COLOSJEVE,,, inFOsmACUE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XXIV MAREC 1995 Št. 3 (257) VOGEL - IZGUBLJENI BISER? Kakorkoli je bilo zlasti v zadnjih nekaj desetletjih vsesplošno poveličevano delo (zdaj velja to le za časnik z enakim imenom), človek potrebuje tudi oddih, sprostitev in razbremenitev. Zato se umikamo iz mestnih središč, onesnaženih dolin v višave, v neokrnjenost narave, da zadihamo s polnimi pljuči, si naberemo moči in zdravja. Že dolga leta nam vse to omogoča naš dom na Voglu, kjer je možnosti za letovanje tako poleti kakor tudi v zimski sezoni resnično dovolj. Ne glede na letošnjo podražitev in zmanjšano število letnih kart, ki v proračunu letovanja pomenijo pomembno znižanje, je dom primerno zaseden že tja od pred Božiča. V času gorenjskih počitnic res ne stoodstotno, v ljubljanskem terminu pa prav gotovo. Vreme na Voglu kroji snežne in druge razmere, neposredno na razpoloženje pa na srečo običajno ne vpliva. Zato skoraj ni človeka, ki bi se takole ob zaključku pritoževal, češ: proč sem vrgel tako denar kot tudi čas, žal mi je bilo, da sem se za dopust sploh odločil. Naj za tiste, ki se še nikoli niste odločili za tak "sindikalni" način zi-movanja, odstrem pogled na nadaljevanje na 2. strani VOGEL - IZGUBLJENI BISER? nadaljevanje s prejšnje strani letošnji smučarski teden. Zamenjave so običajno ob sobotah dopoldne - jasno je, da prejšnjemu dežurnemu do takrat še ni uspelo organizirati generalnega čiščenja koče, in tudi sobe še niso prazne. To napako običajno popravi spoznavanje počitnikarjev, ki poteka ob pokušanju različnih kvalitet kačje sline ali drugih "priročnih" tekočin. Proti večeru sledi ogled ponudbe tedna v hotelu ali brunaricah ter priprave na smuko - za tiste, ki so na to v dolini pozabili (kondicija!). Dnevi minevajo v primerjavi znanja smučanja, nedostatek le-tega se lahko zapolni z boljšo kulinarično ponudbo, zmago pri kartah, šahu ali kockah. Glede na to, da je v počitnicah vsaj polovica prebivalcev koče mlajših od 18 let, je potrebno poskrbeti tudi za njihovo zabavo. Zelo primerne so alpske ali skakalne tekme. Letos smo se po tradiciji odločili za slednje in izvedli kar dve tekmovanji v enem dnevu: prva serija je veljala za dnevno, druga pa (prehitel nas je mrak) za nočno. Očitkov zaradi prevelikega števila zmagovalcev z istim priimkom tekmovalna komisija ni upoštevala, ampak raje nagradila vse sodelujoče. Vse prehitro mineva čas, ko ti zjutraj in popoldne ni treba vtakniti kartice v uro, teden se zavrti in že se poslavljaš od starih in novih znancev z mislijo: še bomo prišli, drugo leto, če ne prej, se spet vidimo. Ali res? Ali se bomo, vsi tisti zaljubljenci v ta raj nasproti Triglava, ki so tu shodili in se prvič srečali z naravo, vsi, ki so tu napravili prvi razred smučarske šole, vsi tisti, ki jim je to edina možnost, lahko še vrnili v "COL-ORJEVO" kočo, ali pa bodo za nas vrata za vedno zaprta? Hitro in poceni smo lahko ob naš dom, do česa podobnega ne bomo nikoli več prišli. Morda ni odveč misel, da so v teh toplih lesenih stenah nas vseh žulji, delo kar nekaj generacij Color-jevcev in bi pred izsiljeno ali nepremišljeno odločitvijo veljalo upoštevati tudi njih oz. to dejstvo. Primerov, ki dokazujejo, da s poceni prodajo podobnih nepremičnin firma ni bila rešena, je tudi v medvoški kotlini nekaj. Za malo veselejši konec te počitniške reportaže naj vam predstavim venček najuspešnejših grafitov z natečaja: Grafit Vogla 95. Priznati boste morali, da je v njih kal humorja pa tudi resnice, ki včasih zasrbi ali pa zaboli in ti smisli zaposli. Za uvod zmagovalni - prijazni Marjana Rebolja - Kamaza: Če vam zdravja in veselja primanjkuje, vas Colorjev dom na Voglu pričakuje. Nato pa kar po vrsti rahlo politični, kruto resnični, ljubezensko navdahnjeni in v srce segajoči. Vzemite si pet minut zanje: - Ko bom velik, bom dežurni na Voglu - Najboljši grafit; še n'mal pa boš zapit! - Mi smo vsi za LDS - LEPI DOMAČI SADJEVEC! - Kdor jo rad ima, jo 'ma doma, kdor pa še rajši, jo na VOGU DA - Recept v gorenjski kuharski knjigi se začne: "Sposodi si: 2 jajci; 0,5 kg moke; sol..." - Od kvantne teorije Slovenci najbolj obvladamo kvantajne - V shrambi smuči vlada anarholiberalizem - Če si zaljubljen v Marijo - zapoj O SOLE MIJO - Če si zaljubljen v Roka, mu daj dva cmoka! - Če ROK tvoja je ljubezen, potem hudo imaš Vida Bolezni - Kdor z Marijo gre v disko, nazaj grede za sabo pušča drisko! - Špela izgleda kot zaprta marela - Naučiti se "SOČI", to ni v moji moči (Rok in Vida) - Vse je zadnje čase bedno, se po Voglu sliši od mladine vedno - Hitro povej en grafit, da zvečer ne boš obrit! - Ko Urbanu manjka duda, v koči je ura huda - Ko so možje pri popoldanskem branju, ne moti jih za vraga - pri spanju - Ko v Colorju zmanjka vode, smrad te v oči težko bode - Ljubezen je bolezen, če pa ni tablet, je pa kar za umret - CIT - center intenzivne terapije - Oh ta grafit, vsega sem že sit - Lepa vrtnica cveti, jutri v megli se zbudi, upam, da me, Vida, ljubiš ti brez Vide mi živeti ni, in srce po Vidi hrepeni, mislim nanjo vse noči. - Če boš za mano hodil, boš po temi blodil, pa se boš še zgubil, in me ne boš več ljubil! - Povej mi en grafit, da te ne zajame plebiscit - Zgodovina je vedno mrti, ki muči žive - Pila sem, da bi ga pozabila, a ko sem bila pijana, sem ga videla dvojno - Ko nosim čevlje, mislim nate, zdaj pa nosim copate in ni mi več zate! - Ne verjemi tistemu, ki vpije ljubim tem, verjemi tistemu, ki v solzah prosi, ljubi me! - Pustite mlade živeti, saj niso sami krivi, da so se rodili - Cigareta ima na eni strani ogorek, na drugi pa bedaka! - Spomini so zvezde, zvezde so večne! - Šola je kruh, živela lakota! - Kdor se rodi, mora živeti, kdor se zaljubi, mora trpeti - Pravi prijatelj je tisti, ki pride k tebi, ko si bolan, in pomije posodo ef Naš razgovor VIKTOR POTOČNIK - vodja proizvodnega sektorja: DOBRI MEDSEBOJNI ODNOSI - POROK ZA USPEŠNEJŠE DELO! Naš tokratni sogovornik je Viktor Potočnik, diplomirani organizator dela - proizvodna smer, vodja proizvodnega sektorja. V Colorju je bil zaposlen že prej, na tem delovnem mestu pa je nekaj manj kot leto dni. Takole nam je pripovedoval: "Prvo, kar sem ugotovil, ko sem začel s tem delom, je bilo, da bo potrebno veliko narediti na področju planiranja proizvodnje, to pa pomeni, da moramo oblikovati tak sistem, da bo zagotavljal red v celotnem procesu proizvodnje - od planiranja do same proizvodnje. Hočemo doseči, da bo naša operativna priprava proizvodnje dejansko res planirala proizvodnjo in sicer v smislu določene terminske enote, ko programov tudi ne bo možno spreminjati, torej gre za ter-miniranje proizvodnje. To pomeni, da bo ona opredeljevala, kdaj se prične z delom, na katerih strojih in kdaj bo končano. Bistveno za prodajo je to, da lahko kupcu opredeli rok dobave, oziroma izvršitve naročila. Terminske enote, najkrajša naj bi bila 5 do 7 delovnih dni, oziroma programe bomo skupaj potrjevali na proizvodno-komercialnih sestankih." In kdaj ste pričeli s tem projektom? "Projekt "Sistem planiranja v operativni pripravi proizvodnje in proizvodnji” smo pričeli v februarju letošnjega leta. Proces ne bo kratek, po naši oceni naj bi ga zaključili po organizacijski plati v mesecu oktobru, sledi pa še informacijska podpora. Gre za posnetek sedanjega stanja sistema planiranja, potem sledi analiza s predlogom rešitev. Te rešitve pa pomenijo podprojekte, ki jih bo treba realizirati, da bo celoten projekt končan. Pri tej nalogi gre za to, da se rešijo v celoti proizvodnja z vhodi in izhodi. V ta projekt se vključujejo vse enote znotraj proizvodnega sektorja, glede vhodov in izhodov pa še nabava, prodaja, razvoj in kontrola." Kaj pa kakovost? "Kakovosti smo posvečali v tem obdobju veliko pozornost, saj se zavedamo, da bomo le tako lahko uspeli na trgu. Že prej je bil izdelan projekt, ki ga vodi, oziroma izvaja posebna skupina za prido-bitevcertifikata ISO 9001 in poudarjam, da je bilo na tem veliko narejenega. V juliju lanskega leta smo imeli presojo Revoza, našega kupca, ki ga je opravil biro Veritas in so bili rezultati po naših pričakovanjih ugodni. Na tem bo treba še nadaljevati, oziroma se pripravljati na presojo certifikata ISO 9001." Kaj pa posodobitev opreme? "Določene aktivnosti potekajo v tej smeri, saj moramo posodobiti del proizvodnje premazov, posebej za proizvodnjo avtolakov, saj moramo v večji meri prodreti na trg avtoindus trije, ki je eden najbolj zahtevnih proizvodenj. Posodobiti pa bo potrebno še več druge opreme. Precej dela nas čaka tudi na področju tehnoloških postopkov. Natančno bomo morali opredeliti namembnost opreme in za posamezne grupe izdelkov določiti normative, kar bo omogočilo kakovostno terminiranje proizvodnje." Ampak, izdelavni roki so še vedno problem? "V preteklosti smo se srečevali s precejšnjimi problemi informacij o možnosti izdelave posameznega internega naročila za izdelek glede zagotovitve surovin v določenem času. Da bi razrešili ta problem, smo pripravili osnove v tehnologiji in operativni pripravi proizvodnje v tej smeri, da se je izdelal program za rezervacijo surovin za posamezno interno naročilo. S tem se bomo izognili velikim težavam, istočasno pa bomo lahko prodaji, oziroma kupcu dali jasno določen rok, oziroma realizacijo posameznih naročil. Istočasno imamo v programu pokalkulacije za posamezni delovni nalog, s čemer bomo lahko natančno ugotovili odstopanje porabljenega materiala od planske do dejanske realizacije." Naročil v proizvodnji ne manjka? "Z letom 1994 nisem bil preveč zadovoljen, tudi z začetkom tega leta ne, z marcem so stvari krenile na bolje. Mislim pa, da nova strategija, z izdelavo donosnejših izdelkov že prinaša rezultate, sicer pa plan prodaje vsakega 10. v mesecu analiziramo po posameznih SEP-ih in ukrepamo, če je potrebno." In osebna ocena situacije? "Moj moto pri delu je v tem, da moramo v firmi kot celoti ali v posameznih segmentih vedeti, kaj želimo doseči, se opredeliti, sprejeti določene ukrepe, zadolžiti posamezne nosilce z roki, dogovore spoštovati. Vsak naj bolj gleda na izvajanje svoje zadolžitve in naj ne kaže na soseda, tako bomo v celoti dosegali boljše rezultate. Osebno mi pomenijo zelo veliko dobri medsebojni odnosi, medsebojno zaupanje, na tem tudi gradim. Bodimo odkriti drug do drugega, zavzemajmo se za fair odnose in kmalu bomo prišli do boljših rezultatov. Zavedam se, da plače niso v redu, toda ko bodo boljši rezultati, bodo le-te zagotovo višje." Hvala za razgovor. KRATKE NOVICE POSLOVANJE V FEBRUARJU 1995 Plan za februar letošnjega leta je bil postavljen v minimalno večji količini kot je bila realizacija istega meseca leta pred tem. In kako so se uresničile napovedi? Na področju premaznih sredstev smo lahko zadovoljni, saj so realizirane količine le nekoliko ton pod načrtovanimi, vrednostno pa smo za nekaj tisoč DEM preko plana. Večji izpad se kaže na področju smol, vendar je to posledica zavestne odločitve, da se sredstva uporabijo za nabavo surovin, ki so uporabne za izdelke z večjim oziroma visokim pokritjem. Realizacija prodaje po posameznih področjih oziroma SEP-ih je več ali manj v okviru predvidevanja, razen pri smolah iz prej omenjenih razlogov. Področje Slovenije je pokrito v okviru predvidenega, delni izpad pa še vedno beležimo v izvozu. Dejanska realizacija bi bila lahko boljša, kajti konstantno se pojavlja problem pomanjkanja izdelkov zaradi manjkajočih ali nezadostnih surovin. PLAN 95 O tej temi smo pisali že večkrat, pa vse kaže, da bo aktualna tudi v bodoče oziroma skozi celo leto. Pa je tako tudi prav. Plan ne more biti enkratni akt, ki ga izdelaš, malo obravnavaš, sprejmeš in založiš v predal. Plan opredeluje končni cilj in pa naše obveznosti na način kako ta cilj doseči. Zato je potrebno sprotno spremljanje tekočega dela in rezultatov in konstantna primerjava z načrtovanim. Le na ta način lahko hitro in predvsem pravočasno ukrepamo v primeru prekomernega odstopanja predvsem v negativno smer. Osnove plana oziroma končne cilje COLOR4 za leto 95 je obravnaval DS na svoji 2. seji dne 28.2.1995 in sprejel sledeče sklepe: 1. Doseči bruto dobiček v višini 763.000 DEM 2. Za dosego dobička iz prvega sklepa je potrebno realizirati 21,119 mio DEM pokritja, fiksni stroški pa ne smejo preseči višine 20,356 mio DEM 3. Zagotoviti sredstva za uresničitev tega plana 4. Obseg plač ohraniti, povečati obseg prodaje, znižati materialne stroške 5. Mesečno informirati DS o realizaciji plana Iz sklepov je razvidno, da sprejeti planski akt vsebuje v glavnem le končni cilj. Nadaljna naloga komerciale je, da opredeli konkretne količine in vrednosti po posamenih SEP-ih, področjih, državah itd. Vsi ostali pa vse ostale aktivnosti, ki so potrebne za nemoteno delo in dosego končnega cilja. A.I. NACE SOVDAT -izdelavni čas? "Če je ta mreža v ostalih delih tovarne (v razvoju, komerciali) potem lahko vsak vidi, v kateri fazi izdelave se nahaja posamezni izdelek, če je komercialist zadostno agilen, je lahko tako sprotno na tekočem, kaj se dogaja." To je kratek izsek teksta iz intervjuja v prejšnji številki CI. Poznavalec in nepoznavalec razmer v naši tovarni si te besede lahko zelo različno tolmači. Povleči pa se da enostavno misel, zakaj nas v proizvodnji neprestano gnjavite z neštetimi vprašanji o izdelavi posameznega izdelka, saj imate vendar vse podatke na mizi (v računalniku) pa si jih vendar oglejte. Pa je žal to daleč od resnice. Že v članku je navedeno, "če je pa ta mreža ...", mogoče je res, vendar v komerciali na njo ni mogoče pogledati. Pa če tudi bi lahko pogledali, ne bi bilo velike koristi. Zakaj? Preprosto zato, ker komercialista ali prodajnika prav nič ne zanima v kateri fazi je izdelava ali koliko faz je potrebnih do končne izdelave. Za njega je edino pomembno ali bo izdelava v roku ki jo je predvidel glede na zahtevo kupca. Interesanten podatek je tako le končni datum izdelave oziroma datum, ko je roba v skladišču in pripravljena za odpremo. Stvar proizvodnje pa je, da izdela ustrezno programiranje in termini-ranje proizvodnje z ustrezno materialno bilanco, z upoštevanjem vseh problemov (če so) in komercialo sprotno obvešča o predvidenih rokih izdelave, pri čemer velikih odstopanje naj ne bi bilo. Če bomo v tem uspeli, se bodo prodajniki manj ukvarjali z iskanjem surovin itd, imeli več časa za kupca in iskanje novih kupcev, pa tudi čas se bo našel za medsebojno srečanje pri stroju v proizvodnji, pa tudi v skladišču. A.I. NASVET ZA DOBRO POČUTJE, KAKO VOZITI KOLO Zima je za nami, dan bo vsak čas daljši od noči in sonce nas bo vabilo s svojo prijetno toploto v naravo. Marsikdo je že ljubitelj vožnje s kolesom, marsikdo pa bo to še postal. Zato ne bo odveč nekaj osnovnih napotkov. Vožnja s kolesom je zelo zdrav šport, trdijo zdravniki in športni izvedenci. Posebno toplo ga priporočajo poslovnežem, ker utrjuje vzdržljivost, krepi srce in uravnava krvni obtok, razbremeni sklepe v nadaljevanje na naslednji strani S prodornostjo osvajamo tržišča VERONIL - Starejši Colorjevci se verjetno spomnite, kako smo bili ponosni, da smo se lahko vozili po talnih označbah, pobarvanih s Colorjevo barvo za cestno os. Da ne govorimo o preizkusnih pasovih na avtocesti proti Postojni, kjer smo vedno držali pesti, da se trak z našo barvo nebi prehitro "ogulil". Toda, to je zgodovina, sedaj imamo barvo za ceste s trgovskim nazivom VERONIL. Za nekaj več informacij smo povprašali vodjo SEP za gradbeništvo, g. Bojana Severja. "Začetki prodora tega artikla na tržišče segajo v april lanskega leta, ko sem osebno obiskal sekre- nadaljevanje s prejšnje strani gležnju, kolenu in kolku, okrepi mišice, kite in vezi. Seveda pa ni dovolj za vzdrževanje vašega telesnega počutja, če s kolesom zavijete samo v službo, ki je od vašega prebivališča oddaljena zgolj kilometer. Če hočemo, da se bodo sprostili potrebni prilagoditveni procesi, potem se mora pulz med kolesarjenjem dvigniti prek sto udarcev na minuto. Poleg tega je treba na kolo za vsaj trideset minut dvakrat, še bolje pa trikrat na teden. Vendar se mora intenzivnost le počasi povečati. Tisti, ki so kolesariti šele začeli, naj bi na začetku prekolesarili le do deset kilometrov po poteh, ki nimajo velikih vzponov. Vožnja naj traja približno 30 minut, priporočajo izvedenci. Šele po dveh ali treh tednih naj bi se fizična intenzivnost začela povečevati, vendar tako, da bi med vožnjo enkrat ali dvakrat močno pospešili tempo, pri čemer je primerno da kolesarite prvih deset minut zlagoma, prav tako pa tudi zadnjih deset, saj je dobro, če se telo pred koncem kolesarjenja nekoliko umiri. barva za ceste tarja Ministrstva za promet in zveze, kjer sva se dogovorila za sodelovanje in prvi uspeh je bila prodaja 100 ton te barve. Seveda so letošnji cilji precej višji, dosegli pa naj bi jih na tržiščih v Sloveniji, Makedoniji, Hrvaški, Madžarski in Nemčiji, prav slednja pa nam je iz aspekta kakovosti poslovanja in nadaljnih referenc zelo pomembna, saj bomo prav s to pomočjo lažje pridobivali nove kupce. Specifično pri prodaji tega artikla je, da moramo zelo tesno sodelovati z razvojno službo, ki na podlagi želja kupcev pripravi ustrezne recepture. Povsod pa moramo pridobiti še ustrezna soglasja, oziroma ateste in skoraj v vseh državah je enaka procedura za pridobitev le-tega. Nekatere ateste že imamo in to je "vstopnica" za pridobivanje naročil, toda brez večkratne osebne prisotnosti in konkurenčne ponudbe nebi šlo. Veliko pričakujem od sodelovanja s firmo Hofmann iz Hamburga, ki je največja tovarna strojev za označevanje cestišč v Evropi. S skupnim nastopom na trgu bodo tako kupci teh strojev spoznali tudi naš Veronil in si od tega obetam tudi določeno večjo prodajo." Veseli bomo, če se bodo njegove besede udejanile. Srečno, Bojan! PUST Pust je prastar praznik. Poznajo ga mnoga ljudstva sveta. V davnih dneh je bil to praznik, ki je imel namen počastiti prednike in izprositi letino. To je čas obredov, ki naj bi iz dežele prepodili zle zimske duhove in priklicali v deželo toplo pomlad. Pustno vzdušje je dvignilo delovno moralo marsikateremu delavcu. Na nas sloni prihodnost... SPOMLADANSKI SEJMI Spomladanski čas je tisti, ko se pri nas pa tudi drugje po svetu organizira največ sejmov. Vsak želi na začetku leta predstaviti svoje novitete ali pa ponovno vspod-buditi interes kupcev po svojih izdelkih. In tu je tudi Color. V mesecu aprilu se bomo udeležili naslednjih sejmov. 36. Sejem ALPE-ADRIA - Svoboda gibanja v času od 6.4. do 11.4.1995 Kraj: Ljubljana - Gospodarsko razstavišče 8. Mednarodni bienalni sejem Gradbeništva in gradbenega materiala v času od 18.4. do 22.4.1995 Kraj: Gornja Radgona 19. Mednarodni sejem gradbeništva v času od 25.4. do 29.4.1995 Kraj: Zagreb Na vseh sejmih se bomo predstavili s celotnim programom s posebnim poudarkom na vsebino sejma. ai AOUALES NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA Ni ovir za - Delavski svet! Člane delavskega sveta smo izvolili 13. februarja letos. Naši izvoljeni predstavniki so že umeli dve redni ter eno izredno sejo. Dnevni redi so bili vsekakor pomembni, kot so pomembne tudi odločitve tega organa. S čem se ubadajo na sejah in kaj porečejo o tem, smo pobarali štiri člane, oziroma tri člane in predsednika delavskega sveta. Takole so nam povedali: DARKO BORČNIK: "Zadeve so še vedno servirane, kakor pač hoče vodstvo. Vprašujem se, če smo poklicani za sprejemanje tako pomembnih odločitev. Naprtiti članom delavskega sveta v odločanje strateško pomembne zadeve je samo potuha strokovnim službam. Sicer pa je vedno bilo tako in zakaj naj bi bilo sedaj drugače? Poudarjam pa, da naj za strokovnimi odločitvami stoji vodstvo, ne pa delvski svet, oziroma njegovi člani! Kar pa se tiče lastninjenja, so to potrdili že naši predhodniki. Zal smo nemočni od te pogoltne države, ki nam način lastninjenja dirigira. Smo precej vredna fabrika in nimamo toliko denarja, tako, da notranji odkup odpade, skratka manevrskega prostora je malo. Sicer pa če hočemo dobiti kapital v tovarno, bi vodstvo moralo Color predstaviti v drugačni luči, tako pa... (nas drugi veselo prehitevajo!)" ROBERT JEDLOVČNIK: "Bistvo vidim v tem, da se sprejete odločitve na delavskem svetu tudi uresničujejo. Zadeve moramo preverjati na krajše roke, obljube vodstva so bile dane, sedaj moramo preverjati izpolnitev planskih obveznosti, pričakujem, da se bo obrnilo na bolje. Zagovarjam team-sko delo in v tem sklopu čimboljše odnose, potem bo šlo bolje, morda tudi z malo več motivacije. Privatizacija naj bi potekala na normalen, soliden način, čimbolj pošteno..." MILI TAVČAR: "Prvič sem v delavskem svetu, po petnajstih letih dela... Delam v skladišču gotovih izdelkov. Vsak začetek je težak, saj se spoznavam z vlogo člana delavskega sveta. Mislim, da se delovanje tovarne z novim direktor- jem ugodneje razvija, všeč mi je sprejeta odločitev, da se delajo donosnejši izdelki. Pričakujem, da se bodo stvari po lastninjenju obrnile na bolje, zato naj se čimprej izvede!" BOJAN SEVER: "Delavski svet dela v polni zasedbi, imeli smo že tri seje, obravnavali smo poslovanje v letu 1994 ter potrdili strategijo poslovanja za leto 1995. Člani delavskega sveta smo bili seznanjeni o reviziji lastninskega preoblikovanja podjetja, tako, da bodo v tem okviru pristojne službe pregledale poslovanje podjetja od 1.1.1990 dalje. Planski cilji za letos so zelo ambiciozno postavljeni, za realizacijo je zadolžen generalni direktor s svojo menedžersko ekipo. Tako bomo že na prihodnji seji razpravljali o dosežkih prvih dveh mesecev in s to prakso nadaljevali skozi vse leto." AKTUALNA MISEL Rezultat dela skupine, oddelka, firme; je rezultat, ki ga noben posameznik, ne glede na njegovo znanje, nadarjenost in moč, ne bo mogel doseči sam. * * * Kadar človek nima, kar ljubi, je treba ljubiti, kar ima. REKONSTRUKCIJA OBSTOJEČE SEZIGALNE NAPRAVE ZA REAKCIJSKO VODO Pri proizvodnji smol prihaja med kemično rakcijo tudi do tvorbe stranskih produktov, med katerimi je najpogostejša voda, ki jo zato imenujemo reakcijska voda. To vodo smo v Colorju obravnavali na zelo različne načine z ozirom na količine in zahteve predpisov o varstvu okolja. Ko so nam jo leta 1987 prenehali odvažati na komunalno doponijo v Ljubljani, dolgo časa nismo našli ustrezne rešitve. Od vsem poskusov je najbolj uspela destilacija, toda dobili smo še vedno kvalitetno neustrezne produkte, pa tudi energetsko je bila zelo zahtevna. Zato smo leta 1988 pričeli s poskusom upoarjanja reakcijske vode. Postopek sam je v inozemstvu že dalj časa poznan, saj tovrstne naprave delujejo že več let brez problemov in z vednostjo oziroma dovoljenjem vseh pristojnih oblasti. Princip sežiga obstoji v tem, da v segreto komoro vbrizgamo vodno meglo. Kar je v vodi raztopljenih organskih snovi zgorijo, voda sama pa se upari. Vodna para skupaj z dimnimi plini in produkti sežiga odhaja skozi dimnik. Temperatura preko 1100 stopinj C omogoča kar najpopolnejše zgorevanje vseh organskih primesi, ki so raztopljene ali primešane vodi in povzročajo neprijeten vonj in druge neustrezne lastnosti vode. Ker je dokazano, da je tako uparevanje vode ob istočasnem sežigu organskih primesi najbolj ustrezen in ekološko najmanj proble- matičen način odstranjevanja stranskih produktov pri sintezi smol, smo pri tem načinu tudi ostali. Že v letu 1988 smo na opuščenem kurišču v kuhinji lakov (R4 od pihanega olja) pričeli uparjati reakcijsko vodo. S pomočjo zunanjih strokovnjakov smo izdelali posebno šobo, s katero smo kapacitiete kurišča še povečali. Skupno smo na tem kurišču tako uparili že preko 4300 ton odpadne vode. Zaradi dotrajnosti smo ga morali vmes parkrat prezidati in obnoviti. Zelo veliko oziroma preveč pa smo pričakovali od nove kotlovnice, ki smo jo zgradili v sintezi smo. Vsak od treh kotlov ima poleg gorilnika za zemeljski plin še posebno šobo za vbrizgavanje vode, vendar smo tu dosegli zelo skromne rezultate, čeprav je celotna kurilnica visoko avtomatizirana oziroma vodena računalniško. Kljub številnim poskusom in velikim pričakovanjem smo tu uspeli v štirih letih upariti šele 300 ton vode, kar pa še zdaleč ne zadošča našim potrebam. V Sloveniji že dalj časa govorimo o gradnji centralne sežigne naprave. Do realizacije še ne bo prišlo kmalu, zato smo biti v svojem zazidalnem kompleksu prisiljeni misliti tudi na lastno sežigalnico. Vsekakor je to boljša rešitev, kot pa kopičenje reakcijske vode in raznih drugih odpadkov po naših dvoriščih, saj le-ti predstavljajo veliko ekološko in požarno nevarnost. Ker pa je pot do lastne sežigalnice še dolga, smo se odločili za rekonstrukcijo obstoječega kurišča. S pripravo projektov in in iskanjem ustreznih dovoljenj in soglasij inšpekcijskih služb smo pričeli že lani, gradnja kurišča ter dobava in montaža opreme pa sta planirana za letošnje prvo poletje. Projekt je izdelan tako, da so kar najbolj izključene vse motnje in napake, zaradi človeškega faktorja. Tehnično je sežigna naprava zasnovana tako, da se odpadna tekočina v predprostoru predgreje na 700 stopinj C v samem kurišču pa pri temperaturi 1200 stopinj C vse organske primesi zgorijo, voda pa se upari. Dimni plini se pred izhodom v dimnik vodijo še skozi toplotni izmenjevalec, kjer se njihova toplota izrabi za ogrevanje ogrevalnega sistema. Temperatura dimnih plinov bo kontrolirana in vodena računalniško, prav tako pa bo pod stalnim in neprekinjenim nadzorom tudi njihova kvaliteta in sestava. Kapaciteta sežigne naprave bo pod najugodnejšimi pogoji dosegla do 2000 ton odpadkov letno. Pretežni del bomo sežigali reakcijsko vodo in tiste odpadne vode, onesnažene z organskimi primesmi, ki jih ne smemo odvajati v kanalizacijske sisteme. Stroški izgradnje bodo skupaj z vgraditvijo izmenjevalca za izkoriščanje dimnih plinov, novim dimnikom in potrebnimi kontrolnimi instrumenti znašali okoli 35 mio SIT. Mnenja smo, da se edino tako lahko znebimo dela odpadkov, ki nastajajo v našem podjetju. Vse druge variante so ekološko in ekonomsko manj ugodnje. Pri izbiri načina odstranjevanja odpadkov nam je bil najpomembnejši cilj -skrb za naše okolje, saj sta tako voda kot zrak v našem kraju že precej ogrožena. Tako želimo, da bi s svojimi rešitvami vsakodnevnih problemov tudi mi aktivno prispevali k izboljšanju življenjskih razmer v naši okolici. G.J. COLOR7 ŽREB JE ODLOČIL 'h T OSNOVNI MATEMAr POJEM PIŠČALKA iA KLICANJE .SOF vze&i- VALEC irske M/2 M ZOiE, TUJE ŽENSKO IME MIRNO SOŽITJE MESTO V SREDNJI ANGLIJI KIKIRIKI ► SESTAVIL &■&. lEiUAMHI Tisu. bllLO- VOtt.EC TbAKRO- RISBA PREPRE- ČEVALNO ŽDWS7VO OSEBA 12 SLAVOLOKA £MA6C M■ IME DObER /2.1 D HO a Dl J-SJID BOSANSJVO NEKDANJI VOU±Ul kONJENULI ICPPANJE ARU. ObDEJ/NI KREMEN! TURIST. QQošrvo HU&IT&k) HODI TEL J NAHOD . UN AHT-ORN' RA RIJELO ŽLAHTEN ?LIN EMIL ADAMIČ VEča/JErA O?£0A fiUGL. UOVAHEC \ oaiENr. PSAlen 2 A MS E. IN DIJAN. lOTOl VIETNAM. LUKA OGRAJA . NEKU. CoJuoR. IZDELEK. ČMN PROTEST. Ločine SKuPEU ENAlLW CELIC V TELESU DEL TELESA ?oo.TU<5AL' hodi TE LJ ► DUŠA UMRLEGA n / malta NEKDANJI 2A6B.EP) VIHA EC JEN §a&A:A C tu. A — TuašUo SElElo REDsov SIN Peter KANCLER c VNET pRlVRŽE- /vec MVGI VOkAL MINKA B- Hf 5? sr. Er %£• 'iJl />. p ■ i N J £ z C i j A E" D / A l £ k T i k n 1 Z v 1 R Sr S£S R u k ‘ST 0 k o A R i J A 7T K L 0 R PPI M A J / r: K A s 1 S i o 0 T 7 o k A R s k »S« 2 k Er /1 p 3 A u £ S N / H i L 1' s / L Sr 1 J 6 k A v k A| D IT sr‘ K. A L A h J £ “““ 1 s Z A^°' naTa" £ P A M A r L A 5 vT r / k 1 M i 0 M lt: Al / T 0 L :;r / k A D A k U N e V prejšnji številki Colorjevih informacij smo objavili nagradno križanko in zanjo prejeli 33 rešitev. Komisija v sestavi Rezka Bertoncelj, Marinka Burger in Urška Jenko je opravila žrebanje razpisanih nagrad. Žreb je odločil, da prejme prvo nagrado - 31 Aqualit vodnega laka za parket MARJANA TRATNIK, drugo nagrado - 2 1 Aquacol emajla prejme BRUNO MERČNIK, tretjo nagrado - 2 kom čistila za čopiče pa prejme MARIJA KOŽLAKAR. Izžrebanci lahko nagrade dvignejo po izidu glasila v sekretariatu podjetja (g. Urška Jenko). ČESTITAMO! COLORJEVE INFORMACIJE izdaja podjetje COLOR Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Alojz Izlakar, Mateja Gabrovšek (odgovorna urednica), Tma Kastelic, Milena Kržin in Franci Rozman (glavni urednik). Urednik fotografije Franci Rozman. Tisk: Tiskarna Planprint d.o.o., Ljubljana. Po mnenju Ministrstva za informiranje štev. 23/260-92 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1.31 Aqualit vodni lak za parket 2.21 Aquacol emajl 3. 2 kom čistilo za čopiče Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v sekretariat podjetja z oznako "Nagradna križanka". Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 15. aprila 1995. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!