OD 20. NOVEMBRA 1992 DO KONCA LETA MOŽNOST NAKUPA POD POSEBNIMI POGOJI Tl 70 SIT DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Z gladovno stavko do plač Delavci Adrie Caravan so se odločili za stavko, od tega 17 za gladovno stavko — Končno plače za oktober in nove obljube — Stavka prekinjena do 4. januarja JSKI LIST DOLENJSKI DOLENJSKI NOVO MESTO — Na zboru delavcev novomeške Adrie Caravan prejšnji četrtek so se odločili, da bodo zaradi nerešenih zadev v tej firmi in ker delavci niso dobili niti oktobrskih plač, na čakanju pa so že od kolektivnih dopustov, nadaljevali pred časom prekinjeno, a ne končano stavko. DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Stavkovni odbor je postavil šest zahtev: takojšnje izplačilo plač za oktober, izplačilo novembrskih plač še v decembru, nadaljnja izplačila plač v skladu s DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST C/) DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST SPOMLADI GRADNJA AVTOBUSNE POSTAJE METLIKA - Projekti za novo metliško avtobusno postajo so narejeni, do konca januarja pa bodo zbirali ponudbe izvajalcev za nizke in visoke gradnje. Občinska skupščina bo investitor vseh nizkih gradenj, od visokih gradenj pa čakalnice in polovica sanitarnih prostorov. Ostalo bo gradnja za trg. Najugodnejši ponudnik naj bi začel z gradnjo 1. marca, v začetku septembra prihodnje leto pa naj bi nova avtobusna postaja ze začela služiti svojemu namenu. kolektivno pogodbo, zagon proizvodnje takoj po izplačilu plač za oktober, izdelavo in predstavitev celotnega sana- SPOROCILO BRALCEM Da bi vsi naši'hralci dobili Dolenjski Usi pravočasno, še pred novoletnimi prazniki, bo naslednja številka izšla dan poprej, to je v sredo, 30. decembra. Uredništvo 4 /////////////////////////Z///////////////////////////////,, I g Danes vDolenjskem listu g g 2 2 ( na 2. strani: • Adrii Caravan zmanjkuje časa na 3. strani: '• * - • Na slovenski mizi božični puran? ..^kA na 4. strani. MlfMM • Vec kot pol lesa padlo na črno v\! |f jž| f na 5. strani: • Trhel temelj naravnega spomenika na 9. strani: J ,. • Prišla je luč in pregnala temo na 10. strani: ■>. • Bi jedli zelje z odlagališča na 17. strani: Golo truplo je morilec vrael v Krko M’ j/im • Golo truplo je morilec vrgel v Krko KF 'J . \ • Dom za klateže in huligane V. 's////////////////////////////////////////^^^ DEDEK, PA POKAŽI, KAJ IMAŠ? — Nedeljska prireditev v novomeški športni dvorani (na sliki), kjer se je na osmih predstavah zvrstilo več kot 9.000 otrok in njihovih sorodnikov iz vseh mestnih krajevnih skupnosti, in prvi obiski novoletnega kamiona po krajevnih skupnostih so pokazali, kako težko smo letos pričako vali starega dedka Mraza z darili Če k temu dogajanju pripišemo še ponedeljkov večer na Glavnem trgu, ko se je ob poslušanju pevke Heidi in pričakovanju novoletnega kamiona trlo ljudi, potem gre skoraj za vedno pozabiti na idejo, da bi dedka Mraza pregnali iz slovenskih krajev. $e več, dedka Mraza so nadvse lepo sprejeli tudi begunski otroci iz Šmihela, saj jim ni prinesel le novoletnega programa, temveč tudi enaka darila, kot so jih bili deležni vsiotroci novomeške občine. (Foto: J. Pavlin) z NOVO URO V NOVO LETO 1 S93 A urarstvo budna V NOVOLETNI POPUST BOGATA PONUDBA ROČNIH UR * INPAŠČKOV W NOVO MESTO, GLAVNI TRG 16 (068) 25-698 . cijskega programa Adrie ter razrešitev problematike Adriinih hčera in brežiškega obrata. Stavkajoče v Novem me- • Predsednik upravnega odbora Adrie Caravan dr. Dušan Lavrič je v ponedeljek nepreklicno odstopil. V pismenem odstopu je navedel kot glavni razlog za svoj odstop to, da se z novim lastnikom (se pravi s skladom za razvoj) kljub večkratnim zahtevam ni mogel dogovoriti o funkciji upravnega odbora, zaradi česar naj bi bila njegova učinkovitost onemogočena. • Na torkovem zboru delavcev so sklenili, da stavko v Adrii Caravan prekinejo do 4. januarja. Če do takrat ne bodo izpolnjene stavkovne zahteve, bodo stavko nadaljevali. OKTET JUBILANT ŠENTJERNEJ - Šentjemejski oktet, najstarejši oktet na Dolenjskem, praznuje 30-letnico ustanovitve. Jubilejni koncert je imel v soboto, 19. decembra, v kulturni dvorani OŠ Šentjernej. Oktet se je v zadnjih letih precej spremenil oziroma pomladil. Vseskozi je bil nosilec pevske kulture v kraju in okolici ter glavni organizator tradicionalne prireditve Srečanje oktetov. stu, kjer je zaposlenih še 670 delavcev, so solidarnostno podprli delavci iz brežiškega obrata, kjer so razmere izredno napete in negotove, ter črnomaljskega Lesa, kjer od 220 zaposlenih stavka 150, ostali pa so doma na čakanju. Stavkajoči v Novem mestu so zahtevali takojšen pogovor s predsednikom upravnega odbora Adrie Caravan, s podpredsednikom vlade Rigelnikom, ministrico za delo Puharjevo in predstavnikom sklada za razvoj. Veliko zamer in hudih besed je letelo prav na sklad za razvoj, češ da se stvari, odkar so se »zapisali skladu«, rešujejo še počasneje, stanje je še slabše, neuresničenih obljub pa še več. »Dovolj nam je iger okoli Adrie sploh in okoli naših oktobrskih plač!« seje kot refren vleklo prvi dan stavke. Denar za izplačilo oktobrskih plač naj bi kot posojilo dala Ljub- (Nadaljevanje na 2. strani) ■M POZDRA V ZDRA VEJICI — Predsednik republike Milan Kučan je s slovenskim političnim vrhom ob drugi obletnici njene ustanovitve obiskal specialno brigado Moris. Ob njem stoji poveljnik brigade polkovnik Tone Krkovič, ki je ob tej priložnosti prejel priznanje generala Maistra prve stopnje. (Foto: T. Jakše) Zadnja katrca za Rdeči križ Vseh so v 20 letih izdelali 8.135.000, od tega v Novem mestu 576.000 NOVO MESTO — Na manjši slovesnosti v proizvodnih prostorih Revoza je generalni direktor Revoza Bernard Coursat v ponedeljek, 21. decembra, Rdečemu križu Slovenije izročil zadnji R 4, priljubljeno katrco, kije prišla z Revozovega tekočega traku. Tako seje v Novem mestu končala proizvodnja teh avtomobilov, ki so s tekočega traku prihajali skoraj 20 let. Proizvodnja katrc je namreč v takratni IMV stekla leta 1973, v tem času sojih naredili kar 575.885, od tega sojih na domačem trgu prodali blizu 247.000. Sicer pa je katrca doživela svetovno premiero leta 1961 na pariškem avtomobilskem salonu. Slabih pet let kasneje sojih izdelali že milijon, konec leta 1977 jih je bilo že 5 milijonov, leta 1989 pa je številka že presegla 8 milijonov. Podatek z začetka letošnjega decembra pove, da so v tovarnah v Franciji, Španiji, Portugalski, Argentini, Kolumbiji, Urugvaju, Zairu, Angoli, Maroku in Sloveniji skupaj proizvedli 8.130.000 katrc! Tako je ta po vsem svetu priljubljeni avto po prodaji absolutni rekorder med francoskimi avtomobili in bo ta rekord gotovo imel še lep čas. Sedaj teče proizvodnja R 4 le še v Maroku. A. B. Bodo gradili HE Blanca pred HE Boštanj? Žolčna razprava v sev-niški občinski skupščini SEVNICA — Sevniška občina še ni dobila odgovora od naslovnikov v Ljubljani, na katere je sevniški izvršni svet naslovil ostre zahteve glede nadaljevanja gradnje HE Vrhovo. Je pa predsednik sevniške vlade Maijan Kurnik pretekli petek na zadnjem zasedanju vseh treh zborov sevniške občine v starem letu, ko je poslance seznanil z zahtevami vlade, znova podaril, da za vas Šentjur na Polju graditelji HE niso pravočasno sprejeli nikakršnih zaščitnih ukrepov. Tudi zaradi slabe izkušnje se Sevničani ne bodo zadovoljili z ustnimi zagotovili, temveč pričakujejo pisna. Po Kurnikovem mnenju pa bi bilo nesmiselno nasprotovati testnemu obratovanju. Poslanec LDS Julij Jeraj je povedal, da seje od srede osemdesetih let, ko so se šele začeli pogovarjati o HE Vrhovo, zavzemal, da ta elektrarna ne bi postala slovenska greznica. Poudaril je, da ne odstopa od svojih pobud. Zato pričakuje informacijo o posegih. Zagrozil je, da bodo, če ne bo šlo drugače, skupaj z Laščani onemogočili kakršnokoli poskusno obratovanje. Predsednik sevmških zelenih Alfred Železnik je obljubili, da bo na občino dostavil ime strokovnjaka, ki je delal tudi pri soških elektrarnah, saj je očitno, da Smelt pri gradnji HE nima nikakršnih izkušenj. Po Železnikovih besedah tudi minister za energetiko mag. Avberšek ne ve dosti, kaj misli stroka, in da ga je samo začudeno gledal, ko gaje vpra- šal, ali je res, da bodo v spodnjesavski verigi po izgradnji HE Vrhovo kar preskočili HE Boštanj in začeli gradnjo HE Blanca. Poslanci so podprli to pobudo, da dobijo mnenje stroke. P. PERC Zadišalo je po slovenski vojski V petek so v Kočevski Reki počastili dveletnico specialne brigade Moris — _______Rojstni dan nove slovenske vojske — Podeljena visoka priznanja KOČEVSKA REKA — Pred dvema letoma, 17. decembra 1990, je bila v Kočevski Reki ustanovljena prva slovenska specialna brigada Moris. Natanko dve leti zatem so se na istem mestu udeležili proslavitve tega dogodka številni predstavniki slovenskega političnega vrha s predsednikom Milanom Kučanom na čelu. Kraj je bil isti, tudi vreme je bilo podobno, so se spominjali govorniki: hladno, sivo, turobno, z naletavajočimi snežinkami. Vendar je bilo dve leti pozneje počutje čisto drugačno, kajti naloga specialne brigade Moris in drugih borcev iz vrst slovenske TO in policije je izpolnjena: Slovenija je svobodna. Pred dvema letoma so kakih deset ki- plomatsko akcijo, ki je Sloveniji zago- Kučan in posebej poudaril, da če bi se ne branili sami, ne bi bili deležni pomoči in podpore nikjer drugje v svetu, kar je dragocena izkušnja. Na to je opozoril še obrambni minister Janez Janša, kije menil, da nas nevarnost vojne še ni čisto zapustila. T. JAKŠE POTRES IN VODA METLIKA - v sredo, 16. decembra, je bil ob 15.21 potres z močjo od 2,8 do 3,2 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je imel epicenter v Metliki. Čeprav mnogi niso zaznali potresnih sunkov, so na metliški Komunali ugotovili kalitev pitne vode na usedalniku pred filtrom vode na Veselici. Do kalitve je prišlo zaradi porušitve zrnc na usedalniku. Na Komunali pa so sc najbolj bali, da so popokale salonitne vodovodne cevi od Bojanjc vasi do Glavice, vendar na srečo potres ni bil tako močan, da bi bil usoden za del vodovoda v metliški občini. lometrov stran še zevale v nebo cevi havbic ribniškega garnizona takratne JLA in obrambni minister Janez Janša je zadovoljno pogledoval v naletavajoče snežinke in sivo nebo rekoč: »To je dobro, vsaj avionov ne bo!« Slavnostnega govornika, takratnega predsednika slovenske vlade, Lojzeta Peterleta, pa je verjetno prav ta konspirativnost tako navdihnila, da je med drugim dejal: »Danes mi je prvič zadišalo po slovenski vojski.« Reči je treba, daje imel takratni predsednik vlade Peterle dober nos, kajti od nastanka dalje se je specialna brigada Moris razvijala v moderno in učinkovito vojaško enoto, »Na uspehe te in drugih enot teritorialne obrambe je bilo mogoče nasloniti tudi doslej prepričljivo politično in di- tovila najvišjo vrednoto, to je mir. Omogočila je, da smo na vojaško zmago skupaj s trdno voljo, odločnostjo in podporo vsega slovenskega ljudstva dobili mednarodno priznanje, označili in zaznamovali svojo državo z zunanjo mednarodno priznano mejo in da lahko Napovedan kmečki punt Prednovoletni koncert skupine ČUKI, v soboto, 26. decembra, ob 21. uri, v domu krajevne skupnosti v Mokronogu. Vabljeni! » a • Na slavnosti je obrambni minister Janez Janša izročil priznanja predstavnikom slovenskih pokrajinskih štabov, potem pa še priznanja generala Maistra. Priznanje generala Maistra prve stopnje je dobil polkovnik Tone Krkovič, poveljnik specialne brigade Moris, priznanje generala Maistra tretje stopnje pa so dobili polkovnik Borisu Mikoš, major Miran Loparc in višji vodnik prve stopnje Albin Mikulič. Predsednik konference zveze častnikov Slovenije, generalpolkovnik Edvard Pavšič je podelil najvišja priznanja te organizacije Milanu Kučanu, dr. Francetu Bučaiju, Lojzetu Paterletu, dr. Janezu Drnovšku, Janezu Janši, Igoiju Bavčarju, dr. Dimitriju Ruplu, Jelku Kacinu, Janezu Slapaiju, Miranu Bogataju, mag. Pavlu Čeliku in specialni brigadi Moris, svoja prizanja pa je ob tej priložnosti podelila tudi specialna brigada Moris. Leto 1992 je bilq za kmetijstvo najbolj črno leto v zadnjih dveh desetletjih. Se več kot stoletna suša je kmetu vzela “katastrofalna liberalna kmetijska politika ”, kot je v nedeljski radijski oddaji Za naše kmetovalce trdil dr. Franc Zagožen, predsednik Slovenske kmečke zveze, in podobno kot Leo Frelih, predsednik Zveze zadrug Slovenije, za I prihodnje tedne napovedal različne puntarske oblike pritiska ' na vlado. Konec koncev kmetje nimajo tako kot delavci svojega 77. ustavnega člena (pravica do stavke) in si morajo sami izbirati oblike izražanja svojega nezadovoljstva. Prekipelo je po vladni sprostitvi uvoza mesa, ki je bila Ijavljena 23. oktobra, ne da bi ta uvoz vlada obremenila Sprva bo še suho vreme z meglo po kotlinah, proti koncu tedna pa je možno poslabšanje s padavinami. razmišljamo in razpravljamo o tem, kakšna bo vsebina življenja v tej naši državi. Sestavni del tega razmišljanja pa je tudi obrambna koncepcija te države,« je v slavnostnem govoru dejal Milan uveljavljene z uvoznimi dajatvami, taksami oz. prelevmani. Priložnost so najbolj izkoristili prijateljski Avstrijci, ki imajo zaradi suše in pomanjkanja domače krme tudi sami velike presežke mesa. Da bi se jih znebili, so našim uvoznikom prodali govedino po 18 šilingov kilogram, sami pa jo avstrijskim rejcem plačali po 48 šilingov. Dampinški uvoz mesa je sicer koristil oskrbi in založenosti na našem tržišču, je pa hkrati zadal nepojmljivo grob udarec slovenski živinoreji ki daje polovico vsega dohodka našega kmečkega prebivalstva. Nezadovoljstvo je bilo že brez tega dovolj veliko, saj že več kot pol leta zadrževana odkupna cena mleka zadošča le še za dobrih 65 odstotkov pridelavne cene, ugotovljene z modelnimi kalkulacijami. In zdaj smo pred napovedanim puntom, ki bo skušal izsiliti kmetijstvu bolj naklonjeno politiko, ter povezave. pa naj srednjo pot ~ ' ovensko km svojega, če ga noče uničiti. 'i, bo pač morala ubrati srednjo pot in v okviru naših možnosti subvencionirati slovensko kmetijstvo, tako kot druge evropske države Vsem bralcem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! Adrii Caravan zmanjkuje časa Pogovor z generalnim direktorjem Adrie Caravan Danilom Plesničarjem NOVO MESTO — Adria Caravan je že nekaj časa v hudih težavah. Spomladi letos, ko je po burnih dogodkih v Adrii postal generalni direktor Danilo Plesničar, so ljudje, ki so že dolga leta v Adrii in njeno proizvodnjo, uspehe in težave najbolje poznajo, izjavljali, da Plesničarju povsem zaupajo in da je, če kdo, on človek, ki lahko reši to firmo. V pogovoru za naš časopisje Plesničar ob prevzemu direktorske dolžnosti na začetku dejal, da je Adrio Caravan dobil v poraznem stanju, da se z dejanskimi problemi firme zadnjih 10 let — od prve prisilne uprave — ni nihče resno ukvarjal in da so se stvari še zlasti zapletle v zadnjem letu in pol, ko je bil direktor Adrie tujec. Splet okoliščin in ne dovolj premišljenih in tudi povsem napačnih odločitev je takrat pripeljal do stavke. Kljub vsemu je bil Plesničar ob prevzemu dolžnosti prepričan, da se Adrio da rešiti. »Velik kapital je že naša blagovna znamka. Kateri drug slovenski izdelek pa je po svetu vsaj približno tako poznan kot prikolica Adria? Potrudili se bomo, da bo podoba Adrie v Sloveniji in Evropi še lepša, kot je bila doslej,« je spomladi dejal Plesničar. Od takrat pa se, žal, stanje v Adrii ni izboljšalo, nasprotno — celo slabše je. Očitno je, da se čas za rešitev Adrie hitro izteka, proizvodnja stoji že od poletja, obljubljenega denarja za zagon prQ-izvodnje ni in ni. Po podpisu pogodbe s skladom za razvoj pa se nekatere stvari rešujejo še počasneje kot prej. Sedaj je lastniška struktura Adrie Caravan, d.d., taka: 70 odst. je nekdanjega družbenega kapitala, ki je tituliran na sklad za razvoj, 20 odst. imajo v rokah banke, 10 odst. pa država. Pogovor z Danilom Plesničarjem je nastal pred stavko delavcev. Stavka vseh 670 v Novem mestu zaposlenih, ki že dva meseca niso dobili plač, od tega sejih je 12 odločilo za gladovno stavko. Ena najpomembnejših zahtev stavkovnega odbora je takojšen zagon proizvodnje. Seveda se v pogovoru z generalnim direktorjem, čeprav se takrat še ni govorilo o stavki, ni bilo moč izogniti najbolj žgočim problemom, ki tarejo Adrio in ki so konec koncev tudi privedli do zadnje stavke. »Konec novembra smo podpisali pogodbo s skladom za razvoj in s slovenskimi bankami. Po tej pogodbi, ki naj bi bila temeljni kamen za reševanje Adrie in ponoven zagon proizvodnje, so nam naše dolgove banke — gre za Dolenjsko banko, Ljubljansko banko in SKB — spremenile v kredit na 2 leti, delno pa v kapitalski vložek. Sklad za razvoj pa nam je odobril 7 milijonov nemških mark kredita. Žal je do podpisa te pogodbe prišlo šele konec novembra, moralo pa bi priti vsaj mesec dni prej. Toliko dlje je bila Adria blokirana in še danes nimamo deblokiranega žiro računa in prihaja do novih zapletov, sicer drobnih, a kljub vsemu dodatno motečih v tem že tako težkem stanju. Tako smo v december stopili z nedokončano osnovno nalogo: žiro račun še ni deblokiran, Ljubljanska banka še ni izpolnila zadev iz pogodbe, zato še nismo mogli izplačati plač za oktober. Seveda vse to dodatno otežuje že tako težko stanje.« • Sklad za razvoj je odobril Adrii »finančno injekcijo« v višini 7 milijonov nemških mark. Kje se zatika, da Adria tega denaija še ni dobila? »Dobili smo 3 milijone mark in z njimi delno poravnali dolgove do tujih dobaviteljev. Za ostale 4 milijone pa sklad nenadoma postavlja dodatne pogoje. S tem denaijem bi lahko končno zagnali proizvodnjo, kar je pravzaprav naš glavni cilj. Med pogoji sklada je tudi vzpostavitev nove strukture upravljanja, nadalje dogovor sklada in mana-gerske ekipe, da to firmo še naprej vodi (tudi ti pogoji niso lahki), sklad pa naj bi tudi s podatki prepričali, daje zagon proizvodnje možen, da bo proizvodnja trajna in po preteku določenega časa tudi profitabilna. Vse te dodatne zahteve in pogoji zahtevajo čas, ki pa se Adrii hitro izteka. Prav čas je sedaj naš največji nasprotnik. Če proizvodnja ne bo stekla do konca leta ali vsaj takoj v novem letuje vprašanje, če bo še možnost za sanacijo firme, za ohranitev proizvodnje in tržnega položaja Adrie.« • Kakšni so ukrepi, ki jih sedaj izvajate in kako daleč ste z izpeljavo najpomembnejših? Trenutno so vse naše strateške odločitve tik pred realizacijo. Gre za likvidacijo naše firme v belgijskem Deinze-ju; za podpis pogodbe o prodaji Adrie France in Adrie International francoskemu kupcu, močni finančni organizaciji, ki vidi v revitalizaciji Adrie France Danilo Plesničar Kakršna dejanja, takšno zaupanje Sprava po volitvah LJUBLJANA - Med poslanci novega slovenskega parlamenta ni več takšnih, ki so s svojimi nastopi v skupščini in javnosti vztrajno pogrevali lastno nazorsko, versko ali pridobitniško neizživetost. “Volilno telo” je znalo ločiti zrnja od plev. Podobna usoda je doletela tudi poslanske kandidate, ki so se sami krstili za demokrate ali socialdemokrate, pa to niso ne po poklicu, ki ga opravljajo, ne po prepričanju, saj so ga mnogi menjavali kot srajce v skladu s koristmi, ki so si jih obetali po takšnih preoblekah. Ni se obnesel rek Poslušajte, kaj govorim, ne glejte, kaj delam! Na volitvah je obveljalo načelo: kakršna dejanja, takšno zaupanje! In koliko (besedne) gnojnice je bilo prelite zaman! Glavna žrtev so bili borci. Slovenec in Družina sta pri tem prednjačila. Odgovarjati na to ni imelo smisla, saj še prejšnja skupščina dolgo ni vedela, ali naj bo 27. april državni praznik ali ne. In se iz enega razloga: ali je res nujno kar naprej dokazovati že dokazano? Pa vendar: narodnoosvobodilno gibanje ni bilo pa tudi moglo ni biti upeijeno proti vernikom in duhovnikom, saj je v njem sodelovalo največ vernih Slovencev, med njimi tudi veliko duhovnikov. Slovenski duhovniki na Primorskem in Koroškem so tvegali življenja, da bi ohranili slovenstvo in Slovence, ki so trpeli pod fašizmom in nacizmom in so zato tudi podpirali narodnoosvobodilno gibanje. Iz Štajerske in Gorenjske so nemški nacisti večino duhovnikov izgnali, a tudi tisti, ki so še lahko ostali med svojimi verniki, niso bili naklonjeni okupatorskim oblastem. Zal pa ni bilo tako v Ljubljanski pokrajini. Slovenci smo upali, da bo po letošnjih volitvah končno med velikimi strankami, ki med seboj še vedno niso do kraja poravnale računov, le prišlo do soglasja, kako naprej. Pa ne! Spet poslušamo staro pesem: Z rdečimi nikoli skupaj! Kaj reči na vse to v času, ko na tleh nekdanje Jugoslavije še vedno divja vojna, ko spet poslušamo zahteve o nujnosti popravkov naših državnih meja, ko posamezniki med ljudmi kar naprej razpihujejo mržno na nacionalni, verski, nazorski podlagi in prepričanju? Slovenska borčevska organizacija, ki je bila v zadnjih letih deležna najbolj grobih žalitev, kar jih pomni slovenska zgodovina na račun političnih strank ali organizacij, je v novoletni izjavi za javnost zapisala: Slovenski borci se zavzemamo - doma in v svetu - za kulturo miru in nenasilja, za načela razumevanja med narodi, uveljavljanje dialoga namesto politike sile, za strpne odnose med ljudmi in narodi. Nasprotujemo oživljanju vseh oblik revanšizma, šovinizma ter slehernemu kršenju narodnostnih in človeških pravic; vsemu, kar bi nas lahko znova vodilo k stopnjevanju nacionalnih nestrpnosti, k pojavom novih oblik totalitarizma, fašizma, nacizma in boljševizma. Smo za strpnost in sožitje različno mislečih, za resnično pomiritev in spravo med Slovenci. Novi izzivi, pred katerimi je slovenski narod, terjajo našo enotnost v skupni skrbi za boljšo prihodnost vseh nas, zlasti pa mladih rodov. VINKO BLATNIK in v dolgoročni distribucijski pogodbi za Francijo, Španijo in Portugalsko svoj tržni interes. Nadalje gre za prenos komercialno-finančnih poslov iz belgijskega Deinzeja na našega dolgoletnega poslovnega partnerja Indules Trst. Vendar naši dosedanji dobavitelji, ki so navajeni na poslovanje prek Deinzeja, še niso dali dokončnega pristanka za to, novo obliko sodelovanja. Njihova zadržanost je razumljiva, saj jim Adria konec koncev dolguje še 9 milijonov mark, kar je posledica katastrofe v Adria France in Adria International. Precej bo treba narediti pri notranji reorganizaciji podjetja, zlasti za bolj enostavno in cenejše poslovanje. To v luči našega glavnega cilja za prihodnje leto: proizvodnja 8 do 9 tisoč prikolic pomeni ugotovitev občutnega presežka delavcev. Končno število zaposlenih v Adrii Caravan, d.d., brez hčera bo moralo biti pod 500. • Kako je s prodajo brežiškega obrata mirenskemu Tomu? »Žal se tudi tam zapleta. S prodajo brežiškega obrata Tomu naj bi v prvi vrsti zagotovili zaposlitev 174 ljudem, za katere v Adrii ni več dela. Vendar je prišlo do zastojev pri realizaciji te pogodbe, a upam, da bomo to kmalu rešili.« • Proizvodnja stoji že od kolektivnega dopusta. »Da, proizvodnja stoji, in ne samo to, stoji nam tudi kakih 1000 nekomplet-nih prikolic, kar je tudi velik mrtev kapital. Še decembra pričakujemo poskusni zagon proizvodnje, a to le za izdelavo kakih 100 prikolic kot potrditev sprememb v tehnološkem delu montaže prikolic. Tržne razmere so sedaj še nekako obvladljive, če pa ne pridemo na trg v začetku prihodnjega leta, se stvari lahko na hitro in dramatično spremenijo. Zato je pogodba s skladom za razvoj in reprogramiranje dolgov le osnova, temeljni kamen, na katerem bi morali graditi celotno sanacijo firme. A stvari so, kot rečeno, zelo zapletene, stanje pa zelo težko.« • Pred dnevi je prejšnji direktor Andreas Poschacher napisal odprto pismo, naslovljeno na Vas, v katerem Vas hoče prikazati kot naj večjega krivca za sedanje stanje v Adrii. »Veste, mi smo spričo težav in problemov, s katerimi se ubadamo kar naprej, na gospoda Poschacheija že pozabili. Nimamo ne volje ne moči, zlasti pa ne časa, da bi se trapili še s tem. Res pa je, da meje to njegovo pismo prizadelo, čeprav me obtožuje za stvari, ki si jih je izmislil oz. jih je po svoje obrnil. Zanimivo je, da seje spravil name, ki sem od prejšnjih njegovih sodelavcev edini sploh še človeško komuniciral z njim. Sicer pa ljudje, ki so v Adrii že leta, vejo, kakšna je resnica, obstajajo pa tudi dokumenti. Očitno gre pri tem za odločitev, daje treba Adrii škoditi vedno in povsod. Kaže, da se je g. Poschacher sedaj, ko smo sprejeli odločitev o prodaji Adrie France in nadaljevanju sodelovanja z drugimi partnerji, odločil še za »milostni udarec«. In res, škoda, ki jo s svojim pisanjem povzroča, ni majhna. Pisma namreč pošilja tudi našim poslovnim partnerjem, verjetno pa tudi dobaviteljem, kar je enkrat že storil.« A. BARTEU Z gladovno... (Nadaljevanje s 1. strani) ljanska banka, a ker ni bilo denarja še za poravnavo starih davkov in prispevkov, jim plač za oktober niso mogli izplačati. Zaradi ponižujočega in ignorantskega odnosa do Adrie Caravan in delavskih zahtev seje v petek opoldne 12 delavcev odločilo za gladovno stavko in napovedali so, da bodo v proizvodnih prostorih gladovali do izplačila oktobrskih plač. Kasneje seje tem 12 delavcem pridružilo še pet. Zaradi številnih zamer in očitkov skladu za razvoj so se vse dolenjske in belokranjske firme, ki so podpisale pogodbe s tem skladom, povezale, kar sta predlagala in izpeljala območna odbora svobodnih sindikatov za Dolenjsko in Belo krajino. Napovedali pa so tudi povezavo takih podjetij v celi Sloveniji. »Za sklad se nismo odločili zato, ker sami ne bi znali izpeljati stečaja, pač pa zato, ker je sklad obljubljal sanacijo in prestrukturiranje.« V soboto sta stavkajoče obiskala glavni direktor Adrie Danilo Plesničar in predsednik upravnega odbora dr. Dušan Lavrič, vendar jim nista mogla povedati, kdaj bodo dobili oktobrske plače. Dr. Lavrič je povedal, daje Adria od razvojnega sklada računala na 16 milijonov mark, s čemer bi lahko že po kolektivnih dopustih zagnali proizvodnjo in normalno poslovali, dobili pa so vsega 7 milijonov mark. Pa še od tega so dobili le 3 milijone, s čimer so delno poplačali dolgove tujim dobaviteljem, za 4 milijone pa jim postavljajo dodatne pogoje in še več: banka jim je zasegla 3 milijone mark svežega denaija iz Italije. Danilo Plesničarje v soboto 17 delavcev, ki so gladovno stavkali, pozval, naj stavko iz zdravstvenih razlogov končajo in naj bo to njihovo dejanje 24-urna opozorilna gladovna stavka. Stavkajoče delavce je obiskal tudi republiški sindikalni funkcionar Albert Vodovnik in po obisku javno pozval slovensko vlado, zbornico in sklad, naj prekinejo agonijo, ki jo preživljajo delavci Adrie Caravan. V ponedeljek je slovenska vlada poskrbela, da so delavci Adrie dobili oktobrske plače in s tem je bil izpolnjen pogoj za končanje gladovne stavke 17 delavcev, pri katerih so se že začele kazati zdravstvene težave. V Adrio so v ponedeljek prišli minister za industrijo Dušan Sešok, namestnik ministrice za delo in predstavnik razvojnega sklada. Ker ti pogovori niso dali otipljivih rezultatov in jasnih zagotovil za izpolnitev stavkovnih zahtev, seje stavka nadaljevala. O njenem nadaljevanju ali prekinitvi so se odločali na zboru delavcev v torek. Od sklada zahteva stavkovni odbor do 24. decembra pismeno potrditev svojih obljub. Predstavnik sklada Roman Androjna je obljubil, da bo sklad »v kratkem, brž ko bo možno« izpolnil svoje obveznosti in Adrii prispeval ostale 4 milijone mark. V ponedeljek je direktor Plesničar delavce spet pozval, naj prekinejo stavko. »Računamo, da bomo še pred koncem leta lahko izplačali plače za november. Vse naše moči pa morajo biti usmeijene v čimprejšnji zagon proizvodnje. Dokončna sanacija Adrie pa bo dolga in polna žrtev,« je napovedal Plesničar. A. BARTEU OBUPANI DELA VCI ADRIE — Del od 17 delavcev Adrie Caravan, ki so se odločili za gladovno stavko. Na transparente so obtožujoče napisali: Od obljub se ne da živeti! Odgovorni se mastijo, delavci A drie pa nimajo za kruh. Dela vci Adrie in njihove družine umirajo na obroke. Ne levo ne desno — v propad! Adria propada zaradi politike! (Foto: A. B.) Slovenijo nosijo v srcih Srečanje slovenskih zdomcev in povratnikov 27. decembra na Vrhu pri Boštanju naj bi preraslo VRH PRI BOŠTANJU — Ko smo se pretekli četrtek zvečer v gostišču Dolinšek na Vrhu pridružili lastniku tega priljubljenega lokala Martinu, kije imel pred leti v Stuttgart—Rohru v svoji restavraciji vedno pod streho številne slovenske zdomce, Maijanu Retlju, enemu pobudnikov za srečanje Slovencev na začasnem delu v tujini in povratnikov, zdaj obrtniku, čevljarju iz Brežic in Dragici Nunčič iz Krškega, prvi slovenski učiteljici v Nemčiji, to je nekakšnemu ad hoc sestavljenemu pripravljalnemu odboru za shod slovenskih zdomcev in povratnikov, je gospa Dragica z lepo pisavo napisala naslove na kuverte z vabili Slovenski izseljenski matici, dr. Jožetu Pučniku in še nekaterim naslovnikom. Na okrog 180 naslovov povratnikov in zdomcev so poslali vabila za srečanje, ki bo v nedeljo, 27. decembra, opoldne v gostišču Dolinšek, z željo, da bi oživela stara prijateljstva, se predstavili uspešni obrtniki doma in navezali koristne poslovne stike z družinami, ki še živijo in delajo v tujini. Ko se je sredi septembra letos na pobudo upravnega odbora Planinskega društva Triglav Sevnica v Dolinškovi gostilni na Vrhu na prijateljskem klepetu zbralo okrog 30 povratnikov, so vsi soglašali, da so takšna srečanja lahko koristna za izmenjavo izkušenj in informacij, za navezavo poslovnih stikov, medsebojno pomoč itd. Računajo, da bi na srečanju že postavili temelje novemu združenju, ki se bo, dokler bo še pod streho PD Triglav Sevnica, v zadnjih letih skoraj povsem zamrlega društva Slovencev—planincev, začasno zaposlenih v tujini, imenovalo Društvo Šlovencev — povratnikov in živečih po svetu. naša anketa Kako preživeti praznike Leto 1992 se nezadržno izteka. Šolarji so z današnjim dnem pričeli skoraj štirinajstdnevne božično novoletne počitnice, podobno so se odločili tudi po posameznih podjetjih. Marsikje pa jim bodo z izjemo božiča in dneva samostojnosti ter začetka novega leta — ali niti tega ne — vsi ti dnevi minili v običajnem vsakodnevnem ali celo pospešenem delovnem in življenjskem ritmu. Da pa bi se praznično razpoloženje, ki prihaja do nas iz izložb, časopisov, s televizijskega ekrana itd., koga niti malo ne dotaknilo, je težko verjeti. Bližnji prazniki so čas, ko bodo družine lahko več skupaj, čas vznemirljivega in zaradi suše v denarnicah vse večjega števila ljudi tudi žalostnega izbiranja daril, čas počitka in prijetnih srečanj s prijatelji, pa tudi čas zabav, razkošnih pojedin, potovanj. Praznike bomo pač preživljali po svojih željah in zmožnostih, tako časovnih kot finančnih. Eni bodo že danes za štirinajst dni pobrali šila in kopita in odšli na počitnice v kakšno tujo državo ali na smučanje, gotovo pa bo mnogo več takih družin, ki bodo v glavnem praznovale doma: preživele topel božični in silvestrski večer^proste dni pa izkoristile za kakšen izlet, sprehod, za obisk prijateljev. Četudi jih bo v takšne počitnice prisililo pomanjkanje denarja, ni nujno, da se bodo imeli slabše od tistih v kakšnem mondenem letovišču ali smučarskem središču. Tudi za obdarovanje, ki lahko naredi veliko radosti, niso vedno nujni silni tisočaki, ampak nekaj domišljije in preproste človeške topline, kije danes gotovo manjka. m k !*f IVAN MIKLAVC, delavec v Cestnem podjetju Novo mesto: »Mi, delavska raja, si kakšnega posebnega praznovanja ne moremo zamišljati. Silvestrova noč je kot vsaka druga, le daje malo daljša in da te nihče ne preganja, če ga malo več spraviš pod kapo. Največkrat na Silvestra še ob 20. uri ne vem, kam bom krenil. Potem navadno ostanem z materjo ob televizorju, pa mine. S prijatelji si voščimo že prej.« ALFONZ JAKI, kmet iz Brinja pri Šentrupertu: »Za božič se bo kot navadno doma zbrala cela družina. Okrasili bomo hišo in postavili jaslice. Ob praznično pogrnjeni mizi bomo kramljali ves večer, potem pa se bomo vsi skupaj odpravili k polnočnici. Žal zadnja leta petarde motijo praznično vzdušje tudi pred cerkvijo. Mislim, da bi vsaj tu moral biti mir.« ii RUDI BEC, vršilec dolžnosti direktorja Metalne v Krmelju: »Vse kaže, da naše gospodarstvo, posebej kovinskopredelovalna industrija, še ni doseglo dna krize, čeprav je marsikje že zdaj zelo hudo. To velja tudi za naš kolektiv, saj smo se poslovili od tako imenovane namenske proizvodnje, v kratkem času pa ni mogoče najti ustreznega novega proizvodnega programa. V takih okoliščinah bomo praznovali bolj skromno in v skrbeh za našo prihodnost.« DARKO FERLAN iz Kapel, zaposlen v KOP Brežice: »V našem podjetju delamo do 31. decembra, vendar si bo zadnji dan v letu marsikdo vzel dopust. Med prazniki bom predvsem poskušal uživati v krogu svoje družine. Proste dneve bomo v glavnem preživljali doma, kakšen dan pa se bomo z otroki odpravili v Brežice na prireditve Veselega decembra. Upam, da si bom lahko tudi privoščil dan čisto zase.« IRENA STERGAR, kontrolorka v Labodu Libna v Krškem: »Med prazniki ne bomo odpotovali nikamor. Praznovali bomo doma v družinskem krogu in s prijatelji. Že od Miklavža je videti, da se bliža konec leta. Navsezadnje ni nič narobe, da je cel mesec v znamenju tega. Vse to je vendarle tudi družinski praznik, ko smo lahko več skupaj. Stanovanje vsako leto nekoliko okrasimo, da se ve, da so prazniki.« MARTIN SIMONIČ, izmenovodja v metliški Beti: »Prosti praznični dnevi bodo zelo dobrodošli, saj bo družina lahko več skupaj. Pohvalno je, da nimajo počitnic le v šolah, ampak tudi v mnogih tovarnah. Doma bomo med prazniki imeli koline, pretakal bom tudi vino. Če bo dovolj snega, bomo šli smučat na Gače. Kakšnih večjih načrtov pa za praznike nimam. V glavnem bomo kar doma, saj si potovanj ali počitnic kje drugje ni moč privoščiti.« SANDI TOPUZOVIČ, prodajalec v črnomaljskem Trgoavtu: »Žarne bodo šli prazniki mimo precej neopaženo. Trgovci bomo imeli ob letošnjih božično-novolet-nih praznikih prosta le dva podaljšana konca tedna. Pravih počitnic torej ne bo, zato tudi ne razmišljam kaj prida, kam bom šel in kaj bom delal. Gotovo se bom nekoliko bolj odpočil, kot se sicer ob koncu tedna, pa prijatelje bom tudi obiskal.« TATJANA ZRNEL, uslužbenka v Inlesu Ribnica: »Novoletne praznike bomo preživeli v družinskem krogu. Že nekaj let, odkar imamo otroke, ne gremo nikamor, prej pa smo šli. Najlepše je, ko smo skupaj z otroki. Okrasimo jelko in napečemo razne dobrote. Gotovo bomo vsi zadovoljni, čeprav daril ne bo, ker pri nas novoletno obdarovanje ni v navadi. Če bi šli v kakšno gostišče, bi bilo dražje.« MARTA TROHA, gospodinja iz Starega Loga v občini Kočevje: »Novo leto bomo letos praznovali doma, v krogu domačih. Kakih 7 ali osem nas bo. Z nami bo praznovala tudi 87-letna mama in seveda tudi obe vnučki. Izmenjali si bomo skromna darila. Tudi sicer za Silvestrovo nismo hodili v draga gostišča. Nekajkrat smo bili kar v domači gostilni Robida v Starem Logu, nekajkrat pa pri sorodnikih in znancih v Celju.« Na slovenski mizi božični puran Po ameriškem zgledu — Agraria Brežice poleg puranov pita in vzgaja tudi račke in kokoši nesnice — Potrošnikeje treba šele navajati na meso perutnine BREŽICE — Včasih je nesreča vzpodbuda na nov začetek. Tako je bilo tudi v Agrarii Brežice, proizvodnji in trgovini. Delitev Jugoslavije jim je vzela posel z Jato, za katero so v enem ciklusu vzredili 75 tisoč kokoši. Zdaj že leto in pol ubirajo svojo pot v perutninarstvu. Poleg kokoši nesnic pitajo tudi purane in redijo račke, s katerimi imajo še precej načrtov. Radi bi namreč vzgojili svojo matično jato angleških hibridov Cherry Valley, da jim ne bi bilo treba mladičev uvažati. ENOLOSKI DNEVI LJUBLJANA - 17. in 18. decembra so potekali na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču enološki dnevi. Njihov glavni namen je bilo izobraževanje, več kot sto slovenskih vinogradnikov in vinarjev pa je prisluhnilo zanimivostim iz tehnologije penečih vin, predavanju o marketingu penečih vin, o novostih pri zatravljanju vinogradov in nadzoru kakovosti vina, predstavili pa so jim tudi enološka in vinogradniško vinarska sredstva ter pripravili pokušnjo prenečih vin vseh slovenskih proizvajalcev. SEJMISCE ODPRTO ŠELE 9. JANUARJA BREŽICE - Republiška veterinarska uprava je z 20. decembrom preklicala vse posebne ukrepe, ki so bili potrebni za preprečitev širjenja prašičje kuge. Tako je od tega datuma spet stekla normalna prodaja prašičev. Na žalost pa moramo bralcem sporočiti, da bo sejmišče v Brežicah zaradi praznikov zaprto še to soboto, 26. decembra, kot tudi naslednjo, 2. januarja. Kot so nam povedali na veterinarski postaji, bo pravi sejemski dan v Brežicah tako šele 9. januarja. Agraria je eden najmočnejših rejcev puranov v Sloveniji. Na svoji farmi, kjer imajo novo opremo in kjer so uvedli najsodobnejšo tehnologijo, letno v dveh turnusih vzgojijo in spitajo 36 tisoč puranov. To je kar zajeten kup mesa, če • Direktor Vučajnk je tudi prepričan, daje njihova bodočnost v proizvodnji, toda ne samo surovin, ampak tudi polizdelkov ali celo gotovih izdelkov. V ta namen bodo že spomladi začeli graditi prizidek pri nedavno prenovljeni klavnici, kjer bodo uvedli predelavo mesa. Vanjo bodo vložili preko 2 milijona mark. Dnevno bodo lahko predelali okrog 2 toni mesa v trajne in poltrajne mesne izdelke. Ocenjujejo, da bodo kupcem iz Brežic in okolice za začetek lahko prodali dnevno okrog 400 kg izdelkov, vse ostalo bodo morali prodati drugod po Sloveniji ali v tujini. Morda se bo z novo dejavnostjo tudi kaj perutninskega mesa predelalo doma, tako da bomo v trgovinah kupili tudi puranje meso, račko, jajca in še kaj z jasnim poreklom — iz Brežic. vemo, da purani tehtajo čez dvajset kilogramov. Boljše puranovo meso pro- Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Na ponedeljkovem sprehodu med stojnicami smo izpisali cene naslednjim stvarem: orehi 690 do 800, krvavice 400, jajca 16, smetana (lonček) 500, krožnik kisle repe 100, fižol 250, sadjevec 350, motovilec 600, suhe slive 220, česen 200, jabolka 60 tolaijev. Pri Sadju in zelenjavi so ponujali: solato endivijo po 165, cvetačo 162, ohrovt 152, fižol 163, mandarine 90, zelje za samo 199, kivi 129, hruške 57 in kaki 106 tolarjev. Pri Djeladiniju je česen 200, por 150, krompir 30, solata 150, pomaranče 80, mandarine 80, banane 80, kivi 130, kumare 200, paprika 220, paradižnik 230, radič 150, fige 120, kaki 105, koren 60, čebula 40 tolaijev. Cez dober nasvet ga ni. Voluhar je živalca, ki ljudem jemlje voljo do sadjarstva in vrtnarstva, zato je za sadjaije in vrtnaije zanimiv vsak učinkovit recept zoper tega nadležnega glodalca. Na primer tale, izpod peresa Jožeta Vovka: Za pripravo zastrupljenih vab priporočam tekoči faceron. Na krhlje ali kocke narežemo jabolka, po možnosti sorto gloster, krompir ali korenček in to prepojimo s tekočim faceronom. Tako pripravljene vabe nastavimo v naseljene rove, lončene cevi, opečne žlebnjake ali pod kupe slame. Plastične cevi se niso najbolje obnesle, ker po njih voluharju drsi. Vabe razmeščamo na razdalji 20 do 25 metrov. Voluhar je len, zato rad uporablja tuje rove, posebno če v njih najde okusno hrano. En liter facerona zadostuje za pripravo 5 do 10 vab. Da žival ne zavoha človeka in se vabi izogne, je potrebno pri pripravljanju vab uporabljati gumijaste rokavice, ki pa ne smejo biti oprane z dišečim milom ali detergentom. Pa še to: člani Posavskega sadjarskega društva lahko dobijo faceron pri Stanku Krošlju, Zgornja Pohan-ca 4, in pri Agroslogi v Sloganskem, piše v Kmečkem glasu Jože Vovk. Kmetijski nasveti dajo domačim porabnikom, slabše pa gre v predelavo. Enodnevne purančke uvažajo iz Pazina, vendar se zdaj dogo- le malo izletavajo in njihova matica ne zalega, anjajo pri življenju in potrebni toploti, morajo imeti go hrane, mir in dober panj. Čebelnjak mora lastnik večkrat pregledati in prisluhniti, če so čebele mirne. Lahko se - r —J-------:x "'■■•'a. Čebele lahko namreč zgodi, da se v panj prikrade mis ah rovka, vznemirja tudi sinica, detel ali žolna. Prav tako je potrebno pred čebelnjakom odkidati novozapadli sneg, čebelnjak pa primerno zapažiti, da ga ne bo prepihal oster zimski večer. Ivan Vučajnk LASKI RIZLING PRVAK KRŠKO - Laški rizling, izbor 91 iz kleti M-Agrokom-binata Krško je vinski prvak. Pod pokroviteljstvom poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije so mu naslov podelili slovenski kmetijski novinaiji, ki so nedavno ocenjevali vina na srednji kmetijski šoli v Mariboru. Za prvake so razglasili vina, ki so prejela visoke ocene na nekaterih dosedanjih pomembnih predstavitvah. M-Agrokombi-natov laški rizling, izbor 91, je pred “vinskim prvakom” med drugim že prejel veliki zlati medalji na sejmu v Ljubljani in Gornji Radgoni. Kako čebela užene mraz j Tudi čebelarji imajo svojega svetnika, svetega Ambroža, ki goduje " 7. decembra. Kot pravi zgodba, so mu čebele prizanesle s piki, B ko so mu - nebogljenemu otroku, ki je spal na očetovem dvorišču ■ - v roju sedle na glavo. Njegov oče namreč ni bil le rimski veljak, ■ marveč tudi velik ljubitelj čebel, in umne marljive živalice so že ■ poznale hvaležnost. Tako legenda, mi pa si oglejmo, kako je treba ■ ravnati s čebelami v zimskem času. To pa povzemamo po zapisu ■ Ivana Kranjca v Kmečkem glasu. J “Družinsko” življenje čebelje mojstrovina narave, ki ni dokončno m raziskana in pojasnjena. Posebno poglavje je varstvo pred mrazom, B ki ne more uničiti zdrave in ijtočne družine, če čebelar le poskrbi B za nekatere nujne ukrepe. Čebele pozimi same ogrevajo svoje ■ gnezdo, ne pa celotne prostornine panja. Na stene panja se ne ■ zanašajo, najvitalnejše dele roja zaščitijo same s svojimi telesci, ■ ki v obliki bolj ali manj debelega živega zaščitnega sloja ohranja ■ toploto, ki je nekoliko višja od 13° C. Debelina zaščitnega plašča ■ • VELIK PANJ JE TOPLEJŠI - Zrak je najboljši izolator, to očitno ■ nagonsko čutijo čebele, ki tudi v naravi, v divjini iščejo večja dupla ■ za svoje satovje, kot jih potrebujejo. Svoje čebelje gnezdo oz. satovje m zgradijo tako, da so zunanji robovi satovja nezasedeni in je v satih B le zrak, ki ščiti pred ohladitvijo. V premajhnem panju za zaščitene B sloje satovja ni prostora in zimski mraz čebelam lažje pride do B živega. Že s tega stališča so primernejši večji in sodobnejši panji. ■ jc odvisna od zunanje temperature in kar jer še posebej zanimivo, " v obrobju te žive krogle so najstarejše čebele, ki “jih ni več škoda” B in ki do pomladi popolnoma dostarijo in odmro. a Pozimi čebele Da se ohran obilno zalogo Sad vztrajnosti Obnova hleva vojske Ko se je morala JLA dokončno posloviti od Slovenije, so ostali Drazni tudi hlevi ob Partizanki v Crmošnjicah. Objekt je bil v nezavidljivem stanju. Devetindvajsetletni Ivan Turk in njegov šest let mlajši brat Tone z Velikega Slatni-ka pri Novem mestu sta se kljub vsemu odločila, da vzameta hlev v najem in obnovita živinorejo. Zagrizla sta v trdo delo. Že pri najemu sta naletela na težave, saj objekta, kljub temu da je propadal, črnomaljska KZ ni dala zlahka iz rok. Vztrajala sta in dosegla. Zdaj je v hlevu že 38 govejih repov in 3 konjske grive. Tone je takole opisal njun začetek: »Hlev je bil v takem stanju, da bi se še hudiču smilil. Pa sva na pomlad pljunila v roke, posadila tistih dvanajst najetih hektarov s koruzo, tako da sta silosa polna in za hrano živali nimava skrbi. Tiste poletne nevihte so nama padle z neba kot naročene. Poslopje sva za silo, uredila, pa je že pogoltnilo lepe denarje. Se bo treba vlagati in garati pa še znajti se, da bo vse tako, kot sva si zamislila. Do sto telet imava namen rediti. Še bo težka, še, toda volje, veselja in vztrajnosti nama ne manjka. Veva pa tudi, da bomo Slovenci domačo hrano še prekle-mano potrebovali.« Turkovima bratoma vrlin ne manjka. Če še tisti prepotrebni košček sreče ne bo zatajil, bosta kaj kmalu na konju s svojo govedorejo. J. KASTELIC varjajo za uvoz iz Italije, saj v Sloveniji ni valilnic teh živali. Letno po lastni tehnologiji vzredijo do 45 tisoč rjavih kokoši nesnic. Dobro polovico jih potrebujejo za proizvodnjo jajc. Pred dvema tednoma so iz Anglije uvozili mlade račke za drugi ciklus. V prvem sojih že vzgojili 3000 in jih zlahka prodali na domačem tržišču. Račke Cherry Valley s pitanjem na farmah v 8 do 10 tednih dosežejo težo okrog 3 kg. Lotili so se tudi vzreje matične jate teh račk. Če bo šlo vse po sreči, bodo imeli v aprilu v valilnicah že lastne račke. »Na žalost niti ena slovenska klavnica ni prilagojena za klanje rac, zato bomo prisiljeni živali prevažati v avstrijske ali italijanske klavnice. V enem ciklusu bi lahko spitali do 25.000 račk, a ker je treba kupce šele navajati na to vrsto mesa, bolj računamo na prodajo malih račk. Ocenjujem, da bi teh v začetku lahko prodali do 10.000. Naša prednost je, da taka proizvodnja v Sloveniji še ni razvita, po drugi strani pa nam ravno zaradi pomanjkanja izkušenj veterinarski inštituti marsikdaj ne znajo pomagati,« pravi direktor podjetja Ivan Vučajnk. B. DUŠIČ-GORNIK DELAVNI HRIBSKI VINOGRADNIKI HRIBI - Vinogradniki te vinske gorice nad Velikim Slatnikom so se 12. decembra zbrali na občnem zboru. Ob pregledu dela članov tega vinorodnega območja so ponosni, da so kar sami asfaltirali preostali del bodoče vinske ceste, uredili bankine in odtoke. V preteklem letu so imeli za svoje vinogradnike tri predavanja o negi, vzgoji in škropljenju vinske trte. Organizirali so že tradicionalni vinogradniški piknik. Izvolili so 15-članski odbor, ki ga bo vodil Franc Pavlin, podpredsednik je Martin Kastelic, tajnik pa Franc Avsec. NA STEPANJE VELIKA POVORKA KONJ SEMIČ - Na štefanje, 26. decembra, ko bo v Semiču žegnanje, bo ob 8.30 v župnijski cerkvi slavnostna maša, uro pozneje pa pred cerkvijo žegnanje športnih in kmečkih konj, katerih povorka bo krenila na trg izpred bencinske črpalke. Po zagotovilih prirediteljev, semiške podružnice Slovenske ljudske stranke, bo prireditev v vsakem primeru, pričakujejo pa udeležbo konj iz številnih slovenskih mest. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Najprimernejše vinske sorte (8) PORTUGALKA Dozori: zgodaj, v prvi zoritveni dobi. Rodnost: zelo dobra, redna. Teža grozda 12 do 26 dag. Bujnost: zadovoljiva. Rez: daljša, ne predolgi šparoni. Glede lege ni zahtevna. Glede tal ni izbirčna, primerna je za revna in suha tla. Druge zahteve: potrebno je preudarno obremenjevanje, da ne prerodi. Odpornost: dokaj dobra proti nizkim zimskim temperaturam in pozneje odganja. Občutljiva za oidij in botritis. Posebne značilnosti: vsebuje malo kisline, primerna za mlado vino. NA ČRNINA pozno, med tretjo in četrto zoritveno dobo. zelo velika. Teža grozda 40 do 70 dag. zadovoljiva. krajša, na krake šparone. boljšo, sončno. ni izbirčna, vendar ne vlažno in hladno. Druge zahteve: pletev jalovih mladik in redčenje preobilnega nastavka. Odpornost: proti pozebi slaba, zadovoljivo odporna proti botritisu. Posebne značilnosti: zmožna je redno dajati velik pridelek in največjo količino sladkoija. Zmerno obremenjena dosega primeren odstotek sladkoija za kakovostno vino. Opisane so samo podlage, ki so primerne za naše rastne razmere. Pomena podlage kot pogoja za uspešno gojenje žlahtne vinske trte ne smemo niti malo podcenjevati. Opisane so samo lastnosti, ki so pomembne za presojo pri odločanju. Bistven je vpliv na bujnost trsa, dozorevanje grozdja in odnos do razmer v tlu, kar omogoča razvoj korenin. E T Ž A M Dozori: Rodnost: Bujnost: Rez: Zahteva lego: Zahteva tla: R U P E S T Bujnost trsa: Dozorevanje: Korenine: Apno v tleh: RIS Dl LOT se močno poveča, za šibke sorte, poveča rodnost. se podaljša, ni za pozne sorte, zelo globoke, dobro se ukorenini, prenaša zmerne količine skupnega in 15 odst. fiziološko aktivnega apna. Voda in zrak: odporna proti suši, večja zračnost omogoča boljše ukoreninjenje. Mehanični sestav tal: priporoča se za peščena, celo kamnita tla. PRIPOROČILO: za zgodnje, šibko rastoče sorte z manj kisline, na južnih legah, zmerno apnenih, kamnitih in peščenih tleh, revnih na hranilih. Na rodovitnih tleh povzroča osip in pozebe. BERLANDIERI X RUPESTRIS PAULSEN 1103 Bujnost trsa: nekoliko se poveča. Dozorevanje: zmerno zamuja. Razvoj korenin: v globino, dobro se ukorenini. Apno v tleh: prenaša velike količine skupnega, in 25 odst. fiziološko aktivnega apna. Voda in zrak: dobro prenaša odvečno vlago in sušo. Mehanični sestav tal: različna, od peščenih do ilovnatih in celo glinastih. PRIPOROČILO: primerna za vse razen za najpoznejše sorte. Uspeva na revnih tleh, od peščenih do glinastih. Tla so lahko vlažna ali suha. (Nadaljevanje sledi) JOŽE MAUEVIC inž. Zidanica kot šola degustacije Z učenjem ocenjevanja vin v soseskini zidanici bo postala kvaliteta drašiških vin še boljša — Nove oblike dela — Prihodnost Prašičev v vinarstvu_ DRAŠIČI — Soseskina zidanica se je v metliški občini ohranila le v Drašičih. V njej si člani sposojajo vino, ko jim ga zmanjka, jeseni pa za liter vina vrnejo poldrugi liter mošta. Toda v zadnjem času opažajo, da kakovost vina v zidanici pada. Tiste, ki prinesejo slab pridelek, bi sicer lahko kaznovali, a ne želijo izgubiti članov. Na pobudo vinogradnika Jožeta Mavretiča so se raje odločili za degustacijo drašiških vin, saj se na ta način vinogradniki tudi sami naučijo odkrivati predvsem napake vin. Preteklo soboto je bilo tovrstno ocenjevanje že drugič zapored. Med nekaj deset degustatorji, sicer člani so-seskine zidanice iz Drašičev, Železnikov in Krmačine, ter nekaterimi vinogradniki od drugod, ki pa imajo v Drašičih vinograde, je bilo kar nekaj takšnih, ki so vino ocenjevali prvič. A so se, kot je ugotovil mag. Julij Nemanič, kije degustacijo vodil, kar hitro učili. Po njegovem je soseskina zidanica pomemben del drašiške zgodovine, vendar bi morali razmišljati tudi o posodobitvi njenega dela. Tako bi vino iz njenih sodov lahko postalo zanimivo tudi za prodajo, zidanica pa tudi šola degustacije, kar ni nepomembna pridobitev. Čeprav vina iz drašiških vinogradov že od nekdaj slovijo po kakovosti, pa je tokratna degustacija pokazala, da bo letošnja letina še posebej dobra. Med 46 vzorci — kar je tudi precej več, kot so jih ocenjevali lani — je dobil najvišjo oceno muškat pozne trgatve. Sicer pa je bilo največ vzorcev sortnega vina. Tudi to je dokaz, da lahko v drašiških goricah II HELENA MRZLI MR pridelajo dobro vino. Celo več. Po besedah Jožeta Mavretiča imajo ti kraji prihodnost prav v vinogradništvu in vinarstvu, saj drugih pogojev za kmetijstvo skoraj ni. Seveda pa ni dovolj, da dobro vino pridelajo, ampak je potrebno, da za to vedo tudi drugi in da ga znajo pravilno vnovčiti. Ne nazadnje lahko k temu pripomore tudi soseskina zidanica, kije že od nekdaj simbol vaške sloge. Čeprav njene tradicije ne bodo povsem ovrgli, pa vedno bolj spoznavajo, da brez sodobnejših oblik dela v njej ne bo šlo. M. BEZEK-JAKŠF. {gospodinjski kotiček Od kolin do kolin (3) Inž. M. L. DEGUSTACIJA V DRAŠIČIH — Drašiški degustatorji so izločili le malo vzorcev vin, kar pomeni, da ni bila dobra le letošnja letina grozdja, ampak da so tudi vse boljši kletarji To pa daje tudi soseskini zidanici zagotovilo, da se bo vanjo vračalo vedno boljše vino, ki naj bi postalo zanimivo tudi za trg. (Foto: M.B.-J.) Zelo pomembno je, da je pred suhim soljenjem in razsoljevanjem meso primerno ohlajeno. Ko se posamezne kose mesa natira s soljo ali z razsolom, se najprej konzervira površina mesa. Nato sol precej počasi prodira v notranjost in v tem času je nevarnost, da pride do bakteriološkega kvara v globini mesa, posebno ob kosteh. Zaščita pred tem jsojavom je vzdrževanje nizke temperature (0° C) vse do tedaj, ko se koncentrira vsaj 5 odst. soli v notranjosti. Pred soljenjem je potrebno zlasti vratino, plečeta in stegna gnesti ali masirati. Iz žile v stegnu je potrebno iztisniti vso ncodteklo kri, sicer bo imel pršut neprijeten vonj. Na kmetih jc pri izdelavi suhih mesnin zelo razširjena kombinacija suhega in mokrega soljenja. Količina dodane soli je na vsaki kmetiji malo drugačna, odvisno od izkušenj. Te pa seveda kažejo, da se sol le preveč uporablja, saj jc za zdravje ena najbolj nevarnih začimb. Kaj je slanica in kaj razsolica? Slanica je raztopina kuhinjske soli v vodi, razsolica pa je vodna raztopina razsola, to je kuhinjske soli, nitrata slanico vedno ali nitrita. Vodo za prekuhamo. Obstojnost slanice je odvisna od njene jakosti, nizke temperature (6° C) in od ustreznih higienskih ter mikroklimatskih razmer v prostoru za razsoljevanje. Kadar nastopi kvarjenje, jjostane slanica motna, penasta, lepljiva in sluzasta z gnilobnim vonjem. Za dobro razsoljevanje jc priročljivo z brizgo vbrizgati razsolico neposredno v kose mesa ali v krvno žilo v stegnu. Pri suhem razsoljevanju je pomemben čas tranjanja. Če traja predolgo, se koncetracija soli v tkivu tako poveča, da prične beljakovina v tkivu odpuščati vodo in meso izgulja na teži. Pravimo, da kalira. In še en nasvet. V času prazničnega razpoloženja so obloženi kruhki z rezinami suhih mesnin nepogrešljivi. Vendar kruhke pripravimo le za en grižljaj. Oblika kruhkov je lahko okrogla ali oglata. Premažemo z maslom, s skuto ali zaseko ter prekrijemo s tanko rezino suhega mesa. Nato jih dekorativno obložimo z rezinami sadja, sira, ribjimi fileti ipd. 1 IZ NKŠIH OBČIN Šola v Mrzli dolini ena lepših? Za izvedbo izbran Moza-ik Jurija Kobeta NOVO MESTO — V referendumskem programu, na osnovi katerega prebivalci novomeške občine plačujejo samoprispevek za izgradnjo osnovnošolskega prostora in sanacijo bolnišnice, je kot zadnja naložba predvidena gradnja nove novomeške osnovne šole v Mrzli dolini, ob kateri bo stal tudi vrtec. Dograjena naj bi bila v letu 1994. V petek je bila v Dolenjskem muzeju otvoritev razstave elaboratov, prispelih na natečaj za pridobitev urbanistično-arhitek-turne rešitve za to šolo, med njimi »Mozaik« Jurija Kobeta, ki je bil po dopolnitvi izbran za izvedbo. Alije razlog v tem, da se v Sloveniji zadnja leta ne gradi veliko, ali v čem drugem, ni znano, vsekakor pa je bil odziv na razpis velik. Nanj je prispelo kar 21 elaboratov, od tega dva nepopolna. Upoštevaje kriterije umestitve šole v prostpr, njene funkcionalnosti in oblikovanja, je komisija v ožji izbor uvrstila osem natečajnih rešitev za šolo. Prve nagrade ni podelila, zato pa dve enakovredni drugi nagradi: že omenjeno rešitev »Mozaik« avtorja Jurija Kobeta in kot drugo rešitev »11 111« avtorja Boruta Simiča. Podeljena je bila še ena tretja nagrada, tri rešitve pa so odkupili. Za izvedbo je bil izbran Mozaik, ker po mnenju komisije bolje rešuje vse funkcionalne zahteve šolskega objekta, koncept pa zaradi racionalizacije ni izgubil na svoji kakovosti. Če med izvedbo projekt ne bo poslabšan, kar se po mnenju arhitekta Jova Grobovška v Novem mestu prerado primeri, bi bila osnovna šola v Mrzli dolini z vrtcem lahko ena lepših, funkcionalnejših in zahtevam sodobnega pouka prilagojenih stavb. Natečajna komisija, ki ji je predsedoval novomeški sekretar sekretariata za družbene dejavnosti Danijel Brezovar, ocenjuje natečaj kot uspešen. »Bili smo pred izbiro, ali rešitev naročiti pri projektantski organizaciji ali izvesti natečaj. Odločili smo se za slednjo možnost. Mislili smo, da je prav, če je šola načrtovana tako, da bo stavba v največji možni meri ustrezala hitrim vsebinskim spremembam šole. Naloga je bila zahtevna tudi zato, ker gre za poseg v neokrnjeno naravo, nova šola pa naj bi pomenila možnost, da se v njej ves dan nekaj dogaja. Sedanjih 67.500 kvadratnih metrov šolske površine v občini, kije izkoriščena le v dopoldanskem času v izključno šolske namene, je čisto dovolj,« je menil Brezovar. Jovo Gro-bovšek dodaja, daje natečaj, kije stal manj kot odstotek predvidene investicijske vrednosti investicije, pomemben prispevek k iskanju rešitev za oblikovanje šolskega prostora. Z. L.-D. • Čutil sem obveznost, da rešim Adrio, a bil sem odstranjen po principu jogurt revolucije. (Anžur) • Moli, beri, beri, beri in spet beri, delaj in našel boš! (Alkimistična modrost) Moti jih hrup Protest KS Regrča vas NOVO MESTO — Krajani Re-grče vasi v Novem mestu so zbrali prek sto podpisov na protestnem sporočilu, ki so ga naslovili odgovornim v tovarni IMV oziroma Revozu in Adrii Caravan, kateri od teh je pač tisti, ki povzroča občasno zelo moteč in nadležen hrup. Hrup oziroma brnenje doseže v posameznih dnevih takšno jakost, da ne deluje samo moteče, marveč zdravju škodljivo, so prepričani Regrča-ni. Kadar industrijski velikan bobni ponoči, odžira krajanom prepotreben počitek, čez dan pa moti zbranost odraslih pri delu in otrok pri učenju, občutljivejšim ljudjem pa para živce. Pred hrupom se ni mogoče zavarovati, saj prodira v vse kotičke hiš. »Pravico imamo do zdravega okolja, kar naše ožje bivalno okolje zaradi hrupnega bobnenja tovarne IMV gotovo ni! Zahtevamo od odgovornih, da nas zaščitijo pred zvočnim nasiljem in dosežejo, da v tovarni odpravijo vzroke hrupa!« so v protestu zapisali Regrčani. Svet krajevne skupnosti je protest krajanov podprl. Ljudje so povedali svoje, zdaj so na vrsti drugi. Morda sploh ne gre za kaj težavnega in bo le nekaj dovolj privitih vijakov na prezračevalnih ali ogrevalnih napravah odpravilo neprijetne vibracije in moteče bobnenje. Morda je vmes kaj drugega. Vsekakor si IMV ne more privoščiti popolne brezbrižnosti do okolja in ljudi. Industrijski gigant se pravi čas, pred svojo razširitvijo, ni preselil na primernejši prostor, zdaj je sredi mesta in bo moral v mnogo-čem upoštevati, da deluje sredi bivalnega okolja. MiM P *JT4PS? i tilu IZ NtvŠIH OBČIN Stavijo na zaupanje partnerjev V Gorjancih so si do konca septembra nabrali precej izgube, vendar pa so optimisti, ker imajo dovolj dela — Prodana Loka — Drugo leto nov servis NOVO MESTO — Po obravnavi v novomeškem izvršnem svetu pretekli torek, na katero so začuda pozabili povabiti predstavnike »Goijancev«, je v javnosti, predvsem pa v tem Straškem podjetju, odjeknila informacija, da bodo morali po oddaji zaključnega računa za leto 1992 uvesti stečajni postopek. Direktor Goijancev Janko Gladek, ki je prišel v podjetje pred devetimi meseci, pravi, da so, podobno kot še mnoga podjetja, res potrebni finančne sanacije, vendar pa je odločen, da imajo perspektivo. PLAČE NA RAVNI REPUBLIŠKIH NOVO MESTO - Povprečni mesečni neto osebni dohodki so v novomeški občini v septembru znašali 34.537 tolarjev, v gospodarstvu 32.848, v negospodarstvu pa 41.808 tolarjev. Bili so na ravni republiškega povprečja. Najvišje povprečje plač je bilo v financah in drugih poslovnih storitvah (52.687 SIT), najnižje pa v obrti (25.881 SIT). V občini je bilo v tem času zaposlenih 23.209 delavcev, brezposelnost pa je narasla na 2.481 ljudi. ČEKI ZHKS NOVO MESTO - Poleg čekov raznih poslovnih bank so se nedavno pojavili na trgu tudi čeki Zadružne hranilno-kreditne službe Novo mesto. ZHKS, ki jo najbolj poznajo kmetje, vendar pa pri njej varčujejo tudi drugi občani, se ie odločila uvesti tekoče račune, da bi svojem varčevalcem omogočila enostavnejše poslovanje in ohranjanje vrednosti njihovega denarja. Trgovcem in drugim ZHKS zagotavlja, da pri vnovčenju čekov ne bodo imeli nikakršnih težav. Že v analizi občinskega sekretariata za družbeni razvoj, ki je bila podlaga obravnave v izvršnem svetu, piše, da bi se uvedbi stečajnega postopka lahko izognili s pozitivnim poslovanjem v zadnjem trimesečju. S tem bi izgubo, ki se je je do konca letošnjega septembra nabralo za dobrih 146 milijonov, znižali od 87 pod 50 odst. trajnega kapitala. Jim bo to uspelo? »Smo storitvena dejavnost, ki se ubada z mnogimi problemi. Za začetek nam vsi ne plačujejo, kot je treba, zato moramo najemati kredite. Vendar njihovega deleža ne povečujemo in jih redno vračamo. Plače so res le 60 odst. tistega, kar določa kolektivna pogodba, izplačujemo pa jih redno. Bistveno je, da imamo trg za svoje delo. Prisotni smo v vsej Evropi. Smo konkurenčni, tuji partnerji nam zaupajo. Eden nam celo ponuja 2,5 milijona mark garancije za nakup vozil, s kartico za plačila v tujini niti enkrat še ni bil problem. Avtobusni in tovorni program tekoče poslujeta pozitivno. Za finančno sanacijo podjetja smo že prodali Gostišče na Loki, prodajamo tudi starejša vozila. Uvajamo informacijski sistem, da bomo imeli v vsakem trenutku podatek, kaj posamezno vozilo ali linija prinašata podjetju. Naša usmeritev je mednarodni transport blaga in ljudi ter servisna dejavnost za lastne in zunanje potrebe, saj je tega v Sloveniji premalo. Pri tem je posebej pomembna širitev sodelovanja z Renaultom, saj je njegovih vozil v Sloveniji največ,« pravi Gladek. Goijanci so organizirani v tri profitne centre: tovorni in avtobusni program ter servisno dejavnost. Analiza izvršnega sveta ugotavlja, da to še ni dalo pozitivnih rezultatov, v Gorjancih pa so prepričani, da gre za pomembno spremembo za boljše poslovanje in skrb vsakega programa zase in za svoj razvoj. Konkreten program sanacije, kot ga zahteva tudi vlada, bo imel vsak center posebej. V avtobusnem programu vozi sedaj 96 avtobusov, od katerih bi jih morali vsaj še 10 temeljito obnoviti in kakšnega tudi kupiti na novo, za kar so obetavni razgovori z Renaultom. Tovorni program trenutno predstavlja 92 tovornjakov, nekaj jih bodo še pro- DEDEK MRAZ V ERIKU NOVO MESTO - Trgovino Frik v Javnih skladiščih v Bršljinu, ki sicer prodaja moško, žensko in otroško konfekcijo, vsak dan od 16. do 18. ure obišče dedek Mraz, ki rad poklepeta z malčki, zanje pa ima tudi poln koš bombonov. Kdor bi rad pripravil otroku srečanje z njim, ima to možnost vse do zadnjega decembra. dali. Gre za razmeroma dober vozni park, obnovljen s pomočjo lizinga, kar Več kot pol lesa padlo na črno Prejšnja leta največ 1000 kubikov črnih sečenj, letos že več kot 26.000 kubikov — Večina teh sečenj tudi s strokovnega stališča nesprejemljivih_ NOVO MESTO — Od 85.000 ha gozdov, molikor jih je na območju Gozdnega gospodarstva Novo mesto, je 55.000 ha zasebnih. V zasebnih gozdovih je bilo v desetih letošnjih mesecih posekanih okoli 50.000 kubikov lesa, od tega več kot polovico, kar 26.000 kubikov, neodkazanega, se pravi na črno. Od na črno posekanega lesa je gozdarsko sprejemljivo posekanega kakih 6.000 kubikov, pri ostalem, se pravi pri 20.000 kubikih, pa gre s strokovnega stališča za nesprejemljive sečnje, škodljive za gozdove. Za primerjavo: v prejšnjih letih so na istem območju ugotovili med 500 do največ 1000 kubikov na čmo posekanega lesa na leto. Kar 16 ha je golosekov, nevestni lastniki so s teh golosekov odpeljali okoli 3.000 kubikov lesa. V desetih mesecih letošnjega leta so gozdarji ugotovili 1.700 prekrškov zaradi črnih sečenj. Če bi gozdarski inšpektor, ki pa ni zadolžen samo za območje GG Novo mesto, pisal samo prijave o črnih sečnjah, bi imel s tem več ko preveč dela za celo leto. To so podatki, ki so jih ugotovili gozdarji, vendar v GG Novo mesto poudarjajo, da niso popolni in daje v resnici črnih sečenj precej več. Zanimivo je, daje bilo največ do sedaj ugotovljenih črnih sečenj spomladi, in poznavalci to povezujejo s takratnim kupovanjem stanovanj. »Problem teh črnih sečenj, gledano za celotno območje, pa ni v količini, ampak v strukturi,« pravi direktor GG Novo mesto inž. Tone Šepec. •Sekajo najbolj kvaliteten les, ki je v največjem priraščanju, hkrati pa ne posekajo tistega, kar bi morali, se pravi, da ne opravljajo redčenja in nujnih sečenj pri obnovi sestojev, s čimer bi dobili najmanj toliko lesa in še korist gozdu bi naredili.« Lastniki, ki se požvižgajo na stroko, pa so sekali nosilce sestojev, Janko Gladek je bila za Gorjance rešilna poslovna poteza. Tako za avtobuse kot tovornjake skrbijo mehaniki v hiši. Prihodnje leto naj bi bila vsa servisna dejavnost združena v Straži pod eno, novo streho. Za to investicijo v sprotni zaslužek ne posegajo. Prvo fazo investicije so dokončali s prodajo servisa v Bučni vasi, drugo bodo s partnerskimi vložki. Ko bo nared, se bodo izboljšali delovni pogoji in raven storitev, kar je pomembno, ker bodo servisirali ne le svoja, ampak tudi druga vozila. Gorjanci dajejo kruh 364 zaposlenim, kar ni bistveno manj kot pred leti. Čeprav so v fazi sanacije, ljudi niso postavljali na cesto, ampak iščejo dodatno delo zanje. Pri bližnji privatizaciji razprodaje ne bo. »Naš cilj je, da morajo biti menedžerji in delavci, ki so v podjetje že toliko vložili, večinski lastnik. Tujih partnerjev pa se tudi ne bomo branili. Nekaj se jih zelo zanima za nas,« pravi Gladek. Z. LINDIČ-DRAGAŠ DEDEK MRAZ MED BOLNIMI OTROKI — Dolenjski in belokranjski otroci (45 jih je), oboleli za cerebralno paralizo, tudi letos niso bili prikrajšani za srečanje s prijaznim dedkom Mrazom in za njegova prelepa darila, prav taka, kot so otroke najbolj razveselila. Srečanje, obogateno s prikupnim programom spremstva dedka Mraza in glasbo črnomaljske skupine Septimi, je bilo v soboto v bršljinski osnovni šoli (Foto: Z. L.-D.) PREDNOVOLETNO SREČANJE — Kot je že običaj, so se na prednovoletnem srečanju dobili starejši krajani krajevne skupnosti Bršljin. V jedilnici br-šljinske šole je srečanjepripra vila krajevna organizacija Rdečega križa. Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili petju upokojenskega pevskega zbora in spremljali nastop mladih plesalcev in harmonikarja, druženje pa je poleg zakuske popestril tudi p ra vi srečelo k Na sliki• srečanja seje udeležila tudi naj starejša krajanka, 92-letna Marjeta Smolnikar, ki so se je spomnili s šopkom rož. (Foto: Z. L.-D.) najboljši les, za katerega so na trgu pač največ dobili. Spomladi je bilo v Sloveniji posekanega toliko lesa (od tega ogromno na črno), daje zaradi prevelike ponudbe cena lesa na italijanskem tržišču občutno padla; isto se je zgodilo v Avstriji. V istem obdobju, se pravi v desetih letošnjih mesecih, so v družbenih gozdovih na območju GG Novo mesto, kjer gospodarijo v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, posekali 100.000 kubikov lesa , obenem pa opravili vsa gozdnogojitvena in varstvena dela ter dela pri vzdrževanju in gradnji gozdnih cest. V družbene gozdove je GG Novo mesto vložilo okoli 30 odst. od vrednosti prodanega lesa, medtem ko so bila vlaganja v zasebne gozdove izredno majhna. Denar za vlaganja v zasebne gozdove dobijo gozdarji iz republiškega proračuna, in to le za nujna gozdnogojitvena dela in vzdrževanje gozdnih prometnic. Republika sofinancira javno gozdarsko službo v zasebnih in mo-ratorijskih gozdovih. Kar v okviru teh del opravi lastnik sam, dobi iz teh sredstev plačano, vendar lastniki opravijo le kako tretjino teh del, ostalo, v okviru sredstev, ki so na voljo, pa delavci GG ali najeti delavci. A. BARTELJ Polovičen tržni delež V novomeški enoti Zavarovalnice Triglav zado-voljni s svojim dveletnim delom — Novi prostori NOVO MESTO — Izteka se drugo leto razdelitve slovenskega zavarovalništva na več konkurenčnih zavarovalnic in tudi poslovanja novomeške enote Zavarovalnice Triglav. Z doseženimi poslovnimi rezultati v teh dveh letih so v novomeškem Triglavu povsem zadovoljni. »V dveh letih smo ustvarili primerno prostorsko in kadrovsko osnovo poslovanja. V enoti dela 50 zaposlenih in še 40 honorarnih zastopnikov. V drugem letu smo fizični obseg našega dela povečali za 80 odst. in dosegli 40-odstotni delež v zavarovalnih premijah na Dolenjskem, v Beli krajini in na Kočevskem, velik pa je tudi delež usluž-nostnega reševanja škod za ostale enote Triglava. Glede na ugoden odziv v podjetjih pred obnavljanjem zavarovanj računamo, da se bo naš tržni delež na tem območju povzpel celo na 50 odst. Začenja se dogajati, kar je v tujini povsem normalno: da podjetje ali zasebnik ne sklene vseh premij pri eni zavarovalnici, ampak razdeli zavarovanje na več zavarovalnic,« pravi Boris Šepetave, direktor novomeške enote Triglava. V portfelju zavarovalnice prevladujejo zavarovanja zasebnega sektorja. Velik je tudi delež deviz- nih življenjskih in avtomobilskih zavarovanj. Prav pri slednjih računajo na bistveno povečanje, saj so nedavno prišli na dan z novo, ugodno ponudbo paketnega avtomobilskega zavarovanja, ki se zgleduje po evropskih vzorih in normah in kakršnega druge naše zavarovalnice nimajo. Za prostovoljno zdravstveno zavarovanje pa svoje ponudbe nimajo, saj so prepričani, da ga je vsaj v začetku sposoben izpeljati le Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki izvaja že obvezno zavarovanje. Čeprav so pred dvemi leti za potrebe enote temeljito preuredili prostore v novomeškem hotelu Kandi-ja, morajo počasi že misliti na nove prostore. Selili se bodo na novomeški Novi trg, ki bo po dograditvi nekakšno finančno-upravno središče Novega mesta. Triglav je tam kupil 1.500 kvadratov poslovnih površin, ki naj bi se na račun ugodnosti lokacije kmalu izplačale. Selitev je predvidena za junij 1993, ko bo cel kompleks Novega trga že toliko nared, da stranke ne bodo v nevarnosti, da si ravno na poti k njim lomijo noge. Približno v istem času bo odprto tudi novo predstavništvo novomeške enote Triglava v Trebnjem. Z. L.-D. POSTREŽBA - Novomeški podjetnik se je prejšnji teden s poslovnim partnerjem peljal iz Ljubljane proti dolenjski prestolnici. Med potjo sta se jima začela oglašati želodca, zato sta se ustavila na Dvoru v gostilni Stupar. Čeprav sta bili v veliki in lepi gostilni zasedeni le dve mizi, prišlekoma nikakor ni uspelo pritegniti gostil-ničarkine pozornosti. Trudila sta se skoraj pol ure, potem sta odšla v prvo naslednjo gostilno. Bila je za spoznanje manjša in manj lepa, gosta pa kljub temu hitro in dobro postrežena. Kam bosta zavila naslednjič, veijetno ni treba dosti ugibati. SLOVENŠČINA - Po mestu visijo plakati, ki tujce vabijo na tečaje slovenskega jezika. Dobro bi bilo, če bi jih opazil tudi kakšen od novopečenih slovenskih državljanov. Slišati namreč je, da marsikateri ne bi prestal preprostega testa iz znanja slovenščine: ali se muje v stavku “brez muje se še čevelj ne obuje” piše z malo ali veliko začetnico. Kakšna lekcija iz slovenščine pa bi koristila celo organizatorjem. Novo leto se pač ne piše z veliko začetnico, če ni ravno na začetku stavka, za formulacijo “po novem letu” se pa tudi ve, da ni ravno primer lepote slovenskega jezika. STRANKE - V raznih strankah, ki so še tik pred volitvami vzklile kot gobe po dežju, verjetno še naprej' analizirajo svoj volilni uspeh ali neuspeh. Slišati je, da so analize še posebej temeljite, jjo vsakem okraju posebej, v tistih, ki so si v predvolilnem času zadale nalogo priti v vsako vas. Da bodo pripravljeni za naslednje volitve, kajpada. Na dan pa še kar prihajajo razne zgodbice, kako se je kakšna stranka šla predvolilni boj. Nekateri se ne čudijo, da je SKD dobila manj glasov, kot je pričakovala. V Šentjerneju in okolici se je celo njihovim pristašem zamerilo početje mladcev v okrog vozečem avtu, ki so trgali tuje plakate ali jih prelepljali s svojimi. Tudi taktika, ubrana na Kamencah, pri vseh ni vžgala. Ko so ljudje videli, da se za vprašanjem, ali ste za našega župana, skriva pristopnica v SKD in navodilo, katero številko obkrožiti, so se mnogi ohladili. VIP - Te dni je tudi v novomeške domove prišel VIP. Za rahlo nezaupanje zbujajočim imenom se skriva koristna in tudi kvalitetna zadeva, Revija za vzgojo in informiranje potrošnikov, ki naj bi iz ponižnih kupcev naredile kupce, ki se zavedajo, da so za proizvajalce in trgovce kralji. Ne glede na koristnost pa moti drobna lepotna napaka VIP-a: v glavnem je prišel na imena manjših ali malo večjih otrok v družini, kot da bi si izdajatelji, sicer vredni pohvale, sposodili register naslovov med naročniki Cicibana ali kupci otroških knjig. Revozu v ponedeljek z velikim pompom izročili Rdečemu križu zadnjo izdelano katrco. Najnovejši model Renaulta, sajrane, je šel le nekaj minut kasneje z novomeškimi Občinarji čisto potihem. DEŽURNE TRGOVINE • V soboto, 26. decembra, bodo v Novem mestu odprte naslednje prodajalne: od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 20. ure: Perko, market v Šcntpetru • V nedeljo, 27. decembra, bodo od 8. do 11. ure odprte vse družbene prehrambene prodajalne ter: od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 12. ure: Perko, market v Sentpetru • »Mini market pri Kostanju« Prečna sobota: od 7.30 do 14. ure nedelja: od 7.30 do 11. ure • Prodajalna HALA Metlika, Kidričevo naselje: petek, 25. decembra - zaprto sobota, 26. decembra - od 8. do 12. ure nedelja, 27. decembra - od 8. do 15. ure četrtek, 31. decembra - od 7. do 19. ure petek, 1. januarja - zaprto sobota, 2. januarja - od 8. do 12. ure nedelja, 3. januarja - od 8. do 12. ure 4 DOLENJSKI UST 1. 52 (2262) 24. decembra 1992 Črnomaljski drobir PI.AKATI - Prebivalec Semiča je nedavno klical na naše uredništvo, ker ga motijo plakati, na katerih so kandidati za poslance v republiški skupščini, ki marsikje še vedno visijo. Predlagal je, naj tisti, ki so na plakatih, slednje tudi pospravijo. Ker pa je znano, da gospodje in tovariši ne opravljajo takšnih del, smo našli drugačno rešitev. Pred volitvami so člani nekaterih strank uprizorili pravi lov na tiste, ki so trgali njihove plakate. Menda so jih nekaj celo zasačili in v njihovem spominu so gotovo še vedno imena teh nepridipravov. Ker so si pred volitvami ti odstanjevalci plakatov očitno nabrali veliko izkušenj, bi jih sedaj lahko najeli, da bi počistili, kar je od volitev še ostalo papirnatega. Seveda pa tokrat gotovo ne bodo hoteli več odstranjevati zastonj, ampak bodo svoje delo zaračunali. KANDIDATI - Čeprav so volitve že daleč za nami, se Belokranjci ne morejo potolažiti, ker ni v republiški parlament prišel niti eden od skoraj dveh ducatov njihovih kandidatov. Problem pa je prav v teh dveh ducatih. Ali so bili politično nespretni ali pa preveč trdoglavi in zagledani sami vase, da so vsi po vrsti verjeli, da lahko le oni zmagajo. Pa ni zmagal nihče, ker so se glasovi volilcev razpršili med množico kandidatov. To pa po drugi strani pomeni, da so bili vsi delegati privlačni. Nauk je torej, da se imajo Belokranjci med seboj radi, ljubezen pa je približno do vseh enaka in nikogar ne favorizirajo. To pa je prekrasen občutek in že zaradi njega se je splačalo, da je bil rezultat, kakršen je pač bil. Tako ne bo nikomur potrebno v Ljubljano. Vsi bodo ostali v Beli krajini in se imeli radi do konca dni. (Sprehod po Metliki ZA MALCE BOŽIČNEGA in novoletnega razpoloženja je dovolj zgodaj poskrbela Antonija Brine, ki ima na Trgu svobode cvetličarno Ikebana. Pred vrata je namestila umetne smreke, okrasila jih je z zvončki in lučkami, podnje pa postavila majhne dedke Mraze in plastične srne. Njen namen je jasen: prodati razstavljeno, hkrati pa je razveselila marsikaterega otroka, ki je po drugi strani spravil starše v slabo voljo, kajti otroci le zahtevajo nakup, ne vedoč, da so denarnice prazne, v Podzemeljski osnovni šoli je zaživel klub staršev, ki naj bi tesneje povezal šolo z okoljem. Na prvo srečanje je prišlo petnajst staršev, ki so dajali predloge, kaj izboljšati, da bi otroci še rajši hodili pod šolsko streho. Največ roditeljev se je zavzelo za več izvenšolskih dejavnosti, predvsem glasbenih. Nekaj žolča pa so zlili tudi na reklame, ki jih je nogometni klub Kolpa “namala-la” na zunanjo steno telovadnice. Roditelji pa so bili tudi samokritični, priznali so, da so pri vzgoji premalo natančni. METLIŠKI ZELENI se najraje shajajo v Rajmarjevem bifeju, kjer imajo mir za svoje analize in pogovore. Tako je bilo tudi po volitvah. Tone Bezenšek - med drugim je tudi podpredsednik metliške skupščine -se je čudil, da je dobil njihov kandidat Božo Flajšman v nekaterih krajih zelo malo glasov. “Ja, to je tako,” se je oglasil neprizadeti poslušalec, “eni ga niso volili zato, ker ga poznajo, drugi pa zato, ker ga ne poznajo.” (~Trebanjske iveri IZPLAČILO RAZLIKE - Na petkovem zasedanju vseh treh zborov Skupščine občine Trebnje so poslanci sprejeli predlog, da se tudi trebanjskim delavcem v občinski upravi izplača razlika, saj že od maja naprej prejemajo nespremenjeno plačo. Poslanci so predlog skorajda soglasno sprejeli, le eden izmed njih je napol naglas pripomnil: “Že prav, da dobijo, kar jim po zakonu pripada, vendarle, kaj bomo pa rekli tistim delavcem, ki že več mesecev niso dobili niti ficka?” Verjetno nič ali pa: vsak se po svoje bori, da bi “preživel”. TELEFONSKA PREVERJANJA -Na že prej omenjenem zboru trebanjske skupščine se je Marjan Dolenšek pritožil, zakaj je sploh potrebno telefonsko preverjanje dan pred zasedanjem, ali se bo seje udeležil ali ne. Dolenšek je to razumel kot neke vrste zasliševanje, na katero ne bo več odgovarjal, in dodal, da je to konec koncev tudi strošek. Odgovorni so pojasnili, da ne gre za nikakršno zasliševanje, ampak za to, da preverijo, ali bo seja sklepščna ali ne. Sicer pa tudi to ni poceni, če sc na sejo pripelje le nekaj poslancev, pa potem zaradi nesklepčnosti seja odpade. OKRASKOV PA NIKJER - Še malo, pa bo božič in potem novo leto, vendar v Trebnjem teden pred božičem še ni bilo čutiti praznikov. Medtem ko sta Novo mesto in Ljubljana že od Miklavža vsa okrašena in v lučkah, je Trebnje še naprej obdano v sivino, celo izložbe trgovin so prej puste kot pa živahno predpraznično obarvane. IZ NKŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN Peter Špehar Na pravi poti V delavnicah pod posebnimi pogoji namenjajo športu vse več ČRNOMELJ — Plavalnega mitinga, ki gaje sredi decembra pripravila na Lavnah na Koroškem Zveza za rekreacijo in šport invalidov Slovenije, se je tokrat prvič udeležil tudi predstavnik delavnic pod posebnimi pogoji, ki delujejo v okviru črnomaljske osnovne šole s prilagojenim programom. Čeprav namen prireditve ni doseganje čimbolj-ših rezultatov, pa so v delavnicah vseeno zelo zadovoljni, saj je bil njihov varovanec Peter Špehar med najboljšimi. »To dokazuje, da smo v naših delavnicah na pravi poti, ko vse več pozornosti namenjamo šprjrtu in rekreaciji duševno prizadetih. Športna tekmovanja pa so zanje potrditev samega sebe ter njihove samostojnosti. To pa je cilj, ki ga želimo doseči pri duševno prizadetih,« je po plavalnem mitingu na Ravnah povedala vodja črnomaljskih delavnic pod posebnimi pogoji Nada Barič. Prav to tekmovanje je Črnomaljcem dalo dodatno korajžo, da se bodo v prihodnje pogosteje udeleževali tovrstnih prireditev. Vendar Baričeva ni pozabila omeniti, da Špehar ne bi mogel na miting brez pomoči sponzorstva podjetja »Žadom« lastnika Branka Čuliga, s katerim v delavnicah že vrsto let uspešno sodelujejo. »Upamo, da se bodo v prihodnje po njem zgledovali tudi drugi, saj tudi na ta način pokažejo odnos do duševno in telesno prizadetih oseb,« pravi Baričeva. NASTOP FOLKLORISTOV DRAGATUŠ - Dragatuški folkloristi vam želijo obogatiti in polepšati praznične dni z belokranjskimi ljudskimi pesmimi in plesi. Pester program folklorne skupine iz Dragatuša si lahko ogledate v nedeljo, 27. decembra, ob 15. uri tukajšnjem kulturnem domu. Kot gostje bodo nastopili tamburaši iz Starega trga. Vstopnine ne bo. Po svetila nič več čez Gorjance Elektrolux povečal izbiro lestencev ČRNOMELJ —- Pred dvema letoma, torej v času, ko so v črnomaljski občini poganjale zasebne prodajalne kot gobe po dežju, sta ustanovila podjetje Elektrolux, d.o.o., tudi Renata in Andrej Panjan. Odprla sta trgovino z istim imenom in v času, ko so nekateri zasebniki v obupu svoje prodajalne že zaprli, je Elektrolux še razširil ponudbo. Pred kratkim so uredili tudi veliko skladišče, tako da imajo vedno na zalogi dovolj elektro materiala, majhnih gospodinjskih aparatov in svetlobnih teles. »V zadnjem času smo precej razširili predvsem ponudbo svetil. Spoznali smo, da ljudje veliko povprašujejo po dražjih lestencih, izbira pa je tako v Črnomlju kot v Beli krajini nasploh zelo skromna. Zato smo se odločili, da olajšamo Belokranjcem tovrstne nakupe, po katerih so marsikdaj morali celo v Ljubljano. Sedaj imamo zagotovo največjo ponudbo svetil v deželi ob Janez Špehar Kolpi, česar pa ni na zalogi, je moč naročiti po katalogu,« pravi trgovec Janez Špehar, ki v prodajalni skrbi tudi za nabavo materiala. Poleg konkurenčnih cen ima Elektrolux še to prednost, da je prodajalec Špehar po izobrazbi elektrotehnik, tako da lahko pri nakupih zares strokovno svetuje. »Marsikdo prinese k nam kar popoln seznam elektomateriala, ki ga potrebuje za hišo, naša skrb pa je potem, da mu ga priskrbimo čim hitreje in ceneje. Pri slednjem smo kar uspešni, saj robo nabavljamo pri proizvajalcih ali grosistih,« pove Špehar. m.B.-J. fl E Trhel temelj naravnega spomenika Še druga plat o zaščiti biotopa črnega močerila — Ga ogroža deponija Beltovega livarskega peska, kmetijstvo ali celo nekdo tretji?_ TUŠEV DOL — Delegati črnomaljske občinske skupščine so letošnje poletje sprejeli odiočbo o začasni enoletni razglasitvi biotopa črnega močerila (Proteus anguinus) v območju izvira Jelševniščice za naravni spomenik. Odločbo so izdali na osnovi predloga Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu, saj je črni močeril edinstven primerek človeške ribice. Za začasno varovanje pa so se odločili zato, ker so bile geološke, hidrološke in druge raziskave ob izviru Jelševniščice še v teku in ni bilo moč dati dokončnih smernic za zavarovanje tega območja. Med drugim je bilo v odločbi zapisano, da bodo, ko bodo znani rezultati raziskav, pričeli s postopkom za trajno razglasitev tega območja za naravni spomenik. V občini pa so poudarili, da bodo morali predtem še ugotoviti, kakšne posledice bo prinesla ta razglasitev tamkajšnjemu prebivalstvu. A še preden so to storili, se je zoper odločbo *l+ — NOVOTEHNA NOVO M £ S T 0 TREBNJI KOSTANJEVICA KRŠKO METLIKA DOLENJSKI LIST Vas četrtkov prijatelj pritožil Matija Petrič iz Tuševega Dola. »Odločbo so dobili tudi številni lastniki zemlje iz naše in sosednjih vasi, pa so rekli, da bodo delali naprej tako, kot doslej. Motilo jih je, da jih niso prej obvestili, kaj nameravajo storiti. Nikakršne predhodne razprave ni bilo, tudi nobenih nasvetov o tem, kaj sploh lahko še počnemo na tej zemlji, samo prepoved posegov, ki lahko posredno ali neposredno onesnažijo podzemne vode. Ne vem natančno, za kakšne posege gre. Če sodi sem tudi prepoved škropljenja in gnojenja, ne bom pridelal dovolj, da bi kot kmet lahko preživel,« meni Petrič, ki ima njive ob vznožju hriba Stražnji vrh. Po njegovem mnenju ukrepi v odločbi ne rešujejo problema v celoti, • Ob kraškem izviru Jelševniščice pri vasi Jelševnik je namreč na levem obrežju izvirnega jezera tudi vrsta občasnih bruhalnikov, kjer prinašajo visoke vode pogosto na dan črne močerile. Za te bruhalnike strokovnjaki z veliko verjetnostjo trdijo, da prevajajo podzemno vodo, ki se steka v suho dolino v vznožju Stražnjega Vrha, med Tuševim dolom in Jelševnikom. Podzemni tok, ki prihaja na dan v bruhalniku, je življenjski prostor črnega močerila. predvsem pa niso dovolj strokovni, temveč temeljijo na domnevah, da kmetijstvo negativno vpliva na biotop črnega močerila. »Mene kot kmeta je odločba prizadela, čeprav z njo ni nikakršnega zagotovila, da bo naravno okolje črnega močerila zares zaščiteno. Zlasti še, ker po drugi strani inšpekcijske službe dopuščajo, da na odlagališče Beltovega livarskega peska, kamor so ga letos spomladi prepovedali dovažati, občani nenadzorovano odlagajo vse vrste odpadkov. To odlagališče je na moj i zemlji in če Belt ne bi dobil prepovedi, bi lahko prihodnje leto, ko bi ga zagrnili še v plodno zemljo, imel na njem veliko njivo. Tako pa je vse skupaj vsem v sramoto,« pravi Petrič. Janez Povšin, vodja Beltove livarne, od koder so dovažali livarski pesek, pa je prepričan, da deponija tega peska pri Tuševem Dolu povzroča večjo škodo kot če bi bila prekrita s plodno zemljo, saj potem ne bi prihajalo do površinskega izpiranja, pa tudi črnega odlagališča ne bi bilo. »Sicer pa to ni naša edina deponija peska. Vozili smo ga proti Čudnemu selu, Lokvam, nasuli ob cesti proti Bezgovcu, za vse pa dobili potrebna dovoljenja. Kolikor nam je znano, ta pesek ni strupen, vse, kar pride iz livarne strupenega, shranjujemo posebej. Od prepovedi livarski pesek deponiramo na tovarniškem dvorišču, a iščemo dovoljenja za novo deponijo, kajti v nedogled peska ne bomo mogli shranjevati v tovarni. Dr. Tancig je sicer obljubil pomoč pri urejanju te zadeve, vprašanje pa je, če se bo po volitvah tega še spomnil. Zavedamo se, daje sanacija potrebna, a ne, da bi pesek odvažali drugam. Ne vemo, kam, pa tudi stroški bi gotovo presegali vrednost celotnega Belta. Gre namreč za stotisoče prost, metrov peska, saj smo samo Petricovo dolino za-važali 20 let,« pojasni Povšin. Petrič pa še vedno pričakuje z ministrstva za kulturo odgovor na svojo pritožbo. Občinski izvršni svet je o njej razpravljal, ga podprl ter predlagal, naj inšpekcijske službe čim prej zaključijo postopek za sanacijo odlagališča livarskega peska. Vendar občinska vlada poudarja, da bodo kmetje morali upoštevati ukrepe ob škropljenju in gnojenju, seveda pa bodo zaradi manjšega pridelka upravičeni do odškodnine. »In kdo jo bo plačal?« zanima Petriča. M. BEZEK-JAKŠE Matija Petrič Janez Povšin Nasilne vselitve po tekočem traku Nova metliška »moda« po zagotovilih izvršnega sveta ne bo ostala brez posledic — Brezkompromisne izselitve, če ne drugam, lahko tudi na cesto_ METLIKA — V Metliki so se zadnje čase kar po tekočem traku vrstile nasilne vselitve v stanovanja, do katerih ljudje niso bili upravičeni. Zato ni čudno, da so o teh dejanjih ter njihovih posledicah spregovorili tudi na zadnji seji občinskega izvršnega sveta. NA ČATEŽ PRISPELA POMOČ IZ LANDGRAAFA — Pred kratkim je v zbirni center za begunce na Čatež prispela pomoč iz nizozemskega Land-graafa. Zakonska para Delhaye in Prevo sta v Landgraafu s pomočjo medijev, šol, cerkvenih organizacij in nekaterih društev zbrala za 33.000 guldnov oz. za 1.600.000 tolarjev oblačil, šolskih in higienskih potrebščin, igrač in Tblne ter pnpeljala na Čatež. Pomoč je prevzela vodja zbirnega centra Pavlina Hrovat (na fotografiji). Zakoncem Delahaye in Prevo se je v imenu trebanjske občine zahvalil župan Ciril Pungartnik. V zadnjem času so ugotovili kar pet nasilnih vselitev v stanovanja v blokih v Naselju Borisa Kidriča. Ko so pred časom razdeljevali socialna stanovanja, so namreč ugotovili, daje bilo eno od njih že prej zasedeno, nasilno, seveda. Sledila je nasilna vselitev iz manjšega socialnega stanovanja v večje občinsko, ki so ga imeli na občini namen prodati policiji. V izpraznjeno socialno stanovanje pa se je tudi brez odločbe vselil eden od občanov. Socialno stanovanje, ki naj bi ga odkupil Zavod za zaposlovanje za svoje poslovne prostore, je bilo prav tako nasilno zasedeno, še preden seje zavodu uspelo preseliti vanj. Peta nasilna vselitev je bila prav tako v občinsko stanovanje, čeprav je stanovalec kupil v bloku sosednje stanovanje, ki pa se mu je zdelo premajhno. Zato se je preprosto samovoljno odločil za večje, prazno občinsko. Kot je bilo slišati na izvršnem svetu, je na tem področju v Metliki očitno zavladala velika anarhija. Glavni argumenti stanovalcev, zakaj so se odločili za ta korak, so, da so bili po njihovem mnenju pri dodeljevanju socialnih stanovanj napačno obravnavani ter na koncu neupravičeni do te dobrine. Prav gotovo pa so se vsi tudi dobro zavedali, da v Metliki tako kmalu ne bodo gradili novih socialnih stanovanj, zato je bila to ena zadnjih priložnosti, da pridejo do spodobne strehe nad glavo. Na izvršnem svetu so poudarili, da pri nasilnih vselitvah ne bodo prav nič popuščali ter da bodo z vsemi pravnimi sredstvi zahtevali brezkompromisne izselitve. »Nasilneže« sedaj tožijo in ko bo tožba končana, se bodo morali ljudje izseliti, če ne bodo imeli drugih prostorov, tudi na cesto. Ker na črnomaljski enoti Temeljnega sodišča Novo mesto tovrstne zadeve rešujejo dokaj tekoče, na izvršnem svetu pričakujejo, da bodo sodbe o izselitvi kmalu izrečene. M. BEZEK-JAKŠE STAVKE DELAVCEV OBČINSKE UPRAVE NI BILO TREBNJE - Ustavno sodišče republike Slovenije je ugotovilo, da so plače v državni upravi pod povprečjem, ki ga določa zakon, saj so že od maja nespremenjene. V Trebnjem so delavci občinske uprave v začetku decembra imeli protestni zbor, kjer so zahtevali od republiške vlade in občinskega izvršnega sveta, da se jim izplačajo razlike v plačah. V primeru, da njihovim zahtevam ne bi ugodili, so za 18. december napovedali stavko. Do nje ni prišlo, saj je republiška vlada dan pred tem sklenila, da bo razlike izplačala v naslednjem letu. V Novem mestu, Metliki in Črnomlju so delavcem že pred 18. decembrom obljubili, da bodo razliko izplačali. V petek, 18. decembra, pa so se z izplačilom razlike delavcem v občinski upravi strinjali tudi poslanci vseh treh zborov Skupščine občine Trebnje. Tesnil ni zrušila izguba trgov Tesnilam z Velike Loke sta vojna in blokada Srbije povzročila za 3,5 milijone nemških mark škode — Tehnološka posodobitev prvi pogoj za vstop na trg VELIKA LOKA — »Predvidevamo, da smo bili v letošnjem letu na najnižji stopnici, potem ko smo izgubili tri četrtine jugoslovanskega trga in skorajda celotni vzhodni trg,« pravi direktor Tesnil Ciril Pevec. Pred dvema letoma so pričeli s programskim in tehnološkim posodabljanjem firme in štejejo si v uspeh, daje podjetje kljub izgubam trgov likvidne ter da plače vsak mesec redno izplačujejo in so skoraj na ravni kolektivnih pogodb. Tesnila z Velike Loke so bila s svojo proizvodnjo v glavnem vezana na jugoslovansko motorno industrijo in na motorno industrijo v Rusiji, na Poljskem in na Češkem. Ko so pred tremi leti videli, kam vsa stvar pelje, so se začeli obračati na zahodne trge, vendar takrat za te trge niso bili niti tehnološko niti programsko dovolj dobro usposobljeni. Začeli so reorganizirati podjetje, zmanjševati režijo, posodabljati tehno- logijo in iskati nove programe. Tehnološka prenova, ki sedaj teče v Tesnilih po investicijskem programu, je vredna 2,5 milijona nemških mark. Že v januarju računajo, da bo stekel dodatni program, ki bo zaposloval približno 20 ljudi. Letošnje leto pa so svoje delavce, za katere niso imeli dovolj dela, zaposlovali v trebanjskem Trimu. V prvem letu podjetniške prenove so število zaposlenih zmanjšali za 130 de- lavcev, v letošnjem letu še za okrog 25. Sedaj je zaposlenih 310 delavcev. Tekočo likvidnost podjetja jim uspeva vzdrževati predvsem s pomočjo na novo pridobljenih konvertibilnih kupcev, ki so redni plačniki. Ugotovili so, da sta njihovi firmi vojna in blokada Srbije povzročili za 3,5 milijona mark škode. To pa seveda ni poslovna izguba. »Pričakujemo, da bo ta škoda sestavni del otvoritvene bilance lastninjenja ter da se bo tekoče poslovanje prikazovalo s tekočimi stroški,« je dejal direktor Ciril Pevec. Sicer ptf v Tesnilih menijo, daje podjetje najnižjo točko doseglo letos in da se bo že prihodnje leto pričel zanje gospodarski vzpon. j DORNIŽ Temenica ne bo mrtva reka! Reka Temenica, ki teče skozi trebanjsko občino, postaja vse bolj onesnažena — Projekt Temenice, v drugi fazi pa bodo na podlagi ugotovitve stanja reke pripravili predloge in smernice za izvajanje sanacijskih ukrepov za izboljšanje vode. Že naslednje leto se bodo lotili prve faze raziskav. »Raziskava sama po sebi še ne razrešuje ničesar, vendar bo podlaga za nadaljnje ukrepanje,« pravi o raziskavi predsednik skupščine občine Trebnje Ciril Pungartnik. Pravi tudi, da seje do sedaj menilo, da ima največ problemov z onesnaženostjo reka Mirna, ker je pač na Mirni skoncentrirane več industrije. Ob Temenici pa takšne večje industrije ni, največji onesnaževalec so gospodinjstva, manjše delavnice in tudi moderno kmetijstvo. Vse to je Temenico obsodilo na počasno umiranje, z njo pa tudi reko Krko, kamor se Temenica steka. »Raziskave morajo odgovoriti, kaj se sme in kaj se ne sme dogajati ob Temenici, pa tudi, pod kakšnimi pogoji lahko določena gospodarska enota tu deluje,« pravi Ciril Pungartnik. TREBNJE — Temenica ima v poletnih mesecih zelo nizek in počasen pretok vode. V reko se stekajo vse odplake iz vasi in večjih krajev ob Temenici. Letos poleti je ponekod, kjer se vije najpočasneje, njena voda že zaudaijala. V trebanjski občini so se odločili, da bo treba v najkrajšem času reki vrniti življenje, kakršno je v njej in ob njej nekoč že bilo, in vzpostaviti tak režim, da bo zopet sodila v prvi oz. drugi kakovostni razred. Sredi julija je trebanjski izvršni svet sklenil, daje potrebno narediti študijo, s pomočjo katere bodo poskusili zaščititi povodje Temenice. Predlog raziskovalne naloge je pred kratkim pripravil inž. Zvone Men-cej pod naslovom Raziskave za ekološko sanacijo Temenice in njenega povodja. Ker Temenica teče in zbira vodo tudi na ozemlju litijske in grosupeljske občine, bodo k sodelovanju povabili tudi ti dve občini. Raziskave bodo potekale v dveh fazah. V prvi bodo poskušali ugotoviti sedanje stanje na povodju ll lili IZ NkŠIH OBČIN PREDNOVOLETNO SREČANJE KOSTELSKO - Prednovoletno srečanje športnikov in rekreativcev Turistično-športnega društva Kostel je bilo minulo soboto. Kostelski športniki delujejo v sekcijah, in sicer: kajakaštvu, malemu nogometu, tenisu, namiznemu tenisu in balinanju. Skupno je v društvu nad 30 članov, nekateri pa delujejo v več sekcijah. Letos je sekcija organizirala vrsto športnih in rekreacijskih prireditev, dogovorili pa so se, da bo tako tudi v prihodnje. Na srečanju so podelili tudi priznanja najuspešnejšim tekmovalcem na pravkar končanem društvenem turnirju v namiznem tenisu. Med 12 tekmovalci so bili najboljši in prejeli priznanja: Franc Cimprič, 2. Boris Abra movič, 3. Marjan Lisac ml Dogovorili so se, da bodo že v januarju organizirali mednarodni turnir v namiznem tenisu. Slabi občutki ob neimenovanju inšpektorja SEVNICA — Poslanci sevniške občinske skupščine niso dali soglasja k ponovnemu imenovanju upokojenega diplomiranega gozdarskega inženirja Vinka Šeška iz Sevnice za gozdarskega inšpektorja za dobo 6 mesecev, kot je predlagal Medobčinski inšpektorat občin Brežice, Krško in Sevnica. Na njegov razpis za zasedbo delovnega mesta gozdarskega inšpektorata se doslej ni nihče prijavil. Sevničani očitajo inšpektoratu, da doslej ni dovolj storil, da bi pridobil inšpektorja, izvršni svet pa je izrazil pripravljenost, da finančno pomaga pri rešitvi stanovanjskega vprašanja nanovo zaposlenega inšpektorja. Odločno proti podaljšanju mandata Šešku se je v sevniški občinski skupščini najprej opredelil poslanec SLS Jože Kunšek, češ, upokojenci naj ne bi odžirali dela mladim. Očital je Sešku, da v poreteklih 6 mesecih »ni obiskal niti enega kmeta, ampak jim je pošiljal le položnice za man- • Poslanec Jože Kunšek je podvomil o strokovnosti in poštenju dosedanjega »pogodbenega in začasnega« inšpektorja, ker da so primeri, ko ta na karti ni znal ugotoviti pravega lastnika gozda in so položnice za mandatne kazni prihajale na naslove sosedov. Na parceli je nekdo dobil mandatno kazen za posekane 4 bukve, v soseščini pa naj bi po Kunškovih besedah na veliko sekal v denacionaliziranem gozdu inšpektorjev bivši gozdarski kolega. datne kazni. Kunšku se je pridružil tudi njegov poslanski kolega Jazbec iz Zabukovja, češ da »takega inšpektorja ne rabimo.« Poslanec Janez Valant pa je dejal, da ima slab občutek glede tega, da niso podaljšai inšpektorju mandata niti za 3 mesece, saj je bilo po njegovem največ škode v gozdovih ravno tedaj, ko ni bilo gozdarskega inšpektorja. Vprašal je: »Smo neresna skupščina občine?« p p Matej Erjavec Mateju Erjavcu nagrada Matevža Haceta Gasilsko priznanje LJUBLJANA — Gasilska zveza Slovenije je minulo soboto podelila nagrado Matevža Haceta poveljniku občinske gasilske zveze Kočevje, Mateju Erjavcu. Nagrajenec se je rodil 1.9.1927 v Ledinah v občini Idrija. Njegova družina se je v otroških letih preselila na Kočevsko. V gasilsko organizacijo se je včlanil že 1946 in je višji gasilski častnik I. stopnje. Vrsto let je poveljnik občinske gasilske zveze in to delo opravljal brezplačno. Mnogo je storil pri opravljanju te funkcije za strokovno vzgojo operativnega gasilskega članstva. Uspešno je sodeloval na raznih izobraževalnih tečajih. Posebno skrb-je z ostalimi člani posvečal tehnični opremljenosti gasilskih društev in pri obnovi gasilskih domov in oro-dišč. Bil je pobudnik sodelovanja s sosednjimi gasilskimi zvezami, dokler niso bila ustanovljena gasilska območja. Kot delegat je sodeloval na šestih kongresih gasilcev Slovenije. Za požrtvovalno delo mu je bilo podeljenih več odlikovanj in priznanj. Republiški štab za civilno zaščito mu je letos podelil »Zlati znak CZ«. Ob podelitvi tako visokega priznanja mu prijatelji, posebno pa člani gasilskih društev, čestitamo. V D. ill.il E Kočevska Reka čaka na občino IZ NKŠIH OBČIN Svoj čas je bilo tukaj 3000 ljudi, zdaj pa jih je 800 — Snežnik, brigada Moris in Vadbeno oskrbni center zaenkrat še edini stebri razvoja KOČEVSKA REKA — Tudi krajevna skupnost Kočevska Reka je ob jubileju specialne brigade Moris kot priznanje za izjemen prispevek pri formiranju in razvoju te enote prejela bronasti znak specialne brigade Moris. Predsednik krajevne skupnosti, domačin Stane Gabrič, pravi, daje specialna brigada Moris poleg Snežnika, kije še vedno najpomembnejši, in Vadbeno oskrbnega centra Gotenica postala eden od pomembnejših stebrov razvoja te krajevne skupnosti, naj bo to glede vpliva na razvoj infrastrukture kot tudi možnosti za zaposlovanja domačinov. Krajevna skupnost Kočevska Reka je s svojo velikostjo, blizu 200 kvadratnih kilometrov površine, in redko naseljenostjo, 800 prebivalcev, še vedno posebnost v tem koncu Slovenije, kar ji po eni strani povzroča velike težave, zlasti pri izgradnji infrastrukture, po drugi pa ponuja odlične razvojne možnosti. Na seji sveta KS prejšnjo sredo so ocenili dosedanje delo. Letos so največ vlagali v ceste, ki so jih zgradili do naselij Primoži, Koče in Mlaka, vseh lokalnih cest pa je preko 100 km, od tega samo 10 odstotkov posodobljenih, kar še zlasti otežuje oskrbovanje krajev. Lotili so se tudi oskrbe z vodo, V Kočevski Reki se počutijo odrinjene od matične občine Kočevje, zato že sedaj razmišljajo, kako bi se postavili na lastne noge ter prilagodili razvoj v skladu s predvideno novo lokalno sa- LUTKOVNEIN FILMSKE PREDSTAVE SEVNICA - V soboto, 26. decembra, gostuje gledališče “Tone Čufar” z Jesenic z lutkovno igro Leopold in Leopoldina ob 8.30 v Tržišču in ob 15. uri še na Blanci. Jeseničani pa bodo uprizorili za otroke lutkovno igro Čtribu-Čiriba ob 10. uri v Knnelju, ob 12. v Šentjanžu in ob 17. uri v Loki. V nedeljo, 27. decembra, bodo gledališčniki z lutkovnima igrama Leopold in Leopoldina ter Ciribu-Čiriba ob 17. uri gostovali na novoletnem sejmu v Sevnici, z drugoimenovano igro že dopoldne ob 9. na Bučki, s prvoimenovano igro pa ob 11. uri na Studencu in ob 15. uri v Boštanju. V soboto in nedeljo si bodo lahko otroci v sevniškem kinu ob 10. uri ogledali otroško komedijo Skodrana Suzi. Ta filmska predstava bo v soboto ob 16. uri na sporedu v Krmelju. VEČJA PROMETNA VARNOST — Na pogovoru vodilnih mož UNZ Krško in sevniške policijske postaje s predsednico občinske skupščine Bredo Mijovič, predsednikom izvršnega sveta Marjanom Kurnikom in sekretarjem sekretariata za gospodarstvo Jožkom Kovačem so policisti seznanili goste z varnostno oceno in nekaterimi gmotnimi zagatami Predvsem računajo, da bodo v kratkem lahko prišli do priključka na plinsko omrežje (na posnetku med ogledom posodobljene, z računalnikom opremljene dežumo-operativne sobe). Komandir PP Sevnica A ndrej Bobekje po vedal, da je malce slabša raziskanost kaznivih dejanj, da pa je prometna varnost v primerjavi z bolj primerljivim predlanskim letom izredno ugodna. V 32 prometnih nezgodah so letos na sevniških cestah umrli štrije ljudje; najpogostejša povzročitelja nesreč sta neprimerna hitrost in alkoholiziranost voznikov. Na kraju samem so policisti odvzeli 74 vozniških dovoljenj, 67 voznikov pa so izključili iz prometa. (Foto: P. Perc) Sevniška Lucia na poti navzgor Podjetje, ki je s trgovino prispevalo k večji konkurenci ne le v sevniški občini, ________utrlo pot drugim zasebnikom in zaposlilo že 30 delavcev SEVNICA — Zametki podjetja Lucia, ki danes zaposluje 30 delavcev, poslovno pa je povezano z več kot 250 dobavitelji doma in v tujini ter številnimi kupci v Posavju, na Dolenjskem in Štajerskem, segajo v leto 1989. Tedaj, to je bilo v novembru, je lastnik Lucie Milan Senica začel v majhnem prostoru v Sevnici s komisijsko prodajo. Potem ko je po šestih mesecih poslovanja Senica zaposlil prvega delavca, se je že se septembra 1990, ko je odprl samopostrežbo v Sevnici in Krmelju in zaposlil še 8 delavcev, začela nenehna pot navzgor. Čeravno bi morebiti kdo sklepal tudi drugače, namreč, ko je Lucia lani prenehala s komisijsko prodajo in pričela v prenovljenih prostorih z drogerijo. Lani je Lucia zaprla trgovino v Krmelju in jo preselila na mnogo bolj prometno lokacijo v Sevnico. Ko je Senica lani kupil in uredil poslovne prostore v Sevnici, pridobil potrebne listine o ustanovitvi podjetja in podpisal pogodbo o zastopostvu za ljubjansko pivovarno Union, je Lucia, d.o.o., začela tudi z veleprodajo. Že prvi koraki v veleprodaji so bili spodbudni. Pridobili so prvih 50 kupcev v Posavju, zato so v mladem podjetju ugotovili, da bo veleprodaja prej ko slej njihova strateška poslovna usmeritev. V začetku tega leta je Lucia odprla v središču Sevnice na nekdanjem kegljišču hotela Ajdovec še velik grosistič-no-prodajni center. Navkljub težavam pri navezovanju trdnejših poslovnih stikov s proizvajalci in grosisti, saj marsikje še zmeraj ne zaupajo preveč zasebni pobudi, so v Lucii z vztrajnostjo, izboljševanjem ponudbe in prijaznostjo do kupcev nenehno povečevali promet. Asortiman so celo razširili na vse slovenske proizvajalce. Tej usmeritvi so podredili tudi notranjo organizacijo. zato so ustanovili lasten vozni park, potniško mrežo v Posavju in na Dolenjskem, uvedli računalniško podporo poslovanju in zaposlili še 16 ljudi. Julija letos so odprli novo samopostrežbo na • Mesečni bruto promet Lucie znaša okrog 600.000 DEM in narašča. Poleg vse bolj uveljavljene grosistične prodaje bodo ta promet povečevali še z ustanovitvijo izvozno-uvoznega podjetja. Zavoljo tako uspešnega poslovanja je sevniška vlada sprejela predlog sekretariata za gospodarstvo in finance, da predlaga območni gospodarski zbornici, naj podjetju Lucia podeli priložnostno priznanje. Pohanci v brežiški občini, dokupili so velika skladišča v Sevnici in razširili dejavnost še na področje designa oz. oblikovanja. P. P. moupravo. To seveda ne bo šlo čez noč, saj morajo po besedah predsednika Staneta Gabriča najprej poskrbeti za solidno materialno bazo. Sedaj, koje Kočevska Reka končno odprta za naseljevanje, pripravljajo urbanizacijski načrt kraja in resno računajo na to, da bodo pritegnili sem ljudi z najrazličnejšimi ambicijami. Glede na to, daje bila pred sto leti ta pokrajina že urbanizirana in je premogla blizu 3000 prebivalcev, so možnosti za naseljevanje vsekakor še velike. Oskrba kraja je s trgovinami, zdravstveno postajo, pošto in gostinskimi lokali zadovoljiva. V štirirazredni osnovni šoli je sedaj 60 otrok, prav toliko tudi v vrtcu, in v doglednem času računajo spet dobiti popolno osemletko. Zanimivo prihodnost ponuja tudi možna nova cesta preko Borovca do Osilnice, ki bi lahko povezala ti dve demografsko ogroženi območji in jima morda omogočila celo skupen razvoj. Prvi korak k organizaciji nove krajevne samouprave pa so s tem, da so domačemu javnemu podjetju Snežnik podelili koncesijo za opravljanje javnih komunalnih del v KS, že napravili. T. JAKŠE Stane Gabrič NOVOLETNI KONCERT SEVNICA - Sevniška zveza kulturnih organizacij priredi v sodelovanju s skupščino občine in GD Sevnica tradicionalni novoletni koncert Delavske godbe na pihala pri GD Sevnica. Kot gostje se bodo predstavili še pevci mešanega Pevskega zbora Primož Trubar iz^Loke in igralci gledališča “Tone Čufar” z Jesenic. Koncert, ki se bo pričel v soboto, 26. decembra, ob 19. uri v kulturni dvorani sevniškega gasilskega doma, bo hkrati novoletna napitnica in prireditev v počastitev dneva slovenske samostojnosti. Kočevska kabelska televizija Delala bo že prihodnje leto — Pogoj pa je zadosti pri-jav zanjo — Rok za prijavo poteče prav danes KOČEVJE Prav danes, 24. decembra, poteče rok, da se interesenti iz Kočevja prijavijo, če žele kabelsko televizijo (CATV). Če bo dovolj prijav, bo zasebno podjetje Visage v kratkem poslalo vsem zainteresiranim v podpis obrazec za sklenitev pogodbe. V ponudbi podjetja Visage je predvideno, da bi sistem kabelske televizije v prvi fazi zajel mesto Kočevje, nato pa še primestna naselja. Začetna zmogljivost kočevske CATV bi bila 24 programov, končna zmogljivost pa bo 40 kanalov. Imela bo tudi informacijski kanal, ki bo kasneje razširjen v lokalni TV program. Sistem bo v celoti zgrajen že v letu 1993. Po kočevski kabelski TV bo možno v začetku sprejemati pet zememljskih programov (TVS 1 in 2, kanal A ter HTV 1 in 2), 18 satelitskih programov (med njimi tudi štiri kodirane, za katere pa ne bo treba dekoderja in plačevati naročnine) in informacijski kanal, ki bo kasneje prešel v lokalno televizijo. Cene kabelskih priključkov so sprejemljive in znašajo za stanovanja v blo- kih s skupinsko antensko napeljavo 210 DEM, za stanovanja v blokih brez skupinske antenske napeljeve 310 DEM in za zasebne hiše 610 DEM, vse v tolarski protivrednosti. Plačilo pa je možno tudi na 6 ali 12 mesečnih obrokov. Za kabelsko televizijo ne bo treba plačevati dodatne naročnine, ampak le redno naročnino RTV Sloveniji, ki jo plačujemo že sedaj. Z odgovornimi vodji firme Visage, d.o.o., smo se želeli pogovoriti še o nekaterih zadevah v zvezi s to ponudbo, vendar smo naleteli na težave, ker nikjer nismo našli sedeža podjetja, niti telefonske številke. Na občinski skupščini Kočevje za firmo niso vedeli. Šele pri SDK Kočevje smo dobili podatke, daje firma Visage odprla pri njih že 21. julya letos žiro račun in da so njeni odgovorni vodje Aleš Adamič iz Kočevja Trata V/8, Maijan Gorše iz Turjaškega naselja 2 in Anton Starc iz Mestnega loga oz. Žigmaric pri Sodražici. Žal vodje ta ponedeljek niso bili dosegljivi po telefonu. J. PRIMC »Veselim se že, če se otrok navadi na WC!« Mobilna služba pomaga motenim otrokom SEVNICA — Pred dobrimi petimi leti je sevniško društvo za pomoč duševno prizadetim osebam dalo pobudo za ustanovitev mobilne službe. To je posebna oblika družbene pomoči osebam z motnjami v razvoju. Med cilji te službe je tudi zgodnje odkrivanje takih primerov in pomoč staršem in svojcem. Že v pol leta, odkar je mobilna služba, so ugotovili, da je dela preveč, da bi mu bila specialna pedagoginja osnovne šole Ane Gale v Ševnici Martina Žnidaršič, navkljub dobri volji in predanosti zahtevnemu poklicu, kos »po službi«, zato so vendarle zagotovili potrebne denarce posebej za to delovno mesto. Mobilna služba (v sevniški občini zajema predšolske otroke) naj bi namreč potekala predvsem tam, kjer otrok živi. Domovi teh otrok pa niso le v Sevnici in njeni bližnji okolici, ampak pretežno v odročnih krajih. Vendar za službeni avtomobil doslej ni bilo denarja. »Velikokrat se otroci obnašajo doma precej drugače kot v vrtcu. Starši sicer prihajajo z otroki tudi v vrtec ali na šolo, da jih obravnavam individualno. Pri tem gre za navajanje na skrb za samega sebe, od hranjenja pa do osebne higiene, za Martina Žnidaršič spoznavanje bližnje okolice, za spodbujanje senzomotorike, gibalno vzgojo itd. Večino otrok je že obravnaval tudi logoped. Po potrebi pa imam stike tudi z otroško • V petih letih je mobilna služba obravnavala 32 otrok. Šest od teh z lažjimi motnjami v razvoju je vključeno v redne osnovne šole, sedem pa v program osnovne šole Ane Gale in v oddelek delovnega usposabljanja. Sedaj obravnava sevniška mobilna služba 12 otrok. zdravnico, nadalje s psihologinjo s Centra za socialno delo v Sevnici in tudi z nevrofizioterapevtom v Krškem. Vsakega napredka se skupaj s starši zelo razveselimo,« doživeto pripoveduje Martina Žnidaršič. P. P. Drobne iz Kočevja SPOMIN - V Kočevju so panoje s predvolilnimi plakati odstranili že v prvih dneh po volitvah. Zasluga za to gre nedvomno predhodnemu dogovoru predstavnikov občine in političnih strank, da bodo panoje postavili in odstranili delavci kočevske Komunale. Kot spomin na predvolilni čas pa bodo Kočevcem po vsej verjetnosti ostale kratice Slovenske nacionalne stranke, izpisane na veliki usmerjevalni tabli tik pred vstopom v Kočevje iz ljubljanske smeri. OTROŠKI ŽIVŽAV - Minuli vikend je bilo na vrtu pred Metko zelo živahno. Otroci so si lahko od petka do nedelje v dopoldanskem in popoldanskem času ogledali nastope nražoretk, plesne skupine, igrico za najmlajše in modno revijo, pozdravili pa so lahko tudi Božička. Organizatorji tridnevnega otroškega živžava so bili Žito, Pika-Poka, Ne-ta in Šport Mist. Prireditev, ki je otroke popeljala v praznično razpoloženje jutrišnjega praznika in iztekajočih se dni leta 1992, so denarno podprli: Kočevski tisk, Mercator-Trgopromet, HR podjetje za projektiranje, prodajo, zastopstvo in storitve, Dekorum, Urarstvo Pajnič, Mesarstvo Bradač, Delavska Godba, Belman, Zeleni dom in zavarovalnica Tilia. Ribniški zobotrebci DRŽAVLJANSTVO - Po 40. členu zakona o državljanstvu je bilo v Ribnici vloženo 325 vlog za podelitev državljanstva. Skupno je bilo 533 prosilcev. 306 vlog je bilo rešenih pozitivno. S tem je državljanstvo dobilo 514 prosilcev. Šestim prosilcem so bile prošnje rešene negativno in niso dobili državljanstva, trinajstim pa prošenj še niso rešili. Prav tako tudi še ni rešeno 17 vlog, ki so jih prosilci vložili po 10. členu zakona o državljanstvu (naturalizacija). ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI -Koliko Rikovih delavcev bo zaradi stanja, v katerem se nahaja Riko, ostalo brez zaposlitve, je vprašanje, ki si ga zastavljajo skoraj vsi v Ribnici. V Riku so glede razreševanja dokaj optimistični. Po trenutnih naročilih za leto 1993 oziroma po ugotovljenih možnostih uresničitve nekaterih projektov ocenjujejo, da bo v drugem polletju prihodnje leto moč zaposliti 1008 delavcev. Po teh ocenah ugotavljajo, da je trenutni tehnološki presežek 370, predvidevajo pa, da bodo v drugi polovici 1993 od njih lahko zaposlili 198 delavcev. [ Sevniški paberki POLICIJA - Današnja kronika bo pod še svežimi vtisi z obiska občinskih funkcionarjev na sevniški policijski postaji, torej policijsko obarvana. Tam so si Občinarji ogledali tudi arest oz. prostor za začasno pridržanje, a se gostje za to izbo niso posebej zanimali. Zato pa se je moški del delegacije kar nekaj minut muzal ob doma narejenem gokartu, ki so ga policisti zaplenili nadobudnemu dirkaču s Pečja. Na ogled je bilo tudi kar nekaj začasno zaplenjenih motorjev oz. motornih koles. Sevniški policisti so odločno zanikali, da bi se preveč izživljali s kontrolo v cestnem prometu, o čemer se v zadnjem času kar precej govori. Povedali so, da so na Bučki in v Šentjanžu malone že naganjali voznike s ceste, da pa si tega vendarle ne bi smeli dovoliti. Samo v Šentjanžu so v enkratni nočni akciji pobrali 25 vozniških in 12 prometnih dovoljenj. V Sevnici pa je kar nekaj dirkačev, ki jim policisti ne morejo prav do živega. MAMILA - Po besedah Rajka Vebra in Jožeta Kerina z UNZ Krško je sevniška občina glede mamil v Posavju še najmanj problematična. Po ocenah italijanskih kolegov gre skozi Slovenijo 5 do 10 kg heroina, koliko te trde droge se zaustavi in morda razpeča celo na tem območju, pa je nemogoče ugotoviti. So pa bili sevniški policisti kar uspešni pri odkrivanju nasadov indijske konoplje. En nasad so odkrili na Blanci, dva pa na Kompolju. Na tej ravnici je bilo kar težko izslediti dobro organiziranega pridelovalca te “trave”, ki je ob hudi suši redno prihajal svoj pridelek tudi zalivat iz bližnjih Radeč. Zato so se možje v modrem odločili za ukano. Preoblekli so se v kmetovalce. In ko so prišli do Radečana ter mu pokazali svoj pravi obraz, je pridelovalca skoraj kap. KONCERTI BOŽIČNIH PESMI BOŠTANJ - Mešani pevski zbor župnije Boštanj pod vodstvom Cirila Udovča priredi to soboto ob 19. uri v župnijski cerkvi v Boštanju koncert božičnih pesmi. Oktet Jurij Dalmatin iz Boštanja pa vabi jutri, petek, ob 16. uri na božični koncert v župnijski cerkvi v Brežicah, v nedeljo ob isti uri pa še na podoben koncert v sevniški župnijski cerkvi. Krške novice VOLITVE - Nekaj dobrovoljčkov s tega območja je zadnjič nejevoljno žulilo tistega od zida in modrovalo o volitvah. Najbolj odločni med možmi dobre volje so kmalu udarili tudi po mizi. Ko so se ob novem kozarčku za silo pomirili, so pojasnili omizju, od kod tak nemir v njih. Slaba cesta na Senovo, komunisti spet hočejo nazaj, pokojnine,v da še na Senovem skoraj zmrzneš. Človek ga mora piti, čeprav je to hudič, so rekli. Misliš, da ga vsaj na miklavževo v nedeljo dopoldne ne boš cuknil in boš šel lepo na volitve in potem domov na zapeček k ženki. A kaj, ko so na Senovem naredili volitve kar v gostilni! ZANIMANJE - Vida Ban se je kot predsednica družbenopolitičnega zbora krške občinske skupščine včasih našla “na tapeti” v krških strankah, zlasti tistih, ki je ne marajo. Tiste čase, ko so jo obravnavali v političnih partijah, se ji je moralo pošteno kolcati, če je kolcanja vsaj toliko, kot je obiranja. Eden od družbe, ki je kritizirala, je poskušal biti najbolj duhovit. Rekel je, da ga prav zanima, kako je s to zadevo. Ce Banova kot predsednica res ni za nobeno rabo, bi rad vedel, če se pa kako drugače obnese. - Kako neskončna je pri politiku lahko domišljija. Le-ta ne odneha prva. OBČUTJA - Hrvoje Oršanič je na listi “zelenih” kandidiral v šesti volilni enoti v šestem okraju za poslanca v državni zbor. Nekateri volilci s tem niso bili zadovoljni, in sicer je najbrž motilo ime. Tako se je nekdo celo izprsil, češ ali bomo volili take, ali nimate nobenega boljšega in nobenega našega. Se je glasovalec pač po svoje odrezal. Hvala bogu, da smo tostran Sotle samo Slovenci in ne nacionalisti. f Novo v Brežicah ZVODNIŠTVO - Danes bomo v naših novicah obiskali krški Videm. V to rubriko se je uvrstil, ker so o njegovem delu razpravljali v brežiški skupščini. Poleg vsega ostalega, kar podjetje bremeni v zadnjem času in kar mu skušajo po pravici ali krivici naprtiti, so ga brežiški poslanci obtožili še enega kaznivega dejanja. Povzdignili so glas in ga obtožili zvodništva. Videm je bil namreč tisti, ki je nagovarjal: “Daj, jaz ti plačam več, kot vsak drugi...” Da ne bo pomote, naj še malo razložimo. Videm je na ta način nagovarjal kmete, pri katerih je na črno sekal les. Za svoje nečedno dejanje bi moral tudi kazensko odgovarjati, a še nihče ne ve, če bo. PRETEKLOST - Brežičani še živijo v minulih časih. Na seji skupščine so tako še vedno okrcali svojega poslanca v zboru občin, čeprav je svojo vlogo dejansko že opravil. V kratkem bodo sprevideli, da so bili doslej še srečni, ker so imeli koga kritizirati, zdaj bodo z.a to prijetno opravilo prikrajšani. Čeprav se je v vrsti kar trlo kandidatov, pa magičnega praga parlamenta vendarle (zaenkrat) ni prestopil noben Brežičan. Morda je bil slab poslanec vendarle boljši kot nobeden. TEATER - Poslanci, ki nikakor nočejo priti na seje občinske skupščine, se sploh ne zavedajo, kaj zamujajo. Če bi se samo malo potrudili, bi lahko vsak mesec sedeli v teatru z igralci, kakršnih ne srečaš kjerkoli. Protagonisti so res vedno isti, zato pa tako dobro igrajo, da se je zelo težko odločiti, če res tako mislijo, ali samo igrajo vnaprej napisano zgodbo. Za primer vrhunskega gledališkega dogodka pa samo z zadnje seje: “Če se sklepi skupščine ne bodo upoštevali, potem, gospod predsednik, vrnite mandat in naj v Brežicah vlada IS!” (Zastor pade.) KRŠKI PAR ČETRTI KRŠKO - Urška Klakočar in Sebastjan Vodlan iz Krškega sta na nedavnem mednarodnem plesnem tekmovanju za pokal Kazine osvojila 4. mesto. S tem sta si prislužila novih devet točk. il IZ NtkŠIH OBČIN r^m\ iJM IZ NtkŠIH OBČIN Ul Kot da se ni zgodilo nič hudega V Posavju nove krajevne podružnice Društva izgnancev Slovenije — Če je drža-' va v preteklosti na nekaj kar »pozabila«, so jo zdaj na to spomnili_ GLOBOKO, BIZELJSKO, LESKOVEC — V petek popoldne sta bila v brežiški občini kar dva ustanovna zbora krajevnih organizacij društev izgnancev. Prvi je bil na Bizeljskem, drugi pa v Globokem, kjer se je zbralo okrog 90 prebivalcev iz te in iz sosednje pišečke krajevne skupnosti. Zbor, ki se ga je udeležil tudi predsednik Društva izgnancev Slovenije Vlado Deržič, so popestrili domači osnovnošolci s kulturnim programom na temo izgnanstva in na koncu še pevci domačega Lovskega pevskega zbora. Predsednica krajevne organizacije društva je Ljudmila Petan, tajnica Hermina Hotko, za blagajno pa bo skrbela Ivanka Geijevič. Krajevna organizacija ima tudi poverjenike za vsako vas, ki bodo vpisovali nove člane. Zanimanje je zelo veliko, saj ima društvo poleg druženja, izletov in tiskane besede za izgnance še en namen. Pri lastninjenju namreč zahteva del družbene lastnine, ker je država porabila nemško odškodnino, namesto da bi jo namenila prizadetim izgnanim družinam. Krajevno organizacijo oz. odbor društva izgnancev so pred dnevi ustanovili tudi v Leskovcu pri Krškem. Odbor, ki vključuje prebivalce iz krajevnih skupnosti Leskovec, Krško polje, Senu-še in Veliki Podlog in šteje prek 260 članov, bodo vodili Marjan Arh, predsednik, Franc Žičkar, podpredsednik, Rezi Pirc, tajnica, in Verica Rep, blagajničarka. Na ustanovnem sestanku, ki so ga pripravili v prostorih osnovne šole in ki so ga vključili v okvir praznovanj ob 180—letnici OŠ Leskovec, so izvedli kulturni program in v nadaljevanju razgrnili bolj ali manj pereče teme izgnan- stva. Ivica Žnidaršič, predsednica komisije za socialno—zdravstvena vprašanja in odškodnino pri Društvu izgnancev Slovenije, ki se je udeležila leskov-ške ustanovitve, pogreša pošten odnos države do izgnancev. Po njenem se je dolgo časa po vojni Jugoslavija obnašala tako, »kot da se z nami ni zgodilo nič hudega«. L. M. Veseli december BREŽICE — Letošnja novoletna prireditev »Veseli december« se bo začela jutri ob 16. uri, ko bo v farni cerkvi sv. Lovrenca božični koncert okteta »Jurij Dalmatin« iz Sevnice. V nedeljo ob'18. uri bosta še dva božična koncerta. Prvi bo v cerkvi sv. Jurija na Čatežu, kjer bo Quartet DO izvajal orgelski koncert Huberta Berganta, drugi pa v Golf hotelu Grad Mokrice, kjer se bosta predstavila Krešimir Marmi-lič z violino in Tomislav Vrandečič s kitaro. Še istega dne ob 17. uri bo na Ulici prvih borcev program za otroke z Matejo Koležnik in dedkom Mrazom, uro pozneje pa bo za veselo razpoloženje poskrbel ansambel Čudežna polja. V ponedeljek ob 17. uri bodo za otroški program na ulici poskrbeli člani KUD France Prešeren iz Kranja s svojim »Trič — tračem«. Otroke bo, kakor tudi vsak naslednji dan ob 17. uri, obiskal dedek Mraz. Ob 18. uri bo vse obiskovalce zabaval ansambel Plava trava zaborava, ob 19. uri pa Saša Einsiedler in Sašo Hribar. Na prednovoletni torek bo v Brežicah s svojim programom gostovala Svetlana Makarovič. Ob 17. uri se boste z njo lahko srečali na Ulici prvih borcev, uro in pol pozneje pa še v hotelu Terme Čatež. Isti dan ob 17.45 bo nastopil še Alfi Nipič s svojimi muzikanti in ob 18. uri bo novoletno nagradno žrebanje trgovskega podjetja Posavje Brežice. V sredo bo ob 15.30 v Zdraviliškem domu na Čatežu predstava »Janko in Metka« in program Glasbene šole iz Brežic. Ista predstava Cveta Severja bo še ob 17. uri na glavni mestni ulici, po njej pa bo nastopila Helena Blagne in ob 18.30 še ansambel Melos. Na staro leto ob 23. uri se boste lahko pridružili ansamblu Tonija Hervola na Ulici prvih borcev in z njim vstopili v novo leto. B. D.-G. HOČEJO DEL »DRŽA VNEGA« PREMOŽENJA — Ker nemške vojne odškodnine Jugoslavija izgnancem ni izplačala, ampak jo je nacionalizirala, slovensko izgnansko društvo glede na zakon o denacionalizaciji zdaj zahteva 5 odstotkov družbenega kapitala. V tem smislu so razpravljali tudi na ustanovnem sestanku krajevnega odbora izgnancev Leskovec, kjer je nastala tudi ta fotografija. (Foto: L. M.) Srečno, sklepčno novo leto! Tako bi lahko zaželeli poslancem brežiške skupščine BREŽICE — Zbori brežiške občinske skupščine so v ponedeljek popoldne obravnavali gradivo z oktobrskim datumom. Takratnega dnevnega reda namreč zaradi nesklepčnosti niso zmogli »predelati«. Naslednja seja, ki so jo sklicali v novembru, spet ni bila sklepčna, ponedeljkova pa se je nepričakovano hitro končala. Poslanci so imeli pred sabo še kar nekaj pomembnih točk dnevnega reda tekoče seje, poleg tega pa naj bi začeli tudi že naslednjo. Žaradi slabe udeležbe je bilo dovolj, daje sejo zapustil en sam poslanec. Potem so lahko odšli vsi. Kljub vsemu so poslanci razpravljali kar o nekaj pomembnih zadevah. Najprej so se lotili predloga za uvedbo občinskih obveznic. Poslanci so bili precej zadržani, tisti najbolj glasni pa so menili, da gradivo še ni dovolj temeljito pripravljeno. Živahne so bile tudi razprave ob poročilu gozdarskega inšpektorja za Posavje inž. Vinka Seška. Ivan Tomše, poslanec Zelenih, je zahteval pojasnilo, kje so goloseki v brežiški občini, ali bo kdo stopil na prste Vidmu, ki je javno priznal črne sečnje, kam se prodaja les in kaj lahko inšpektor stori za oživljanje območij v Krakovskem gozdu, kjer se hrast suši. Kmetje so po drugi strani zatrjevali, da so govorice o golosekih prenapihnjene. Poslanci so sprejeli tudi osnutek odloka o preimenovanju nekaterih ulic v naselju Brežice in Dobova. Kot je poudaril predsednik komisije za preimenovanje prof. Marjan Gregorič, so imeli člani zelo težko delo. Znašli so se v ognju nasprotujočih si mnenj in zato ne želijo več opravljati tega dela. Komisija je pri svojem delu upoštevala predloge krajevnih skupnosti, v katerih se nahajajo ulice, poleg tega pa seje držala pravila, ki ga je postavila skupščina. Namreč, da izpusti vsa imena, ki so povezana s političnim delovanjem, če zgodovina o njih še ni dala svoje sodbe. Če bo sprejet tudi predlog odloka o preimenovanju, bo v Brežicah kar precej ulic dobilo imena pomembnih slovenskih mož (Murn, Tavčar, Krek, Valvasor, Dalmatin itd.). Več poslancev je tudi predlagalo, da bi eno izmed ulic poimenovali po izgnancih. Najverjetneje bo nalogo nosil Trg izgnancev (sedaj Trg dr. Ivana Ribarja). Poslancem je na zadnjem letošnjem zasedanju uspelo potrditi še tri odloke: o ustanovitvi sveta za varstvo najemnikov stanovanj, ograditvi in vzdrževanju zaklonišč ter o organizaciji in delovanju sistema za opazovanje in obveščanje. Zataknilo se je pri obravnavi objektov bivše armade. Predsednik skupščine Teodor Oršanič je ob slutnji, da tako sporna točka dnevnega reda ne bo končana ta dan, predlagal, da bi jo preložili in še pred njo obravnavali nekaj nujnih točk dnevnega reda. Razpravljanje o usodi teh objektov se je vseeno začelo. Še preden so ga z glasovanjem uspeli prekiniti, so spet ugotovili nesklepčnost. B. DUŠIČ-GORNIK Včasih moraš biti najprej Posavec Metod Šonc o nekaterih aktualnih temah KRŠKO — Zbori krške občinske skupščine so 21. decembra, ko je zaradi nepopolne udeležbe odpadlo 27. skupno zasedanje krškega parlamenta, med drugim prisluhnili Metodu Šoncu. Slednji, tedaj še krški delegat v zboru občin slovenske skupščine prejšnjega sklica, je v nekaj besedah povzel dosedanje delo republiškega parlamenta, čestital novoizvoljenim poslancem iz Posavja in opozoril na manjkajoče odgovore na pereča vprašanja. Po mnenju Metoda Šonca, ki bo po prenehanju republiškega mandata delegat »samo« še v krški skupščini, bo moral novi republiški parlament celovito razpravljati o krški jedrski elektrarni. »Meni kljub prizadevanjem ni uspelo spraviti te teme na skupščinski dnevni red, ker vlada ni pripravila potrebnega gradiva za tako razpravo,« pojasnjuje Šonc. Slovenski parlamentarci bodo kakšno rekli o slovenskih avtocestah. Obvelja naj odločitev, meni Šonc, da bomo gradili tudi dolenjsko avtomobilsko cesto, ki bo hkrati tudi prometnica Posavja. Ko pa je že govor o Posavju, ni vseeno, za kakšno Posavje gre. Čas, da se to pove, je ob sprejemanju zakonodaje o lokalni samoupravi. Prava zamisel glede slednje je regionalno pove- Metod Šonc zovanje, ker je po Šončevem mnenju pravičnejše od deželne delitve Slovenije. Kar zadeva organiziranje v občine, Šonc ne zagovarja teze, »da mora vse predvideti z zakonom država. Če ta nekaj poskuša povezati, a se s tem prebivalstvo ne strinja, naj se ugovor upošteva.« Govori torej o nekakšni nedisciplini. Včasih je ta edina možnost, da v beli Ljubljani kaj dosežeš, s tem, da ima človek občutek za mero. Šonc pravi v tem smislu: vedno sem si prizadeval zagovaijati interes krške občine oziroma Posavja. Seveda je to treba razumeti smiselno. Logično je, da — samo za primer — pri glasovanju o abortusu ni bil na prvem mestu interes okolja ali stranke, ampak lastna vest. L. M. Dedek Mraz v gasilskem domu Gasilci in ZPM otrokom KRŠKO — Gasilsko društvo Krško in ZPM Krško organizirata novoletno praznovanje otrok in srečanje z dedkom Mrazom in njegovim spremstvom. Prireditve bodo vsak dan od 25. do 30. decembra ob 16. uri v dvorani gasilskega doma v Krškem. Dedek Mraz se bo z najožjim spremstvom vsak dan pripeljal s kočijo in se zadržal z otroki vse do večera. V programu bodo sodelovali VVZ — enota Pravljica, OŠ Jurij Dalmatin, glasbena šola, Big Band, Plesni studio, moderatorji Čentra za socialno delo, Trgovina Nika, Lado Pacek kot kočijaž dedka Mraza in člani gasilskega društva, ki bodo organizirali prireditve in poskrbeli za hrano in pijačo. Po končanem kulturnem programu bo t. i. otroški žur. Dogajanje v dvorani bodo popestrili dogodki pred domom. Tam bodo postavili stojnice z vsem mogočim, kjer seveda ne bo manjkalo dobrot. Odrezal se bo tudi dedek Mraz, ki bo delil bonbone in nagrade. SKUPŠČINA NI ZASEDALA KRŠKO - Zaradi nesklepčnosti v zboru združenega dela 21. decembra letos ni zasedala krška občinska skupščina. Ko je bilo jasno, da tega skupnega zasedanja zborov v ponedeljek ne bo, je Tone Bučar, član izvršnega sveta, predlagal, naj bi se prisotni, ne oziraje se na predlagani dnevni red, pogovorili o skupščinskem večmesečnem nedelu. Predlog ni “šel skozi”. V ponedeljek je glede na predhodno vabilo ločeno zasedal družbenopolitični zbor, ki ga je sklical Andrej Martinc. DPZ ni izvolil svojega novega predsednika. ŠE NEKAJ PRIREDITEV KRŠKO - Društvo za plesno dejavnost Krško je pripravilo (pred)novoletni plesni razvedrilni spored. Iz tega programa, decembrskega živžava na Vidmu si bodo obiskovalci v naslednjih dneh lahko ogledali še nekaj prireditev. V soboto, 26. decembra, bo nastopil ansambel Labod, 27. t. m. se bosta predstavila z lutkami Vinko in Maja Koretič, 29. decembra bosta izvedla zabavni program Spidi in Gogi, člana ansambla Čudežna polja, predzadnji dan letošnjega leta pa bo za veselo razpoloženje na Vidmu poskrbel citrar Miran Kozole. Program je vsak dan od 16. do 19. ure. ATELJE ODPRT KRŠKO - Atelje Štovičck v Leskovcu bo s L januarjem spet odprl vrata obiskovalcem, in sicer ob torkih in četrtkih od 15. do 18. ure. Tako si bodo obiskovalci zopet lahko ogledali dela pokojnega akademskega kiparja in medaljerja Vladimira Štovič-ka, in to pod strokovnim vodstvom njegove hčerke Vladke, tudi akademske kiparke. POMOČ HRVAŠKIM OBRTNIKOM— V začetku preteklega tednaso predstavniki Obrtne zbornice Slovenije svojim kolegom iz Slavonskega Broda izročili 17 ton strešne opeke. Denar zanjo, 260 tisočakov, so zbrali v posebni humanitarni akciji, s katero so želeli pomagati svojim kolegom pri obnovi porušenih domov in obratovalnic, poleg tega pa vzpodbuditi trajnejše sodelovanje med obrtniki dveh sosednjih držav. Slovenskim obrtnikom seje za dano pomoč za-hvalil predsednik izvršnega odbora Udruženja hrvatskih obrtnika Stjepan Sa-fran. Izrazi! je upanje, da bo prihodnje leto prineslo Hrvaški več miru in s tem tudi možnosti za tvornejše sodelovanje s slovensko stranjo. K temu so se zavezali že v letošnjem juniju, koso v Slovenski Bistrici podpisali dogovor o medsebojnem sodelovanju. NOVI IMENI ZA DVE VASI OB MEJI? JESENICE NA DOLENJSKEM -Krajani tukajšnjih vasi Brcgansko selo in Nova vas pri Bregani so sprožili predlog, da bi sc z odlokom spremenili imeni njihovih naselij. Prepričani so namreč, da po uveljavitvi slovenske samostojnosti ni več sprejemljivo, da bi dve naselji ob meji obdržali ime Bregane, ki je kraj v sosednji državi. Menijo, da bi kraja morali poimenovati tako, da bi poudarili, da ležita v Sloveniji. Prve take pobude so izrazili že v letu 1991, zdaj pa je osnutek predlaganega odloka že prišel na dnevni red skupščine, čeprav ga še niso obravnavali. Po predlogu naj bi se Bregansko selo preimenovalo v Slovensko vas, Nova vas pri Bregani pa v Novo vas pri Mokricah. SREČANJE OBRTNIKOV ČATEŽ OB SAVI - V soboto se je v motelu na Čatežu zbralo okrog 200 obrtnikov iz brežiške občine. Pogostitev je pripravila Obrtna zbornica Brežice, poleg ostalih gostov pa se je srečanja udeležil tudi brežiški župan Teodor Oršanič. Srečanje je bilo dobro pripravljeno, igral je ansambel Karavans in nastopala plesna skupina iz Krškega. Obrtnike je pozdravil predsednik Obrtne zbornice Franc Bratanič, ki je obrtnikom zaželel vesele praznike in boljši uspeli v novem letu. Podelili so tudi priznanja za 10, 20 in 30 let dela v obrti. Ža 30 let dela so priznanje prejeli: Jožica Aleksič, Ivan Kostanjšek in Anton Plivšek. BOJAN HORVATIČ Kaj bo z letališčem v Cerkljah? Vojska se nima volje pogovarjati s krajani — Usoda 700 ha zemljišč neznana — Civilno letališče, tankovski poligon, kmetijstvo ali kaj drugega?_ CERKLJE OB KRKI — V brežiški občini se že nekaj časa postavlja vprašanje o nadaljnji usodi vojaških objektov, vendar zares temeljitega odgovora še ni. Kmalu bo minilo že celo leto, odkar so Zeleni, tedanja SKZ — LS in Narodni demokrati dali pobudo o programih za vojaške objekte. Skupščina je takrat sprejela sklep, da se za vse objekte izdelajo programi v sodelovanju z ustreznimi republiškimi ustanovami, s predhodnim soglasjem krajevnih skupnosti in s sprejemom v skupščini. Opredelili so se tudi, da naj se velike površine pri letališču vrnejo kmetijstvu, oz. kmetom, ki so bili razlaščeni. Od takrat je bilo v Brežicah strnjeno Cerklje oziroma na velik kompleks v že marsikaj. O tem, ali v pozitivno ali negativno smer, bodo razpravljali, poročali in dokazovali na drugem mestu. Tokrat se ozrimo samo na letališče * izmeri 700 ha, od tega 500 ha znotraj ograje letališča. V odgovoru, ki gaje izvršni svet pripravil za sejo skupščine v začetku oktobra, o letališču sploh ni govora. To samo še potijuje domnevo, da je tam še vse nedorečeno. Krajani Cerkelj ob Krki se s takim gospodaijenjem ne morejo sprijazniti. Se posebej jih je bolelo, ko letošnje poletje niso imeli kaj kositi, v neposredni bližini pa so samevale nepokošene planjave. »Pravijo, da so na travnikih mi- Z * C t H I J s I PRAZNIČNI NAKUP IN SERVISNI STORITVE KOVOTEHNA NOVO MESTO TREBNJE KOSTANJEVICA KRŠKO METLIKA Jernej Zorko ne, mi pa vemo, da sojih lovci že trikrat prehodili po dolgem in počez, pa niso naleteli še na nobeno,« je na krajevne težave opozarjal poslanec Jernej Zorko. Povedal je, da so krajani poslali opozorilno pismo ministrstvu za obrambo in dobili odgovor, da bodo njegovi pred-staviki prišli na sestanek z brežiškim IS in s krajani. »Zdaj je mimo že 3 mesece, pa še ni bilo sestanka, zato smo še enkrat pisali ministrstvu. Vztrajali bomo na svojih poskusih dogovarjanja z vojsko. Če še naprej ne bo nobenega odzi- • »Zdaj smo opazili, da so v naši bližini spet odprli pol hektara velik peskokop. Pesek redno odvažajo z vozili Pionirja iz Novega mesta, a kam ga vozijo, ne vemo. Ob tem uničujejo naše ceste in nam obljubljajo, da jih bodo popravili, ko bodo nehali voziti. Naša krajevna skupnost je zato zahtevala pisna zagotovila,« je dejal poslanec Jernej Zorko in s tem še dodatno opozoril na težave, nejevoljo in negotovost krajanov Cerkelj ob Krki. va vojske, ji bomo pa zaprli dostop do objektov,« napoveduje Zorko. Cerkljanov ni težko razumeti. V njihovi neposredni bližini, na nekoč njihovi zemlji, se je v preteklosti šopirila tuja, zdaj pa naša vojska. In kakšna je razlika? Sami niso imeli nič dobrega ne od prve in ne od sedanje. B. DUŠIČ-GORNIK Za konec leta: prenovljena galerija V Dolenjski galeriji prvič razstavlja akademski slikar Darko Slavec iz Ljubljane NOVO MESTO — V Dolenjski galeriji bo do 17. januaija na ogled pregledna razstava del akademskega slikaija Darka Slavca iz Ljubljane. Umetnik, ki se novomeškemu občinstvu predstavlja prvič, je za to razstavo izbral 62 slik iz ciklov Kruh, svet in kozmos, Hlebec in prt, Kruh in iluzija ter Človek in vesolje, nastalih v zadnjih petnajstih letih, in 13 fotografij iz cikla Lepa Vida ali skupaj 75 del. Srbohrvaščina že črtana Srbohrvaščini so v šolah na Slovenskem šteti zadnji dnevi. Samo še do konca tega šolskega leta se je morajo učenci obvezno učiti, potem je ne bodo imeli nikoli več. Tudi če bi hoteli ta predmet neobvezno, ga nebo. Tako je sredi decembra odloči! republiški strokovni svet za šolstvo kot edino pristojno telo za takšne zadeve. Poročila pra vijo, da je šlo pri glasovanju o tem zelo na tesno. Nekaterim članom strokovnega sveta očitno ni šlo v glavo, da bi morali tako radikalno v hipu pretrgati z jezikom, s katerim smo toliko desetletij ži veli v sožitju. Pri tem so bolj mislili na hrvaščino kot na srbščino, češ da bi z jezikom sosednjega naroda morali kako ostali v stiku, morebiti vsaj tako, da bi hrvaščina ostala kot fakultativni (neobvezni) predmet Pa so bili tudi tu preglasovani Srbohrvaščina je zlasti po lanski agresiji na Slovenijo postala očitno preveč sporna, da bi lahko še ostala kot učni predmet Zoper to, da bi se slovenski učenci morali še naprej učiti jezika agresorjev, so povzdignili glas številni posamezniki in skupine, od staršev učencev do izobražencev in razumnikov. V polemikah so bili tudi glasovi za nadaljnje poučevanje srbohrvaščine, češ da je ta navsezadnje tudi jezik literature Nušiča, Njegoša Laliča Andrica in drugih mojstrov peresa Še do nedavnega so se razvnemali navzkrižni glasovi v polemikah. Ukinitev spornega predmeta je tudi njim postavila piko na (zadnji) »i«. Po dve uri srbohrvaščine na teden imajo (zadnjič, kot rečeno) pe-tošolci osnovnih šoL Prihodnje šolsko leto bodo imeli njihovi nasledniki namesto dveh ur črtane srbohrvaščine uro več za slovenščino in uro več za tuji jezik, kateregakoli se že učijo. Takšen je dodatni sklep strokovnega sveta, ki pa še ni dokončen in bo o tem beseda še januarja. Slovenščini bi sploh morali posvečati večjo pozornost, in to ne samo v osnovnih, ampak tudi v srednjih šolah ter na fakultetah. Znanje lastnega jezika je poleg vsega tudi pogoj, da se človek pravilno nauči tujega jezika. I. Z Prevladujoči motiv Slavčevih slik je kruh, hlebec kruha, tako lepo zapečenega, da bi človek kar odkrhnil košček s hrustljavo skorjo in ga použil. Hlebec je navzoč vsepovsod, kjer vidimo ali slutimo človeka, osvajalca vesolja, torej tudi v vesolju. In če v vesolju že mora kaj eksplodirati, naj bo to hlebec kruha, SEVERJEVE NAGRADE ŠKOFJA LOKA - Tu so že dvaindvajsetič podelili Severjeve nagrade, imenovane po velikem slovenskem gledališkem igralcu Stanetu Severju, ki je decembra 1970 v Ribnici na Pohorju tako rekoč med predstavo omahnil v smrt. Nagrade za leto 1992 so prejeli igralci: Saša Pavček iz ljubljanske Drame, Milan Štefe iz Mestnega gledališča ljubljanskega, Jernej Šugman, diplomant Akademije za gledališče, radio, ftlm in televizijo v Ljubljani, ter Simona Zorc, študentka slavistike in nepoklicna igralka iz Grosupljega. Večer božičnih in črnskih duhovnih pesmi Prednovoletni koncert NOVO MESTO — V petek, 18. decembra, zvečer je v novomeškem Domu kulture nastopil Big ben hit quartet iz Nove Gorice, ki deluje pod umetniškim vodstvom Danila Čadeža, sestavljajo pa ga mladi pevci: prvi tenorist Vladimir Čadež, drugi tenorist Janez Rijavec-Gianni, baritonist Radovan Ko-košar in basist Matej Voje. Kvartet je v prvem delu celovečernega programa zapel šest božičnih, v drugem delu pa osem črnskih duhovnih pesmi ter navdušil poslušalce. Pevci z izostrenim posluhom gojijo slovensko narodno ter domačo in tujo umetno pesem, še posebej pa črnsko duhovno pesem. Radi jim prisluhnejo obiskovalci doma in v tujini. Gostovali so že v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Rusiji, Vatikanu, Španiji, Avstraliji in drugod, prihodnje leto pa bodo odpotovali na enomesečno turnejo po Kanadi in ZDA. Poleg tega kvarteta je na novomeškem odru nastopil znani slovenski mojster klavirja in orgel Hubert Bergant, profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo. Na elektronske orgle je zaigral štiri skladbe. Bil je lep glasbeni večer — prednovoletni koncert. Svetilka iz žgane gline Brežičan Dušan Miloš razstavlja v novomeškem razstavišču SDK uporabno unikatno keramiko NOVO MESTO — Keramiko kot izdelek iz žgane gline so ljudje poznali v najstarejših časih. V muzejih, tudi novomeškem, shranjeni primerki so različno oblikovani. Najčešče gre za posode, zmodelirane na lončarskem vretenu. To so različno veliki vrči, lonci, sklede in skodelice, iz starorimskih časov so npr. znana tudi mala svetila na olje. Pod spretnimi rokami pa so večkrat nastali glinasti kipci in drugi predmeti za okrasje. Z oblikovanjem izdelkov iz gline se ljudje ukvaijajo še dandanes in med temi so najbolj znani lončarji. Ni jih malo, ki gnetejo, žgo in potem glazirajo iz-delkle. Tako nastajajo tudi predmeti, ki sodijo v zvrst drobne plastike. Med te bi lahko prišteli tudi unikatno keramiko Dušana Miloša iz Brežic. Miloš je dobil osnove za keramiko kar doma. Njegova mati, Cvetka Miloš, se je kot likovnica resda bolj posvetila tapiseriji, vendar seje ukvarjala tudi z unikatno keramiko. Sin ji ni v celoti sledil, saj seje zgodaj odločil za uporabno unikatno keramiko. Oblikoval je različne posode, svečnike in drugo, do namiznih svetilk, pri čemer ga je bolj kot umetniškost zanimala namembnost predmeta. Večje število takšnih predmetov seje Dušan Miloš odločil prikazati v Novem mestu. Razstavo so pripravili v razstavišču SDK in jo v torek, 22. decembra, zvečer odprli z glasbenim programom: na orglice sta ob glasbeni spremljavi Tanje Žužek zaigrala Miro Božič in Simon Bizjak z Idrijskega. Razstava bo na ogled do srede januarja. Umetnostna zgodovinarka Jožica Vrtačnik-Lorber iz Posavskega muzeja in tiste spiralno zavite meglice, ki ostanejo po vesoljskem poku, naj bodo krušne drobtine... Razstava je postavljena v vseh treh galerijskih prostorih, to je v veliki in mali dvorani ter v atriju, ki so ga malo predtem prenovili in povečali. Sobico za vodjo galerije so porušili, likovni inventar, se pravi slike in plastike, pa iz atrija prenesli v muzej, kamor sodi. Galerija je to jesen sicer doživela temeljitejšo zunanjo in notranjo prenovo. Med drugim je dobila novo kritino in izboljšano razsvetljavo. O teh rečeh je na otvoritvi Slavčeve razstave v petek, 18. decembra, zvečer govoril tudi ravnatelj Dolenjskega muzeja Bojan Božič. Dejal je, da je bila prenova nujna, in se zahvalil vsem, ki so pomagali, daje do nje lahko prišlo. Posebno zahvalo je ravnatelj izrekel obrt- USTANOVILI GLASBENO ŠOLO TREBNJE TREBNJE - V Trebnjem je glasbena šola do sedaj delovala v okviru Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje kot njegova organizacijska enota z lastnimi prihodki. V petek, 18. decembra, pa so delegati vseh treh zborov Skupščine občine Trebnje tudi uradno potrdili njeno izločitev in ustanovitev Glasbene šole Trebnje. NA OGLED OBLIKOVALSKA DELA ŠTUDENTOV LJUBLJANA - V Gradbenem centru Slovenije v Ljubljani so v ponedeljek, 21. decembra, odprli razstavo oblikovalskih del študentov arhitekture. Na ogled bo do 21. januaija. MINIATURNE SLIKE LJUBLJANA - V ljubljanski Galeriji Kompas so v ponedeljek, 21. decembra, odprli razstavo miniaturnih slik Klavdija Tutte. Naslov razstave je Pravljični pejsaži. niku Martinu Gazvodi iz Gotne vasi in njegovi delovni skupini za izjemen trud in razumevanje pri teh delih. Ob tem je Bojan Božič poudaril tudi izjemen prispevek sponzorjev, ki so omogočili — od občinske skupščine do delovnih organizacij — razstavno dejavnost in izdajo spremljajočih publikacij vse leto. Tako je sedanjo razstavo v Dolenjski galeriji, o kateri je na otvoritvi namesto odsotnega umetnostnega kritika Braneta Koviča nekaj misli povedal ravnatelj Bojan Božič, podprla tovarna zdravil Krka, njen mešani pevski zbor pa je pod vodstvom prof. Jožice Bradač zapel nekaj pesmi. I. ZORAN BIBIČ. S TREBUŠNIKOM — Ko je igralec Polde Bibič minuli četrtek v sevniški knjižnici interpretiral hudomušne Trebušnikove dogodivščine iz knjige Janka Mlakarja, so mu obiskovalci z zanimanjem.prisluhnili (Foto: P. Perc) V Sevnici december kar mesec kulture Pri reditve po vsej občini — Božični koncerti Okteta Jurij Dalmatin — Gostovanje Gledališča Tone Čufar z Jesenic — Lutkovne predstave in filmi za otroke SEVNICA — V sevniški občini že dolgo ni bilo toliko najrazličnejših kulturnih prireditev, kot jih je ta mesec, ko se malone vsak dan kaj dogaja, vsak teden pa prav gotovo. Kulturne dvorane še zlasti pogosto ožive v drugi polovici decembra, ko se v Sevnici in drugih krajih po občini vrstijo prireditve v počastitev božičnih in novoletnih praznikov, najmlajšim pa jih prinaša tudi dedek Mraz. Sicer je treba poudariti, da je letos dokaj bogat program za šolarje in ostalo mladino, daje Zvezi kulturnih organizacij kot osrednji prirediteljici uspelo pridobiti sponzoije za finančno in drugo pomoč pri izvedbi prireditev. To so: sevniški firmi Lucia in Mercator, Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca ter firme Evergreen, Steklarstvo Mlakar in Zagorec iz Boštanja. Decembrski kulturni spored seje začel z gostovanjem jeseniškega Gledališča Tone Čufar v Sevnici, in sicer z igro Miklavž na zemljo ne more. V Sevnici oz. v občinski knjižnici pa so pripravili: predstavitev mohoijevk za leto 1992, med katerimi je izšla tudi Razborškova Slovenska krasilna umetnost, minuli četrtek srečanje z Janezom Bitencem, ki je najmlajšim članom knjižnice predstavil svojo glasbeno pravljico, istega dne pa še literarni večer, na katerem je igralec Polde Bibič pripovedoval »Trebušnikove dogodivščine« slovenskega planinskega pisatelja Janka Mlakarja. Z božičnimi koncerti je pričel Oktet Jurij Dalmatin iz Boštanja, ki je z izbranim sporedom božičnih pesmi prvič nastopil 11. decembra zvečer v župnijski cerkvi v Tržišču, v soboto, 19. decembra, pa se, tudi zvečer, z istim sporedom predstavil v župnijski cerkvi v Loki pri Zidanem mostu. Oktet bo naslednje dni pel še v štirih krajih: 25. de- Utrip, ki prihaja iz šole Glasbena šola Trebnje zlasti decembra pomembno prispevala k živahnemu kulturnemu utripu kraja pravi, da Dušana Miloša lahko uvrstimo med tiste, ne ravno številne, ustvarjalce uporabne unikatne keramike v Sloveniji, ki poskušajo unikatnemu oblikovanju spet zagotoviti mesto, ki ga je to že imelo pred propadom tradicionalne umetne obrti. I. Z. DANES IZIDE “FUŽINA” DVOR - Danes, v četrtek, 24. decembra, izide nova, že 9. številka Fužine, glasila tukajšnjega kulturnega društva. V njej je nekaj prispevkov, ki jih je še zlasti vredno prebrati. Nekateri govore o kulturni dediščini. Na prvi strani je pismo, namenjeno Dvorjanom, v njem pa Bojan Božič, ravnatelj Dolenjskega muzeja, javno sprašuje, kaj bo z zapuščino Marjana Marinca, bodočo muzejsko zbirko Dvora. O obnovi cerkve sv. Mohorja in Fortunata, ki že nekaj časa poteka, pa govori župnik in dekan Franc Povirk. HRVAŠKI SLIKAR V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH ŠMARJEŠKE TOPLICE - V avli hotela tukajšnjega zdravilišča razstavlja svoja dela slikar Niko Ančič iz Zagreba. Slikar je sicer doma s polotoka Pelješca na Hrvaškem, najraje pa slika naravo, predvsem krajino, vinogradniške motive ipd. Takšne slike razstavlja tudi v Šmarjeških Toplicah, kjer bodo na ogled do sredine januarja. TREBNJE — Glasbena šola Trebnje je vse leto veliko prispevala k živahnemu kulturnemu utripu kraja, še posebej pa v decembru, ko je pripravila kar pet prireditev. Začelo se je že I. decembra, ko je šola organizirala zanimivo predavanje za starše svojih učencev, in sicer o poslušanju glasbe in njenem vplivu na človeka. Predavala je Dora Gobec s Pedagoškega inštituta v Ljubljani. Prireditve, ki so sledile tej, so bili glasbeni nastopi oz. koncerti. 7. decembra je bil v avli stare osnovne šole, tako kot vse druge prireditve, koncert jazzovske glasbe, eden prvih te vrste v Trebnjem. S skladbami znanih jazzovskih skladateljev od Basieja in Armstronga do Ellingtona in Parkerja sta se predstavila klarinetist-saksofonist Tomaž Zlobko in pianist Blaž Jurjevič, ki poučujeta na trebanjski glasbeni šoli. Njuno občuteno, sproščeno in uigrano muziciranje je navdušilo tudi nepoznavalce te zvrsti glasbe. 17. decembra sta koncertirali flavtistka Sonja Lavrinšek-Čampa (po študiju v Ljubljani se je izpopolnjevala v Salzburgu) in pianistka Urška Meglič (študirala je v Zagrebu, zdaj se izpopolnjuje v Gradcu). Prav mojstrsko sta izvedli dela različnih skladateljev od Te-lemanna do Chopina. V soboto, 19. decembra, je bil nastop za člane Društva invalidov Trebnje. V prvem delu sta se predstavila trio blok-flavt in kvartet harmonik, ki delujeta na trebanjski glasbeni šoli, v drugem delu pa so nastopile solo pevke Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani: Anja Štefan, Francka Šenk in Andreja Mo- STOPAR RAZSTAVLJA V BRESTANICI BRESTANICA - Sevniški kipar in grafik Rudi Stopar razstavlja svoja dela v prostorih Ljubljanske banke v Brestanici. Razstavo je v soboto, 19. decembra, odprl Danilo Siter, občinski sekretar za družbene dejavnosti iz Krškega. Na otvoritveni slovesnosti je nastopila tudi Dragica Dani iz Brežic in prebrala nekaj pesmi iz svojega nedavno izišlega knjižnega prvenca, pesniške zbirke Srečevanja, ki jo je izdala Dolenjska založba. horič. Pevke, učenke prof. Marka Bajuka, kije ob koncu tudi sam zapelje na klavirju spremljala pianistka Damjana Zupan. Na zadnji prireditvi v soboto, 21. decembra, so učenci in učenke trebanjske glasbene šole zaigrali in zapeli svojim staršem ter se tako skupaj z njimi poslovili od koledarskega leta 1992. TM cembra, na božič, ob 16. uri v župnijski cerkvi v Brežicah, v nedeljo, 27. decembra, tudi ob 16. uri, v župnijski cerkvi v Sevnici, v sredo, 6. januarja, popoldne ob 16. uri v Domu upokojencev in oskrbovancev na Impoljci, v soboto, 9. januaija, pa še v domačem kraju, to je ob 19. uri v župnijski cerkvi v Boštanju. V soboto, 26. decembra, ob 19. uri bo v kulturni dvorani sevniškega gasilskega doma tradicionalni novoletni koncert domače pihalne godbe in mešanega pevskega zbora Primož Trubar iz Loke. Na prireditvi, s katero bodo počastili tudi slovenski državni praznik, dan državnosti, bodo sodelovali igralci jeseniškega Gledališča Tone Čufar. To gledališče bo s svojim lutkovnim ansamblom gostovalo v sevniški občini dva dni ob koncu tega tedna in v devetih krajih uprizorilo lutkovni igri Leopold in Leopoldina ter Čiribu—Či-riba. “TAHINDERHANDR” V SOKOLSKEM DOMU METLIKA - Tukajšnja folklorna skupina “Ivan Navratil” vabi v soboto, 26. decembra, ob 19. uri v Sokolski dom na Pungartu na “Tahinderhandr”. Poleg folkloristov in tamburašev se bosta na celovečernem nastopu predstavila tudi domačinka Violeta Tomič, igralka pri MGL v Ljubljani, ter Janez Vraničar-Luigi. Prebirala bosta vezni tekst, ki ga je posebej za to priložnost po še neobjavljeni knjigi Zvonka Rusa “Metličani” napisal njegov sin Matjaž. Vabljeni! V soboto, 26. decembra, bodo lutkovne predstave: ob 8.30 v Tržišču (Leopold in Leopoldina), ob 10. uri v Krmelju (Čiribu—Čiriba), ob 12. uri v Šentjanžu (Čiribu—Čiriba), ob 19. uri na Blanci (Leopold in Leopoldina) ob 17. uri V Loki (Čiribu—Čiriba); v nedeljo, 27. decembra, pa ob 9. uri na Bučki (Leopold in Leopoldina), ob 11. uri na Studencu (Čiribu—Čiriba), ob 15. uri v Boštanju (Čiribu—Čiriba), ob 17. uri pa še v Sevnici (Čiribu—Čiriba ter Leopold in Leopoldina), kjer bo tudi novoletni sejem. Za najmlajše in šolarje so pripravili tudi bogat filmski spored. V sevniškem in krmeljskem kinu bodo od sobote, 26. decembra, dalje dopoldne ali popoldne vrteli risanke, otroške komedije in druge, mladim primerne filme. JUBILEJ SODOBNOSTI Osrednja slovenska literarna revija Sodobnost z decembrsko številko zaokrožuje štiri desetletja izhajanja. O tem piše glavni in odgovorni urednik Ciril Zlobec na prvih straneh in poudarja, da revija temelji na izkušnjah predvojne Sodobnosti in tako tudi nadaljuje njeno tradicijo. Pričujoča decembrska številka se z vsebino nekoliko bolj ozira po Dolenjski in Beli krajini. Objavlja intervju, ki ga je imela Gita Vončina z novomeškim pesnikom Severinom Šalijem na ljubljanskem radiu. Zapis je eden zadnjih pogovorov s Severinom Šalijem, ki je letos oktobra umrl, star 81 let. Kot prozaist pa se v Sodobnosti oglaša pesnik Lojze Krakar, rojak iz Semiča. V dveh spominskih črticah opisuje svojo vrnitev iz koncentracijskega taborišča v rodno Belo krajino in srečanja z belokranjskimi rojaki veliko let pozneje. Srečevanja Dragice Dan[ Ob izidu novega knjižnega prvenca v zbirki Siga NOVO MESTO — Odkar je Dolenjska založba osnovala literarno knjižno zbirko Utva, je zbirka Siga kot prva ustanovljena zato, da bi izdajala poezijo in prozo dolenjskih avtorjev, namenjena samo še tiskanju knjižnih prvencev. Spremenilo pa se je še marsikaj drugega, predvsem zunanja podoba knjig te zbirke (ni več črno sijočih naslovnic s silhuetnimi podobami avtorjev), poleg tega Siga tudi ne izhaja več v paketu. Vzrok za slednje ni pomanjkanje kvalitetnih avtorjev, temveč predvsem pomanjkanje denarja. Založba namreč čedalje teže zbere denar za pokritje stroškov ene, kaj šele več knjig naenkrat, zato paketi ne pridejo več v poštev. Pri tem tudi sponzorji, na katere se založba predvsem naslanja, niso enako dobrotljivi oz. odprtih rok za pomoč pri vsakem natisu. Zato je že kar dogodek, če se posreči v takšnih razmerah izdati knjižni prvenec. Dolenjska založba je tak dogodek v letu 1992 vendarle dočakala, čeprav šele decembra. Tako se je tudi zbirka Siga, o katerije sicer beseda, v tem letu oklasila vsaj z eno knjigo. Gre za pesniško zbirko Srečevanja, knjižni prvenc Dragice Dani, Kranjčanke, ki živi v Brežicah. A vto-rica, po poklicu sociologinja, je svojo literarno pot začela v kranjski Savi, kjer je bila najprej zaposlena. Tam je ustanovila literarno skupino, ki je izdala dva pesniška zbornika z naslovom Na savskem bregu (1987 in 1990). V zborniku je kajpak sodelovala tudi s pesniškimi prispevki, kas- neje pa je pesmi obja vljala v Dialogih, Rasti in Sodobnosti. Izid njene prve samostojne knjige so denarno podprli številni sponzorji od KUD Sava v Kranju, brežiške občinske skupščine in ZKO ter nekaterih firm t’ Brežicah do krškega Vidma — OE Papir, novomeškega Novolinea, Dolenjske založbe in nekaterih posameznikov. Ob tem naj še omenimo, da so knjigo, opremljeno z ilustracijami sevniškega likovnika Rudija Stoparja, in oblikovalskim prispevkom Petra Simiča, natisnili (v 300 izvodih) v Savi Kranj. Zbirka Srečevanja po obsegu nižajema, v njej je 36 pesmi, razdeljenih v tri cikle z naslovi- Razkošje drobno, A nekaj je mimo... in Bela kazen, ki v najbolj zgoščeni obliki nekako povzemajo vsebino oz. nakazujejo vsebinski lok zbirke. Tisto, kar je prebudilo to poezijo, da se je oza vestila in se pretočila v verze, ki jih zdaj lahko vsi prebiramo, opredeljuje beseda srečevanja, po kateri je zbirka tudi naslovljena. Beseda pa je zapisana v množini, kar pomeni, da se je ta poezija pojila iz pogostnosti doživetja, ki mu preprosto rečemo srečanje. Gre za različna srečanja in raznolika srečevanja, takšna, ki so ljuba in prinašajo praznik v razpoloženje, in drugačna, po katerih ostaja le okus po grenkem. Tisto, kar je v poeziji Dragice Dani še posebej trpko, je spoznanje, da so zgolj na občasna srečevanja obsojena celo najgloblja človeška čustva, kot je npr. ljubezen. Po vsakem srečanju namreč pride razhod, in čim večji so Dragica Dani presledki med srečanji, tem večje je hrepenenje po novem svidenju in doživetju. Pesmi se dogajajo v vmesnem času, se pravi pred srečanjem ali po njem. Med srečanjem nikoli, takrat se poezija doživi: kot radost ali kot nostalgija. V vsakem primeru pa je to doživetje, ki opečati srečanje. Je drobno razkošje, ki osvetli ponotranjeni vsakdanjik. Ali pa, kar se običajno dogaja premnogim, da »popoldne sem gospodinja / z utrujenimi dlanmi /v/ečer je televizija lile prah je v zraku / in jutri se vse / ponovi«. Srečevanja Dragice Dani so vsekakor zbirka, ki bo hitro našla pol do bralca. Kot je zbirki na pot zapisal Ciril Zlobec, predvsem zato, ker so v njej lepe pesmi, lepe metafore, lepe misli, lepo čustvo. Skratka, gre za knjigo, za izid katere se je splačalo potruditi, pa ne samo zato, da se je tudi Siga spet lahko oklasila. 1. ZORAN Božični večer je, a mnogi danes ne vedo več, čemu ga praznujemo. Moderno življenje je človeka oddaljilo od narave, katere del sta veselje in svetloba, a tudi mrak in smrt. Zima je bila čas smrti, a tudi upanja in veselja ob njenem porazu. To veselje v krščanstvu simbolizira Kristusovo rojstvo Nekaj dni v letu je, ki jih človek pričakuje z radostjo in upanjem. Med temi so zagotovo tudi božič, novo leto in trije kralji. Trije sveti dnevi so včasih rekli ljudje tem praznikom. Se prej, v sivi davnini, predno je krščanstvo s svojo odrešeniško vizijo preplavilo naše kraje, so bila ob tem času uveljavljena poganska obredja. Izvirala so iz strahu in nevednosti: sonce je bilo na obzoiju vse manjše in vse šibkejše, mrak vse daljši in noč vse bolj temna, iz nje pa so prežale sence umrlih prednikov. Prvi del praznovanj je bil torej mračen, prežet s strahom, zaklinjanjem in žrtvovanjem, drugi, ki je sledil zimskemu sončnemu obratu, pa vesel, poln hvaležnosti in darovanja, kajti narava se je vračala v svoj pravi tir. Ko se je krščanska vera uveljavljala, je Cerkev najprej skušala poganske običaje zatreti, a so bili pri ljudeh, tesno povezanih z naravo in odvisnih od njenih muh, preveč globoko zakoreninjeni, da bi ji to povsem uspelo. Zato je ubrala drugo pot: vključila jih je v svoje obredje. Tako praznujemo decembra enega od največjih krščanskih praznikov, Jezusovo rojstvo, pred njim in po njem pa še godove nekaterih pomembnejših svetnic in svetnikov. Vseh teh praznikov se držijo obredi in običaji, ki izhajajo iz davnine in so jim ljudje že zdavnaj pozabili pravi pomen. V zadnjem času, ko je moderni človek že močno natrgal korenine, ki ga vežejo na zemljo, pa so povečini izginili tudi stari običaji. Mnogi so izginili že v prejšnjem stoletju in v obdobju med obema vojnama, precej pa jih je zatrla povojna oblast, ki je poskušala iz ljudske zavesti izbrisati tudi božič, a ji tako, kot prej Cerkvi s poganstvom, ni povsem , . v 'v Ana in Janez Kralj iz Zagorice v Dobrepoljah še nista pozabila vseh božičnih običajev. Na njunem domu je božič še živ. uspelo. Danes, ko je božič spet priznan praznik, smo Slovenci sicer zadovoljni, da ga lahko praznujemo skupaj z drugimi evropskimi narodi, ki so nam kulturno blizu, hkrati pa vneto brskamo po spominu, iščoč še tiste zadnje delčke tradicije, ki so se s prihodom nove oblasti tako na hitro porazgubili. Na pohodu je namreč unificiran, plastični ameriški božič, kakršnega že praznujejo v večini dežel zahodne civilizacije, njegovo edino sporočilo pa sta komercializem, prazen blišč; škoda bi bilo, če bi zdaj, ko smo končno le dobili praznik nazaj, postali njegova žrtev. Tukaj božič ni nikoli umrl Oglasili smo se torej v kraju, kjer je božično sporočilo še kolikor toliko živo, v dobrepoljski vasi Zagorica. Pri Kraljevih ali po domače Vintarjevih o tem pripovedujeta gospodinja Ana in gosfiodar Janez: "Na božič se pravzaprav pripravljamo celo leto. Ko človek dela v gozdu, mu pridejo pred oči veje in panji najrazličnejših oblik. Če opazi kaj posebej zanimivega, vzame stvar s seboj domov in spravi za zimo. Tako pripravljamo jaslice, ki so vsako leto malo drugačne." Sedita za kuhinjsko mizo in Janez v roki preklada dve kaseti, posneti na ljubljanskem radiu. Na eni so samo božične pesmi, na drugi pa tudi druge narodne. Na obeh nastopa zbor Zagoriški fantje, ki ga vodi prav Janez. Že v mladosti so peli na vasi in ostali skupaj do današnjih dni. Pred dvema letoma so dobili evropsko priznanje za ohranjanje tradicije večglasnega ljudskega petja. Moških, ki stalno pojejo v zboru, je le sedem, a jim, če je treba, priskočijo na pomoč tudi žene in dekleta. "Pričakovanje božiča se prične že s prvim adventom. Pri nas poznamo dve devetdnevni-ci, ki imata vsaka svoj ton. Prva je bolj žalostna in temu primerne so tudi pesmi, ki jih takrat pojemo. Druga devetdnevnica pred božičem je bolj vesela. Takrat pojemo Marijine pesmi. To je ostalo iz časov, ko smo po Dobrepoljah še Marijo nosili. Devet večjih vasi je v fari. V vsaki vasi je bila Marija en večer in s pesmijo so jo nosili od hiše do hiše," se spominja Janez, Ana pa doda: "Od prvega adventa je bilo bolj mirno in spokojno. Po gostilnah in doma se ni plesalo ali vriskalo, na vasi ni bilo slišati fantovske pesmi. Ko se je bližal sveti večer, so vsi pospravljali okoli hiše, ženske pa so še posebej skrbno pobrisale in pometle vse prostore v hiši. Na sveti večer in na sveti dan pa se ni smelo delati, le najnujnejše v hlevu in v kuhinji." Kaznovana ženska predrznost To, kaj se sme delati na božični večer in na božični dan, so ljudje strogo spoštovali. Po Dobrepoljski dolini je še sedaj poznano pripovedovanje o tem, kaj se zgodi tistemu, ki to pravilo krši. Po tem pripovedovanju je namreč bila neka ženska, id ji te prepovedi ni bilo mar. Nalašč je šla prat perilo prav na sveti večer. Seveda jo je doletela kazen. Okamenela je. V bližnji podpeški jami je še danes kapnik, v katerem se da prepoznati ženski lik, v svarilo vsem, ki bi jim še kdaj kaj takega prišlo na misel. Sveti večer je v marsikaterem spominu zapisan kot čas spokojnega, a vendar opravil polnega pričakovanja. Ana in Janez pripovedujeta, da so ženske spekle veliko božično potico, iz istega testa pa tudi golobičke, za vsakega otroka pri hiši po eno. To so hlebčki, oblikovani kot ptice, in zelo pomebno je bilo, da jih je bilo na božični mizi prav toliko, kot je bilo otrok, saj je vsak potem ljubosumno čuval svojega. Medtem ko so si ženske dale opravka v kuhinji, so otroci pripravljali jaslice. Svojčas so imeli doma izrezljane figurice, ki so predstavljale Marijo, Jožefa in božje dete ter razne živali, fantaziji in iznajdljivosti pa je bilo prepuščeno tudi oblikovanje hlevčka m [»krajine okoli njega. Kasneje so lesene figurice zamenjali mavčni odlitki pa tudi na trsi papir natisnjene podobice. Janez se spominja, da so svojčas jaslicam dodajali tudi posodice z zelenimi bilkami, ki so vzklile iz žita, ki so ga v tej posodici namočili v vodo v začetku decembra. Podlaga jaslicam, ki so ponavadi stale v hišnem kotu, je bil mah, njihov sestavni del pa je bila tudi smrečica, preprosto okrašena z malo vate, piškoti ali v pisan papir zavitimi bonboni in jabolki. Vse skupaj je bilo majhno in preprosto in sc ne more primerjati z božičnimi drevesci, ki so k nam prišla zelo pzno in so postajala vse večja in razkošneje opremljena. Tudi obdarovanje na božični večer ni bilo v navadi. To, da božiček nosi, je k nam prišlo šele v zadnjem času od drugod. Je pa res, da so ljudje šli k polnočnici, če je bilo le mogoče, v novi pražnji obleki. O mraku se je na sveti večer zbrala v hiši vsa družina. Hiša je bila počiščena, praznično pospravljena in okrašena, jaslice napravljene, na mizi božična potica in golobičke, zraven pa morda še kaj, kar naj bi v prihodnjem letu prineslo srečo in bogat pridelek. Tako tudi nekaj žita, da bi kokoši poslej znesle jajca doma. Nad vsem je kraljeval bogec, ki so ga posebej za to priložnost postavili na mizo. Ko so bili vsi zbrani, so opravili kajenje in kropitev. Med molitvijo so obšli vse hišne prostore, hlev in ostala gospodarska poslopja. Spredaj je eden od otrok nesel luč, za njim je šel oce s kadilom, nato mati s posodo blagoslovljene vode, iz katere je s smrekovo vejico škropila naokrog, nato pa še vsi ostali. Ko je bil ta obred opravljen, se je družina vrnila k svečani večerji, po njej pa je bila na vrsti molitev. Tri rožne vence in litanije so zmolili, a do odhoda k polnočnici je ostalo še precej časa, saj je to eden od najdaljših zimskih večerov. ČakJnje na polnočnico je bil za otroke najlepši čas. Vsi so se zbrali ob krušni peči in na njej, prepevali pesmi in si pripovedovali zgodbice. Janezova stara mama Ana je vedela povedati marsikaj, saj je peš prehodila precej sveta in marsikaj doživela. Znala je pripovedovati tudi take zgodbice o strahovih, da so se otrokom kar lasje ježili in so potem, ko so se odpravljali v noč proti farni cerkvi, še nekaj časa s strahom pogledovali v temo. A je bil strah kmalu pozabljen, kajti tudi pot k polnočnici je bila posebno doživetje. Živina hvali gospodarja Povedali smo že, da so se za k polnočnici oblekli v najboljše, kar so imeli, ce je bilo le moč v novo. Svoj čas je bilo snega veliko in iz vasi so k farni cerkvi vodile le ozke gazi. Tudi javne razsvetljave ni bilo. Zato pa se je nudil očem čudovit prizor: od vseh strani so se zgrinjale k cerkvi ognjene procesije. Že poleti so namreč za te dolge zimske noči pripravili baklje - fagle so jim rekli Dobrepolja - in s temi so si svetili pot do cerkve, Z božičem se v naše domove vračajo tudi jaslice. Svoj čas so bile lesene, potem mavčne in papirnate, zdaj pa je moč kupiti plastične. med potjo pa pozdravljali in klicali sosede ter se šalili. Polnočnica, maša, najbolj bogata s pesmijo, je bila posebno doživetje. Vsi so se udeležili tudi obhajila, kajti na ta dan so bili vsi izpovedani svojih grehov. V navadi je bilo tudi, da so ljudje pred božičem poravnali svoje dolgove, tako da so bili vseh bremen prosti. Med polnočnico je ponavadi ostal doma le en član družine. Za varuha, so rekli. Ta je dal, ko so ostali odhajali od doma, živini v jasli najboljše krme. Včasih je to napravil gospodar sam, predno je odšel k polnočnici. "Med polnočnico se živina pogovarja med seboj," so včasih dejali ljudje, "in ker ima dobro krmo, hvali svojega gospodarja." Božič ali sveti dan je bil spokojen družinski praznik. Tisti, ki so bili pri polnočnici, so šli ponavadi k maši še popoldne, sicer pa se je vsa družina držala doma. Čas za obiske je bil na Štefanovo, dan po božiču. 'To je bil tudi dan, ko so hodili ljudje bolj sproščeno naokrog, sorodniki so se obiskovali, otroci so dobivali golobičke. Tudi pelo, vriskalo in plesalo se je ponekod. Bil pa je to tudi dan, ko se je sklenil marsikateri ženitni dogovor," se spominja Janez. Svojčas so te stvari urejali tako kot kako drugo pomebno gospodarsko kupčijo in so imeli za to najete vešče snubače. podjetništvo in multimedija V razvitem svetu je na pohodu multimedija, pri nas pa skuša svetovnim usmeritvam slediti mlado zasebno podjetje za računalniški in marketinški inženiring LogiCom. Pomemben del sodobnega trženja, na katerega več ali manj že tudi pri nas vsi prisegajo, je tako imenovano tržno komuniciranje ali po starem povedano propaganda in predstavljanje podjetij, njihovih storitev in izdelkov. Temu izredno pomembnemu segmentu gospodarjenja ni več mogoče uiti ali se sprenevedati, da gre lahko dobrim in prodornim tudi brez njega. Podjetnik oziroma poslovnež, ki gleda naprej ali vsaj dovolj pozorno okoli sebe, se tega zaveda in poskuša tudi kaj narediti, pri tem pa pogosto naleti na problem, kje si zagotoviti tovrstne kvalitetne storitve. Poslovnežem z območja širše Dolenjske poslej ne bo treba v Ljubljano ali kam drugam, saj se je med agencije, ki ponujajo sodoben marketinški inženiring, pred kratkim vpisal tudi novomeški LogiCom, računalniški in marketinški inženiring. Od drugih podobnih agencij se nekoliko razlikuje, saj ponuja nekaj, kar drugi še nimajo razvito v tolikšni meri ali pa sploh še ne. Gre za multimedijski pristop, za računalniško integrirane avdio-video predstavitve, torej za tehnologijo tržnega komuniciranja, ki je zdaj v razvitem svetu na pohodu, v Evropo in k nam pa prihaja iz Amerike. Kot zatrjuje direktor LogiComa Andrej Vire, so v posameznih delih te ponudbe prvi v Sloveniji. Idejni oče multimedije Boštjan Vire, študent ekonomije, ljubiteljski, a uspešen fotograf, glasbenik in računalnikar, takole razlaga bistvo multimedije: To je sistem, ki računalniško združuje različne medije, kot so video, zvok, glasba, računalniška grafika in računalniška animacija, in omogoča mešanje vseh teh medijev med seboj, denimo mešanje video slike in računalniške grafike. Sistem je namenjen predstavitvam v živo na sejmih, poslovnih srečanjih, ob različnih priložnostih, kot so otvoritve novih proizvodnih programov, promocije izdelkov, tiskovne konference, konvencije, kongresi, kulturne prireditve in podobno. Zelo uporaben je pri seminarskem izobraževanju in na seminarskih predstavitvah, da se ga uporabiti tudi za klasične predstavitve. Sistem omogoča računalniške in video projekcije, vključevanje prej posnete glasbe oziroma zvoka in direktnega glasu govornika, dia in grafoskopske projekcije s črno-belimi in barvnimi prosojnicami, na katerih so denimo slike iz videa ali fotografij pa grafikoni, skice in besedila, ki jih izdelamo in oblikujemo na računalniku. Bistvo multimedije je, da gre vse prek računalnika. Oprema nam omogoča še namizno založništvo, izdelavo, podnaslavlja-nje, prevajanje in sinhroniziranje videa in podobno. Pripravljeni pa smo tudi za svetovanje pri nakupu računalniške opreme, trženju." Boštjan in Andrej Vire, idejni oče in direktor novomeške multimedije. Pust je bil namreč že na obzorju in na poroko se je bilo treba hitro začeti pripravljati. No, božič je bil najbolj pomemben sveti dan. Druga dva, ki so jim ljudje včasih rekli tudi sveta dneva sta bila še novo leto in sveti trije kralji. Tudi na predvečer teh praznikov opravijo kropilni kadilni obred, molitev, gospodinje pa spečejo dobrote. Na tri kralje so hodili okoli fantje, se opravljeni v tri kralje1 postavili pred jaslice in zapeli. Dobili so darove. Ana pa se še posebej spominja poprtnika, velikega hlebca, ki so ga spekle gospodinje. To ni bil navaden hlebec, ampak posebej okrašen, z letnico, napisano na sredini. Na sveti večer ga je gospodinja postavila na mizo, zjutraj, po maši, pa ga je gospQdar načel. To je bil kruh s posebno močjo. Ze pri peki je gospodinja posebej pazila, da ji je hlebec ob strani vsaj malo razpokal, saj je to pomenilo, da se ji je nasmehnil in da ga bo se spekla, če ne, pa bi to lahko pomenilo nesrečo ali celo smrt. Gospodar je poprtnik narezal za družino pa tudi živino. Za otroke je veljalo, da kakor velik kos bo pojedel, toliko bo tisto leto zrasel. Tisti, ki je pokusil devet različnih poprtnikov, pa je postal posebej močan. TONE JAKŠE Že po tem skopem orisu je jasno, da sistem zahteva sodobno strojno in programsko opremo in seveda veliko znanja, še tako popolna oprema je namreč le kup železja, ce ni pravega znanja. Če bi kdo notel sam obvladati multimedijski posel, bi moral biti v prvi vrsti dober računalnikar, elektronik, ekonomist, poslovnež, fotograf, oblikovalec, video snemalec, tehnik, glasbenik, za nameček pa še kos umetnika. Takšnega sodobnega elektronskega polihistorja seveda ni, zato je za posel potrebno združevanje več glav. V LogiComu delujejo štirje, vsi pa so doma na več področjih. Poleg omenjenih Andreja in Boštjana Virca je tu še tehnični direktor Peter Geršič, ki ima poklicna znanja iz elektronike in izkušnje na drugih področjih, predvsem v kulturi, in kot sodelavka Karmen Vire, ki je profesorica strokovnih predmetov na SEŠ v Novem mestu ter radijska voditeljica in napovedovalka. Na voljo jim je zmogljiva računalniška oprema z osrednjo računalniško postajo Arche PC 486, video digitalizator, skener, barvni tiskalnik, video in fotografske kamere, video projektor, mešalna miza, grafoskop, izvrstno ozvočenje, stereo mešalna miza, digitalna procesna enota zvoka, računalniški in akustični zvočni studio z vso potrebno opremo, od mešalne mize z 32 vhodnimi kanali in 24-steznega magnetofona do sintetizatorjev in glasbil. "V Sloveniji je dosežena visoka raven video produkcije in izdelave prospektov ter reklamnih spotov. Ko smo mi iskali prazen prostor v vsem tem, smo se našli v multi-medijskih predstavitvah. Zdaj ponujamo sistem, ki je zenkrat v Sloveniji edinstven, saj za podobnega ne vemo," pravi Andrej Vire. "Multimedijski projekt smo že predstavili v vseh velikih podjetjih na Dolenjskem. Ugotavljamo, da za marketing bolj ali manj vedo vsi; pri tistih podjetjih, kjer imajo visoko raven sodobnega trženja, so se naše ponudbe razveselili, pri drugih pa smo morali razložiti, kaj je to. Zamenjavajo nas z multivizijo, kar ni isto." LogiCom prav zdaj dela na celostnem projektu predstavitve začetka proizvodnje clia v Revozu, v katerega bo vključena vsa tehnologija multimedije. MILAN MARKELJ priloga dolenjskega lista 9 >T0: B. kam in kaj z odpadki B9 fecffl s©Dte s ©(SOamgffišda® CJ Krška tovarna celuloze in papirja, sedanji Videm, je od leta 1985 do danes iz tehnološke deponije pri tovarni odpeljala že čez pol milijona kubikov elektrofiltrskega pepela v opuščene gramoznice na prodnatih tleh v Vrbini. Do letošnje spomladi so s pepelom zapolnili tri gramoznice, velike 15 hektarjev, zdaj pa pepel navažajo že v četrto pri Starem gradu. V Krškem še vedno verjamejo, da jim bo na odlagališčih uspelo vzgojiti topolove nasade ali pa jih uporabljati celo v kmetijske namene. Toda narava je muhasta in ji ni mar za papirnate elaborate, četudi so napisani v Beogradu. Na prvem odlagališču, ki se nahaja v krški občini, so pred dvema letoma zasadili topole. Luknje so izvrtali v odpadno lubje, ki je nasuto na pepel, da bi preprečilo dviganje prahu. Za zdaj drevesa rastejo normalno, vendar pa gozdarji opozarjajo, da še črpajo hrano iz zemlje, ki so jo nasuli okoli debel. Kako bo z rastjo, ko bodo korenine prodrle do pepela, ne ve nihče. Na pepelu nič ne raste Elektrofiltrski pepel je nadloga termoelektrarnam in vseh, ki kurijo na premog. Kar 80 odst. pepela sestavljajo silicijeve, aluminijeve in železove spojine, ki so skoraj popolnoma netopljive. V pepelu ni snovi, ki bi rastlinam služile za črpanje hrane, predvsem manjka dušika in delno fosforja. Rast na elektrofiltrskem pepelu onemogoča tudi zelo visoka stopnja kislosti. Ker je pepel črne barve, so tla nad odlagališči precej toplejša od okolice, kar neugodno vpliva na rastlinje. Zamisel o vzpostavitvi debele zelene odeje nad odlagališči zaenkrat še ni zaživela. Morda tudi zato ne, ker je prezahtevna. Na povprečno trimetrski sloj pepela so že povsod razen na zadnjem odlagališču nasuli okrog 30 cm odpadnega lubja. Nanj bi morali posejati izbrane sorte trav, ki so pokazale, da, najbolje prenašajo tako neugodno podlago. Že pred setvijo bi morali tla močno pognojiti z mineralnimi gnojili, nato pa še vsako leto redno dogno-jevati. Travo bi bilo treba tudi najmanj dvakrat letno kositi. Toda s tem bi poleg negativnega vpliva pepela in lubja na okolje, le-to samo še dodatno obremenili z umetnimi gnojili. Zaenkrat so poskusili s sajenjem topolov. Po mnenju Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo iz Ljubljane iz beograjskega elaborata niso razvidne nekatere lastnosti, ki so bistvene za presojo o primernosti take snovi za rast topolov, pa tudi izbrani topolovi kloni danes ne ustrezajo več. Kljub temu prvi ■■bhbhHH V Vrbini, kjer se je včasih razprostiralo neprehodno grmičevje, danes rastejo topolovi nasadi. V opuščene gramoznice sredi nasadov so doslej navozili pol milijona kubikov premogovega pepela. ogrožena naravna znamenitost ČSJ topoli že rastejo v svojo negotovo prihodnost. Ob odlagališčih se suši drevje Spomladi, ko je komisija opravljala tehnični pregled odlagališč, so gozdarji med drugim pokazali na gozdno drevje ob zadnjem odlagališču, ki sega v brežiško občino. Opazili so, da kaže znake zmanjšane vitalnosti, nekaj listavcev pa je celo že suhih. To odlagališče je še posebej sjporno, saj je tako napolnjeno, da presega višino naravnega terena, kar bi lahko povzročilo širjenje negativnega vpliva v notranjost okoliškega gozda. Zeleni Brežic vprašujejo, zakaj ob tehničnem pregledu kljub vabilu ni bil prisoten noben predstavnik občine Brežice. Prepričani so, da bi ob prevzemu tako spornega objekta morala sodelovati tudi občina, ki pa se doslej niti na zapisnik o tehničnem pregledu ni posebej odzvala. Menijo tudi, da obstaja nevarnost izpiranja škodljivih snovi v podtalnico in nato v Savo. Analize sicer kažejo, da podtalnica še ni ogrožena, vendar trenutno stanje ne sme biti razlog, da ne bi dvomili. "Kje je meja in kritična količina, ki bi znala zaznavno vplivati na podtalnico?" se vprašuje Hrvoje Oršanič iz stranke Zelenih Slovenije, ki se za odlagališča zanima tudi po strokovni plati, saj je zaposlen pri Gozdnem gospodarstvu Brežice. Zemljišče, na katerem je sedaj tretje odlagališče, je v lasti GG Brežice, zato se je začel spraševati, kdo je dal soglasje zanj. "Soglasje je v imenu GG izdal takratni vodja tozda gozdarstvo inž. Marjan Hladnik. Zanima me, zakaj je tovarna 'Djuro Salaj’ v letu 1984 dala študijo o odlagališču v izdelavo beograjskemu inštitutu, čeprav bi jo gotovo znali narediti tudi v Sloveniji. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, kakšno vlogo je pri tem odigral inž. Hladnik, ki je kmalu zatem postal svetnik v tej isti tovarni/pravi Hrvoje Oršanič. Malo radioaktivnosti ne škodi Zdaj je tudi že znano poročilo o meritvah radioaktivnosti na odlagališčih pepela, ki sta jih opravila Inštitut za celulozo in papir iz Ljubljane in Zavod RS za varstvo pri delu. Rezultati so pokazali, da je bila zahteva po meritvah upravičena. Vrednosti zunanjega gama sevanja na odlagališčih so glede na povprečje v okolici višje, vendar "nimajo vpliva na ožjo in širšo okolico". K temu največ prispevajo "naravni radionuklidi v pepelu in dokaj visoke vsebnosti cezija-137 v odpadnem lubju". Povečana vrednost Cs-137 je posledica černobilske nesreče, saj je les večinoma uvožen iz SZ. Zaradi takih koncentracij je tudi vsebnost tega radioaktivnega elementa v topolih na odlagališču povečana. Koncentracije radona GflfimB Najdišče črne človeške ribice, edinstvene najdbe na svetu, je zaradi deponije livarskega peska ogroženo. Ni denarja za študijo, ki naj bi pokazala obseg varovanja. Močeril ali človeška ribica (Proteus an-guinus) je pogosta žival v dolenjskih podzemnih vodah. Kljub temu pa je ljudje ne poznajo, saj jo zelo redko vidijo, le če žival visoka voda prinese na piano. Ob zadnji visoki vodi konec novembra je prineslo na dan močerila v iziru Suhorec v Dolenjskih Toplicah, našli pa so ga Barbičevi, ki imajo hišo v neposredni bližini. Sedaj je ta proteus na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer potekajo raziskave močerilov. Te raziskave, ki jih vodi prof. dr. Boris Šket, so še posebej intenzivne po najdbi črnega močerila. Tega so našli pred leti najprej v izviru Dobličice in potem še v bruhalnikih pri izvini Jelševniščice, obe lokaciji sta v črnomaljski občini. Sedaj primerjajo belega s črnim močerilom. Najdba črnega močerila, edina na svetu sploh, je po mnenju prof. Šketa najzanimivejše odkritje v slovenski favni v zadnjem desetletju. O najdbi črnega močerila in zapletih v zvezi s tem smo v našem časopisu že večkrat pisali. Pri zapletih oziroma kar ogroženosti te edinstvene najdbe gre predvsem za to, da iz bruhalnikov pri izviru Jelševniščice ob visokih vodah teče temno obarvana voda, kar povezujejo z bližnjo deponijo livarskih peskov črnomaljskega Belta. Analiza črno obarvane vode je pokazala, da gre za oporečno vodo z visoko vsebnostjo aromatskih ogljikovodikov, fenolov in železa, ki izvirajo iz Beltove deponije. Na zahtevo novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVNKD) in črnomaljske občinske komisije peska zaprla. Hkrati je občinska komisija zahtevala, naj izdelajo kataster vseh Beltovih deponij, vendar do danes od tega ni še nič. Na zahtevo republiške inšpekcije je tovarna Belt pri mariborskem Inštitutu za varstvo okolja naročila program za sanacijo odlagališča livarskih peskov Bezgovec. Pogodbo so podpisali marca letos, vendar vsa zadeva stoji, ker Belt nima denarja, da bi študijo plačal. Glavni del tega programa je dejanska ugotovitev problema in določitev obsega in stopnje onesnaženja. V okviru tega naj bi opravili hidrogeološke preiskave območja, ugotovili ogroženost pdzemeljskega živalstva ter vpliv odpadnega livarskega peska na močerila; opravili kemijske analize materiala in voda ter se kaj. Na osnovi dobljenih rezultatov in ugotovitev iz te faze pa bi pripravili predlog ukrepov za sanacijo. Vsekakor bodo ti ukrepi zahtevni in tudi dragi, najpomembnejše pa je, da bodo učinkoviti. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je medtem pripravil strokovne osnove za razglasitev območja izvira Jelševniščice kot biotopa črnega močerila, novo odkrite pd-vrste človeške ribice, za naravno znamenitost Občinska skupščina Črnomelj je letos pleti to območje res razglasila za naravno znamenitost, a le za eno leto, ker naj bi šele študija pokazala, kakšen naj bi bil obseg varovanja. Delo pri izdelavi te študije oziroma programa pa zato, ker Belt nima denarja, stoji. Zato se je pred dnevi ZVNKD obrnil na ministrstvo za znanost, da bi glede na pmembnost finančno podprlo izdelavo študije. Minister dr. Tancig je pred volitvami na obisku v Črnomlju obljubil pmoč ministrstva pri tem. Ob vsem tem se pjavlja še nov problem. V bližini bruhalnikov, ob in na potoku Jelševniščica je že pred časom, preden so odkrili črno vodo iz bruhalnikov, zasebnik zgradil ribogojnico, za katero je dobil vso potrebno dokumentacijo na črnomaljski občini, vendar ZVNKD niso vključili v postopek. Zanimivo je, da je bilo to območje že prej v načrtu za hidromelioracijo, vendar so ga ptem, ko je Zavod zahteval dodatne raziskave, izvzeli in ga niso hidromeliorirali. Ponovno se je ZVNKD "aktiviral", ko so odkrili črno človeško ribico in ko so črne vode iz bruhalnikov pstale ekološki in naravovarstveni problem. Vendar je lastnik ribogojnice potem zgradil dodatne bazene. Zavod je sicer dobil predlokacijsko dokumentacijo, na katero naj bi dal svoje soglasje (ali pa, seveda, tudi ne), vendar so pri ogledu na terenu ugotovili, da je vse, za kar naj bi (ne) dali soglasje, že zgrajeno. ZVNKD pa za gradnjo novih bazenov (ki so, kot rečeno, že zgrajeni), ni dal soglasja, prav tako ne Zavod za ribištvo. Sprašujejo se o upravičenosti ribogojnice na tako rizičnem območju, kije nedvomno kontaminirano z izcedki iz bližnje Beltove deponije. Ob vsem tem pa se na ZVNKD sprašujejo, kako je možno, da je za gradnjo brez potrebne dokumentacije človek na takem območju dobil še republiški kredit. ANDREJ BARTELJ in njegovih ptomcev v zraku nad odlagališči, ki bi v večjih količinah lahko pvečale radioaktivno ozadje v okolici, so na ravni slovenskega pvprečja. "Zato lahko trdimo, da depnije nimajo zaznavnega vpliva na bližnjo okolico," pravi poročilo. Meritve specifične aktivnosti radionukleidov so jjokazale, da je vsebnost naravnih nukleidov v premogovem peplu povprečna za to vrsto snovi. Poročilo pa ne govori kaj več o tem, koliko je večja od povprečnih vsebnosti v okoliški zemlji, čeprav so nekatere vrednosti, npr. za U-nat in Ra-226, tudi petkrat oz. sedemkrat višje kot v okolici. Kaj to pmeni, kot laiki ne moremo soditi, poročilo pa ne pve, ali tako velike vsebnosti Ra-226 lanko škodljivo vplivajo na ozračje, podtalnico in seveda bližnje rastlinje. Tudi zaradi tega morda ne bi bilo napak, če bi raziskavo naredila še kakšna ustanova. Ni naš namen preprečiti odlaganje pepe-la, saj ga je nekam pač treba spraviti. Razpravljamo lahko samo o tem, kako to opraviti. Vsak proizvajalec si v prvi vrsti želi najcenejšo rešitev, zato je prav, da zadevo kontrolira še kdo, ki življenje gleda z druge naše korenine Bila je noč, ki je Tone Križ ne bo nikoli pzabil. Najdaljša v njegovem življenju. Na martinovo je bilo, visok sneg je pkrival pokrajino, ki jo je mesec spremenil v belo bleščavo, in mraz je pritiskal kot za stavo. Dvaintrideset stopinj pod ničlo so namerili tisto noč, nikoli prej in nikoli pozneje toliko v tisti zimi, čeprav je na tej kočevski planoti nad dolino Kolp včasih še posebej ostra. Tone je ležal v snegu pleg svojega avtomobila in kri mu je počasi odtekala. Obe nogi je imel prestreljeni, ležali sta v svoji nenaravni legi, kakor je bil padel, in vsak najmanjši gib telesa mu je povzročal neznosne bolečine. Kake deset je bilo ura, ko je prišel do avtomobila. Snel je puško in ptem že nahrbtnik, da bi ga odložil na sedež. V tistem trenutku pa je puška padla in strel ga je pkosil, da se je zvrnil kot snop. K sreči je nahrbtnik še vedno držal v rokah. Stlačil ga je podse, da se je vsaj malo dvignil iz globokega snega. V nahrbtniku je bil par rezervnih toplih škornjev. Vanje je stisnil roke, da mu prsti od mraza niso odmrli. Tudi stekleničko slivovke je dotipal. Kdaj pa kdaj je srknil pžirek, da si je ovlažil grlo. Klical je na pmoč, a kdo ga bo slišal v tej gluhi noči in v zaprtem območju Kočevske Reke! Poleg tega bi klicanje pritegnilo pozornost, ki si je nikakor ni želel. Živo se je namreč še spminjal prizora, ki ga je kake pl ure prej doživel na lovski preži. Neslišno je ždel in opazoval. Se bolj se je pritajil in se pripravil na strel, ko je v obsijanem snegu zagledal močno jelenovo pstavo, ki sc je z dvignjeno glavo oprezaje približevala. A do strela ni prišel, ker je žival zakrivalo vejevje. Videl je, da se je kmalu zatem jelenu pridružila še košuta, za njo pa je poskakovala mladica. Po njeni nenavadni hoji je sklepal, da mora biti ranjena. A kaj je tista mogočna črna senca, ki se plazi po mladičini sledi? Ogromen medved je tedaj planil na svetlo in se zapodil za bežečo jelenjadjo, da se je sneg visoko prašil. Medvedji lov se je hrupno oddaljil v gozd in le še pokajoče veje v daljavi so izdajale, da še vedno traja. Ali je ranjeno mladico medved le ujel ali ne, tega Tone ne bo nikoli zvedel. Spoznal je, da lovske sreče na tej preži pač ne bo, in se odpravil nazaj k avtomobilu v bližini vasi Ajbel, tam pa je počil usodni strel in ga pokosil v sneg. Slišal ga ni nihče in tudi Tonetove klice na pmoč je zadušil sneg. "Kaj pa kri?" je premišljeval Tone. "Če jo medved zavoha, je po meni. Tudi mladica je najbrž krvavela, zato se je spustil v njeno sled. Preživel sem taborišče, partizanstvo, zdaj pa tak konec." Slike iz njegovega življenja so se mu kot v filmu prikazovale pred očmi. Oče, tesar iz Kotarja, je kupil hišo na Brigi, ko je bilo Tonetu osem let. Odrasel je med kočevarskimi otroki in se hitro naučil njihove govorice. Od dvajsetih hiš v vasi jih je bilo le nekaj slovenskih, a so se s Kočevarji pvečini * §»:' ^ % •«??*** ■ Ms* plati. Osrednja ugotovitev poročila o meritvah radioaktivnosti na odlagališčih nas najbolj vzpdbuja k taki pbudi. Pravi namreč, da je pvišanje radioaktivnih elementov v toplih na odlagališču še vedno tako majhno (topli so stari komaj dve leti), da so dreveja poplnoma varna za nadaljnjo predelavo. Če je bilo to treba pudariti, ptem se vprašujemo, kako vama bi bila upraba površine odlagališč za kmetijsko uprabo. Bi vi jedli zelenjavo s takega vrta? BREDA DUSIC-GORNIK Tone Križ iz Gornje Brige dobro razumeli. S šestnajstimi leti se je Tone že zaposlil. Na svojo žago na Plešivci ga je vzel borovski trgovec Curl. Bližajoča se vojna pa je v vas prinašala velike spremembe. Prihajali so kulturbundovci in ljudi navduševali za Hitlerja. Nekaj glasnih privržencev so dobili, ti pa so ustrahovali druge. Tudi oborožili so se, tako da so se ljudje že bali iz hiš. Najhujši so bili kot vedno spreobrnjenci. Eden takih je bil slovenski fant, sin očeta, ki sploh kočevarsko ni znal. Folksdojčerji so bili zelo razočarani, ko so prišli Italijani in jim pobrali orožje. Pozno jeseni so se pričeli pripravljati na selitev. "Pojdite z nami,” so jih vabili in se poslavljali tisti, ki so ostali prijazni. A Križi niso šli. Danes je na Gornji Brigi le še šest hiš, druge so se brez gospodarjev sesule. Vas je sicer oživela, ko so med vojno sem prihajali begunci, in morda bi tudi ostali, če leta 1951 območja ne bi razglasili za zaprto. Takrat so se mnogi zbali za svojo bodočnost in odšli. Šele zdaj, ko je območje spet odprto, prihajajo Kočevarji obiskovat kraje svoje mladosti. Otroci so bili, nič krivi za usodo, ki jih je doletela. Zdaj se zgodi, da se kdo ganjen zgrudi v koprive, ki rastejo na ruševinah nekdanje domačije, in vzame s sabo v spomin prgišče ometa, delček rodnega doma. Tone jih vedno prijazno sprejme. Že prvo leto vojne je Tone pričel delati za partizane, a je bil kmalu izdan. Italijani so ga ujeli in ga na Reki obsodili na dvajset let zapora. Najprej so ga odpeljali v Padovo, nato pa na Rab. Ob kapitulaciji je imel 36 kilogramov. Najprej je prišel v partizansko bolnico, kjer se je hitro opomogel, šel najprej domov, nato pa še k bratu, ki je bil pri partizanih pod Snežnikom. Tu je v zaščitnem vodu tiskarne dočakal konec vojne. Po vojni je bil nekaj časa furman, nato pa do upokojitve spet žagar v Kočevski Reki. O Tonetovem lovskem doživetju leta 1973 se belega zimskega dne tik pred božičem pogovarjamo ob dišeči kavi, ki jo skuha njegova žena Ančka. Prav nič "lovska" zgodba ni to, ampak krvavo resnična. Tone jo še danes čuti v nogah. Šele ob šestih zjutraj, komaj še živega, ga je ležečega v snegu takrat našel lokalni cestar. Da ni izkrvavel, je pravzaprav čudež. Zdravniki pravijo, da se je prav zaradi hudega mraza kri hitro strjevala. Topla noč bi mu hitro prinesla smrt. Kar štiri leta je bil potem v bolnici, kjer je bil devetkrat operiran. Zdaj z ženo Ančko, ki je prvič prišla v to vas kot begunka iz Fare, živita sama. Tri sinove imata in eno hčerko ter petero vnučkov, a so se vsi zaradi služb odselili z Brige. Križeva pa vztrajata. Samote sta se že zdavnaj navadila. Celo bolj jima je bilo všeč prej, ko je bilo območje še zaprto. TONE JAKŠE 1 [ 0 priloga dolenjskega lista ITO: T. JAKŠE .v. .\vMvX\\ • •••••••••• • •.•.•.•.•.•.•.•.■.v.1. • • • zavarovalnica tilia d.d. novo mesto Bralcem Dolenjskega lista želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! 15% NOVOLETNI POPUST TRE® d.0.0. Obiščite razstavni prostor v Trebnjem, Trubarjeva ulica 12, kjer vam nudimo stavbno pohištvo K* JELOVICA in italijanske keramične ploščice linea ceramica Inf. (068) 45-640 Vesel božič in srečno novo leto! MM metalna Tovarna gradbene in strojne opreme, d.o.o., SENOVO Smo mlada, v prihodnost usmerjena družba, ki večino proizvodov izvozi na zahodnoevropske trge. V naš sektor materialne oskrbe želimo sprejeti v delovno razmerje za nedoločen čas in s polnim delovnim časom sodelavca, pripravljenega spoprijeti se z izzivi, če ima ustrezna znanja v zunanjetrgovinskem poslovanju. Zato ponujamo delovno mesto GLAVNEGA KOMERCIALISTA NABAVE Pričakujemo dinamičnega sodelavca z visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri, z aktivnim znanjem angleškega ali nemškega jezika ter najmanj 2 oz. 4 leti delovnih izkušenj, od tega 2 leti na področju zunanjetrgovinskega poslovanja. Možnost reševanja stanovanjskega vprašanja. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela pričakujemo v 15 dneh po objavi na naš naslov: METALNA TGS, d.o.o., Senovo, Titova 106, 68281 Senovo. O izbiri vas bomo obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. NOVO'. ® *o:' SED SEDEŽ ZA KOPALNO KAD cena 4.290 SIT telefon 061 265-682, 265-760, od 7,-do 14. ure m ES KUHAR SEDEŽ ZA KOPALNO KAD Kovinoplastika in orodjarstvo, Koprska 80 MM metalna Tovarna gradbene in strojne opreme, d.o.o., SENOVO Na podlagi sklepa Upravnega odbora družbe objavljamo RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM na Senovem, Titova cesta 101 a: 1. Poslovna prostora, ki merita skupaj 254 m2, namenjena za proizvodne, skladiščne ali storitvene dejavnosti 2. Poslovni prostor, ki meri 34 m2, namenjen za pisarniško dejavnost 3. Poslovna prostora, ki merita skupaj 61 m2, namenjena za pisarniško ali agencijsko dejavnost Vse poslovne prostore oddajamo v najem za nedoločen čas najugodnejšim ponudnikom. Rok za oddajo ponudb je 15 dni po objavi na naslov: Metalna TGS, d.o.o., Senovo, Titova cesta 106, 68281 Senovo. Informacije lahko interesenti dobijo na tel.: (0608) 79-328, int. 10. H! ^C/o/awtO' '(oe/je prodajalna v Novem mestu želi vsem svojim zvestim strankam vesel in zadovoljen božič ter veliko zdravja in osebne sreče v letu 1993! Zahvaljujemo se Vam za nakup in zaupanje z željo, da nas obiščete tudi v prihodnjem letu, j strojna oprema. ■/ t • - programska oprema Teie&its: 00^701 v' 033 *-gSno oblikovanje ^Vesele božične praznike in srečno novo leto 1993! SLOVENSKA INVESTICIJSKA BANKA, D.D., LJUBLJANA, EKSPOZITURA HRAST Adamičeva 2, Novo mesto Telefon: (068) 22-802, fax: 28-059 Delovni čas: vsak dan od 7. do 17. ure, sobota od 7. do 11. ure Ugodne obrestne mere za avista in vezane tolarske ter devizne hranilne vloge. Izredni limiti na tekočih računih: za občane do 150.000,00 SIT, za obrtnike do 250.000,00 SIT. Najvišje obrestne mere za avista depozite na žiro računih pravnih in fizičnih oseb. * Visoki menjalniški tečaji * Sefi vrhunske tehnologije BAUER Letna najemnina od 5.000 SIT dalje. ★ Krediti za obratna sredstva in investicije. * Devizni investicijski krediti za podjetnike in obrtnike: obresti do 12,5% Vredni smo tudi dobre banke! SLOVENSKA INVESTICIJSKA BANKA, D.D. Vesele božične praznike in srečno novo leto 1993! Mnogi od vas že poznajo naše prednosti : ZANESLJIVOST, TRADICIJA,PRODORNOST IN POŠTENOST Zavod za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom, p.o., Ljubljana sporoča, da smo do 10. decembra 1992, 1.404 članom dodelili sredstva vzajemne pomoči v skupni vrednosti 313.809.944,80 SIT v načelo združevanja denarnih sredstev na osnovi vzajemnosti in solidarnosti verjame že 4.378 članov, kajti mi dajemo Vašemu denarju večjo vrednost in pomen. Prepričajte se sami! Vstopite v novo leto skupaj z nami! ... z (Vami a diski ut obilju ... najcenejsi SERVIS IN REZERVNI DELI KOLES Jože Smole Žabja vas 27 telefon: 068/21-952 Vesel božič in srečno novo leto! NOVO V ČRNOMLJU •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••C ZASEBNI SALON POHIŠTVA Poslovna cona Majer (bivša vojašnica) tel. (068) 53-195 Po zelo ugodnih cenah nudimo: • kuhinje • predsobe • jedilnice • sedežne garniture • dnevne sobe • zavese po naročilu • otroške sobe • tapiserije • spalnice • beto tehniko UGODNOSTI: popust do 40% obročno odplačevanje BAlRflS d.o.o. Straža Trgovina, zastopstvo, posredništvo_ tel. (068) 85-394 Vesel božič in srečno novo leto! jJOj Cesta herojev 4 Novo mesto KOKOS tekstil je odprl na Cesti herojev 4, v Novem mestu, trgovino s tekstilom. Iz ponudbe za mladostni videz vam nudimo atraktivne izdelke — italijanske puloverje modnih barv in dizajnov, uvožene original LEE in AMERIKANINO JEANS, jope, jakne, majice ter šumeče podložene trenirke ze za 1980 SIT. Nasproti zavarovalnice TILIA, na Cesti herojev 4, vas vabimo v KOKOS tekstil. Vesel božič in srečno novo leto! c«« MINI MARKET "IVO” trgovina z mešanim blagom Ul. Cankarjeve br. 2, Trebnje tel. (068) 44-342 V petek, 4. decembra, smo v Trebnjem — na Pavlinovem hribu, Ul. Cankarjeve.br. 2, odprli prvi MINI MARKET »IVO«. Cenjenim potrošnikom nudimo bogato izbiro vseh prehrambenih izdelkov po konkurenčnih cenah. Na zalogi bogata izbira okraskov za novoletno jelko ter poceni buteljčna vina. Delovni čas: vsak dan od 7. do 20. ure sobota od 7. do 13. ure nedelja od 8. do 12. ure Strežemo tudi izven delovnega časa! Vsem potrošnikom in občanom želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! Obiščite nas, ne bo vam žal. '##### ■ /|UQ AVTO HIŠA BREŽICE /~K 66250 Brežice /7\ /a\ Telefon 0608 61-000. 61-633. 61-001 / A\ ^ ^ RENAULT d.o.o. RENAULT 1. Najugodnejša prodaja vozil na kredit do 4 let. Kratki dobavni rok. 2. Razne ugodnosti brez plačila. 3. V račun vzamemo vaše vozilo. 4. Možnost deviznega vplačila 5. Vleka vozil - dostava vozila na dom. 6. Komisijska prodaja vozil po vaših cenah. 7. Vse vrste avtomehanskih, kleparskih in ličarskih popravil vozil Renault, VW, Audi po konkurenčnih cenah. 8. Ročno pranje in vulkanizerska dela. 9. Pri popravilih nad 10.000 SIT dajemo 5% popusta. Delovni čas od 7.30 do 16. ure. Avtosalon do 18. ure. Novost: od 19.12.1992 dalje v Avto hiši - AVTOSEJEM Vesel božič in srečno novo leto 1993! UGODEN NAKUP STANOVANJ POSLOVNIH PROSTOROV VAM NUDI fe egf ti d Belokranjsko gradbeno podjetje ČRNOMEU - v Črnomlju na lokaciji ČARDAK enosobno stanovanje, veliko 38,50 m2. Stanovanje je vseljivo takoj. - v poslovno-stanovanjskem objektu v SEMIČU so še na voljo poslovni prostori v pritličju v izmeri 100 m2, v I. nadstropju v izmeri 100 m2 in v kleti velikosti 80 m2. Prostori se gradijo do IV. gradbene faze in se finalizirajo po dogovoru s kupci. Informacije na tel. (068) 52-255, 52-217 RAČKA, d.o.o. 68000 Novo mesto tel/fax: (068)21-058 želi vsem poslovnim sodelavcem vesel božič in veliko sreče v 1993. letu ! □ izpušne cevl Ob potoku 10, 68000 Novo mesto; tel.: (068)22-643, fax: (068)25-585 • sodobna tehnologija robljenja • konkurenčne cene • dobava takoj Vsem strankam, poslovnim partnerjem in bralcem Dolenjskega lista želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! (P & trgovsko podjetje / NOVO MESTO d.o.o. - Ljubljanska 27- 68000Novo mesto trgovini elvod in emonku • elektroinstalacijski material • bela tehnika • drobni gospodinjski aparati akustika • rezervni deli za pralne stroje in štedilnike • svetila SIJAJ HRASTNIK — 15% popust • kava • čokolade MILKA • peciva in čaji iz uvoza • buteljčna vina • ekspres aparati za kuhanje kave Se priporočamo! UGODNE CENE - PESTRA IZBIRA Vesel božič in srečno novo leto 1993! RAČUNALNIŠKI INŽENIRING — finančno-informativni sistem — materialno poslovanje — veliko drugih računovodskih programov ter prodaja, inštalacije in servisiranje računalniške opreme in prodaja programskih paketov svetovnih proizvajalcev (Podrobne informacije na telefon: (063) 27-217 fax: (063) 28-511 (Zlatko Gruber j Vesel božič in srečno novo leto 1993! kvaliteta senčil je poslovnim partnerjem in strankam želimo vesel božič . ' • ,;■> - ... : v zdravo in uspešno leto 1995 t priporočamo! ~ r Ce ste • iznajdljivi • komunikativni • s smislom za komercialno dejavnost • in z lastnim prevozom, se nam pridružite pri trženju medijev in medijskega prostora. Zaželjena praksa, ni pa pogoj! Informacije: tel. (061) 313-482 turistična agencija Partizanska 7 Novo mesto Tel. (068) 28-136 i ! iji| * f^ju^odne^eponudbe programov za BOŽIČ, NOVO LETO j*!: :*j: * Zimske počitnice * Najcenejše letalske karte S* SR $8 1 Vesel božič in srečno novo leto 1993! GOTANIN JUGOTANIN KEMIČNA INDUSTRIJA, p. o„ SEVNICA odkupuje les PRAVEGA KOSTANJA Les odkupujemo direktno ali preko območnih gozdnih gospodarstev in kmetijskih zadrug. Odkupujemo tudi les, ki ga je napadel kostanjev rak, s posekom takih dreves boste postopoma obnovili svoj gozd. Vse druge informacije dobite po telefonu (0608) 81-349 oziroma na Hermanovi 1 v Sevnici. Vesele božične praznike in srečno novo leto 1993! * '• *V ‘ • yV ‘ •- T :.. : LOGAT EC IZREDNA PRILOŽNOST ZA NAKUP STAVBNEGA POHIŠTVA IZ PROGRAMA KLI LOGATEC V ČASU OD 10.12.1992 DO 15.1.1993 * redni program s posebno ugodnimi plačilnimi pogoji in popustom * opuščeni domači in izvozni program do 50 % popusta INFORMACIJE: PRODAJNI SALON KLI LOGATEC, tel.: (061)741-711 f/ SLOVENSKI ŠPORTNI ČASOPIS EKIPA VSAKO SREDO PRINAŠA OBILICO ZANIMIVEGA ŠPORTNEGA BRANJA ^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIf Ze veste? Ob 20-letnici blagovnice M — KZ Krka vrsta presenečenj v akciji sobota, 16. januar 1993 ob 16. uri v športni dvorani MAROF zaključna prireditev ^ ansambel Domino z Andrejo Zupačič gostja: Marjana Deržaj plesna skupina modna revija pomlad ’93 kolo sreče voditelj programa Mile Bitenc od 19. 12. ’92 — 16. 1. ’93 f Žrebanje več deset nagrad, med njimi v vseh prodajalnah M — KZ Krka pri nakupu za vsakih 2.000 SIT NAGRADNI KUPON akcijske prodaje brezplačne pokušine (v blagovnici) Po žrebanju PRVA PONOVOLETNA VESELICA — druga presenečenja Pridite, veselo bo. vaša Mercator — KZ Krka, Novo mesto, z.o.o. Vsem strankam, poslovnim partnerjem in bralcem Dolenjskega lista želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! DOLENJSKI UST Vesele božične praznike in uspešno novo leto 1993 vam želi vaša zavarovalnica Obiščite nas tudi v letu 1993 in se prepričajte o najnovejši ponudbi PAKETNEGA AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA. C/) (D E O > o z 03 +-» O c (D 03 C > O o o. ker življenje potrebuje varnost Hiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii' llzirln Tel.: (061)40 787 shujševalni čaj Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je Čang • Šlang, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Jezdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Čang -Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang - Šlang je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica Čang - Šlanga vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Popitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang - Slang, čaj s tradicijo več kot 1.700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang • Šlanga pred spanjem. Čaj Čang - Šlang lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p. p. 45,61000 Ljubljana in po telefonu: (061)271-135, (068) 46-568. Čang - Šlang prodaja na slovenškem tržišču ekskluzivno podjetje Džirlo, d.o.o., Ljubljana. Cena Čang-Šlanga je 599 SIT + poštni stroški. Plačate po povzetju. ime in priimek ulica in št. poštna št. in kraj število zavitkov Naročilnico pošljite na naslov: Džirlo, p. p. 45, 61000 Ljubljana -I E i llfcii ..Lifli Hilli S8JELOVICA NOVO MESTO Ob potoku 5, 068/22-772, METLIKA Vinogradniška41,068/58-716, KRŠKO CKŽ 21,0608/21-236 TREMEX Trebnje, KERA TRADE Zagorje ob Savi •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a »•»••••••••••••••••m Spoštovani poslovni partnerji, Upravni odbor in vodstvo tovarne embalaže TES Brestanica d.o.o. Vam sporočata, da so lastninski odnosi tovarne embalaže TES Brestanica d.o.o. od oktobra 1992 naslednji: Duropack VVellpappe Gesellschaft m.b.H., A-8401 Kalsdorf bei Graz Ljubljanska banka d.d. 61000 Ljubljana, Slovenija V decembru 1992 je družba spremenila ime firme, ki se sedaj glasi ^lespack Tovarna embalaže Brestanica d.o.o. { V ' - ' ■ ' '-šT\ );•',?; ? \. .- v -v?- - Z novim znakom firme (logo Duropack grupacije) in z novim imenom firme želimo naše podjetje v celoti integrirati v grupacijo Duropack, tako, da lahko kljub naši samostojnosti uveljavimo prednosti celotne grupacije. Duropack grupacija, kije v sestavi Constantia grupacije ima poleg naše tovarne še^ druge proizvodne enote v Avstriji, Z. Rep. Nemčiji in v Fed. Kapaciteta proizvodov iz valovitega kartona znaša skupaj ok. 200.0001 letno. Proizvodni program obsega konzumno embalažo, transportno embalažo, embalažo za nevarne snovi, in displaye iz valovitega kartona visoke kakovosti. Tovarne v Arsbachu, Kalsdorfu in na Dunaju imajo certifikat ISO 9001 (mednarodni sistem zagotavljanja kakovosti). TESPACK lahko v bodoče svojim strankam nudi obsežen asortiman proizvodov celotne grupacije. Podjetje TESPACK se ob tej priložnosti iskreno zahvaljuje svojim poslovnim partnerjem za dosedanje dobre poslovne in prijateljske odnose in jim želi vesel Božič in uspešno novo leto 1993. : : j : J(ašim zvestim leupcm si zahvaljujimo za zaupanji in jim želimo vitico osehih in ithžmk uspelim v novim letu 1993 DOLENJSKI LIST 13 TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 24. XII. SLOVENIJA 1 9.05 - 12.10 in 14.30 - 1.25 TELETEKST 9.20 VIDEO STRANI 9.30 PROGRAM ZA OTROKE JAKEC IN ČAROBNA LUČKA ČIV ČIV, ŠE DOLGO BOM ŽIV, 2. del O PRAZNIKIH: NOVO LETO, ponovitev 2. oddaje KONCERT ZA UNICEF 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 14.45 VIDEO STRANI 14.55 NAPOVEDNIK 15.00 ŠPORTNA SREDA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE SILAS, nem. nadalj. (2/12) ŽIV ZAV TAM STOJI PA HLEVČEK 18.30 ŽE VESTE?, svetovalno izobraževalna oddaja 19.00 RISANKA 19.10 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 SLOVENSKI BOŽIČ 20.40 BOŽIČ V EVROPI 1992 21.50 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.15 NAPOVEDNIK 22.20 ZLATARNA, amer.-italij. film 23.55 VELESOVO: POLNOČNICA, prenos 1.15 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.25 Video strani - 16.35 Sova (ponovitev) - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Koper -19.00 Video lestvica -19.30 Dnevnik KP - 20.00 Štiri v vrsto (TV igrica) - 20.30 Zelena ura - 21.25 Tednik - 22.15 Sova: Dragi John (36. epizoda); Majski cvetovi (zadnja epizoda) - 23.30 Video strani PETEK, 25. XII. SLOVENIJA 1 7.45 - 1.10 TELETEKST 8.00 VIDEO STRANI 8.10 PROGRAM ZA OTROKE BOŽIČNE SANJE PRAZNIČNI ŽIV ŽAV TAM STOJI PA HLEVČEK, ponovitev BOŽIČNI KONCERT 10.25 ZLATARNA, ponovitev filma 11.55 RIM: URBIET ORBI, božična poslanica in pozdrav papeža Janeza Pavla II 12.30 POROČILA 12.35 PRIŠEL JE ČAS KROG BOŽIČA... 13.15 ČAROVNIK IZ OZA, amer. film 14.55 NAPOVEDNIK 14.55 LUČ SVETA, angl. risani film 15.20 BOŽIČNI MARSOVEC, kanadski film 16.25 MARIJANA, franc, risanka (8/13) 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE 19.05 RISANKA 19.15 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, FORUM 20.30 BOŽIČNE PESMI IZ MARIBORSKE OPERE 21.25 USPEH, nemška nadalj. (6/6) 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA BAGDAD CAFE, amer. naniz. (11/15) DREVO IZ COLD SASSYJA, amer. film 1.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.30 Video strani - 15.40 Sova (ponovitev) - 17.00 Čajkovski: Hrestač (prenos iz SNG Maribor) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Štiri v vrsto (TV igrica) - 20.30 Večerni gost: Dr. Walter Kempler - 21.20 Posnetek koncerta simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije - 22.05 Studio City - 23.35 Video strani 12.00 POROČILA 12.05 ZELENA URA ponovitev 13.25 VEČERNI GOST, ponovitev 13.50 TEDNIK, ponovitev 14.40 MARIJANA, franc, risanka (9/13) 15.05 ANGELSKI TRG, amer. film 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SLOVENIJA LJUBEZEN MOJA (dok. oddaja) 18.10 PRISLUHNIMO TIŠINI 18.30 DOBER TEK! - KUHARSKI NASVETI PAULA BOCUSEJA (16/22) 19.00 RISANKA 19.05 NAPOVEDNIK 19.10 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP 20.30 KOMU GORI POD NOGAMI? 21.35 ZADNJI BEG, angl. nadalj. (2/4) 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 NAPOVEDNIK 23.00 SOVA: POPOLNA TUJCA amer. naniz. (10/28) SAGA O DIVJEM ZAHODU, amer. nadalj. (1/8) MOST TIŠINE, amer. film 1.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.30 Video strani - 14.40 Po puščavskem viharju (ponovitev angl. dok. oddaje) - 15.30 Sova (ponovitev) 17.45 Poglej in zadeni - 18.30 Domači ansambli: Ansambel Roberta Zupana -19.00 Cirkuški festival v Monte Carlu (4. del) -19.30 Dnevnik ORF - 20.05 Športnik leta (prenos) - 21.05 Marilyn Monroe - še neznana zgodba (amer. film) - 23.20 Božič na Dunaju (posnetek koncerta) - 0.20 Video strani NEDELJA, 27. XII. SLOVENIJA 1 9.25 - 13.30 in 15.05 - 0.35 TELETEKST 9.40 VIDEO STRANI 9.50 PROGRAM ZA OTROKE ZLATI PRAH ŽIV ŽAV, ponovitev SILAS, ponovitev nem. nadalj. (2/12)' 11.00 OD KOLPE DO RABE - AFS FRANCE MAROLT 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 POROČILA 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA 12.35 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL ROBERTA ZUPANA, ponovitev 13.05 BEGUNCI, TU Z NAMI 15.20 VIDEO STRANI 15.30 NAPOVEDNIK 15.35 Maksim Gorki: ŽIVLJENJE KLIMA SAMGINA, ruska nadalj. (13/14) 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KO BOM LJUBLJENA, amer. film 18.40 ZLATI PRAH 18.50 TV MERNIK 19.05 RISANKA 19.15 NAPOVEDNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA 20.30 ZDRAVO 21.35 O PRAZNIKIH, 4.oddaja 21.50 ŽIVLJENJSKE PREIZKUŠNJE, angl. poljudnoznan. serija (10/13) 22.40 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.05 NAPOVEDNIK 23.15 SOVA: DRUŽINA ADDAMS, amer. naniz. (6/16), ČB SAGA O DIVJEM ZAHODU, amer. nadalj. (2/8) 0.25 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.10 Video strani - 15.20 Sova (ponovitev) - 16.45 Športna nedelja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Video godba - 20.30 Ognjene čarovnije za boginjo vulkana (nemška dok. oddaja) - 21.00 Športni pregled - 21.30 Koncert pihalnih orkestrov ob 80-letnici Bojana Adamiča - 23.20 Video strani 16.15 NAPOVEDNIK 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE RADOVEDNI TAČEK ZLATA RIBICA, (3/7) ZLATI PRAH O PRAZNIKIH, ponovitev 4. oddaje 18.10 OBZORJA DUHA, ponovitev 18.45 MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, nemška poljudnoznan. serija (17/27) 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 ZA LUKRECIJO, posnetek gledal, predstave 22.45 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.10 NAPOVEDNIK 23.20 SOVA: KORAK ZA KORAKOM, amer. naniz. (4/13) SAGA O DIVJEM ZAHODU, amer. nadalj. (3/7) ZNAKI ZODIAKA, nemška naniz. SLOVENIJA 2 16.00 Video strani - 16.10 Sova (ponovitev) - 17.30 Športni pregled (ponovitev) - 18.00 Slovenska kronika -18.10 Regionalni programi - Ljubljana -19.00 Videošpon -19.30 Dnevnik RAI - 20.00 Besede, besede, besede (TV igrica) - 20.30 Gospodarska oddaja: R & R - 21.00 Sedma steza - 21.30 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah (12. oddaja) - 22.15 Ciklus filmov znanih režiserjev: Benebt: Roselyne in Levi (franc, film) - 0.05 Video strani TOREK, 29. XII. SLOVENIJA 1 8.55 - 12.10 in 13.45 - 0.35 TELETEKST 9.10 VIDEO STRANI 9.20 PROGRAM ZA OTROKE ZLATI PRAH RISANKA BATMAN, amer. naniz. ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.00 SEDMA STEZA, ponovitev 11.30 PRISLUHNIMO TIŠINI, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 14.00 VIDEO STRANI 14.10 NAPOVEDNIK 14.15 ZGODOVINA SLOVENCEV V FILMSKIH FRESKAH, ponovitev 12. oddaje 15.00 ROSELYNE IN LEVI, ponovitev franc, filma 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE LONČEK, KUHAJ! JAKEC IN ČAROBNA LUČKA DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER, amer. naniz. (14/20) KROKI, VELIKI KROKODIL ZLATI PRAH 18.40 ALPE-DONAVA-JADRAN 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 OSMI DAN 21.40 SESTRE, amer. nadalj. (4/7) 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 POSLOVNA BORZA 23.05 NAPOVEDNIK 23.15 SOVA: FINA GOSPA, angl. naniz. (3/6) SAGA O DIVJEM ZAHODU, amer. nadalj. (4/8) SLOVENIJA 2 15.20 Video strani - 15.30 Sova (ponovitev) - 17.20 Svet poroča - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Koper - 19.00 Orion - 19.30 Dnevnik ORF - 20.00 Besede, besede' besede (TV igrica) - 20.30 Glasba, show in cirkus - 21.25 Omizje - 23.25 Svet poroča (ponovitev) - 0.05 Video strani SOBOTA, 26. XII. SLOVENIJA 1 7.50 - 2.00 TELETEKST 8.05 VIDEO STRANI 8.15 IZBOR 8.15 ZLATI PRAH 8.20 RADOVEDNI TAČEK 8.30 LONČEK, KUHAJ! 8.45 ZLATA RIBICA (1/7) 9.15 KLUB KLOBUK 11.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE PONEDELJEK, 28. XII. SLOVENIJA 1 7.10 - 12.10 in 15.50 - 1.20 TELETEKST 7.25 VIDEO STRANI 9.35 PRAZNIČNE POČITNICE 10.15 USPEH, ponovitev nemške, nadalj. (6/6) 10.55 MERNIK, FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA ponovitve 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI V MOTELU V TREBNJEM CENE IZREDNO UGODNE Z VAMI SE VESELIMO VAŠEGA OBISKA ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE BOŽICA TER MNOGO SREČE V NOVEM LETU 1993 SREDA, 30. XII. SLOVENIJA 1 8.00 VIDEO STRANI 8.10 PRAZNIČNE POČITNICE ZLATI PRAH DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER (9/20) ZALJUBLJENI ZMAJ, (2/3) BATMAN LASSIE SE VRAČA, amer. film 11.00 SESTRE, ponovitev amer. nadalj. (4/7) 11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 14.35 VIDEO STRANI 14.45 NAPOVEDNIK 14.50 OMIZJE, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACUE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE KLUB KLOBUK 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA - SODOBNI NEMŠKI FILM ROSALIE GRE NAKUPOVAT 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 NAPOVEDNIK 2245 SOVA1 BUNTZ Z BEVERLY HILLSA, amer. naniz. (1/13) SAGA O DIVJEM ZAHODU, amer. nadalj. (5/8) SLOVENIJA 2 15.30 Video strani - 15.40 Osmi dan (ponovitev) - 16.40 Sova (ponovitev) - 18.00 Šlovenska kronika -18.10 Regionalni programi - Maribor - 19.00 Psiho - 19.30 Dnevnik HTV - 20.00 Portorož: Novoletni koncert (prenos 1. dela) - 20.50 Športna sreda - 22.50 Video strani Ji ll/fOcLniAtvor hda> POMAGALI SMO BEGUNCEM v Hodim v osnovno šolo Loka v Črnomlju. V našo šolo hodijo begunci iz Bosne in Hercegovine, ki so živijo v prostorih stare vojašnice. Tudi na naši šoli smo sodelovali v akciji Za prijatelje brez doma. V šolo smo učenci prinesli šolske potrebščine. Za nagrado smo dobili tri nalepke. Mislim, da so bili begunci s potrebščinami zadovoljni. Želim si, da bi se akcija nadaljevala. Begunskim otrokom bi želeli še pomagati, da jim bo udobnejše in da se bodo počutili kot doma. DARJA PETRIČ 4. r., novin. krožek OS Loka Črnomelj GOVORILI SMO O DROGAH 11. decembra smo imeli učenci višje stopnje OŠ Artiče naravoslovni dan. Razpravljali smo o problematičnih temah, predvsem o alkoholizmu in drogah. Prvi dve šolski uri smo si ogledali oddajo o drogiranju srednješolcev v ZDA. Po ogledu poučne oddaje smo prisluhnili delavki iz zdravstvenega doma Brežice. Seznanila nas je z razširjenostjo droge v brežiški občini. Nato smo odšli v svoje razrede, kjer smo iz materiala, ki smo ga prinesli od doma, delali plakate. Ko so bili plakati narejeni, je vsak razred priredil razredni kviz. Zmagovalci so se pomerili z nasprotniki iz paralelk. Vsi najboljši so bili nagrajeni z odličnimi ocenami iz biologije. Takšnih dni bi moralo biti več, saj je še veliko stvari, o katerih vemo premalo ali skoraj nič. TOMI VAHČIČ 7. a, novim krožek OŠ Artiče SPOZNAVALI SMO ZDRAVILIŠČA Učenci 5.a in 5. b razreda smo se pri spoznavanju družbe pogovarjali o zdravju in njegovem ohranjanju. Ugotovili smo, da se ne zdravimo samo v bolnišnicah, pač pa tudi v zdraviliščih. Odločili smo se, da bomo raziskali in spoznali zdraviliški turizem v panonski Sloveniji, o kateri smo se učili. Na zemljevidu smo poiskali zdravilišča: Šmarješke Toplice, Čateške Toplice, Atomske Toplice, Ptujske Toplice, Dobrno, Rogaško Slatino, Radence, Topolšico, Moravske Toplice in Lendavske Toplice. V Šamarješke Toplice smo odšli na ekskurzijo. V ostala zdravilišča pa smo poslali pisma ter jih prosili za prospekte. Poslali so nam različna gradiva, le iz Radencev nismo dobili ničesar. Spoznali smo življenje, delo in poklice v zdraviliščih. ESTERA FINK in TANJA TURK novin. krožek OŠ Stopiče SOBOTNA RAGUA KAKŠNA JE SREČNA V STAREM TRGU DRUŽINA? Veliko gledam televizijo in poslušam radio. Nikoli nisem razmišljala, da imajo ljudje, ki tu sodelujejo tremo. Razredničarka nam je povedala, da imamo možnost predstaviti se kot šola preko radia. Zelo sem bila vesela. Prišel je čas priprav. Imela sem tremo, da niti govoriti nisem mogla. Tudi mojo mamico, ki vodi šolski pevski zbor, je bilo silno strah, a kljub temu me je hrabrila. Prišla je sobota, strah je zakadi odgovornosti izginil, predstavili smo dejavnost krožkov, šolo in kraj. Zbor je zapel tri pesmi. Minilo je, mislim, da dobro. DARJA KAPŠ 5. r., literarno-dop. krožek OŠ Stari trg ob Kolpi ZAVRAČA PLAČILO Javnost želim obvestiti, da mi je g. Anton Škufca, nekdanji tajnik KS Hinje, zavrnil pismo oz. račun za plačilo več let zadržane mi dnevnice, ki bi morala biti izplačana na osnovi zakonite odločbe. Izplačilu se izogiblje kljub večkrat izraženi moji zahtevi. MIRKO PAPEŽ Hinje 19 • Srečna družina je taka, da se ne kregajo, da niso požrešni denarja, da gredo tudi oni kdaj v cirkus, da so zdravi. (Helena) • Družina je urejena, če oče in mati ne skrbita, v kakšni družbi bosta ali koliko denarja imata, ampak da sta skupaj z otroki. (Karin) • V srečni družini se morajo starši in otroci razumeti. (Igor) • Srečna družina je taka, da se ne pretepajo, ne kradejo in da niso pijani. (Dejan) • Ne sme biti revna, ne smejo se brigati samo za pijačo in lepo družbo. Morajo si zaupati. (Jan) • Starši morajo biti Veliko z otroki, morajo jih imeti radi, skrb eti zanje. Otroci pa ne smejo biti hudobni in razvajeni, veliko morajo biti skupaj. (Miha) • Je taka, da se imajo radi, gredo na počitnice, imajo denar, vendar do neke mere, se ne kregajo, so veseli in ne tepejo otrok. (Tomaž) • Da se ne kregajo, da bi mi kupili motor, da bi bili vedno skupaj. (Miha) • Oče in mati se ne smeta kregati. (Barbara) Učenci 6. b razreda OŠ dr. Ivana Prijatelja Sodražica INTERESNE DEJ A VNOSTI — Sevniška osnovna šola Sava Kladnika je na pobudo sveta staršev letos prvič pričela z meseci interesnih deja vnosti, in sicer je bil v oktobru na sporedu šport, v novembru pa se je šola predstavila staršem in tudi drugim občanom z likovno dejavnostjo. Takole živahno (na posnetku) je bilo prejšnji teden v avli šole, kjer sta učencem pomagala likovna pedagoga Janja Flisek in Alojz Konec. Likovne razstave, ki so na ogled v šolski avli in v avli kulturne dvorane GD Sevnica, dokazujejo, da učenci sevniške šole niso slučajno dobili letos že več nagrad za svoje izdelke. (Foto: P. Perc) SENOVO IN PETRA — Na osnovni šoli Senovo smo s pomočjo Zavarovalnice Triglav — območne enote Krško in sekretariata za družbene dejavnosti krškega občinskega izvršnega sveta opremili učilnico z desetimi IBM PC združljivimi računalniki, povezanimi v mrežo. Tako seje naša šola kot edina na Dolenjskem in v Posavju lahko vključila v projekt Petra, ki ga vodi republiški zavod za šolstvo in v katerega je vključenih 34 slovenskih šol, predvsem z ljubljanskega in mariborskega področja. Letos uvajamo računalnik v 5. razredu pri pouku tehnične in likovne vzgoje in slovenskega jezika, v naslednjih letih ga bomo postopoma še v ostalih razredih pri večini predmetov. V učilnici smo organizirali tudi fakultativni pouk računalništva za učence od 2. do 8. razreda Računalniško učilnico uporabljajo tudi učenci pri dodatnem pouku angleščine. (Besedilo: Vinko Hostar, mentor računalništva na OŠ Senovo, foto: T. Petrovič) VI NAM - Ml VAM __ Zalog 21 OPEKARNA tel. (068) 22-855 S55 Novo mesto 84-644 Opekarna Novo mesto nudi svojim kupcem bogat izbor keramičnih ploščic GORENJE in KERAMIX — MARTEX po zelo ugodnih, predprazničnih cenah v trgovini v Zalogu in Podbočju. Lahko izberete tudi ostali gradbeni material po najugodnejših cenah. Vesel božič in srečno novo leto! AKCIJSKA PRODAJA STANOVANJ “PAVLINOV HRIB - TREBNJE” Na Pavlinovem hribu v Trebnjem prodajamo stanovanja po izredno nizkih cenah. Cena kvadratnega metra stanovanjske površine znaša 980 DEM. Stanovanja so razporejena v dveh objektih, na izjemno lepi legi v Trebnjem. Nahajajo se v pritličju, v I., II., III. in IV. nadstropju. Velikost stanovanj se giblje od 23 m2 za garsonjero do 68,95 m2 za dvoinpolsobno stanovanje. Način plačila: - plačilo celotne kupnine v 8 dneh po podpisu pogodbe - kupcem nudimo možnost obročnega odplačevanja na 36 mesecev ob 30 odst. začetnem pologu. Vse informacije v zvezi z nakupom daje: SKB Podjetje za promet z nepremičninami, d.o.o., Slovenska 56, 61000 Ljubljana, osebno ali po telefonu (061) 301-632, 313-468. Akcijska prodaja velja do 31.12.1992! 14 DOLENJSKI LIST Št. 52 (2262) 24. decembra 1992 NAGRADA V KRŠKO IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcevv 49. nagradne križanke izbral VERO KOVAČIČ iz Krškega in JOŽETA FLORJANČIČA iz Novega mesta. Kovačičevi je pripadla denarna nagrada 2.000 tolarjev, Florjančič pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Dobitnico denarne nagrade prosimo, naj nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko (EMSO) in številko ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjižice, da ji bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 3. januaija 1993 na naslov; Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 51! Ovojnico brez poštne znamke lahko osebno oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo, kjer ima uredništvo svoje prostore. REŠITEV 49. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 49. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: MISS, PAD, ASTA, OKRA, SKODELNIK, TARANTELA, VOLITVE, IDOL, ENOTA, PORTO, EV-ROPID, OSORNICA, SAMO, MELITA, KATRAN, EBEN, STAR, EVA NARA IHTA KAJ. prgišče misli Naša potreba po tem, da bi se izpopolnili v drugem, je prav gotovo pogojena s smrtjo. M ROŽANC Dolgočasje je nevaren sovražnik duševnega ravnotežja človeka. Dolgočasje vzbuja brezvoljnost, izgubo zanimanja za življenjske vrednote, občutek, da je življenje prazno in brez smisla. v „ T. in M. KOSIČEK Pretirana ljubezen izžiga. V. ZUPAN NAGRADNA KRIŽANKA 51 ! i - 'rv~i k ■1 il L '"S*|l B m - \ ■ jM r Ph DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST POPARJEN KRUH OTOK V OTOČJU RUIKIU (PACIFIK, Oporišče ZDA) PFUSKLED- NISTVO AVTOR: JOŽE UDIR PRESTOL- NICA ITALIJE PAS ZA PREVEZO-VANJE KIMONA ZMRZNJENA VODA STROKOVNJAK ZA KAZENSKO PRAVO OGNJENIK NA SICIUJI r v PRAVO- SLAVNI DUHOVNIK ŠPORTNI REKVIZIT DESNI PRITOK VOLGE FR. SKLADATELJ (JACOUES) ANGL M, IME M n ORGANSKA DUŠIKOVA SPOJINA OTOK V ARHIPELAGU TUA-MOTO NASLOV MONGOL. VLADARJEV V BAGDADU UD MILIAMPER PERJE PRI REPI PIŠČALKA mm* i m * t> OZARE NA KONCU NJIVE DOLENJSKI LJST DOLENJSKI ^[enjsk, UST:, ZABELA ZNAČAJ MIGLJAJ O TRAVNATA RAYAN V JUŽNI AMERIKI PREPAD ARABSKI ŽREBEC VNETJE SLUZNICE PREMO- GOVNI 12X5 ORKI ŽENSKO IME tth PISATELJ CANKAR KEM. SIMBOL ZA LANTAN EDEN. OD STARŠEV KESANJE AVSTRALSKI NOJ RDEČE BARVILO PLAŽA GL MESTO BABILONIJE KEM. SIMBOL ZA LUTECU Sr BUŠČ NORDIJSKI MORJA ŽENSKO IME VHOD V PREBAVNO CEV zdravnik razlaga mr.se. Tatjana Gazvoda GflsSgjsnDsDss Dss[p Tromboza poteka ponavadi počasneje in blažje. Nastane lahko kadarkoli, vendar ni nič nenavadnega, če se kdo zbudi, hoče iz postelje in pade, ker je ena noga brez moči. Ali pa kdo sedi pri mizi in nenadoma izpusti iz roke skodelico ali nož, ker je roka izgubila moč. Izguba zavesti je v takem primeru precej redka. Dokaj pogosto se kap zaradi možganske tromboze razvija nekaj ur. Ljudje, ki so doživeli možgansko trombozo, imajo najboljše možnosti za okrevanje, čeprav so lahko po eni strani telesa popolnoma hromi. Noge se običajno hitreje popra- vijo kot roke in mno- ~ j ~ j gokrat se zgodi, da C etudi po eni strani telesa bolnik lahko po nekaj- popolnoma hromi, imajo hodi brez pomoči, roko najboljše možnosti za okrevanje pa ima še vedno pri- - zadeto. Pomembno je, da je diagnoza jasna, kajti v primeru, da pri trombozi ni bilo nikakršne krvavitve, ni nobene potrebe, da bi moral bolnik mirovati v postelji. motenj, vendar gre v osnovi za okvaro, značilno za določene vrste kapi ali druge možganske okvare. Afazija lahko pomeni za bolnika skrajno frustracijo. Bolnik se lahko zelo razjezi pri vsakršni navidezni neumnosti ali če kdo ne razume, kaj je rekel. Tak bolnik ne more razumeti, da nam njegove besede niso razumljive, in sorodniki, ki stanja ne poznajo, lahko pomislijo, da je to znak duševnega propadanja bolnika. Zato jim treba zagotoviti, da so te motnje le del težav po možganski kapi. Mnogi bolniki prav dobro razumejo, kaj jim hočemo povedati, običajna in poniževalna napaka je le v tem, da se o njim pogovarjamo v njihovi navzočnosti ter si domišljamo, da nas ne razumejo. Mnogi zdravniki celo zahtevajo, naj bolnik začenja vstajati že naslednji dan. Nobenega smisla nima izgubljati dragocenega časa s poležavanjem. Fizioterapevt mora čim hitreje začeti z razgibavanjem udov v vsem obsegu in obojestransko, tako na prizadeti kot na normalni strani, da ohrani gibljivost sklepov ter normalno stanje mišic. Pomembno je, da se teh pasivnih gibov naučijo zakonski možje ali žene pa otroci, prijatelji in sosedje ter vsakdo, ki je zainteresiran. Tako bo mogoče razgibavaje opravljati večkrat dnevno. Naučiti se jih mora tudi bolnik, da lahko vadi, medtem ko sedi na stolu in uporablja zdravo roko, da z njo giblje oslabelo roko. Če kdo opazi morda le za trohico izboljšano gibanje, mora o tem obvestiti fizioterapevta, ki bo dodal nove vaje za nadaljnje izboljšanje. Posledice kapi Telesna stran, ki je prizadeta pri možganski kapi, je na nasprotni strani možganov, ki so bili pri kapi okvarjeni. Živci, ki nadzirajo gibe in občutke, namreč potekajo iz ene polovice možganov v drugo, preden gredo v hrbtni mozeg in prek njega v druge dele telesa. Zato povzroči okvara v levi polovici možganov predvsem prizadetost desne strani telesa in obratno. Dizartrija je precej običajna motnja govora, ki nima vzroka samo v možganski kapi. Sestoji iz nejasnega izgovarjanja besed, pomen besed pa nam je običajno razumljiv. V primerih hude možganske kapi, ki zajema obe polovici možganov, je ta motnja lahko tako huda, da bolnika skoraj ne moremo razumeti. Afazija je bolj zapletena skupina govornih Afazija je velika ovira. Bolnike je treba zdraviti tako, da jih učimo brati in uporabljati besede od začetka, kot če bi bili otroci. Gre resnično za nalogo, ki jo mora reševati izkušen logoped. Disfagija je motnja požiranja, zato so taki bolniki v veliki nevarnosti, da se bodo zadušili s hrano ali pijačo. To je zastrašujoče za bolnike same kot tudi za tiste, ki zanje skrbijo. Kadar obstaja dvom o varnosti požiranja, hranijo bolnike s sondo, ki jo lahko pustijo v želodcu kar dolgo časa. Požiranje se običajno spet popravi. Čustvenost je zelo pogosto stanje pri bolnikih, ki jih je zadela možganska kap. Nagibajo se k joku, kadar ljudje z njimi govorijo ali jim skušajo pomagati. Nekateri reagirajo prav nasprotno in radi bruhnejo v smeh. Vse to je del okvar, ki so nastale po kapi in se pojavijo zato, ker so pri teh možganskih okvarah "izklopljene" normalne "zavore", ki jih uporabljamo za skrivanje svojih čustev. Sorodniki si povsem napačno predstavljajo, da tečejo ti potoki solza zato, ker so naredili kaj narobe. Težave z mišicami. Stanje mišičje odvisno od tega, ali so živci nasprotno delujoče mišice, ki upogibajo ali iztegujejo sklepe, ohromeli. Kadar si živci in mišice opomorejo, niso vedno v ravnovesju, tako da so lahko mišice, ki upogibajo, močnejše od tistih, ki iztegnejo. Človek, ki ga je zadela kap, se najbolje znajde doma. Po bolezni je skoraj vedno negotov, zato je življenjsko pomembno, da si pridobi pozitivno naravnanost. Le tako se bo lažje boril proti naravnemu strahu. Sprejem v bolnišnico je odvisen od resnosti stanja ter od razpoložljive pomoči in rehabilitacije doma ali v bližnji ambulanti. (se nadaljuje) zanimivosti iz sveta TPSDdcs anSffang® Nič več ni dobrih gostiln, žalujejo pri nas, v Franciji pa bi refren te popevke zlahka spremenili v Nič več ni dobrih bistrojev. Bistroji ali male kavarnice so (bili) značilnost francoskih mest. V začetku tega stoletja jih je bilo 300 tisoč za 38 milijonov prebivalcev, zdaj jih je samo še 62 tisoč za 58 milijonov Francozov. Prej je ena kavarnica prišla na 126 ljudi, zdaj pride ena na tisoč. Z bistroji umira Francija, pravijo zavzeti rodoljubi. V bistro so redno zahajali mnogi Francozi ne glede na družbeni položaj. Ob pocinkani točilni mizi, za katero v šali, a z zrnom resnice pravijo, da je najbolj pomembna francoska ustanova, so popili svoj kozarček vina, kave, konjaka in kaj malega prigriznili, v glavnem pa so se v bistroju srečevali, se pogovorili, potožili čez vsakdanje skrbi, poiskali tolažbo v nesreči ali si dali duška, če je sreča trkala na vrata. Lastnik bistroja je dobro poznal vse svoje stalne goste in če se kateri od njih nekaj dni zapored ni oglasil, se je že pozanimal, ali ni morda kaj narobe. Francoska družba je doživela precej sprememb in videti je, da je spremenjeni način življenja zadal smrtni udarec bistrojem. Najprej je tu splošno blagostanje, ki je prineslo Puščava v pragozdu V Amazoniji, ki je v običajnih predstavah dežela večnega zelenja, mnogih voda in tropskih pragozdov, se med rekama Rio Negro in Rio Branco širi puščava z do 20 metrov visokimi peščenimi vzpetinami. Puščava se iz leta v leto silovito hitro povečuje. Zdaj se že razprostira na ozemlju, ki meri več kot tisoč kvadratnih kilometrov. Če se bo širjenje nadaljevalo s tako hitrostjo, bo svet dobil še eno, ameriško Saharo. Po mnenju nekaterih južnoameriških strokovnjakov to ne bo novost, saj naj bi na območju zdajšnjih največjih pragozdov na svetu v preteklih geoloških dobah ležale velike puščave, ki so se s spremembami svetovnega podnebja kasneje spremenile v tropski gozd. Velike puščave so ležale ob celotni gorski verigi na zahodu južnoameriškega kontinenta, nastale pa naj bi pod vplivom oceanskih vetrov, le-te pa naj bi ustvarjale spremembe, ki jih v tem delu sveta diktira topli.pacifiški tok Dete (El Nino). Prav s tem tokom se v zadnjem času dogaja nekaj čudnega, spreminja svojo pot. Za meteorologe je to znamenje velikih sprememb, ki jih bo doživela Južna Amerika. Puščava v Amazoniji je ena od prvih posledic. v vsak dom hladilnik in odvzelo bistrojem monopol na hladne pijače. Televizija je ljudem vzela del prostega časa in ni več potrebe in ne časa po preganjanju dolgčasa v bistrojih. Precej je upadla tudi potrošnja alkoholnih pijač, kar kaže na spremenjene pivske navade Francozov, se pravi da izginja navada pitja aperitivov pred delom, med malico in po končanem delu. Nove generacije Francozov drugače merijo čas in uspešnost. Ženejo se za denarjem in uspehom, nimajo več toliko prostega časa, kolikor pa ga imajo, ga najraje preživljajo doma in počivajo. Pogovore ob točilni mizi je zamenjalo buljenje v televizor, prigrizek in pijačo na hitro zaužijejo v lokalih s pripravljeno "fast food" hrano, kot so hamburgerji. Bistroji ne morejo tekmovati z McDonaldsovimi in podobnimi prehrambnimi verigami, saj ne morejo ponuditi cenejše pijače in jedače. Le fast food in Le Coca-Cola zadajata bistrojem smrtne udarce. Nekateri pravijo, da nezadržno izginja fran-.coski duh pod navalom vsesplošne amerikanizacije življenja. Zato je zanje žalovanje za tihim umiranjem malih francoskih kavarnic žalovanje za umirajočo Francijo, in sicer trdoživim veseljaškim galskim duhom. Les, trden kot jeklo Kompozitni materiali dandanes prevladujejo povsod, iz njih je narejen tako okvir loparja za tenis kot trup motornega čolna. So čvrsti in trdni, ker so narejeni iz vlaken stekla ali grafita, hkrati pa odporni proti udarcem in prožni, ker jih sestavlja tudi prožna povezujoča masa. Le dve neprimerni lastnosti imajo: dragi so in niso primerni za reciklažo, se pravi, da se jih ne da ponovno uporabiti za kaj drugega, kar v ekološko vse bolj osveščenem svetu predstavlja resno pomanjkljivost. Ko kompozit enkrat oblikujejo v določeno obliko, takšna ostane za stalno. Strokovnjaki za materiale že dolgo iščejo poti, kako bi kompozite izboljšali. Med ta prizadevanja sodi izum ameriškega kemika Johna Meistra, ki je zbudil precej pozornosti. Uspelo mu je namreč narediti prvi kompozit na svetu, ki ima za osnovni sestavini les in plastiko. Lesni kompozit, če smemo tako reči, je najbrž predhodnik nove generacije kompozitov. Ima namreč tisto, kar so doslej pogrešali: je poceni in uporaben za reciklažo, ob tem pa ohranja dobre lastnosti dosedanjih kompozitov, se pravi, da je trden in čvrst ter dovolj gibek. Za izdelavo je uporaben vsak les. Izum je zanimiv tudi za naše razmere, saj Slovenija nima velikih nafavnih bogastev razen gozda. praktični križ v. j Silvestrski make up Nezadržno se približuje Silvestrovo. Takrat je večina rada še lepše in bolj urejena kot navadno, četudi novo leto čaka doma. K temu sodi tudi make up. Ličenje seveda velja prilagoditi kraju silvestrovanja, obleki, pričeski in tudi letom. Najbolje bo, če bo ten kože nežen, naraven, brez močnih kontrastov. Pri ličenju oči je nešteto možnosti v barvah in smereh. Lep in moden je zlat odtenek z močno poudarjenimi trepalnicami. Zlati lahko dodamo senco v barvi obleke. Posebej lepe so kombinacije z oranžnimi, rjavimi in zelenimi toni. Oči lahko obrobimo s črnim tušem ali svinčnikom. Če vam ličenje ne gre najbolje od rok, se raje odločite za nežne pastelne odtenke, ki bodo dali očem mikavnejši videz, ve pa ne boste izpadle smešno. K silvestrskemu make upu spadajo seveda intenzivno naličene ustnice, čakajoče na silvestrski poljub, in kapljica zapeljivega parfuma. /\ Venčki za aFM praznično okrasitev Predvsem za manjša stanovanja, kjer ni prostora za praznično drevesce, so za okrasitev zelo primerni adventni venčki, bodisi iz smrečja, lovorja, pušpana ali suhih vej. Slednje lahko uporabljate več let, le da jih drugače okrasite. Vaša domišljija pri tem gotovo ne bo imela meja, a kljub temu le nekaj sugestij. Za okrasitev venčka lahko uporabite sveče različnih velikosti in barv, storže, ki ji lahko tudi pobarvate, raznovrstno sadje, orehe in lešnike. Prav tako lahko venčke okrasite z raznobarvnimi okraski iz papirja, živopisanimi pentljami, suhim cvetjem, pobarvanimi suhimi vejicami. rm il-j.1 JI Orehov venec Gospodinjam, ki se za božično-novoletne praznike ne bodo lotile peke kvašene orehove potice, predlagamo, da spečejo orehov venec. Za testo potrebujemo: 25 dag moke, 1/2 zavitka pecilnega praška, 7 dag sladkorja, 1 zavitek vanilijevega sladkorja, 12 dag margarine, 1 jajce; nadev: 12 dag sesekljanih orehov, 2 beljaka, 6 dag sladkorja, 1 zavitek vanilijevega sladkorja, 2 žlici ruma. Iz moke, margarine, sladkorja in jajca zgnetemo testo, ki naj pol ure počiva, nato ga razvaljamo v četverokotnik. Obložimo ga z nadevom in zvijemo kot potico. Zvitek na pomazanem in pomokanem pekaču sklenemo v venec. Oba konca zvitka med seboj dobro stisnemo. Venec po gornji strani plitvo cikcakasto zarežemo (1 cm), lahko pa tudi v obliki križa. Pri zmerni vročini pečemo 35 minut. Še topel venec oblijemo z glazuro, ki jo naredimo iz 12 dag sladkorne moke, 1 zavitka valnilijevc-ga sladkorja, žlice ruma in žlice vode. & Vitezova zvezda Hippeastrum ali vitezova zvezda je prav gotovo rastlina, ki razveseljuje marsikaterega ljubitelja lončnega cvetja. Prav zdaj okoli novega leta je čas, da pričnemo s saditvijo čebul, ki smo jih kupili ali pa sami vzgojili. Pri saditvi je zelo pomembno, da čebula gleda skoraj do polovice iz zemlje, lonček pa naj bo le nekaj centimetrov širši od čebule. Čez lonček poveznemo drug prazen lonček. S tako zatemnitvijo spodbudimo rast cvetnega beta in zavremo rast listov. Lonček odstranimo šele takrat, ko je cvetni bet visok okoli 10 cm. Ves čas do cvetenja je rastlina lahko na okenski polici nad radiatorjem, šele ko prične cveteti pa jo lahko postavimo v hladnejši prostor. Rastlina potrebuje ves čas veliko svetlobe, toplote in vode, pa tudi na dognojevanje ne smemo pozabiti. Kresničke življenja V teh mračnih in meglenih dneh so na cesti pešci še posebej izpostavljeni. Zaradi slabe vidljivosti, včasih pa tudi zaslepljenosti z žarometi drugih avtomobilov jih vozniki prepozno opazijo, zato so hude nesreče z vpletenimi pešci ob tem času še posebej pogostne. Pešec mora tudi kaj storiti za svojo varnost in se ne prepustiti na milost in nemilost voznikom motornih vozil. Hoditi mora po pravi strani vozišča in imeti vidno izobešeno kresničko, ki bo s svojim od-bliskavanjem pravočasno opozarjala voznike na peščevo navzočnost. Na nošenje kresničke moramo še posebej opozarjati otroke. Med vozniki motornih vozil je veliko takih, ki se jezijo na pešce, ker o mraku hodijo po cesti oblečeni v temne obleke in brez vsakih odbleskov. Ai ti pomislijo, kako sami oblačijo in opremljajo svoje otroke? Se zavedajo, da lahko en sam blisk iz teme ob pravem času lahko pomeni življenje? priloga dolenjskega lista 3 3 JT ' ... .......................................................................................................................................................................................■■ ■' : ffigS& Sp drejen položaj in le dobra volja mandatarja Drnovška bi jih lahko pripeljala v tako željeno vlado. Pod takimi pogoji pa je vstop v vladno koalicijo zelo tvegano dejanje. Krščanski demokrati bi bili le orodje za delo in strelovod za neuspehe, ne glede na to, kakšna bo koalicija. Tik pred zdajci so najbrž pod pritiski volilne baze le ugotovili pravo smer in predlagali združitev desnosredinskih strank, kar bi predstavljalo močno politično stranko v vladi, še bolj pa v opoziciji. Kljub temu menim, da bo pot do združitve težka, saj dvomljiva usmeritev SKD k liberalcem, ki so končno nesli Peterletovo vlado in so v povezavi. z levosredinskimi strankami, kaže na močnega, toda negotovega partnerja. Vse to seje pokazalo tudi na volitvah. Zagotovila stranke SKD in njihovih odborov, tudi v Dolenjskem listu, da so zadovoljni z izidi volitev, povzroča le grenak priokus, saj ni bilo željenega rezultata ne pri predsedniškem kandidatu ne pri številu doseženih mest stranke v parlamentu. Potrebna bo nova, odločna in jasno opredeljena pot. NATANIJEL GLIHA Trebnje povprečje. Sicer pa smo na volitvah leta 1990 prejeli 12,89 odst. glasov, letos pa 17,72 odst., kar pomeni za 37,5-odstotno napredovanje. Letos smo le za 0,88 odst. zaostajali za Združeno listo, pred tretjeuvrščeno LDS pa smo bili za 3 odst. V metliški občini, kjer leta 1990 še nismo bili organizirani, pa smo takrat prejeli 9,36 odst. glasov, letos pa 14,01 odst. kar pomeni 49,7-odstotno napredovanje. Čeprav smo pričakovali kakšen odstotek več, pa so nam takšni volilni rezultati dali novih moči za delo v prihodnje. Trudili se bomo delati ljudem v dobro. Nekaj takšnih nalog smo že zastavili. Ena najpomembnejših je uveljavljanje Bele krajine zunaj meja naše države. Belokranjski krščanski demokrati se vam iskreno zahvaljujemo za podporo na minulih volitvah. Potrudili se bomo, dajo bomo z bodočim delom upravičili. Želimo vam, da vam božični in novoletni čas prineseta v vaše življenje veliko dobrega. V vaših srcih naj se naseli mir, da bomo v vsakdanjem življenju bližje drug drugemu. VLADO STAREŠINIČ predsednik regionalnega odbora SKD Bele krajine kot eden zoperstavili tujim vojskam, pač pa so si jeli drug drugemu jemati življenje. Spoštovana Zupančičeva, rad bi Vam odgovoril le na zadnji odstavek Vašega drugačnega pogleda na ajdovski zvon, in še to ne v celoti. Pravite: »Za božjo voljo, prenehajte si že enkrat domišljati, da nasprotna stran nima pravice do spominskega obeležja in besede!« Jaz sem oseba, samo oseba, in če ste mislili name, potem Vam pravim, ne sodite po krivem! Ničesar si ne domišljam. Glejte, najprej si ne domišljam, da sem gospod. Tako ste me poimenovali v skladu z novo šego. Bil sem in ostajam človek brez takega dodatka, navkljub vsemu. Pred kratkim sem ob neki priložnosti hudomušno dejak »Kakor čebela ne more biti trot, tudi Šali nikoli ne gospod.« Tega niste vedeli, a zdaj se ve, kaj ne? Tudi ne veste — kako bi sploh vedeli? — kako sem nekega zimskega dne pred desetimi leti napisal tole pesem, ko sem samotaril v roških hostah: »So roška jutra, ko smreke ne šume, koso same poti ko ptice molče; so roška jutra, sprstenelega molka, tam v globeli, kjer je zvezde sij, kjer je križ lesen; in tam, v srhljivi megli v globačah brez imen.« Ta fiesem je bila objavljena in kasneje natisnjena v zbirki Svinčeni rez. Mislim, da je jasno, o čem govori, kaj je njena trpeča dušica. Zato razumem in spoštujem Vaš pogled na ajdovski zvon, čeprav se mu ne morem scela pridružiti. Bolečina drugega mi ni nekaj tujega. Kadar pa gre zanjo, o, ji moramo biti dorasli v vseh pogledih in širjavah. FRANCI ŠALI * • • Hvala je vedno prijetna, toda graja je bolj koristna. (Liebig) • Gorje, če bi državo upravljali filozofi. Ker so prepričani v svoj prav, so s tem nujno tudi nasilni. (Bučar) • Ljudje ne potrebujejo vizij. (Bučar) • Pravi intelektualec ne more stalno ostati v politiki (Bučar) • Resnični volitvah (Bučar) veliki poraženec na so krščanski demokrati. Strah pred prazničnimi ognjemeti Bilo je v začetku decembra, ko sem se zvečer z otrokom vračala iz bližnje trgovine. Nikjer v bližini ni bilo nikogar. Kar naenkrat se je nedaleč stran od naju nekaj zasvetilo in zatem močno počilo. V trenutku, ko sem zagledala svetleč predmet, sem otroka močno stisnila k sebi, vseeno je od straha zatrepetal. Ne vem, kdo je petardo vrgel, saj je priletela iz enega od balkonov stanovanjskega bloka, vem pa zagotovo, daje bila namenjena nama dvema. K sreči nama ni padla ravno pod noge. Kaj pa, če bi? Te neslane šale, ki se jih pred vsem mladina pred novim letom na veliko poslužuje, so lahko tudi usodne. Ni dolgo lega, ko smo lahko brali v časopisih, da je učenec žalske osnovne šole vrgel petardo sošolki pod noge; eksplozija je dekle močno poškodovala in bojijo se, da bo zaradi tega tudi ob oko. Fantu takšno početje verjetno ne bo več v zabavo. Kako preprečili di i je metanje petard in podobnih eksplozivnih teles, ne ve niti policija. Vendarle so letos korak naprej, saj so pripravili pravilnik, ki med drugim pravi, da otroci in mladoletniki lahko mečejo ali izstreljujejo pirotehnične izdelke le pod nadzorstvom staršev. Zakon, ki zahteva od staršev odgovornost zaradi nepremišljenih ognjemetov njihovih nadobudnežov, verjetno nima namena, da bi zastraševal starše, ampak želi predvsem zaščititi ljudi Starši pa so po vsej verjetnosti tisti, ki lahko naredijo največ, da se otroci ne bodo igrali s petardami in s tem ogrožali sebe in drugih. S tem, ko so naše zahodne meje postale še bolj odprte kot pred leti. je petard in podobnih pirotehničnih predmetov na Slovenskem še več. Še pred desetimi leti tega skorajda ni bilo, pa se mladi tudi zabavali, vendar na drugačen način. Človek bi pričakoval, da bo zaradi bližine prave vojne pokanja manj, pa je tega kvečjemu več. Prav zaradi lanskoletne vojne, koso nekateri prišli do orožja, se je bati še hujših eksplozij od tistih, ki jih povzročajo petarde. Zato pamet v roke in srečno! J. DORNIŽ Plačal bo, ker je redil živino Janko Kosem iz Mosteca pri Brežicah je leto dni redil 4 telice, za nagrado pa mu _____je Kmečka zadruga Brežice poslala račun za 28.647,17 tolarjev Tale zgodba spominja na možaka, ki je vprašal gozdaije, koliko bi mu plačali za les, če bi ga sami posekali, ti pa so mu odvrnili, da bo moral še nekaj doplačati. Lansko jesen je Kmečka zadruga Brežice po radiu obveščala, da bo sklepala pogodbe o kooperacijski reji govedi. Ker smo imeli prazen hlev, sva se z ženo odločila, da vzemeva nekaj živali. Pripeljali so jih v začetku decembra. Hranili smo jih z domačo krmo, zraven pa še kupovali otrobe, vitaminske dodatke in sončnično moko. Spomladi smo nabavili še umetno gnojilo, da bi pridelali več krme. Pa kositi ni bilo kaj dosti, saj nam je Kmečka zadruga, prej v Agrarii, z ragulacijami in melioracijami uničila travnike in vnesla zmedo pri mejah parcel. V novembru, ko je pogodba o reji potekla, so odpeljali tri lepše telice, po slabšo so se oglasili pozneje. Obljubili so, da bodo čez teden dni prišli na obračun, a jih ni bilo, čeprav sije žena vzela dopust. Pozneje je šla sama v zadrugo in prišla domov čisto bleda. Povedala je, ISIS - GLASILO ZDRAVNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE Pred dnevi je izšla prva številka nove slovenske revije. Glasilo, ki ga izdaja Zdravniška zbornica Slovenije, si je za ime izbralo vzdevek “največje med bogovi in boginjami - egipčanske boginje Isis”. Pripisovali so ji moči, katere je uporabljala izključno v dobro ljudi. Bila je zaščitnica ognjišča, simbol vdanosti in zvestobe. Predsednik zbornice, primarij dr. Kurt Kancler, je glasilu zaželel, naj bi pomagalo ostriti kritične in ustvarjalne misli slovenskih zdravnikov. Pri tem je najbolj pomembno, da o sebi začenjajo odločati sami, ne pa da namesto njih to delajo drugi. Revija bo izhajala šestkrat na leto. Urejuje jo odbor, ki ga vodi glavni in odgovorni urednik dr. France Ur- ‘CP- Tg. da ji je Strgar rekel, daje katastrofa in da bomo morali še nekaj doplačati. Po nekaj dneh je prinesla iz zadruge fotokopijo obračuna. Na njem piše, da je začetna teža telet 990 kg (povprečno 247,5 kg na glavo) in oddana teža 1880 kg (povprečno 470 kg na glavo). Povprečen prirastek je tako 222,5 kg pri vsaki telici. Preden so živali odpeljali, sem vsem štirim zmeril prsni obseg. Dve sta merili 2 m, ena 195 cm in zad- nja 185 cm. »Štirna«. Po mojem tu nekaj ne SMO SUVERENI, ČE SE PRODAJAMO? Ali si Slovenci ne znamo več slovensko voščiti srečnega novega leta? Tudi novoletno razkošno Novo mesto so v zadnjih dneh preplavili plakati agresivnega Westa, ki nam skozi usta bleščečih dedkov Mrazov izrekajo Happy New Years! Kdo jim je dovolil zavzeti panoje? Ali je angleščina postala uradni jezik? Je moderno samo to, kar je angleško? Predvolilni čas je bil čas obljub in skrbi, za nacionalno samostojnost, suverenost Slovencev. Smo zares suvereni, če se tako hitro prodamo? Sem učiteljica slovenskega jezika. Kako naj vzgajam učence v ljubezni do materinega jezika? Ali res moram klicati na pomoč razsvetljence, Pohlina, Vodnika, ki so bodrili svoje rojake, naj se ne sramujejo svojega jezika, ali moram res ob velikanih naše besede Prešernu, Cankarju, poudarjati, da so dvignili slovenščino med svetovne jezike? Vse to zaradi prevzete sedanje oblasti, ki je gluha za čistost slovenskega jezika! NEVENKA KULOVEC Nad mlini 42, Novo mesto Dalje v obračunu piše: »Kooperant prejme 266.946,40 din (še niso prišli do tolarjev), kooperant dolguje 4 kom telet ali 990 kg po 110 dinje 108.900,00 din, za obresti na repromaterial in akontacijo 178.917,85 ter za zavarovanje 7.802, 72 din, kar znese skupaj 295.620,57 din. Razlika znaša minus 28.647,17 din.« Se pravi, da bi morali zaradi tega, ker smo živali hranili celo leto, dodati še ženino plačo. Obresti so visoke in se vsak mesec dodajajo glavnici. Od zneska 108.900,00 tolarjev plačati 178.917,00 tolarjev je oderuštvo brez vsake primere. Takega kredita ne more prenesti noben prirastek, zato sklepam, da so gospodje vedeli, kakšne posle sklepajo. Pa vendar niso tako slabi, saj so priznali še 20.368,00 tolarjev nekakšnega regresa in tako dolgujemo samo še 8.306,10 tolaijev. Pomislite, kako bi bilo kakšnemu revežu, ki nima drugih prihodkov in bi celo leto čakal na ta zaslužek! Osel gre samo enkrat na led. JANKO KOSEM Mostec Se bo dr. Bučar opravičil tudi Prekmurcem? Kaj pa bo z mobiliziranci v madžarsko vojsko? Dosedanji predsednik Skupščine dr. France Bučar se je novembra v Celju opravičil mobilizirancem v nemško vojsko in povedal, da mora država mobilizirancem poravnati dolg. To se mi zdi naravno. Ni pa logično, niti naravno, da ne le dr. Bučar, ampak celo ministrstvo za borce in vojaške invalide RS v svojem obvestilu za javnost julija t.l. o tako imenovani vojni odškodnini za Slovence, mobilizirane v nemško vojsko med 6.4.1941 in 15.5.1945,govorita le o mobilizirancih v nemško vojsko. Dr. Bučar se jim, kot smo lahko brali, celo opravičuje. To je lepo in prepričan sem, da ni šlo le za predvolilno opravičilo. Ni pa lepo, da v samostojni republiki Sloveniji niti ministrstvo za borce in vojaške invalide ne ve, da imamo tudi v Prekmurju prisilno mobilizirane v madžarsko vojsko. Če navedeno ministrstvo tega ni vedelo prej, seje s problemom lahko seznanilo vsaj ob koncu oktobra, ko je iz Prekmurja na Madžarsko romalo na tisoče zahtev za vojno odškodnino po madžarskem zakonu, kljub nevarnosti, da so bile prepozno vložene. Zakon o vojni odškodnini so Madžari sprejeli junija letos, velja pa tudi za tujce z območij, ki so bila med drugo svetovno vojno pod madžarsko okupacijo. Toda naši Prekmurci so za predpis zvedeli šele — po ovinkih! — v začetku oktobra, medtem ko je rok za vložitev zahtevka pretekel 2. novembra. Kako, da za ta predpis ni vedelo naše zunanje ministrstvo oz. njegova ambasada, in kaj bo storilo, da eventualno napako popravi? Se bo dr. Bučar opravičil tudi Prekmurcem? ŠTEFAN KUHAR POZABILI KMETA V poplavi obljub, ki so jih dajale stranke za reševanje raznih problemov, sem se odločil, da tudi jaz opozorim na enega, ki ga ni nihče omenjal. Znano je, da je bilo privatno kmetijstvo po vojni sovražnik st. 1 in da so mnogi v njem vzdržali brez pravic in družbenega varstva. Z obvezno oddajo in z nizkimi cenami za pridelke smo pomagali graditi industrijo. V vsaki krizi je oblast pritisnila na kmete. Sedaj je ta generacija ob leta, ki jih nihče noče priznati. Oblast si je pilatsko oprala roke, ko je dala možnost, da se ta leta kmetje dokupijo, seveda je to zaradi visoke cene za navadnega delavca ali kmeta nemogoče. Sedaj, ko so izglasovali še zakon o podaljšanju delovne dobe, je ta generacija še dodatno udarjena. Ta krivica se godi tisočem Slovencem. A. Š. ZAHVALA IN ČESTITKA Predsedstvo in izvršni odbor Društva invalidov občine Novo mesto želi vsem svojim rednim in podpornim članom vesele božične praznike in srečno, uspešno, predvsem pa zdravo novo leto. Enake želje so namenjene delovnim organizacijam, samostojnim obrtnikom in posameznikom, ki so vse leto pomagali finančno ali materialno. Vsem prisrčna hvala! PRAZNIČNA ČESTITKA Spoštovani uporabniki in prijatelji Študijske knjižnice Mirana Jarca iz Novega mesta, knjižničarke in knjižničarji Vam želimo vesel božič in srečno novo leto 1993. Enaki ptiči letijo skupaj Pojasnilo k pismu s tem naslovom (DL 17. dec.) V smislu zakona o javnem obveščanju in z željo, da bi vaši bralci lahko objektivno presojali navedbe v tekstu, objavljenem v vašem časopisu pod naslovom »Enaki ptiči letijo skupaj«, ter glede na to, da se v tekstih omenjajo imena naših podjetij, zahtevamo, da v vašem časopisu v naslednji številki objavite naslednje: 1. Avtorici navedenega teksta sta nekdanji delavki naših podjetij, Romana Koren in Marjetka Bernardič, ki sta bili zaradi slabega opravljanja zadanih jim del, povzročanja konfliktnih situacij v podjetju in nenazadnje zaradi širjenja neresničnih govoric o poslovanju in delovanju naših podjetij odpuščeni. Za eno in drugo smo v podjetju sprožili disciplinski postopek, ki je za Romano Koren bil dokončan (v podjetju smo ji zaradi njene nadaljnje afirmacije ponudili sporazumno odpoved, kar je tudi sprejela), za Marjetko Bernardič pa je postopek še v teku. Iz navedenega je tudi jasno, od kod tolikšna zamera našim podjetjem in temu primeren tekst. 2. V podjetjih menimo, da ni potrebe, da bi poskušali demantirati ali razložiti posamezne njihove navedbe, saj bodo to storile one same, če ne drugače, potom sodišča, menimo pa, da je vsakem ob prebiranju njihovega teksta jasen njun intelektualni in kulturni nivo, saj se kot avtorici teksta nista podpisali in s tem jasno povedali, kdo sta in kaj sta. IGOR AVSEC, inž. gradb. direktor podjetja Kanja, d.o.o. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Se: Zdravje za vse ali le za bogate? Kdo bo imel brezplačno zdravstveno varstvo? V 48. številki Dolenjskega lista (26. novembra) sem prebral sestavek Sonje Lokar. V tem zapisu navaja, daje 3. novembra dala javno pobudo, da se izvajanje spornih določb pri izvajanju prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja odloži za 3 do 6 mesecev. Skupina poslancev pa daje predlagala, da se uvede rezervni sklad, iz katerega bi v prehodnem obdobju doplačevali stroške prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja za tiste, ki se ne bi mogli prostovoljno zdravstveno zavarovati. Lokaijeva in tudi drugi so menili, da je treba za najbolj ogrožene in socialno šibke tudi v zdravstvu poskrbeti prek državne sociale. Pred kratkem so sprejeli zakon o socialnem varstvu. Po tem novem zakonu imajo brezplačno zdravstvo v celoti zagotovljeno samo tisti ljudje, ki prejemajo socialno podporo, težki invalidi, starejši od 75 let in osebe, ki bi za doplačilo zdravstvenih storitev plačale več kot dve premiji letno. Ker sem star 76 let in prejemam starostno kmečko pokojnino, ki pa znaša le 50 odst. najnižje, bi rad uveljavil brezplačne zdravstvene storitve. Mislim, da imam po omenjenem zapisu pogoje za to. Toda na občinskem zavodu za zdravstvo za ta novi zakon niso nič vedeli, svetovali pa so mi, naj se čim prej samostojno zavarujem, ker bom v teh letih večkrat potreboval zdravnika. Tudi na zavodu za socialno delo niso za novi zakon nič vedeli. Če je res, daje bil ta zakon pred kratkim sprejet, bi ga morali uveljaviti in tudi izvajati. Če pa ni res, da bi bil takšen zakon pred kratkim sprejet, ne bi smeli tega zapisa objaviti, saj je vznemiril veliko starejših ljudi, ki zdaj ne vedo, ali bi se prostovoljno zdravstveno zavarovali ali ne. STANISLAV KRALJ Še: Požrešni 10. decembra 1992 je bil v Dolenjskem listu št.50 pod rubriko »Novo v Brežicah« objavljen nepodpisan članek (vest z naslovom »Požrešni«), ki navaja napačne podatke s tendecioznim besedilom, ki se nanaša na načrtovanje dejavnosti v okviru mednarodnega cestnega mejnega prehoda Obrežje. Javnost obveščamo, da občina Brežice ne načrtuje vedno bolj požrešnih projektov, temveč usklajuje interes, ki vlada za novo nastali prostor v tem mejnem območju občine. Občina je, v skladu z zakonom, po predhodnem usklajevanju z določenimi občinskimi instancami v okviru načrtovanja posegov na 1. obmoije kmetijskih površin, zaprosila za predhodno mnenje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. V vlogi je za prej omenjene dejavnosti predvidena površina velikosti 8,0 ha. V tej površini pa je zajeta tudi površina, ki jo je »država« za svoje potrebe že realizirala (asfaltirala). Vse druge številke, kijih navaja sporni članek so nepravilne in netočne. Posledice Siljenja nepreverjenih informacij ustvaija nemir med prebivalci navedenega območja in negotovost potencialnim investitorjem. To pa lahko ima za posledico izgubo znatnih sredstev, za katera si občina prizadeva, da bi se vložila v demografsko ogrožene in hkrati gospodarsko nerazvite kraje obrobja Slovenije. Izvršni svet SO Brežice ugotavlja, da se prispevek te vrste v Dolenjskem listu ne pojavlja prvič. Zato to ne more biti slučajnost, ampak meni, da gre za podtikanje. Izvršnemu svetu oz. njegovemu delu se skuša na ta način narediti velika škoda, za katero bo tako in tako kriv IS, nikakor pa ne novinar oz. pisec, ki uporablja metode in vsebine, ki jih ni moč šteti med poštene. IS SO Brežice opo-zaija, da bo te in podobne vrste Siljenja dezinformacij v prihodnje sodno preganjal in terjal nadomestilo izgube ma- tprialnp CIRIL KOLEŽNIK, predsednik IS DUŠAN BLATNIK, d.i.arh., direktor ZPN Društvi Sl o novinarjev lovenije Želi vsem svojim članicam in članom, bralkam in bralcem slovenskih časnikov in časopisov, poslušalkam in poslušalcem radia ter gledalkam in gledalcem televizije prijetne božične praznike in srečno, uspešno novo leto 1993. Namesto osebnih voščilnic bo DNS sredstva namenilo za pomoč žrtvam vojne v BiH. Izvršilni odbor DNS Malči Ivanetič Slovenka za večno METLIKA — Čeprav je Metličanka Malči Ivanetič že 35 let v Kaliforniji, ima z domovino redne stike in jo pogosto obiskuje. Tudi letošnje božično-novoletne praznike se je odločila preživeti doma v Metliki. Veliko Slovencev in San Francisca in okolice, kjer živi kot izseljenka, je letos obiskalo Slovenijo, pa si potem, ko je poslušala njihove vtise, ni mogla kaj, da se tudi sama ne bi odločila za obisk. Toda že na poti je Malči spoznala, kaj pomeni biti Slovenec. »Med lansko vojno v Sloveniji smo trepetali za svojo domovino. Neprestano smo spraševali, kako vam gre, v slovenskem društvu v San Franciscu pa smo zbirali tudi pomoč za Slovenijo. Dobro smo bili obveščeni o vsem, kar se dogaja v razpadajoči Jugoslaviji, tudi o tem, da so v njenem ostanku nasprotovali poti, ki sojo ubrali Slovenci. Zato meje toliko bolj presenetilo, ko se mi je eden od potnikov na Frankfurtskem letališču izdajal za Slovenca, ko sem ga vprašala, od kod je. S sopotniki je govoril namreč čuden, meni nepoznan jezik. Ko sem mu pojasnila, da sem Slovenka vendar jaz, je nekoliko užaljeno, ker sem ga razkrinkala, priznal, da je Makedonec, da pa je govoril albansko,« pripoveduje Ivanetičeva. Čudijo, kako to, da bi sedaj kar naenkrat nekateri radi postali Slovenci. »Priznam, da sem sama ponosna na to, da sem Slovenka, in svojega slovenstva ne bi nikoli zatajila. Ne razumem pa, kako lahko nekateri kar mimogrede izdajo sebe in svoj narod. V Kaliforniji je veliko Slovencev, a gre že za drugi ali tretji rod, torej ljudi, ki so rojeni v Ameriki. Vendar kljub temu ohranjajo slovenstvo. Zagotavljam, da se ne bo zatrlo, saj smo sedaj, ko je Slovenija samostojna, še toliko bolj ponosni na svoje korenine,« pravi Malči. Na tisoče kilometrov daleč od domovine pa jih razveseli prav vsaka dobra novica, povezano s Slovenijo. Ne nazadnje tudi za nekatere tako obrobna stvar, kot je sporočilo v računu za plačilo telefonskih impulzov, kjer od letošnjega oktobra ne piše več, daje klicala v Jugoslavijo, ampak v Slovenijo. M.B.-J. V dobri šoli ni prostora za kazen S strokovne konference, na kateri je Branko Šuster predstavil Glasserjevo knjigo Dobra šola — Upoštevali bomo izsledke slovitega ameriškega profesorja Drobce iz bogastva spoznanj dr. Wil-liama Glasserja iz Clevelanda v ZDA, kije več kot 30 let svojega življenja posvetil izboljšavam v šolstvu in napisal precej knjig, smo učitelji spoznali na strokovni konferenci. Glasseijevo knjigo Dobra šola je učiteljskemu zboru grmske osnovne šole v Novem mestu predstavil diplomirani pedagog Branko Šuster. Dr. Glasser trdi, da le malo učencev v šolah trdo dela, a skoraj nihče ne dela kakovostno. Meni, da je vzrok težav prisila, ki jo v šolah izvajamo. Predlaga, da prisilo nadomestimo z demokratičnim vodenjem, ki učence in učitelje zbližuje. Pričeti moramo poučevati na način, ki zadovoljuje osnovne potrebe učencev, te pa so: ljubezen, svoboda, moč in zabava. Sola mora prodreti v otrokov kvalitativni svet in učitelji moramo učence prepričati o koristnosti tega, kar se učijo. Potrebno je učence spodbujati k prostovoljnemu domačemu delu, obvezne domače naloge pa zmanjšati oz. jih spremeniti v neobvezne raziskovalne in ustvaijalne naloge, pri katerih lahko tudi starši sodelujejo, npr. intervjuji s starši, glasno branje družinskih članov lepih ali zanimivih odlomkov iz knjig, časopisov in revij, družabne igre s starši, gledanje določenega programa na TV in razpravljanje o njem, majhne raziskave v okolju itd. Učenje mora biti kooperativno, kar pomeni, da se učitelj z učenci pogovori, kdaj bodo pripravljeni na ocenjevanje LOJZE PETERLE NA BOŽIČNEM KONCERTU TREBNJE - V soboto, 19. decembra, je občinski odbor slovenskih krščanskih demokratov Trebnje v župnijski cerkvi organiziral že tradicionalni božični koncert. Izbrane božične pesmi domačih in tujih avtorjev je prepeval Komorni zbor Trebnje po vodstvom profesorja Igorja Teršaija. Na orglah je pevce spremljala mlada organistka Tanja Sitar. V dodobra napolnjeni cerkvi je zbor začel svoj program z enim najstarejših psalmov Gospod mi je rekel, Gallusovim motetom in pesmijo J. S. Bacha Stojim ob tvojih jaslih, nadaljeval pa z zborovskimi priredbami božičnih pesmi domačih avtorjev: Cveka, Sattneija in Matije Tomca. Poslušalci so najtopleje sprejeli vsem znano Sveto noč, blaženo noč. Med številnimi poslušalci božičnih pesmi je bil tudi predsednik slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle. Organizator božičnega koncerta OO SKD je prostovoljne denarne prispevke podaril župnijski Karitas. E. P. N Do pomladi pomlajen dom s Črmošnjičani obnavljajo svoj gasilski dom Ni še dolgo tega, ko je bil dom gasilcev ponos vsake vasi. Zdaj je denarja vse manj, gradbeni material vse dražji, časa vse bolj primanjkuje in tudi zagnanost nekam usiha. Toda Črmošnjičani so sklenili, da jim njihov dom, ki stoji že 57 let, ne bo delal sramote. Sobota, dela prost dan, vreme, da bi ga lahko počitku podaril, kot nalašč, da se končno lotijo popravila svoje stavbe, preden je čas ne pozoblje. Trije mešalci, nekaj veselih, čeprav delovnih uric, in plošča čr-mošnjiškega doma je bila zbetoni-rana. »Osemindvajset, kolikor je članov, vsi smo poprijeli pa je šlo, kot bi mignil,« je povedal Drago Zupančič, ki že osem let predseduje druščini. »Zdaj smo zbetonirali, do pomladi pa bo dom spet tak, da ga bo vseselje pogledati. Da seje tako osiromašil, so krivi drugačni časi, pa tudi ljudje niso več, kot so bili. Že dve leti ni bilo v njem veselice, ker je že muzika tako presneto draga. Tako daleč smo prišli, da še kombija za opremo nimamo. Nabavili smo si prikolico, ki jo lahko potegne vsako vozilo. Hvaležni smo GG-ju, tozd Črmošnjice, ki nam rad priskoči na pomoč. Kaj vem, kako bi sicer.« Prvotni dom v Črmošnjicah ima sivo brado. Že pred 80 leti so ga Kočevaiji s prispevki vaščanov postavili. Stara črpalka je še spomin na tiste čase. Ne služi več, zato bi sodila v muzej. »Ko bo dom obnovljen, bo spet služil kulturi, sestankom... Vsake krize je enkrat konec in nadejamo se svetlejših časov. Zato pridite na otvoritev in prepričali se boste, da Črmošnjičani ne vržemo puške v koruzo. Česar se lotimo, mora biti, še prav posebno, ko gre za naš dom gasilcev.« Da ne bi verjel predsedniku Dragu Zupančiču in njegovim osemindvajsetim uničevalcem pogubnih zubljev človekovega truda in prirode, je skoraj nemogoče. JANJA KASTELIC PRIJELI ZA DELO — Ko bo gasilski dom obnovljen, bo spet središče vaškega življenja. * N N N N V S s s s $ H N S S * s s $ N N * S N ! N * * * * * N S N * N N * N N > H S N * N * S * V N * N * S S S S s ■ znanja — glede na rezultate, ki so jih dosegli na poprejšnjih poskusnih testih. Ocene — dobre ocene — naj bodo informacija učencem, staršem in drugim zainteresiranim ter nagrada za kakovostno opravljeno delo, nadomestek za plačilo. Slabe ocene naj kakovostna šola odpravi, saj učenci izključijo podobo šole iz svojega sveta kvalitet, takoj ko začnejo prejemati nizke ocene. Nizka ocena je lahko le začasna in nakazuje začasne težave, problem, ki ga morata skupno rešiti učenec in učitelj. Poleg slabih ocen lahko učenci izboljšajo katerokoli oceno, kadarkoli učitelju dokažejo, da so učinkovitejši, kot so bili prej. Ocene se morajo torej vezati na povečano produktivnost. In še nekaj, V dobri šoli ni prostora za kazni, namesto njih disciplinske probleme sproti rešujemo. Edini disciplinski ukrep v kakovostni šoli je odstranitev motečega ali nemotiviranega učenca iz razreda. Probleme od pouka odstranjenega učenca posluša svetovalec v posebni sobi, tako imenovani time-out sobi; tam ga tudi spodbuja k iskanju rešitve problema in ga vrne v razred, ko je učenec pripravljen, da bo ravnal bolje. Sicer pa je W. Glasser prepričan, da bodo disciplinski problemi izginili, če bomo pričeli poučevati na način, ki zadovoljuje potrebe učencev, saj bo vsak učenec našel zadovoljstvo v šolskem delu. Odziv našega kolektiva na zamisli dr. Williama Glasseija je bil pozitiven, a tudi ustvaijalno kritičen. Avtorjeve ideje so lahko le delno prevedljive v naš prostor, tako kot to velja za vsako tujo idejo. Soglašamo, da se pri delu z ljudmi ne obnesejo več avtoritarni načini vodenja. Strah vzpodbuja maščevalne sile in agresivno vedenje. Celo v tovarnah so ugotovili, da delajo bolj učinkovito, ustvaijalno ter v večje zadovoljstvo vseh, če so medčloveški odnosi demokratični. Pedagoški eros pa tudi čisto vsakdanja človeška izkušnja nam narekujeta, da poskušamo vnesti v svoje POJASNILO Prizadeta mati ne more oprostiti piscu, ki piše v zadnjem Dolenjskem listu, da je moj sin razbil vrata stanovanje Milke Simnovič, kar ni resnično. V vseh 5 tožbah piše, da je po vratih razbijal, odklenil pa mu je morilec sam. Tako je tudi takoj po ogledu ugotovila policija in strokovni izvedenec, saj tista vrata še vedno uporabljajo. Zakaj pa je prišel pred morilčeva vrata, pa bi lahko najbolj povedal morilec sam, saj ko bi lahko govorili mrtvi, bi po mojem prepričanju bila zgodba čisto drugačna. Moje mišljenje je, da je bil uboj načrtovan. V Kristalu ga je udaril in iskal doma, nato odšel na stanovanje in čakal s prižganimi lučmi, da je vedel, kam priti. Pričakal ga je z nožem, moj sin Zvone pa je prišel golorok. Morilec mu je zadal 6 smrtnih ran in nazadnje ga še obrcal. Vem, da ni prav, da je šel ponoči v tuje stanovanje, vprašam pa se, ali je to tako hudo, da je zato moral umeti. Vsi, ki so ga poznali, ne morejo razumeti, da je ena življenjska napaka smrtna obsodba. Mati ANTONIJA ŠOŠTARIČ profesionalno pedagoško delo čim več elementov demokratičnega vzgojnega stila. Naloga seveda ni enostavna, saj deluje proti naši dobri nameri več negativnih dejavnikov, npr. past v obliki anarhije, ki se rada prikazuje kot demokracija. Otepamo se s slabostmi izobraževalnega sistema, ki nas je v preteklosti strokovno oblikoval, ni pa nam pokazal, katere vzgojne metode so bolj oz. manj primerne in kako lahko raziskujemo. Zaviralni dejavnik je tudi prelomnost časa, ki ga živimo, in se kaže tudi v tem, da prihajajo mlade generacije, ki so vzgojno vse bolj zahtevne. Na naši šoli bomo poskušali v tem šolskem letu nekatere zamisli W. Glasseija upoštevati pri svojem pedagoškem delu. MARJANA ŠTERN DOLENJSKI LIST Vaš četrtkov prijatelj Slavka Kolenc Slavka Kolenc je ugledala luč sveta na Odrgi pri Trebnjem. Že ob zibelki ji je bila položena težka, trnjeva in delovna življenjska pot. V mladosti se je zaposlila kot čistilka v gostilni Špringer. Spoznala in poročila seje z Dolfetom Kolencem iz Rodin, bil je železničar. Rodili so se jima štiije otroci. Pred štirinajstimi leti ji je mož umrl, ki pa že nekaj let ni skrbel za družino, tako je ostala vsa skrb na njej. Ostala je sama v času, ko so bili otroci najbolj potrebni ljubezni in moralne podpore. Težko je preživljala in šolala otroke. Vsakdanji kruh si je služila z delom pri sosedih. Zaposlila seje na pošti in kasneje še na sodišču kot čistilka. Otroci so odšli od doma, si ustvarili družine in ostala je sama. Slavka je bila drugače vesele narave, rada je vsakomur priskočila na pomoč, zato tudi nje niso pozabili, ko je potrebovala pomoč. Kot članica društva upokojencev je rada hodila na izlete. Pa je hudo zbolela. Morala je v bolnico in nazadnje v dom starejših občanov, kjer so za njeno počutje zelo lepo skrbeli. Toda bolezen je bila močnejša. Ljudje sojo spoštovali in tudi na zadnji poti so jo pospremili v velikem številu. Naj počiva v miru, nam pa bo ostala v lepem spominu. REZKA MAJER Dragi Malič v slovo Petega novembra 1992 smo se v Ra-datovičih poslovili od Drage Malič roj. Dragišič. Pokojna je bila rojena v kmečki družini v vasi Maliči, ki leži med najvišje ležečimi vasmi v Goijan-cih. Življenje na sončni strani Goijan-cev ni bilo nikoli preradodarno, saj je zemlja v Žumberku plitva. Njive vkopane v breg potrjujejo, da je tod živel delaven in skromen človek; saj je lahko samo tak preživel v revščini in predvojni pregosti naseljenosti. Pokojna je imela vse lastnosti svojih krajanov, bila je dokaj skromna, zelo delavna, bistra in pokončna, znala je pogumno prenašati vse udarce usode. Draga se je_že v letu 1941 vključila v delo NOB v Žumberku. Bila je članica občinskega komiteja Skoja in kot terenska delavka delovala med mladino, pri kulturno prosvetnem delu, pri organizaciji preskrbe za vojsko in slovensko-hrvaško bolnico v Gorjancih. Pogum in življenjski optimizem sta ji pomagala, da je, majhna in drobna, prešla vse težave. Po vojni seje poročila z domačinom Perom Maličem, kapetanom JLA. Tudi po moževi demobilizaciji sta ostala zvesta Žumberku in se preživljala s svojim delom. Samo zaradi otrok sta prodala domačijo v Maličih in si kupila domačijo v Dučičih, da so imeli otroci bližje v šolo. Približno pred desetimi leti sva se spoznali. Kolikor globlje sem jo spoznavala, toliko bolj sem se utrjevala v prepričanju o veličini njene osebnosti. Nikoli mi ni omenila, da jo je bolela izselitev iz Žumberka in propad kraja. Toda v pogovoru sem spoznala, daje to njena boleča resnica. Njeni zaključki v mirnem in sproščenem pogovoru so to dokazovali. Vsi njeni otroci so se izučili takih poklicev, s katerimi bi se lahko preživljali v rodnem Žumberku, vse to je potrjevalo mojo domnevo, kako zelo jo je bolela razseljena podoba zapuščenega Žumberka. Do smrti je ostala zvesta svojemu prepričanju. Delavna in skrbna ter topla mati svojim otrokom dobra soseda vaščanom in prijateljicam invostalim prebivalcem ožjega področja Žumberka. Kako mimo in razumno mi je pripovedovala, da so težko zbrali sredstva za asfaltiranje ceste iz Brezovice v Ra-datoviče in kako srečna je bila z nami vred, ko je Novoles postavil v Radato-vičih obrat za predelavo plastike, saj je vedela, da bo le na ta način ostalo življenje v Žumberku. Pred petimi leti smo pokopali njenega najstarejšega sina Branka, ki si je komaj ustvarjal družino. Omahnil je, ko je bilo njegovemu sinku komaj leto, mala hčerka pa ni nikoli videla svojega očka. Draga je vse to doživljala, toda ostala je trdna in pokončna. Bila je topla in nenadomestljiva babica svojim-vnukom. Veliko število ljudi od blizu in daleč, ki smo sc zbrali na njenem pogrebu, pa dokazuje, kako zelo je bila cenjena in priljubljena. JOŽA FLORJANČIČ Marjana Potočnik Tiho seje poslovila od nas dolgoletna učiteljica, kolegica in prijateljica Marjana Potočnik, rojena Kersnik. Rodila seje leta 1919na Brdu pri Lukovici kot hči graščaka Antona ali vnukinja pisatelja Janka Kersnika. Otroštvo je preživela v Lukovici, kjer je bila deležna stroge vzgoje k delavnosti, poštenosti in samostojnosti. Dvajsetletna je diplomirala na Višji gospodinjski šoli dr. Kreka v Ljubljani in dobila naziv strokovne učiteljice gospodinjstva. Vojna je upočasnila njene prve korake na učiteljski poti, saj je bila izseljena v Srbijo. Prva daljša postaja v njenem življenju so bile Lože na Vipavskem. Na tamkajšnji kmetijski šoli je poučevala splošne predmete, poleg tega je vodila tečaje za posredovanje znanja gospodinjstva kmečkim dekletom. Na tem in na kulturno-prosvetnem področju je opravila pionirsko delo na gornjem Vipavskem. Leta 1959 seje z družino preselila v Novo mesto, kjer je nadaljevala svoje delo pri Okrajnem zavodu za pospeševanje gospodinjstva in na Gospodinjski šoli Novo mesto. Kot učiteljica gospodinjstva seje leta 1961 zaposlila na OS Katja Rupena in na tem delovnem mestu ostala do upokojitve. V spominu nam bo ostala Mar- njeno njeno grajsko poreklo. Kolektiv OŠ Center NOVO MESTO jana kot vedra, delavna kolegica, iskrena prijateljica. In zelo skromna. Najbrž ji tudi ne bi bilo prav, da je v teh poslovilnih besedah orne- Lojze Štangar Mnogo prezgodaj je utihnil glas in obstalo srce Lojzu Štangarju, ostali so le sledovi njegovih pridnih rok. Rodil seje 28. novembra leta 1971 v Vel. Vidmu pri Šentlovrencu med tremi otroki. Oče, ki je umrl pred petimi meseci, je bil zaposlen pri železnici v Ljubljani, poleg službe pa je delal še na kmetiji. Postavili so nov dom in sin Lojze mu je zelo rad pomagal pri raznih delih. Tudi Lojze je po končani osnovni šoli odšel k železnici v Ljubljano. Delal je kot pripravnik na električni lokomotivi, v mesecu februarju pa naj bi opravil še končne izpite, da bi postal strojevodja. Usoda je hotela drugače: pri popravilu osebnega avtomobila se je zgodila vne-sreča, kije terjala njegovo življenje. Šele pred dvema mesecema je odslužil vojaški rok in začel gospodariti doma. Na zadnjo pot gaje pospremilo veliko število prijateljev, sorodnikov, sosedov, Cit Ljubljana, butik Zdenka, sošolci SŠTZU Novo mesto, sošolci železničaiji in godba, ki mu je zaigrala v riovo. Ostal bo vsem v lepem spominu. Žalujoča mama, brat in sestra se zahvaljujejo dr. Humerju, bolnici Novo mesto, duhovniku in domačim pevcem ter pevcem društva upokojencev Trebnje za zapete žalostinke. R. M. Ivan Šribar Pred dnevi nas je presunila novica, da nas je za vedno zapustil znani posavski ša-hist in inženir varstva pri delu v krmeljski Metalni, Ivan Šribar. Rodil seje leta 1943 v nemškem taborišču Weingarten, po vojni pa je s starši živel v Sevnici, se kasneje preselil v Leskovec pri Krškem in tam tudi ustanovil šahovski klub. Vrsto let je bil neprekosljiv na številnih turnirjih, v Krmelju, kjer je bil zaposlen do svoje smrti, je osvojil kar pet letnih prvenstev, njegovo ime je na prehodnem pokalu vpisano ob letnicah 1973, 75, 76, 77 in 1978. Ivan sije dom in družino ustvaril v Krmelju, zapustil je ženo in tri otroke. Posavski šahisti žalujemo z njimi, oni so izgubili skrbnega moža in očeta, mi pa predanega sodelavca in prijatelja. =Jllllli!]|lilll!llllllllllllll|[|||||[|||||||lllll!lllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllliinill(H I AVTOMEHANIKA VIDRIH 1 Šentpeter 51, Otočec tel.: (068) 85-180 Avtomobili E2 nissan • prodaja novih vozil na kredit | 1 • servisiranje I = • popravilo poškodovanih vozil | • možnost menjave staro za novo I = Vsem strankam, poslovnim partnerjem in bralcem | | Dolenjskega lista voščimo vesel božič in srečno no- | | vo leto! | fiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimmiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiimiiinimiiiiiiiiiiimiiiiimiiiimiiiiiif Trgovina na drobno, debelo in inženiring d.o.o. Novo mesto, Ul. talcev 9, tel.: 24-884 NUDIMO VAM: — ves elektroinstalacijski material — veliko izbiro stikal, vtičnic — nove programe uvoženih in domačih svetil — bela tehnika in akustika UGODNOST Pri gotovinskem plačilu za instalacijski material nad 30.000,00 SIT 5% POPUST, za svetila 15% popust. v Voščimo vesel božič in srečno novo leto! J PRODAJALNA ^ J| J* |j BARVE LAKI MAlf NAD MLINI 55 68000 Novo mesto Tel. (068) 25-049 OB ZAKLJUČKU LETA SE VSEM SVOJIM KUPCEM ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE IN ISTOČASNO ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE BOŽIČA IN NOVEGA LETA TER SE VESELIMO NADALJNJEGA DOBREGA SODELOVANJA V LETU 1993. TASEV BLAŽO AKUMULATORSKA DELAVNICA PRODAJA AKUMULATORJEV Vesele božične praznike in srečno novo leto 1993! tciilukurr) export-import Velika Cikava 25 Novo mesto tel.: (068) 23-826 fax: (068) 26-681 S ~ OPEKARNA NOVO MESTO d.o.o. Zalog 21,68000 Novo mesto prodaja naslednja osnovna sredstva — nakladač RD 130, letnik 1990 — nakladač RD 130, letnik 1982 (nov motor) — garaža Strešnik, letnik 1991 — vizualni nadzorni sistem »ALNHELL« (štiri kamere, monitor in 4x90 kabla), primeren za vizualni nadzor večjih trgovin — priklopnik ITAS 14T, letnik 1984 — tovorni avto TAM 260, letnik 1991 (3 osi, 13T) — mazutni gorilec, tip Bernini 800.000 Kcal/h, 2 kos — zobate mazutne črpalke, 4 kos — ventilator klima 50.000 m3/h, motor 30 KW Sever — ventilator Marelli 50.000 m3/h, motor 30 KW Kupcu tovornega vozila nudimo celoletno delo na prevozu opeke. Ostale informacije dobite na telefon 068/22-855 mini market PRI KOSTANJU, Kafrle Jožica in Franci Vesele božične praznike in srečno novo leto 1993! TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO GOSTINSKE STORITVE ZASTOPSTVO DOMAČIH IN TUJIH FIRM STORITVE V CESTNEM PROMETU LOVNI TURIZEM AGENCIJSKI POSLI PROIZVODNJA ŽAGANEGA LESA IN STAVBNIH ELEMENTOV ARANZERSTVO IN REKLAMNE STORITVE Zagorje 31,63261 Lesično Tel.: (063) 785-216 781-120 Telefax: 063/785-216 Obveščamo vas, da odkupujemo kakršenkoli okrogel les na področju celotne države Slovenije. Odkupimo vse, kar je sveže posekanega, ne glede na količino in ceno. Plačamo takoj oziroma v 15 dneh. IŠČEMO: hlodovino-bukve, hrasta, javorja, češnje, oreha, hruške, gabra, lipe ter topole. ODKUPNA CENA: glede na klaso in kvaliteto od 5.000. 00 do 15.000,00 SIT/m3. Odkupujemo tudi les — goli za celulozo, iverko in drva,in sicer: gaber, cer, bukova vrhovina ter ostali listavci in iglavci. Cena od 2.000. 00 do 3.000,00 za m3. Hkrati obveščamo kmetovalce, da imamo na zalogi bogat asor-timan kmetijske mehanizacije, in sicer: nove in rabljene BCS, samonakladalne prikolice, traktorske prikolice, cisterne za gnojevko, motorne žage,nove in rabljene, rezervne dele za kosilnice BCS, BCS kose po izvensezonski ceni 2.000,00 SIT. Možna blagovna menjava oken in razno pohištvo za okrogel les. V mesecu januarju odpiramo predstavništvo podjetja v Mirni Peči. Pričakujemo vašo ponudbo, za katero se vam lepo in v naprej' zahvaljujemo. Želimo vam vesele božične praznike ter srečno in zdravo, uspeha polno novo leto 1993. M K/. "KRK\ PE AGROSERVIS Ki l NACOKJANC!', H NOVO MKSTO V okviru našega tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 27. 12.1992,v prostorih Agroservisa, Pot na Gorjance 8, bomo organizirali novoletni sejem. V okviru tega sejma pa organiziramo ob 8. uri tudi LICITACIJO naslednjih poškodovanih vozil in traktorja: LADA 1500 C R4GTL HONDA CIVIC 1,2 GLCM ŠKODA FAVORIT 135 L ŠKODA FAVORIT 136 L AUDI 80 1.6 i KMETIJSKI TRAKTOR IMT 577 4x4 letnik 1992 izkl. cena 150.000,00 SIT letnik 1985 izkl. cena 100.000,00 SIT letnik 1989 izkl. cena 400.000,00 SIT letnik 1991 izkl. cena 100.000,00 SIT letnik 1991 izkl. cena 120.000,00 SIT letnik 1992 izkl. cena 700.000,00 SIT letnik 1985 izkl. cena 100.000,00 SIT ^iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(H | Novoletna razprodaja | v trgovini »ARGO« | Ob potoku 8 (Gotna vas), Novo mesto | Zaradi ukinitve prodaje konfekcije vam nudimo različne artikle po zelo i H ugodnih cenah: E otr. trenirke od 550,00 SIT dalje = žen. trenirke od 1.700,00 SIT dalje = E šuškovke od 1.900,00 SIT dalje i bunde 3.700 SIT = E otr. hlače 650,00 SIT dalje 1 | moške jeans hlače 1.800,00 SIT = E ženske elast. hlače 2.000,00 SIT g = in še veliko drugih artiklov Priporočamo se za obisk in uspešno leto 1993! vam želimo srečno in uiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiNiiiiimiiiiiiiMimiiiiimiiiimiiimiimmiiiiiiinimmiiiiiifR T OSEBNI AVTOMOBIL w SPALNICA, KAMIN, PEČ ZA n CENTRALNO KURJAVO I IN ŠE MNOGO DRUGIH ZAHVALA V 66. letu nas je zapustil naš dragi soprog, oče in ded JANKO BADOVINAC iz Metlike, CBE 62 Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto -infekcijski oddelek, dr. Mlačku in Videtiču, vsem sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: njegovi domači ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage JOŽICE LJUBI iz Šegove 100, Novo mesto se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, Zdravstvenega doma Novo mesto. Se posebej lepa hvala dr. Kresetovi in g. župniku iz Prečne za cerkveni obred. Sestra Mimi in brat Peter v imenu vseh njenih ZAHVALA Trpljenja mnogo, cvetja malo. to ti je življenje dalo... Tiho in nenadoma je ugasnilo srce IZIDORJU GORŠETU iz Obrha pri Dragatušu Zahvala velja vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, izrazili sožalje in podarili cvetje. Hvala govorniku za poslovilne besede, pevkam in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Trpljenje in bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. V 57. letu starosti nas je prezgodaj zapustila draga mama in sestra ANICA ŠIMC rojena Butalje iz Velikega Orehka 23 ZAHVALA V 92. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, dedek, pradedek, stric in svak FRANC LUZAR iz Dragoševcev roj. v Gor. Brezovici pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Posebna zahvala velja sosedom Klobučarjevim in Ravnikovim ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, za darovano cvetje, sveče in sv. maše, za izrečena ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala zdravniku dr. Videtiču za hišne obiske in gospodu župniku iz Radatovi-čev za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste ga v življenju spoštovali in imeli radi, še enkrat iskrena hvala. ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje. Ljubil si polja, vinske gore, smrt ločila le je od nje. V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ata, stari ata in boter FRANC KULOVIC iz Podgrada 8 Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, nam kakorkoli pomagali in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo govorniku za poslovilne besede, pevkam za petje in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Vinko, sestre z družinami ter ostalo sorodstvo Žalujoči: vsi njegovi Žalujoči: hčerka Anica z družino in ostalo sorodstvo tedenski koledar Četrtek, 24. decembra - Eva Petek, 25. decembra - Božič Sobota, 26. decembra - Stefan Nedelja, 27. decembra - Janez Ponedeljek, 28. decembra - Živko Torek, 29. decembra - David Sreda, 30. decembra - Branimir LUNINE MENE 24. decembra ob 1.43 - mlaj kino BREŽICE: 24.12. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Smrtonosni trenutek. 26. in 27.12. (ob 18. in 20. uri) ameriški triler Morilčev dnevnik. ČRNOMELJ: 26.12. (ob 16. uri) ameriška risanka Oliver in njegova druščina. 27.12. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Batman sc vrača. 29.12. (ob 16. uri) in 30.12. (ob 11. uri) ameriški risani film Lepotica in zver. KRŠKO: 26. in 27.12 (ob 18. uri) ameriška drama Rajsko poletje. 29.12. (ob 20. uri) in 30.12. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Smrtonosno orožje 3. METLIKA: 27.12. (ob 18. in 20. uri) ameriški grozljivi film Mesečniki. 28.12. (ob 16. uri) ameriška risanka Oliver in njegova druščina. 28.12. (ob 18. uri in 20.15) ameriški akcijski fantazijski film Batman sc vrača. 30.12. (ob 18. uri) ameriška risanka Lepotica in zver. NOVO MESTO: 24.12. (ob 16. in 18. uri) ameriški risani film Lepotica in zver. 24.12. (ob 20. uri) ter od 25. do 28.12. (ob 16., 18. in 20. uri) ameriška komedija Sam doma - 1. del. SEVNICA: 25.12. (ob 19. uri) in 27.12. (ob 18. uri) ameriški film Roka, ki ziblje zibko. 26. in 27.12. (ob 10. uri) ameriška komedija Skodrana Suzi. 28.12. (ob 10. uri) in 30.12. (ob 16. uri) ameriška risanka Pcpclka. kmetijski stroji KMETOVALCI, POZOR! Nudimo vam TRAKTORJE UNIVERZAL, ZE-TOR. DEUT,TOMO VINKOVIČ. LIN- DNER, SAME in URSUS po ugodnih cenah ter rabljene vseh vrst in tipov, po naročilu s priključki, na kredit do pet let. .Informacije: AGROAVTO Kranj, Gore-njesavska 17, ali - (064)221-192, od 8. do 16. ure. sobota od 8. do 12. ure. 5289 ZAVAROVANJE PRAVNE ZAŠČITE Pri Zavarovalnici Triglav d.d. smo vam že predstavili novosti pri avtomobilskih zavarovanjih — avtomobilsko paketno zavarovanje pa tudi prednosti, ki jih imate pri sklenitvi tega zavarovanja. Zavarovalnica Triglav d.d. je prva na slovenskem zavarovalnem trgu uvedla novo zavarovalno vrsto: ZAVAROVANJE PRAVNE ZAŠČITE. To zavarovalno vrsto Zavarovalnica Triglav d.d. ob sklenitvi avtomobilskega paketnega zavarovanja podari brezplačno. Pravno zaščito je možno zavarovati samo pri osebnih avtomobilih, v kratkem pa jo bo uvedla tudi za druge kategorije vozil (tovorna vozila, avtobusi itd.). Obseg kritja: stroški obrambe v kazenskih in upravno kazenskih postopkih zaradi prometne nesreče, kije nastala z uporabo zavarovanega vozila; niso pa krite denarne kazni, izrečene v teh postopkih; — stroške uveljavljanja odškodninskih zahtevkov na podlagi civilnega prava za škodo v zvezi s prometno nesrečo pri uporabi motornega vozila, kije nastala zaradi telesne poškodbe, okvare zdravja ali smrti zavarovane osebe ter zaradi uničenja, poškodbe ali izginitve zavarovančeve stvari, kakor tudi stroške obrambe pred zahtevki drugih oseb za povračilo škode, ki izvirajo iz uporabe zavarovanega motornega vozila. Zavarovalnica krije: stroške odvetnika po odvetniški tarifi, veljavni v kraju, kjer ima odvetnik ali njegov substitut svoj sedež, stroške sodnega oz. upravnega postopka, ki jih mora plačati zavarovanec, in sicer: sodne oziroma upravne takse ter stroške izvedencev, prevajalcev in prič, — v pravdnem postopku za plačilo odškodnine tudi stroške nasprotne stranke, če jih mora plačati zavarovanec. Pod istimi pogoji krije zavarovalnica tudi stroške nasprotnega udeleženca v kazenskem oz. v upravnokazenskem postopku, če ta nastopa kot subsidiarni tožilec oz. kot predlagatelj zahteve. Zgornja meja obveznosti zavarovalnice je zavarovalna vsota,navedena na polici, ki trenutno znaša 1,000.000,00 SIT po škodnem dogodku ne glede na število zavarovalnih primerov za ves čas trajanja zavarovanja. Glede pomembnosti te nove zavarovalne vrste naj poudarimo tudi to, da v tujini s pravno zaščito zavarovanih preko 90% vseh zavarovancev. Vse nadaljnje informacije vam bo lahko na vašo željo podala strokovna služba na sedežu poslovne enote, na Zagrebški 2. C/) (D E O > o z (0 -t—' o c d) CO c > o cn O a ZAVAROVALNICA TRIGLAV D. D. ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST KER TRAKTOR Zetor, 25 KM. v dobrem stanju, prodam. Marko Žibert, Gor. Skopice 51. Krška vas. 5293 TRAKTOR Zetor 6911, nov. hidravlični volan in kabina, prodam. : (068)27-917. 5294 TRAKTOR TV 30 ter originalne pluge in brane prodam. : 70-035. 5296 TRAKTOR URSUS 335, dobro ohranjen, prodam, i 76-112. 5323 TRAKTOR ZETOR 4718. letnik 1978, z originalno kabino, dobro ohranjen. prodam. Jože Švalj, Dol. Brezovica 5. Šentjernej. 5324 TRAKTOR ŠTORE 502 prodam. : 27-107. 5329 TRAKTOR IMT 539 prodam. : (068)50-459 in 6 m3 steklene volne prodam. ■ 25-883. 5363 TRAKTOR JOIIF.N deree, letnik 1962. 4 cilindri, brezhiben, prodam. Možna delna menjava za govejo živino. : (0608)69-405. 5364 TRAKTOR UNIVERZAL 550 DTC. star 3 leta. ugodno prodam. : (068)87-609. 5365 KOSILNICO BCS. bencin - petrolej, širine 127 cm, prodam. : 86-185. 5382 kupim ODKUPUJEMO kože vseh vrst. Ro- gelj. Rdeči Kal. Dobrnič. 5328 \ Kupimo vse vrste suhega lesa. razen smreke, jelke in bora, debeline 8 cm. Tel. (061) 223-439 od 8. do 15. ure. V_____________—----------- motorna vozila ZADNJI MOST za Mercedes 12 -17 prodam, c (063)731-016. 5284 FIAT 126 P. letnik 1980, prodam. e (068)59-095. 5292 JUGO 45 A ali 55 A kupim, irf 64-334. 5303 KADETT 1,3, letnik 1989. prodam. Jože Jordan, Grajska c. 27, Kostanjevica. 5306 XM 21, letnik 91/9, prodam za 33.000 DEM (možna zamenjava), t (68) 24-620. GOLF, letnik 1979, po delih prodam. * 49-374. 5310 R 4 GTL, 8/88, prodam. ® 47-392. 5314 LADO 1200, letnik 1986, in karoserijo za R 4 prodam, o 76-220. 5319 Z 750, letnik 1984, prodam. Mali Lipovec 8, Dvor. 5320 OPEL VECTRO 1,6 GLS, 2/91, prvi lastnik, temno rdeče barve, prevoženih 44.000 km. ugodno prodam ali menjam za manjši avto. Informacije ob delavnikih dopoldan na s (061 )343-088, popoldne (068)25-800. 5326 AUDI 100, letnik 1986, zelo lepo ohranjen, in kombi 850, letnik 1985, obnovljen, registriran za celo leto, prodam, t (068)50-123. 5331 LADO SAMARO, letnik 1990,1300 S, 5 vrat, 5 prestav, prodam za 7.900 DEM. s 068)22-149. 5332 LADO KARAVAN, letnik 1988, prodam, -o (0608)75-774. 5339 JUGO 45 A, letnik 1987. in Z 750, letnik 1982, ugodno prodam. ? 76-087. 5340 PO UGODNI CENI prodam Z 750, letnik 1981. W 27-841. 5345 KOMBI C 25 D, furgon, letnik 1990, prodam, ‘iss (068)28-008. 5347 Z 101, letnik 1991, prodam, « 27-390. 5349 OPEL KADETT. limuzina, 10/89, 30.000 km, kovinske barve, brezhiben, prodam. Informacije na r (068)51-173, Strmec. 5350 MZ ETZ 250, letnik 1983, nerg, ugodno prodam. Udovč, Črmošnjice 55, Stopiče. 5351 Z 750, letnik 1984, prodam, t 27-434. . 5352 R 4. 5/91. prodam. Šime, Pristava 6, Novo mesto. 5354 JUGO 45. letnik 1989, prodam, c (0608)32-182. 5357 LADO RIVO 1300. 9/87, prodam. : 28-831, popoldne. 5367 GOLF D. letnik 1989, prodam. : 20-340. 5370 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 70 tolarjev; naročnina za 4. trimesečje 830 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 1.660 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednost/. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.200 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.400 tolarjev. Mali oglas do deset besed 800 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 80 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-440519 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Teletoni: urednišNo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; teletax 24-898. Nenaročenih rokopisov in lotogratij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za inlormiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode intormativnega značaja iz 13. točke tarilne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska ^^ravica, Ljubljana. ^ obvestila ŽALUZIJE - ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah, s (068)44-662. 4531 29. LIN 30. L 1993 bodo v prodaji rjave iarkice ISABRAUN, stare dva meseca. Če plačate do 20.1 ..je cena zagotovljena, po komadu 240 SIT. Za vsakih petnajst naročenih dobite eno zastonj Sprejemamo naročila tudi za bele težke piščance na naslov: Marija Klanjščak, Šmarjeta 15, Šmarješke Toplice, s 73-058. 5300 PRODAM vžigalnike s tiskom ali brez. Cena nepotiskanega je 33 SIT. s 068/23-585. SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA NOVOLETNI PLES 1. januarja 1993. Igra ansambel “TRIO MUC” Gostilna Pirkovič, Šmarjeta. Tel. (068) 73-122. SAMO NEGOVANI IN ZDRAVI I LASJE SO LEPI LASJE • Vaše probleme lahko rešimo • z našim znanjem in vrhunski- • mi BIO izdelki za nego, • oblikovanje, kodranjc in bar- • vanje las. • ŽENSKO IN MOŠKO • FRIZERSTVO “ZLATA” l Pugljeva ulica 5, Novo mesto • • Del. čas: od 7. do 19. ure, • sobota od 7. do 13. ure. • • NAROČILA sprejemamo oseb- • no ali po tel. (068) 22-867. • Vesele božične praznike in srečno novo leto! . Izvršni odbor Društva upokojencev Trebnje čestita in želi vsem svojim članom vesele božične praznike, srečno, predvsem pa zdravo novo leto 1993. __________IO DU Trebnje/ FOTOAPARAT PENTAX, objektiv 50 mm, zoom 70-200 maero, fleš yashica, adapter bajonet/navoj, ugodno prodam, Tel. (068) 23-610, int. 21. Trgovina MURVA Rožni dol želi vesel božič ter srečno in uspešno 1993. leto vsem kupcem in poslovnim partnerjem. Priporočamo se za obisk! zrno... Gmajna 6, Raka • Tel. (0608) 75-541 • Na zalogi po ugodnih cenah gradbeni material, umetna gnojila, škropiva: modelarna opeka 33 SIT kom. opeka Bramac 71 SIT kom. kan 695 SIT vreča urea 825 SIT vreča NPK 15x15x15 1050 SIT vreča NPK 8x26x26 1300 SIT vreča Vesel božič in srečno novo leto! Zasebna zobozdravstvena ordinacija (ŠfvniAo, č&Gdafovič Šentrupert 124 Delovni čas: vsak dan od 8.30 do 12. in od 15. do 18.30 Naročila in informacije: tel. (068)40-071 47-641 Vesel božič in srečno novo leto 1993! AGRO d.o.o. Prodajalna SEJALEC Cesta k. Staneta 3, Novo mesto POSEBNA UGODNOST od 15.12. do 31. 12. 5% do 10% popust pri takojšnjem plačilu in možnost nakupa na 3 obroke brez obresti (1+2), plačilo s čeki, za naslednje blago: • motorne žage STIHL, HU-SOVARNA, ALPINA; električne žage BLACK & DECKER • kotli za žganjekuho, rost-frei cisterne za vino, črpalke za vino • motorne škropilnice SU-PRA • na zalogi imamo tudi semensko koruzo PIONEER ter veliko izbiro zaščitnih sredstev za varstvo rastlin Tel. (068) 24-132 Vsem našim kupcem voščimo vesel božič in srečno novo leto! INTERMARC IMTOC1 - ItMKI Trgovina na debelo in drobno td7fax 068-24-663 Zagrebeta cesta 21 Novo mesto - Slovenija Novoletna razprodaja BCS kosilnic — razstavni exponati 30% ceneje: — 622 Diesel 6.920 DEM — 622 BIP 6.200 DEM — 602 Diesel 4.400 DEM — 602 B 3.200 DEM — mini padana rezervni deli in motorji ACME: AL 480 1.500 DEM ALN330 1.100 DEM Na zalogi imamo tudi: koruzo 16,50 SIT za kg oves 15,80 SIT za kg ječmen 16,50 SIT za kg umetna gnojila NPK 15x15x15 po 980 SIT 8x26x26 po 1.250 SIT Cenjenim kupcem voščimo vesel božič in srečno novo leto! Električne omarice, zunanje ter notranje, kompletno opremljene ali prazne, ugodno prodam. Dostava do Novega mesta. Izvajamo tudi električne inštalacije. Tel. (061) 752-979. RENAULT Servisno prodajni center Alojz Vrtin Črnomelj, Kočevje 21 tel. in fax: 068/51-638 Vsem svojim strankam in bralcem Dolenjskega Usta želimo vesel božič in srečno novo lelo SEMIŠ DOLGE JAKNE, model -»parka«, obroba kapuce lisica, prodajamo po 11.800 SIT od 7. do 18. ure poleg gostilne BREG. Tel. 27-560 VALILNICA HUMEK. Sprejemamo naročila za enodnevne piščan-j ce, bele težke, rjave nesnice. Inf. po telefonu (068) 24-496 ali na naslov: Valilnica HUMEK, Irca vas 18, Novo mesto. (P3-81MO) Bistro VALENTINA j Vel. Bučna vas 35, ’ ® (068) 25-113 Vesel božič in srečno novo leto! VIDEO-RADIO-TV SERVIS ROŽIČ Pod Trško goro 45 (068)21-229 Prodaja VRHUNSKIH TV, vide-orecorderjev, Hi-Fi aparatov Schneider. Opravljamo tudi njihov servis in servis vseh drugih vrst TV, video, Hi-fi aparatov. Prodajamo tudi satelitske in širokopasovne antene. Obiščite nas! NANCA Trgovina na Žibertovem hribu v Novem mestu tel. (068) 28-875 Sposojanje poročnih oblek in dodatkov. Se priporočamo! Vesel božič in srečno novo leto 1993! OSMRTNICA V 68. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga MARIJA ŠKERLJ iz Jerebove 18 Pokopali smo jo v torek, 15. decembra 1992, v krogu sorodnikov na pokopališču v Ločni. Za njo žalujejo: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očija RUDIJA POVŠETA iz Trebnjega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam ustno ali pisno izrazili sožalje ter nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: vsi, ki so ga imeli radi DOLENJSKI UST 2262) 24. decembra 1992 Ljubljanska 27, NOVO MESTO (Javna skladišča) — prodaja vozil Fiat, VW, Renault, Opel, Ford — gotovinski odkupi rabljenih vozil — posredniška prodaja po vaši ceni Tel. (068) 26-010 Vesel božič in srečno novo leto 1993! TV - VIDEO SERVIS PLANKAR Pod Trško goro 44 tel./fax.: (068) 25-918 Poleg servisiranja vseh vrst TV-VIDEO aparatov vam omogočamo nakup aparatov SELEČO ORION. Prodaja na obroke! Vesel božič in srečno novo leto 1993! BOGAT VEČERNI ZABAVNI PROGRAM NA OTOČCU Otočec je od 18. decembra dalje bogatejši še za eno ponudbo. Hkrati z igralnico v hotelu Gami je bila odprta izredno prijetna restavracija, ki prav vsak večer v tednu nudi bogat zabavni show program. Od 20. ure dalje lahko poslušamo prijetno plesno glasbo 60. in 70. let. Posebno presenečenje in doživetje pa je vsakokraten nastop ruskih artistov z izvrstnim show in erotičnim programom. Ce želite pred in po novem letu preživeti zabaven večer, se odločite za novo restavracijo. V soboto, 26. decembra, bo gost večera pevec Alberto Gregorič. posest VEČ LEPIH sončnih parcel zelo ugodno prodam. Ivan Erjavec, Brezje 8, Senovo. 5281 GRADBENO PARCELO v Straži, z dokumentacijo, prodam. ® 84-790. 5285 NJIVO, 30 a, v Metliki prodam. Šifra: »UGODNO« 5287 NJIVO, 40 a, nasproti kampa Otočec, levi breg Krke, prodam. ® (068)85-040. 5288 VRSTNO HIŠO v Novem mestu, na mirnem kraju, prodam. ® (061)783-344. 5297 STARO HIŠO z vrtom v Sevnici, 70 m2 stanovanjskih površin, klet, podstrešje, na parceli 700 m2, prodam. Cena 30.000 DEM. ® Vidic, (068)82-119, popoldne. 5304 PARCELO, 55 arov, na Vinjem vrhu prodam. Možnost gradnje vikenda, ali zamenjam za parcelo v dolini. Avgust Pucelj, Krožna pot 5, Otočec. 5308 VINOGRAD v Podbočju na Dolenjskem prodam. Cena po dogovoru. ® (064)216-029. 5312 V SEMIČU prodam gradbeno parcelo z vso urejeno dokumentacijo, možnost obročnega plačila. V račun vzamem tudi avto. ® (068)50-123. 5330 NA LEPI SONČNI LEGI v Velikih Laščah prodamo novo enodružinsko hišo, eca 150 m!, na parceli 1100 m2. ® (061)157-314. 5333 NA KOMPOLJAH PRI SEVNICI prodamo nedokončano stanovanjsko hišo ? garažo, na parceli 1300 m2, s poslovnim prostorom (trgovino). ® (061)157-314. 5334 NA GORNJEM VRHU ugodno prodamo stanovanjsko hišo, 80 m2, na parceli cca 750 m22. ® (061)158-061. 5335 V SODRAŽICI ugodno prodamo le- po urejeno stanovanjsko hišo, na parceli cca 500 m2, primerno za vikend. ® (061)158-061. 5336 V ŠMARJU SAPU prodamo dvoe- tažno enodružinsko hišo, cca 150 m2, na parceli 500 m2, z delavnico. ® (061) 157-314 5337 V V ASI JAGODNIK, za gradom Hmelj-uik, ugodno prodamo 44 a zemlje. Na parceli stoji stara hiša za nadomestno gradnjo. ® (061) 157-314. 5338 HIŠO DVOJČEK v Smolenji vasi prodam. * 27-841. 5342 VSELJIVO dvostanovanjsko hišo v Sevnici, primerno za stanovanje in razne dejavnosti, ugodno prodam. » (061) 214-791,(061)312-351. 5343 HIŠO z dvema lokloma in gospodarskim poslopjem v Mokronogu prodam. Šetina, Kranj, ® (064)323-872. 5344 ZIDANICO IN VINOGRAD pri Semiču ugodno prodam. ® (061)225-218. 5358 V OKOLICI Šentjerneja prodam gradbeno parcelo. Informacije: Roman Lešnjak, Dobravica 11, Šentjernej. 5360 STANOVANJSKO HIŠO na Obrežju 7 d, pošta Jesenice na Dolenjskem, velikost 8,5 x 9 m, in 17 a funkcionalnega zemljišča prodam. ® (0608)62-628. 5376 prodam PRODAM prašiča 170 kg, Železnik. Male Brusnice 10. SPALNICO, dobro ohranjeno, z dvema jogijema, prodam. ® 85-661 DVE SIVI KRAVI prodam. Ena breja dva meseca, druga sedem mesecev. S 57-395. 5283 GABROVA, hrastova ali brezova drva prodam. ® 52-987. 5286 Novo peč za centralno ogrevanje ITPP Ribnica (35.000 ccl) prodam za 10% ceneje kot v trgovini. Tel. 21-623 PRAŠIČA, do 140 kg prodam. ® 65-694. 5290 PRAŠIČE, 140 kg, domače reje, prodam. ®(068)73-337. 5291 DVOREDNI PLETILNI stroj EM-PISAL KNITMASTER na kartice, s krojilcem in električnim motorjem, prodam. ® (066)51-342. 5298 VZMETNO KLADIVO ugodno prodam. ® (061)738-619. 5301 TRAJNO ŽAREČO peč, dobro ohranjeno, prodam. ® 56-029. 5302 BTV GRUNDIG, ekran 48, ugodno prodam. ® 23-027. 5309 POCENI PRODAM spalnico, kavč, polkavč, dva fotelja, tri stole, dve mizi, jogi blazino, štedilnik Kekec, plinsko peč, blazino itd. ®.25-937. 5311 GATER ŽAGO in bomag prodam. Jože Ulčnik, Žagaj 32, Bistrica ob Sotli, ® (063)784-124. 5313 NEMŠKE malo rabljene oljne gorilce in gorilec cca 80.000 kkal ugodno prodam. ®(068)25-827. 5315 PRAŠIČA, 120 kg, prodam. Jeralič, Šmarje 26, Šentjernej. 5317 VEČJO KOLIČINO rdečega vina -cviček in belega prodam. ® (0608)32-106. 5318 NOV HLADILNI stabilni bazen za mleko, 200 1, prodam. Cena ugodna. ® (061) 621-031. 5321 HIDROFOR, 130 1, komplet z vso opremo, skoraj nov, prodam. ® 43-790. 5322 NERJAVEČ KOMBINIRAN vzid-ljiv štedilnik (drva, elektrika, plin) prodam. ® (068)25-202, zvečer. 5325 COMODOR 64, malo rabljen, ugodno prodam. ® (0608)82-987. 5327 SENO prodam. Plantan, Rumanja vas, ® 85-458. 5346 KOMPLETNO LINIJO za proizvodnjo valovitih cementnih strešnikov, v obratovanju, vključno z delom prodam. ® (068)41-174. 5353 RAČUNALNIK PC 286/16 prodam. ® 42-492, zvečer. 5355 DALJINSKO VODENI avtomobil, originalni japonski, tamiya hot shot I. wd, komplet in rezervne dele, prodam za 300 DEM. ® (068)25-941, od 17. do 19. ure. 5359 DRVA, dve zimski gumi za Z 750 in žganje prodam. ® 87-554. 5361 PRAŠIČE, 100 - 130 kg, za zakol, prodam. Draženci 65, Hajdina, Ptuj, ® (062) 708-088, zvečer. 5362 STARE RAZGLEDNICE, pisma in dopisnice, tudi večje količine, odkupujem, ® (0608)63-11L 5366 DVA TELIČKA, stara en teden in tri tedne, prodam. Franc Mali, Krka 16 a, ® 27-814. 5369 PRAŠIČA, težkega 130 kg, in tri telice prodam. Mirko Verbič, K Roku 72, Novo mesto. 5371 PRAŠIČA, težkega 140 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam. ® 43-872. 5372 PRALNI STROJ GORENJE, star 12 let, štiri zimske gume 165 x 13, forga-zar soler, avtomatski čok, alternator za R 18, prodam. Informacije na ® 23-636. Cene zelo ugodne. 5378 ZIDANO GARAŽO, 16 m2, (možen skladiščni prostor), v centru Brežic, prodam. ® (061)349-039, po 16. uri. 5380 60 KOM betonskih rešetk, dolžine 3.35 m, in 4 prašiče, težke okoli 50 kg, prodam. ® 85-017. 5381 1 M3 hrastovih plohov in desk prodam. ® 45-616. 5385 razno EMAJLIRANJE KOPALNIH KADI z uvoženim materialom. Garancija dve leti. Možnost plačila na dva čeka. ® (064)66-052. 5114 TELSAT D.O.O, CPB 13, Brestanica. UGODNO! Na zalogi več sistemov stereo satelitskih anten, s (0608)70-465, 70-273, od 9. do 16. ure. 5244 ZELO UGODNO - grosistična trgovina vam ponuja veliko izbiro puloverjev, pajkic, bodyjev, trenirk, najlonk, ženskih oblek... * (0601)63-201. 5299 V V AVTI VASI oddam v najem prostor za trgovino, 80 m2. ® (068)84-833. 5341 VRHUNSKE SATELITSKE ANTENE že za 599 DEM. Elus elektronika, ® 24-454. 5356 LESENE STEBRIČKE za ograje stružim, č: (068)58-555. 5374 KINOLOŠKO DRUŠTVO MIRNA VABI na redno letno skupščino. Ljubitelji psov in člani KD Mirna, prisrčno vabljeni 8. januarja 1993 ob 18. uri v gostišče Vojnovič - Slovenska vas. 5375 službo dobi ZASTOPSTVO MEDNARODNEGA PODJETJA išče za predstavitveno prodajo prvovrstnih uvoženih artiklov resne in ambiciozne agente za področje Slovenije. Nudimo lep zaslužek in možnost napredovanja! Informacije od 7. do 9. ure na ® (068)26-711. 5348 VEČ TRGOVSKIH POTNIKOV za sindikalno prodajo tekstila po podjetjih zaposlimo. ® (068)24-781, Robert. 5373 PRIJETNO in prijazno dekle dobi delo v gostinstvu. ® (068)48-303, dopoldne. 5377 IŠČEM akviziterja za prodajo oblačil. ® (068) 85-392. AKVIZITERJE za prodajo na terenu potrebujemo. ® (068)24-577, dopoldne. REDNO ALI HONORARNO zaposlimo simpatična dekleta za delo za šan-kom. ® 22-366 ali osebno v pizzerii San Sebastian, Prešernov trg 14, Novo mesto. 5384 stanovanja TRISOBNO STANOVANJE na Še-govi 14 v Novem mestu prodam. ® (061)159-213, od ponedeljka do petka ( Murgelj Anita), ali na ® (068)26-811, sobota in nedelja. 5295 ZAHVALA V 72. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama FRANČIŠKA JARKOVIČ roj. Colarič Brod 18 pri Podbočju Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali. Prav tako se iskreno zahvaljujemo, kirurškemu oddelku Bolnice Brežice, še posebno zahvalo dr. Emilu Šprajcu za neizmerno požrtvovalnost in skrb, gospodu župniku za opravljen obred ter pevcem iz Brestanice za lepo zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča JOŽEFA JORDAN iz Suhorja pri Dolenjskih Toplicah Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in delavcem osnovne šole Semič za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Prav tako se iskreno zahvaljujemo pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za večerno molitev in lepo opravljen obred in zahvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: vsi njeni OSMRTNICA Po dolgotrajni in težki bolezni je umrla naša upokojena sodelavka SLAVKA UHERNIK Od pokojnice smo se poslovili v četrtek, 17. decembra, na pokopališču v Ločni. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, p.o. Novo mesto ZAHVALA V upanju za življenje ob velikem trpljenju si omagala in končala svoj boj. V 64. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra ANA MEDOŠ - Aneka iz Obrha 9 pri Dragatušu Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje, ji darovali cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo zdravniškemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, Onkološkemu inštitutu Ljubljana in Zdravstvenemu domu Črnomelj ter kolektivoma VVZ Črnomelj, Semič in Beltu Črnomelj. Lepo se zahvaljujemo sosedi Mileni Gorše za poslovilne besede ob odprtem grobu, dragatuškim pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni DVOSOBNO stanovanje v Krškem ugodno prodam, c (0608)33-702. 5307 ENOSOBNO novejše stanovanje ali garsonjero v Brežicah ali bližnji okolici kupim. Možnost odkupa stanovanjske pravice. Plačilo v gotovini. ® (0601)24-287. 5316 STANOVANJE oddam samcem ali zakoncema brez otrok. Plačilo vnaprej. Trifun Milankovič, Pot na Gorjance 19, Novo mesto. 5368 STANOVANJE, 31.70 m2, Nad mlini 21, prodam. ® 24-675. 5379 zahvale VSEM, ki so mi ob mojem jubileju iz- rekli prisrčne čestitke in lepe želje ali mi darovali cvetje, se ob tej priliki lepo zahvaljujem. Julijana Jurič Pintar. 5305 ženitne ponudbe AGENCIJA ALBATROS, ženitna posredovalnica. ® (063)411-648, od 16. do 19. tjre vsak dan. 4523 AFRODITA, ženitna posredovalnica iz Kranja, vabi vse osamljene, posebej pa kmečke ženske, brezposelna dekleta do 35 let, za katere je brezplačno, da se oglasijo na SE (064)324-258 in (064)51-245. 5162 ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, pradedek, brat in stric IVAN RAZTRESEN z Dobrave 42 pri Škocjanu Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče ter pokojnega očeta v tako velikem številu pospremili na_njegovi zadnji poti. Hvala tudi kolektivoma BRAMAC in IGM STREŠNIK za podarjeno cvetje ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. ŽALUJOČI: vsi njegovi ZAHVALA A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan soban, težko je bilo se ločiti, a vse sobe, ves jok zaman. (Gregorčič) V 79. letu starosti je prenehalo biti srce naši dobri mami, stari mami in prababici MARIJI FABJANČIČ iz Osrečja pri Škocjanu Prisrčna hvala vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Še posebej pa se zahvaljujemo družinama MARTINJAK in NUČIČ. Njeni domači ZAHVALA Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. V 66. letu starosti nas je za vedno zapustil JANEZ MANTELJ Gor. Vrh 10, Dobrnič Iskrena hvala vsem sosedom za pomoč, sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in sveče. Hvala tudi pogrebnikom, pevskemu zboru Dobrnič za zapete žalostinke ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA Po kratki, a težki bolezni nas je v 81. letu zapustil naš dobri mož, oče, stari oče in brat NIKOLAJ SIMČIČ s Preloke 12 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče m maše in ga spremili na zadnji poti. Hvala CP Novo mesto, obrat Črnomelj in ZB Preloka. Posebna zahvala GD Preloka za organizacijo pogreba, duhovnikoma Vinku in Jožetu za lepo opravljeno mašo in pogrebni obred, Jožetu Starešiniču za lepo izrečene poslovilne besede ob odprtem grobu in pevkam iz Adlešičev za zapete žalostinke. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, iskrena HVALA. Vsi njegovi Na Otočcu odprli igralnico Ivan Zoran Novogoriški Hit in novomeška Krka sta solastnika edine igralnice na Dolenjskem — Igralništvo del Ko se upokoji novinar, svet stoji še naprej, z vsemi svojimi dobrimi in slabimi stranmi in dilemami, a je vendarle za spoznanje tišji, za spoznanje bolj nem. Kajti eno uho je manj, ki bi mu s pravo pozornostjo prisluhnilo, in eno pero manj, ki bi znalo dojeto drugim prav izraziti in tolmačiti. Ko se upokoji novinar, kot je Ivan Zoran, to prav gotovo velja. A vendarle ne čisto povsem. Pa ne zato, ker bi bil kolega Ivan slab novinar, pač pa zato, ker človek, Id ga pozna, skorajda ne verjame, da bo s svojo široko razpredeno novinarsko dejavnostjo prekinil kar tako, naenkrat, kot bi vzel škarje in prerezal celotno mrežo številnih službenih, polosebnih in osebnih nitk, ki jih je v času svojega službovanja pri Dolenjskem listu s številnimi ljudmi in ustanovami v tej pokrajini spredel. Zlasti pa ne, ker je tudi širši javnosti znano, da Ivan ves ta čas ni bil samo novinar, vpet v ta neizprosni ritem minljive .................... k' tedenske aktualnosti, ampak je znala in še zna njegova beseda zazveneti tudi čisto drugače, tja v neslutene daljave, kjer jo Pegazova krila rešujejo usode časnikarske minljivosti Skratka, v pokoj odhaja Ivan Zoran, novinar, urednik kulturne strani v Dolenjskem listu, nam in širši javnosti pa ostaja Ivan kulturnik in priznani dolenjski pesnik. Ko je prišel 18. oktobra 1960 v službo k Dolenjskemu listu, je imel za sabo že nekaj izkušenj. Njegove prve objave, resda predvsem literarnih začetkov, so izšle v gimnazijskih glasilih Brstje in Stezice. Pri Dolenjskem listu je po prvi nalogi, urejanju arhiva, kmalu postal “deklica za vse”, kar so tiste čase maloštevilni novinarji pri Dolenjskem listu bili. V novinarstvo je ubiral tako imenovano “dolgo pot”, tlakovano s številnimi lepimi in grenkimi izkušnjami, pot, na katero kot edino zveličavno še vedno zahodni vodila do urednika trebanjs in novomeških strani, kulture in kriminala - kako je to združljivo, je za današnje pojme skoraj nepojmljivo - dokler ni ostal samo urednik kulture, kar je že samo po sebi dovolj zahtevna naloga. Da je delo dobro opravljal, dokazujeta Trdinova nagrada in novinarska nagrada iz sklada Toneta Tomšiča. Delo pri Dolenjskem listu je bilo za Ivana le uvod v mnoge druge naloge in zadolžitve. “Službeno, po novinarski plati, sem prišel na marsikatero sejo ali sestanek, a ko so določali, kdo bo v kakem odboru ali komisiji, so hitro pokazali name. Tako se je teh zadolžitev s časom nabralo kar lepo število, ” se spominja tistih časov Ivan. No, nekaj od teh je vodilo tudi k ciljem, ki si jih je sam zastavljal: spraviti k življenju dolenjsko literarno revijo in oživiti Dolenjsko založbo. Oboje je uspelo. V trebanjski Samorastniški besedi je bil član uredniškega odbora, veliko zaslug pa ima tudi za ponovno oživitev Dolenjske založbe, ki je bila najprej pri Dolenjskem listu, nato pri Dolenjskem muzeju, zdaj pa je pristala v Tiskarni Novo mesto. Tam je bil nekaj časa urednik litemme zbirke Siga. Ivan je že pred poldrugim desetletjem izdal pivo samostojno pesniško zbirko, kateri sta sledili še dve. Že nekaj časa je tudi član Društva slovenskih pisateljev, odkar je umrl pesnik Se\’crin Sati, je poleg književnika Jožeta Dularja z našega konca edini Upamo, da bo imel časa za udejanjanje te vloge zdaj, ko odhaja v pokoj, dovolj, zato pričakujemo, da ga bomo na naših kulturnih straneh, pa naj bo v tej ali oni vlogi, še srečevati T. JAKŠE OTOČEC — Prejšnji petek, 18. decembra, so v Gami hotelu na Otočcu odprli igralnico. Gre za skupno naložbo novogoriškega Hita in novomeške Krke, vredno 3 milijone nemških mark. Otoška igralnica sodi v višji razred, v njej je 60 sodobnih igralnih avtomatov z različnimi igrami in 8 igralnih miz, od tega 4 ameriške rulete. Igralni avtomati, trdijo v Hitu, so programirani tako, da nudijo gostom obilo zabave za sorazmerno malo denarja, saj vračajo igralcu povprečno 95 odst. denarja, ki ga vloži v igro. V Hitu, kjer imajo z igralništvom obilo izkušenj in poslovnega uspeha, pričakujejo, da bo igralnico na Otočcu obiskalo med 70 in 100 gostov na dan, od tega jih naj bi bilo 40 odst. iz tujine, vstop pa je dovoljen tudi slovenskim državljanom. Poleg iger na srečo bo vsak dan tekel zabavni program, glasba, nastopile bodo plesne skupine, pripravili bodo razne revije in podobno. Pričakujejo, da bo igralnica, ki naj bi močno popestrila turistično ponudbo Dolenjske, ustvarila 200 do 250 tisoč nemških mark prometa na mesec. Sedaj je v igralnici zaposlenih okoli 30 ljudi, od tega je že sedaj več kot pol domačinov, medtem ko so krupjeji iz Nove Gorice. Vendar tudi za ta poklic že šolajo domače ljudi in vse, ki bodo zadostili strogim merilom, bodo zaposlili. Največ bi v tej igralnici lahko imelo zaposlitev 45 ljudi. Novogoriški Hit je mlado, a zelo uspešno podjetje. Od 300 zaposlenih pred 10 leti je število zaposlenih do danes naraslo na 900. Hit je med šestimi najuspešnejšimi slovenskimi podjetji in najuspešnejše turistično. Igralništvo je po obsegu in zaslužku najpomembnejša dejavnost Hita. Lani so s svojimi igralnicami v Novi Gorici, Kranjski Gori, Tolminu in Rogaški Slatini, ki so imele več kot 800.000 obiskovalcev, zaslužili okoli 90 milijonov nemških mark, kar je skoraj 70 odst. celotnega dohodka vseh slovenskih igralnic. Letos računajo na več kot 100 milijonov mark zaslužka. Po prepričanju generalnega direk-toija Hita Danila Kovačiča bi lahko Slovenija z igralništvom dosegla milijardo dolarjev deviznega priliva. V Hitu se radi pohvalijo, da so golo hazarder-stvo prerasli in iz igralništva naredili turistično dejavnost in pri tem jih v svetu že posnemajo. A. B. BETLEHEMSKA LUC Tako kot lansko leto je tudi letos k nam prišla betlehemska luč. Akcijo z imenom Luč miru je leta 1986 začela avstrijska televizija. Izbrani otrok iz Gornje Avstrije malo pred božičem odpotuje v Betlehem, rojstni kraj Jezusa Kristusa, in tam v Jami rojstva prižge svečko. Njen plamen potem ob vrnitvi v Avstrijo s pomočjo avstrijskih železnic in skavtov potuje po državi, na železniških postajah jo pričakajo ljudje in jo odnesejo svojim domačim, prijateljem, sosedom. Lansko leto je Luč miru za Slovenijo in Hrvaško prinesel v Ljubljano gomjeavstrijski deželni glavar Ratzenbock in jo izročil tedanjima predsednikoma vlad Peterletu in Greguriču. Letos je Luč miru prispela v Ljubljano preteklo nedeljo, skavti pa so jo raznesli po .............Slo večjih mestih Slovenije. SKAVTSKA SKUPINA STEG “PANDA”, Črnomelj LogiC© računalništvo & marketing tel/fax (068) 22552 Andrej .g> . . , Repič dovolj glasno, da bi ga , lahko slišal voznik za njim. ________, ..djučil desni smerni kazalec. Žametni moški glas pa je po radijskih valovih prepričeval krajane, da je leva smer edino prav. - Delavci, ne dajte si ukrasti podjetij! Pol stoletja ste garali za to, kar vam hoče zdaj peščica ljudi legalno ukrasti. - Prav ima, mu je v mislih desno? je postajal živčen. Za-' ' radijsko i menjal je radijsko postajo. - Delavci so izgubili že izbojevano. Zasebni delodajalec jih bo lahko vrgel na cesto, kadar koli se mu bo vzljubilo. Ze danes niso redki primeri, ko zasebniki ne poskrbijo za socialno varnost delavcev, ko kršijo osemurni delavnik, ko ne priznavajo letnega dopusta, je bil zagret moški - Kaj naj storim? se je vprašal Obljubljajo na levo, obljubljajo na desno... Pritisnil je na ročko za plin. V zmedenosti ni zavil niti na levo niti na desno, ampak je zapeljal naravnost. Tja, kjer je rastlo mogočno drevo. Zadnje, česar se spomni, predno so mu pričeli peti angelčki. TON1 GAŠPER1Č