Vlnret, fletrtek imnloto . 'luj . in relj» t S, m-n>rn hre I y oeilj i . 14 dom u Mi leto M (I. — k. r» pol let» . . 4 ,, — ,, /a Mrl let« . * ., !i"> ,,
po>li
g« ise leto 10 gl. — k.
r* pol leta    5 „ — (l
m Mrl leti X ,, CU ,.
\ redniAU • .'    1 r . . .    t v
i m a% itolnem trnulDom-platr) hI*, it. 17!>.
Oznanila:
Z.i    tuli- IfMtOps vr.t i se plstuj«
•i kf„ta »' n.it i-i'i I krit, S kr. f» se tiska. *kr»t 4 kr. i» se Huka 3kr»t, se.'e pisrrenke se plačujejo po prostora.
Za Tsak Usek j« plaćat-kolek (Jtempelj) za jo k.
tokoplsi ie ne rrjfajo, lopul naj m Magotoljno frunkujjjo.
fSt. 124.
»V>V Vlaiiboru 21. oktobral869.
TeoaJ II.
Telegrami „Slov. Narodu.44
V Ve likov o u 17. okt. Slava junaškim boriteljeru za zedinjeno Slovenijo, ktera je geslo in ščit tudi Koroškim Slovencem.
Osnovalni odbor društva „ Trdnjava."
V Cel j i 19. okt. Občine: GoremjegraŠka, novostiftska,ljubenska, lučka in žolc-paška, izrekajo: slava našira narodnim slovenskim poslancem v V Štirskem deželnem zboru zarad nevstrašljivega in neutrudljivega postopanja v našem narodnem vprašanji! Živela Slovenija! Na prej, naprej !! — Fišer, Plesnik, Žnmvc, Prek, Knez, župani.
je nam z izjavom svoje oktobrske zapriseženo misli dolžen pomagati da to podlogo dobimo Vprašanje, ali je oktroa ali ne, ako se, brezobzirno na de-cembersko ustavo, obrnemo Cehom in Smolki enako do krone , jo politična jfraza, ktera je politična za nemško in nemškutarsko stranko, za nas federalist« (ako hočemo to biti) pa ni prida.
Ker večina kranjskega zborn federalistično stališče oktobersko misli zapušča in se postavlja na rovidirano decembersko ustavo, dosledno tirja lo avtonomijo dežel (Kranjske) in kraljestev, nnmestu da bi z našega narodnega stališča tirjala avtonomijo narodov. V nedoslednosti pa tudi dosledno tirja le „prosto voljo" deželnih zborov in kraljestev v skupine združiti se. Pozabila pa je, da ravno ta čudna „prosta volja deželnih zborov" je grob manjšini Slovencev po druzih zborih. Prosta voja nemške veČine jo znana štajerskim in koroškim Slovencem, žalibog dovolj !
Pa še ne obupamo, da bodo ljubljanski narodnjaki v onajsti uri odločneje govorili za tirjatev svojega naroda, da bodo vsaj izrekoma povedali, da hočejo slovenski narod
., ...... ,. i ».v„ oilin in skupen, da bodo vsaj
Velika Nedelja 17. oktobra, [far. dop.j lukajsni narod-1, to wohjcijo vzeIi nekoliko potrebnjli pristavkov (amendcmPnt9). Meiula njaki enoglasno izrečejo : Tisočkratna Slava našim nevstrašenim bodo vendar vedeli, da v tem kritičnem trenotku, kakor je baš zdaj v Av-poslancem , posebno gg. Hermau-U in dr. Vošnjak-ll V graškem atrij i na nje gleda vsa federalistična slovanska stranku! Menda bodo vendar dež. zboru, mi se popolnoma zlagamo z njih postopanjem zarad na-,ve(leli- da bode narod slovenski tem odločnejše stal za njimi, čem odločneje rodne ravnopravnosti. Živela zedinjena Slovenija! ibodo v P«rlamcnt« tirjali, kar so nami med narodom zagovarjali, kjer jim
Jože Šešerko, Jože Vrbnjak, Franc Meško, Franc Sova, Jože')enasproti grmelo! Menda vondar no bodo sklepu vseh slov.
,    *        '   , .   .     T J   rr , „   ,   '     •>      rti     m v,     poslfticev v ljublj. shodu oni nezvesti postali?   Menda si zaupanja, ki jim
Meško, Blaž Habjamč, Jože Kukavec, Ferdo Gor.čan, IomažBra-    je Ijuj8tvo 9kaza,0i M bodo 8amj spo(]kopavali, Mem]a ven()ar kljca
tuša, Jože Wezjak, Davorin Petek, Jože Petek, Andrej Novak, I germanizaciji in poitalijančenju najbolj izpostavljenih bratov ne bodo preslišali?
Ako pa vso to hote, naj nastopko priprisujejo, komur gredo. Mi smo svojo časnikarsko dolžnost storili in pozitivno svetovali ob pravem času.
Andrej Kikel, Franc Poplatnik, Anton Ozmec.
V Gorenjem gradu. 18. okt. [lav. dop.] Okrajni odbor Go-rifnjegraški s tem naznanja, da se vseskozi zlaga s postopanjem slovenskih narodnih poslancev štirskega deželnega zbora v slovenskem narodnem vprašanji, ter da celi GorćnjegraŠki okraj z& njimi stoji, ko kamenite skale.   Živela Slovenija!
J. Spende, načelnik.
Resolucija zarad zedinjenja Slovencev
v ljubljanskem deželnem zboru se bode takole glasila: ,1. Državne osnovno postave od 21. decembra 1867 naj so v porazum-ljenji in dogovoru vseh kraljestev in dežel revidirajo in tako prenarede, da se avtonomija posamesnih kraljestev in dožel, torej tudi vojvodstva kranjskega poveča tako, da so pravosodje, bogočastje in nauk in sploh cela deželna uprava (administracija) izloči iz kompetencijo državnega zbora in od-kaže deželnim zborom posamosuih kraljestev in dežel, kterim naj so pusti na prosto voljo, po svojih h is to ri č k o - p r a v n i h razmorah, po uarodnem so pl oine ns t v u ali z ozirom na finanoijalno ali spioh materijalne okoliščine združiti v državnopravno skupino (grupe).
2. Deželnemu odboru so nalaga, da izroči ta predlog vis. o. k. vladi." In naši slovanski prijatelji, kakor naši nasprotniki bodo to resolucijo v roko dobili , pa bodo zares lehko rekli „parturiunt, montes, nascitur ridi-rulus mus."
Pogledimo to duševno dete g. Svoteca malo bolj na tanko.
To hoče biti resolucija za zedinjenjo Slovencev, — pa si tega zedin-jenja z imenom šo imenovati no upa; to hoče biti udarec po zdanji sistemi, — pa tirja samo neko revidiranje iste sisteme ; to hoče biti roka, ktera se i? sredine našega naroda da enorodnim bratom na periferiji, — pa zahteva le avtonomijo za vojvodstvieo kranjsko; hoče so tirjati zedinjonje slovenskega naroda, — pa bc pohlevno omeni lo nekaj prošnja za „prosto voljo" (!), ktero prosto voljo naj imajo posamezni deželni zbori! Zedinjenjo Slovencev se hočo zahtevati, — vlada pa bode morala še le uganiti, da baje tu noter v teh besedah ta tirjatev povita in nakopana leži. S kratka; ljubljanski zbor hoče s slovansko federalistično opozicijo vred streljati na trdjavo cislajta-nizmn, pa svoje kanone nabija z meglenimi kroglami.
Iščimo političnega stališča, na ktero so ta resolucija opira. Najdemo takoj, da je to politično stališče ljubljansko narodne večine mešanica oktobersko misli in pa decembersko ustavovornosti. In od tod ta nedoločuost in konfuzija.
Svojo nedoločnost zagovarjajo ljubljanski narodnjaki z izrekom : ini no moremo zahtevati oktroa, mi moramo ravnopravnost skušati doseči po ustavnem potu. Kakor, da ne bi bil ves ta ustavni pot oktroiran pot! oktroiran po umetni večini enega naroda! Kakor da bi vsa zgodovina no kazala resnice stavka, ki ga najdemo v interpelaciji štajersko-slovenskih poslancev: <la je celo laglje prenašati absolutizem vlade, nego despotizem tujega naroda! Za ustavnost so gotovo vsi narodi v Avstriji; a ustava naj bode resnična, dogovorjena z eno strani z vladarjem, z druge strani z narodi. Z narodi doc. ustava ni dogovorjena. Cehi jo niso pripoznali, in slovenski narod ne, čo jo prav Svetec zanjo glasoval in jo po časnikih zagovarjal. *
Mi Slovenci se borimo za podlogo narodnega bitja in nobitja. Vladar
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor hranj sli i
(Št i m a j sta soja 15. okt.) Prebero in potrdi se slovenski in nemški zapisnik zadnje seje. Razne petecije so izroče petecijskemu odseku. Prvosednik naznani da jo dr. Toman bolan. Sporočilo finančnega odseka o preliminaru bolniščnega, porodniščnega, najden išnega in blazonskega fonda za 1. 1870 so potrdi.
Dr. Bleiweis utemeljuje svoj i svojih tovarišev predlog, naj dež. zbor sklene to-le postavo:
1.   Slovenski jezik naj vsem c. k. uradnijam rabi tako-lo:
a) slovenske vlogo so vselej rešujejo v slovenskem jeziku;
b) zaslišbo in obravnavo s slovenskimi ljudmi sc opravljajo v slovenskem jeziku; v slovenskem jeziku so pišejo vsi dotični protokoli ter izdajajo dotične rešitve in posebno zatožbe in razsodbe;
c) vsi ukazi, vabila, razglasi in naznanila slovenskim ljudem se pišejo v slovenskem jeziku.
§. 2. Določbo prejinjega paragrafa veljajo za vso uradnije, posebno za vse politične, davkovske in sodne roči v civilnem kakor v kazenskem po-stopu.
Ministerstvo notranjih zadev jo navedlo kot vzrok, da se ta že lani sklenena postava ni potrdila, to, da spada v eksekutivo. Pravno ministerstvo pa so vpira na to, da ni bilo nobenih pritožb in sc ni naznanila nobena sodnija ali urudnija, ki hi ne ravnala po postavah. Res čudno je to! S takimi odgovori nam ni nič pomagano. Le po tej poti, da sklenemo tako postavo bomo prišli do cilja. Kako da g. minister pravico prav nič ve o pritožbah? Koliko se jih čuje! Dežeb.i odbor sam se je pritožil zarad tega, v zboru smo jih čuli zadnjič od poslnnca Kramariča, v slovenskih časopisih nahajamo jih brez števila, in g. minister ne ve ničesa! Ce pravi g. minister, da so ni imenovala nobena nradnij i, ki bi ne ravnnla po postavi, mu jaz rečem : Nuj nam lo eno namo uradnijo pokažo, ki res ravna po besedah § 19. (Dobro). Deželni predsednik se trudi, ali njegovi ukazi so no izpolnujejo. Davkarske bukvice so še zmirom nemške, in okrajni glavar Pajk odgovoril je celo društvu „Slovenija" po nemški, in iz odgovora jo bilo videti, da so za slovenski dopis ni dosta pečal in besede tabor, ki jo vsak razume, ni razumel, kajti opiral so je na to, da jo dovolil „skupščino pod prostim nebom", ne pa tabor. (Veselost.) Enako se godi tudi drugod, in v okom pridemo takim samovoljnostim le po postavi, ki bode govorila jasno in natanko. Ta predlog so izroči ustavnemu odseku.
Drugi predlog dr. Bloiweisa in tovarišev se glasi tako-lo:
Visoka c. k. vlada se prosi:
1. da se v vse gimnazije na Kranjskem vpelje slovenski jezik za učni jezik, in v Ljubljani, če jc treba, naj so za Nemce napravijo nemški paralelni razredi;
2. da , ako so v odpisu gospoda ministra za nauk in bogočnstje od 10. sušca leta 18C9 , št. 21/Pr. zarad pravoznanstvenih akademij omenjeno obravnavo žo dognane, pred prihodnji državni zbor prineso načrt postave, kako naj se v Ljubljani napravi akademija za pravoznanstvo s slovenskim
učnim jezikom , — ako pa kp tako akademije r." dajo i^novaK, naj so ustanovitev slovenskega vseiičiliŠč.a v Ljubljani prične 2 osnovo jrfridične in filo-zofične fakultete.
Predlog utcmeljuji1 tako: Lani sklenena šolska postava ni bila potrjena, ker je bila utrakvističnn, to je taka, <la bi se bila polovica učnih predmetov učila po slovenski, druga pa po nemški. Naj se tedaj vpelje za vso predmete slovenščina kot učni jezik, in če bo treba, naj imajo Nemci paralelne razrede. O realki pa ima tako deželni zbor odločevati. Razglas učnega ministerstva ni nnravnost nasproten uridični nkademii. Naj se tudi za Slovence kaj stori v tej zadevi, posebno da se odgajajo uradniki tako, da bodo zmožni uradovati po slovenski in vstrezati potrebam slovenskega naroda. Slovenci nimajo nobeno visoko šole, ki bi ozir jemala na njih potrebe, Nemci pa jih imajo dosti.
Predlog se izroči šolskemu odseku.
Vladin zastopnik Conrad razklada v daljnem govoru stališče, ktero ima vlada pri tem. Ona ni nasprotna, ali lo naravna potreba šo le, in potrpežljivost bo prinesla tudi Slovencem to kar zahtevajo. (Potrpežljivi smo menda dosti? — Pis.) Daljo so zagovarja proti očitanju., ktero mu je storil v zadnji seji dr. Zarnik. Slovensko davkarsko beni! bukvice so že naročene, lo zdaj dokler jih je kaj rabijo so še nemške.
Predlog poslanca Kalteneggerja o sestavi državnega sodišča ostane v manjšini. Ljubljanski hranilnici, ki hoče zidat i poslopje za realko, izreče se gorka zahvala deželnega zbora in se v znamenje tega vzdignejo vsi poslanci Daljne obravnave v tej zadovi se prepuste dož. odboru.
Dr. Zarnik utemeljuje svoj predlog: Naj se § 4. deželnega reda pre-naredi tako, da deželni zbor sam iz svoje srede izbira deželnega glavarja in njegovega namestnika. Pri tej točki unel se je nenadoma vihar, kakor ga v zbornici naši nismo šo doživeli in to — docela po nepotrebnem, menda le zarad tega da bi bil škandal. — Ta prenaredba pravi dr. Zarnik — je čisto liberalna, kakor tudi v dejanskem življenji v drugih parlamentarnih zastopih vpeljana, ki količkaj ozir jomljo na svododo. Golo Bismark se ni upal to pravice jomati nemškemu parlamentu in naša državna zbornica ima zdaj tudi prvosodnika in namestnika , ktero je sama volila. Nasprotna stranka, ki se tako rada liberalno imenuje, bode gotovo podpirala ta moj predlog, akoravno prihaja od reakcionarne, klerikalno našo strani. Treba je, da si voli tista stranka, ki ima večino v zboru tudi sama prvosednika, ki je ob enem kot deželni glavar tudi deželni odbornik. Pri sedanjih nenaravnih razmerah je celo to mogoče, da bi bila večina deželnega zbora eno stranke a veČina deželnega odbora pa drugo, in to ravno zarad to neopravičene ovire, da ni prvosednik vzet iz večine zborn. Ta predlog naj se izroči ustavnemu odboru. To so potrdi z 17 glasovi zoper 10. Zdaj pa se vnel vihar! Kromer trdi, da jo treba večino dveh tretjin poslancev za takt; premembe. Dr. Gosta ugovarja, da to velja lo pri sklepanji, zdaj so je pa predlog lo izročil odseku v posvetovanje. Kromer protestira in tolče ob mizo ter roti prvosednika, vkljub jasnim razlogom dr. Goste. Svetec podpira ugovoro dr. Goste, tudi prej se ni deželni red tolmačil po Kromerjovi glavi. Dr. Kaltenegger trdi, da jo Znr-nikov predlog padel. Deželni glavar prvosednik VVurzbach odda prvosedništvo g. namestniku P. Kozlerju. Dr. Gosta se opira na državni zbor in citira ste-nogrnfično zapisnike. Dr. Klim so vzdigne za besedo (ropot in uemir) in hoče pobiti dr. Gostovo citate. (Kaj ko bi tudi poslušalci začeli govoriti vmes ? Gotovo z isto pravico kot dr. Klun! — Pis.) Svetec govori zoper Kluna. Dežman trdi. da je s tem že padel Zamikov predlog, da niste bile dve tretjini že zdaj za to, da sc izroči odseku. Kromer se šo bolj razsrdi in šo bolj tolče ob mizo ter protestuje zoper vsako majoriziranje ! Vname so zopet prepir med dr. Gosto in Dežninnom zarad tega, da se glasuje o tem ali jo treba nadpolovičuo večine ali dveh tretjin. Svetec : človek bi skoraj mislil, da so gospodje nasprotne stranke prišli ob pamet! (Hrup, ropotanje, špektakel!) Svetec pravi da ni hotel nikogar razžaliti. Po glasovanji zapusti manjšina demonstrativna dvorano, na čelu Kromer, ki šo enkrat vdari ob mizo ! Sicer bi si bila ta smešni škandal lehko prihranila, ker so jo seja tako ko j potem končala.
Deželni /.bor jrrnKi
(Sedemnajsta soja 16. okt.) Dr. Ptvlog interpeluje vlado, ali bi hotela ona pri društvu južno železnice delati na to, da bi bili pri železniških postajah na slovenskih tleh ležečih, vsi uradniki in služabniki, ki morajo službeno /. ljudstvom občevati . zmožni slovenskega jezika nli kterega druzega slovanskih narečij, oziroma, da bi se na to gledalo, kader se bodo službo oddajalo. — Vladni komisar obeta, da hoče v kratkem odgovoriti.
Baron lluol poroča v imenu finančnega odseka v deželnih kopeljih in drugih deželnih zemljiščih. Glede* Slatino se naroči deželnemu odboru, naj primerneje proti škodi ognja zavaruje pohištva in premakljivo blago. Za leto 1870 sc dovoli za svečavo in kurj.ivo v Slatini 1800 fl. (namesto 1910), za novo pohištvo 2500 gld., za popravko (jOOO gld. Vsi stroški bodo znašali 43.200 gld., dohodki pak 112.000 gl. Za dobrnske toplice so dovoli 12.600 gl. izdatkov, dohodkov jo preračunanih 20.000 gld.
Posl. Syz svetuje v imenu finančnega odbora. 1. Deželne kopeli se naj prodado in dež. odbor naj poroča v prihodnji sesiji o kupcih, ki so bodo morebiti ponudili. 2. V Doberni naj so nič novega ne zida. Poročevalec povdarja, da po teh toplicah ni vse, kakor bi imelo biti, da bi v privatnih rokah vso bolje napredovale in da jih dož. odbor no zna oskrbovati. Za in proti nusvetu je govorilo mnogo poslancov : J. Kaiserfeld, Scholz, Petors, dr. Altmnn, dr. Prolog, Lohninger, inSchmidt jo tirjal konec debate. Iz govorov 86 je videlo, da dež. odbor res ni znal gospodariti, ali misel se ni nikakor dostojno opravičila, da se imajo deželno toplice prodati.
(Osemnajsta soja 18. okt.) Predsednik naznanja peticijo mesta mariborskega, naj bi se napravila v Mariboru okrajna sodnijn, in peticijo naravoslovskega društva, naj bi so mu dalo 300 gl. podpore iz deželnega premoženja.
Po nasvetu finančnega odseka se sklene: Dež. zbor jemlje na znanje neprestano prizadevanje, da bi se pospešilo obravnanje zarad odveze in vro-jtMija zemljiščnih bremen, ob enem pak se nalaga dež. odboru, naj na vse moči dela zato, da se razpuste do konca leta 1870 vse lokalne komisije v tej zadevi, kterc delajo deželi toliko stroškov. Potem se dovolijo nektere podpore za ceste.
Po nasvetu tinančega odseka se vlada pozivlje , naj strogo izpeljuje postavo zarad gozdov in dež. odbor naj v prihodnji sesiji poroča, kaj se jo storilo, da no bi se gozdi izsekavali. Vladni komisar obeta, da se bo v kratkem revidirala vsa gozdna postava. Deželni zbor jemljo na znanje sporočilo o hranilnici, o prodaji Eisenerza in o cestnih zadovnh. Bere se poročilo o 8»-en,iakih in o zadevah okrajnih zastopništev. Dr. Herschl poroča o norišči in pravi, da začonja že prostorov primanjkovati.
Dež. odboru se naroči, naj pri vladi dela za to, da se bo asentno žrebanje in asontba sama opravljala tam, kjer ima okrajno zastopništvo svoj sedež. — Dež. zbor jemlje tudi še druga poročila na znanja in privoli nektere premembe na Ivanišči in deželni viši realki. — Prihodnja seja v sredo.
Deželni zbor goriški.
(Peta seja 12. okt.) O njej beremo v „Domovini". Vladni komisar izroči dvoje vladnih predlogov, namreč načrta postav zastran varstva poljedelstvu koristnih tičev, in obvarovanja polja zoper poškodbo po gosenicnh, hroščih in drugih škodljivih žužkih. — Dr. Tonkli vpraša, ali jo došla že tudi slovenska prestava teh postav.
VI. komisar odgovori, da mu jo vis. namestništvo zatrdno obetalo, da prido slov. prevod v kratkem.
Na dnevnem redu je: 1. Zadnje branjo načrta postavo zadovajoče prenarejanje § 32 postavo zastran šolskega nadzorstva. 2. Imelo se je brati in razpravljati sporočilo deželnega odbora o volitvi enega poslanca za mesto Gorico, ali namesti tega naznani glavar, da je došlo od izvoljenca g. Vilb. vit. Ritterja pismo, v kterem pravi, da, ker so sliši, da mnogi vohlci trdijo, da so bile o volitvi neko nepravilnosti, ne bi mogel poslanstva sprejeti, tudi ko bi zbor volitov odobril. 3. Sporočilo odseka za vladne predloge o načrtu postavo zastran zamenjave zemljišč.
Poročevalec, dr. Tonkli, napove (po italijanski), da bo bral poročilo in načrt postave poprej po slovenski in potem, ker vsi poslanci slovenskega jezika ne umejo, po italijanski, ter piične branja v napovedanem rodu. Med branjem ga ni nihče motil. Ko je pa vse prečita!, naznani glavar generalno debato. Dr. Pajor začne opazovati , da dr. Tonkli je imel poročati v imenu odseka za vladne predlogo; odsek pa ga ni pooblastil, da naj bere poročilo slovenski; v odseku se je bralo samo italijansko poročilo, če hoče dr. Tonkli po slovenski brati, jo to le njegova reč , ki pa vsled notranjega opravilskega reda ne sme priti pred zbornico , če ne stori posl. Tonkli poprej dotičnoga predloga. V odseku se je res govorilo o tem , da bi so imelo v zboru tudi po slovenski poročati in se tudi slovenski tekst postav brati in potrjevati, ali sklenilo so ni o tem nič. Sicer pa on nima nič zoper to zahtevanje od slovenske strani, samo da jo poprej treba določiti, kaj in kako, in k temu jo treba dogovora med zborniki. Do sedaj, se je vse italijanski obravnavalo; Slovenci, so je zdelo, da so bili s tem zadovoljni; če so hočo vpeljati kaj novega, treba posebnega sklopa.
Dr. Doliak, kot odsekov predsednik. potrdi vse , kar je govoril dr. Pajor.
Dr. Tonkli: Pravico, ki jo hočemo začeti rabiti nam ne daja deželni zbor, dajajo nam jo osnovne državno postave, tetin j nima zbor o tej stvari nič sklepati , in meni ni treba nikakih predlogov v tem oziru staviti. Mi le naravnost tirjamo, da se djanska raba naše pravico vpelje (che il diritto venga messo in pratica). V odseku je bila večina z:i moj nnsvet in jaz sem imel pravico prinesti slovensko poročilo v zbornico. Dalje se jo sklicaval T. na to, kar so jo v odseku govorilo.
Dr. Pajer: Odsek ni uiti postavo slovensko, niti poročila obravnaval, niti zniad tega kaj sklenil. Cesar ni odsek potrdil , tega no smo prinesti poročevalec v odsekovem inieuu v zbor, in o tem se ne moro glasovati.
Dr. Tonkli: Slovensko poročilo jo g. predsednik odsekov podpisal; kar je podpisano, smem brati.
Dr. Doliak: Podpisal sem, ker me jo g. poročevalec prosil; konsta-tiral som le faktura ; s podpisom nisem mislil pooblastiti poročevalca, da naj prine: o slov. poročilo kot uradno v javno sejo.
\Vinkler: Za priznanje pravice da smemo naš jezik rabiti, tu ne gro; pravico že imamo priznano , kakor jo dr. Tonkli dokazal ; tu gre samo za praktično izpeljavo in vpeljavo te pravice pri zborovih obravnavah; treba jo torej da se porazumemo, kako so ima opravilski red ustanoviti, da bo obema deželnima jezikoma djanska enakopravnost v zborovih sejnh zagotovljena. Pravično je, do imamo tudi mi Slovenci svoj avtentični tekst; potem no bo več troba, da bi nam vlada slabo prestavo napravljala. Jaz nasvetujem torej: Izvoli naj so posebon odsek, ali pa naj se ves zbor v odsek spremeni, da se pogovori zarad modalitati (kakovosti) praktično rabe slov. jezika v zboru. Za zdaj pa naj se obravnavanje postavo odloži.
Dr. Doperis: Jaz so vjemam z AVinklerjevini nasvetom, toda s tem popravkom, da naj so odloži samo obravnavanje slovenskega teksta, italijanski pa naj se že denes obravnujo.
\Vinkler: Ne, obojo so mora odložiti, ker so morata oba teksta h kratu obravnavati.
Gorjup: Jaz no moreni pritrditi posl. Winkler-ju, da, potem ko bi avtentičen slov. tekst imeli, ne bi bilo treba , da bi vlada slovensko prestavo pošiljala; vlada ima dolžnost, kakor laški, tako tudi slov. prevod vseh načrtov postav pošiljati. To jo pa zborova reč, kteri poslanih in tukaj popravljenih tekstov se ima /a uradno veljavnega potrditi
Vladni komisar pravi, da nima vlada nič proti temu, če zbor tudi slovenski tekst obravnuje in uradno potrdi.
VVinkler odvrne Gorjupu, da on ni mislil tistih prestav, ki jih pošilja vlada i nomškiai izvirnikom vred. ktero se polagajo na zbornično mizo, in ktere se potle v odsekih pretresajo in popravljene ali nepopravljene v javnih sejah odobrujejo, ampak tisto prestavo, ki jo razglasi vlada po potrjenji postave v deželnem zakoniku in ki ni bila vselej taka, kakoršna bi morala biti. —
Depretis priznava, da imajo Slovenci pravico zahtevati, da se tudi njih tekRt uradno obravnuje , ali s pravoslovskega stališča jo nemogoče reči, da bi dva teksta bila avtentična To dokazuje s tem, da kužo na meddržavne pogodbo, v kterih je en sam tekst (francoski-) za avtontičnoga spoznan. Po njegovi misli bi so dala ta reč tako urediti , da bi se enkrat ital., drugikrat pa slovenski tekst za avtentičnega priznaval; oni naj bi bil prevod
Gorjup povzema to, kar je poprej ces. komisar govoril, tako-lo: Do sedaj je prihajal nemški tekst kot izvirnik, ital. in slov. sta bila prestavi. V zboru sc jo italijanski tekst za uradnega potidil in nemški je nehal biti au-tentičon; slovenski pa so je vtikal med nju v borni obleki prestave. Je li to enakopravnost?
Vladni komisar: Jaz. sem rekel, da je do sedaj taktično tako bilo čc zdaj dež. zbor drugače sklene, nimam jaz nič zoper io.
Doljak: Glede zenačenja jezikov razločujem jaz pravno zonačenje od djanskega zenačenja. Kar pravno zadene, nihče ne dvomi, da imajo Slovenci pravico, zahtevati ga, ali, kar so tičo djanskega, vpira so mu dosedanja zborova navada, vpirajo se mu velike materijalne in formalno težave.
Slednjič jo prišlo do glasovanja. Wiuklerjev nasvet je padel, kajti vstal ni zanj nobedon Lahov in izmed Slovencev lo 8. Zdaj pa šo le se ni vedelo kaj začeti. Poročevalcu sc jo zdelo prav , povzeti nit obravnavo tam, kjer se mu je bila po vsmesni debati utrgala, ter začno brati slovenski tekst postave. Od laške strani se jo temu vgovarjalo in tudi na slov. strani so nekteri sami pri sebi dvomili, ali jo poročevalčevo postopanje korektno, ali ne. Tu se oglasi Tonkli rekoč: Jaz hočem brati po slovenski. Gospoda ! C c Vam je prav, je prav, čo ne, oddam raji poročilo, ali od Bvoje pravico ne odstopim. Pravico i mamo; da se j e nismo d osi lima 1 posluževali, to nas no brani, dajo začnemo rabiti zdaj. In mi jo moramo in hočemo rabiti; storite, kar hočete!
Glavar: Ker ni mogočo obravnave nadaljevati, no morem drugače, ko sejo skloniti.   Seja jo končana!
(Tržaški deželni zbor.) Tržaškim očetom še zdaj lanske nesrečne dogodbo po glavi brenče, menda jim še ni dosti vodnega nereda v mestu, da drezajo v cnonicr v to sršenovo gnjezdo. V seji 12. t. in. je poprašal tržaški lev. g. Ilormet, vladnega komisarja, kaj jo dokazala preiskava tisto komisarja, kaj je dokazala preiskava tiste komisije, ktero je mestno svetovalstvo lansko leto izprosilo od vlado , da preišče žalostno postopanje izvršovalnib gosposk. On toži tudi, da jo deželna sodnija ostro ravnala s šestimi meščani. Vladni komisar mu je odgovoril, da so no more spuščati v prctresovnnje ob-sodeb deželne sodni je; kar sc pa tičo pozvedeb preiskovalno komisijo, razodene to pozneje deželnemu zboru. — Mi smo te misli, da bi mestni očetje po tem, kat je našla deželna sodnija, naj pametnejši storili, ako bi o ti zadevi no zinoli ni besedico več ; saj je vsomu svetu znano , kaka jo ta reč.
I) opis i.
Iz Ljubljane, 10. okt. jlzv. dop.] Ker si dvorski svetnik") Klun, odkar so mu vzeli njegovi volilci mandat, ne upa govoriti v dež. zboru in Iti kaj bodisi tu ali tam vendar rad povedal, mu je napravila priložnost temu tista ljubljanska stranka, ki je ob času volitev nalepljala po drovoro-dih listke tacega obsega, da so človeku lasje kvišku vstajali, ko jih jo bral Sklicalo jo namreč konst društvo sojo, ter pripustilo ves ta večer dr. Klunii. Govoril je skoraj dve uri: „Kako bi se dalo povzdigniti ljudsko gospodarstvo na Kranjskem," n povedal je jako malo — skoraj nič. Pripovedoval je le aokaj o Švici, Belgiji, Franciji i. t. d.; povzdigoval sedanjo vlado, ki ga je naredila za svetnika in hvalisal konšt. društvo, da ga je vzelo tako gosto ljubno v svojo zavetje; zabavljal svojim volilcem in večini dež. zbora, ker so se drznili mu v oči povedati, da ni mož beseda. —■ To je ob kratkem jedro njegovega govora. Udom tega društva je vse to tako dopadlo, da so sklenili, ker so jo vedno pisalo in govorilo, da se mu stiskajo v roko vedno lo nezaupnice, poslati mu „konštitutionalno zaupnico." **) Podpisi so že na hirajo. Lovi jih nek nobel v frak in cilinder vržen sluga Kar smo zvedili do zdaj se bo smol podpisati vsak, tudi Jiausknochti" in „lehrbubi", in tako jih mislijo nabrati kakih 300 in potem bodo rekli, da jo to zaupnica „dcr dreihundert hbchstbesteuerten von Laibacb." Pod tako masko so nesli lansko leto neko spomenico na Dunaj k ininisterstvu. — čudno, da dr. Oeno Klun lovi zaupnice denes okoli tistih, ki ga niso volili v zbor.
Kader bo — kar bi bil že davno storil, ko bi imel kaj poštenja in časti — položil mandat in se pustil voliti od konštituclerjev, potem mu bomo pustili v miru vživati zaupnice. Sicer pa mi nikomur ne garantiramo, da so no bodo dr. Klunu donos poslano zaupnice moralo jutri preklicevati; »krogel jo njegov značaj zadosti. Tako bazo papirjev bo ta gospod zapustil toliko, da so bo naredila lahko cela krama, ki so bodo po smrti prodajala na lccitando. —
Nek ljubljanski list, ki jo lansko leto dan na dan popisoval in pogreval jnko mu priljubljoni „Sokolescess", „Ježica-Aflaire" i.t.d., in jo letos
*) Morajo čudno svetnike imeti tam na dvoru. Martin stavec.
**) Se jo tudi že zgodilo med tem, ko je moral pričujoči dopis čakali prostora, kterega naiu zdaj jemlje dež. zbori. Vredn.
po zgubljeni bitvi nemških turnarjev na Janjčah lanskega dihurja tako ne-utrudljivo dlake iz.duplal, dn bi bil skoraj spravil celo deželo v meglo izjemnega stanja; — ta list našega kapitala no črhne o zavratnem napadu g. Cegnarja. o sirovem pobijanji, ki se ga ie vkrivičil c. k. vodja ljublj. realke c. k. kancelist kameniškega okr. sodišča, niti hesedice ne. Kak vik in krik bil bi pa gnal, ko bi se bilo prepetilo kaj tacega kakemu ljubljanskemu senatorju ! brez revolverja bi bi človek pri belem dnovu no bil živenja gotov! Na Dežmanovo komando morali bi primarširati celi škadroni husarjov; za vsakim kotom bi se morale blisketati sabljo in puške ter prezati na razposajeno slovenske „galgonvogle.u Da jo že tako; saj g. Cegnar ni prijatelj „Gittadino."
Iz Planine, 17. okt. | Iz v. dop.] Zadnji dopis iz Planino v „SIov. Nar.", v kterem se našemu glavarju bresobzirnO očita njegovo nagajivo ravnanje glede rabo slov. jezika, je naše starokopitarjo nekoliko razkačil. Tukaj jo namreč večjidel navada, da sc slovenski časopisi le takrat berejo, kader prinašajo kaj iz Planine, in če jim se resnica v zobe pove, repončijo se in pihajo kakor gadje, in naši grospolitikarji premečejo vse strani kazenskega zakonika, kje bi našli §, s kterim se prepoveduje gospodom povedati resnico javno v obraz, in košato so tudi včasih nek doktor zadere rokoč: „\Vio kanu man einen zwingen, ein Slave zu sein", enak v tem vedno na paragrafe kažočemu Kromerju, ki jo, dasiravno rojen Slovenec, se vendar re-penčil, da so no da slovenizirati.
Tudi samemu glavarju je menda precej z.abrenčalo po ušesih, ko je čul o omenjenem dopisu, češ, kako si upa kilo ga, tako javno pred svetom razkriti, misleč si še vedno po stari šegi glasilo priMlabrahamovih časov: mi smo mi! Verjamemo, ka ni prijetno, se tako javno v časnikih narisanega vgledali, in brž ko ne, da se v g. glavat ji zavest prešlo mogočnosti živo zopet zbudi, ko neustrašeno njegove pregreško očitano vidi; a mi se za to no brigamo; določilo bomo tirjali, da se nam našo na papirji žo lota začr-kano pravico žo vendar eukrat izvršujejo, in objavili bomo v<sako nepravično postopanje proti § 19. osnovu, postav, ako tudi vladi s tem priporočamo g. glavarja in ga jej kot udanega in zvestega sluga naznanimo. Mislimo ka g. glavar vendar nima tako debele kože, kakor v deželnem zboru trdno na stolu sedeči Kluu; upati je, da ga bodo vendar enkrat prestrelilc pušice in mu spustilo malo njegove sanguinokolerično krvi, ter da bo vstrezal pravičnim zahtevam slov. ljudstva. Če se bi pa vendarle v tem zaupanji znali prevariti, če bi g. glavur šo nadalje za vse ponižne prošnjo slov. ljudstva imel gluhe ušesa in ga ne bi predramil nikakov glas, potem pa svetujem vsacemu, kteremu prido nemški spis odurndnijc v roke, kakor tudi občinam, storiti, kakor jo storil te dni nek posestnik iz Itovt, ki jo od sodnije došlo mu nemško tožbo vrati! s slovensko vjogo, v kteri naznanja, da no ume nemškega jezika tedaj tudi tožbo ne, iu da tako dolgo no pride k sodniji, dokler sc mu tožba no pošljo v slovenskem njemu umljivcm jeziku. Rado-edni smo, kaj bo naša "bolj ko popred zahtevam slov. ljudstva pravična sodnija storila, ali ho nemško po Logaškem starokopitnem psovdoadvokatu napravljeno tožbo poslala tožniku nazaj, in tuko vstrogla naravni pravični zahtevi vrlega toženca, ali bo česar od naše sodnije vendar ne pričakujemo, prezirajo vlogo, toženca mogočno kontumaojralft. —
Tako naj bi storili tudi drugi, vsnj ima vsak to pravico, tako naj bi delale tudi občine g. glavarju, tirjala naj bi možato slov. dopise, in če bi so to kljubu vsem zahtevam no storilo, pošiljali naj bi so mu vsi nemški dopisi nazaj, nerešeni, gotovo bi se g. glavar primoran kmalo naveličal kratiti nam naše pravico, nehali bi tudi okrajni sodniki govoriti o slov. „brk-larijalr' in no moglo bi so vladi več očitati: „dva brata jedla sta pogačo, vsi drugi jedli so podmot."
Iz Motnika. [Izv. dop.] Prevažni čas je nastopil sedaj, zato tirja narod slovenski, kojega beseda nima denes nikjer drugej veljave, kot šo v Ljubljani in koji nu zmisli, da bi mogel svoje zastopnike opominjati k srčnosti, ravno kakor se ne pusto vojni poveljniki od armado k hrabrosti navdušovati, tirja od ljubljanskih zastopnikov, da so možko potegnejo za Slovenijo. Naj si ne misli kdo to predrznost imenovati, kajti slovenski narod je že dosta pokazal svojo značajnost. Stali bomo za to, kar smo odobrili, kot Triglava skalno steno nepremakljivo, kljubu vsem napadom nasprotnim! V izgled so nam vrli bratje Čehi. Kes je mnogo razširjena inisol, da nam sedanja vlada ne bo pritrdila naših zahtev, ali zato no držimo rok križem. Taki kratkovidni naj pomislijo, da mi Slovenci tako dolgo ne moremo stopiti v vrsto naših bratov v Avstriji, posebno Čehov iu Poljakov, dokler nimamo določno razvitih in utrjenih naših političnih načel in razmer; kajti prišel bo dan, ko se bo merila njim pravica po pravični meri in na ta dan moramo biti tudi mi žo pripravljeni, da se nam ne bo reklo: prepozno sto prišli! Naj pomislijo, da n e s o 1 i d a r n o s t jo šo denes eden prvih grehov avstrijskih Slovanov! Zato: živela zedinjena Slovenija!
Politični
V dunajskih krogih in časopisih še vedno dalje vre vprašanje, ali pogoditi se z opozicijo ali ne, in tako stara „Presso" prinaša dan na dan članke, ki dokazujejo, tako bedasto ravnajo tisti, ki ne hote niti pike na i od ustave oddati, ter kako potrebno je pridobiti n aro duo opozicijo, ali vsaj odpreti jej vrata. — Z navadno svojo roznostjo češe tudi „Wandereru ustavoverce in njih ustavo. — „Morgenpost" pa vidi pred seboj temo, pravi da ministerstvo utegne pasti, da nihče no vc kedaj in kaj potlej. „Ali so mora tu na avstrijskih tleh začeti tisti boj med Slovanstvom in Nemštvom, ki bodo enkrat v bodočnosti po veliki mednarodni vojski končan I" Tako vzdihno „M." — Vsem skupaj pa jo videti , da nič prav no vedo kam von. — Pri vseh bth znamenjih pa so brzojuvlja iz Prage, da je Herbst djal: ka š o n i č a s za pogodbe s Slovani.   Torej pa čakajmo ,  da bo čas. — Na
Dunaji se snuje norft strank« , ki misli i\\ podlogi liberalizma spravili vse avstrijske narode. Ta stranka baje hnčo delati na tO, da so vsem narodom da, kar tirjajo v narodnih zadevah, da bodo tako mogočo vsnm skupno delati proti absolutizmu, kterega so se nn Dunaj i zdaj bati zaceli. —
V prihodnjem dr/avnem zboru, pišejo, pride vladen predlog n popolni odpravi konkordata nn vrsto. Precej zn tem pričakujejo postavo /a Dfie du-bovstvo in zarad plačo njegove.
Avstrijski diplomatični poslanec v Pauzu knjez Meternih je imel dvoboj z nekim grofom Bomnn. Avstrijska vlada ga zarad tega ne misli odstaviti od častnega zastopstva, dasiravno so po našem zakoniku dvoboj kaznuje kot hudodelstvo Ali smo res pred postavo vsi enaki ?
Da si ima še večina deželnih zborov mnogo posla, pripoveduje vendar „N. fr. Pr." da jo cesarjevo pismo že gotovo, ktero ukazuje, da se zaprd VSi že :10. oktobra — Državni zbor pa ima po istem časopisu šo le konec novembra sniti so iu bode cesar sam govoril svoj prcslolni govor.
Od dalmatinskega upora se poroča, da jo en del cesarske vojske pod varstvom baterij brez boja prišel na vrh gore Lodeniee. Gorske baterije in rnketo s svojimi streli dosegajo že onstranske strmine.
C. kr. namestnik dalmatinski je razglasil za kotarski okraj naglo sodbo zarad zločina vstaje. — Črnogorski knjez jo izrekel, da so bo Avstriji nasproti mirno in postavno vedel.
Dalmatinski deželni zbor so jo railel. Lahonje, ki imajo lo majkino večino so so zbali narodnjakov, torej so hitro nasvetovali razpuščenje, v kar jo vlada toliko rajša dovolila, ker se boji, da hi so upor iz kotarskega okraja no razširil po drugi Dalmaciji.
Česko-nemški zbor poslancev hoče postavo skleniti, po kteri bi vsi deklaranti pravico voljeni biti izgubili. Kaj bo češki narod narod k temu rekel? „Pokrok" pravi, naj vlada stori kar hočo, nam jo vse eno, mi smo pripravljeni. — „Nar. Listy" pravijo, da Čehi se bodo pogajali le na podlogi, ako so prizna: 1. da so deželo češko krone neločljivo in dedne kralju iz habsburško rodovinc, 2. ako ta rodovina umrje, ima češko kraljestvo pravico voliti si kralja.
V gališkem zboru državno vprašanje pride na vrsto po volitvah v Lvovu, ako bode dež. zbor še do tačas zboroval. Sicer upa najbolj vladna stranka ponoviti lansko resolucijo. Videti jo, da na Dunaji žo na to mislijo, da bi Poljako zndo/olili in tako odločili od družili Slovanov. Naposled bode pa voudnr Smolka zmagal.
Tirolski deželni zbor bode izročil cesarju deklaracijo, v kteri zahteva popolno samoupravo za Tirolsko.
Iz Španije se zdaj malo čuje, odkar jo vojska upornikom Valencijo vzola. S tem pa ni rečeno, da bi republikanci premagani bili. V Madridu zelo vre, kakor tudi po deželi je mnogo raztresenih krdel. Roj bi utegnil občen postati, kader bode kralj voljen.
Francoski opozicijonnlni poslanci so izdali manifest, v kterem izreko, da 2<i. okt. ne bodo nikacih demonstracij delali, ker vlada ni sklicala po postavi zbornice. Oni pravijo: „nimamo pravice, izdajati svobodo naroda slučaju. V zbornici bomo tirjali račun od vlade, zakaj narod sramoti"' — Francoski časniki mnogo govore o popolni spremembi v Napoleonovem mini-sterstvu. Cesar jo postal star, bolehon, in republikanska opozicija mu dan na dau vedno bolj prerašča čez glavo.
Kaznu stvari.
* (Simon Jon k o f) Komaj jo osoda vzela nam prezgodaj umrlega Janežiča, žo ima slov. narod zapisati drugo izgubo. Umrl je 18. t. m. v Kranji eden najboljih pesnikov slovenskih, Simon Jenko.
* (Volitev.) Kranjski veliki posestniki so volili v deželni zbor namesto odstopivšega grofa Goroninija grofa Aleksandra Auersperg-n c. k. okrajnega glavarja v Litiji. Ta mož je po Kranjskem znan kot hud fevdalec, aristokrat in birokrat. Izkazal so je bil posebno za časa janjških dogodeb. -   Vdeležilo so jo volitve Titi volilcev.
* (Vabilo k besedi) ktero napravi čitalnica Postonjska na 14. vinotoka 1869. Program: 1. Petje zbora: „Slovan". '2. Tombola. 3. Deklamacija: „Priseg Vili", 4. Petje zbora: „Radost lovca". 5, Šaloigra : „To sem bil jaz". - Začetek ob '!. uri zvečer. — Vstopnina za čitalnično ude po IT) kr., za drugo po 30 kr. od osebe. - - Odbor.
Nemška omika. V seji dež. zbora naznanil je predsednik, da mu je oddal g. dr. Prolog interpelacijo na vlado, v kteri poprašujc, ali bi htola vlada se obrnoti do južno železnice, da naj bi na vseh postajah po slovenskih krajih postavila uradnike, ki so slovanskega jezika zmožui. — Ko so to čuli nemški poslanci, to strašno začeli krohotnti. Narodna ravnopravnost tedaj tem gospodom ni druzega, ko posmeha vredna in polom se čudijo da se skušajo Slovenci izvijati pestem take vladajočo stranke.
* (Za vinorojce.) V Mariboru sojo ustanovilo društvo, ki hoče skrbeti, da bodo mogli vinorojci in vinščaki neposredno med seboj občevati. V odbor so voljeni: gg. Fr. Bindlechner, prvosednik; dr. Radey, drugoraestnik Fr. Wiesthaler, zapisnikar; W. Khrenberg, denarničar; odborniki so: Franc VVcingerl od sv. Jakoba, F. Purgaj iz Leitersperga, I. Nusterer iz Kamei ice. Fr. Robič in Lombaha, J. Plriemer iz Maribora. Vinorejci puste svojo blago zapisati pri zapisnikarju natanko naznamovanjo bivališčo, letnik in ceno. Kupci morajo zastonj (pismeno in ustno) to potem pri zapisnikarju zvedeti. Društvo bo imelo vsako loto 3 javno zbore, konec leta so bo priobčilo natančno sporočilo. Društvo si bo prizadevalo, da napravi vinsko razstave.
* (Dr. Zarnik) je baje izstopil iz slovenskega kluba ljubljanskega, ker so mu jo po večini osnovana rosolucija zdela premlačnn.
* (Tržaški magistrat) je, kakor beremo v „Jadr. Zar.u, rocolj-skoga župana Parića odstavil zato, ker jo štirim ali potim volilcem , ki ne znajo pisati, zapisal na volitveni list voljonen, kterega so sami zahtevali, pa
magistratu ni po volji. Lastnega heiiča Krščaka, ki io nosil podpisane volit-veno listo po hišah, [»a ni odstavil. Ali ni to angeljski magistrat? — Župan (iodinn, kterega so užc davno okoličani pri magistratu tožili zarad jako kočljivih stvari , pa šo vedno mogočno županujo. Pride pa užc ura tudi njemu, kakor mdi magistratu, ko jima vsa moč izgine. - Knoletni voditelj ljudskih šol v *tt, poprej najslabši učitelj, pa največ! lašktir"1, pogoltnol jo solino — pravijo 1300 gld., — pa tudi temu se nič ni zgodilo in še vedno je voditelj. To jo tudi „angeljska" milost!
* (Iz Dravborške okolico) se nam piše: Srenje Spodnja Dravberškn, Černeška, Laboška in LibeliŠka žo dolgo let prosijo za okrajno ali vsaj za samezno sodnijo, ktera bi v Spodnjem Dravberdcu ali v Labodu sedeževala. Od teh srenj spada Dravberdce in Labod pod Šentpavlsko, črneče in Libeliče pn pod Pliberško okrajno sodnijo. Nekteri srenj-čani se od imenovanih sodnij po 7 tudi 8 ur oddaljeni, da ne omenim slabih in goratih potov, zlasti v daljni Pliberk. Vrb tega je še tudi Šentpavlski soduji urad čisto nemški, Dravberškj srenjčani pa s malimi izjemki sami Slovenci Kako težko slovenski kmetje svoje zadove pred čisto nemškimi uradniki obravnavajo, dragi Slovenci ! lahko razumite. — Da bi se te reči zboljšalo, kakor tirja zdrava pamet in ravnopravnost, so naši srenjski zastopniki pri deželni vladi, pa tudi pri koroškem deželnem zboru žo več prošenj vložili. Tako je eno teh peticij deželni poslanec g. dr. Krvvein žo 17. dec. 18G6 deželnemu zboru predlagal, ki jo sicer potrebo okrajne ali vsaj samezno sodnije na enem teh krajev pripoznal, pa ob onem tudi obžaloval, ka ne moro prošnji ustreči, češ, da so c. kr. sodnijo ravno na novo organizirajo, vladno odločbe pa glede teh novih sodnjih uradov dožel-nemu zboru ie niso znane. Prebivalci imenovanih srenj, po številu okoli 7000 duš, ki žo leta in leta nove organizacije sodnjih uradov glodajo, pa veuder se njih pravičnim tirjatvnm nikakor ustreči noče, stopajo V raznih časopisih očitno pred svet, naj bi vlada vsaj enkrat tudi na nje ozir jemala, ter pri osnovanju novih sod nji uradov na Koroškem, glede na jezik, krajne in kup-čijske razmero teh okolic, tudi v Dravberdcu okrajno ali vsaj samozno sodnijo ustanovila.   Fiat! fiat!"
* (Namestnik.) Sliši se, da jo za c. kr. namestnika na Štirskem namenjen bar. Kiibeck, dozdaj deželni predsednik na Koroškem.
■HBKSOHItSRI
|]n fant,
okolo 14 let star, ki je slovenščine iu nemščine popolnoma zmožen in dovršil vzaj 1 leto niže realke, sprejme se v uk v špecerijski prodajalnici M. Berdajsa ni graščinskem trgu v Mariboru.
x ' ......i
INafniiiu. blago /a obleko, sukiiiiia. jopiči, plašči
se bodo kratko časa v prodajalnici: gosposke ulice it. 113
v izvenredni prodaji
oddajali in sc bo vse blago, na drobno in debelo, mnogo ceneje, kakor s a v f a b r i k a h dobiva, prodajalo.
Gena.
21^"* Platnliia
I trobela 30 vatlov polplatnine.......5 gld. in več.
1    .i     30 creas-a........7   „   „ „
1    i,      38    „    trdega platna......11   „   „ „
l    ii      5() holandskega.......18   „   „ „
0 platnenih robcev ..............90 kr.
Ghiffon, Toilleforte, Naturel vatel po........15 ,,
'jf^T Perila "Tpftf
mnogo na izbor, zlasti za dame, prav po ceni, IVdizni prti iti prti6i. lilngu za obleke
največi izbor po 10, 12, 14, 18 kr. do najbolje baze.
'JffT Suknina za suknje, hlače, kožuho, double, velour po ču"
dovito nizki ceni.
Jopiči in plaftči po razni ceni, velika zaloga. 2W Več 1000 vatlov zavrnikov (kosov platna)
po 5, G, 8 in 10 vatlov vkup se prodaja po čudovito nizki ceni.
Pismena naročiln za gotov denar ali proti poštnemu povzetji bomo kar najbolje izvršili.
^0f~ Na to izvenredno prodajo P. T. občinstvo posebno pozorno činimo pristavljaje, da, urno porok za vsako blago, ki se pri nas kupi.
Prodajalnica dunajskega blaga
Prodaja se samo in edino le
v gosposkih ulicah št. 113, nasproti Pichsovi kavarni v Mariboru.
Izdatolj in vrednik Anton Tomaić.
Lastniki: Dr. Jote Voanjak In drugI.
Tiakar Ud nar d Jantlć.