302
Razne redi.
— Blagodelno .darilo. Novoimenovani župnik Trnovski veleč. gosp. Ivan Vrhovnik je izročil magistratu Ljubljanskemu povodom nastopa svoje službe, pri čemer je opustil običajno svečano instalacijo, sto goldinarjev in polovico tega zneska odmenil družbi sv. Cirila in Metoda, polovico pa ubogim župe Trnovske. Isto tako je odbor za slovesni vzprejem izročil magistratu radovoljne doneske nabrane v ta namen, znašajoče sto osemdeset in osem goldinarjev 68 novčičev, da dobodi sto gld. družba sv. Cirila in Metoda proti temu, da postane župa Trnovska pokroviteljica tej družbi v eni podružnici Ljubljanski, ostanek pa da bodi razdeljen med uboge župe Trnovske.
Magistrat je dne 19. t. ra. razdelil navedeni darili ubogim po nasvetih dozdanjega gospoda župnega upravitelja Trnovskega in pristojnega gospoda oskrbnika ubogih.
—  Volitev v deželni in državni zbor v kranjskem veleposestvu namesto pokojnega barona Tauffererja bode dne 19. oktobra, in sicer za državni zbor ob 9. uri do-poludne, za deželni zbor ob 3 uri popoludne.
—  Imenovanja. Na c. kr. strokovno šolo za lesni obrt v Ljubljani je premeščen iz Kraljevca gospod Julij SpriDger, ki bode poučeval v najvišem oddelku v rezbar-stvu. — Gosp. Roman Moser, dosedanji učitelj za gosli pri „Glasbeni Matici" v Ljubljani, imenovan je za učitelja pri hrvaškem glasbenem zavodu v Zagrebu. — Davčni kontrolor France Windischer je imenovan za davkarja, davčni pristav Anton Krapš za kontrolorja, davčna prak-tikanta Alojzij Stermole in France Kobav pa za davčna pristava na Kranjskem.
—  Na c. kr. učiteljišči se je v prvi letnik oglasilo 25 učencev. Dva sta se takoj zavrnila, ker nista imela za godbo potrebnega sluha. Učenk se je pa zglasilo 111 in se je samo ena zaradi slabega sltha zavrnila. Druge so se pa pripustile k izpitu.   Vzprejetih je bilo 54.
—  »Glasbene Matice" šola. Dozdaj se je oglasilo za glasbeno šolo skupaj 215 učencev in učenk, in sicer 128 za klavir, 29 za gosli, 52 za razna druga godala, 6 pa za solo-petje. Ker se še vzprejemajo izredna oglasila, naj pohiti, kdor misli vpisati kakega učeuca ali učenko. Novi šolski prostori so v Knežjem dvorci v II. nadstropji.
—  Vmeščenje. Dne 23. t. m. je prevzvišeni knezo-škof Ljubljanski slovesno vmestil novoimenovanega gosp. kanonika barona Žena Cirheimba.
—  Žensko podružnico sv. Cirila in Metoda pri S. Petru v Ljubljani je deželna vlada potrdila.
—  Telefon v Ljubljani. Nekaj Ljubljanskih tvrdk je prosilo pri visokem c. kr. trgovinskem ministerstvu za znižanje stroškov pri nameravani zgradbi telefonske zveze. Trgovska in obrtniška zbornica je prošnjo podpirala. C. kr. poštno in telegrafsko ravnateljstvo v Trstu pa ji po naročilu c. kr. trgovinskega ministerstva sedaj naznanja, da tako znižanje ni mogoče. Dalje tudi naznanja ravnateljstvo, da je naprava telefona le mogoča, ako se oglasi najmanj 30 naročnikov in odda riefini-tivna pristopna izrecila. Trgovska in obrtniška zbornica torej prav uljudno vabi, da interesovani krogi prav pridno pristopajo in kolkovana pristopna izrecila vlože pri c. kr. mestnem poštnem uradu v Ljubljani, kateri je pripravljen tudi sicer dajati vsakojaka pojasnila v tem oziru. Tudi c. Kr. inžener Ivan Scarpa v Ljubljani postreže z pojasnili, vsakemu ki se interesuje za napominano napravo.
—  Domače delo. Kiparja gg. Andrej Rovšek in Valentin Ambrožič sta te dni dovršila devet kamenitih kipov za novi oltar v Blokah, katerega je izdelal po načrlu g. Miroslava Tomca iz Št. Vida gospod Alojzij Vodnik v Ljubljani.
303
— Kontrolni shod za stalno odpuščene vojake, kakor tudi za reserviste in naniestne reserviste, bivajoče v L ubljani, vršil se bode letos dne 13. oktobra, za vojake pešpolkov in lovce in za vojake raznh drugih krdel pa tioe 14. oktobra ob 9. uri zjutraj v Št. Peterski vojašnici. Naknadni kontrolni shod bode 4. novembra ob isti uri in na istem mestu. Za c. in kr. brambovce in brambovske namestnike, bivajoče v Ljubljani, bode kontrolni shod dne 1. oktobra ob 9. uri ziutraj, naknadni kontrolni shod pa dne 20. novembra v brambovski vojašnici, Poljanski trg. št. 1.
—  Na Trsat priredi dne 3. oktobra t. 1. tukajšnja katoliška družba pod pokroviteljstvom preč. gosp. prosta ~dr. Antona Jarca in vodstvom čast. g. Jos. Bizovičarja, gvardijana Ljubljanskega, povodom šeststoletnice prine-senja božje hiše iz Nazareta na Trsat pri Reki izlet. Vozne karte prodaja gosp. J. Pavlin.
—  Vinogradi na Kranjskem obsegajo 11.631 hektarov. Po trtni uši je okuženih 6023 hektarov. Leta 1890. se je pridelalo ua Kranjskem 163.930 hektolitrov vina.
—  Stare poštne znamke. Ako odpošlje kdo pismo s staro poštno znamko (z vtisnenim orlom), kakeršne niso več v veljavi od konca junija meseca t. 1., ravna se 3 pismom kot z nefrankovanim. Do konca tega meseca se pa vender lahko zamenjajo stare poštne znamke z novimi, in sicer pri vsakem poštnem uradu.
—  Odlikovanje. Idrijski mestni zastop je v slovesni seji soglasno imenoval zaslužnega gospoda Ivana Novaka, viteza Fran Josipovega reda in rudarskega nad-svetnika. svojim častnim občanom.
—  Vabilo k shodu podružnice c. kr. kmetijske družbe v Bledu, ki bode v nedeljo 27. septembra t. 1. popoludne ob V2 4. uri o prilki otvorjenja podružnične vzorne mo-štarne v moštarničnem poslopji v Bledu. Dnevni red : 1.) Otvorjenje moštarne. 2.) Pouk in razkazovanje o izdelovanji sadnega mošta. Tudi neudje in sploh prijatelji kmetijskega napredka so dobro došli.
Odbor kmet. podružnice v Bledu.
—  Kanonično vmeščen je bil dne 23. t. m. č. g. A.vg. Turk na faro Koroška Bela.
—  Rimska stolica je izločila na prošnjo Ljubljanskega knezoškofijstva faro Radovljiško iz stolne proštije Ljubljanske. Mestna fara Radovljiška bo odslej popolnoma samostalna, prost Ljubljanski imel bo do nje le pravico patronata.
—  Grof Hartenau, ki se zdravi zdaj v Rogatci, bode baje kmalu popolnoma okreval ter prevzel zopet poveljstvo svojega polka,
—  Ogenj. Dne 19. t. m. je nastal ogenj v hiši posestnika Andreja Demšarja v Stari Vasi v Logaškem okraji. Pogorela so mu vsa poslopja in 11 prašičev, sosedu Antonu Seljaku vsa poslopja in 7 repov živine, -Jakopu Oblaku tudi vsa poslopja in ena telica. Vse škode je do 6690 gld., zavarovani pa so bili za 2700 gld.
—  Medveda so ustrelili v Strugah na Dolenjem. Bil je izredno velik ter tehtal tri stare stote.
—  Tovarna na Dvoru pri Žužemberku je ustavila delo ter odpusti s 1. oktobrom delavce, katerih je bilo nad 300. To bode hud udarec za tamošnje ljudi.
—  Nemška konservativna stranka si bode osnovala v Celovci svojo lastno tiskarno. Dozdaj se je posluževala tiskarna družbe sv. Mohorja.
—  Odkritje spomenika dr. Ljudevitu Gaju se bode vršilo dne 27. t. m. v Krapini v u egovem rojstnem kraji. Spomenik je izklesal iz marmorja hrvaški umetnik Rendič.
—  Umrl je v Gradci dne 23. t. m. upokojeni okrajni predstojnik g. Ivan Šega.
—  Muzej   za  zgodovino avstrijskih izdelkov.   Na Dunaji se je osnoval iz   udov   nižeavstrijskega obrtaega društva poseben   odbor,   kateremu   je nameniti,   ustanov velikanski muzej za zgodoviao avstrijskih izdelkov. Odbor se je pomnožil z veščaki in razdelil v nastopne odseke: 1. Kemija in živila. 2   Tkanine in obleke. 3. Usojeni in kavčukovi obrti.    4.   Lesni obrti.    5. Kameni in lončeni obrti.    6.  Kovinski obrti.    7. Mašioe iu inženerstvo.    8. Znanstveno    in    kirurško     orodje.     9.    Elektrotehnika. 10. Glasbeno orodje.    11. Papirna industrija in grafiške umetnosti. 12. Drobno blago.   Vso te stroke bodo zastopane v novem muzeju ter pričale o izdelkih avstrijskega uma, kazale njih početek in razvoj, njih rast  in   cvetje. Obiskovalec novega zavoda bode imel pred očmi, Kar je avstrijska pridnost proizvajala od prvotnih svojih dob do sedanjih dni.   Da je naloga imenovanega odbora ogromna, a ob jednem jako hvaležna in domoljubna, sprevidi vsak. Glede na važni in občekoristni namen je Njegova vzvišenost c. in kr. nadvojvoda Karol Ljudevit sam prevzel pokroviteljstvo in obljubil, da bode z vsemi silami pospeševal izvršitev muzeja,   ki   ima  namen buditi ljubezon do domačega obrta, povečevati avstrijsko samozavest ter množiti domoljubne čute.
—  Živinska kuga na Štajerskem. Ker se je kuga v gobcih in na parkljih razširila uže v 11 političnih okrajih na Štajerskem, namreč v okrajih Bruck ob Muri, Celje, Deutschlandsberg, Gradec. Judenburg, Leibnitz, Leoben, Lietzen, Maribor, Brežice in Slov. Gradec, prepoveduje deželna vlada kranjska uvažanje parkeljnate živine iz navedenih okrajev na Kranjsko. Iz ostalih neokuženih okrajev na Štajerskem je dovoljeno tako živino na Kranjsko uvažati po zakonitih določilih.
—  Filoksera na ameriških trtah. Te dni so poročali listi, da so v Slov. Goricah na Štajerskem zasledili trtno uš na ameriških trtah. Strokovnjaki pa trdijo, da se ni treba ustrašiti te vesti. Trtno uš so uže prej zasledili na ameriških trtah, a trte so uspevale. Tako nekdo poroča „Obzoru", da je videl v Šenkevcu trtno uš na ameriških trtah ki pa bujno rasto in rode.
—  Nadvojvoda Karol Ludovik se je peljal iz Gorice po Soški dolini in prenočil v Tolminu in v Boki, Ljudstvo ga je povsodi med potjo navdušeno pozdravljalo.
304
—  Na vinarskem shodu v Gorici so se izrekli vsi, da se da trtna uš najuspešneje pokončavati z nasajanjem ameriških trt. Prihodnji avstrijski vinarski shod bode na Dunaji leta 1894. V ponedeljek, torek in sredo so udje kongresa obiskali Ritterjevo posestvo v Monasteru, grofa Latourja v Rusiči in grofa Coroninija na Vogerskem blizu Prvačine.
—  Madjarski gostje v Zagrebu. Dne 26. t. m. pridejo iz Budimpešte udje ogrskega industrijskega društva skupno s člani agrikulturnega društva v Zagreb, da si ogledajo razstavo. Vodil jih bode grof Evgen Zichy.
— Izlet društva „Pravnik" v Sežano je bil sijajen. Minolo nedeljo je bila Sežana praznično preoblečena ter okrašena v čast slovenskim pravnikom z zastavami. Zbralo se je 54 slovenskih pravnikov iz Kranjske, Primorske in Istre. Skupni obed je bil na vrtu g. župana Sežanskega Mahorčiča. Vršile so se razne nepitnice. G. notar Kersnik je napil občini Sežanski in njenemu županu, g. dr. Ferjančič vodilnim idejam društva rPrav-nik", gosp. dr. Tavčar hrvaškim pravnikom iz Primorja, gosp. dr. Dukič iz Pazina društvu „Pravniku in njegovemu načelniku, gosp. Nabergoj težnjam istega društva in naraščaju Tršaških pravnikov slovenskih, gosp. dr. Majaron pravnikom Sežanskim, gosp. dr. Sancin iz Trsta gg. dež. sod. svetniku Trvnovcu in drž. poslancema dr. Ferjančiču in Nabergoju, g. dr. Gragorin', odvetnik v Sežani, slovenskemu urado^anju, gosp. svetnik Trnovec iz Trsta združenju Slovencev pod enim visim sodiščem, g. dr. Hudnik bivšemu drž. poslancu dr. Viteziču, gosp. dr. Vitezič vzajemnosti hrvaško-slovenskih pravnikov. Razveseljeval je izletnike s svojim petjem kvartet gospodov dr. Ferjahčiča, dr. Hudnika, dr. Majarona, in notarja Pirnata.
—  Odlikovanje Hrvatice umetnice. Ko je nedavno bival nemški cesar v Monakovem, pela je v tamošnjem dvornem gledališči v operi „Cid" Hrvatica gospodična Milka Trnina. V spomin za umetniški užitek, ki ga je imel, poslal je casar Viljem pevki prekrasen bracelet s krono v dijamantih.
—   Hrvaška razstava in Srbi. „Obzor" britko toži, ker se srbsko časopisje za hrvaško razstavo kar nič ne briga, dočim se vse drugo slovansko časopisje ž njo bavi ter se je veseli. „Rekli smo", piše „Obzor", »slovansko časopisje", nismo pa rekli vse slovansko časopisje, ker žal srbsko časopisje'dela izjemo. Pri tej priliki moramo na našo žalost konstatovati, da so se Srbi pokazali tesno-srčni in mali. Pa zakaj to ? Zato, ker imenujemo našo razstavo, katero smo priredili v Zagrebu, hrvaško. Kako naj bi jo pa tudi drugače imenovali ? Kako bi pa Srbi imenovali razstavo, katero bi oni priredili v Belem Gradu, če ne srbsko razstavo ? !" To so v resnici prav žalostni pojavi in  morajo jako neprijetno dirniti vsakega Slovana.
—  V Prago se je pripeljalo v torek s posebnim vlakom 141 Slovencev, katere je na kolodvoru pozdravil znani g. Lego. Pred kolodvorom je bilo do tisoč občinstva, ki je goste navdušeno pozdravljalo.
—  Direkten brzovlak med Trstom in Parizom namerava uvesti glavno vodstvo avstrijskih državnih železnic.
—  Največi barometer so pred kratkim postavili v Parizu na stolp sv. Jakopa. Visok je 12*65 metrov in stoji 40 metrov nad uličnim tlakom. Iz Sr. Denis, kjer je bil narejen, preneslo ga je 6 mož. Premer steklena cevi znaša 2 centimetra, ter je cev napolnjena s pobarvano vodo. Na vodi je pa malo olja, da voda ne-vzpuhti.
—  Važen odlok. Prejšnje čase, ko so bile skora vse občinske uprave v Istri v italijanskih rokah, dopisovale so občine političnim oblastvom in tudi ona njim izključno v italijanskem jeziku. Ko so se pa pred neka) leti nekatere občine otresle italijanskega jarma in so izvolile svoja hrvaška občinska zastopstva, bila ie njib prva skrb, da odkažejo v občinskih uradih hrvaškemu jeziku ono mesto, katero mu gre v občinah, katerih prebivalstvo je s prav pičlimi izjemami hrvaško. Proglašena, je bila torej hrvaščina za uradni jesik, in županstva so začela dopisovati političnim oblastvom hrvaški. Ali politična oblastva, katerih uradniki se malo ali nič ne brigajo za to, da bi se naučili jezika prebivalstva, me l katerim službujejo, začela so odgovarjati in dopiso* vati hrvaškim občinam v nemškem jeziku, trdeč, da je v Istri nemški jezik tudi deželni jezik ter na sega lahko poslužujejo. Načelništvo Pazinske občine se-je pa po robu postavilo proti takemu tolmačenju postave in zahtevalo od okrajnega glavarstva v Pazinu, da mu dopisuje v hrvaškem jeziku. Okrajno glavarstvo je zavrnilo to zahtevo, vsled česar se je načelništvo pritožilo pri c. kr. namestništvu, ali tudi namestništvo se je ujemalo z nazori okrajnega glavarstva Pazinskega ter ni uslišalo pritožbe. Proti temu odloku Tržaškega na-mestništva je načelništvo vložilo ugovor pri ministerstvu za notranje reči, katero je pred nekoliko tedni ugodila pritožbi Pazinske občine ter razsodilo, da ni nemški jezik deželski ali v deželi isterski običajen jezik. Ta mi-nisterski odlok je prijavilo Pazinsko okr. glavarstvo občinskemu načelništvu Pazinskemu v italijanskem jeziku,, ali občinsko načelništvo se bode znalo izposlovati gotova tudi hrvaško dopisovanje, ker je hrvaški jezik v Istri enakopraven italijanskemu in se v resnici ne ve, s kaka pravico bi smele ravco politična oblastva prednost dajati italijanščini ter ž njo mučiti hrvaške občine.
—  V Pomjanu v veliki občini Koperskega okraja so se pričele minoli teden občinske volitve. Italijani isterski, posebno pa Koperski napeli so vse moči, da bi spravili v ta važni občinski zastop svoje privržence. Volitev za tretji razred je bila določena na 4 dni. Italijani so z gotovostjo računih na zmago. Ko so pa videli proti koncu četrtega dne, da je slovenska stranka vedno za kakih 40 glasov na boljšem od njih stranke, začela se je italijanska večina volilne komisije posluževati onih sredstev, kakeršnih se je posluževala volilna komisija v Poreči, ko ]e Vergottiniju pripomogla do zmage, namreč t
305
'odbijati in odrekati slovenskim volilcem volilno pravico, pripuščati ljudi, ki so glasovali za italijansko listo, tudi Le niso imeli Liti volilne pravice. Ljudstvo, zapazivši to nezakonito postopanje, se je tako razvnelo, da je prišlo do krvavega pretepa in da je morala baje italijanska gospoda brez kočij popihati jo proti Kopru. Vsled tega ja vladni komisar pretrgal volitev. Omeniti pa moramo, da -se je vladni komisar pri tej priliki vedel popolnoma nepristranski. Kaj pa zdaj?! Kdaj bo vender nastopil red v tej tožni Istri ? !
—  Sukno od lesa. Prof. Mitscheslich izdeluje v novejšem času sukno iz lesenih vlaken. Tenke lesene palice in deščice razkolje na šibke nitke, potem pa jih kuba v žvepleni kislini. V tej kopeli se vlakna popolnoma spremene, postanejo mehka in elastična ter dobe svili podobeu lesk. Iz žveplene kisline pridejo vlakna med železne valje, ki jih še bolj zclrobe in razcesajo, tako da jih delavci končno morejo presti in tkati, kakor lanene ali pavolnate nitke.
—  Izvrstna črna namaka (paca) za les. Les dobi •izvrstno črno barvo postane zelo podoben ebenovini (Eben-holz), ako ga napojimo z nastopno, v najnovejšem času znajdeno namftko : a) 100 delov anilinove soli (Anilin-salz) in 20 delov bakrenega klorida (Kupferchlorid) se raztopi v 1100 delih vode. b) Istotako raztopimo kolikor možno kromovokislega kalija (chromsaures Kali) v vodi. Les napojimo najprvo z raztopino a), ko se posuši, pa z raztopino b). Ako treba, to parkrat ponavljamo ; potem ima les živo črno in globoko vjedeno barvo
—  Stoičen klej (lim). V novejšem času prodajajo stoičen klej, katerega jako priporočajo. Vsakako je ž njim laže ravnati, nego z dosedanjim klejem, ki ga dobivamo v listih. Stolčenega kleja ni treba ne namakati ne kuhati. Ako vsujemo nekaj tega prahu v vrelo vodo iu par minut pomešamo, je klej gotov. 100 kg stolčenega kleja velja 50 gld.
—  Nove krojaške škarje. Rudolf Scheeve v Hamburgu prodaja novo vrsto krojaških škarij, pri katerih se eden krak med striženjem nič ne pregiblje. Ako s temi škarjami strižemo, je spodnji krak, ki leži pod blagom, pri miru in samo zgornji krak se dviga gori in doli. Vsled tega ima krojač veliko bolj gotovo roko ; posebno pri debelem blagu ne more tako lahko uiti v stran, kakor  pri sedanjih škarjah.
—  V Ameriki v Calametu v deželi Michigan so si ustanovili tam živeči Slovenci slovensko-rimsko-katoliško podporno družbo sv. Jožefa. V to družbo se smejo vzpre-jemati samo Slovenci, zato imajo biti vsa zborovanja le slovenska. Namen družbi je podpirati člane v bolezni in nesreči. Tretjo nedeljo po veliki noči morajo vsi družabniki skupno prejeti sv. obhajilo. Sedanji predsednik družbi je Jožef Sotlič.
—  Nesreča na morji. Blizu otoka Poros je parnik ^Thessalia" tako nesrečno zadel ob parnik „Taormina", da se je slednji vsled razpoke pogreznil ter je potonilo ^mnogo popotnikov in mornarjev.
—  Snaženje sten v sobah, kjer so ležali bolniki z nalezljivimi boleznimi. Znano je, da se nalezljive bolezni širijo s pomočjo sila malih živečih bitij — gliv — ki so vzrok postanku in nalezljivosti raznovrstnih bolezni. Ti neznatni, a nevarni sovražniki zajdejo kaj radi v obližje bolnikovo in okužijo prostore, v katerih je ležal. Tudi v stenah se jih naseli nebrojne čete, da preže zavratno na nas. A iz sten jih n.oremo pregnati na prav priprost način. Dr. Esmarch, asistent na higijenskem zavodu v Lipsiji, je naše), da take okužene stene pjpolnoma osnažimo, ako jih dobro zdrgnemo s kruhom. Esmasch je v^el svežega rženega kruba in ž njim drgnil stene; to je ponavljal dvakrat. Najnatančuejsa preiskava je potem dokazala, da so zginili vsi kužni kali iz sten. Krušne drobtice in ostanke je seveda treba skrbno sežgati. Ker se tako razkuženje lahko vrši s prav malimi troški, opozarjamo svoje čitatelje na dr. Esmarchovo metodo.
-— Statistika gluhonemnic. Leta 1890. je bilo na Nemškem 95 gluhonemnic. Imele so 611 razredov in 6370 otrok (3560 dečkov in 2810 deklic). V teh šolah je poučevalo 578 učiteljev in 64 učiteljic. Na Avstrijsko-Ogrskem je bilo v minolem letu 26 gluhonemnic s 119 razredi in 1529 učenci (857 dečkov, 672 deklic). Švica je imela 14 gluhonemnic s 45 razredi iu 419 učenci, učiteljev je bilo 28, učiteljic pa 16. Ruske baltske pokrajine so imele 4 gluhonemnice s 15 razredi in 148 učenci, učiteljev je bilo 9, učiteljic pa 7.
—  Amerikanski Slovenec. Pred tolikimi leti bili so še celo pri nas na Slovenskem slovenski listi bele vrane. No, ko je uže vsak narod napredoval, ui bilo drugače, nego da napreduje tudi naš narod bilo to komu drago ali ne. Bil je to zakon narave, katerega je Božja previdnost tako uravnah in proti kateremu jo vsako napenjanje človeških sil brezvspešno. Ali tega, da se bode v Ameriki kedaj začel tiskati slovenski list, tega si ni niti naš Prešeren v svojem preroškem duhu, ko je pel, da, »Slovencem vremena bodo se zjasnila1*, nikdar domneval. S tem listom, ki je izšel dne 3. t. m. v slovenskem jeziku v Chicagu v Ameriki, nismo Slovenci še nikakor zadobili doma svojih pravic uiti postali v Ameriki kak važen faktor, zaradi tega lista ponemčevalo se bo še vedno na Koroškem ter poitalijančevalo na Primorskem in v Istri ali veseli nas vender le, ker nam je v dokaz, da je narodna zavest med našim slovenskim ljudstvom tako globoko ukoreninjena, da je postala ljubezen do materinskega jezika uže tako močna, da ne zamre še celo tam preko oceana širokih voda. — Ker živi v Ameriki mnogo Slovencev iz vseh pokrajin naše domovine, katerim žive še v Evropi starši, bratje, sestre in znanci, ni dvoma, da se ne bi nanj naročili posebno premožnejši rodoljub, in narodna društva. List izhaja vsak četrtek v obliki amerikanskih listov ter stane za Evropo 3 dolarje ali 6 gld 50 kr. Naročnina sme se glede na velikost lista imenovati zmerna. Pošilja naj se izdajatelju  in  lastniku   tiskarne   „Amerikanskega   Slo-
306
venca" gosp. AntoDu Murniku, Chicago III. 65. Cor. W. 19 th. et Johnson Str.
— Stranka nima pravice do daljšega prizivnega roka tudi tedaj ne, ako je bila v tem oziru krivo poučena. C. kr. namestništvo je zavrglo z odlokom z dne 18. avgusta 1890. 1. št. 37.421 priziv Charlesa Chod-deripde proti odloku okrajnega glavarstva v St. Poltenu, s katerim se mu ni dovolilo zidati tovarniškega dimnika pri svojem tovarniškem poslopji, z opomnjo, da sme proti odloku vložiti priziv v 4 tednih. Charles Chodderipde je storil tudi to ter vložil priziv proti namestništvenemu odloku pri ministerstvu za notranje reči en dan pred pretekom 4 tednov. Ministerstvo za notranje reči mu ga je pa zavrglo, češ, ker ni bil vložen o pravem času. Proti odloku ministerstva pritožil se je Charles Chodderipde pri upravnem sodišči, a brezuspešno. Upravno sodišče je prizivniku priznalo, da mu je namestništvo dovolilo 4 tedenski prizivni rok, a izreklo,  da je v smislu
§ 34. obrtne postave iz leta 1883. dovoljen samo 14 dneven rok za prizive proti odredbam obrtnih oblastev prve stopnje glede obrtnih naprav ter da nima vsled tega, ker ga je namestništvo krivo poučilo v tem po« gledu, nikake pravice do daljšega prizivnega roka, nego mu ga dovoljuje postava. Razsodba upravnega sodišča z dne 1. marcija 1891 št. 206.