ŽENSKI SVET. FEBRÜÄR 193? // LETO XV. /: Št.. 2 Materinstvo Sonüna mladost ■ Zelja-Vseh röHiteljey je, -da pp:škrbe.-za ■čirn lepše življenjg svojih oirok.: A tti dovolj', Al jim dajejo tjilbezen,. nežnost.in 4i(plo Suje i fi. hndo- kaznuje 1. njegov čiit pravičng.^i .^Ži'nži ;-i>ti..,tetH '-zadnv,oi:isly.6. ;Otrp^ ki '. nagibi jejo le. Sebič.nfl.stij;'pray4in tepe .lastnosti jana kriv iz pravljic cesto-mno--go več körisfijör k'akor. dolgovezne; -pridige' ^ -. 0 .požrtvtivalttbsti. 'čiifn,' skTi,pnbsti in plemenitosti ter' dobrosrčnosti, ki' bf jih moral gojiti do. sočliiveka: . .. -, Največ zabave iti čiste, radosti nudi otrokom narava:.vrt. trata, gozd,,hrib, bodisi v zimi. bodisi v poletju: Trebil samo brez prisiljenega poučevanja- opozarjati na vse kra- sote, v božjeth stvarstivu. -Pdziroi-stieg -in led, ' poleti , i:ve.tli:če, na gredicah, ki noj-jih sami: , opravljajo, ptički v'gozdu, gofobje in, klire nä dvorišča, voda ob-potokui vseh vrst domače živali,- .^vše tO lalilčp; pripravlja na de- ' želi ptrpkom' .obilo, či.stega veselj,a. Treba" samo dii jih ličimo glsdati in Vse po.zask-ženju ceniti. : ' ; ' : ' iVtesfrii otrok v tem pogledu üijtakO' bu--gäf;: zatb: pa. mu,-življenje;.v,-m'e,slui:razkošne ' izi(ižl5e in Täznoy.tstne prireditve uudijp zopet-,: diiuga.čnp'radost; Kpristiiä zabava, je družba- , vrstnikov, ..dečkov , in deklic.; "Ako" .rpdit&lji dovoli'jp, ida-.šfnček 'ali.hčerka . ppvabita. pd. čisa dp časa' tovariše v :h,išOj,.';pievzism$ta- s. tem: gotove dolznpsti.. ptfok se cuti' gošlitelja.-SpoZhava vrednost đru-2be, vidi: da he: Jnore. Imeti veilno .gla'yne besede, ;hegp se .mora podrejati -željani iH^predlogom .žvpjih-gpstoV ; ter jim.dati ,ig_ra.če,'na, ražpblagp-: Taki,dfu'T', žabni pppoldiievi šo:vš,ek.ako vzgojni in; za.. utrditev otro'kovega značaja ko'ristni. ■ Mati moča' .pri. .tem paziti, da' mali gostitelj: ne postane; -preveč- samoyl'astcn in da ž, domii -sljavliii näsfopanjeai ne razžetie vše drrßb^.; V. ostalem pa ;na'j:'se!. odrasli: ne vmesa'väjo' preveč in.'haj' otroke ;prfepuye:'same. Sčbi.--Kvečjemu,, da n.asvethjejo žabavb ali priprl-,, vijb igre,,ki nikoli bodo divje iti šuj.ove.. . Pri posečanju gledališča;.kina,: kbri'cei\tqv, se je Ozirati ;na, riagnenjć iti dac; otrok, ..iia . njihovo :sfaroŠt .in zrelost:'Potrebiia, je. dobro;; - preniišljeiia, -pametna izbera; ,'Preveč žalpstrie jn razburjajoče predstavi nisb niti. za krepke; še. ittättj pji zk slabotne, preobčutljive otroke.. Za vsako predstavo; trebit vo'tröke. pTej" pri; . -aviti; jim, ppvedati nakratko všebitio igre; e, tako itnajo tižitek^od nje',,. Zgodi' 5e,..da emljejo: rpdifelji ptrnka s säiaj /v -gledä-išče: k: { povsem. nept-imeiTiim pređštavjin-,' kef - ga ' nittiajo: kj'e ' pustiti.', .Ker'. ne razume.: ig,re,..,.se btrdk' dolgočasi in, je:, ;y-:slaben!. ■zraku :--~a].ipa .trazmišl.ja.d.pi-o scciph,' ;ki jih Sicer:: ta:krai'^e:;ne pojnit,' i.kCT'.: .šo zanj Je prezgodnji in obtežniejo njegovo:; dn.šo.. Cettidi -takriit -ne. • pozneje - se: jih spotriiii' in..skl6i5'a jiiarSik^.;,.. Na::[iređ:stfi.ye. otrok ne VbditHo prepogosto, da se ne pre- : nasitijo. - Vsaka, prireditev' niora: biti otroku praznik Plesnim vajfim za polodrqslo mladino ni oporekati.' Vendar naj se vrše bolj poredTtb in brez tekmpvanja v pblekah: torej skromno -K m preprosto. S plesom m raznimi telovad- dein, zanj primernem. Naireno radost in nim, vajami Bera.v,,a grap.ja ip lepq vedenje. zadovoljslvo"^ pa nnj mu nndi lavest da e . Ucirao otroka, da si sam ustvarja v^s^rlje jzvršil svoje male dolžnosti ^ m zabavo, ki mora iskati in najti tufli y * Zdravstvo Smrtna nevarnost pri davlci Difterija ali davica je jako nalezljiva in nevarna bolezen. Nastopa včasih v posameznih primerih; preplavljala pa je tudi cele Jyaje. Stopnja Devarnosti" je prav različna. Ceš to so obolenja lahka in brez komplikacij, vmes pa se pojavljajo tudi smrtnonevarni primeri, ki vodijo za seboj hude posledice ali celo smrt. Dandanes lahko rečemo, da je davica povečini bolezen siromakov. Kjer so slaba stanovanja in stanujejo ljudje natlačeni v majhnih, mračnih in vlažnih prostorih, je število smrtnih primerov dosti večje, kakor pri ljudeh, ki žive v dobrih in urejenih razmerah. Reveži ne kličejo zdravnika, ki bi hitro pomagal z vbrizgavanjern cepiva proti davici. Saj je dolžnost vsakega zdravnika da ima to cepivo ali serum in ga vbrizga bolniku, ako je upravičeno domnevanje, da bi se bolezen lahko razvila v davico. Cim prej se to zgodi, tembolj gotovo je, da se bo bolnik rešil. Prekasno vbrizgavanje ne koristi več, ker davica je že dosegla važne organe in rešitve ni več. Difterija ali davica se začenja s hudo mrzlico, z utrujenostjo in glavobolom. Otrok, ki je bil prej živahen, čepi sedaj v kakem kotu; nič ga ne zanima, trese ga mraz in obhaja vročina, vedno je žejen, teka pa nima. V vratu, ki včasih tudi od zunaj nekoliko zateče, občuti bolečine. Grlo pa je znotraj vneto, zateklo in pokrito z belimi kožicami, kakor da je plesnivo. Te kožice se hitro razširjajo, tako da se v kratkem pokrife vse grlo znotraj z debelo, sivkastobelo ali rumenkasto kožo. Deni bolniku takof mrzle obkladke ter vrhu teh suhe. a pazi, da se ne prehladi. Grgra naj salicilovo vodo, ki jo dobiš; ako raztopiš v vodi salicil. Predvsem pa nemudoma pokliči zdrav-, nika. Ce ga drugače tudi ne kličemo zaradi vsake malenkosti, pri bolečinah v vratu storimo to raje prezgodaj kakor prepozno. Ozebline na koži. V splošnem površina telesa dobro prenaša mraz ter se le redkokdaj pokažejo na koži kake okvare. Naravna zaščita proti ozeblinam je namreč maščoba v koži in pa kri, ki se pretaka po silno drobnih žilicah lia površju kože. Zlasti v obrazu izločajo lojnice (Talgdrüsen) maščobo, ki pokriva kožo ali polt in zadržuje mraz. Ako nedostaja obrazu zadostne maščobe, tedaj se pokažejo poškodbe, povzročene po . mrazu; koža razpoka, prožuo.st se izgubi. Na • onih mestih, kjer se koža večkrat razteza. po ust. jr. na vnanji strani oČi t. j. ob sencih, se avijo črte ali gube. Takisto tudi okrog Pomanjkanje maščobe se pojavlja pii nežnih plavuluskah ter pri slabokrvnih osebah mnogo bolj, kakor pa pri krepkih ia zdravih ... Veter, ki ostro brije okoli obraza^ pa niti močnim ljudem navadno ne prizanaša; stem da ovira delovanje lojnic, ovira tudi izločanje maščobe, ki sicer zadržuje prodiranje mraza v kožo. Resnica pa je tudi. da delajo napake tudi one žene, ki svojo kožo pretirano goje. S tem, da se prepogosto ter morda celo z vročo vodo in milom umivajo, a se prepovršno brišejo, jemljejo koži preveč maščobe. Pozimi, kp je oddaja maščobe iz lojnic že itak bolj pičla, se torej ne smemo prepogosto umivali z vodo. Zlasti pn je gledati na to, da si po vsakokratnem umivanju kožo skrbno do suhega obrišemo. Za kožo, ki je že po svoji naravi bolj pusta, je priporočljivo pozimi naslednje čiščenje: Zvečer nalahno umij obraz in vrat z mlačno vodo, v kateri si raztopila nekoliko boraksa, ~ ali z mlačno zavrelico mandljevih otrobov. Potem si skrbno osuši in oteri kožo z mastno kremo. Zjutraj si obraz z vato ali platneno mehko krpico natančno obriši ter samo oči osveži s pnstano vodo. Ne uporabljaj pa niti podnevi suhe kreme, marveč si nnmaži tudi zjutraj kožo s kako dobro maščobo, toda prav tanko. Ako treba, pozneje obraz obriši in nap u d raj. Najbolj trpe ob mrazu izpostavljeni deli glave, t. j. nos in ušesa. Kri se zaustavlja v njih, kar se kaže v rdečici, ki se često iz-preminja še v modrino ali celo v oteklino. Ako je posebno hudo, se napravljajo na gornjem delu prstov na rokah in nogah mali vozli, ki se včasih tudi ognoje. Roke so večkrat prizadete kakor noge. Huje se pojavljajo ozebline pri malokrvnih, slabo reje-nih. ali z nikotinom ali alkoholom prepojenih ljudeh. Ozebo pospešujejo mokri čevlji in mokre rokavice. Ženske, ki nosijo tudi v najhujšem mrazu tanke, morda celo svilene nogavice in tanko spodnje perilo, seve hitro ozebejo. Zdravljenje ozeblin naj se ne vrŠi le potom mazanja ozeblih udov, nego je treba zdraviti oz. krepili v.«e telo n. pr. z arzenom ali z zdravili, ki vsebujejo železo. Tudi ki-ninovi preparati, celo injekcije so na mestu. A vse to je zadeva, ki spada v področje zdravnika. 10 Kdor je podvržen ozebi, ne sme nosiii usnjetiih rokavic in ne ozkih čevljev. Znano je, da bolj prejela dva para tanjših nopavic, drug vrli drugega kakor en sam par debelejših. Glavno je, da se izboljša in pospeši v telesu obtok krvi, ki doje toploto. Pozimi ne kaže nositi na obrazu pajčo-lana. Pod njim se namreč od dihanja nabira para, ki zmrzne in obdaja obraz kot komaj vidna ledena plast. — Pretlen gremo na oster mraz, si namažimo obraz in druge občutljive dele z milo mastno kremo. Proti ozeblinam se je dobro obneslo obsevanje z umetnimi višiuskimi solnčuimi ali z röutgenovimi žarki. Ozebline na rokah ali nogah lečimo na enostaven način, da jih drgnemo s snegom ali ledom. Kdor si ne upa poizkusiti s tem preprostim sredstvom, naj maže ozebline s petrolejem, ali naj polaga nanje krpice, pomočene v terpentinovo olje. Tudi mazanje z mentolovo kafro je uspešno. V novejšem času preganjajo ozebline tudi z rentgenovimi žarki in z umetnim obsevanjem. — Da preprečimo ozebline, se moramo že mnogo pred zimo brigati za to, da si utrdimo roke in noge. V ta namen vsak dan ali vsaj vsak drugi dan kopljemo zlasti noge izmenično v gorki in takoj nato v mrzli vodi; v gorki vodi 3—4 minute, v mrzli 1—2 minuti. Pri vsaki kopeli ponovimo tako izmenjavanje desetkrat; nehamo s toplo vodo. Post je baje odlično sredstvo za zdravljenje razuih bolezni. Mnogi trdijo, da kdor se en dan v tednu posti, občuti kmalu blagodejno delovanje tega posta, češ, da se na ta način želodec oprosti preobilne obremenitve in se prebavni organi lahko očistijo. Zlasti mnoge bolezni želodca se hitro pozdravijo, ako se človek posti. Gotovo je, da boliiik z mrzlico ne sme mnogo jesti, posebno ne težkih in gostih jedi. Tudi pri influenci, pljučnici in putiki zmerno stradanje pospešuje zdravljenje. Nikakor pa ne smejo poizkušati s takim zdravljenjem že od narave slabotni ljudje, ki morda celo na-gibljejo na jetiko. Spluh se je treba posvetovati z zdravnikom preden se kdo odloči za prostovoljni post. Parne kopeli so jako priporočljive pri boleznih na koži, pri putiki in revmatizmu in za zdrave ljudi, ki so preveč zaraaščeni. Po rednih parnih kopelih se teža telesa navadno zniža. Kdor jemlje parne kopeli, naj se vsekakor po njih vsakokrat ves okoplje na hitro še v mlačni vodi ter leže za 1 uro v postelj. Parne kopeli izzivajo in krepe kroženje krvi po vsem telesu. • Za ljudi, ki so bolni na .srcu ali žilah pa postanejo parne kopeli lahko smrtno nevarne. Negovana žena — lepa žena Lepota ni samo naravni dar, doseže se lahko s pravilno in redno nego. Uporabljajte za nego Vaše polti Elida kremo „Ideal". Čiščenje polti z beljakom. Žena, ki si želi za kako posebno priliko osvežiti obraz, vrat in roke, se temeljito umije z mlačno vodo. Potem si namaže kožo z beljakom, ki ga je prej nekoliko spenila. Beljak naj se na koži posuši in naj ostane na njej kakih deset minut. Koža se pod beljakom napne: ker je za teh deset minut ovirana v dihanju sili kri k površju, kar daje polti cvetočo svežost vsaj za nekaj časa. Po preteku desetih minut treba obraz z dlanmi, toda brez vode, nalahno otreti, nakar ga namažemo s kako milo, brezmaščobno dnevno kremo in ga napudramo. Otiranje obraza s plovcem. Kupi v drogeriji ploščnat in gladek kos plovca (Bimsstein), zmoči kožo na obrazu z vodo in odrgni jo enakomerno s plovcem. Koža se na ta način zgladi in vsied masaže napolni s krvjo, da je napeta. Vsa nesnaga in ne-enakomernosti izginejo in obraz je svež. Prav tako lahko obdelaš roke in vrat. Seveda si lahko dovolimo tako čiščenje le od časa do časa; ako bi delali to vsak dan, bi se koža preveč razdražila. Zelo nežna koža pa sploh ne prenese te vrste masaže. Žena in družba Ločitev zakonov in njih vzroki Sodnik, ki je v svoji dolgoletni praksi ločil nad 20.000 zakonov, piše tovarišu Josipu Siibbathu v Chicagu, ki je sodeloval pri ločitvi več nego 40.000- zakonov. Muža zatrjujeta, da je glavni povod ločitev: pomanjkanje obzirnosti in odkritosrčnosti med zakonci. Drugi glavni vzrok pa je dejstvo, da zakonca nimata dovolj svobode, ker prebivata preveč na tesnem. Tudi v najbolj zaupnem življenju človek ne more trpeti, da je večno, ponoči in podnevi omejevan v svoji svobodi. Odtod nastajajo napetosti in se porajajo spori. Vzlic iskreni ljubezni si postaneta zakonca drug drugemu često nadležna, ako tičita neprestano skupaj. Zalo je treba predvsem pomisliti, ali je dovolj realne podlage za zakon, t. j, ali imata bodoča zakonca dovolj.sredstev, da bosta lahko kolikor toliko udobno stanovala in dalje, ali je v njima dovolj močno 11 , rnzvit čili obzirnosti,', šaj äk« hooQfa dobro voziti, m;ora'ta poč popüäöali oba. .Ce teh' .sredstev in teh lastnosti ni, je.zak0ri.:često-ki:at ogrožen. Govoriti mora poleg srca zme- ' rom .tudi razum. Ako se strneta oba glasova ■ T. akord, se za srečen žakon ni tireba. bati. Načrt za vse leto . Delo gospodinje in načrt njenega dela sta precej drugačna kakor sta bila včo.sih. Nekdaj je veljalo geslo": gospodinja delaj, deluj " ves dan in če treba še poztio-v. noč. Sodobna , gospodinja pa boče s : čim manj dela in triida vzdržali v hiši red," ugodje in .ravnovesje; . KakšM . SÖ Jlicrti sodobne, gospodinje.? ' . Vsako ;p,oškodbvah,Đ štrar takoj ppprtivi. Tu manjka žebljiček, tam s.e ključavnica s te- , , žavo obrača, zopet, dirugod se okno- slabo zapira, .perilo ita^ majhne, ,kQnjaj opazne luknjice ..:. Skrbna ,gospodinja vse, vidi in vse :sliäi; zato, tudi vse nedostatke odpravi' in popravi že ,tedaj, ko ne zahtevajo dosti- ■ dela. Cesar santa ali člani.dražine ne morejo -• spraviti v prvotrii red, za to pokliče čimpreje .strofcovnjuka, nikoji pa ne šušmarja, ki je morda nekoliko cenejši; ..a zato delo slabo' izvrši. Včasih je primerneje in vsekakor ce-. iieje, ako gospodinja zbira razne pnpravil, ,potrebne predmete m pokliče i-okodelca šele . tedaj, ko se je: nabralo 'več dela.\ ; Toda brez zapisovanja in Itnjižerja je go.-spodiu.r.>itvo skoraj nemogoče uspešiio oprav^ Ijati. Ni .slabost in. nikakor ni. priznavanje, pozabljivosti, nego je znuic mi4rosti'in uvi, devnosti, ako si gospodinja ■ ob vsakem no-venl letu nabavi posebno,gospodinjsko-knjigo ter poleg tega še. kufc zvezek ali blok.'Danr . dnne.s.-je namreč , vsaka dobra gospodinja nekaka statisličurka.svojega doma/ Vse knjiži: dohodke in izdatke, zapisuje pridobljene izkušnje in navodila. ■Pa ne šamu to : vnaprej si sestavlj.a načrt dela.in proračun za posamezne -mesece in za .vse letč). Napravlja bilanco, razdeljuje in' - sešteva: Vse to ji potazuje m Ako.'treba, škropi .ppiioviib 'z m>sp>o'sitoiii.: 'Proti' pei«;nDšporl na tl-fi škropi Indj; ž' nO-. - Spra^itom ali z! razt.opirio. od .10 litrov -Vode, 15—20 dkg bakrene' galjče-in nekijj. apniitega ■ beleža..Fazi na želene i.n krvave uši.' Pobiraj , črvi vej, naj .ne .pada. na tla nego lin plahlo,' ki smo jo razgrnili' ":pod-'drevo.' Vse treba takoj sežgali, Iter škod-ijivci imajo stanovitno življenje. Vse iane ha drevesih'zadelaj s eepilno, snioto.' t)snaženo drevje pa naniaži in übrizguj š 15—20''/o raztopino arbonna. jLepijive, pasove nanovo,, namiiži ž lepilom, ■ . - Nadziraj kurjavo I •. . Lelošlija zima se -ne ravna:;pö. koledarju,■ ,pa.se žato t.ndi gošpodijijam ni treba,-, kadai kurijo' staiiovaiije. ■Ogrevanje peči niij .$e ozira na mruz.v naravi.- Zlasti mnoge .služkinje üe -poznajo ' kori-sti toplomera;, kurijo vse dni zime in pomladi enako, najsi bo zunaj 10—15" niraza .ali S^ll)" toplote! Tukp , postopanje: ni le, z - zdravstvenega, ..stali'srä, ' - üiärvec je-,tudi z, naiudnq-gospodarskega. vidika nespametno sa^ često po nepotifebnem sega gioboko,v žep, lioj vsakršnemu trateuj.u dubi-in naj obsega tudi, ogrevanje sob, kji-r s-preiiiišljehiiu delom lahko ninbgo -prihrani: Gospodinja, ki brezmiseliio niL-t-edrVa ^ iii premog, v peči, ' ne da bi prevdarila, ali je to res potrebno, je Zapravljivka, . .Cestokrat gospodinjil zapravlja,, često pa tudi štedi.na nepraven mestu. V^ hekateiili družinah v nirz!em.ziinskem-času -oken.-5pioh ne. odpirajo, čes, čemu bi puščali toploto -Ven, Temu. lahko ugovarjamo z dejstvom. da Se . s .kišikiiiii prepojen'ztak y najkrajšem času-, zopet segreje. Bivänje'v "slabo ži aceni,-"četudi . "goi-ki "sobi je;."mnogo bpij škodljivo, kakor če sediino ^dobrO;ob.lečeni in odeti v-mr-zlem prostoru.. .. ' ' ■' .... Dosti gceše gospodinje.in .pofnpčniee-proti 'štedljiveiu Ogrevunjn š.tem, da puščajo spodil. . nja .vratca peči ali štedilnika predolgo od-. prta: Tožijo, dd. peč slabo ku'ii. m ne greje,-v resnici pa uhaja, innogo toplote v diiniiik, ker .je zaradi na. stežaj odprtih Vratc prepih .prevelik. Zapi'rati : vratca šele tedaj, ko je v peči-samo še majhen kupček žerjavice, je skrajna pot^a'tnost.^Škrbna gospodinja zahle-, vi, da se strogo pazi na trenutek, ko treba" vratca zapreti; ne; prezgodaj in ne prepozno.. Da se v želo zakurjenih prostorih, n! pr. t'pisa'rnah. ne prehladimo, ko jih zapuščanio, je bolje, da šino v njih lahtio oblečeni; ako-postane hladneje,, si pomagamo s toli-prak-tičiuiiii volnenimi ženi perji. Ako smo v sobi zelo razgreti, se nas.loteva glavobol in ne-" prijetno razpoloženje. Naravno; je;- da se. vedno razgreto telo tudi poniehkuži in oslabi ter slabo, prenaša vsako vremensko ižpre-meiiibo. Prehlajenja so fifl dnevnem redu. Toploto v sobilh. treba nadzirati-s pomočjo toplomerja.. 16—18''C popolno.ma ziidošča. Da .ostanejo, jedi tople. Pokličiio delo -;ter. šola v različnem "dnevnem času. povzro-" .13 čajo, da mora prihajati fudi jed na mizo ob različnih urah. Za vsakogar posebej pa ni možno Ituhafi nanovo. Zato ne preostoja drugega, Ifakor da .skuha, gospodinia obed ob uri, ko pride večina članov družine domov. Za ostale pač hrani jedi na toplem, kakor pač ve in zna. Ako stoje prosto na štedilniku dlje časa, se pokvari prvotni okus, jedi se posuše in zagosle; tudi je škoda kuriva, saj je treba dlje časa kuriti. Zato segrej ze prej v veliki posodi vodo, da je skoraj vrela. Posodo pokrij s pekačem ali veliko kozo, vanjo pa postavi z jedrni napolnjene m dobro pokrite porcelanaste ali prstene posode. To naj sloji na toplem štedilniku; , edi ostanejo gorke najmanf 1 uro, dlje težko. V pečici se vse posuši in jedi dobe okus po postanem. Ostanke jedi, ki jih aporabiš za večerjo postavi v pokrili posodi na hlad. Mulo skrbi za telesni blagor svojcev in njihovo zadovoljstvo kaže gospodinja, ki postavi ostanke ze kar po obedu v pečico in jih zvečer da v isti obliki na mizo. Tndi ako jih zvečer greje na štedilniku ali na plinu, postane meso trdo kakor podplat, prikuhe pa se osuše in postanejo neznatne in neokusne. Z malo dobre volje in domišljije tudi jedi lahko prenoviš napraviš iz njih drugo, okusno večerjo. Ako ostane krompir, ga stlači v pire, naloži ga v kozo. namazano s presnim maslom in ga v pečici rumeno opeci. Ako ga prej posipaš s sirom, je boljši. — Zelje, repo, kolerabo in podobne prikuhe prevremo brez skrbi, da bi izgubile kaj na prvotnem okiisu. Zalijemo samo z malo juhe ali mleka. Domača prislovica pravi, da sta kislo zelje m kisla repa najbolja, ako sta sedemkrat pogreta. — Gobe — bodisi sveže ali po-su^ne — ne prenašajo nobenega pogrevanja. Lahko bi škodovale. Zato odredimo juho, ki jo lahko porabimo tudi zvečer, gobe pa zavi;žemo. Rezanci, pekatete ter sploh jajnine vseh vrst so prav dobre, akojihpre-prožinio na vročem maslu. Izboljšamo iih zelo. . ako jih zalijemo z raztepenimi jajci. Isto velja za cmoke in žlični ke. ki jih prej zrežeino na rezance. R i ž grejemo v sopari', t. j. nad kropom. Goveje meso, ako ga ne uporabimo za mesno gibanico, zvitke ali polpete. zrežemo na tanjša rezine, ki jih opečemo na vročem maslu na obeh straneh; potem zalijemo z vročo juho. Tudi naravne zrezke m pečenko pogrejemo v pokriti porcelanasti posodi nad soparo. Ostalo pljučno pečenko, divjačino in sploh vse meso, ki je prirejeno v omaki, hranimo v omaki, kakor je. Preden jed uporabljomo, vzamemo meso iz omake, prevremo samo omako, ki jo zalijemo z juho, smetano ali mlekom ter začinimo z zelenim sesekljanim peteršiljem in Mmonovim sokom, po okusu tudi z gorčico, Sele potem položimo tenke rezine mesa v omako, ki naj nato nič več ne vre, nego naj stoji nekaj časa na sopari. Dunajske zrezke je težko pogreti. Najbolje je, da Jih denemo med dva krožnika in postavimo na soparo. Prav tako tudi palačinke in fritate. Jabolčno ali kako drugo gibanico, spehovko, buhtočke položimo na pekač pokapamo z mlekom in postavimo za 6—7 minut v vročo pečico. Ako hočemo imeti mehko, pokrijemo, sicer grejemo kar odkrito. Ako so sladice suhe, jih grejemo samo 4 minute. Tako osvežimo tudi zemlje in kifelce. Koristna uporaba papirja. Vsako prozno škatlo od pralnih pripomočkov, cikorije in druge sicer nerabne zaklopnice prav tesno nabasaj s časopisom ali dragim starim pa-pirjein. Spravljaj to, ker je izvrstno gorivo, k! dolgo zadrži v štedilniku žerjavico. Poleg papirja uporabljaš v ta namen lahko tudi posušene olupke od krompirja in jabolk, stare nerabne zamaške ter še marsikaj. Volnenih nogavic nlkolj ne peri v vroči vodi, ki škodljivo deluje na vse volnene preilmete. Zato peri volneoe izdelke v mlačni, nikakor pa ne v mrzli vodi. PiSkotno testo peci nad pol ure v malo vroči pečici, šele potem, ko seje testo lepo in počasi dvignilo in strdilo. postavi pekač v večjo vročino, oz. zakuri močneje. Ako ne postopaš tako, piškot na površini razpoka, znotraj pa postane špehast, pač zato, ker ni dovolj vzhajal. Svilene tkanine, čipke in svilene nogavice se lepo svetijo, ako v vodi, v kateri izpiraš, raztopiš par kock sladkorja. Madeže v bržunu očisti z bencinom. Takoj nato otri dotična mesta z vročim peskom, ki SI ga zave7ala v čedno platneno krpico, b tem odstraniš sledove bencina, ki bi sicer ostali v baržuuu. Kuraarova juha. Dve srednjeveliki kumari iz kozarca, zalij najprej z vodo in ju pusti tako nekaj časa, da ne bosta preveč sliini. Potem ju olupi, prerezi podolgem čez pol in jo zreži na majhne kocke, olupke pa sesesekljflj na drobno. Zarumeni na masti majhno sesekljano čebulo, a ne pretemno. Kuhinja dodaj sesekljane olupke in zalij to z VI, 1 kostne juhe; po potrebi osoli in opopraj ter kuhaj 10 minut. Nato vrzi v juho še pripravljene kocke kumar, ter pusti naj juha še nekoliko vre. Daj jo z opraženim žemelinimi kockami na mizo. Juho lahko izboljkš s kislo smetano. 14 TUKAJ se pojavljajo prvi znaki! MtukajI Ali se morajo okoli gst, ol