PRAZNIK
V prejšnji naS številki smo napovedali, da bomo začeli tudi s predstavitvami likovnih ustvarjalcev in del. Preden pa začnemo to svojo napoved uresničevati, ne moremo mimo dejstva, da sodijo med likovne storitve tako slikarska kot kiparska in stavbarska dela. To v najSrših okvirih zahteva tudi vključitev etnografskega, narodopisnega bogastva vsega tega.
Kajpak pri tem nimamo nikakih analitičnih ali sintetičnih pretenzij tako glede posameznikov kot celote, saj so to v mnogih primerih že storili priznani strokovnjaki; naj bodo pa naša prizadevanja poskus, ki bo morda spodbudil k nadaljnjemu raziskovanju in delovanju na tem področju; ne nazadnje pa naj prispeva naš poskus k osvežitvi likovne podobe naše občine vsaj v očeh obiskovalcev.
Izkoriščamo pa to priložnost in se zahvaljujemo ravnateljici Narodne galerije dr. Anici Cevčevi ter konzervatoricama-svetnicama Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo Juši Vavknovi in etnografinji Adi Barovi za dragocene napotke pri zbiranju gradrva.
Takoj na začetku našega poskusa ne moremo mimo najdbišč prazgodovinskih in antičnih kultur. Zgodovinarji - arheologi so odkrili že več takih krajev - naj jih nekaj navedemo:
Prazgodovinsko področje Prežganja. (Foto: M. P.)
Področje Prežganja je bilo obljudeno že v prazgodovinski dobi in zgodovinarji ugotavljajo, da je tu bilo naselje venetskih Ilirov že ok. leta 600 pred n. š.
Pod vasjo Malo Trebeljevo so našli prazgodovinska grobišča s starim zidovjem in zgodovinarji so sklepali, da gre veijetno za ostanke rudarske naselbine. (Tudi Veliko Trebeljevo je že zelo stara naselbina, saj se kot Trebeljevo omenja prvič leta 1145, kot Veliko Trebeljevo pa leta 1457. Podobno je z Volavljami: prvič se ta vas omenja leta 1228 in nato leta 1457.)
Pri Malem Lipoglavu so odkrili nasip starega keltskega taborišča. (Tudi naselje samo je zelo staro in se prvič omenja že leta 1278.)
Na gričku nad Pancami, ki zanj starejši ljudje še pomnijo domače ime Krokarjev grad, so raziškovalci naleteli na prazgodo-vinske predmete.
Prazgodovinske gomfle so našli v gozdu pri vasi Javor z vkopa-nimi rimskimi grobovi.
Na Ravnem brdu so našli poznoantična grobišča; obstaja tudi možnost sledov rudarske naselbine.
Sem sodijo tudi halštatske gomile na poti od Janč proti Vnajnarjem.
Pri Križevski vasi je bila prazgodovinska naselbina z nasipi; tam so našli tudi ostanke rimske stavbe z mozaikom in rimski sarkofag.
Pod vasjo Senožeti so našli večje rimsko grobišče, v gozdu za sostrško cerkvijo in pri Studencu rimske žarne grobove, na njivah pri Šmartnem ob Savi pa posamezne rimske grobove.
Na Gradišču nad sotočjem Ljubljanice in Save so še vidni zidovi kasnoantične utrdbe.
V  Zgornjem Kašlju zgodovinarji domnevajo, da je bilo rimsko grobišče, in sicer na ozemlju tamkajšnje cerkve iz leta 1729.
Kdor količkaj pozna ozemlje naše občine ve, da sodi večina naštetih prazgodovinskih in antičnih najdbišč med hribovite pre-dele občine. Nič nenavadnega - kot ni nenavadno, da so predvsem na vrhove gričev in hribov postavljali gradove in tabore v obrambo proti Turkom.
Na to nas že z imenom opo-zarja najstarejša, danes že zelo slabo ohranjena zidina gradu Ostri vrh blizu Podgrada iz leta 1015. Zanimivo je, da so ga tuji fevdalci poimenovali Osterberg, medtem ko so mu domačini včasih rekli Sostro. Do danes se je delno ohranilo le še dvoje sten tega gradu. Nanj pa spo-minja kraj pod njim: Podgrad. (Bliže proti Ljubljanici je v 18. stoletju zrasel še en grad, ki pa je po 1. svetovni vojni začel razpadati in se ga le še starejS jjudje tamkaj spominjajo kot Povšetove graščine. Danes so vidni od tega gradu le še grb in del stene, vzidane v ok. 40 let staro podopje, ter del stebra, vzidan v poleg stoječi paviljon.)
Na hribu Marenček blizu vasi Podmolnik so še vidne razvaline gradu, ki ga je - tako domne-vajo — uničil potres leta 1511.
V    Strmi  Rebri   nad  vasjo Vinje so ostanki gradu Kopriv-nik, med domačini znani pod imenom Tovorov grad. V bliž-njih hribih pa je nekdaj stal grad Ajdovščina.
Na Kašeljskem hribu sta še vidni razvalini dveh gradov — starega in novega.
0 gradu v Dobrunjah ni več sledov, stal pa je na zemljišču z knenom Na trnjavi.
Domala popolnoma je raz-padel tudi nekdanji Turnerski grad v bližini Tujega grma.
V   občini pa so tudi Stiije bolje ohranjeni gradovi. Najsta-rejii med njimi je grad na Fuži-nah z letnico 1526. Sezidati ga ie dal Vid Khisel, tedanji ljub-Ijanski župan. Že mimoidočega sprehajalca pritegne izrazit por-tal, do katerega vodi prek umet-nega jarka   speljan  mostiček,
Sentpavel   z  MofiiUcom v ozadju.
pred njim pa sta na obeh stra-neh v kamen vklesana viteška emblema. V nekdanjem parku so leta 1681 našli zaobljubni žrtvenikbožanstvu Laborus.
Po nastanku le nekoliko mlajši je Žerjavov grad v Kam-nici (Dolsko) iz leta 1580. Nad vhodom je kamnita plošča z grbom. Vodnjak poleg gradu nosi letnico 1591.
V naslednjem, 17. stoletju se prvič omenja gtad na Kodeljevem. Danes je znan predvsetn zaradi ka-pele a leta 1734, dela' Fr. Robbe (avtorja znamenitega vodnjaka kranjskih rek pred magistratom), notranjost pa je s freskami poslikal Fr. Jelovšek in jo zato občani bolj poznamo kot Jelovškovo galerijo -pa o tem besedo več nekoliko kas-neje. Pred gtadom je kamnit vod-njak iz leta 1753 s kovanim vitlom za dviganje vode.
Baročno - klasicistična graščina na Selu iz 18. stoletja, s paikom spredaj in s kasneje dozidanimi go-spodarskinu poslopji v obeh krilih, naj bi bila sprva letovjšče tržaških
jezuitov. Med naami občani je bojj znana kot ,,žrebčarna", kar je res bila od prve polovice 19. stoletjado leta 1937, ko je bila spremenjena v konjarno in premeščena v grad Po-noviče pri Utiji. V graščino se je tedaj preselilo deško vzgajališče. Po osvoboditvi so graščino več let rabili v vojaške namene, sedaj pa ima v njej svoje prostore podjetje Stan-invest.
Tudi prebivalci naših krajev so se pred tuiškimi vpadi zatekali za ob-zidja, ki so si jih najpogosteje zgra-dili vrh gričev okrog cerkva. Primer takega tabora proti Tuikom je v Zavoglju, nekdanji grič pa je že do-mala zravnan z okolko. Na tabor spominja ljudsko ime za ves grič: Trdnjava.
Podoben je tabor v Sentpavlu. Obrambni tabor iz turških časov v Zagradišču vrh hriba pti Tabrarju je v razvalinah.
(V tem kiatkem nizanju material-nih dokazov naše kulturne pretek-losti se ne bomo ustavili pri kosezih, kmetih - svobodnjakih, ki so bili v fevdalnih časih znani v Podmolniku in najbiž na področju Studenca, Zgornjega KaSlja in Zadvora. Ver-jetno je bil tu, v Zadvoru, v 11. in 12. stoletju tudi koseški dvorec -od tod krajevno ime?  O vsem tem
Redki so še primeri kovanih okenskih mrež. Izredno lep primerek na sliki je iz Zadvora. (Foto: M. P.)
smo s tem že v kapitalistični proiz-vodnji in tu naj prevzamejo besedo zgodovinarji ne samo Fuzin (tvor-nica strojil in barvil, elektrarna), marveč tudi Vevč (oljaina in papir-nica), Zaloga (savsko brodarstvo s pristaniščem in carinarnico, kar pre-nelia z železnico leta 1849), pa Sela, Most itn. Povsod so delali, ustvatjali naši ljudje, a pogled v to bi že presegal okvit našega sestavka.
Preden začnemo s predstavlja-njem posameznih avtorjev in del, se ozrimo še na pomembnejše cerkvene zgiadbe.
Verjetno najstateja datirani poda-tek doslej velja za cerkev v Malem
bila iz 14. stoletja in tudi tam >e bila tri leta po potresu zgrajena sedanja. Poslikal jo je leta 1921 S. Ogrin, v njej pa so po ena slika V. Metzinger-ia, Janeza Wolfa, J. Egartnerja in J. Potočnika.
Iz 15. stoletja je gotski del cerkve v Zavoglju, ki pa je verjetno imel i starejšo predhodnico.
Osmerokotna centralna baročna stavba s prezbiterijem v Šmax..nem ob Savi seomenja prvič leta 1430, oerkev v Kamnici pa leta 1495 - tu so po ena slika Groharja, Koželja in Langusove, dve Leyerjevi inveč slik S.Ogrina.
Iz 16. stoletja je sedanja kapelav Javoru; prejaija cerkev je bila prvič
Ostiovški grad danes. (t-oto: M. P.)
Ste se že kdaj sprehodili proti Fuži-nam? Bobnenje Ljubljanice in elek-trarne pomirja pogleU na bogat vhod vgrad. (Foto: M. P.)
nam bodo upajmo - kdaj sprego-vorili zgodovinarji.)
Nekako iz teh stoletij datirajo tazna znamenja ob poteh. Do ne-davna sta stali kužno znamenje v bližini Volavelj ter znamenje pri gia-du na Fužinah. Danes ju ni več.
In kaj je z ljudsko tvornostjo v ožjem pomenu besede' Skromnaje najbrž bera slikarske, kiparske pa celo stavbarske ljudske ustvarjal-nosti. Koliko je tega še ohranjenega po starih kmečkili poslopjih in ceik-vah? Kdo ve koliko najbrž ne, saj se je gradivo - največkrat les in barva - v stoletjih izničilo, tako da zago-tovo lahko trdimo le za gradbene etnografske primere v Dolskem (kmečki hia St. 17 in 19), v Seno-žetih (ok. 300 let stara, s skrilom krita hiša št. 1), v Zadvoiu (kmečka hiša, stara št. 23, sedaj Lityska cesta št. 291) in v Dobrunjah (kašča pri hia, stara št. 83, sedaj Dobrunjska cesta št. 42), za posamezne lesene hiše v Vnajnarjih in Besnici, za Per-lesov mlin ob ,,mali" Savi v Zalogu (iz 1. 1801-1806) in za kovano že-lezo na oknih zadvorskih hiš ter za križe na poljskem in bizoviškem po-kopaHšču. Kovan^a železa je v ,,do-ljni" pričakovati več, saj so tu bili kovaci doma. To potrjujejo tudi bližnje Fužine, kjer se je iz žage in mlina (16. st.) razvilo železaistvo in fužinarstvo (krajevno ime!) ter kas-neje  kovačnica za kose.  Sicei  p^a
Dobrega četrt tisočletja stara zgradba v Dolskem je bila včasih zadnja postaja za vtečno živino, ki je vlekla savske brodove pioti Ljubljani. (Foto: M. P.)
Ljpoglavu - prvič se omenja leta 1290. Sedanjj glavni oltar z Metzin-gerjevo sliko je delo Matije Tomca, v cerkvi so tudi slike Janeza Potoč-nika.
Leta 1325 je bila zgrajena prvot-na cerkev v Polju; sedanja, zgrajena po potresu leta 1895, je znana po dveh slikah M. Stroja in sliki Fr. Kurza von Goldensteina; Cebejeva slika je bila kasneje ptenesena v Zgornii Kašelj.
Tudi  stara cerkev v Sostrem je
omenjena leta 15 26, prav tako kot cerkve v Križevski vasi, Vinjah in Bizoviku.
Sentpavelska poznogotska cerkev z lopo je verjetno iz leta 1505, čepiav ima zvon letnico 1420. V njej je tudi slika Štefana Šubica.
Omeniti velja še cerkev v staii Stepanji vasi iz leta 1653 z oltarno sliko Jurija Šubica in s kasnejami JelovSkovimi freskami na stropu ter leta 1670 prvič omenjeno cerkev v Zg. Zadobrovi.