točki 22 in 23 se sprejmeti kot čitani. Točka 24 se glasi: Konvencijo otvori glavni predsednik, takoj imenuje poverilni odbor nakar se izvoli konvenčnega predsednika, podpredsednika in tajnika. Po izvolitvi istih konvenčni predsednik prevzame vodstvo konvencije, nakar se izvolijo nadaljnji konvenčni odbori. Točki 25 in 26 sprejeti, kot čitani. Točka 27 zopet povzroči vročo debato, ko pridemo do definite, kdo ne sme biti voljen v gl. odbor. Odbor za pravila je privze poneverbo in bankorot. Brat Zalar vpraša, ali je mišljeno to samo v zvezi z SDZ. Brat J. Lokar vpraša, kaj je storiti, ako je pone-veril kje drugje. Brat Kushian se postavi na stališče, da beseda bankerot ni na mestu, ker je vsakdo, ki je naznanil bankerot, zadostil zakonu. Brat Gabrenja pojasnjuje, da se odbor sam ni mogel zedinifci in je raje to zadevo prinesel pred zbornico. Brat Terbižan po naročilu društva predlaga, da nihče, ki dolguje Zvezi, več kot 5,000 dolarjev ,ne bi mogel biti voljen v glavni urad. Brat Penko vpraša za pojasnilo, kako je smatrati direktorje in bančne uradnike. Gl. tajnik vpraša, ali so pri tem zapopadene tudi mortgage kompanije. Dr. Kern protestira, da se članstvu godi krivica, saj vendar vsi enako plačujemo svoje asesmente, toda pravic pa nimamo vsi enakih. Brat Zalar vpraša, ali bi se oni, ki je bankrotiral, tudi lahko volil. Brat Kushlan pritrdi. Zalar vztraja na stališču, da se takega ne sme voliti. Brat Pollock vpraša, ako morejo na-stavljenci zavarovalninskih družb biti voljeni v gl. odbor, in bi, v slučaju da je izvoljen, preden nastopi urad resigniral od sedanje pozicije. Brat Pucelj poroča, da glasom točke pravil tega ne bi n^ogel storiti. Brat Vehovec protestira, češ da imamo vsi enake pravice, neglede ali je kdo direktor banke ali pa Tislužbenec. Brat Stokel predlaga dodatek ... ali kake druge slične organizacije," tako da bi se cel dodatek takole glasil: ".-. . član, ki je na katerikoli način oškodoval SDZ ali društvo ali kako drugo slično bratsko organizacijo." Brat Penko vpraša, ali je smatrati SŽZ tudi slično bratsko organizacijo ali ne. Pucelj zagovarja: kdor hoče biti voljen in svoj urad zasesti, mora preje podati odpoved pri sedanji zaposlitvi. Brat Lelcan izjavi, da je on direktor zamrzle banke in kot takemu se sedaj vzame pravica voljenemu biti. Delal pa je vedno za korist SDZ. Jerkie utemeljuje, da je točka dovolj jasna. Brat Zalar zahteva, da se črta beseda "voljen." Albina Novak dokazuje, da SŽZ ni podporna organizacija. Pucelj ugovarja, da se vsaka organizaija, ki daje kakršnakoli izplačila v obliki podpore, smatra za bratsko podporno organizacijo. Brat Kushlan se strinja s sestro Novak, da SŽZ ni inkorporirana. Razlaga, zakaj je prišlo do te točke v starih pravilih, namreč da direktorji bank ne morejo biti gl. predsedniki. Toda te točke danes ni več potreba in priporoča, da se jo črta, ker ni na mestu. Brat Jerkič želi pojasnila, zakaj se nismo že na to točko ozrli pri starih pravilih. Glavni tajnik pojasnjuje, da gl. odbor na primer Lekana ni smatral direktorja banke ampak Mortgage kompanije. Grdo pa je od nas, da tako postopamo. Na jeziku nosimo bratstvo, obenem pa polena mečemo pod noge ljudem, ki so pošteni in dobri delavci za organizacijo. Brat Skuly govori: "Ali se vam ne zdi smešno, da rabite besedo bratstva, katerega pa ne poznate, če smo res bratje, zaupajmo eden drugemu. Na ta način, kot postopamo sedaj, ne moremo nikamor naprej ; samo ^ami sebe smešimo!" Debata o točki 27 se prekine in. preloži na pop. sejo. Brat Gornik bere brzojavke: Družina Praznik, člani društva št. 53 SDZ. Društvo Danica št, 11 SDZ. Mr. in Mrs. Zakrajšek. John J. Busher, County clerk. F. Železnik. * * Društvo Buckeye št. 60 SDZ. Frances Tomsic, št. 22 SDZ. JKJ. Juvenile Group SDZ Collinwood. Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ. Frances, Josie in Mary Orazem. S. N. Dom Maple Heights. Društvo Sloga št. 43 SDZ. M. Bolha, Akron. Društvo Volga št. 39. Colum- »mmuutuiiiiiiiiiiniiiimaumt ŽIITI Po nemškem izvirniku K. Maya Department of Commerce, Division of Insurance, bus, 21. januarja 1938. Slovenska Dobrodelna Zveza, 6403 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Cenjeni! S tem Vas obveščamo, da je prišla pritožba zoper Zvezo od strani nekega Louis J. Pirca, ki je prišel v naš urad v družbi Mr. Kushlana, člana Zveze, ki se je sam osebno pritožil in senatorja Boyda iz Clevelanda. Iz pritožbe naj citiramo sledeče: 1. "Glavni odbor je vpeljal preliminarne police, za katere so asesmenti prvega leta vloženi v upravni sklad, kar je nasprotno odloku konvencij. 2. "Glavni odbor je na neki seji sprejel resolucijo, da plačajo člani bolniška asesmenta za november in december, vendar naj se denar razdeli.,k.Pt sledi: a) Novemberski bolniški asesment naj se prenese v upravni sklad. b) Decemberski bolniški asesment naj se povrne članom v obliki čekov iz glavnega urada. 3. "Glavni odbor je napravil veliko in drago napako, ker je pobral decemberski bolniški asesment in ga vrnil s čeki, kar bi se lahko storilo z^ resolucijo, da se opusti pobiranje decemberskega asesmenta. Zveza bi bila prihranila okoli pet sto dolarjev, ki so bili potrošeni za čeke, kuverte, papir in poštnino za 8,000 pisem. 4. "Sedanji glavni odbor je zadnje leto kupil adresograf in več tiskarskih strojev, na katerih naj se tiskajo vse tiskovine, ki se potrebujejo za Zvezo in društva, čeprav ustava in pravila izrecno predpisujejo, da morajo biti vse tiskovine, potrebne za Zvezo kot korporacijo, tiskane v unijski tiskarni. Nadalje je ugovor, ker bi j; tiskanjem raznih stvari giavni odbor zašel v posel založništva raznih tiskovin (publishing business), katero so si dozdaj posamezna društva sama preskrbela. Glavni odbor ni imel po ustavi in pravilih nikake pravice tiskati stvari zase in ne za .podrejena društva. Nadalje je ugovor proti tej kršitvi, ker bo uporaba novih strojev zahtevala dodatne delavce, kar ni bilo predvideno na konvenciji, ko je delala proračune za organizacijo. Po skrbni preiskavi z ozirom na gornje pritožbe Vam poročamo sledeče: 1. V deželnih postavah ni nobene prepovedi, cla bi se dohodki preliminarnih polic prvega leta ne smeli rabiti za stroške. Izvzete so smrtnine v prvem letu zavarovanja. 2. Glavni odbor je imel pravico pod točko 52 pravil opustiti dva asesmenta za leto 1937, če je bila solventnost Zveze 100%. Vaša resolucija ni bila popolnoma jasna, kako naj se opustita dva mesečna asesmenta. Resolucija bi bila morala jasno in točno označiti, kako se opu stita dva asesmenta, namreč za november in december, leta 1937, če je biia solventnost Zveze nad 100% . a) Na isti seji bi bili morali sprejeti drugo resolucijo za pobiranje enega izrednega mesečnega asesmenta. Omeniti bi bilo treba natančno vsoto, katero naj plača vsak član v upravni sklad. b) Decemberskega bolniškega asesmenta bi ne bili smeli vrniti članom v obliki dividends, kar Vam je bilo že poročario iz tega urada. 3. Stroški za povrnitev decemberskega asesmenta se niso dosti zvišali, ker ste t-akozvdne čeke za dividend© razposlali s pismi, namenjeni za kampanjo za novo članstvo. 4. Po pravilih ima glavni odbor polno moč voditi zadeve Zveze med dobo konvencij. Zato sme omenjeni odbor potrošiti primerne vsote denarja za upravo v uradu, če je omenjeni odbor sprejel pravilno resolucijo za nakup adresografa, enega multi-grafa in enega grafotypa, ni bilo to v nasprotju pravil ali postav države Ohio. * Z ozirom na gornje zaključke se Vam ocl tega oddelka naroča sledeče: 1. Zveza ne sme v bodoče vračati nobenega asesmenta v obliki dividend. 2. Ker menda zavarovani člani niso bili dovoij obveščeni o razpisan ju izrednega asesmenta v upravni sklad namesto novem-berskega asesmenta v bolniški sklad, se mora pobrana vseta d*iti v bolniški sklad. 3. Zvezi ni treba preklicati nakupa naprav za urad, katere so zgoraj omenjene, če je bilo tako določeno po pravi resoluciji glavnega odbora in če je dovolj denarja v upravnem skladu. (Dalje prihodnjič.) Upognil sem koleno, ga sunil raz sebe in bil v hipu na nogah. Pa tudi on je vstal. Kakor v megli sem videl, da je segel za pas, potegnil pištolo in pomeril. Udaril sem ga s pestjo po roki, strel je počil, ali morda dva, ne vem. Zatulil je: "Pa bodi —! Mene ne dobite!" In že je pljusknil v valove. Zagledal je luči, ki so se naglo bližale po hodniku. Predrzen človek je bil! Kdor si je upal skočiti v vrtinec trdo ob steni, je bil že več ko pogumen. Mučil sem se s čolnom, da bi ga porinil iz rova. Pa tok je bil premočen, predolgo bi trajalo, da bi ga spravil na reko. In medtem mi je Žuti lahko ušel —. Izvrsten plavač je bil. In naglo je gibal. Deroča reka bi ga odnesla, splaval bi na suho, ušel, jezdil Galingrejevi družini naproti, našel Hamd el-Amazata in —. Nisem mislil dalje. Dve sekundi sta minili, kar je skočil v vodo. In že sem sle-kel suknjič, si šiloma potegnil visoke škornje z nog, zaklical njim. _t" Brž Utonil v rov: "Plaval bom za v čoln in za menoj In že sem bil v vodi. "Za Allahovo voljo! boš!" je vpil Kolami. Nisem skočil v vodo, počasi sem se spustil v valove. Pri vhodu so kolobarili vrtinci, potegnili bi me bili v globočino. Zaplaval sem skozi zaveso bršljana. Vrtinec me je prijel in potisnil k steni. Dolgo sem se boril z njim ležeč na strani in krepko se porivajoč naprej z nogami in s spodnjo roko. Val se mi je približal, se razbil ob steni, — pravi trenutek, ki sem ga takoj porabil. Prepustil sem se mu, se krepko odbijal — in tok me je odnesel tako naglo, da sem nehote za-mežal. Ko sem spet pogledal krog sebe, -sem plaval med dvema tokoma, ki sta se niže spodaj združevala v nevaren vrtinec. Sredi reke sem bil. Vrtincu sem se moral izogniti, pa dolgo sem se mučil, da sem premagal tok in priplaval v mirne vode. Stoječ v vodi in teptajoč jo z nogami sem se ozrl za Žutim. Prav tedaj je prišel na površje. Do pasu je šinil iz vrtinca, prav iz tistega, ki sem se mu sam tako skrbno izognil, planil in ga premagal ter zaplaval proti bregu s krepkimi, izdatnimi udarci. Občudoval sem ga. Res izvrsten plavač je bil, mnogo mnogo boljši ko jaz. Niti na misel mu ni prišlo, da bi se bil vrt-nicu izognil. Vedel je, da ga bc zgrabil, pa tudi spet sunil iz sebe. Niže spodaj je bil, ni se obrnil za menoj. Plaval sem za njim, z rokami in nogami pod vodo, da me ni slišal. Kmalu sem mu bil tako blizu, da bi ga bil lahko prijel za nogo. Pa tudi breg je bil že blizu. Iznenaditi sem ga moral. Ni imel orožja, pištoli je izstrelil. Tudi sam sem bil brez orožja. Spoprijela bi se, dvoboj na pest —. Levi breg je bil plitev in pro-dovit. Žuti je priplaval na plitvino, vstal in bredel na suho, moker, da se je cedilo z njega. Mudilo se mu je, z glasnim pljuskanjem je porival vodo, za mene se niti zmenil ni. V stop sem hodil za njim, čul mojih korakom Spoto- Prav tedaj je šinil čoln iz rova. Dolgo se je mučil hand-žija, da je premagal tok. "Psi —!" je vzkliknil. "Obračunal še bom z vami!" Obrnil se je v breg. Stopil sem pred njega. "Jaz pa bom obračunal s teboj !" Nisem mislil, da ga bo tako hudo prijelo. Kar klecnil je od strahu. Pa še preden se je zavedel, je že dobil kamen po glavi. Zgrudil se je. Toda bil je močen nasprotnik. Omotica je utegnila trajati le za hip, če se je zbudil prezgodaj, mi je bil še vedno lahko nevaren. Zato sem mu strgal pas, ko je padel, in mu zvezal roke k telesu. Res se je koj spet zavedel. Še meže je hotel vstati, pa ni mogel. Odprl je oči strmel v mene, pa nenadoma upognil koleno in se pognal kvišku. Uspelo mu je, postavil se je na noge in uprl roke ob boke, da bi raztrgal vezi. K sreči je bil pas močen. Vse to se je zgodilo v hipu sem si že tudi snel pas, mu iz-podnesel noge, da je padel na obraz, mu pokleknil na stegna in mu zvezal noge. Braniti se ni mogel, ker je imel roke zvezane. "Takole —!" sem sopel in vstal. "Bomo videli, kdo bo koga imel —! Ne bomo tamle v rovu poginili in dobri Rugov-čani bodo zvedeli, kako si prišel pod zemljo!" "Šejtan —!" je siknil. "Stokratni še j tan!" In zaprl je oči ter mirno obležal. Tok je zgrabil čoln, ko puščica je šinil po vodi. Kolami me je zagledal in krenil k obali. "Mislil sem, da si izgubljen, effendi!" je klical že od daleč. "Hvala Allahu, da te je rešil! vih — ?" "Skorajda." • "Po preduhu je prišel?' "Da." (Dalje prihodnjič) -o- Zabava v sredo tam?" Si ga prema- naročal v ve- Precej časa je že minilo, kar se nisem oglasila v javnosti, danes imam pa važen vzrok, da zopet primem za pero. Povabiti hočem namreč naše prijatelje in znance, osobito pa člane društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ na prijazno zbaavo v sredo večer ob 7:30 v Društveni dom na Recher Ave. Ob sedmih se prične seja, ki bo zelo kratka, takoj po seji bomo začeli igrati pa karte. Nekako ob desetih se prične ples, serviralo se bo okusen prigrizek in kavo. Nagrade se bodo dajale pri vseh mizah. In vse to vas bo stalo-samo 25c. Kaj neki dobite drugod za tak denar, prav malo. Pridite na to prijazno zabavo, da se malo poveseli-te v prijetni družbi in boste pozabili na vsakdanje skrbi, ki skoro slehernega tarejo v teh časih. Obenem bomo pa tudi praznovali Martinov večer, kot je že stara navada Slovencev in katere navade se ne sme opustiti. Bomo videli, če ima letošnji kakšno moč. Gotovo bomo šli vsi vesele in židane volje domov. Kakopak, ječmenovca tudi ne bo manjkalo. Torej pridite v sredo večer k nam. Vas vse skupaj pozdravlja M. R. Kardinal napada Hitlerja v svoji katedrali Monakovo, Bavarska, 7. novembra. Kardinal Faulhaber je imel včeraj v svoji katedrali v navzočnosti kakih 5000 oseb, govor, tekom katerega je neusmiljeno napadal Hitlerja in nacizem, rekoč, da nacizem ubija svobodno voljo v človeku in dela državo odgovorno za dejstva posameznika, ki postane nemo truplo brez vsake svobodne misli. Nekateri so tekom govora kardinala Faulhaber j a v cerkvi začeli žvižgati, toda kardinal jih je končno lepo pomiril. pobral za pest debel m ma sem kamen. , Pribredel je na suho, zakrilil z rokami, veselo vzkliknil in se ozrl k vhodu. Koga imas "Žutega." "Ni mogoče! gal?" "Da." "Torej pa brž!" je hlapcema. "Uprita se sli!" Segla sta, da je čoln za pol dolžine zdrknil na prod. Vsi trije so planili bliže. "On je — on je —!" je vzklikal Kolami. "Neverjetno, da ti je uspelo —! Izvrsten plaveč si!" "Pozneje se pomenimo!" sem ga prekinil. "Spravite ga v čoln, pohiteti moramo! Ljudje čakajo pri karaulu, obljubil sem jim, da poj dem z njimi, nepotrpežljivi bodo, utegnili bi se lotiti tovarišev!" "Ali bomo nesli Žutega v karaul ?" "Ne. V tvoj han. V karaul pa pošljemo enega tvojih hlap-tega pod zemljo." V nekaj minutah smo prišli do mostu. Eden hlapcev je pohitel v karaul, handžija in drugi hlapec pa sta nesla Žutega v han. Nisem se še utegnil obleči, v hlačah, srajci in nogavicah sem stopal za njima in nesel škornje, suknjo in telovnik v rokah. Moker sem bil do zadnje niti. K sreči je imel Kolami nove hlače, tiste sem oblekel in dal svojo obleko sušit. In koj nato sta pridirjala lord in Halef. Lindsay je metal svoje dolge noge od sebe, da je mali Halef tekel za njim ko kužek za gospodarjem. Kar planila sta v sobo. "Je res —? Imate ga, master?" je kričal Lindsay. "Tamle leži!" Z zaprtimi očmi je ležal Zu-ti na tleh. Anglež si ga je ogledal. "Moker je —. Dvoboj v valo- MALI OGLASI SE MORA PRODATI hiša 6 sob, za eno družino, angleški model, 7 let stara. Se vam bo dopadla, če si jo ogledate. 1191 E. 175t*n St. blizu Grovewood Ave. ODDA SE stanovanje 4 sobe, kjer je kopalnica, kuhinjska peč, ledenica, furnez. Jako lepo stanovanje. 736 E. 93rd St., severno od St. Clairja. (264) CONCORD MOŠT IN GROZDJE v sodih ali galonih, vsako količino. M. Cohodas, 1065 E. 61st St. Tel. HEnderson 3391. (266) V najem se da 4 sobe in kopališče. 1130 E. 68th St. Kdor hoče vzeti v najem, naj se zglasi na 1092 E. 71st St. (263) V najem se oddajo tri lepe sobe, nanovo prenarejene, za malo družino. Poseben prostor za pranje. Vprašajte zgorej na 973 Addison Rd. V najem se da pet sob, kopališče, furnes, zgorej. Sobe imajo preproge, ravno tako je v kuhinji že lino-lej. 7303 Hecker Ave. Vprašajte na 6325 St. Clair Ave., ali na 935 E. 67-th St. (263) Delo išče ženska, ki bi pomagala v restav-rantu ali da bi prala. Vprašajte na 6024 Glass Ave. Do $50 prihranite na Frigidairih in Electrolux, floor sample in demonstratorjih. Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave., 819 E. 185th St. Odprto zvečer. (Nov. 4, 8, 9.) 4 ' AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 8, 1938 Henry Ford sega, v roko letalcu Corriganu, ki je nedavno poletel iz New Yorka na Irsko. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 45. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71% K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 135 V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega obstanka nad $6,700,000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hoče1* zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporm organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K S K Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55' leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. sc otroci lahko zavarujejo v razredu ,:A'" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V siučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000 00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00: S1 CO in 50i na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerna mzeK. K. S. K. Jednota nudi članstvu najmodernejših vrst zavarovanja. Člani in članice nad 6C let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari jčianl in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izdaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec ln Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a> pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član aH članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takol. V vsak', slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodiia pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 503 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SZZI_----Z---gE Skrivnosti ruskega carskega dvora ROMAN Grofica je bila ena izmed onih žen, ki zna odpuščati, ako vidi iskreno kesanje. Ona potolaži obupano deklico in stori korake, da se ne izve to delo njenega moža. V gradu je živel komornik, ki se je že dolgo trudil, da si pridobi sobaričino ljubezen. Imenoval se je Bakunjin. Njega je poklicala grofica k sebi ter ga vprašala, ali je pripravljen poročiti deklico, ki bo dobila pripadajočo opremo. Povedala mu je, kaj se je zgodilo. Komornik prosi, naj mu da nekaj dni za premislek. Ko je potekel rok, .je sporočil grofici, da je pripravljen. Mladi par se je takoj poročil in se preselil v sosedni grad, kjer mu je grof poklonil lepo, nezadolženo gostilno. Ko se je pozneje rodil sin, ki so mu dali ime Mihajlo, ju je grofica še enkrat bogato nagradila. Otrok je imel vse, kar je bilo potrebno. Kmalu zatem umre grof, ne da bi se spomnil v svoji oporoki malega Bakunjina. Toda grofica ga je vendar pozneje privedla v svoj grad, kjer je ostajal po cele mesece. Mihajlo je bil lep in pameten otrok ter sta ga grofica in njena hčerka kmalu vzljubili. Miha j lova mati je morala kmalu mnogo trpeti. Nekdanji komornik, njen mož je postal lenuh in pijanec, ki je hitro zapil in zakvartal vse premoženje in hišo. Nekega dne se zvali pijan js stopnic in ostane na mestu mrtev. Mihajlova mati je ostala nekaj let vdova. Ona se preseli v Moskvo. Tam je prišla kmalu v veliko stisko, ker so jo moževi upniki neprenehoma preganjali in niso mirovali, dokler ji niso odnesli zadnjega stola iz stanovanja. Lahko bi bila sicer pisala grofici. Vedela je, da bi ji ta takoj pomagala. Toda za to je bila preponosna, raje je trpe-lain živela v bedi, kakor pa da bi prosila miloščine od žene, ki ji je nekoč prizadjala toliko bolečin. V zadnjem trenutku je prišel kovač Vulkov, baš tedaj, ko se je nahajala uboga žena z otrokom na cesti. On je že dolgo opazoval to dobro, marljivo in nesrečno ženo in sedaj jo je osvobodil vseh težkih skrbi s tem, da jo je vzel za ženo. Na ta način je dobil Mihajlo Bakunjin, grofovski sin, pri-prostega in poštenega kovača za očeta. A grofova hčerka je bila opatica samostana pri Srcu Matere Božje. Bakunjin je hitel k svoji sestri, da dobi od nje sredstva, s katerimi bo rešil tovariša Ja-nickega. O11 najde sestro Ano v samostanskem vrtu, četudi so bile poti pokrite s snegom. OBLAK FURNITURE TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom C612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978__ VLOGE v tej posojilnic 1" so zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Washlng-ton, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 —Prihajaš, da se posloviš, kaj ne, Mihajlo? — ga vpraša ona. —Reči ti hočem zbogom, sestra, — odvrne Bakunjin. — Toda predno odidem, bi te prosil za eno uslugo. —Imam prijatelja, ki je že često stavljal svoje življenje za mene na kocko in ki sem mu zelo hvaležen. —Policija ga je nedolžnega zgrabila in sedaj sedi v Pe-tro-pavlovski trdnjavi. Znano ti je, da tja ne more priti nihče, razen treh: sodnik, duhovnik in krvnik. , —Odločil sem se, da rešim nesrečneža, predno ga umorijo z mučenjem ali umre v mrzli in vlažni podzemeljski ječi. —Edino ti, sestra, mi lahko pomagaš! —Jaz? — vpraša začudeno opatica. — Motiš se, prijatelj, kako bi mogla jaz rešiti nesrečneža v Petrogradu? Moja roka ne doseže do tja. —Tvoja roka sega preko celega sveta, sestra; — vzklikne Bakunjin. — Ti pozabljaš, da pripadaš onemu velikemu pobožnemu udruženju, čigar člani si medsebojno pomagajo. —Bil bi najsrečnejši izmed vseh smrtnikov, če bi mi izročila pismo za jetniškega duhovnika. Sestra Ana nezaupljivo odkima. —Bojim se, brat, da se motiš. Duhovnik, čigar dolžnost je, obiskavati jetnike, ne bo nikdar pomagal pri begu. —Za to bom jaz poskrbel,— odvrne Bakunjin. — Znal bom tako urediti, da nam bo duhovnik pomagal, a da sam tega niti slutil ne bode. —Poslušaj moj predlog. Dala mi boš priporočilno pismo, naslovljeno na jetniškega duhovnika. Imenovala me boš lorda Lochester-a ter pisala, da sem bogat Anglež, ki namerava napisati delo o ruskih in sibirskih ječah. Zato bi brezpogojno moral videti tudi podzemeljske ječe Petropavlovske trdnjave. Naj mi na nek način pomaga. —Ali veš, Mihajlo, kaj zahtevaš od mene? — odvrne opatica. — Hočeš me zapeljati v laž. —V laž, za katero te bo nebo blagoslavljalo, — vzklikne Bakunjin. — Ti si ne moreš predstavljati, sestra, kako hud in obupen je položaj mojega prijatelja. Vedno se mi zdi, da slišim rožljanje njegovih okovov in njegove klice na pomoč. —Razumem te, Mihajlo, — vzklikne sestra Ana.—Vem, da želi tvoje plemenito srce, da pomaga svojemu prijatelju, toda ne morem se odločiti, da izgovorim neresnico. —To je moja prva prošnja, ki ti jo stavim,"sestra. Prisegam ti, da bo tudi zadnja. Toda če se še nadalje obotavljaš, te nočem več prositi. Potem je zapečatena tudi moja usoda; potem bom znal umreti skupno z njim. Bakunjin gre k vratom, toda opatica ga zadrži. —Ali res misliš, — vzklikne ona in ga pogleda z brezkončno ljubeznijo, — da ti ne bi žrtvovala vsega, kar hočeš? — Dala ti bom pismo, ki ga hočeš, Mihajlo. On prime njeno roko in jo zadrži dolgo v svoji. —Oh, — reče ona, — kako bi bila srečna, ko bi se mogla češče videti. Ali nisva otroka istega očeta? Sedaj bodeš zopet odšel od mene tja, kjer te čaka tisoč nevarnosti, a jaz bom ostala tukaj s strahom in žalostjo v srcu. —Videla se bova zopet, sestra, mogoče srečnejša nego danes. —Daj Bog, — vzdihne opatica in mu reče, naj gre z njo v hišo. Malo pozneje je odšel Bakunjin skozi zadnja vrata iz samostana. V žepu je imel dragoceno pismo. Ko je našel barona Palena na določenem mestu, zakliče: —Janicki je rešen! — Kaj nameravate storiti, Bakunjin? — ga vpraša ta. —Odšel bom k njemu v ječo in ga osvobodil. Palen ga prestrašeno pogleda. —Vaš namen je priti v Pe-tropavlovsko trdnjavo? — vzklikne on. — A ako se več ne povrnete ? —Potem sem umrl za tovariša, — odgovori Bakunjin hladnokrvno. — To je najvišji živ-ljenski cilj, ki ga more človek doseči. —Upajmo,, da ne bomo pri-' šli prepozno, — spregovori Palen po kratkem molku. Bakunjinov obraz se stemni. —Prepozno? — vzklikne on. — Ne želim tega Ivanu Kardo-vu. Smrt Janickega bo tudi njegova smrt. Skrivnosti Petropavlovske trdnjave Petrograd nima skoro nobene starinske zgradbe. Ni lahko najti v njem hiše, starejše od sto let. Tudi Petropavlovska trdnjava je lepa in moderna stavba ki dela od zunaj ugoden vtis. Toda četudi moti tujca prijazna zunanjost te stavbe, v Rusiji ve vsak otrok, kaj skrivajo ti zidovi/ Petropavlovska trdnjava je v vsakem pogledu hiša solza. V tej veliki ruski državni ječi se skriva neskončna tuga in nepopisna groza. Ta ječa je v nekem pogledu Sibirija sredi Petrograda. Trpljenje jetnikov ne zaostaja za onim v Sibiriji. Redko pride kdo živ iz te trdnjave, ako je vstopil v njo kot ujetnik. Ruska sodnija je imela svoje metode, s katerimi so prisilili obtoženca, da prizna vse, kar se od njega zahteva.- Preiskovalni zapor je trajal- tako dolgo, kolikor je bilo mogoče. Čim pride policija na sled kakšni zaroti in sumi koga, ga zgrabi. Nesrečneža iznenadijo navadno ponoči na njegovem stanovanju, zvežejo ga in odpeljejo k policijskemu ravnatelju. Ta mu na kratko pove, česa je obdolžen ter ga vpraša, ali je pripravljen priznati. Ako nesrečnež prizna, tedaj je krivda dokazana in vržejo ga v Petropavlovsko trdnjavo. A če obtoženec ničesar ne prizna ga čaka prav ista usoda. Tatovi, ki se nahajajo v preiskovalnem zaporu, so za- prti v celicah, ki so še vsaj nekako urejene za ljudi. Toda prava ječa se nahaja pod zemljo. Tja nikdar ne doseže solnce. Celice so vlažne in dušljive. Ječo bomo najboljše opisali, ako gremo z najstarejšim jetničarjem Palokom in ako ga spremljamo na njegovem vsakodnevnem obhodu po ječi. Starega Paloka je poznal v Petrogradu vsak otrok. Vedelo se je, da že štirideset let izvršuje svojo služabo v Petro-povlovski trdnjavi. Niti eden njegovih prednikov ni mogel vršiti te težke službe več kot deset let. Toda stari Palok je živel že skoro pol stoletja v podzemeljski ječi in ni bilo človeka, ki bi boljše poznal petropavlovske skrivnosti kakor on. Starec je bil velike in močne postave. Ogromne bele brke so mu pokrivale zgornjo ustnico. Stari Palok je redko prihajal na površino zemlje. Živel je po cele tedne in mesece med jetniki. Bil je tako nezaupljiv, da je često spal na pragu kakšne celice, ako je sumnil, da hoče kdo pobegniti. Palok je živel čisto sam. Ni imel niti žene, niti otrok, a to je bil najbrže tudi vzrok, da je bil nepodkupljiv, — torej bela vrana v caristični Rusiji. Vsak večer je Palok pregledal vse celice. Bučno in brez obzirno je budil jetnike, in jim odvzemal tako edino dobroto — spanje. Palok vzame svojo svetilj-ko, pritrdi jo na prsa, oboroži se s svojo debelo palico, ki je bila njegovo edino orožje. Vedel je, da se lahko zanese na njo. Zadostoval bi eden udarec, da zruši orjaka. Počasi se je spuščal po ka-menitih stopnjicah v kleti. Dušljiv zrak mu udari v obraz, ki ga je Palok s slastjo vdihaval. Stopnice so vodile na dolg temen hodnik, kjer so se nahajale posamezne ječe. Pakol sname železne palice s prvih vrat, a nato stopi v prostor, kjer je stala voda gotovo ped visoko. Nesrečnik, ki Romunski kapitan Aleksander Papa-m, ki je holel poletiti iz Amerike na Romunsko, pa se mu je aero-plan pokvaril v Floridi. Ko oo poljske čete zasedle okraj Tesen, katerega je odstopila Poljakom Čehoslovaška, je poljsko prebivalstvo gi-njeno pozdravljalo vojake. Prizor iz požara v Linden, N. J., kjer so eksplodirali gasolinski tanki in se je vnelo 10,000,000 gasolina. 500 mož je skušalo pogasiti požar, pa brez 'uspeha, tank za tankom je eksplodiral. je bil tukaj zaprt je sedel na stolu v kotu. To je bil starec z dolgimi sivimi lasmi in upadlimi očmi. —Ali že spiš? — ga vpraša stari Palok. —Kako bi mogel spati? — odgovori z drhtečim glasom starec. Ne smem zatisniti oči. Zakaj čim bi zatisnil oči, bi se zrušil in utonil. —Bedi torej dalje, moja sova, — reče Palok, — toda pazi, da si ne namočiš nog. Nesrečnež globoko vzdihne. 1 —Osem let sem že v tej ce-' lici, — odvrne starec, — toda ' še nikdar ni bilo tako hudo kot j to leto. Ali ni možnosti, da bi !se voda odstranila? BOŽIČNI IZLETI V JUGOSLAVIJO PARNIKI IZ NEW YOKKA: ... 26. novembra .....1. decembra .... 7. decembra .... 14. decembra .... 15. decembra EUROPA ...... DEUTSCHLANI). HAMBURG ..... BREMEN........ NEW YORK..... Izborno železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga. Strtkcvnjaški nasveti glode vizejev za priseljence in obiskovalce Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 1430 EUCLID A V K., CLEVELAND, O.